.REDNISTVO ZARJE ]e v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 j' “arna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do ll. oldne in od 5. do 6. pci oldne vsak dan razen nedelj in '■tonikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo SARoCNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za in l’osno K 21'CO, polletna K i0‘80, četrtletna 0*40, »v./\*____ 17 1 .on . v nn.4t\. __ J^c-O^ko ir “ mesečna K 1*80; za Nemčijo celolelno K 26‘40; za oHnlo inozemstvo in Aniciiko celolelno K 36’—. : Posamezne številke po 8 vin. m rnSamm ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* •* •* ob pol 11. dopoldne. \ •. *, UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in nraduje za stranke od 8. do - Z dopoldne in od 8. do 7. zveče! Inserati: en os topnu petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslaut ::: in rcklan e co dokazovala našemu kmetskemu ljud-« Potrebo visokih žitnih carin in prepovedi Hu°fU ^'v'ne- tedaj, let‘i 1907., sem vprašal tem-le mestu: Kaj je politiški stranki naj-^/-nejše, ali njena etična in moralna načela, 5| Pa ruska moka in srbski prešiči? — Napo-Dun *Se 'zkaza,0> da so bili srbski prešiči saliens vsega vprašanja. Kdor se je Uvo za cene^e meso. ergo za svobodni lej- \ ®rbske živine, ta je bil demmeiran kot ve-Dra\n*ec’ *v C ga 'zr:'bi do konca. In kmetu je zažarela 2j(0a- zvezda v svetlobi, ki mu je jemala vid. Itrat ln 'neso in vse kar pridelaš, bo imelo dva-datl n°>,trikratno in višjo ceno kakor pa jo ima W I *a^° je zadolženi slovenski bajtar pri-Sc,a' na program kneza Auersperga In So ?Varzenberga, v obče na program vseh, ki nn .,zavistjo gledali čez ograjo ogrske meje, W-L*0stan' bogastvo, šport in politiško moč ^ aristokratov-latifundistov. a že Cisto P°vršni Pogled v uradno stati-nas mora pognati v dvom o rešilni akciji h™ ekstremnega gospodarskega programa. 2 Avstriji ie, glasom štetve iz leta 1903., l’ | ”-349 posestev, ki se po površini dele tata .e: do l hektarja — 780.776; od 1 do 2 hek-8(J^V — 550.046; od 2 do 5 hektarjev — lfi h ’ 0(1 5 do 10 hektarjev — 390.241; od L ,d0 20 hektarjev — 245.930; od 20 do 50 fev i»ev ~ ,30-582; °d 50 do 100 hektar- H ,losestev- V slovenskih deželah Dikie i°1 mab in srednja posestva in morda Hi - r Y. celi Avstriji, izven Dalmacije in Istre, ravn a *ako grozno razparcelirana, kakor *ki i J?ri nas- ~ Kranjska ima 75.477, Štajer-in n Koroška 33.294, Primorska 79.759 almacija 83.759 posestev. StVo prodno gospodarskega stališča je dej-tir 1 £L>tno, da se koristi češkega, moravskega, iti0r .ega in štajerskega veleposestnika ne slove!° kriti z koristmi malega in srednjega lt, enskega kmeta. Pa se je vendarle našel dr« ^07. slovenski kmet, ki je v dunajskem i^en Vn9m zboru, ko je bil v razpravi znani VarNr*ev Predlog o draginji, z vnemo zago-Ifg,, veleposestniško agrarno politiko — do-skim Kakšna nejasnost je vladala med sloven-^ad samimi. Par let agrarne politike je Os*ovalo, da se je z nedvoumno jasnostjo pokazalo, da je bilo tisto navdušenje za visoke carine slovenskemu poljedelcu naravnost k varljivo. Veleposestnik je žito drago prodajal, naš kmet pa je, po veliki večini, drago kupoval. Veleposestnik, ki je imel v hlevu do 100 glav goveje živine, je, vsled visokih carin in zaprtih mej, bogatel na račun vsega ostalega prebivalstva, našemu malemu kmetu, ki je redil tri kravice ali po en par volov, njegovo edino premično premoženje, je zmanjkalo klaje in je zato bil prisiljen prositi mesarja, da mu je živino odkupil. In kmetski hlevi so se izpraznili in se še vedno prazne. Namesto, da se je že dana produkcija povišala, se je poslabšala. Z vso gotovostjo se lahko trdi; Visoke carine so pognale na tisoče slovenskega kmetskega ljudstva v Ameriko. Že razlika v obratovanju med malim in velikim posestvom kaže na to, da mali kmet nima zveze z veleposestniškimi interesi: Kaj prideluje naš mali kmet? On prideluje v čisto malih količinah mleko, maslo, perutnino, jajca, zele-njav, sadje in ponekod tudi vino. Nikjer pri teh pridelkih, ki navadno niti za domači trg ne zadoščajo, malemu kmetu ne more koristiti visoka izkoriščevalna carina. Pri mesu? Res je, da je cena živine, vsled zaprtih meja, močno poskočila. Razne korporacije, ki imajo namen pospeševati poljedelsko produkcijo, vrhu tega pri nakupovanju plemenske živine, cene Šc umetno zvišujejo. Krava, ki je pred leti veljala morda 200 K, stane danes do 500 K in več. Kmet torej vtakne lep dobičeh v žep — to je jasno. To imenujejo pri nas na Slovenskem in v obče v naši državi »izboljšanje živinoreje«. In to čisto resno. V resnici pa je to velika samoprevara. Statistika pove, da 75 odstotkov vseh poljedelskih obratov žito kupuje. Današnja visoka carina na žito, ki koristi v celi državi komaj 100.000 poljedelskim obratom, pa obenem zvišuje stroške pitanja živine in mlekarstva, ki je pri gospodarstvu na slovenski kmetiji, posebno v bližini večjih naselbin, zelo važno. Mali kmet, z enim ali dvema paroma živine, ima torej tudi višji kupni ceni primerno višje izdatke, mora klajo dokupovati in naposled dražje kupovati tudi vse druge potrebščine za življenje, ki jih proizvaja industrija in mali obrt. Kakor se draži živina, ravno tako se draže tudi izdelki industrije in sicer za veliko večji odstotek, kakor pa se višajo delavske mezde. •— Tako srednji in mali kmet povišek cene živine, ki jo prodasta, in ako ni pri živini nesreč (bolezni itd.), že sama založita v naprej; sama sebi dasta predujem. Z druge strani pa to umetno poviševanje cen živine uničuje tudi živinorejo samo. Če bi se izpolnila prerokovanja naših »ve!e«-agrarcev, bi se morala živina, v prvi vrsti goveja živina, pomnožiti: Pa kaj lahko opazimo? Naši kmetje imajo živine vedno manj, manj kakor so jo imeli takrat, ko naše državne meje še niso bile tako strogo zastražene in carina na inozemsko žito še ni bila tako visoka. Čim dražja je živina, tem bolj naraščajo cene drugih potrebščin v vsakdanjem življenju, ki požro, poleg obresti, ves tisti po agrarnih politikih tolikanj hvalisani »višji« sku-piček. Če pa je živina draga, jo kmet tudi težje kupuje in namesto enega para volov, se mali kmet kmalu mora zadovoljiti z eno samo kravico. In končno je vsaka bolezen in vsaka nesreča pri živini danes neprimerno občutnejša v gospodarstvu male kmetije. Vsi dosedanji poskusi dvigniti živinorejo z visokimi cenami živine, so se izjalovili. Remu-neracije in darila, ki jih dajejo deželne uprave in druge poljedelske korporacije, imajo že uzu-elno politiško ozadje in so zanesle med poljedelce moralo, ki ni da bi govorili o njej. Ljubljanski občinski svet. lav V L j u b 1 j a n i, 28. oktobra. ^iipan dr. Tavčar otvarja ob 6. zvečer 0vP Se^°’ konstatira sklepčnost in imenuje za |Vi rPVatelja zapisnika občinska svetnika Mal-a in Jegliča. Naznanila predsedstva. {j|a ^11 Pan naznanja, da je gospa Denkel izro-.*00 kron za mestne uboge v spomin svoje van- Sestre. — Zoper glavni odbor za osuše-0(J-e barja je vložila mestna občina pritožbo. Q|eJnski odbor naknadno odobri pritožbo. — *eiir p°dP<>re učiteljstvu ljubljanskemu je de-let ' °dbor ugodil prizivu obč. svetnika Šte- * Zapisnik zadnjih sej se je odobril. ersonalnega in pravnega odseka poročila. b0r Vročevalec dr. Novak: V upravni od-i^Jfiestne hranilnice je izvoliti dva člana na-°dstopivših obč. svetnikov Kavčiča in leta , ia- Odsek predlaga obč. svetnika Smo-tn Beliča. — Sprejeto. ^a zastopnika mestne občine v kuratorij *a j?i za Pospeševanje obrti predlaga odsek eiana Franchettija, za namestnika Kavčiča. SPrejeto. Sih °krajnega načelnika in oskrbnika ubo-Za Krakovo in Trnovo predlaga odsek go- spoda Josipa Podržaja, branjevca. — Sprejeto. Ustanovno pismo mestne ustanove za obiskovalce obrtnih šol se izpremeni v toliko, da se napravita dve ustanovni mesti po 250 K, pravico do ustanove imajo učenci in učenke in razpiše se ob začetku šolskega leta. — Sprejeto. Olede ustanovitve ustanov za obiskovalce c. kr. mornariške akademije na Reki predlaga odsek, da z ozirom na slabo finančno stanje občine, občina ne privoli nobenega zneska k tem ustanovam. — Sprejeto. O samostalnem predlogu obč. svetn. Jeg-ličag lede podelitve meščanstva vsem mestnim učiteljem in učiteljicam, službujočim nad 25 let na mestnih ljudskih šolah, predlaga odsek, da se odkloni, ker se brezplačno mesčanstvo podeljuje le za izredne zasluge za ljubljansko mesto in da bi se s tem ustvaril le prejudic za druge stanove. — Sprejeto. Obč. svetnik Hudovernik poroča o dopisu magistratovem glede sisterniziranja stavbnih doklad uradnikom mestnega stavbnega urada in predlaga v imenu odseka: Za delo izven pisarne se nakažejo stavbnim uradnikom doklade: za delo, ki traja več kot osem dni, znaša mesečna doklada za praktikanta 80 K, za pristava 90 K, za komisarja 100 K. nadkomisarja 130 K, za stavb, svetnika 160 K. Za delo rad osem dni se mesečna doklada raz-merno poviša. Vodja stavbe pri zgradbah, ki jih gradi občina, dobi od stavb remuneracijo. — Sprejeto. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec dr. Novak: Odsek pred- laga, da občinski svet ugodi prošnji Ivana Košenina za napravo svinjakov v njegovi hiši v Kolodvorski ulici št. 6 za predpisano postavno postopanje, njegov priziv se zavrne, ker ga je prepozno vložil. — Sprejeto. Glede priziva dr. Gregoriča proti zgradbi vrvarne na dvorišču hiše št. 31. na Sv. Petra cesti predlaga odsek, da se prizivu ne ugodi, ker je neutemeljen. — Sprejeto. Terezija dr. Peganova se je pritožila proti odloku mestnega magistrata glede naprave trotoarja pri njeni hiši v Marmontovi ulici št. 15. Odsek predlaga, da se priziv zavrne, ket je neutemeljen. — Sprejeto. Glede ponovne ponudbe Friderika Sogla, ki bi rad odstopil nekaj sveta za razširjenje in regulacijo poti v Rožno dolino, predlaga odsek, da se sprejme ponudba. — Sprejeto. 15. maja 1912 je občinski svet sklenil, da se kanal zgradi Ie ob dolžini tobačne tovarne. Sedaj se je izkazalo, da je potrebno podaljšanje cestnega kanala na Tržaški cesti do križišča Bleivveisove in Rimske ceste. Kanal se že gradi in magistrat prosi za naknadno odobritev Stroški znašajo 6500 K. Odsek predlaga odobritev. — Sprejeto. Obč. svetnik Pustoslemšek predlaga, da se kanal na Tržaški cesti podaljša do mitnice. — Sprejeto. Prebivalci na Karlovški cesti in na Prulah prosijo že od leta 1902 za kanale. Stroški bi znašali 65.000 K. Odsek predlaga, da se dela za kanalizacijo javno razpišejo z najkrajšim rokom in stavbni odsek naj odda delo. — Sprejeto. Glede prispevkov dežele Kranjske k stroškom cest v Ljubljani predlaga odsek: Gotove ceste mestne občine, ki služijo prometu raznih občin in ki so izredne važnosti za promet, naj deželni zbor podeželi. — Sprejeto. Glede določitve stavbnega sistema za novo regulirani del trnovskega predmestja za-padno od Zelene poti in Kopališke ulice predlaga odsek, da se odbori regulačni načrt za trnovsko predmestje. Posestniki morajo brezplačno odstopiti svet za potrebne ceste. — Sprejeto. Marija Klobučarjeva prosi za razdelitev njenih parcel v trnovskem predmestju. Odsek predlaga, da se jej dovoli parceliranje na 26 stavbišč za enonadstropne hiše. — Sprejeto. Za odkup sveta v Ilirski in Vrhovčevi ulici v svrho regulacije teh ulic, regulacija bi veljala nad 85.000 K, predlaga odsek, da se regulacija za enkrat odkloni, ker so stroški previsoki. — Sprejeto. Glede regulacije trga Tabor predlaga odsek, da se prvotni regulačni načrt izpremeni v toliko, da se napravi 25 metrov širok park od Metelkove do Škofje ulice, pred parkom 12 metrov široko cesto, ostali svet pa porabi za stavbišča. — Sprejeto. Finančnega odseka poročila. Poročevalec dr. Triller: Računski sklep mestnega zaklada za leto 1912 izkazuje rednih stroškov 1,037.386 K 85 vin., izrednih stroškov 809.581 K 31 vin., prehajalnih stroškov 343.692 K 6 vin., vseh stroškov torej 2,281.660 kron 22 vinarjev, dohodki znašajo 2,245.139 K 40 vinarjev, blagajnični prebitek od leta 1911 znaša 37.606 K 95 vin., prebitek leta 1912 je 1086 K 13 vinarjev. Odsek predlaga, da občinski svet odobri računski sklep. Občinski svetnik P a m m e r pravi, da se ne vjemata postavki mestne elektrarne. Računski sklep mestnega zaklada izkazuje 45.000 kron prebitka, med tem ko izkazuje računski sklep mestne elektrarne le 41.000 K prebitka. Dalje se mu zdi tudi nepravilno, da je vpisati med dohodke prispevek dežele Kranjske za mestni dekliški licej (7000 K), ker dežela še nobeno leto ni izplačala tega prispevka. Med aktiva so vštete tudi povsem neproduktivne naprave: Vrednost mestnih cest, ulic in trgov, javnih parkov, spomenikov, mostov, javnih stranišč. Ta vsota 1,266.622 K je pasiva, ne pa aktiva. Tudi vrednost delnic dolenjskih železnic je označena previsoko. Pri zemljiščih pogreša odpise. Če bi se aktiva in pasiva pravilno beležila, bi ne izkazoval letni zaključek prebitka, temveč bi bil pasiven. Glede ubož-nega zaklada pravi, da pogreša detajlirane po- stavke, ravno tako tudi pri postavki »Razni izredni stroški«, ki znašajo 101.898 K 57 vin. Poročevalec dr. Triller pravi, da ima občina pravico do prispevka kranjske dežele mestnemu liceju, ker ga dežela še ni preklicala zato je v računskem sklepu med aktivi. Izredni izdatki so natančno detajlirani in so bili razstavljeni 14 dni v mestnem knjigovodstvu. Poročevalec prečita nato te izdatke, vpisane pod rubriko »Razni izredni stroški«. Vztrajam pr' predlogu, da občinski zastop odobri računski sklep mestnega zaklada za leto 1912. — Spre* jeto. Računski sklep mestnega loterijskega po-sojila izkazuje 206.157 K 99 vin. dohodkov 141.431 K 63 vin. stroškov, prebitek torej j6 64.726 K 36 vin. Odsek predlaga, da odobri občinski svet ta računski sklep. — Sprejeto brea debate. Mestni ustanovni zaklad izkazuje 565.224 kron 65 vinarjev nominalne vrednosti ir 55.751 K 61 vinarjev efektivne vrednosti. — Odobreno brez debate. Ubožni zaklad izkazuje 754.768 K 92 vin aktiv, 3561 K 14 vin. pasiv, čisto premoženje 751.207 K 78 vinarjev. — Odobreno brez debate. Meščanska imovina izkazuje 179.525 K 63 vinarjev dohodkov, stroškov 54.207 K 38 v, blagajniški prebitek je 125.318 K 25 vinarjev, — Odobreno brez debate. Poročevalec Likozar: Kreditno društvo »Mestne hranilnice« je prosilo upravne ravnateljstvo te hranilnice, da mu zviša denarno zalogo od 900.000 na 1 miljon kron, polovico sme izrabiti za to leto, polovico prihodnje leto Odsek predlaga, da se odobri sklep. — Sprejeto. Poročevalec Mally: Podpora 1500 K bivšim članom slov. gledališča, ki so ostali bre2 angažma, se postavi v proračun za prihodnje leto. — Sprejeto Policijskega odseka poročili. Poročevalec P i p p e n b a c h e r: Odsek predlaga, da se prizivu Počkaja, lastnika kinematografa, deloma ugodi in sicer bo plačeval za predstave vsak dan po 6 K dokler ne stopijo v veljavo druge zakonite določbe. — Sprejeto. Občinski svet odobri na predlog poročevalca poročili gasilnega in reševalnega društva. Občinski svetnik Kregar našteva nekatere stvari, ki so potrebne za moderniziranje gasilnega in reševalnega društva. Zlasti se ogreva za gasilski avtomobil, ki bi bil posebna velike važnosti za okolico. Predlaga resolucijo, ki naroča županu, da stopi v zvezo z odborom gasilnega in reševalnega društva in naj naprosi deželni odbor za podporo gasilnega avtomobila, ki bi veljal 37.000 K. Dr. Novak pravi, da je krajša pot, da se izpopolni orodje, ta, da prispeva deželni odboi ljubljanskemu društvu vsako ieto primerno subvencijo iz gasilnega fonda in društvo bi polagoma samo nabavilo to orodje. Deželni odbor ne prispeva iz gasilskega fonda ljubljanskemu društvu ne vinarja. Občinski svetn. Kregar pravi, da je svoj čas bil deželni odbor pripravljen prispe vati -za nabavo, če bi tudi mestna občina pri spevala. Kregarjeva resolucija ni sprejeta. Glede prošnje gasilskega in rešilnega društva za nabavo 500 m cevi predlaga odsek, da se znesek postavi v proračun za leto 1914 in odobri izdatek. — Sprejeto. Šolskega odseka poročila. Poročevalec Dimnik: Odsek predlaga, da se odobri poraba dotacije na mestnih ljudskih šolah za šolsko leto 1912—13. — Sprejeto. Šolskemu vodstvu na Barju se dovoli pokritje za 60 K primanjkljaja. — Vodstvu I. mestnega otroškega vrtca se poviša dotacija na 120 K, in pokrije primanjkljaj 53 K 48 vinarjev Obrtnega odseka poročilo. Poročevalec Franchetti: Vlada hoče skrajšati nedeljsko delo pri trgovcih s cvetlicami, fotografih, izdelovalcih soda vode in ledu. Obrtni odsek predlaga, da se izreče občinski svet proti vsaki utesnitvi tega dela pri teh obrtih. Obč. svetnik sodrug Kristan želi pojasnila, če so bili pomočniški zbori tudi zaslišani, predlaga, da bi odsek še natančnejše proučil to zadevo. Poročevalec pojasnjuje, da nimajo pomočniki teh obrtov nobene organizacije in predlaga, ker je zadeva nujna, da občinski svet sprejme odsekov predlog. — Sprejeto. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne M 3 0 brez odbitka rent- vloge po čistili ^ 4 0 nega davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 K. Poročilo nprovlzačnega odseka. Poročevalec Rothi: Ze leta 1910 je iz-uelala mestna občina štatut za posredovalnico prodaje različnih živil, ker je država ravno takrat nakazala deželam 1 miljon kron za omejitev draginje. Na Kranjsko je prišlo 37.000 K. Ta .vso^a J'e bila namenjena v prvi vrsti Ljubljani. Denarja ni dobila občina, ampak ga je vzel deželni odbor. Statut iz leta 1910 je sedaj aprovizačni odsek izpopolnil in občini bo mogoče za enkrat oddajati ljubljanskemu prebivalstvu premog in drva po lastni ceni. Tudi prodajo jajc in rib hoče vzeti občina v lastno režijo. Odsek predlaga: 1. Mestni magistrat naj takoj razpiše dobavo premoga. Razpečavanje premoga se uredi po brnskem sistemu. (Brnska občina oddaja premog za 70 vinarjev pri stotu ceneje kakor prodajalci premoga). 2. Premog oddaja občina le v majhnih količinah. najmanj 25 kg, največ 250 kg. 3. Premog oddaja občina neposredno kon-sumentom. 4. Prodajo drv uredi občina tako, da bo oddajala drva iz lastne zaloge od 25 do 250 kg po lastnih cenah. (Magistrat plačuje kubični meter razžaganih in razsekanih drv po 10 K). 5. Statuti iz leta 1910 se preurede, da dobi občina »Posredovalnico za razpečavanje živil in kuriva«. V prvi vrsti bo sedaj občina posredovala prodajo jajc in rib. 6. Magistrat naj določi čas in prostor za prodajo drv in premoga. Obč. svetnik P u s t o s 1 e m š e k želi pojasnila glede 37.000 K, ki jih je nakazala država Kranjski. Podžupan dr. Triller pravi, da je deželni odbor nakazal ono podporo »Gospodarski zvezi«. Obč. svet. sodrug Etbin Kristan: Predlogi odseka so začetek akcije, ki je bila že dolgo potrebna. Na podlagi poročil študijskega po^ tovanja v Zagreb, Celovec, Brno, Lvov bo treba nadaljne predloge. Posredovalnica naj bi se zlasti bavila z mesnim vprašanjem. Predvsem pa je treba, da se ti predlogi hitro izvrše m da bi posredovalnica še v teku te zime poslovala, ker so prav pred prazniki jajca najdrazja. Delokrog posredovalnice se mora razširiti, da bo imelo prebivalstvo resnično korist od nje. Onih 37.000 K državne podpore, ki so bili namenjeni za ublažitev draginje na Kranjskem, so bila porabljena za pospeševanje draginje. Mesta so bila izključena in se je dala podpora enemu zavodu in proti interesom prebivalstva se je nekaj podprlo, kar ne omejuje draginje. Sedaj seveda ni misliti, da bi dojili to podporo. Komisarijat je bil zelo primeren »korake. Občina naj gleda sedaj, da dobi Čnnpreje mesarsko obrt, kakor jo ima zagrebška občina. Izjavljam, da bom glasoval za predloge. Dr. Zajec pravi, da se v splošnem strinja s predlog! le glede prodaje premoga meni, da 01 mio bolje, če ic prevzame občina v svojo režijo. 1 ravi, da je mestna občina sama kriva , ni dobila one podpore, ker poljedelsko nri-mstistvo veže podporo na gotove pogoje. Občinski svet sprejme predloge odseka. Samostalni predlog obč. sv. Štefeta glede ustanovitve mestnega pravno - posvetovalnega urada odkazuje podžupan pravnemu in personalnemu odseku. svetn'k S t e f e prosi župana, da UKrene vse potrebno, da se vozovi električne cestne zeleznice zavarujejo proti dežju in snegu. — Obč. svetnik F r a n c h e 11 i prosi, naj izposluje župan na pristojnem mestu, da ko- Ježici "e SmeH VOzi-ti P0 pe5|)oti Proti »™J,5ročn? ofcpševatoega odseka, klavnič- ravnateljstva in direktorija mestnega vo-n». n * podžupan z dnevnega reda. i.„ zXe, ,r za^*jučuje župan javno sejo, na- kar sledi tajna seja. Dnevne beležke. ...."g Osrednji odbor »Splošne delavske zveze Svoboda« ima danes zvečer ob 8. sejo. — Danes je Izšel letak »V boj!« Dobiva IzvnH* *Z'drits v Ljubljani po 4 vinarje Shnn n H '?v,odo^ 3 K- Citai‘e ea vsi, posebno pa dezelnozborski volilci kranjski. B,lanca agrarnega demagoštva. Na Prinašamo danes članek, ki ga KJE? i/ v zadnii številki »Naših Za- ™ Vseskoz*. stvarna, mirna izvajanja na-Saa,ZlaneK\S0C,,al,^čne^a P^atelja so ravno im! ; L' S- na vse srlo kriči, kattšno velikansko uslugo je napravila našim Kmetom, ko je povsod nastopala proti uvozu SL«? zlY,ne-v drugem delu svojega članka bistro pokazuje pravo vrednost malega de-7adružništva, ki ga s posebno vnemo razširjajo kranjski duhovniki. Vse sodruge po članek Pr°S,m0’ ^ opoz°re naše kmete na ta ~ Volilna konferenca ljubljanskih in okoliškihi zaupnikov bo v nedeljo 2. novembra točno ob desetih dopoldne v hotelu »Ilirija«. Polna udeležba potrebna 1 Vs^ zauPni* katerem ne bi se rudarji uvrstili v že obstoječe teritorialne delavske zavarovalnice proti nezgodam, temveč, da se zavarujejo v posebni zavarovalnici. V pričo teh dejstev bi nadaljni boj rudarjev za takojšnjo uvrstitev v teritorialne delavske zavarovalnice proti nezgodam bil za vlado, meščanske poslance in tudi rudniške podjetnike dobro došlo sredstvo, da bi porabili tak boj za pretvezo za zopetno umetno zavlačevanje uvedbe prepotrebnega zavarovanja. Priložnost za tako pretvezo, oziroma izgovor, pa rudarji nasprotnikom slehrnega rudarskega varstva ne morajo dati, ker nočejo prevzeti odgovornosti za to, da bi bilo na stotine pohabljencev, vdov in sirot še nadalje oškodovanih za nezgodno rento. Z ozirom na vsa ta dejstva zahtevajo rudarji od državnega zbora takojšnjo rešitev vladne predloge glede zavarovanja rudarjev zoper nezgode. — Pri glasovanju o resoluciji smo opazili na obrazih naših rudarjev tako odločno bojevitost, da naj se varujejo vlada in meščanski poslanci pred nepotrebnim zavlačevanjem te življenske zadeve avstrijskih rudarjev. — Kočevski gimnazijci štrajkajo. Neka dunajska korespondenca poroča iz Kočevja: 22. oktobra so odšli vsi gimnazijci sedmega razreda ob 8. zjutraj iz šolske sobe, ko je vstopil profesor Climel, da poučuje fiziko. Prav tako so storili gimnazijci nekoliko pozneje, ko bi bil 'moral profesor Climel predavati matematiko in ti prizori so se nadaljevali tudi naslednje dni. Ravnateljstvo je vsled tega suspendiralo ves pouk v sedmem razredu. Strajk je zbudil splošno pozornost in najrazličnejše govorice krožijo o povodu štrajka. Dijaki navajajo za vzrok štrajka to, da jih ie minulo šolsko leto profesor Chmel razžalil. Skoraj gotovo je pa pravi vzrok klerikalna nestrpnost. Profesor Climel, ki je protestant in ki je pred kratkim predaval na zabavnih večerih protestantov, je zelo strog in pri dijakih nepriljubljen. To so uporabili klerikalci in s pomočjo marijine družbe so tako dolgo obdelovali dijake, da so pričeli s štrajkom. Kočevski dekan je naprosil mestni občinski zastop, naj podpiše vlogo na deželno vlado, ki jo je podpisalo že vse kočevsko duhovništvo, s katero protestirajo proti Chmelovemu postopanju. — Nenavaden gost v Idriji. Pred nekaj dnevi so zaprli pri idrijskem sodišču zaradi po-tepuštva 28Ietnega Luigija Luchenija, bratranca onega Luchenija, ki je umoril cesarico Elizabeto. . — Kozel za vrtnarja. O velikem policijskem škandalu i>oročajo iz Cernovic. Ze vec mesecev so se vršili vlomi v restavracije In trgovine, ne da bi bili mogli izslediti vlomilce. Zlasti delikatesne trgovine so ponočni tatovi radi obiskovali in pokradli izredno velike množine mesnih izdelkov, sira, vina in žganja. Sedaj so dobili vlomilce, ki so policijski inšpektor Horinek In policaja Klopfner in Bettherr. Vse tri uniformirane tatove so že izročili deželnemu sodišču. — »Gertnlnal«, to velikansko delo Emila ZoJe, v filmu, je doseglo včeraj v kino Idealu popoln uspeh, posebno ker je snov vzeta iz socialnega življenja in je globoko genljive vsebine. V soboto senzacijska levja drama »Strahota pragozda«. V torek »Črna smrt«, Nordisk-senzacija. Drugi teden velikanska drama: »ln hoc signo vinces!« kakor Quo vadiš? Dve uri predvajanja. Rudarski shodi. »Unija« avstrijskih rudarjev je začela med svojimi člani močno gibanje, s katerim hoče čimprej doseči zavarovanje rudarjev zoper nezgode. V ta namen se vrše v soboto 1. in v nedeljo 2. novembra naslednji shodi: V Grižah, v nedeljo ob 9. dopoldne v gostilni g. Zupanca. V Pesjem, v nedeljo ob 3. popoldne v gostilni g. Vrabiča. V Cml, v nedeljo ob 12. opoldne v gostilni g. Kruljca. V Možici, v nedeljo ob 4. popoldne v gostilni g. Vivoda. V Lešah, v soboto ob 7. zvečer v gostilni g. čopa. V Kočevju, v nedeljo ob 3. popoldne v gostilni g. Braimeja. Dnevni red na vseh shodih: »Zavarovanje rudarjev zoper nezgode In državni zbor.« Rudarji! Pridite na shode v kar največjem številu, da tako obsodite protidelavsko početje meščanskih poslancev v državnem zboru. Štajersko. — Nezgoda avlatlka v Mariboru. Letalec Borgotti je hotel v nedeljo popoldne poleteti s svojim letalom iz tukajšnjega vojaškega vež- bahšča. Na tisoče ljudi je prihitelo. Aviatik poizkusil dvakrat, da bi se dvignil in pri d* geni jioizkusu se je z aparatom prevrnil. JiL gotti si je izpahnil obe roki, aparat pa je ra>! motorja popolnoma razbit. Škode ima 15.000 Goriško. — Avtomobilska nezgoda. Iz Skrilj n, poročajo: V nedeljo ob sedmih zvečer je vozil dr. A. Brecelj iz Gorice, ko se je pto skozi Dobravlje, Antona Černigoja iz SkrW št. 61. Černigoj ima zlomljeno nogo in še dru* poškodbe. Dr. Brecelj je ponesrečenca odpelS » sam z avtomobilom v goriško bolnišnico. !)<*. tor Brecelj je pri vožnji z avtomobilom šilu j nepreviden in je že večkrat povozil živafi, » Sploh pa opažamo, da vozijo avtomobilisti » vaseh vse prenaglo in skrajni čas je že, da n*. rodajne oblasti upozore avtomobiliste na to. j,j Trst. :*-o ;bs P lat Spi Pr da ig sta Mtt da ii bili «' Žiii DTC da tac ?0' VSI m m Sc — Italijanski sodrugi nadaljujejo na svoji strankinih zborovanjih razpravo o neuspeh socialne demokracije pri zadnjih občinskih volitvah. Slovenskim sodrugom, ki bi se teli ry. prav radi udeležili, povemo, da smejo na zbo-rovanja ital. sodrugov tudi z izkaznicami našt a i stranke in imajo tam enake pravice kakor a ' našfh zborovanjih. Iz vsega, kar smo pa slišal na zborovanjih in o njih čitali v »Lavoratoru«, se nam zdi, da so zašli ital. sodrugi nekolik« predaleč. Stvari, o katerih so razpravljali zlasti na poslednjih treh zborovanjih, nimajo * česar opraviti z našim zadnjim volilnim ne-uspehom, ki ga hočejo nekateri sodrugi io» novati po vsej sili poraz. Pa če bi bilo res, di je povzročila neuspeh strogost, s katero nasto-paruo in pa intransigtnca, tedaj se tudi v tea slučaji ne bi smelo govoriti o kakšni izprfr membi taktike. Naša taktika ne sme iti nikdar preko okvira našega programa, in mandai kakorkoli so koristni, niso vredni, da bi j« žrtvovali le en odstavek našega programa. Sicer pa bi se bili morali nekateri sodrugi k davno prepričati, da ne bi prodrli s svojimi M-pačnimi nazori tudi v slučaju, da ne bi bilo so-druga Pittonija, in se močno motijo, ako srt* trajo jugoslov. soc. dem. politični odborH »quantite negligeable«. Priznamo pač, di* treba poguma, preden se pride do tega, da* človek oprosti vseh predsodkov. Toda, ko« tega poguma nima, naj ostane doma. Enako *i stori vsak, ki nima dovolj vere v najstn)3 internacionalizem delavstva. — Lepo priznanje. Predvčerajšnja »E* nost« je med telegrami iz Italije, ki so obsijali izid ondotnih volitev, povedala tudi ste-deče: »Volilno gibanje je bilo jako ostro in s* je splošno domnevalo, da nastopijo analfaW proti socialistom.« S tem je povedano tolik* da bi bil vsak komentar odveč. Sodrugi bi« pa morali iz tega naučiti, kako nujno je Potrebno razširiti med delavci izobrazbo. — Ljudski oder. V petek 31. t. m. ob 1*1 9. zvečer važna odborova seja. Vsi odboru^ so nujno naprošeni, da se udeleže seje palubi j« številno. — Vsi oni sodrugi in sodružice, ki intf veselje do dramatike, so naprošeni, da se uJ;' leže tozadevnega sestanka, ki bo v četrti. 30. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Internationi<|iii v ulici Boccaccio 25. — Podružnica Trst I splošnega ter pravmu varstvenega društva sklicuje izredni obi*|k< zbor, ki se vrši v zeleni dvorani »Delavske«vi doma«, dne 30. t. m. ob 81«. zvečer z dnevnia|k( redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) tajniki! c) blagajnika, d) kontrole. 2. Volitev odbori |p< 3. Slučajnosti. — Naš slavni občinski tramvaj, ki ni v rt-Idi žiji občine in ki veže mesto s Sv. Savo, ni vet | ni nikjer varen. Na trgu Goldoni pred predoro® Montuzzo, kjer se črta neha, je že j^ar vozov, skočilo s tira. Pravijo, da zaradi tega, ker I ri tam proga precej nagnjena. Da se v bodo.'* 11 preprečijo take neprijetnosti in izbijejo trai^ja vaju take muhe, so te dni postavili ob kor '! j n proge dva odbijala, prav taka kakor jih je 'i-1 c deti na postajah. Pravijo, potrjeno še ni. da*Id občina nakupila tudi nekaj volov, da bodo * nekaterih pozicijah vlekli ta električni tra®- vaj. ... 11 — Zver v človešVI podobi. 28Ietni Pet« 11 Rončevič iz Splita, brezposelni kurjač, je pre- j \ tečeno soboto brez vsakega povoda ubil z nožem dva in nevarno mri! dva tnv-ri?a. Stvar se je zgodila pred gostilno »de B-injaluka« v ulici Punta del Forno. Ob 11. zvečer je imel imenovani Rončevič pred gostilno »Alle tene« v isti ulici nial prepir z nekim drugim pomorščakom. Ko je vzel Rončevič v roke no*, da bi z njim ranil nasprotnika, ga Je t* udaril s pestjo pa odšel. Rončevič je ostal ne* kaj časa kakor omamljen. V tem trenotku I* pa prišlo iz gostilne »de Banjaluka« šest t** morščakov. Med njimi je zapazil Rončevič one, s katerimi se je bil dan prej sprl v isti gostilni zaradi kuharice. Zadrl se je z vso silo vanie i® sekal s 15 cm dolgim nožem na vse strani. Sk* šali so se ubraniti in odteči. Toda zaman. Ene« je zabodel v srce. drugemu je prerezal vrat. i" dva ie težko ranil. Končno se je posrečilo Ron-čeviča aretirati in so ga odpeljali v zanof. Mrtva sta Anton in Simon Kapovič, doma it zadrske okolice, oba kurjača na Lloydove« parniku »VorwSrts«. Ranjena sta pa Ivan Bo-školič in Simon Radovič, tudi iz zadrske ok . . Novo! Novo! V tem znamenju bodeš zmagal! Ta slika ima tudi slovenske napise. Velikanski cirkuški prizori. Izprcobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo. Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3-5, 5—7, 7—9 in od 9—11. 7Hn5! v nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj, n Oni! Cene: K 1.90, 1 60. 130, 1, - 60. * 001! iranje šampanjskega davka, da se sploh ki za bogate sloje puste na papirju, pa le ivki siromašnih razredov podpirajo. Sprejeta bila potem nujnost Povšctovega predloga o St itanovitvi državnih tovarn za umetna gnoji L Rusinska obstrukcija je bila precej občutna. k- tel Oniskijevič je n. pr. govoril dve uri in m 0| geja je trajala od 11. dopoldne do %7 zve-i& tr "ne da bi bila kaj izdatnega opravila. V pe-» (k'baje ne bo seje, ker hočejo biti zlasti kr-* cansko socialni poslanci ta dan že doma. Ru-. ini pripovedujejo, da so pripeljali inštrumente, j so jih rabili svojčas v gališkem deželnem ^oru s sabo in da bodo kmalu pričeli s hrupno ibstrukcijo. Seja. Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob ' l^otHzvoIitvi drja. Mataje v Leopoldstad- ■ na Dunaju je vložen protest, ki se izroča le- zitimacijskemu odseku. j c • t a Prehaja se nad nevm red: Specialna de- ata o _ , davku na peneča vina. Posl. Stolzl predlaga konec debate. Generalna govornika Nicdriest in re i s s 1 e r se odpovesta besedi. Posl Singalevič (Rusin) predlaga, h načrt vrne finančnemu odseku. Posl Konstantin L e v i c k y (Rusin) predlaga pri § 3 novo razpredelnico za davčne tovke. . . Posl Lev L e v i c k y pravi v stvarnem da je v najvišjem interesu države, napravi red v Galiciji. Ali vlada je dovolila, ie klerikalna nestrpnost poljskih škofov raz-5« dpi o sprave, za patero se je bila izrekla vromna veiina obeh .prodov. Posl Zahajkijevič (Rusin) se pritoki’ da je ob 3. popoldne sklican pododsek ^računskega odseka Znano je moralo biti, ■ ho ob tem času najbrže se zborovala zborna Na ta način je članom tega odseka nemo* oče da bi se udeležili seje. Zato predlaga, naj ^ zaključi seja zbcrnice. O predlogu se glasuje, pa se odklanja z *emi glasovi proti rusinskim. Posl On iški je vič je proglašen za tvaren popravek, pa govori dve uri in pol, je do %5. Posl Singalevič in Trilovsky nata daljše stvarne popravke. Potem dobi besedo poročevalec manjšine h i e g 1 (soc.), ki protestira proti temu, da .c g davek na šampanjca odgodil. 1 Nato se prekine debata in preide v raz-. v0 o nujnem predlogu poslanca Povšeta Jeae na ustanovitev Ravnili tovarn za umetna gnojila. p 1 p o v š e priporoča nujnost predloga j’Hn ima ramen pospešiti produktivnost 9 iškega poljedelstva. Na Nemškem so re-iV» n žrtev dvakrat do dvainpolkrat večji ka-;fll nas dasi naša zemlja ni slabša. Kalijevih soli se porabi v Nemčiji stodesetkrat toliko ^Predlogu^še prizna nujnost in se odkaže ^e^slkHum ,n e r vIaSa predlog, naj se iz-, , 7akon, ki uredi postranske opravke aktivih in vpokojeidh državnih uradnikov. Vlaga se več interpelacij. Posl Heilinger pravi, da bi se vlada , čimprej iznebila parlamenta, pa je menda rltn DO vzoru nekdanje slovenske obstrukcije ^nzirala malo rusinsko obstrukcijo. Oovor-S vprašuje predsednika če hoče iti na.avdien-o k cesarju in prositi, da naj cesarska vlada ičla aij Pa se umakne taki, ki bo kaj delala. Konec seje ob8/i 7. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Dnevni red • Davek na peneča vina, davek na žga-"je, novela k dohodninskemu davku, državni preodkazi. ______________________________ Zadnje vesti. DELEGACIJE. Budimpešta, 29. Današnji uradni list objavlja cesarsko ročno pismo, s katerim se sklicujejo delegacije za 18. novembra na Dunaj. BOG POBASAJ V PRAGI. Praga, 29. Mladočeški in staročeški klub v občinskem svetu sta sklenila, da pozoveta vse občinske svetovalce, naj vlože proti profesorju Masaryku in drju. Boučku tožbo zaradi žaljenja časti. Prof. Masaryk je dejal, da je med svetovalci deset tatov, dr. Bouček mu je pa pritrdil. OŽJA VOLITEV NA MORAVSKEM.^ Brno, 29. V 29. Češkem volilnem okraju Je bila včeraj nadomestna volitev brez končnega rezultata. Potrebna je ožja volitev med klerikalcem IVI a š k o m in naprednjakom M a 1 i-k o m. ZADUŠENI IZSELJENCI. Lvov, 29. Včeraj zjutraj so našli v uradu Hamburško-ameriške črte tri izseljence, ki so tam prenočevali, zadušene. Zaradi velikega mraza so poskusili prižgati plin v plinski peči, pa so pri tem ponesrečili. HRVAŠKA KRIZA. Podržavljena madjarska šola. Zagreb, 29. Madjarska ljudska šola v Rumi, ki jo je bilo ustanovilo pomadjarjevalno šolsko društvo »Julian«, je bila protizakonito podržavljena. To je povzročilo v najširših krogih tako razburjenost, da pričakujejo najtesnejšo zvezo vseh strank, izvzemši stare madjarone. Strah pred atentati. Zagreb, 29. Uradne »Narodne Novine« so objavile prihod kraljevskega komisarja barona Skerlecza šele tedaj, ko je zopet odpotoval iz Zagreba. To razlagajo tako, da se v merodajnih krogih boje novih atentatov na komisarja. PATRIARH BOGDANOVIČ. Gastein, 29. Včeraj so uradno ugotovili, da je truplo, ki so ga našli, Bogdanovičevo. Obducirali ga niso. Sodna komisija je dognala, da je zločin ali samomor izključen, in da je patriarh Bogdanovič postal žrtev nesreče. OGRSKE HOMATIJE. Budimpešta, 29. Opozicija je vložila pri predsedništvu državnega zbora ponovno prošnjo, naj se nujno skliče državni zbor, da bo razpravljal zadevo Igralnice. Podpredsednik S z a s z je odgovoril, da je prošnja brezpredmetna, ker je zbornica itak sklicana za 30. t. m. Prošnji opozicije zopet ne ugode. KOLERA. Budimpešta, 29. Ministrstvo za notranje zadeve poroča, da se je pojavilo po deželi deset novih slučajev kolere. VOLITVE V ITALIJI. 30 socialistov, 18 reformistov. Rim, 29. Doslej je znanih 436 volilnih rezultatov. Izvoljenih je 205 ministerialcev, 46 radikalcev, 16 konstitucionalnih opozicional-cev, 25 klerikalcev, 12 republičanov, 30 socialistov, 18 reformističnih socialistov. V 84 okrajih so ožje volitve. BAVARSKO KRALJEVSKO VPRAŠANJE. Monakovo, 28. Vladni načrt o rešitvi kraljevskega in regentskega vprašanja je predložen deželnemu zboru, ki bo že te dni razpravljal o njem, tako da bo vprašanje v kratkem rešeno. MACEDCNSKO VPRAŠANJE. Bukarešt, 29. »Independence roumaine« piše iz Carigrada: Ideja avtonomne Macedo-nije še nikakor ni odpravljena. Prišel bo dan, ko bo to gotovo dejstvo, treba je le počakati na ugoden trenutek. Bolgarska se nikakor ni za vse čase odrekla mestom Kavala, Drama in Seres. Dosti računov je še urediti, vprašanje je le, kdaj da bodo predloženi. Albanski knez. Dunaj, 29. »Alb. Korr.« poroča, da le provizorična vlada zopet naprosila velesile, naj čimprej imenujejo za Albanijo kneza in ga po-sade na prestol. Knez Wied. Dunaj, 29. Iz diplomatičnih krogov poročajo, da so pogoji kneza Wieda za nastop na albanski prestol, ki jih misli naznaniti avstrijski in italijanski vladi, pretežno finančnega značaja. Pravijo, da knez ni bogat in ima samo 150.000 mark letnega dohodka. Zahteval bi torej najbrže ustanovitev kronskega dominija v Albaniji, da bi mogel pokrivati izdatke. Nadalje zahteva garancije za slučaj, če bi prostovoljno ali pa po sili odstopil. V političnem oziru zahteva, da se vse tuje čete umaknejo z albanskega ozemlja in da se točno določijo vse meje. NESREČA NA MORJU. Aalesund, 28. Snoči je pri Lepšo kolidiral parnik »Oslo« z obrežnim parnikom »Brat«, ki se je takoj potopil. Osem mož je utonilo, štiri pa je rešil in prepeljal »Oslo« v Drontheim. MEHIKANSKE HOMATIJE. Berlin, 29. Iz Veracruz poročajo: Feliks Diaz je ponoči naprosil ameriški konzulat za zaščito in je bil sprejet nato na ameriško too-ničarko. Atentat na vlak. Novi Jork, 28. Iz Mehike brzojavljajo, da so vstaši blizu San Salvadorja v pokrajini Za-zagas pognali vojaški vlak z dinamitom v zrak. 18 vojakov je ubitih, mnogo pa ranjenih. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. Tiska 'Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Mlado, staro, Vsak pove: . ' ~ • " Ta pa je za me! Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c Imam: Varujte se ponaredb I Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije »FLORJAN" v Ljubljani. V Postavno varovano. 8 dni na poizkušnjo pošljem vsakemu za 8 dni zamenjave oli denar nazaj po povzetju : Amerikonska nikl. ura K 2 80 Roskopf patent, ura , 8 — Amerik n. Goldin ura . , 3 50 Zelezna-Roskopt ura . , 4*— Roskopf dvojni plašč . * 4*50 Ploščata meetna ura . , 5'— Srebrna imitac., dvojni plašč.....................9 6 — 14-kar. zlata ura , .' . , 18*- Oriplnal Oniepa ura . „ 20 — Konkur. budilka, poni-kljana 20 cm visoka „ 2*— Znamka Junghaus . . » 3*— Radij-avet. kaz. .... 4'— Radij, 2 zvonca ... . 5'-Radij, 4 zvonci .... 0*—-Radij, godba .... 8*— Ura na nihalo 75 cm . . 8*— Ura na nihalo zvonovo- bitje....................... 10— Ura na nihalo z godbo-budilko in bitjem „ 14— Okrogla ura z budilko . 6'— Triletna pismena garancija po povzetju Max Bohnel, Dunaj, IV. Margarethenstrasse št. 27/398. Originalni tovarniški cenik brezplačno. CTretlčami salon Viktor Bajt v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 6 zraven pošte. Se vljudno priporočam slavnemu občinstvu za naročila za Vsesvete. Kakor za vence, šopke, žardinere, tako sveže in suhe cvetlice. — Zunanja naročila se izvršujejo točno. Cene brez konkurence. Edna posebnost likerja je v Zdravnik želodca" ■ je edina posebnost želodčnega likerja ■ iz zdravilnih rastlin, kateri izborno g| vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. S Dobi se tudi v vsili prodajalnah konsum-nega društva za Ljubi ano in okolico. pjj Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. kriteem. ■■NBHHBHHHBRH ■■■■■■■■■i m ts ■ n ■ ta ■ H h a a ■ U H m n ■ ■ H H ■ ■ ■ ■ Ifl H ■ ■ ■ a ti H fc U En te m n a e m m a ■ n n ■ B H H H II nn n a aa ■■■■■■■■■■■■■■■■■■u BB,hb8SI ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ naBBUEEatsntaBDRinnmnBHHnHnnHHnsn Hotel BELLEVUE vso zimo otvorjen. Vsako soboto velika pojedina klobas vsak četrtek past i kroti« — — Mesečne sobe ceno. Ženitovanjske pojedine se ceno servirajo doma in zunaj hiše. — Točijo se slovita vina g. Al. Zajca. Z velespoštovanjem .T. Friedl. 88 n n maj DHrinennBnnanHBHnH bnnHHEnntients; u a u n »s n u a ii " a M H ta m ;:S Ul /■ a m a a a U 3 k a bi ’1 m a a: .4 r: a U H bi n a ra H lil ■ H n a 0 Sl e n n i! h n m Ljubljana, Židovska ulica. Modni salon Stuchlv-Maschke Priporoča po najnižji ceni cenjenim damam tu in na deželi svojo bogato zalogo zimskih klobukov in športnih če-— pic za dame in deklice. = i>4 P* 5C O* ar ss 5! < n> © < N SL © crcj Peter Kozina & Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) ma..T (najmodernejše podjetje monarhije) — Priznano dobro blago. — Nizke cene. Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Breg 20 na debelo Varstven« inuok«. v Coizovi hiši. Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov clonmčegrsfi izdelk«!, ■■= Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. = Brez konkurence! Solidna postrežba« JVuJnfžjie een%, IB' •5- K. JURMAN Šelenburgova ulica optik in Specialist ar LJUBLJANA Optični zavod z električnim obratom. — Aparatij^oljskaJkuk^a^daljiiogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. P Sl m£>i: M Okralna bolniškabla-ggjria v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. (Jradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. | Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. popol. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje — 1—3 Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje '/211 -'/»1 Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida lan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 10-12 — Mestni trg št. 3, 1. nadstropje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2-3 Frančiškanska ul. št 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni 8-'/al0 3-5 Prešernova ulica št. 3, 111. nadstr. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav- nika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od S. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Varčne gospodinje! Sladni čaj znamka Dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj daje vsakomur kri, moč, živče, spanje, cvetoče lice, okusen zaj-trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Sladin lerinsko mlekojn umrljivost dojen- čkov omeluje. Pri bolnih se dose- 1 E° [kih iejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo go-gospodinskih izdatkih, spodinjc 50 odstotkov pri tudi pri mleku in sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po */•* kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, JosefstUdter-strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega druStva za Ljubljano In okolico. I Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna 1 krila, kostume, nočne ha- lil Ije,perilo,plašče,kožuho- 1 vino in vse modno blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah in krstni 6pravi. ——— Soli An. e. t-vrd-lc©.. —— Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, s=s Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 ......... r. z. z o. z. .... Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. 0 Litografija. Konsumno društvo rudarjev ■— v Hrastniku ----------- registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga* vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle". Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Načelstvo. 40 letni uspeh, ki ga potrjujejo na tisoče priznanj. Želodčna =h = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. ŽiSS 0. PiCCOli, Ljubljana. ko res Me Moderne kožuhovine za dame, kakor mufi in ovratnice, otročje garniture, kožuhovinaste čepice, ovratnice in rokavice za gospode v obilni izbiri in poljubni ceni v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. m m obr i ki i, J.iej ivlj; repi ;!ici :oli vin »dri b d uliti tkih i tene ž i va Ten s d (lipo ito *.IC čj‘ od Ivan Jax in sin Ljublfan Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo i stroj ott = in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna Isoles Ceniki se dobe zastonj in franJ o. nzi em \ en, 1 sr ^ka Jin£ liki e v lia Mi fctrl toš irje me l c n iod DSP m eot b Dvi b ,SLAVIJA VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ (er vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne ^^-^•smtjajssjfgmssniasaist sarerama ganizaciic, prispeva K IiaiUUIllIU uuuiuutiinm ..1 In osa. skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitfllij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,257695 ... -- GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKE V LJUBLJANI. ati sti' len; lACPnckik,obuki’ ?epice’ JCoClldlil raznovrstno perilo i.t.d. je pravkar došlo! ^9%. Specialna, modna in športna trgovina za gospode - in dečke ■ J. KETTE, Ljubljana Franca Jožefa cesta štev. 3. a£2stfs«»3£--: