Naročnina mesein. 12 Lir, ca inozem-■tvo 20 Lir — nedeljska izdaj* celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca inaerato. Podruialoii Novo mecto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unioue Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
lakaja vsak dan zjatra) razen ponedelfka ia dneva po praznika.
S Urednlitve Id opravai Kopitarleva 6, L|ubl(ana. g i Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. I 5	Telelon «001—4001	J
Abbonamenll: Mete 12 Ure) Eatero, mete 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbcK namenil: 10.349 pet le in.erzioni. Filial«! Novo meeto
Concessionaria escluslva per la pnbblicKS di provemenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano,
Intense azioni dellaviazione
II Quartiere Generale dello Forzc Armate communica;
Reparti esploranti nemici sono stati attac-fati e dispersi, nella Cirenaica Occidental e, dalla aviazione, che ha inoltrc rinnovato intense azioni di mitragliamento c bombardamento su eolonne di automezzi et basi logisticho delPavversario.
Malgrado il perdurare dal rattivo tempo aIiquote della arma aerea tedesea hanno pro-seguito le operazioni contro gli impianti e gli aeroporti di Malta.
Velivoli inglesi hanno rompiuto una in-cursione su Augusta e Siracu.sa, cau-sando qualehe incendio prontamente domato; non sono segnalate vittime.
Vojno poročilo štev. 596
Uspešni letalski napadi
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sovražne izvidniške oddelke so letala napadla in razpršila v zahodni Cirenajki ; letalstvo jc poleg tega ponovilo živahne napade s strojnicami in bombardiranji na sovražne kolone, avtomobilska sredstva in oskrbovalna sovražna oporišča.
Vkljuh slabemu vremenu, ki traja, so skupine nemškega letalstva napadle naprave in letališča na Malti.
Angleška letala so izvedla polet na A v-g u s t o in S i r a k uz o in pri tem povzročila nekaj požarov, ki pa so bili hitro omejeni. Ni bilo nobene žrtve.
Vojaška zveza med Italijo, Nemčijo
in Japonsko
Pogodba je bila podpisana v Berlinu in bo pospešila nastop p roti skupnemu sovražniku
Rim, 19. jan. AS: Včeraj je bila v Berlinu podpisana vojaška zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Zveza določa smernice za skupen boj proti skupnemu sovražniku.
Za Nemčijo je podpisal pogodbo načelnik vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil, za Italijo opolnoniočenec italijanskega vrhovnega poveljstva, za Japonsko pa opolnomočcnca japonske vojsko iu mornarice.
Tokio, 19. jan. AS: Novico, da je bila podpisana v Berlinu vojaška pogodba med Nemčijo, Italijo in Japonsko, so nemški listi objavili pod velikimi naslovi. V posebnih člankih objavljajo listi velik pomen to pogodbo in objavljajo slike Mussolinija, Hitlerja in predsednika japonske vla-
de generala Toja. Listi podčrtavajo, da je ta pogodba še povečala tesno sodclovanie med Japonsko in državami Osi.
Duceieva poslanica japonskemu narodu
Rim, 9. jan. AS.Ob podpisu vojaške zveze med Italijo, Nemčijo in Japonsko, je Mussolini za jajHmski narod poslal načelniku japonske vojske in mornarice naslednjo jx>slanico: . »Italija, sodelujoč z Japonsko in Nemčijo, se bo vojskovala proti skupnim sovražnikom s ' čvrsto odločnostjo in se ne bo umaknila pred I nobeno žrtvijo do končne zmugc.c
Za Singapur ni več rešitve *
Anglija ne more pri Singapurju zbrati svojega vojnega brodovja
Rim, 19. jan. As. »Popolo dl Romac objavlja članek o vsem tem, kar skuša Anglija storiti za rešitev Singapurja. List piše, da je sedaj že prepozno in da ne more nič več spremeniti usode Singapurja. Singapur bi lahko rešilo samo ogromno brodovje, ki naj bi preprečilo dovoz japonskih čet in vojnega gradiva. Tudi če angleško vojno brodovje ne bi bilo zaposleno na Atlantiku, v Sredozemskem morju in na Tihem morju, je sedaj že prepozno, da bi še kakšen angleški ftoseg mogel spremeniti usodo te angleške trdnjave. Ko bo Singapur padel v japonske roke, tedaj se bo lahko reklo, da je padel temelj angleškega imperija.
Rim, 19. jan. AS. Na vprašanje, kaj dela ameriška mornarica, je zanimivo odgovoril neki dopisnik United Pressa, ki se nahaja na
Nemške in romunske čete zavzele Feodozijo
krovu neke ameriške bojne ladje, katera kroži na nekem inestu tiliomorskegu bojnega prostora. Dopisnik jc dal le skopa in skrivnostno zamotana poročila, rekel je:
»Ameriško brodovje se ne tvega spustiti se na odprto morje, du bi ne zašlo v kskšno past, ker so, kakor vse kaže, Japonci nastavili jx> morju veliko zased.<
Tokio, 19. jan. AS. Agencija Domei poroča z malajske fronte, da je 45. indijsku brigado, ki
je imela nalogo zaustuviti najiredovanje Ja-n breg ia ter i japons
sedle Batupahada. Indijske čete so se danes
austaviti napredovanje poncev na južnem bregu reke Muar, bila jmi-pilnoma obkrožena ter da prodirajo proti jugu Alalaje še druge japonske skupine, ki so za-
Berlin, 19. jan. AS. Nemški poročevalski urad poroča, da so nemške in romunske čete po večdnevnih hudih bojih zavzele mesto Feodozijo na Krimu in uničile vse sovjetske čete, ki so bile tam zbrane. Več tisoč sovjetskih vojakov je bilo ujetih, mnogo vojnega plena pa je bilo zasedenega.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 19. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Nemške in romunske čete so pod poveljstvom pehotnega generala von Mansteina v sodelovanju z letalstvom generala Greima po večdnevnih hudih bojih vrgle sovjetske čet-, ki so • Ise ckrcale na južni obali krima, nazaj in zabele mesto Feodozijo po odločnem napadu. Pri tem je bilo ujetih nad 4600 sovjetskih vojakov, zaplenjenih pa 73 oklepnih bojnih vozil, 77 topov, in mnogo vojnega gradiva. Na vsem bojišču ob Doncu je sovražnik napadel z močnimi silami. Boji so še v teku.
Na srednjem in severnem odseku je imel sovražnik pri nadaljevanju svojih naj>adov znova hude izgube. Ko so nemška pehota m
tankovski oddelki dne 17. in 18. jannarja izvedli protinapad, je bilo zaplenjenih 35 topov, 23 metalcev granat, 45 strojnic in mnogo drugega gradiva. Sovražnik je izgubil-430 mrtvih in 150 zajetih.
Letalstvo je pri Miirmansku poškodovalo veliko trgovsko ladjo z bombo. Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave ob angleški jugozahodni obali in bombe so zadele v polno inuni-cijsko skladišče na Shetlandskih otokih.
V Severni Afriki izvidniško delovanje nemških in italijanskih čet v Cirenajki, kjer je bilo nekaj sovražnikov ujetih. Nemška bojna letala so napadala pristaniške naprave in letališče na obali Cirenajke. V Veliki Sirti so letala napadla angleški konvoj in poškodovala več velikih trgovskih ladij težko z bombami.
Berlin. 19. jan. AS. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila dodaja nemška uradna poročevalska agencija, da so bili tako na Krimu, kakor na srednjem in severnem bojišču vzhodne fronte še enkrat odbiti siloviti napadi sovražnika, ki je imel velike izgube.
Berlin. 19. jan. AS. Kakor jioroča DNB, so italijanski oddelki, ki delujejo na vzhodnem bojišču, odbili v noči na 16. januar dva napada sovjetskih čet, ki so pretrpele hude izgube.
Države Osi podpirajo nacionalno Kitajsko
Nanking, 19. jan. as. Danes zjutraj sta izročila italijanski veleposlanik ter nemški veleposlanik Stahner svoje poverilnice načelniku kitajske republikanske vlade Vančingveju. Italijanski veleposlanik je v svojem govoru povedal, da je bila fašistična Italija vedno z razumevanjem in simpatijami na strani nove Kitajske in da si ne želi samo zvezo, marveč tudi sodelovanje med obema velikima narodoma. Žo januarja 1940 je grof Ciano v svoji poslanici Vančingveju jjonudil Kitajski sodelovanje fašistične vlade. V dveh letih odnošaji med Kitajsko in Italijo niso bili samo zelo prisrčni. ampak so bili tudi na isti podlagi n so zasledovali isti cilj. Nova Kitajska je v isti vrsti s silami, ki so se združile za obrambo njihove civilizacije in bodočnosti proti boljševizmu in skupno z Osnimi državami danes nova Kitajska nudi japonskemu imperiju vse svoje sodelovanje, da bi se uprla vsemu, kar bi jo oviralo na pohodu v novo bodočnost. V svojem odgovoru je Vančingvej poudaril, da so bili odnošaji med Italijo in Kitajsko vedno odlični in da je Italija tista, ki se je prva obrnila in pobijala komunizem. Zatrdil je, da je nedavni pristop Kitajske k paktu proti kominterni jasen dokaz, da sta Kitajska in Italija
Nemško posojilo Romuniji
Berlin, 19. jan. AS. Nemška agencija je objavila, da je med nemško in romunsko vlado bil podpisan sporazum, s katerim nemška vlada dovoljuje Romuniji 600 milijonov mark posojila.
Nabori v Bolgariji
Sofija, 19. jan. as. Vojni minister je izjavil, da bo v marcu poklican k naboru letnik 1922, v septembru baii« notriuui mladeniči Doklicani rn>d orožje
usmerili svoje duhovno delovanje v konkretno sodelovanje, ki bo brez dvoma končalo s popolnim iztrebljenjem komunistične nadloge in da bo nastal nov pravičen mir na svetu. Ravno tako, kot se Italija bori ob strani Nemčije za izgradnjo novega evropskega reda, je Kitajska v pojx>lnem soglasju z Japonsko glede izgraditve novega reda v Vzhodni Aziji in ho v to jx>ložila ves svoj trud. Oj>oldne je Vančingvej povabil italijanskega in nemškega velejjoslanika na slovesno kosilo.
zjutraj začele vdajati in neka brigada se ie za-čela boriti z angleškimi vojaki, ki so jo hoteli
firisiliti, naj se še naprej bori proti Japoncem, stočasno so se začele umikati tudi avstralske čete, ki so se 16. in 17. januarja srdito upirale ■užno od Getnasa.
Rim, 19. jan. AS Neko uradno jviročilo Washingtona jvaroča, da je silovita japonska ofenziva na desni bok amerikanskih čet na Filipinskem polotoku Batang dosegla nove uspehe. Napad je podpiralo tudi letalstvo in topništvo.
Tokio, 19. jan. as. Iz Saigona poročajo, da je bil v Birmi prvič bombardiran Mandalay, veliko železniško križišče.
Tokio, 19. jan. as. Dočim se japonske motorizirane čete preko planjav Johore bližajo Singapurju, je na Balangu stopila bitka v zadnjo fazo. JajKinci so se že polastili gričevja Nachih, ki obvladuje vse bojišče na jjolotoku.
Tokio, 19. jan. AS. Agencija Domei je izvedela iz Yokohame, da je prispela na Jaj>on-sko prva skupina ameriških ujetnikov, sestoječa iz 1200 ujetnikov na otoku \Vake. Med njimi je 30 častnikov, 423 podčastnikov in vojakov in 700 civilistov, ki so bili po večini zajKisleni pri gradnji utrdb na otoku. Med ujetniki je tudi j>oveljnik garnizije na otoku \Vinfirend Scott Cunninfthain.
Tokio, 19. jan. AS. Včeraj zjutraj je irnel Singapur tri letalske napade. Vojaško f>ovelj-stvo trdnjave priznava, da so Japonci že uničili obrambo reke Muar, kjer so se Avstralci podali v beg. Na Luzonu so omerikanske sile izpostavljene silovitemu bombardiranju, ki ga je ameriško poveljstvo samo priznalo.
Tokio, 19. jan. AS: Angleške oblasti so zaradi grozeče jajionske nevarnosti odredile, da morajo biti uničene vse javne zgradbe, vojaški arzenali in letališča v Singapurju, da bi tako zavrli japonsko nevarnost in istočasno omogočili umik v Nizozemsko Indijo, ki naj ga izvedejo podobno kakor pri Dunquerqueu. Singapurski radio obupno poziva vojaštvo k obrambi, nazna-njujoč, da so se izkrcale nove avstralske čete.
Tokio, 19. jan. AS. Predstraže japonskih oklepnih edinic so včeraj zjutra j pridrle 80 km severno od Singapurja na sektorju Batu Pahat in so čez dan nadaljevale s preganjanjem angleških sil proti jugu. Angleži so v popolnem razsulu. To so iste japonske čete, ki so zavo-
Uspešno delo nemškega letalstva na vseh bojiščih
Berlin, 19. jan. AS. Podajajoč pregled o delavnosti v času med 11. in 17. januarjem, pravi nemška uradna poročevalska služba, da je nemško letalstvo v tem času delovalo v glavnem proti boljševikom na vzhodu in proti Angležem v Severni Afriki.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bilo manj delavno z napadi na angleški otok. Kljub temu so bile pristaniške naprave vzhodne angleške obale ponovno napadane podnevi in ponoči. Neka velika tovarna in topilnica sta bili razbiti in potopljenih je bilo več vojnih ladij.
Angleško letalstvo je trikrat napadlo nemško severno ohalo. Med civilnim prebivalstvom je bilo več mrtvih in ranjenih, toda povzročena ni bila nikaka gospodarska ali vojaška škoda. Nemški nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 12 napadajočih letal.
Na vzhodnem bojišču je nemško letalstvo sodelovalo pri bitkah na suhem. Nemška letala so bombardirala sovražne čete, njihova zbirališča, železniške proge in železniške postaje, kjer je bila povsod povzročena velika škoda. Imel je veliko izgub v ljudeh in orožju. Veliko število železniških konvojev je bilo razbitih, mnogi tiri
so bili raztrgani. Feodozija in Kerč sta bila vsak dan napadena. Več sovjetskih ladij je bilo potopljenih ali poškodovanih. Na Ledenem morju je bil poškodovan en sovjetski ledolomilec in potopljenih je bilo več tovornih ladij. Nemško letalstvo je imelo premoč v zraku in je sestrelilo nad 85 sovjetskih letal.
Mir v Bolgariji
Sofija, 19. jan. AS. Notranji minister Ga-brovski je izjavil, da je notranji položaj v državi izredno miren in da v zadnjih časih ni bilo nikakega političnega incidenta. Preskrba države je redna in ljudstvo dobiva vse potrebno.
Nova železniška proga ob Dnjestru
Bukarešta, 19. jan. AS. Včeraj je bila v Čezdnjestrju odprta nova 72 km dolga železniška proga meti Odeso in Busasom. Zeraiena je bila v dveh meseci>
jevale Malajski polotok in hite, da bi v dnevnih j)ohodih 60 km na dan čimprej prispele v Singapur. Kljub tropski vročini in sovražnikovemu odporu jc luorula japonskih vojakov kai najboljša.
Samo še 60 km od Singapurja
Tokio, 19 jan. AS. Angleška obramba se jc osredotočila okoli Klttangu in Labisa, ki ju ogrožajo japonske motorizirane kolone. Vsaj tri sovražne divizije, po Večini avstraske, so v nevarnosti, da bodo obkoljene. Te čete >-o so umaknile iz Batupuhada na bregove Maulikn in naprej proti jugu, da bi zudr/ale ja|>oii>.kc čete od reke Muar, kar pa se jim ni pisrečilo. Ko so izločile večji del angleških sil. bodo imele japonske čete prosto pot na jug, kjer so sedaj japonske čete le še 60 km sever, od Singapurja.
Angleži zaprli
predsednika birmanske vlade
Bangkok, 19. jan A. Iz Rangoona poročajo, da je nastalo v vsej Birmaniji veliko nerazpoloženje, ko jc iz Londona prišla novica, da je angleška vlada aretirala predsednika birmanske vlade Sawa, ko se je vračal iz Londona v Rangoon.
Saw je prišel v London že meseca oktobra in je skušal za Birmanijo doseči jx>ložaj in pravico dominiona. Iz Londona je od|iotoval 5. nov. in sicer čez Ameriko in Havaje. Ko je izbruhnila vojna na Tihem morju, je bil v llonolulu. Angleži so ga zaprli zalo, da ne bi svoji vladi in svojemu ljudstvu poročni o tem, kakšno je resnično razpo-Igeenje angleške vlade do Birmanije.
General Wavell odstopil
Tokio. 19 jan. As. »Niči-niči« objavlja iz Saigona novico, da je general \Vavell, vrhovni poveljnik oboroženih sil v južnem delu Tihega morja, odstopil, ker je položaj zavezniških sil v tem delu sveta brezupen.
Za njegovega naslednika je angleška vlada imenovala generala Roberta Brooka Pophama, ki je že odjM)toval iz Anglije, da bi prevzel svoio dolžnosti.
Smrt maršata von Re.chenaua
Berlin, 19. jan. AS. General fcldmaršal von Reichenau je umrl zadet od kajii, ko so ga hudo bolnega vozili s fronte domov. Maršal von Reichenau se je rodil 1884 in se je udeležil prve svetovne vojne. 193-1 je bil imenovan za generala, 1935 pa za jKiveljnika V. armade. V sedanji vojni je poveljeval VI. nemški armadi. V priznanje velikih f>okojnikovih zaslug je Hitler odločil zanj pogreb na državne stroške. Hitlerja bo pri fiogrebu kot voditelja Nemčije zastopal državni maršal Gii-ring, kot vrhovnega poveljnika vseh vojnih sil pa maršal von Rundstedt.
Berlin, 19. jan. AS. Ob smrti maršala von Rei-chenaua je Hitler kot vrhovni j>oveljnik vseh nemških vojnih sil izdal svojim četam dnevno za-jjoved, v kateri poveličuje vojaške vrline ter globoko domoljubno vero pokojnega jioveljnika skupine nemških armad. V tej zajx>vedi pravi:
»Pogosto je bil v najbolj sprednjih jjostojan-kah, kjer je vihra bila najhujša. Znak napadalnih oddelkov, ki je krasil njegova prsa, ga še jx>sebno veže z vami, moji vojaki na fronti. Z vzglednim zagonom svoje osebnosti je ta poveljnik še dodal novega bleska večnim vojaškim vrlinam, katere je prilagodil novim časom in uporabljal nova sredstva. Feldmaršal general von Reichenau je bil prvi jH>veljnik oklepne armade v zgodovini. Jaz sem mu jo zaupal med vojno na Poljskem. Vodil jo je k zmagi. V tistem času so njegovi vojaki šli za njim navdušeno, zakaj v njem so prepoznali človeka z vzori narodnega socializma. Z globoko vero v končno zmago našega naroda, je von Reichenau zdaj odšel v večnost. Pred tem življenjem, ki je pripadalo njegovim vojakom, njegovemu narodu in torej bodočnosti Nemčije, vojska sklanja bojno zastave Nemčije, izkazujoč s tem čast svojemu slavnemu feldmaršalu in hrabremu bojevniku. Njegovo ime bo zmeraj živelo v zgodovini nemškega ljudstva in njegovih oboroženih sil.«
Angleška podmornica potopljena
Rim, 19. jan. AS. Angleška admiraliteta sporoča, da se podmornica »Perseus« v določenem času ni fiovrnila v svoje oporišče in da jo je treba smatrati za izgubljeno skupno s celotno posadko. »Perseus« je imel 1475 ton, posadka je štela 50 mož.
Komunistična zarota v Bolgariji odkrita
Sofija, 19. jan. AS. Policija je odkrila Deko komunistično zaroto. Gre za kakih 50 ljudi, samih državnih uradnikov, in sicer poštnih uslužbencev. Cez dva tedna bo proti tej skupini v Sofiji pred vojaškim sodiščem izrečena obsodba.
Sofija, 19. jan. AS. Bolgarska vlada se je odločila, da bo ukinila dejanje pod|w>r brezjx>-selnim, namesto tega pa jim bo nudila delo.
Ženske
v bolgarski policijski službi
Sofija, 19. jan. AS. Bolgraska policija je pn tegnila v svojo službo tudi 150 žensk. Števil policajk bo postopoma povečano.
Angleški rušilec vdrl v špansko pristanišče
Odločen protest španske vlade v Londonu
Madrid, 19. jan. AS. S španskega pristojnega mesta poročajo, da je neki angleški rušilec pod de gaulleovsko zastavo 14. januarja ob polnoči vdrl v luko Santa Isabelle na španskem otoku Fernan-do Po v Guinejskem zalivu ob zahodni afriški obali. Vrgel je več globinskih bomb, da bi uničil tri italijanske in nemške trgovske ladje, ki so bile v zalivu zasidrane. Bombe so uničile sidra, nakar je rušilec odvlekel ladje iz pristanišča. Med ladjami je bil italijanski 7872 tonski parnik »Du-chessa d'Aosta« ter dva nemška parnika Rušilec je izkoristil odsotnost italijanskih in nemških častnikov ter napadel ladje tedaj, ko so se častniki mudili v mestu. Rušilec je vse tri parnike odpeljal.
Ta napad pomeni novo kršitev španske nevtralnosti po angleški vojni mornarici. Španska vlada je angleškemu poslaniku v Madridu Hoareju izročila protestno spomenico. Listi silovito obsojajo ta dogodek ter izražajo hudo nejevoljo zaradi neznosne žalitve, ki ie bila prizadeta španski državni nedotakljivosti. Pravijo tudi, da zaradi tega ilogodka ni vredno izgubljati besed, zakaj Špansk«
koristi »o dobro zavarovane in jih nihče ne bo mogel brez kazni kršiti. Španska potrpežljivost je pri kraju, pravi dnevnik »Madrid« in za obrambo narodnih pravic in časti je vse ljudstvo ob strani vlade.
Rim. 19. jan. AS. Vpad nekega degaulistič-nega rušilca v špansko pristanišče Santa Isa-bella na afriškem otoku Fernando Poor, da bi se tam polastil najmanj treh osnih tovornih parnikov, ki so bili tam zasidrani, je nasilno roparsko dejanje, ki nam kaže, da smo se vrnili v čase Drakeja.
Berlin, 19. jan. as. »Diplomatska korespondenca« graja roparski angleški vpad v Fernando Po in piše, da je to dejstvo tem težje, ker so pred nekaj tedni angleške pomorske sile bombardirale in potopile neko nemško ladjo v majhnem španskem pristanišču na severni obali. Madridski tisk se zgraža nad tem nasiljem in dodaja, da je roparski napad dokaz popotnega pomanjkanja spoštovanja do Španije v trenuten '">	Anglija potegniti južnoamerik
Z vsega sveta
Kitajska
Politika vlade
v Čunkmgu se po pisanju kitajskih listov naslanja na sledeče temelje: maršal Cangkajšek mora v boju proti Japonski računati samo na 6voje 6ile, ker Amerika ne more več pošiljati pomoči; maršal Cangkajšek je moral odstraniti iz vlade zunanjega ministra, ki je izjavil, da je kitajsko prebivalstvo bolj naklonjeno Rimu in Berlinu, kakor pa Londonu in Washingtonu; novi zunanji minister je Cangkaj-škov svak in zastopnik ameriških bank; kitajsko prebivalstvo se odvrača od Čangkaiška in v Kun-mingu je bilo prirejeno protestno zborovanje proti čangkajšku in se je zborovanja udeležilo 40.000 oseb.
Perzija Indijske čete
prihajajo iz Sirije, Iraka in iz Indije v Perzijo, kjer jih Angleži hitro vežbajo. Vežbanje se vrši na pospešen način in vojaki prejemajo v Perziji tudi vso opremo.
Amerika
Carola Lombard,
znana filmska igralka, se je smrtno ponesrečila pri letalski nesreči. Z njo je v istem letalu potovala njena mati in še 18 drugih potnikov, ("arola Lombatd je bila žena filmskega igralca Clarka Gablea.
Španija
Nekaj letnikov vojske je bilo v Španiji te dni poslanih domov. Oblasti so objavile, da so demobilizirani letniki 1913, 1914 in 1915 in obveznike teh letnikov so sedaj prevedli v rezervo.
Anglija
Angleška vlada
je imenovala za novega angleškega poslanika v Moskvi sira Archibalda Clarka. ki je bil do-sedaj angleški veleposlanik v Čungkingu. Državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu sir 1 [orače Seymur pa je bil imenovan za veleposlanika v Čungkingu, in sicer na mesto sira Archibalda Clarka.
Argentina Argentinski izvoz je v letu 1941 znašal eno milijardo 463 milijonov pezosov proti eni milijardi 427 milijonov v prejšnjem letu. Izvoz se je tedaj povečal za 2 in pol odstotka. Količina izvoza pa je zelo padla, in sicer so v letu 1941 izvozili samo 6 in pol milijona ton, v letu 1940 pa 9 in pol milijona ton blaga.
Švedska
Na sejah švedskega parlamenta so v zadnjem času mnogo govorili o tem, kako bi se pobijala komunistična propaganda. Parlament je že sprejel celo vrsto »trogih polioijskih ukrepov, poleg tega pa bodo uvedli tudi strožjo cenzuro za komunistični tisk.
Danska Polarna noč
nima posebnega vpliva samo na ljudi, ampak tudi na domače živali in vzbuja v njih včasih zverinske nagone. Zanimiv primer se je zgodil dvema danskima mladenkama v gronlandski vasi Umanaki. Bili sta bolničarki v bolnišnici in spreml jali na sprehod skupino otrok iz bolnišnice, ko se je na njihovo skupino zagnalo 12 steklih psov in napadlo otroke. Otroci so pobegnili bolničarki pa 6ta skušali rešiti otroka, ki so ga psi vrglj na tla. Bolničarki sta skušali rešiti otroku predvsem glavo in sta po silnem boju s psi slednjič zavili otrokovo glavo v svoji kučmi. Ko je prišla pomoč, sta obe mladenki in otrok težko ranjeni ležali na zmrzlih tleh.
Indija
Indijski kongres ie odobril resolucijo, ki jo je .predlagal Pandit Nehru, Gandhijev naslednik. Resolucija pravi, da bo samo svobodna in neodvisna Indija lahko branila svojo zemljo, in sicer na temelju narodnostnega načela. Po Indiji se širi nerazpoloženje proti Angliji. Vsepovsod javno mnenje obtožuje politiko angleškega imperializma.
Južna Afrika
Opozicija v južnoafriškem parlamentu je
vložila predlog, k ipravi, da naj se Južna Afrika takoj proglasi za neodvisno republiko. Razjirava je bila zelo živahna in ie bil predlog opozicije z 90 : 48 glasovom odklonjen. To glasovanje pa je med vsem javnim mnenjem >apravilo izredno globok vtis.
Iz Srbile
Gospodarstvo
Ustanovitev blagajne za izplačevanje rodbinskih
doklad
za vsakega olroka: rodbine z 1 otrokom rodbine z 2—3 otroki rodbine s 4 ali več otroki
Organiziranje proizvodnje in potrošnje na zadružni podlagi. Zaradi prehrane prebivalstva so oblasti v Kruševcu in okolici izdale zelo stroge predpise, s katerimi so najstrožje prepovedale vsako odnašanje živil iz teh krajev drugam. V zvezi s temi razpisi je šef tamošnjega prehranjevalnega urada izjavil, da bodo v bodoče vso proizvodnjo in potrošnjo postavili na zadružno podlago.
Letos ta pravoslavni božič ni bilo udomačenega streljanja po ulicah. Upravnik mesta Belgrada je pred pravoslavnimi prazniki najstrožje prepovedal vsako streljanje po belgrajskih ulicah. Policijski organi so dobili stroga navodila, da so morali na licu mesta kaznovati vsakogar, ki se ni držal te prepovedi. Za prestopke svojih otrok so odgovarjali njihovi starši.
Srbija je preskrbljena z žeblji. V Srbiji je bilo precej časa veliko pomanjkanje žebljev. Sedaj poroča srbsko časopisje, da jih je centrala za železo in kovine nabavila drugod v zadostni množini in poziva ljudi, naj jih nikar ne kupujejo po pretiranih cenah na črni borzi. SvoječasnO smo že poročali, da so jih nekateri črnoborzijanci prodajali 1 kg po več sto dinarjev. Tudi do 700 din je bila njihova cena.
Načelnik poiarevskega okrožja prevzel službo, j za žcno V Požarevcu je že nastopil službo prvi tamošnji za vsakega roditelja okrožni načelnik Dušan Jevtič. Po prihodu v mesto je najprej obiskal tamošnje vojaške poveljnike armad osi, potem je pa sprejel vse uradni-štvo ter mu govoril o novih nalogah, ki mu jih je zaupala sedanja srbska vlada. Med najvažnejša vprašanja spada očiščenje ozemlja vseh sumljivih in razdiralnih elementov.
Izdajanje režijskih vozovnic v Srbiji ustavljeno. Na zahtevo oddelka za državno zaščito je srbski minister za promet do nadaljnjega ustavil izdajanje režijskih vozovnic članom družin železniških uradnikov in uslužbencev, dnevničarjem in delavcem, kakor tudi vsem železniškim upokojencem in njihovim družinam.	... ;
Kvartopirstvo prepovedano tudi po privatnih stanovanjih. Izredni komisar za obnovo Smedere-i va je uredbo o prepovedi igranja kart v javnib lokalih na svojem področju še poostril ter je prepovedal kvartopirstvo tudi po privatnih stanovanjih.
Grafična šola v Belgradu. Po odredbi ministrstva za narodno gospodarstvo je pričela 21. decembra zopet s poukom nadaljevalna grafična šola v Belgradu.
Aleksinac ima novega župana. Za novega župana v Alcksincu je postavljen tamošnji odvetnik Ljubomir Cirič. Njegov glavni delovni program je: preskrba prebivalstva in vseh novih članov te občine s hrano in kurjavo.
V Mačvi in Pocerini so oblasti pričele popravljati vse ceste.
Sporazum med Srbijo in Hrvatsko. Med Srbsko narodno banko in Hrvatsko državno banko je dosežen sporazum zaradi pospešitve vseh izplačil iz Srbije za Hrvatsko in obratno.
Belgrajska cestna železnica nima več toliko potnikov kakor poprej. Poročali smo že, da je bila svoječasno belgrajska občina prisiljena ukiniti ves promet cestne električne železnice, ker ni imela na razpolago dovolj električnega toka, Ko se je dovoz premoga v Belgrad povečal, je občina zopet uvedla promet s cestno električno železnico. Pri tem je pa prišlo za občinsko blagajno do precejšnjih presenečenj. Preden je bil tramvajski promet ustavljen, so vozovi električne cestne železnice prevozili dnevno okoli 120.000 potnikov, od katerih je občina dobila dnevno oko* li 250.000 dinarjev dohodkov. Sedaj se pa prevozi s tramvaji dnevno 6amo 40.000 potnikov ter ima občina od njih samo okoli 130.000 dinarjev dohodkov. Tako bo morala občina iskati pokritja za svoje izdatke v drugih vrstah dohodkov.
Že v nedeljski številki smo poročali, da je stopila v veljavo važna novost za naše delavstvo, kakor jo pozna že dolgo vrsto let Italija, t. j. rodbinske doklade. V informacijo prinašamo sedaj doslovno besedilo odredbe Visokega Komisarja, ki je izšla v Službenem listu in ki ie stopila v veljavo dne 17. januarja letos. Omeniti pa je, da se začno izplačevati rodbinske doklade že s 1. decembrom, kakor se začne tega dne tudi pobiranje prispevkov za to panogo zavarovanja obenem s prispevki za bolniško zavarovanje.
Člen 1. — Ustanavlja se posebna blagajna za izplačevanje rodbinskih doklad, ki io upravlja Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine pod nadzorstvom Visokega Komisariata.
Člen 2. — Zavod za socialno zavarovanic Ljubljanske pokrajine izplačuje doklade in pobira prispevke zanje po svojih krajevnih organih in drugih zavarovalnih in podpornih zavodih, ki se za to izrečno pooblastijo.
Člen 3. — Obvezno je izplačevanje rodbin skih doklad za vzdrževane otroke ali tem enake osebe, za ženo in za oba roditelja, rodbinskim poglavarjem, ki so za plačo zaposleni v službi drugih in so obvezno zavarovani za bolezen pri enem izmed zavodov iz člena 2.
Doklade ne gredo:
a)	poslom in vobče osebju, zaposlenemu v družinskem gospodarstvu;
b)	hišnim delavcem;
c)	v staležu javnih nameščencev razvrščenemu in nerazvrščenemu osebju, vštevši plače-vance državnih, pokrajinskih, občinskih uprav, za kntere se poskrbi s poznejšo naredbo:
č) italijanskim delavcem iz starih pokrajin Kraljevine, zaposlenim pri italijanskih tvrdkah ali podjetnikih, ki poslujejo v Ljubljanski pokrajini, imaia pa svoj pravni sedež v starih pokrajinah.
Člen 4. — Tedenske doklade, ki gredo rodbinskemu poglavarju za vsako vzdrževano osebo, znašajo (v lirah);	, .
delavci nameščenci
6.— 8.40 10.80 9.30 5.40
9.30 12.30 14.70 13.20 8.70
Doklade se plačujejo za vsakega vzdrževanega otroka ali njemu izenačeno osebo do spol-nienega 14. leta.
Ta starostna doba se lahko podaljša do spolnjenega 16. leta, če ie vzdrževani otrok zaradi hude telesne ali duševne bolezni, ki se ugotovi z zdravniškim pregledom, popolnoma in trajno nesposoben, da bi se bavil s koristnim produktivnim delom, ali če obiskuje srednjo ali njej enako šolo.
Za otroke nameščencev je meja spolnjeno 18. leto.
Pri določanju višine doklade se upoštevajo samo vzdrževani otroci, za katere gre pravica do doklade.
Člen 5. — Pravica do doklade zastara v enem letu.
Člen 6. — Doklade se izplačujejo iz prispevkov izključno samih delodajalcev, ki za to ne smejo ničesar odtegovati od mezd delojem-nikov.
Za prispevek se določa višina z 10% zavarovane mezde oziroma režijske plače po členu 22. zakona z dne 14. maja 1922 o zavarovanju delavcev in 3. odstavka člena 55. Bratovske sklndnice.
Za upravičence, ki niso zavarovani po zgoraj navedenih določbah, se ugotovi mezda na podlagi členov 21. in 22. zakona z dne 14. maja 1922.
Prispevki se pobirajo hkrati s prispevki za bolezensko zavarovanje in na isti način.
Člen 7. — Rodbinske doklade. urejene po tej naredbi, nadomestuieio. kolikor ni odrejeno drugače, družinske ali draginjske doklade istega značaja, ki so določene v delovnih pogodbah, poslovnikih podjetij, sporazumih itd., delojem-niku pa ostane v primerih, če je dosedanja ureditev ugodnejša, glede doklad ta ugodnejša ureditev.
Člen S. — Izplačevanje doklad in pobiranje prispevkov se pričenjata z dnem 1. decembra 1941-XX.
Člen 0. — S poznejšo naredbo se izdajo dopolnilne določbe za izvrševanje te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino
Obvezno razsodništvo v kolektivnih delovnih sporih
Uredba o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb in razsodništvu z dne 12. februarja 1937, ki je bila doslej v veljavi pri nas, je določala v svojem čl. 16, da moreta stranki, ki sta v sporu, poveriti rešitev spora razsodniškemu odboru, ki ga tvorijo en drž. uradnik in po dvtt zastopnika spornih strank. Obvezno pa je bilo razsodništvo po čl. 19 za nekatera podjetja javnega interesa. r
Sedaj pa je izšla v Službenem listu z dne 17. januarja odredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, po kateri je razsodništvo obvezno, kar pomeni, da se mora zadeva, če se ne sklene direktna poravnava med obema strankama, predložiti obvezno razsodništvu. Tozadevna odredba odreja:
Razsodništvo iz čl. 16 uredbe z dne 12. februarja 1937 je obvezno vselej, če ne uspe poravnalni poizkus. Razsodniški odbor se sestavi na zahtevo .pristojne sindikatne zveze, ki jo predloži Inšpekciji dela.
Zastopnika delodajalcev imenuje Pokrajinska zveza delodajalcev, zastopnika delojemalcev pa Pokrajinska delavska zveza. Predsednika imenuje Visoki komisar na predlog Inšpekcije dela. Predsednik odloči, ali bodi obravnava pred razsodniškim odborom javna
Končno vsebuje odredba še določbo, po kateri se kazenske odločbe glede kršitev predpisov o minimalnih mezdah in mezdnih tarif ter neupoštevanja razsodniških odločb uporabljajo tudi zaradi neupoštevanja določb kolektivnih delovnih pogodb.
Gospodarstvo z lešniki, mandeljni in njih moko
Iz Hrvatske
»Leto dni obstoja neodvisne države Hrvatske«. Pod tem naslovom bo izšla v začetku aprila v Zagrebu knjiga, v kateri bodo objavljeni vsi podatki o borbi ustašev za ustanovitev sedanje hrvatske države ter vsi uspehi, ki jih je dosedaj dosegla sedanja hrvatska državna uprava.
Zdravstvena zaščita šolske mladine na Hrvatskem. »Narodne Novine« objavljajo proračun dohodkov in izdatkov Zdravstvene zaščite učencev pri ministrstvu za zdravstvo v tem šolskem letu. Proračun izkazuje 9,800.000 kun dohodkov in izdatkov.	;
Hrvatska vojska dobi tudi padohrance. Mobilizacijski odsek poveljstva zračnih sil neodvisne države Hrvatske objavlja natečaj za sprejem gojencev v šolo za padobrance.
Poglavnikova knjiga t španščini. Hrvatsko časopisje poroča, da prevajajo sedaj v Madridu Poglavnikovo knjigo »Strahote zablod« v španščino. Knjigo prevaja hrvatski kulturni ataše v Madridu, Srečko Dragičevič.
Lepa nagrada za učenje italijanščine. Ob priliki proslave fašistične Befane sta italijanski poslanik v Zagrebu, ekscelenca Casertano in šef vojaškega poveljstva general Oxilia darovala 70.000 kun, ki jih bodo ob koncu prvega tromesečja razdelili 30 dijakom po hrvatskih srednjih in strokovnih šolah ter v vojaški akademjji, ki se bodo najbolj odlikovali v učenju italijanščine.
Ustanovitev hrvatskega učiteljskega pevskega * xi * i vv»*	• l a * • društva ▼ Zagrebu. Hrvatski učitelji so imeli pred
ison^ o vojaški službi t ,cm smis.u, -a -raja dnevj v /agrebu sestanek, na katerem so ustanovo jaška služba že .vpoklicanih vojakov, Ijakor L. vjij svoje pevsko društvo. Za predsednika društva tudi onih,
fodaljsan vojaški rok v Turčiji
Ankara, 19. jan. AS. Parlament je včeraj izglasoval zakonski predlog o spremembi zada traja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, po kateri se postavljajo pod zaporo Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda lešniki in mandeljni, neoluščeni in oluščeni in njih moka, kjer koli so, če presegajo količine neoluščenih orehov in mandeljnov 100 kg, oluščenih 50 kg in moke po 10 kg. Razveljajo se vse kupoprodajne pogodbe glede teh predmetov, ki so bile sklenjene pred dnevom izdaje te naredbe.
Vsakdo, ki ima lešnikov, mandeljnov ali moke več, kot je določeno po tej odredbi, morajo prijaviti vso svojo zalogo v 5* dneh, ko stopi ta naredba v veljavo. Prijave je treba vložiti pri občinah, ki jih pošljejo Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu.
Do vštetega 31. januarja je dovoljeno prodajati porabnikom blago, ki jih imajo prodajalne in po normalni potrošnji. Od 1. februarja dalje je prepovedana uporaba lešnikov, mandeljnov in njih moke pri izdelovanju slaščic, toronov in podobnega ter pri vsakršni drugi proizvodnji. Prav tako je od istega dne dalje- prepovedano izdelovanje slaščic z orehi kakor tudi krhljaka z mandeljni, lešniki in orehi. Prodaja takih proizvodov je dovoljena do 10. februarja.
Pokrajinski prehranjevalni zavod je pooblaščen izdati potrebne odredbe za uporabo zalog predmetov iz te naredbe.
Kršitelji določb teh naredb se kaznujejo v denarju do 5.000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vselej se odredi zaplemba blaga Poleg tega se lahko začasno ali trajno odvzame obrtna pravica. Odredba je bila objavljena v Služ-benem listu z dne 17. januarja in je tega dne Stopila v veljavo.
'-fe izvotiea Ferdo Mihelčič,
Povišanje pokojnin delavstvu, ki se ie ponesrečilo pri industrijskem delu. V 6oboto je Duce sprejel r.ar. sv. Veceionija, predsednika nacionalnega fašističnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam. Na osnovi poročila predsednika « odredil
zvišanje pokojnim delavcem, ki so se poneer^idi pri industrijskem delu. Poleg tega je zvišana tudi starostna doba.
Delovanje INA v preteklem letu. Nacionalni zavarovalni zavod (INA) je v preteklem letu plačal za škode 146.7 milj. lir, za zapadle poiice 106 in za življenjsko zavarovanje 64 milijonov, 6kupno 316.7 milij. lir. S tem je skupna vsota izplačil v vseh letih od ustanovitve zavoda sem narasla na 5.398 milij. lir. K tem številkam pa je treba prišteti še vsoto 257 milijonov lir iz čistega dobička 6vojim zavarovancem, dočim je država dobila od čistega dobička 189 milj. lir. Skupno je zavod izplačal svojim zavarovancem v prvi dobi svojega obstoja, t j. od 1912 do 1921 243 milijonov lir, od 1922 do 1941 pa nad 4.5 milijarde lir.
Nov način določevanja cen jajc v Italiji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove ie odredilo da bo odslej vsak teden sproti določevalo cene jajc in sicer bo o tem brzojavno obvestilo vse prefekte pokrajin. Za ta teden je določena cena za produ-centa na 1.40 lir, za potrošnika pa na 1.60 lire.
Vodja nadzorstvenega urada za zaščito Stednje in dajanja posojil. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za vodjo nadzorstvenega urada za zaščito štednje in dajanja posojil na osnovi čl. 3 naredbe o kreditnem poslovanju v Ljubljanski pokrajini inšpektor zavoda «Banca d'Italia« ko-mend. Angelo Niciola Donnini, katerega nadome-stuje, kadar je odsoten ali zadržan, inšpektor te banke rag. Arturo Raitano.
Prenovitev komisije za reševanje vprašanja jugoslovanske valute v lire. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je prenovil komisijo za reševanje vprašanj zamenjave jugoslovanske valute v lire in sicer jo tvorijo Cav. Fran La Ora6sa, finančni ravnatelj (predsednik), rag. Arturo Raitano, inšpektor zavoda «Banca dTtalia« (član) in dr. Ivan Slokar, predsednik Združenja bančnih in zavarovalnih zavodov (član). Tajniške posle pri tej komisiji opravlja finančni uradnik Rafael De Gregorio.
Nov komisar pri Začasni upravi razlaščenih gozdov. Ker je bil dosedanji komisar Začasne uprave razlaščenih gozdov premeščen k drugemu sedežu, je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino imenoval za komisarja 6eniorja dr. Dagoberta Gu-gliarellija.
Občni zbor delničarjev Obrtne banke v Ljubljani bo 3. februarja 1941 ob 11 dopoldne v prostorih ravnateljstva banke. Na dnevnem redu je računski zaključek za lansko poslovno leto. nadalje pa tudi sklepanje o predlogu za izvenstečajno likvidacijo ter volitev likvidatorjev. — Banka je bila ustanovljena leta 1921 ter je znašala do leta 1934 njena glavnica 2 milij. din, ker se je banka poslu-žila zaščite. Računski zaključek banke za 1940 izkazuje pri glavnici 400.000 din bilančno v6oto 4.055 milj. din., od tega v novem poslovanju 0.875 milij. dinarjev
Iz hrvatskega gospodarstva
Zasebne kompenzacije v prometu Hrvaisan-Bolgarija. Hrvatski listi poročajo, da je prišlo do izpremembe načina zasebnih kompenzacij med Hrvatsko in Bolgarijo. Vsa vplačila iti izplačila morajo iti preko pooblaščenih zavodov, pooblaščene banke pa teh zneskov ne zadrže za 6ebe, temveč jih polože Hrvatski državni banki na poseben kompenzacijski račun Bolgarske narodne banke. Izvedba kompenzacij zagrebški borzi. Izplačila protivrednosti za hrvatsko blago, ki 6e izvaža v Bolgarijo, bo izvrševala Hrvatska državna banka v breme omenjenega kompenzacijskega računa. Tečaj za obračun je službeni tečaj zagrebške borze.
Nakup hrane v drugih krajih. Merodajna obla-etva na Hrvatskem opozarjajo vse kupce, da se ne sme nakupovati hrana za potrebe posameznikov v drugih krajih izven potrošnikovega bivališča.
Dovoljena prodaja tekstilnega blaga na Hrvatskem. Minister za obrt, veleobrt in trgovino je odobril industriji ter veletrgovcem, da še nadalje prodajajo blago potom Poslovne centrale za tekstil. Ta odobritev velja za 10 dni in siaor »d U vključno 24, januaria-
Elektrifikacija ljubljanske okolice
2e dolgo vrsto let streme Kranjske deželne elektrarne, da po vsej deželi čimbolj gosto razpredejo električno omrežje, saj se zavedajo, da cenena električna energija lahko ustvari sicer ostalim krajem, ki so daleč od ugodnih prometnih središč edine ugodne predpogoje napredka. V zadnjih letih je elektrifikacijska akcija bila zlasti posvečena Dolenjski, ki je dobila lepo število važnih in dragocenih daljnovodov, ki so pripeljali električno energijo v razne dele Dolenjske, ki so bili doslej navezani le na primitivno gospodarstvo.
V preteklem letu KDE seveda niso mogle uresničiti nadaljnjih načrtov že zaradi razmer, ki so nastale. Vojno "gospodarstvo nalaga omejitve v porabi važnih vojnih surovin, brez katerih tudi elektrifikacija ni več lahko izvedljiva. Kljub temu pa je delo KDE v minulem letu doseglo razveseljive uspehe. Prvi je vsesplošnega značaja, ki bo koristil napredku prebivalstva v vseh krajih, kamor koli so bili že potegnjeni daljnovodi KDE. V že elektrificira-nih Krajih se ie namreč pokazalo, da mnogo prebivalcev in hišnih lastnikov svojih hiš^še ni priključilo na omrežje. Deloma zaradi varčnosti, deloma pa zato, ker se jim je zdelo to nepotrebno. Mislili so vsi, če so naši starši lahko shajali s petrolejkami, bomo pa tudi mi. Ko so nastopile omejitve v dobavi petroleja in ko je tudi cena precej narasla, je marsikateri hišni gospodar hitro spoznal, da bi shajal mnogo ceneje in ugodneje, če bi imel v hiši elektriko. Zato so se množile v vseh krajih Dolenjske prošnje za posamezne priključke hiš na že obstoječe električno omrežje. Lahko rečemo, da v nobenem izmed prejšnjih let na Dolenjskem ni bilo priključenih toliko posameznih gospodarstev na električno omrežje, kakor prav lani. Je seveda zasluga vodstva KDE, da je moglo izpolniti želje prebivalstva. Imelo je namreč zadostne zaloge gradiva, tako da je po večini moglo željam ustreči. Tako je elektrika prodrla v kmečke hiše in bo tam ostala tudi, ko bodo nastopili mirni časi. Njena luč pa ne bo služila le gospodarskemu napredku, ampak tudi kulturnemu in tako vsesplošnemu napredku Dolenjcev, ki so se, včasih tako radi pritoževali, da so zapostavljeni.
Drugo pomembnejše elektrifikacijsko delo, opravljeno v minulem letu. je elektrifikacija ljubljanske okolice. Tu je bilo treba do nekaterih občin med Ljubljano in Vrhniko šele zgraditi potreben daljnovode, postaviti krajevna omrežja in izpeljati hišne priključke. Tudi ta Barage. Tega ne s akcija je bila z uspehom zaključena in sedaj « vsako leto spomina med Ljubljano in Vrhniko ni več večjega kra-	Bara"a ,e bl>
ja, ki ne bi užival dobrote električne razsvetljave. Ta dradbena dela so bila vsa opravljena v poletnih mesecih in v jeseni. Elektrificirana je bila tudi občina Horjul s kraji Horjul, Ljub-Vrzdenec, Zažar, Samotorca, Zaklane,
naselbinah samih. Razumljivo je, da so se prebivalci v ljubljanski okolici iz istih razlogov, kakor Dolenjci, z velikim veseljem priključevali na novo zgrajeno električno omrežje in je le malokatera hiša ostala brez elektrike.
Za prihodnje leto bodo Kranjske deželne elektrarne skušale po svojih močeh in sredstvih nadaljevati elektrifikacijo dežele. Rade bi elek-trificirale Šinarjeto pri Novem mestu. Koželjek pri Begunjah in Stari trg na Kolpi. Stari trg na Kolpi potrebuje elektriko zlasti zato, ker bo tam dograjen vodovod, v katerega bo črpala vodo električna črpalka. Dokler ne bo elektrike, pa vodovod, ki je vsem bližnjim in daljnim krajem v okolici Starega trga tako nujno potreben, ne bo mogel delovati. Upajmo, da se bodo ti lepi načrti čimprej uresničili.
Zvezni podpoveljnik GILLa je pregledal smučišče pri Rakeku
Po nalogu Zveznega poveljnika je v četrtek, 15. t. Zvezni podpoveljnik v spremstvu načelnika glavnega stana pregledal smučišča pri Rakeku, ki jih je uredilo Zvezno poveljstvo GILL-a v Ljubljani.
Sprejel ga je poveljnik smučišča Carrano Al-berto, ki ga je potem spremljal pri pregledu smučarjev in prisostvoval dviganju zastave.
Pregledal je tudi vse delo in se zanimal za delovanje raznih odsekov.
Po tem pregledu se je podal na smučišča, kjer je prisostvoval raznim smučarskim vajam ter pohvali! delavnost in lepo pripravljenost mladine.
Na koncu pregleda je Zvezni podpoveljnik zbral okrog sebe oficirje, učitelje in mladino ter jim prinesel pozdrav Zveznega poveljnika in iz-j razil vsem svojo veliko zadovoljnost nad lepo or-I ganizacijo.
Hud mraz je spet pritisnil
Ljubljana, 19. januarja.
Po tridnevnem .ahnem sneženju je dane« mraz zopet pritisnil Nedelja ie bila prijetna za smučarje. Popoldne v nedeljo je za nekaj ur posijalo sonce. Mlada Ljubljana je drvela na okoliške hribe s smučmi. Mnogi pa so smučmi odhajali že z nedeljskim izletniškim vlakom na razne kraje Dolenjske, kjer so odkrili ugoden smučarski teren. Polževo je bilo živahno. Smučarji pa so se napotili tudi še dalje na Dolenjsko, tako proti Stični in Ribnici. Tudi Bloke so živahno smučale. Prav tako ni izostajal Rakek.
V nedeljo je valovil še zmeren mraz. Zjutraj je bilo —7.6 stop. C mraza, podnevi pa —4.4 stop. C. Davi pa je živo srebro v toplomeru naglo zdrknilo prav nizko. Imeli smo zjutraj že —15.8 stop. C mraza. Od sobote do davi se je barometer na drugi strani močno dvignil, znak, da ostane vreme nekaj časa ne-izpremenjeno. Barometer je davi kazal 767.6 m/m, ko je v soboto kazal 762.9 m/m.
V Ljubljanski pokrajini je prav tako davi pritisnil hud mraz. Jutranja vremenska poročila kratko navajajo, da je na Dolenjskem hujši mraz, na Notranjskem nasprotno je mraz za nekaj stopinj zmernejši. Poročila pravijo: Kočevje zjutraj —12 stop. C, oblačno snega 55 cm. Novo mesto —17 stop. C, oblačno, snega 30 cm. Št. Janž na Dolenjskem —16 stop. C, jasno, snega 40 cm. Rakek —9 stop. C, jasno, snega 20 cm.
Sedanji mraz ne ovira v znatnejšem obsegu železniškega prometa. Prav tako ne ovira avtobusnega prometa na Dolenjskem in Notranjskem. Pečnikarjev avtobus, ki vzdržuje praktične zveze z Blokami in Moško dolino, vozi redno in brez hujših zaprek in zamud. To podjetje sedaj vozi dvosmerno tako, da gre zjutraj prvi voz proti Blokam in Ložu, prav tako pa vozi od nasprotne smeri v Ljubljano. Popoldne je zopet slicen vozni red za oba avtobusa, ki se navadno srečavata na sredi pota v Velikih Laščah.

je
gojna,
Podolnica, Korena in Lesno brdo. V občini Dobrova je bila elektrificirana vas Brezje, v občini Log so bili priključeni kraji: Log, Luko-vica in Dragomer, v občini Vrhnika pa kraji: Velika Ligojna, Mala Ligojna in Sinja gorica. Da je bilo te delo mogoče opraviti so morale KDE postaviti štiri nove transformatorske postaje in potegniti 7 km daljnovoda za 10.000 voltov napetosti. V vseh elektrificiranih krajih ljubljanske okolice pa so poleg daljnovodov morali postaviti še vsega skupaj 28 km omrežja za nizko napetost, torej omrežja po krajih in
Naš narodni svetec
Dne 19. januarja je smrtni dan škofa Friderika Barage. Tega ne smemo pozabiti I Biti nam mora vreden dan.
Baraga "je bil po svojih delih in trudih brez dvoma največji Slovenec. In kolikor moremo človeško soditi, tudi po svoji svetosti. Ce rečemo »narodni svetec«, to noče reči, da je svetnik v cerkvenem smislu, ampak da je sveto živel.
če vidimo pri kom junaška dela in junaške kreposti, jih vidimo pri Baragi. To je bilo brez-primerno junaštvo. Večji del svojega življenja in svojega truda je sicer preživel v tuji deželi, med divjim narodom, da ga je pokristjanil in izobrazil. Četudi v daljni tujini, ve« zaposlen s tamošnjimi opravili in skrbmi, je vendar nosil v srcu svojo domovino, je skrbel in delal zanjo. Najbrž ni v onem času noben Slovenec v domovini toliko v slovenščini napisal kakor Baraga v Ameriki.
Pred nekaj dnevi smo brali, da pripravljajo v Rimu celo vrsto novih .beatifiikac.ij in kanonizacij. Vsi pripadajo romanskim narodom: Italijani, Fran-
Iz pokrajine Gorizia in Trieste
Pokrajina Gorizia:
V	novembru in decembru preteklega leta je ljudsko življenje v goriški pokrajini in v njenem glavnem mestu izraženo v sledečih številkah.
Rojenih je bilo v novembru v mestu 64, na deželi 233, skupaj 297 otrok; umrlo je v mestu 92, na deželi 156, skupaj 248 oseb; porok je bilo v mestu 30. na deželi 113, skupaj 143.
V	decembru je bilo rojenih v mestu 71, na deželi 224, skupaj 295 otrok; umrlo je v mestu 106, na deželi 171, skupai 277 oseb; porok je bilo v mestu 30, na deželi 94, skupaj 124.
Pokrajina Trieste:
S. Croce — Sv. Križ, 17. jan.
Naša vas ki ima svoje ime po sv. Križu —-je vas ribičev m vinogradnikov. Prvi so imeli lansko leto veliko dela in veliko zaslužka, drugi pa so slabo odrezali. Po vinogradih je neusmiljeno klestila toča in zato je ostalo veliko sodov praznih.	* _
Zanimive so številke o ljudskem gibanju v
naši fari. Rodilo se je lani pri nas 30 otrok, umrlo je 22 oseb, med njimi samo en otrok, v zakonski stan pa je stopilo 9 parov. V naši vasi — četudi je izpostavljena vsem vetrovom, najbolj pa burji, je veliko število starih ljudi, med katerimi je lani smrt precej kosila.
V starosti nad 80 let so umrli: 84letni Andrej Košuta, vrl krščanski mož, ki je vzorno vzgojil veliko število otrok, dalje 86 letni Miha Koban, 82 letna dika krščanskih žena Uršula Aulčič, 86 letna Uršula Cajhen in 84 letna Frančiška Černe. Barbanski romarji bodo zelo pogrešali dveh krščanskih čolnarjev, ki sta romarske družbe na svojih čolnih vozila po morju na božjo pot v Barbano. To sta oče Jakob švab in njegov sin Viktor švab. V teku enega meseca sta drug za drugim poromala v večnost. V tem letu smo tudi izgubili našega cerkovnika Janeza Škabarja, ki se je dobro razumel na svojo cerkovniško službo. Imel je lep pogreb. Zelo obiskane pogrebe so imeli zlasti miadi ljudje, katerih se je v veliko žalost njihovih družin precejšnje število poslovilo od tega sveta. Bog daj vsem uživati večni miri
rozi ali Španci. Kako pa — ali bomo mi našega Barago pozabili? Ne smemo!
Pred dobrim letom je bila ustanovljena ^Baragova zveza*. Ta ima namen delati za spoznavanje in posnemanje škofa Barage, delati za njegovo bea-tifikacijo in kandnizacijo, potem pa ustanoviti slovensko žensko misijonsko družbo »Baragove sestre«. Slovenska dekleta, ki žele iti v misijone, se zgubljajo po vseh mogočih deželah Zakaj bi ne mogle tvoriti svoje samostojne družbe in ostati Slovenke?
Da gre s pripravami za Baragovo beatijikacijo bolj težko, je vzrok ta. ker morajo imeti pri tem iniciativo Američani, to je: škofija marketska, ki ji je bil on prvi škof. Slovenija pride v poštev šele na drugem mestu. A četudi so Američani oficielno k temu bolj poklicani, mora biti to naša srčna zadeva, da dobimo svojega rojaka, kost od naše k06ti, kri od naše krvi, na oltar.
»Baragova zveza« želi torej svoje namene doseči, kakor najbolje more. Na novo misijonsko družbo in njen »Baragov dom«, dokler ne pridemo do miru, ni mogoče misliti. Zanimanje zanjo pa že vlada.
Da se doseže prvi namen, za to se opravljata dve devetdnevnici. Prva je tako imenovana *trajna« devetdnevnica, ker se opravlja neprestano, gre namreč od župnije do župnije. Misel na to devet-dnevnico je sprožil že leta 1936 prevzv. gosp. škof, a se do zdaj ni izvedla. S 1. oktobrom jo je na pobudo »Baragove zveze« začela opravljati rojstna župnija Baragova, Dobrnič, nato na druge župnije žužemberške dekanije. Zdaj jo opravljajo župnije trebanjske dekanije. Potem bodo naprošene druge. Za devetdnevnico je sestavljena posebna knjižica, ki se tisti župniji pošlje, kolikor si je žele.
Druga devetdnevnica je »mašna«•. Od prve sobote v mesecu se opravlja devet dni zapored sveta maša v namen »Baragove zveze«, oziroma onih, ki jo omogočijo. Ta devetdnevnici se je imela opravljati v našem narodnem svetišču na Brezjah; ker pa tam zdaj ni mogoče, se opravlja v drugem Marijinem svetišču, na Rakovniku. In sicer ob 7. zjutraj pri velikem oltarju. Tako bo odslej, upamo, vsak mesec.
Nameni teh dveh devetdnevnic so: da se doseže beatifikacija velikega božjega služabnika Barage in da bi Bog po njegovem posredovanju usli-šal prošnje njegovih častilcev. A glavni namen je ta: Kakor je bila Baragu na srcu njegova domovina, dokler je živel, mu je gotovo na srcu tudi v nebesih. Naj bi bil zaščitnik domovine pred božjim prestolom! Naj bi v teh dnevih velike, preskušnje prosil za svojo domovino, da jo Bog čuva hudega in ji nakloni lepo bodočnosti
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini ■ •
16. Kafarnaum
To uči Jezus svoje Oalilejce na pragih belih hišic, na senčnatih mestnih trgih ali na jezerskem produ, naslonjen na ladjo, ki so jo potegnili na zemljo, z nogami med kamenjem, proti večeru, ko se je popolnoma rdeče sonce bližalo zapadu in klicalo k počitku.	, .... , .
Mnogi so ga poslušali in mu sledili, ker |e, kakor pravi Luka: »bila njegova beseda mogočna«. Besede niso bile vsem nove, a človek je bil nov, in nova je bila toplota njegovega glasu in dobrina, katero je povzročal ta glas, ki je izviral iz srca in segal do srca. Te besede so imele nov naglas in nov smisel. Dobile so ga v teh ustih in bile razsvetljene od onih pogledov. To ni bil planinski prerok, čigar glas se je razlegal v puščavskih krajih, daleč od ljudi, oddaljen samotarec, ki je silil druge, da prihajajo k njemu, če ga hočejo slišati. To je prerok, ki živi kot človek med ljudmi, prijatelj vsem. ki želi dobro tudi onim, katerih nihče ne ljubi, prijazen in dober tovariš in drug, ki zahaja med brate, se med njimi giblje, da jih poišče, kjer se nahajajo, kjer delajo, v hišah, na obljudenih cestah, in je kruh in pije vino za mizo, in ako je potreba, pomaga ribiču potegniti mreže in privošči vsakomur dobro besedo: žalostnemu, bolnemu in beraču.
Preprosti kot živali in otroci čutijo nagonsko, kdo jih ljubi; verujejo mu in so srečni, kadar pride — tudi obličje se jim takoj predrugači in se žaioste, kadar odide. Večkrat ga ne morejo zapustiti in gredo za njim do smrti. Jezus je preživljal z njimi svoje dni, hodil peš iz enega v drugi kraj ali pa govoril sede prvim prijateljem. Vedno mu je bila ljuba ta prisojna obala njegovega jezera — vzdolž mirne vode, čiste in bistre, komaj gibane od puščavskega vetra, no kateri je le tu in tam plula in se tiliotno zibala ladja, in se je videlo iz daljave, da nima gospodarja. Zapadna obala jezera je bila njegovo resnično kraljestvo. Tam je našel prve poslušalce, prve vernike, prve učence.
V	Nazaretu se je malo mudil, čeprav je tam pričel. Tja se j>ovrne mnogo kasneje v spremstvu dvanajsterih, in glas čudežev jx>jde pred njim. Postopali bodo z njim, kakor so postopala vsa mesta na svetu — tudi jh> svoji uglajenosti najbolj sloveča: Atene in Firenze — so tako jmstopale s svojimi meščani, ki so jih poveličali nad vsa druga mesta. Zasmehovali so ga — videli so ga kot otro-Ka: ali je mogoče, da je postal velik prerok? — in potem poskusili pahniti v prepad.
V	nobenem mestu se ne ustavlja in ne ostane. Jezus je večni jx>tnik; trebušnik, sedeč in naslonjen na prag svojih vrat, bi ga imenoval jx>sto-pača. Njegovo življenje je večno potovanje. Prej kakor oni drugi — katerega je na smrt obsojeni obsodil na nesmrtnost — je prvi |>olujoči žid.
Rojen je na potu in ne v prenočišču samo zato, ker v betlehemskem prenočišču ni bilo prostora za nosečo tujko. Še dojenčka so odvedli po dolgih, od sonca razpaljenih cestah v Egipt. Iz Egipta se vrne k galilejski vodi in livadi. Iz Nazareta gre večkrat za pasho v Jeruzalem. Janezov glas ga pokliče k Jordanu; notranji glas ga pozove v puščavo. In po štiridesetih dneh stradanja in skušanja se začne njegovo nemirno potovanje od mesta do mesta, od vasi do vasi, od gorovja do gorovja skozi razbeljeno Palestino. Zelo jiogosto ga najdemo v njegovi Galileji, v Kafarnaumu, v Korazinu, Kani, Majfdali, Tiberijadi. Ali večkrat gre skozi Samarijo in rad sedi od siharskem vodnjaku. Najdemo ga od časa do časa v Filipovem četveromest-ju, v Betzaidi, Gadari, Cezareji in tudi v Gerazi in Pereji Heroda Antipe. V Judeji se najrajši ustavlja v Betaniji, nekoliko milj od Jeruzalema ali v Jerihi. Ali ne boji se prekoračiti meje starega kraljestva in iti med |x>gane. V resnici ga srečamo v Feniciji, v krajih Tira in Sidona in v Siriji, kako se je spremenil na vrhu gore Hermon. Po vstaienju se prikaže v Emavsu, na bregovih njegovega Tibe-rijskega jezera in nazadnje v Betaniji. pri hiši vstalega, kjer zapusti svoje prijatelje za vedno.
Po škofu Baragu je imenovana neka ulica v Ljubljani. A kdo ve, kje je la ulica? Mora biti kaka postranska, ker prav nič ni znana. Velikemu Baragu bi se spodobila ena največjih in najlepših ulic ali cest v Ljubljani. Častimo svoje slavne može, da se jih skažemo vredne!
Gibanje prebivalstva v Metliki
Poročilo se je 20 parov. Rodilo se je 70 otrok, in sicer 37 dečkov in 33 deklic. Nezakonski so 3, od teh 2 ciganska. Umrlo je 61 ljudi, in sicer 28 moških in 33 ženskih. 0'b koncu leta 1941. je štela naša župnija 3757 vernikov.
KULTURNI OBZORNIK
Izvor in razvoj Hrvatov
V novi nezavisni hrvatski državi so hrvatska zgodovinarji postavili tudi novo teorijo o jiostan-ku in izvoru Hrvatov, ki jo podajamo v informacijo po članku z istim naslovom, izišlim v številkah 38—40 uradnega hrvatskega glasila za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za dom«, ki izhaja v več jezikih pod glavnim uredništvom T. Uzorinca.
Tu se najprej zanika stara, do sedaj vladajoča teza, da so se Hrvati kot posebna etnična skupina začeli razvijati šele v VIII. stoletju iz neke neopredeljive slovanske mase, ki se je v zadnjem velikem preseljevanju narodov preselila s severa na Balkan, da je tu neko slovansko pleme z imenom Hrvat začelo dobivati na veljavi, stvorilo svojo nadvlado nad sosedi ter tako ustvarilo pozneje hrvatsko kraljestvo v IX. in X. veku, prej kot druga slovanska plemena, ter pozneje kot Kraljestvo propadlo. Toda ta »teza«, ki sta jo v znanstvenem svetu predstavljala predvsem Rački in Jagič, je gledana skozi prizmo »slovanstva« ter je zato zgodovina hrvatstva dobila krivo podobo. Šele v zadnjih desetletjih je prava podoba hrvatstva prišla do veljave, pravi članek, ki citira predvsem dela dveh Slovencev — etnologa Zu-paniča in zgodovinarja Hauptmanna (katerima se pridružuje tudi dr. Rus) — ter Hrvata Sakača, ki so dali teorijo o iranskem poreklu Hrvatov, ki so prišli izza Kavkaza, kjer žive danes Čerkezi. Tako je že za časa rimskih imperatorjev obstajalo hrvatsko pleme nekje na Kavkazu. Le če se ta teza sprejme, 3e lahko razlaga tudi »Bela« in »Rdeča« Hrvatska, se lahko razume banska čast ter vsebina bogomilstva, ki je izrazit hrvatski duhovni pojav.
Članek razvija nadalje naslednje misli:
Tu na Kavkazu so bili Hrvati in Avari samo
en del istega rodu kavkaških Irancev. Anti so se borili z Goti, ki so vladali po južnih ruskih stepah in vladali Slovenom. Z napadi Hunov se je začelo preseljevanje narodov. Hrvati in Anti so šli kot zavezniki s Huni ter so ostali v Zakar-patju, da drže vlado nad Sioveni. Že v V. stol. so tu sledovi Hrvatov (Hredjas, Harvadja fjOil = Kaparati) ter drže zaprto mejo narodom. Po smrti Atile so se Hrvati otresli odvisnosti od Hunov, toda ker so kot tanek sloj vojakov vladali nad Sioveni, so prevzeli slovanski jezik in navade, ter je prav Hauptmann podal hipotezo o tej hrvat-sko-slovanski simbiozi v 5. in 6. stol. Ta antsko-slovanska država je segala od Odre do Črnega morja, s središčem na Bugu. V 6. stol. so Avarl razbili to državo ter je prenehalo ime Anti. Tedaj so začeli živeti lastno življenje Vislavski Hrvati. Tu je bil začetek Velike in Bele Hrvatske. Ko so v zvezi s Samom uničili Avare, so prišli tudi v tedaj rimsko Dalmacijo in ustvarili tako južno Hrvatsko.
Verjetno je, da so bili Hrvati jedro Samove države in da se je ta država imenovala Velika Hrvatska. O teh severnih Hrvatih spominja pisec potem še razne druge dokumente, tako Nestorjev letopis. Porfirogenetovo kroniko, listino iz 1. 1086, razne drugojezične tistodobne dokumente, ki govore o Hrvatih na severu itd., kar vse je samo podrpbnejša argumentacija gornjih rezultatov.
Ta članek zasleduje zgodovino Hrvatov skozi tisočletje ter pride na koncu do naslednjega zaključka:
Hrvati so torej živeli že v 2. stoletju po Kr. kot iransko pleme na Kavkazu, kot sorodniki Antov v borbi z Goti, ki so vladali slovanskim narodom nekje v sedanji Ukrajini. Prva Hrvatska. Ko pa so konec IV. stol. Huni razbili Go-te, so šli kot njihovi zavezniki za njimi in se naselili v vislavskih ravninah ter zavladali skupaj z Anti v V. stol. nad Slovani. Ta država je imela najvišjo moč x VI. stol. Iranski Hrvati
in Anti so tako Slovanom zamenjali gotsko vlado, dali Slovanom orožje, predstavljali oblast in široko organizacijo, sprejeli pa so od njih jezik in pa običaje. Ta »sveža kavkaška kri je v slovanskih rodovih predstavljala nov junaško-evrazijski tip, ki je imel smisel za organizacijo nasproti slovanskim individualistom«. Bili so Hrvati konjeniki med slovanskimi pešci. Taka je bila druga Hrvatska, ki je izšla iz te simbioze v VI. stol., ko je pod pritiskom Ava-rov prenehala oblast Antov in obstajala samo še Hrvatska. Ta je s Samom napadla Avare in eno pleme Hrvatov ie prišlo za Avari celo do Jadranskega morja, kjer je zatrlo avarsko ime in ustvarila novo — tretjo Hrvatsko: balkansko Hrvatsko ob morju. Tako sta torej bili od VIL veka dve Hrvatski: ena starejša na severu, ki se je vedno bolj pomikala od vzhoda proti zapadu in je v X. veku bila v Šleziji, ter druga, mlajša na Balkanu.
Po zlomu Avarov v Podonavju se je severna Hrvatska krepila ter dobivala nadoblast nad slovanskimi plemeni. Verjetno je, da je Sa-mova država imela značaj Velike Hrvatske. To
je druga velika država na severu po antski. Tudi Svetopolkova država je imela za jedro — Hrvate. Svetopolk je bil namreč knez Belih
Hrvatov, njegova zemlja se je imenovala Velika Hrvatska. Od Sama do Svetopolka so viri slabi. Toda v razdobju dveh stoletij živi še severna Hrvatska močna in široka. Od razsula Svetopolkove države pa je ta hrvatska država v poiemanju ter je s prihodom Madžarov prenehala njena oblast na jugu Tater in se stisnila okrog Krakova kot središča. Spomin na hrvatske kneze je na severu še vedno živ, kajti tudi država poljskega kneza Boleslava v X. veku se imenuje Velika Hrvatska. V začetku XII. stol. pa zamre tudi njihovo ime. To je tisto stoletje, ko je tudi južna Hrvatska izgubila svojo državno samostojnost in in Drarinrllo Jarv«*-1— kraljestvo ob morju.
Prenehala je Hrvatska kakor samostojna država, toda zgodovina Hrvatov se odslej nadaljuje samo na jugu. Zato so nastale prejšnje hipoteze o slovanskih Hrvatih, ki so se preselili v VII stol. na Balkan. Resnica pa je — za sedanje Hrvate —, da so obstajali kot država že zdavnaj prej ter so že od VII. do X. stol. obvladali svoje najširše področje, ki predstavlja največjo ekspanzijo hrvatskega plemena v zgodovini. Sedaj pa je vstala nova nezavisna država Hrvatska, ki predstavlja tako četrto Hrvatsko, novo vstalo hrvatsko državo, ki je zanikla skoraj pred tisočletjem.
Iz članka je vidno, da si laste podobno poreklo kakor Bolgari. Nas ta hipoteza zanima ker na njej zidajo Hrvati vso svojo vladarsko bodočnost ter seznanjamo bralce z rezultati njihove najnovejše zgodovinske znanosti. td.
Rokodelski oder
Ker o zadnjih predstavah na Rokodelskem odru še nismo tu jKiročali, naj danes uvodoma samo registriramo, da je prizadevna rokodelska igralska družina izza božiča privabila trikrat v Rokodelski dom z dramatiziranim Dickensovim prelepim »Cvrčkom za pečjo« toliko občinstva, da je bila dvorana pretesna. Prvič je bil »Cvrček« še nekoliko negotov, pri obeh reprizah pa so ga dali dovršeno in zaslužijo vsi igralci in igralke fiopoliio priznanje. Kakor slišimo, pride ta lepa igra še četrtič na oder in sicer na svečnico. — Na dan sv. Treh kraljev se je pa vršila v rokodelski dvorani običajna vsakoletna božičnica. Po uspelih pevskih točkah in dramatizaciji narodnih pesmi ter recitacijah božičnih tekstov, ki so bili zelo posrečeno izbrani in podani, je gospod predsednik kanonik Al. Stroj vzpodbudno pokazal pomen praznika v zvezi z delom v društvu, ki ne sme pozabiti svojih verskih osnov in ne ljubezni do bližnjega. Za njim je spregovoril še g. Pavlin, nakar je sledilo raz-veliuvauiu buliaiiu uariL ki bo bila seveua
novice.
Koledar
Torek, 20. januarja: Fabijan, papež in mučenec; Sebastijan, mučenec: Evtiniij, škof; Neofit, mučenec; Maver. škof.
Sreda, 21. januarja: Ne/a, devica in muče-nica; Fruktuoz, škof in mučenec; Patrokles, mučenec; Epifanij, škof; Avgurij, mučenec.
Novi grobovi
■f- Marija Malgnj roj. Bizovičar. V nedeljo ob 5 jo nenadoma odšla v večnost v 42. letu 6tarostl gospa Marija Malgaj roj. Bizovičar, soproga trgovca in gostilničarja v Sp. Šiški. Pokojnica je bila neutrudljiva v svojem delu, vedno vedra in dobrosrčna za vsakogar, tako da je njena stnrt bridko presenetila vse, ki so jo poznali. Neizrekljivo težka pa je njena smrt za družino, ki ie tako nenadoma izgubila svojo skrbno mater, ki je bila v pravem pomenu besede sice in duša svoji družini. Pogreb bo v torek, dne 20. t. m, ob 14 iz hiše žalosti Sp. Šiška, Knezova ulica št. 19, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim našp sožalje.
-J- Umrla je v Nišu 4. jan. 1042 leta blaga gospa Marija Rozman, soproga bivšega ravnatelja iz Maribora. Zapušča 3 sinove: Rudolfa, trgovca, Zvonimiria, biv. kanelnnn, Rajka, duhovnika, in hčerko Slavico. Njeni blagi duši naj sveti večna luč!
+ Elizabeta Magnnrin je v visoki starosti 83 let zatisnila za vedno svoje utrujene oči. Njen pogreb bo v torek oh štirih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah Njenim svojcem in sorodnikom izrekamo svoie sožalje. Rajnici pa naj sveti večna luč!
Osebne novice
= Iz duliovske službe. Za župne upravitelje so bili imenovani: Franc Krašna, resignirani župnik pri Sv. Križu nad Jesenicami, za Grčari-ce; Silvester Skebe, župni upravitelj na Št. Urški gori za Stari log: Ivan H rova t, župni upravitelj na Bučki za Polom; Franc M i h e 1 i č, kaplan v Litiji, za Borovec. — Iz ljubljanske škofije so se izselili tile trije gospodje: Alojzij Krisch, župnik v Starem logu: Henrik Wit-tine, župnik v Borovcu: Jožel Kreiner, žup. upravitelj v Polomu. — Premeščena sta bila Jožef Poje, župni upravitelj v Zlatem polju, za ekspozita v Zdihovo; Jožef Kofalt. kaplan v Leskovcu pri Krškem, za kaplana v Adlešiče.
Letošnji novomašniki
Letos bodo posvečeni v novomašnike tile bo-goslovci ljubljanske škofije iz VI. letnika:
1. Alojzij Duhovnik, rojen v župniji Preska dne 13. maja 1916; 2. Karel Erjavec, rojen v župniji Višnja gora dne 28. februarja 1915; 3. Franc K o z j e k . rojen v župniji Smlednik dne 28. marra 19#7; 4. Ivan Markič, rojen v župniji Naklo dne 1. septembra 1916; 5. Anton M u š i č , rojen v župniji Mengeš dne 14. januarja 1917; 6. Maks O c e p e k , rojen v župniji Komenda dne 9. oktobra 1916; 7. Jožef Ogrinec, rojen v župniji Sv. Gregor dne 21. novembra 1915; 8. Jožef P e 1 a n , rojen v župniji Št. Vid pri Vipavi dne
14.	septembra 1913; 9. Franc Pu stotnik, rojen v župniji Sela pri Kamniku dne 19. avgusta 1915; 10. Ivan Remškar, rojen v župniji Bre-zovira pri Ljubljani dne 5. septembra 1914; 11. Ludvik Šivic, rojen v župniji Mošnje dne
15.	avgusta 1914; 12. Martin Tavčar, rojen v župniji Stara Oselica dne 7. februarja 1917; 13. Ladislav Tomazin, rojen v župniji Tržič dne 25. junija 1914; 14. Anton Trdan. rojen v župniji Ribnica dne 10. avgusta 1917: 15. Franc Vrolih, rojen v župniji Spodnja Polskava dne 13. septembra 1915.
Subdiakonat bodo gospodje prejeli v nedeljo, dne 1. februarja t. 1., diakonat na tiho soboto,
NAŠE KNJIŽNE KOLEKCIJE
vam daio možnost, da s' za malo denarja nabavite vsakovrstnih dragocenih knjig leposlovnih,mladinskih, znanstvenih poliudno znnn-tvenih, tehničnih, praktičnih (gospo darstvo, gospodinjstvo), jezikoslovnih in dr. Te znižane knjižne kolekcije bomo imeli T v prodaji samo do 28, februarja 1.1.
Zahtevajte tiskan seznam.
Izobražencem posebej priporočamo: kolekciia Si. 43
1.	DOH IN SVET, letnik 1933
2.	DOM IN SVET, letn k lt34
kolekcija it. 44
1. DOM IN SVET letnik 1935
2 DO 11 IN SVET, letnik 1936 Vsaka izmed teh dveh kolekcij stane 20 lir
kolekcija it. 51
Franc Šuklje: IZ MOJIH SPOMINOV 3 svezki. Kolekcija stane 20 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 — Telefon 25 29
dne 21. marca t. 1., prezbiterijat pa v nedeljo, dne 5. julija t. 1. — V nedeljo, dne 25. t. m., bodo po vseh župnih in kuratnih cerkvah za nje molili.
—	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je darovala mesto venca in v počastitev spomina blago-jx>kojnega prelata kanonika Ivana Sušnika Škofijskemu društvu za varstvo sirot 1000 lir, za kar 6e i6to velikodušni dobrotnici najtopleje zahvaljuje.
—	V počastitev spomina blagopokojnega prelata kanonika Ivana Sušnika so zbrali nameščenci Vzajemne zavarovalnice za škofijsko društvo za varstvo &irot 1.715 lir. — Vsem velikodušnim dobrotnikom Bog jx>vrni tisočerno!
Anton Perpar — 50 letnik
Dne 13. jan. sta se srečala z Abrahamom, god pa je praznoval včeraj. Anton Perpar se je rodil v trdni kmečki Poznikovi hiši v Koritih, občina in fara Dobrniče. Njegov rod živi že nad 300 let na Poznikovi domačiji. Kakor je že ves njegov rod bil vedno bolj napreden, tako je tudi on eden najnaprednejših gospodarjev ne le v vasi, ampak v celi okolici. Mnogo mu je k temu pripomogla kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, ki jo e absolviral £ prav dobrim uspehom. Pozneje je kot gospodar pokazal svoje znanje doma ne kmetiji. Bil je prvi, ki je sezidal hlev, kakor je to videl in se učil v šoli. Svoje polje je takoj začel obdelovati z novim železnim plugom, nabavil si je plug izrovač za krompir, začel okopavati s plugom, saditi krompir in koruzo v vrste. Vsemu temu so se vaščani v začetku posmehovali. Ni pa minilo dolgo, ko je ta ali oni napravil gnojnično jamo, hlev, si nabavil novo orodje, drugi pa hodili k njemu, naj posodi plug, izruvač itd.
Na Grmu se je tudi naučil, kako se zdravijo razne bolezni pri živini, marsikateremu kmetu je že pomagal v nezgodi in mu ohranil žival, saj je vedno rad šel pomagat, najsi bo blizu ali daleč. Tudi v iavnosti se je udejstvoval, zlasti pri gasilcih. Kot občinski odbornik je bil vedno pripravljen za delo v korist občini. Kakor nobenemu, tako tudi njemu ni bilo samo z rožicami postlano. Vse težave pa je Tone lažje prenaial že zaradi humorja, ki ga mu ni nikoli zmanjkalo. Prav močno oporo pa ima v svoji družici, ki si jo je izbral iz trdne in ugledne kmečke Celjeve hiše v Koritih.
Vsi tvoji znanci in prijatelji ti želimo, da bi se z Abrahamom lepo pogovorila. Naj te priporoči še naprej, da se zdrav in srečen srečaš še z Matuzclemom! Bog te živi, Tonel — F.
Liubliana
1 Vse kritike knjige »ArcTiitectura peren-
nis«, ki so jih doslej objavili ljubljanski dnevniki, so izredno pohvalne. Posebno pozornost je pa zbudilo resno poročilo kritika Božidarja Borka. Knjiga mu je odprla zakladnico Plečnikovih del tako široko, da mu je blesk dragocenosti skoraj jemal vid. Zato se mu je zdelo, da so v knjigi izbrana vsa izvršena dela in nerealizirani načrti velikega mojstra, saj je_ v resnici toliko del reproduciranih, kolikor jih v vsem življenju ustvaril le redko kateri umetnik. Tako je bilo torej mogoče,_ da je lo bogastvo zmotilo recenzenta, čeprav je v knjigi v resnici objavljen samo majhen del vsega ogromnega mojstrovega življenjskega dela. Ljubljana je sicer v knjigi bogato zastopana, vendar pa poglejmo samo na severni del Ljubljane in spoznali bomo, da ne najdemo v knjigi niti Plečnikove cerkve sv. Frančiška v Šiški, niti njegove šole v Zg šiški. niti prijazne regulacije in ureditve stare cerkve sv. Jerneja, niti stadiona, niti Baragovega, torej samih velikih del, ki na severni strani že krase naše mesto. Prav tako pa ne najdemo načrta za veličastni Hram slave, ki naj bi bil naše zasluž,-ne može poveličeval na pokopališču sv. Krištofu, kjer sedaj stoji Baragova in tudi Plečnikova cerkev »v Cirila in Metoda. Kar se pa v splošnem Ljubljane tiče. pa v knjigi ni niti Plečnikovih krasnih regulacijskih načrtov za večje in manjše dele mesta, nikjer pn tudi ne opazimo njegovih krasotnih načrtov za Grad, ker so načrti zanj izšli že pred leti v posebni knjigi. Toda navzlic temu je Ljubljana v knjigi tako bognto zastopana predvsem z neuresničenimi projekti, ki so bili doslej naši javnosti neznani, da je prav /nto to resnično monumen-talno delo o viških slovenske arhitekture tako zanimivo in se tako naglo razpečava, da morajo interesenti pohiteti z naročilom v mestnem kulturnem odseku v Turjaški palači na Napoleonovem trgu.
1 Za mestne reveže je daroval v roke g. županu dr. Adlešiču g. Franc Miklič, lastnik hotela «Me tropol« v Ljubljani, 1000 (tisoč) lir, ne pa sto lir, kar je zadnjič bilo ]>omotno objavljeno.
1 V vrtnarskem tečaju Sadjarske in vrtnar-j ske podružnice Ljubljana I. nadaljuje v sre-: do 21. t. m. g. mestni1 vrt. asistent Pirnat Franc j predavanje o spomladanskem delu v zelenjad-nem malem vrtu (pikiranje sadik v topli gre-di, naprava mrzle grede, setev zgodnje zele-
primerna, a so le vzbudila pri obdarovanih rokodelskih vajencih veselje in zadovoljstvo.
V	nedeljo je pa igralska družina Rokodelskega odra začela, bi rekli, s svojim pustnim programom. Pri izberi so imeli srečno roko. Dali so »Veliko skušnjavo«, komedijo v 3 dejanjih, ki jo je spisal Karel Piskar, režiral pa L. Korošec. V Krajčevi družini umre bogati stric čudak, ki zapusti vse svoje premoženje v državnih papirjih svoji nečakinji Štefki, ki je s svojim možem knjigovezom skrbela petnajst let zanj. Sestra Albina, žena jx>slanca Petrača, bi rada bila deležna dediščine, a ji je samo za denar, o katerem pa še nič ne vedo. Ko stika po zapuščini, najde med gramofonskimi ploščami vrednostne papirje, jih zamolči ter si izgovori gramofon s ploščami, kar pa jiošteni mož, ki nič ne sluti, za kaj gre, plača, da bi imela Štefka le majhno odškodnino za gramofon. Medtem pride še tretja sestra, ki se pripravlja za filmsko divo, se spre z Albino, a ko mora s svojim režiserjem na neko vajo, ji Albi-nina izroči gramofon in plošče. Mati je huda na hčer Lido, a nič ne pomaga.
V	drugem dejanju jx>slanec Petrač, ki je zaslutil ženino nepošteno ravnanje, izpraša svoji boljši jiolovici vest in ji očita, češ da ji noben izgovor ne pomaga in je ne opraviči, ker oporoka jasao govori, kdo je deuič. Ko odide v parlament,
se sfioznamo še z dedkom, starim upokojencem, s simpatično kuharico in še jx>bliže z Lidinim zaročencem Pinčem. Albina je zaradi gramofona vsa iz sebe, še bolj pa jo razburi sestra Helga, filmska igralka, ki pride in zahteva j>olovico zase. Na vrtu se o vsem zmenita, a Pinč, ki je bežal pred nerazjjoloženo materjo, sliši jiogovor in pove vse Lidi, ki izmakne teti Helgi ključe ter gre v njeno stanovanje, odkoder se vrne z vrednostnimi papirji in jih skrije. Ob tej priliki sj>ozna nizkotno mišljenje svojega zaročenca in ga nažene, obenem se pa približa Bohušu, svojemu bratrancu. Materi in teti jx>ve vse. a vrednotnic noče izročiti, ker je že vse uredila, da pridejo v prave roke. Obvestila je telefonsko očeta, ki mu je namignila, naj pripelje s seboj Krajčeve. Diva izgine, a ko pride Petrač s Krajčevimi, se vse lejK) izteče, čeprav je Albini le težko.
Igralci in igralke so vsi prav dobro igrali. Videlo se je. da so se res uživeli v svoje vloge, ki niso lahke. Tako so jih podali, kakor bi tekmovali, kdo bo boljši. In bili so vsi taki, da zaslužijo odkritosrčno pohvalo, ne da bi jih posamič naštevali. Posrečena predstava naj jim je tudi v bodoče merilo. Scenerija je bila nova in prav okusna. Občinstvo v natrpani dvorani je bilo povsem zadovoljno, lo prva pavza se mu je zdela nekoliko predolga
njave na prosto). Zač-tek točno ob 18 (šestih zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. real. gimnazije v Vegovi ulici. Vstop prost.
1 V Ljubljani so umrli od 9. do 15. januarja: Srečnik Jakob, 71 let, vratar OUZD, bivši čevljar, Cerkvena ul. 21; Novak Apolonija, 69 let, kuharica, Streliška ul. 2; Progar Ana, roj. Plemel, vd. Zupin, 78 let, postrežnica, Japljeva ul. 2; Krap« Marijs, roj. Potisek, 75 let, vpokojenka tobačne tovarne, Vidovdanska c. 9; Koželj Marije, roj. Kuster, 70 let, vdova ravn. finančne blagajne, Lepi pot 14; Pogačnik Marija, s. Diodora, usmiljenka, Slomškova ul. 20; Permoser Ferdinand, 58 let, strojni ključavničar, Livada 3; Praprotnik Jožei, 69 let, hišni posestnik, Ciglarjeva ul. 12; Čeme Marija, roj. Ber-gant, 79 let, zasebnica, Kladezna 21; Smole Jožef, sin posestnika, Vidovdanska c, 9; Kralj Alojzija, roj, Kozinc, 79 let, vdova posestnika, Salendrova ulica 4; Jezeršek Anton, 35 let, vulkanizer, Šmar • tinska c. 11; Drobnič Terezija, 87 let, postrežnica, Japljeva ul. 2; Barkova Vera, 67 let, zasebnica, Tyrševa c. 2; Dolinšek Anton, 76 let, čevljar, Vidovdanska c. 9; Likar Marija^ roj. Bolčina, 71 let, zasebnica, Stari trg 26; Krivic Frančiška, 74 let, upok. tobačne tovarne, Sv. Florijana ul. 13; Smersu Viktorija, roj. Kovač, 58 let, vdova železn. revi-denta, Kolodvorska 34; Gruden Marija, roj. Tomšič, 80 let, vdova davčnega upravitelja, Igriška ul. 3. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Anžič Pavla, 68 let, delavka tob. tov. v p, Litijska c. 9; Gotzl Aleksander Ciril, 39 let, podobar in pozlatar, Stari trg 2; Hreščak Frančiška, 53 let, zasebnica, Cesta dveh cesarjev 111; Svetlič Miroslav, 30 let, bivši narednik, Poklukarjeva ul. 109; Hočevar Nikolaj, 3 leta, sin posestnika, Višnje 12, občina Ambrus pri Novem mestu; Rojer Svojimir, 23 let, slaščičar, Lepi pot 14; Urbančič Franc 60 let, bajtar, Krško Selo pri Trebnjem; Ložar Marjeta, 49 let, posest-nica, Sneberje 42; Korene Frančiška, 48 let, žena bajtarja, Hotedrščica 96; Stritar Rudoli, 64 let, trgovski zastopnik, Jegličeva c. 10; Emšijevič Femi, 35 let, slaščičar, Rimska c. 19; Prek Ivana, 65 let, delavka, Krakovska ul. 6.
Gledališče
Drama. Torek, 20 .jan. oh 17.30: >0, ta mladina!« Red Torek. — Sreda, 21. jan. ob 17.30: »Ro-kovnjači«. Red B. — Četrtek, 22. jan. ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red Četrtek.
Opera. Torek, 20 jan., zaprto. — Sreda, 21. jan. ob 17: »Ples v Operi«. Opereta. Red Sreda. — Četrtek, 22. jan. ob 17: »Madame Butterfly«. Red A.
Rokodelski oder
Odlično uspela komedija »Velika skušnjava«
v režiji L. Korošca. Nalašč za to predstavo je bilo izdelano krasno novo prizorišče, tako da je bila predstava tudi s te strani nadvse zanimiva. Vsem, ki se niso mogli udeležiti prve predstave in ki si žele prijetnega razvedrila in zabave, priporočamo, da si ogledajo to prikupno in vsebinsko dovršeno komedijo. Ponovili Jo bodo v nedeljo. 25. t. m., ob 5 jiopoldne Predprodaja bo istega dne od 10 do 12 dopoldne in dve uri pred pričetkom v dsuštveni pisarni, Petrarkova ul. 12, I. nadstropje.
Mrakovo gledališče
Frančiškanska dvorana
Torek, 20. t m.: »Elektra«. Premiera. Začetek ob 18, konec ob 20.
Drevi ob 18 se uprizori prvič na slovenskem odru grandiozna Sofokles-Hofmannsthalova tragedija »Elektra«. Za ta brez dvoma največji gledališki dogodek sezone si preskrbite vstopnice pri blagajni franč. dvorane danes od 10 do 13 in od 15 dalje.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet,
Tvrševa c. 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ul. 7.
Radio Ljubljana
Torek, 20. januarja: 7. 30 Radijska poročila v 6'lovenščini — 7.45 Pesmi in napevi, vmes ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Koncert pianistke Marte Osterc-Valjalo — 12.35 Sekstet Jandoli — 13 Napoved čata; radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Bleščeča glasba pod vodstvom Petralia — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester EIAR-ja j>od vodstvom D. M. Sijanca: Lahka glasba — 14.15 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Karakteristična skupina pod vodstvom Prata — 17.35 Komorna glasba — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.40 Kmečki trio — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini 20.45 Lirična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert jx>d vodstvom Uga Tansinija s sodelovanjem pianista Walterja Giesekinga. — V odmoru: Pogovor v slovenščini: Nicotera: Socializem in narod.
Poizvedovanja
V Drami so se v soboto zvečer izgubile rjave volnene rokavice. Ker so bile last begunca brez sredstev, prosim poštenega najditelja, da jih vrne v levi garderobi!
Izgubilo se je trgovsko pismo, velika kuverta, od kavarne Majcen do gl. kolodvora ter po Miklošičevi cesti čez tromostovje do Mestnega trga 7, naslovljeno za Rakek. Prosi se, da se odda proti nagradi v upravništvu »Slovenca«.
Z Gorenjskega
Ljubljanski Nemci se selijo v Nemčijo. »Mar-buTgerzeitung« od 17/18. t. m. prinaša v članku, ki ga je spisal Helfned Patz o preseljevanju ljubljanskih Nemcev, ki se je začelo takoj, kakor hitro je bilo končano preseljevanje Kočevarjev na Spodnje štajersko. Ljubljanski Nemci pa se 6elijo na Gorenjsko. Poročevalec sprva še tnalo popiše Ljubljano, nato pa pravi: »Prvi pre6eljenski vlak 6e premakne. Na meji jih pričakuje okrožni vodja iz Kranja ter v domovino 6e povrnivše pozdravi v imenu stranke. Srečnih obrazov, vsi ogreti po veličini tega trenutka, ljubljanski nemški rojaki z dvignjeno roko pozdravljajo svoje nemške brate. To je trenutek, ki v 6rce 6ega. Zapustili so hiše, domačije in domovino v zaupanju v edinega moža, Adolfa Hitlerja. On jih je poklical v Veliko Nemčijo, in vsi, prav vsi prihajajo, nihče ne zaostane. Kako velika vera, kako velikanski sklep ob začetku tega pota, ki so ga nastopili ti rojaki! Nemčija bo z njimi doživela svoje veselje, ker bodo vrednost svojega bistva in delovanja dokazali v novi domovini in ob novih nalogah.«
Duplica. Dne 3. januarja t. 1. je nenadno umrl v Begunjah na Gorenjskem Forneci Franc, delavec v Remčevi. tovarni Imenovani je bil nekaj mesecev na delu v špitalu na Koroškem. zadnje čase pa v Begunjah na Gorenjskem. Ko je odhajal na delo na Koroško, mu je umrl oče, tako da je sestra, ki še živi, danes v tem hujši žalosti. Fornecijev oče je prišel v Duplico pred kakimi'20 leti iz Karlovca. Sin je bil dober delavec, sicer tih po svojem značaju, toda
silno marljiv organizacijski delavec. Bog mu bodi milostljiv!
»Kiirntncr Jahrbuch 1942«. NS-Gauverlag K&rnter., cena 70 Rpf. Te dni je izšel v Celovcu Letopis Koroške za leto 1942., ki je pa bolj koledar kakor pa letopis. V njem imamo poleg koledarja celo vrsto praktičnih navodil za vsakdanje življenje. Obširen je v njem zlastt zabavni del. Samoobsebi umevno pa je, da ima tudi svoj politični del. V Letopisu je letos prvič obravnavano tudi ozemlje, ki ga je Koroška pridobila z aprilom lanskega leta, »kojega edinstvena pokrajinska krasota in vsestranski čari v krasnih slikah bodo čitatelju gotovo ugajali«.
Iz Trieste
Rojstni dan Nj. V. Kraljice je proslavil Triest«. z razobesitvijo zastav, ki so krasile vsa javna m zasebna poslopja in vozove mestne cestne železnice.	,
Smrt vrle krščanske žene. V sv. ivanski lan je umrla dne 8. januarja v 58. letu starosti gospa Tončka Štrain, soproga priljubljenega svetoivan-skega cerkovnika g. Straina. Pokojnica je bila v pravem pomenu besede vzor zavedne in krščanske matere in žene. Vedno vneta za vsako dobro stvar, polna požrtvovalnosti in ognja je bila pri vseh priljubljena in spoštovana. Vzorno je s svojim možem vzgojila svoje štiri hčerke, od katerih so tri že dobro poročene. Dolgo vrsto let' je bolehala na težki, neozdravljivi bolezni, pa je vse križ« in težave .boguvdano in hrabro prenašala. Vso njeno priljubljenost pa ie pokazal pogreb v ponedeljek, dne 11. januarja. Nepregledna množica prijateljev in znancev jo je spremljala na poti iz mrtvašnice tržaške bolnišnice do cerkve Novega sv. Antona, kjer so bile mrtvaške molitve in blagoslov zemskih ostankov pokojniee. Malokdaj so videli Tržačani tako številno spremstvo pri pogrebu, kakor ga je imela jx>kojnica. Naj ji bo ohranjen trajen spomin, preostalim naše globoko sožalje.
Nagrajeni pekovski mojstri v Trieste. Poročali smo že, da so bile razdeljene lepe denarne nagrade tržaškim pekovskim mojstrom in pomočnikom, ki so se v tekmovanju za peko najboljšega kruha in peciva najbolj izkazali. Nagrade jim je izročil prefekt Eksc. Tamburini. Prvo nagrado je dobil pekovski mojster Zorza Josip, Via Čavana 22; nagrada je znašala za mojstra 10.000 lir, za pomočnike 5000 lir. Drugo nagrado: 7000 lir za lastnika pekarne in 3000 lir za pomočnike je dobila Sanzin Karmela, Servola 317. Tretjo nagrado: 3000 lir za . mojstra in 2000 lir za pomočnike je dobil Botteghe-li Remigij, Via Ceprin 6. Nadalje je bilo razdeljenih 14 nagrad po 600 lir za moistre in 400 lir za pomočnike. Te nagrade so dobili: Pieri Alojz, via S. Cilino 113, Geat Franc, via Sonnino 18, Stol-fa Franc, via S. Giusto 3, Pegan Lucijan, via S. Spiridione 7, Vatta Rudolf, via Corsica 20, Oberti Ivan, via Corsica 10, Zavadla] Anton, via delPIstria 16, Ros-e Robert, Piazza tra i Rivi 5, Suban Andrej, via P. Revoltella 28, Speme Ivan, via Media 50, Rebula Lovrenc, via Udine 57, Orzan Herman, via S. Michelle 30, Trampuš Ludvik, via S. Marko 25, Sirca Andrej, via S. M. Maddalena Inf. 33. — Tržaški peki, med njimi tudi nagrajeni mojstri, so vsi domači rojaki, pa je zaradi tega tembolj razveseljivo, da je niihova strokovna izobrazba tako visoka, da je dobila 6edaj tako visoko, obenem pa tudi zelo izdatno priznanie.
Jadransko ribištvo je važen prehrambeni či-nitelj. Jadransko morje je najbolj bogato rib na vsem Sredozemlju in postaja čimdalje važnejši či-nitelj v prehrani Italije. Država kaže izreden interes za dvig ribištva, o čemer priča tudi zadnje posvetovanje, ki je bilo v Trstu na sedežu fašistične organizacije. Na tem posvetu so se razmo-trivala razna vprašanja o ureditvi ribarjenja na Jadranu ter o razdelitvi rib in rrtjjih izdelkov na Zgornjem Jadranu. Konferenci so prisostvovali nadzornik stranke Suppici, prefekt Tamburini, predsednik zavoda za ribištvo Ricci, zvezni tajniki iz Trsta, Reke, Benetk, Pole, Rovinja in Fer-rare. Na posvetu so odobrili nekatere predloge, ki se tičejo ribarjenja in razdelitve rib, ti predlogi pa bodo izročeni v odobritev še nadrejenim ustanovam.
Potni list za Sardinijo. Kvestura v Trieste razglaša, da je potreben za potovanje na Sardinijo potni list (lasciapassare) in sicer stopa ta odredba s 15. januarjem v veljavo. Potni list izda pristojna kvestura na podlagi navadne prošnje.
Novi barkovljanski župnik je postal don Carlo Conselli. Novi barkovljanski župnik je star 38 let ter je po rodu iz župniie Sv. Justa v Trstu. Slovesno ustoličenje novega župnika bo v nedeljo, dne 18. januarja.
odriiančka
DNEVNIK PALČKA
Takele opazke so z vseh strani letele name. Slednjič sem se pa razjezil.
»Ce vam moje delo ni všeč, potem pa sploh ne bom več delali Saj sem itak na vso moč truden.«
Pa sem se: usedel na tla, vendar pri tem nisem pozabil skrbno pokriti škrica svojega fraka.
Toda — takole brez dela sedeti ni bilo prav nič prijetno.
»Če vam je prav, bom zapel svojo pesem, vi pa boste zapeli za menoj.« In sem zapel:
»Puške pripravite, junaško so kretajte, mi gremo v boj!«
»Mi gremo v boj!« so zapeli vsi za menoj.
Pa sem spet zapel:
»Ko se vojska drzna, svojega dela loti, vse pred njo zbeži. In krasno bo nam! Ko bomo zmagali, domov bomo prišli, puške odložili, se veselja napil!, ej, vojaki mi!«
Peli smo, da Je bilo kaj. Vsi palčki so peli, le meni se je zdelo, da pretiho pojejo.
»Dajte, dajte! Bolj glasno!« sem jih priganjal in sem udarjal takt s paličico, hoteč jih s tem prisilili, da bi čim glasneje peli. Vsi so si začeli tiščati ušesa, kričeč:
»Modrijanček, nikar tako ne vpij! Strašno narobe poješ!«
IA GRANDE MARCA IT A U A N A
VELIKA ITALIJANSKA ZNAMKA
0V0S
B ARBIERI
ZADAIONE NATURALE AICUOVO
Ricostituente - Inallerabila compoilo di luorli d'uovo fra-schissimi, zucchero e vino marjala.
Punc
Naravni lajčni
Krepilen • Nespremenljiv
Sestavljen iz telo svežih jajčnih rumenjakov sladkorja in vina maršala.

LLI
B A R B I E R I - PADOVA
Poštni uradnik v borbi z zaljubljenimi dekleti
Tiho, mirno in nemoteno so potekale uradne ure na manjšem mestnem poštnem uradu. Uradniki in uradnice so sprejemali pisma in odpravljali stranke. In so potem zapirali okna in pričeli čitati romane. Vsem je uradni čas še vedno dopuščal toliko trenutkov, da so lahko tudi pokramliali med seboj. Samo uradnik, ki je bil na oddelku za poštno ležeča pisma, ni imel nikdar časa in je imel stalno stranke. Sama mlada dekleta. Eno se je vrstilo za drugim in povpraševalo, če je prišlo pismo na ta in ta naslov. Uradnik je venomer pregledoval prispela pisma in dajal odgovore težko priča-kujočim dekletom. Nekega dne je pa sklenil, da bo stalnemu nadlegovanju napravil konec. Ko je prišel zjutraj v urad, je hitro pregledal seznam vseh dospelih pisem, nato je pa na list papirja napisal naslednje sporočilo in ga obesil na okno: »Danes ni prišlo nobeno pismo za sledeče naslove: Večno tvoja, vroče hrepenenje, vzemi me, srčna želja, tiho upanje.«
In je imel tega dne mir.
Zberite knjige »Slovenceve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana le 5 lir, vezane po 11 lir in 20 lir.
S Spodnjega Štajerskega
Zlato poroko sta obhajala 17. januarja v Mariboru, trgovec Jožef Urban in njegova žena Irena, lože! Urban je bil, kakor pišejo nemški listi, V6e-icdar pristni Nemec.
Civilno sta se poročila v Mariboru 15. t. m. Hans Rochel in Albina Friedrich iz Studencev. Ženin se je, kakor nagiašajo listi, v Mariboru kot vodja okrajne organizacije Kulturbunda vedno potegoval za nemški jezik.
Umrl je v Mariboru 63 let stari dninar Anton B rumen.	...
Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici januarja je bilo v Mariboru 88 rojstev — 46 dečkov in 42 deklic —, umrlo pa je 68 ljudi — 42 moških in 26 žensk. Civilnih porok je v tem času bilo 46.
341 jezikovnih tečajev v marbiroskem okrajn. Prebivalstvo mariborskega okraja ima v zimskih mesecih priložnost naučiti se nemščine v 341 jezikovnih tečajih. Naval na te tečaje je tako ve-'lik, da že pripravljajo nadaljnjih 150—200 novih tečajev. Ponekod zbira prebivalstvo tudi podpise in tako prosi za uvedbo tečajev, piše »Tagespost«.
Zborovanje bojevnikov i» svetovne vojne v Ptuju. V dvorani nemškega narodnega doma v Ptuju je bilo pred nedavnim zborovanje borcev iz prve svetovne vojne. Na zborovanje je prišlo nad 800 bojevnikov. Govoril je vodja Standarte Blaž, ki je poudaril, da so bojevniki iz prve svetovne vojne dolžni s svojimi izkušnjami pomagati mlajšim tovarišem v vojski in da morajo sodelovati s štajersko domovinsko zvezo. Bojevniki so prevzeli oskrbo vojakov, ki se vračajo s fronte in ranjence, prav tako pa skrbe za vdove in sirote. Zborovanje je bilo zaključeno s počastitvijo spomina vseh padlih žrtev prve svetovne vojne.
Iz Goriške pokrajine
-f- Matija Komac. V Gorici je v torek, 13. januarja zadet od kapi nenadoma izdihnil g. Matija Komac, upok. ravnatelj goriške Kmečke banke. Rodil se je leta 1862 v Logu pod Mangartom in bi bil te dni dopolnil svoje osemdeseto leto. Bolehal je 6icer že dlje časa, njegova neugnana volja ga je pa do zadnjega čudovito krepila in ni še nihče pričakoval njegove smirti. V 6vojih mladih in moških letih je 6lužboval v avstrijski državni službi. Ko je stopil v pokoj, jc prevzel vodstvo Kmečke banke, katero je vešče vodil prav do zadnjih let. Bil je delaven, resen mož, ki je živel v prvi vrsti svojemu poklicu. Naj mirno počiva pri Bogu, kateremu je bil iskreno vdan! Etomačim, zlasti sinu Lojzetu, lastniku menjalnice v Ljubljani, naše toplo sožalje!
Smrt najstarejše ženske v kamenjski fari na Vipavskem. Na novega leta dan 60 pokopali v kamenjski fari na Vipavskem Mairijo Vrčon, 6taro 93 let. Bila je najstarejša župljanka obsežne kamenjeke duhov-nije. Dobra, krščanska žena, ki ie bila do zadnjega zdrava in smo mislili, da bo dočakala sto let, je bik po rodu iz Oradca! Naj počiva v miru!
Mraz in zima na Goriškem Kot posebnost letošnje rime naj omenimo, da imamo na Cerkljanskem in v Idriji do 30 cm 6tiega v dolini, na Ko-bartekem in na Bovškem je pa Soška dolina kopna. Po Idrijski dolini 6ega sneg do 6vetolucijskega mosta. V teh okoliših so zadnje dni beležili do 15 stopinj pod ničlo. Tudi na Vipavskem je trnu. Iz Cr-nič nam pite prijatelj: Nas stiska mraz. Danes 14.
januarja je pri vsem tihem vremenu kazal toplomer 10 6topinj Celzija pod ničlo zjutraj pred sončnim vzhodom Zdaj opoldne pa imamo že +7 6topinj Celzija.
Umrl je mož. V planinski fari na Vipavskem je 10. t. m. zapustil dolino solz neumorno delavni krščanski oče Franc Lavrenčič. Dočakal je častitljivo starost 82 let. Bil je več let cerkveni ključar in cerkovnik. Kot prava planinska grča je bil vedno zvest cerkvi in katoliškemu časopisju. Gospodar premožnega kmečkega doma je bil vedno gostoljuben. Sprejemal je rad 6voje prijatelje, pa tudi do ubogih je imel vedno odprto srce. Svojo številno družino deveterih otrok je zavedno in pošteno vzgojil. Naj mu bo Vsemogočni bogat plačnik v nebesih!
Lov ni za vsakogar. 42 letni Athos Michelini se je dal zapeljati od svoje strasti in je šel v kronberški lov na zajca. Imel je smolo in ga je zasačilo oko postave. Ker ni imel potrebnega lovskega dovoljenja, ga je sodnik, pred katerega je bil te dni klican, oglobil s 400 iirami.
časnikarji za revno dijaštvo
Novinarsko društvo je svojo zadnjo umetni&ko prireditev konec leta 1940 združilo s podp>orno akcijo za revno dijaštvo. Priredilo je nabiralno akcijo med gospodarskimi krogi mesta in dežele. Javnost, ki se je že mnogokrat prepričale da novinarji s svojimi javnimi nastopi vselej služijo kakemu plemenitemu namenu, se je le<po odzvala. Nabiralna akcija je dala 39.550 din, oglasi na koncertnem sporedu pa 16.907 din. S koncertno prireditvijo vred so znašali vsi prispevki 80.909 din, p»o odbitku izdatkov za prireditev in za administracijo vse akcije pa je ostalo 52.801 din ali 20.064 lir.
Med zimo po prireditvi je Novinarsko društvo razdelilo od tega ostanka 11.441 lir. Večje zneske je nakazalo Dijaški kuhinji in raznim drugim ustanovam za podpiranje revnih dijakov, podpore v denarju so dobivali tudi posamezni revni dijaki, mnogi pa so bili deležni tudi podpor v obliki oblačilnih predmetov, ki jih je društvo po znižani ceni dobilo od tvrdke Prelog.
Ostanek 8623 lir pa je Novinarsko društvo razdelilo v tej zimi v obliki denarnih podpor po 150 lir, ki so jih bili deležni najpotrebnejši dijaki in dijakinje mnogih ljubljanskih šolskih zavodov.
Novinarsko društvo je tako izčrpalo ves dohodek svoje dobrodelne akcije za re\no dijaštvo in se ob tej priliki iskreno zahvaljuje v svojem in v imenu obdarovancev vsem, ki so z velikim razumevanjem to akcijo podprli
Rdeči križ sporoča
Rdečemu križu so darovali: neimenovani 50 lir, g. Malenšek iz Ljubljane 100 lir, ga. Matko-vič Linca iz Curil pri Metliki 50 lir, g. Rebek Josip iz Ljubljane 40.50 lir, g. Senegačnik Jurij iz Ljubljane 100 lir.
Namesto venca na grob materi g. ravnatelja Zalokarja je darovala rodbina Brili iz Ljubljane 50 lir, g. Vinko Heinrichar v počastitev spomina pok. ge. Marije Trnkoczy pl. Zaskal 200 lir, družina g. pl. Hofbauerja namesto cvetja na krsto
Vesten natakar
»Za božjo voljo vendar, natakar 1 Že tretjo muho sem izvlekel iz juhe!«
»Gospod, počakajte malo. takoj vam prinesem cedilce.f
pok. ge. Marije Trnkoczy 100 lir. Pokrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani v počastitev spomina Vinka Vrankarja 500 lir, osebje tvrdke Ro-jina Ivana namesto cvetja na grob tovariša Kovača Borisa 150 lir, družina g. Viktorja Rusa namesto cvetja na grob pok. Huber Srečka 50 lir, g. Kati Gregorič namesto venca na grob g. Marije Gruden 100 lir.
Rabljeno obleko in perilo so darovali: gosp. Pero Sterk, g. Ivan MatISlč, g. Tejkal, g. Bese-ničar, Leopoldina Christof ter pet neimenovanih.
Tvrdka Josip Rebec jo darovala znesek 74.60 lir, inž. Evgen Stern iz Ljubljane je daroval v počastitev spomina pok. inž. Ivana Miller-Petri-ča 300 lir, družina Lavričeva iz Nove vasi pri Rakeku v počastitev spomina pok. ge. Trostove 100 lir, osebje tvrdke Sumi je darovalo v počastitev spomina umrle ge. Trupejeve 200 lir, inž. Janko in Meta MačkovŠek iz Ljubljane sta darovala v počastitev spomina gospe Marije Gruden 50 lir.
Plemenitim darovalcem iskrena hvalal
Psi v službi armade
Marsikak uspeh na bojišču — zasluga psov
Psi niso samo dobri čuvarji domov, temveč jih • pridom uporabljajo tudi posamezne varnostne oblasti, še v večji meri pa posamezne armade. Dobro izšolan pes izvršuje dostikrat najvažnejšo naloge. Pošiljajo ga navadno tja, kamor vojak dostikrat zaradi težkega terena ali nevarnosti sploh ne more priti. In izvrši točno svojo določeno nalogo ter se zopet vrne na staro mesto z važnim sporočilom.
Šolanje psov za vojaško službo traja 8 tednov. V tem času psa tako dobro izšolajo, da je uporaben za izvrševanje vseh nalog na bojišču. Predvsem ga navadijo na brezpogojno poslušnost. Pes uboga na prvo besedo in slepo izvrši vsako naredilo. Vse to dosežejo, ne s palico, temveč s pohvalo in grajo. Če pes v šoli svoje naloge ne opravi dobro, jo mora ponavljati. Po dobro opravljeni nalogi, je vedno pohvaljen.
V armadi so kot znano, izvidniški oddelki. V njih sta navadno dva vojaka, ki imata na razpolago tri izšolane pse. Če morajo psi kraje pre-hoditi in preiskati po krajevnem spominu, jim morajo pokrajino prej razkazati. V tem slučaju vojak, ki pošilja p»a na določeno mesto k drugi patroli, psa enostavno spusti v določeno smer z naročilom: »Poročilo«. Pes zdivja v dotično smer, kjer ga v daljavi pričakuje sosednja patrola ter se pri njej ustavi ob klicu »Tukaj«. Tu dobi podatke, ki jih je zbrala patrola ter se z njimi vrne na staro mesto. Razdaljo dveh kilometrov preteče igraje in izvrinje dostikrat izredno težavne in nevarne naloge. Preteče ozemlje, ki ga navaden vojak dostikrat prehoditi ne more, in pride k izpostavljenej-im oddelkom. Poleg novih naročil prinaša strelivo, hrano in potreben obvezilni material ali pa do njih izpelje kabelsko žico, ki se pri teku odvija z naprave, privezane na njegovem hrbtu. Po vsaki izvršeni nalogi dobi pes nagrado v obliki kosa mesa.
Pes pa opravlja na bojišču službo tudi v dalj-
ših razdaljah in ne samo v pasu dveh kilometrov. V tem slučaju se vojaško poveljstvo seveda ne zanaša samo na njegovo poznavanje kraja, temveč tudi na njegov nos. Patrola, ki je odšla daleč v ospredje, pušča za sabo sled. Na več mestih poškropi zemljo z močno in ostro vonjajočo tekočino. Po tej sledi teče pes lahko kilometre in kilometre daleč in točno izvrši naročene naloge. Če pes preiskuje teren, se previdno spušča vedno globlje v kako pokrajino in prične takoj lajati, kakor hitro opazi sovražnika. In laja tako dolgo, dokler ne pride njegov gospodar. Če pa sovražnik skuša pobegniti ali se braniti, se takoj divje zakadi vanj in ga skuša podreti na tla.
Zelo dobro so se psi obnesli tudi pri iskanju ranjencev. Psi namreč preiščejo sleherno grmičevje, jarke in sploh vse ozemlje, po katerem 6o se morda prej razvijale lorbe in poiščejo vse ranjence. Ranjenemu vojaku odtrga z vratu napravico, v kateri je zapisano točno ime tistega vojaka, Tako vojaško poveljstvo hitro zve za ranjenčevo ime, sanitetski pes pa takoj odpelje strežniško osebje na mesto, kjer leži ranjeni vojak. Na ta nažin so psi rešili življenja na tisoče in tisoče ranjenim vojakom, ki bi morda drugače v kakem zapuščenem kraju izkrvaveli in pomrli.
Posamezne armade pa p>se, posebno močnejše pasme, uporabljajo tudi za prevažanje raznega materiala, streliva in hrane. Nemci imajo za te svrhe predvsem svoje doge, ki so izredno močne ter lahko dve dogi vlečeta po štiri stote težko breme, tudi p>o terenu, kjer dostikrat odpovedo celo konji.
Vojaški psi imajo na bojišču zase določene posebno ograjene prostore. V ta prostor ne sme priti nihče drugi razen vojakov, katerim so psi zaupani in kateri z njimi izvršujejo tudi vse naloge. Ti vo-I jaki jih tudi hranijo in čistijo. Vsak pes ima tudi ■ svojo hišico.
Spori
Nemčija:Hrvatska 2:0 (1:0)
Nesrečnemu strelu Brozoviča je dodal Decker neubranljivo bombo
Največji športni dogodek včerajšnje nedelje je bila prva letošnja mednarodna nogometna tekma na igrišču Concordije v Zagrebu. Nemška in hrvatska enajstorica sta se zavedali važnosti tega srečanja in sta se temeljito pripravili. Ko je trener Herberger med sto tisoči nemških igralcev izbiral enajst najspretnejših in najbistrejših, se je držal načela: »Napad je najboljša obramba!« Prav srečno izbranemu in povezanemu napadu velja zasluga za zmago, ki je bila čisto zaslužena. Hrvatsko moštvo ni igralo podrejene vloge, razvilo je celo vrsto zrelih situacij, manjkala pa je povezanost in prisotnost duha v odločilnih trenutkih. In da je bila smom še večja, je Brozovič branil proti lastnim vratom in zastreljal prvi gol v korist Nemcev. Brozovičev lastni gol je tako vznemiril Hrvate, da se jih je držala nervoznost vse do konca.
Slovaškemu sodniku Mohlerju sta se predstavili ob 15 popoldne sledeči moštvi:
Nemci : Jahn—Šesta, Schmaus—Wagner, Mock, Hahnreiter—Riegler— Decker, Conen, Wal-ter, Durek. (Kazen Jahna in Cunena sami Du-najčani.)
Hrvati: Glaser—Brozovič, Dubac—Pukšec, Jazbinšek, Kokotovič—Cimermančič, Wolfl, Pavie-tič, Antolkovič, Pleše. (Razen Pukšeca in Pavle-tiča sami igralci Gradjanskega.)
Vreme je bilo sončno, toda mrzlo; igrišče pokrito s tanko plastjo steptanega snega. Okrog bele arene se je nabralo blizu 20.000 gledalcev, med katerimi je bilo veliko nemških vojakov. Neinci so prinesli na tribuno zvonce in trobente, da bi bilo navijanje učinkovitejše in pestrejše. Med od-ličniki na tribuni so bili med drugim nemški poslanik v Zagrebu Sigfrid Kasche, minister za zunanje zadeve dr. Lorkovič, zagrebški župan Werner in vodja hrvatskega športa Zebič. Pod tribuno je bilo več vojaških in ustaških oddelkov, ki so vršili dolžnost častne straže.
Ko je vojaška godba odigrala obe državni himni so v živahnem poletu začeli s tekmo. Vrstili so se hitri napadi, do zgoditka pa ni prišlo vse do konca prvega polčasa. Igra je bila enakopravna, le v podajanju so bili Nemci točnejši. Hrvatom se je nasmehnila sreča, ko je uspel sijajen Cimermančičev prodor, katerega pa je v zadnjem hipu zaustavil Dunajčan Šesta. Minuto pred zaključkom prvega polčasa se je zgodilo nekaj, kar je pretreslo tisoče zagrebških navijal-eev. Nemški napad je prodrl pred Glaserjeva vrata. V gneči se je znašel Brozovič, ki je napad zaustavil, se priboril do žoge in jo nenadoma in ostro poslal svojemu vratarju. Nepričakovana storitev pa je tako zmedla Glaserja, da se je zavedel šele v hipu, ko je bila žoga že v mreži. Po Brozovičevi krivdi so prevzeli Nemci vodstvo tik pred zaključkom prvega polčasa z 1:0.
Paletiča, ki se ni kaj prida obnesel, je zamenjal v drugem polčasu Lešnik. Tako so bili v hrvatskem moštvu razen Pukšeca sami igralci Gradjanskega, v nemškem pa sami Dunajčani razen srednjega napadalca Conena (Stuttgart) in vratarja Jahna (Berlin). Obe moštvi sta razvili živahno delavnost. Že v peti minuti je obsedela žoga v hrvatski mreži, katere pa sodnik ni priznal (offside). Medtem ko se je nemški napad odlikoval s precizno igro kratkega podajanja, so bile vrste Hrvatov raztrgane. Kljub temu jim je uspelo lepo število prodorov. Držala pa se jih je smola, iz katere jih tudi Lešnik ni mogel rešiti. Gledalci so začeli postajati nezadovoljni, ko so videli, da žoga noče in noče v začarana nemška vrata. Celo v trenutku, ko so bila prazna, je streljal Lešnik mimo prečk.
Na nemški strani se je posebno odlikoval Conen. Znal se je sprostiti, četudi je bil z vseh strani obkoljen, za streljanje pa je izrabil vsako priložnost. Glaser je imel veliko priložnosti, da je pokazal, kaj zna, Jahn pa je prejel na nasprotni strani le nekaj lažjih žog. Nemci so bodrili svoje izbrance z zategiimi »hooo-rukl«, Zagrebčanov pa se je polastila malodušnost. Prenehali so z navijanjem, le tu pa tam so dali slišnega izraza nezadovoljstvu, ko so streljali napadalci kar po vrsti preko prečke ali mimo. V 24. minuti je prodrl Decker mimo branilcev in poslal neubranljivo bombo v levi kot. Tako so Nemci povišali vodstvo na 2:0.
Igra je bila ves čas nenavadno živahna in hitra. »Medjašnike in kutnike« (aute in kote), so reševali tako hitro, da niso niti sekunde izgubili po nepotrebnem. Tudi hrvatski napad je bil agilen, toda brez uspeha. Ko je Lešnik prav od blizu pogrešil prazna vrata, so začeli razočarani navijalci zapuščati igrišče. Isto se je zgodilo še Cimermančiču in rezultat je ostal do konca nespremenjen. Nemci so zmagali zasluženo
z 2:0. Pokazali so solidno igro, v kateri se je zlasti odlikovala napadalna vrsta r Conenom na čelu. Tako so končali svojo 189. mednarodno tekmo in dosegli 94. zmago.
Domača nedelja v znamenju zimskega športa
Prijatelji zimskega športa so prišli včeraj v polni meri na svoj račun. Sneg je bil za smučanje izvrsten, drsališča gladka kot steklo in tudi sankališča so nudila dovolj možnosti za razvedrilo v zimski naravi. Smučarji so izrabili dan počitka največ za krajše izlete na Notranjsko in Dolenjsko. Veliko jih je ostalo kar v Ljubljani in so pohiteli na bližnje klance, kjer je kar mrgolelo vnetih dilcarjev. Športnih prireditev ni bilo, če izvzamemo javni trening na rakovški skakalnici, katerega se je udeležilo tudi nekaj Ljubljančanov. Izletniki, ki so se zvečer vračali v Ljubljano, so se pohvalili, da so imeli idealno smuko. V višjih predelih je tudi sonce prebilo skozi meglo in nagradilo svoje zimske oboževalce s svojimi poživljajočimi žarki.
Roma vodi, - «
Včeraj so odigrali v vseh razredih državnega prvenstva 13. kolo. Posebno dobro se je odrezala Roma, ki je gostovala v Milanu. V mrežo Ambro-siane je poslala dva zadetka, sama pa se je vrnila čistih rok. Tako je rimsko moštvo preskočilo Benečane in se s 17 točkami vpisalo na prvo mesto razpredelnice. Tržačani in Benečani niso imeli sreče. Fiorentina .ie premagala Tržačane s 2:1, Torino pa Benečane z istim izidom.
Podrobni rezultati so bili:
Napelj: Bologna—Na pol i 2:1;
Neapelj: Juventus—Modena 2:0;
Livorno: Livorno—Genova 0:0;
Milan: Roma—Ambrosiana 2:0;
Rim: Lazio—Milano 2:2;
Genova: Liguria—Atalanta 1:0;
Torino: Torino—Venezia 2:1;
Firenze: Fiorentina—Triestina 2:1.
Obisk je bil povsod dober in je v nekaterih mestih presegel število 20.000 gledalcev. Stanje točk je po 13. kolu naslednje: Roma 19, Venezia in Torino 17, Triestina, Genova. Liguria, Ambrosiana 14, Juventus, Fiorentina 13, Atalanta, Lal zio, Livorno 12, Milano in Bologna 10, Napoli 9, Modena 8.
V drugem razredu je bil 13. dan državnega prvenstva posebno nesrečen za Luccheso, kateri je poslala odlično razpoložena Vicenza kar 7 golov v mrežo. Tudi Fanfulla se je odrezala slabo; Alessandria jo je tolkla s 3 :0. V Udine sta 6e srečali enajstorici Udinese in Fiumane in zaključili tekmo z 0:0. Na čelu razpredelnice drugega razreda je Bari z 21 točkami, za njim Vicenza z 20, Novara 18, Alessandria 17, Padova in Pescara 16, Brescia. Fanfulla in Udinese 15. Spezia 13, Savona 11, Prato, Pro Patria in Pisa 10, Siena 9. Reggiana 3, Fiumana 5, Lucchese 1.
Italijani pripravljajo novo reprezentanco. Dalje časa Italijani niso igrali mednarodnih nogometnih tekem. Sedaj slišimo vedno več o predlogih in željah, da bi se pojavili zopet na mednarodnem zelenem polju. Po 13. kolu letošnjega državnega prvenstva se čujejo tudi že prve govorice o novem državnem teamu. Commendatore Vittorio Pozzo, načelnik italijanske nogometne zveze, je imel dovolj priložnosti, da si je ogledal vse igralce pri delu. Nedeljo za nedeljo je potoval v Milan, Trieste, Genova, Torino in Neapelj, pro. učeval sposobnosti posameznih igralcev in tako sestavljal novo reprezentanco, ki bo igrala proti Nemčiji, Hrvatski, Madžarski in Španiji. Commendatore Pozzo pravi, da ima največ težav z dobrim naraščajem. Meazza in Ferrari, dolgoletia državna prvaka, sicer še vedno igrata, sta pa že stara. Pač pa bo prišel v poštev »stari« Piola, ki je še vedno nenadkriljiv vodja napada. V naraščaju Milana se je pojavil nov nadarjenec, srednji pomagalec Todeschini. Načelnik italijanske nogometne zveze misli, da se bo razvil Todeschini v igralca velikega formata. Posebno mu je ugajal tudi Albanec Tustha, ki vodi nap>adalno vrsto Juventusa. Reprezentativno napadalno vrsto bo vodil vsekakor rutinirani Piola, Lustha pa bo igral levo zvezo. Vsa mesta v reprezentativni enajstorici še niso zasedena, gotovo pa je, da bodo sestavili team, ki ne bo zaostaial za nobenim evropskim moštvom.
t
Francesco Perrli	38
Neznani uienec
Zgodovinski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža LovrenčiS.
Galec je prislonil sulico k steni in stopil bliže. Bil je okoli štiridesetih let, rdečih la6 in rdeče polti, debelušen in zapitega obraza. Imenovali so ga Tricongius — Trovrčnik, ker je prenesel neznansko mero vina.
»Pojdimo, p06pod,« je rekel in Marcu6 in suženj 6ta šla z njim.
Sli so po obali in krenili k eni izmed trgovin, ki so imele vrata na pomol. Bila je trgovina usnjarja Simona.
Trgovine so bile kakor pravi brlogi. Usnjar je imel nad nizkimi, sajastimi vrati podobo s konjsko in kameljo glavo, ki sta bili obe lepo okomo-tani. Hiša je bila, kakor vse v pristanišču, zgrajena iz stlačene in s plevami pomešane preti. Zidovi so bili prevlečeni s plesnijo, ki jo je povzročal morski veter. Ob vhodu je stal sveženj jahalnih bičev iz roževine povodnega konja. Belili so se, kot bi bili slonokoščeni. Dobival jih je iz Etiopije. Na klopi je ležalo nekaj kož, ki so širile zoprn duh po gnoju.
»Simon!« je poklical Tricongius z grmečim glasom.
Na vratih se je prikazal siv, kodrolas možiček
s kozjo brado in z dihurjevimi očmi.
»Kaj ukazuješ, gospod?«
•Rimski plemič Valcrius Gratus potuje 6 svojimi 6užnji v Jeruzalem. Centurion Cornelius ti naroča, da pojdi k 6voji gospodarici in ji naroči v njegovem imenu, naj pripravi vse, kar bi gospod potreboval.«
Nato se je obrnil k Marku:
»Ali hočeš velblode ali konje, gospod? Pot je dolga.«
»Konje,« je odgovoril Marcus; »zaspane živali puščave mi ne ugajajo. Zame konja, za mojega učitelja pa mezga.«
»Si 6lišal?« je vprašal Tricongius. »Enega konja in enega mezga! Zdrami se, pri bradi tvojega kralja Davida!«
Usnjar Simon je z odprtimi usti dvomeče in začudeno gledal zdaj legionarja zdaj Marca Ado-nija.
»Valerius Gratus!... Toda Valerius Gratus...«, je kar tako ponavljal in 6e praskal pod čopom 6ivih in mastnih kodrov, ki so mu ostali nad tilnikom.
»No, kaj mrmraš?« ga je vprašal Tricongius in dvignil svojo debelo roko.
»Pravim, da si moral danes že navsezgodaj piti,« je odgovoril usnjar, »ko govoriš o Valeriju Gratu. Gratus je umrl že pred sedmimi leti. Bil je naš upravitelj. Spominjam se ga dobro, ker je bil prijatelj Judov. Najboljši izmed vseh upraviteljev je bil.«
>Res je,« je odvrnil Tricongius. »Ta tukaj je njegov sin Marcus Valerius Gratu6.
»Ah,« je vzkliknil Simon, »sin Mikol Fabijeve? Gospod, dobrodošel v zemlji svoje matere in Jehova te napravi velikega, kakor je gora Libanon! Pojdi, gosjKvd, Tabita bo 6rečna, da ti bo mogla postreči z vsem, kar potrebuješ.«
3.
Bogata Tabita, vdova pred letom umrlega carinika, je imela v zakupu vse prevažanje med Jopo in Jeruzalemom, kar ji je te dni ob velikanskem navalu ljudstva sijajno ne6k>. Našli 60 jo na pragu njene hiše, ki je bila v ozadju mesteca. Tudi ona je bila pripravljena za odhod v Jeruzalem, kjer 6e bo čez dva dni praznovala pasha.
Vsi so ji pravili »gazela«, ker je 6 6vojo vitko in ko laneno steblo 6loko postavico, z živahnimi očmi in kodrasto glavico spominjala na prožno žival puščave.
Ker je bila blizu hiše lopa za vozove, je Tabita nadzorovala promet in neprestano dajala navodila.
»Tabita,« jo je ogovoril usnjar Simon, »plemič Marcus tu, 6in Valerija Grala, ki je bil naš upravitelj, jx>trebuje konja in mezga, da bi mogel v Jeruzalem.«
Mlada vdova je razširila roke, polne zlatih zapestnic, in se globoko priklonila. Potem je s svojim običajnim drznim pogledom premotrila Marka ter prešla v«slikovito izbrano orientalsko pozdravljanje.
»Dobrodošel, gospod, v deželi Izraelovi, lep ko zarja na gori Tabor, močen kakor stolp Fazaelov. Najhitrejši mojih konj je zate, gospod, in najmočnejši mezeg tudi.«
Govorila je s prijetnim glasom in vihala nosek z razširjenimi in drhtečimi nozdrvmi.
»Dobro,« je rekel Marcus, vesel poklonov mlade in prikupne ženske. »Pripravi mi takoj vse, ker bi rad brž odjrotoval.«
»V6e bo pripravljeno,« je rekla Tabita,« a v Emavsu ne pozabi, gospod, da prenočiš v mojem gostišču. Za zvečer ti ukažem pripraviti sobo, ki bo dišala po rožah.«
Okoli desetih dojx>ldne je Marcus Adonij s svojimi sužnji in štirimi legionarji, ki so nesli jx>što, zapustil Jopo in krenil proti Jeruzalemu.
Sonce je že žgalo v zaprašenem ozračju in močen veter je pihal iz puščave, da 60 6e daljni vrhovi odevali v krvavordečo mračino. Cesta je bila ozka in polna kamenja kakor hudournikova 6truga. Šla je med ogradami in bezgovimi mejami in 6e skrita vlek'a med drevjem do majhnega potoka Uadi Barak. Ko so prišli čezenj, se je polagoma vzpenjala na prijetno planoto, odkoder se ie odprl razgled po vsej rodovitni Saronski ravnini.
Pokrajina je bila samo gričevje, poraslo z oljkami, trtami, z gručami palm in s prostranim hra-stičjem tam na sredi, ki se je menjavalo s jx>sebno vrsto srebrne oljke. Razgled jc bil pisan In očaru-joč, a vendar ni bila pokrajina, ki je to jutro zanimala Marka Adonija. Nepregledne karavane, ki
so se zgrinjale z vseh krajev, so ga prevzele s čudnim hrepenenjem.	.....
Blizu in daleč, kamor kol: je gledal, so se vile med vrti in čez polja casie in v oblakih prahu so jx>joč spele karavane romarjev proti svetemu mestu. Vsa planjava, Kolikor jo je mogel objeti pogled, je bik živa. Brez konca in kraja so ie pomikali v neštetih vrstah po njej kakor mravlje v žgočem soncu velblodi, mezgi in osli. Glavni cesti iz Ce-zareje in iz Askalona sta bili ko dve reki. Gneča, na katero so od zadaj pritekale vedno nove množice, se je umikala na stranske poti in steze in povsod je bilo videti, kako se vijejo sprevodi, kako se zibljejo baldahini na hrbtih velblodov in še slikovite ženske tunike.
Prah, ki ga je nosil veter in je bil pomešan 6 peskom iz puščave, se je spuščal na oljke in palme, da je po njih škrof>otalo, in polnil oči in U6ta in nos s čudnim okusom in vonjem po 6modu in rožah.
Tudi na indski cesti, koder je šel Marcu6 Adonij, je bila gneča. Vsi štirje legionarji na konjih so 6 sulico ob 6edlih le s težavo prodirali med pisano množico, ki je pritiskala z vseh strani in 6 sleherne 6teze kakor čede ovac. Nekateri so potovali na svetlodlakih velblodih in p>o zaprašenih, a bogatih oblačilih ter po debelih prstanih na rokah je bilo videti, da so bogati trgovci iz Egipta ali iz Cilicije. Pastirji so nosili na ramah jagnjeta, drugi pa 60 gonili pred 6eboj rejena teleta, da jih prodajo kot žrtvene živali. Teleta s Saronske planjave 6o bila namreč najbolj cenjena.
4,
Do Emavsa, kjer ga je zalotila noč, je Marcus Adonij potoval kar vedrega duha. Menjajoča 6e pisanost pokrajine in soparno, z rastlinskimi vonjavami prepojeno ozračje ga je nekako omamljalo
V Emavsu 60 prenočili v gostišču vdove Ta-bite, drugo jutro navsezgodaj pa nadaljevali pot proti Jeruzalemu.
Med nebeške krilate« se Je preselil najin zlati
DRAGEC
Pokopali smo ga v Rajhenburgu dne
18. januarja 1942. Senovo - Krško	20. I. 1942.
žalujoča OLGA ln DRAGO CERNETIC
I^IHiNI
Maiiogtasi
V malib oglasih velja pri iskan|u službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po LCL60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.

1 Službe B
Dobe:
Skromno dekle
ki Ima rada otroke ln voljo do dela, sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 393.	(b
Hlapca
za opravljanje živine In za vsa domača dela — sprejme »Hotel štrukel«.
Zdravil, zelišia vseh vrst
kupuja ln plača najboljše Grom Jože, Ljubljana Tržaška cesta 11.	k
Kupujte pri naših inserentih
Vajenca
za pečarsko obrt, pridnega, sprejmem takoj. -Kušar Ludvik, pečarski mojster, Ježlca.
Prodamo
Kuhinjsko opravo
solidno Izdelano, prodam. Marolt, Korena 4, p. Horjul. Natančnejša pojasnila daje Starin Stanko Vič, Tržaška cesta 90.
Po kratki, mučni bolezni, v starosti 83 let nas je danes, prevldena s svetim poslednjim oljem, za vedno zapustila naša nad vse ljubljena sestra, teta ln svakinja
Elizabeto Mognnrin
Pogreb bo v torek ob 16. url z Žal, kapelice sv. Jožeta, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja,
Ljubljana, PulJ, 18. Januarja 1942.
žalujoče družine: TRAMPUŽ, MAGNARIN ln ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila
V globoki žalosti javljamo vsem zrljateljem ln znancem, da Je odšel po dolgi bolezni k Bogu po večno plačilo na- predobri predobri sin, brat. stric ln svak, gospod
Šešek Ivan
slaščičarski mojster
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 21. januarja ob 4. url popoldne izpred hiše žalosti, Ljubljana - Tržaška cesta 115, na 1>. 1 pallšče na Viču. — Ljubljana, 19. januarja 1942.
žalujoče družine: SESEK, TAVČAR OBLAK.
LJUBLJANSKI
iraRuETfUftiEl
Predstave ob 16 in 18.15. ob nedeljah ln pra-intfclh pa ob 10.30, 14.30.16.30 ln 18.30
Film izredno lepih prizorov pustolov<čin in borbe za ljubezen lepega dek eta
Ocean v plamenih
Hans Sflhnker. Rene DeltRen, Winke Markns KINO SLOGA - TEL. Z7-30
Z nasmehom t 2lvi|en|e
Muzikatna Salniera. n^lnu dnhovite vedrosti, petla in llaheznl Fernand Gravey — Betty Stockfeld KINO UNION . TEL. 22-21
Odlična veseloigra
Nočem se poročiti
Jenny Jugo — Nino Berozzi KINO MATICA - TEL. 22.41
z Mule

\ - — )
CURA INFLUENZA,	ZDRAVI HRIP0, NE-
NEVRALGIE, REUMATISMI	VRAIGIJE. REVMATIZEM
10MBAGGINE e ropido-	TRGANJE V LEDJIH innojio
mente ne eolma I dolori	pomiri bolečine wen teh bolezni.
lab. O. M ANIONI S C. • Milana . »la V.la.S
Zahtevajte povsod naš list!
Nenadoma nas je danes, v nedeljo ob 5. uri, za vedno zapustila, zadeta od kapi, v 42. letu starosti, naša nad vse ljubljena žena, predobra zlata mati, sestra, teta in svakinja, gospa
MARIJA MALGAJ
roj. BIZOVIČAR
soproga trgooca in gostilničarja
Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 20. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti Sp. Šiška, Knezova ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Maši zadušnici se bosta brali v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški v četrtek ob pol sedmih in v soboto ob sedmih zjutraj. Ljubljana, dne 18. januarja 1942. *
Žalujoči:
Niko M alga j, soprog; Niko in Marjan, sinova - in ostalo sorodstvo.
P-	| | 55
je zad?!a...
Chappell prikima.
»Da, tisti!<
»Toda, saj ta je prekinil vse vezi z zločinci! .^aj je odjiotoval nekako pred poldrugim letom na Korziko ...«
»Drži! Z denarjem Feldmana v žepu! Toda izbral si je zelo slabo cilj svojega potovanja, kajti že čez dva meseca so ga potegnili mrtvega iz morja. Kajti tudi tam imajo še .mafijo'. In ta banda spodnjega sveta je v tesni zvezi z amerikanskimi gangsterji.
Toda na hcatherstonskem gradu je bilo vse narobe.
Neki Feldmanov pajdaš si je znal tako urediti, da je lahko imel pod masko ali pretvezo zmeraj dostop na grad.
In ta .pridni' človek se je hotel svojemu poveljniku prikupiti!
Delal je na 6vojo roko.
Toda imel je smolo, da so bili vsi kupci heatherstonskega gradu, čigar posredovalec je bil neumni Mc Stakes, kot zanalašč vse prej kot strahopetci...«
»Trenutek!« ga prekine užaljeno Lyngby. •-Gospod Donogan je bil takšen zajec, da sj ni upal po prvem Calgarjevem obisku sam čez hodnik .. .«
»No, vi boste že vedeli!« mu odgovori Chappell dobrodušno.
Bobby je vstal ne da bi ga kdo opazil s svojega stoia in se je usedel za stol trgovca z umetninami
Ta se je ironično zasmejal.
»Zakaj,« ga je vprašal Chappell, »pa potem
ni hotel prodati? Zakaj so ga morali spraviti e sveta?«
»Ah, to je čisto enostavno! Donogan je bil trmast. Ni hotel. In razen tega je bil neuničljive narave...«
»Hvala vam! Teh informacij 6eveda nisem nael v svojem viru.«
»Odkod pa prav za prav jemljete svoje znanje?« ga vpraša Bystrock.
»Iz različnih virov. Toda najboljši vir mi je bil dnevnik morilca, ki sem ga našel pri radijskem oddajniku. Najbrž je pisan za Feldmana in je tako rekoč vzoren primer samohvale.
Feldman naj bi izvedel, kako izvrstnega sodelavca ima tukaj na Škotskem.
Ta sodelavec naj bi mu zidal pribežališče, ki bi bilo varno pred bombami.
In to se je dalo storiti kljub temu, da so bili na gradu čisto tuji ljudje, kajti zaliv kot pristanišče so uporabljali samo zločinci.
Ko je šel Donogan na oni svet, je imel neumni podeželski agent Mc Stakles že drugega kupca pri roki.
S tem je šel na urad, ki upravlja državna zemljišča in ga je dal vpisati kot novega lastnika.
Čeprav je ponujal angloški Feldmanov zaupnik večjo vsoto, ga je Mc Stake« odklonil.
Trdil je, da kdor prej pride, prej melje..«
»Ta je pa kot rojen za trgovca!« pravi Bobbv zasmehovalno.
Iliggins ga je karajoče pogledal.
»Še gotovo niste ničesar slišali o trgovski poštenosti, vi, mali. kajne?«
Bobby skomigne z rameni.
Mislil je. da je vsak odgovor preveč.
Chappell je nadaljeval:
»Gospod Ritchelwood, gosfiod Moullison in
fospod Arbucle so pri Mp Stakesu prehiteli eldmana. Da so se zaradi tega naužili ,heart-palpina' in jih je po njem zadela kap, je bila pač ,smola', tega ni Feldman niti slutil.
Če bo zvedel, potem ne bo treba pošiljati angleški policiji akta o .morečem duhu' naprej državnemu tožilstvu! Morilca bi že čez štiri in dvajset ur potegnili iz reke, pa čeprav bi zbežal na severni tečaj...«
»Saj tam ni nobenih rek!« ga popravlja Bobbv.
»S tem bi bili pri kraju! Na žalost ie moral tudi Henry Casserton podleči, čeprav je imel železne živce.
Todfl .heartpalpin' deluje celo pri najbolj močnih ljudeh.
Meni seveda ni škodoval, ker nisem pil zastrupljenega čaja ...«
»Zakaj- pa ne?«
»Bil sem opozorjen! Tablete gospodične o pričah
»Torej se lahko zahvalite prav za prav Ga-
Cassertonove so
Ie preveč očitno!«
vinu, da še živite, kajne?« ga vpraša Tessy.
Chappell prikima.
»Prav za prav reš!«
»Ali ne bi hoteli že končno enkrat povedati, kdo je zločinec,« ga vpraša Bystrock.
»Saj vem«, pristavi Higgius, »kaj takega res ni prijetno. Toda končno, saj se ni=te dali za-priseči kar tako za šalo za pomožnega policista v Spelmansmarketu ...«
»Najprej bomo pili whisky!« jim pravi Chappell in pozvoni s starodavno napravo za zvonjenje, ki so jo medtem že popravili.
»Človeku se kar grlo posuši od tolikega govorjenja ...«
»Go«r>odje želijo?« vpraša prišedši Gavin in se globoko prikloni.
»Whisky!«
Gavin je prinesel Chappellu srebrni podstavek s steklenico konjaka s sodo in s kozarcem.
Vsi so se začudili, kjSJje zarožljala veriga in ključavnica, 6 kater&Be Chappell uklenil Gavina.	WSi
»Toda, gospod komisar!« mu pravi Gavin, karaje ga.
»Kako neslana šala!«
»Gavin! Aretiram vas v imenu kralja in obtožujem vas zaradi premišljenega umora go-spioda Donogana, Ritchelvvooda, Morellisona, Arbucleja in Cassertona! Dalje vas obtožujem, ker ste nameravali umoriti Marmadukea Washingtona, nadzornika Iligginsa, andzornika Bystrocka, gospodično Cassertonovo, go. Chap-pellovo, detektiva Montgomervja, Ambroseja in mene! Opozarjam vas ,da bomo. uporabili vse, kar boste odslej napravili ali govoril; kot obremenilno snov v razpravi proti vam zaradi že omenjene obtožbe ...«
»Človek božji! To si mu pa preveč lepo povedal!« meni Bobbv.
»Gospod, ali ni to malo preveč?« vpraša mirno Gavin Cheppella.
»Ne. pozabil sem še povedati, da ste nameravali umoriti oba svoja pomagača, brusača draguljev in tiskarja, s tem da ste ju pustili v kleti, kamor je vdrla morska voda .. .<
Gavin zmaje z glavo.
»Kako to, rla sem kriv vsega prav jaz?«
»Ker ste slab zemljepisec!«
Sprašujoče ga je pogledal hišnik Gavin.
V knjižnici je bilo tako tiho, da se je slišalo rožljanje okovov na Gavinovi roki kot zvončkljanje kraguljčkov.
»Slab zemljepisec? Toda, ali zadostuje tole, da človeka obsodite zaradi umora?«
'a Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarie
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenli?