SteV. 193« (Posamezna Številka 8 vinarjev.) * TW, f »oboto. 14« julija 1917 _letoik Kili. Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo; Ulic« Sv. Frsnčkks Asišk^ga it. 30, I. iisdstr. — Vsi dopisi naj se pobijajo L-edniStvu lista. NehanVIran« plama se ne sprejemajo fn rokopisi te ne vr»£ajo. Iz VatelJ In edgovemi urednik Štefan Oodina Lastnik k on »orel J li> s .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge g otrejn'm poroStvom v TrrV, ulica Sv. Frantifika Asiikcga 5t. 20. Teleion ureU:2ifetva in upreve Kev. 11-67. N a r o t n i n a z n a I a : Za celo leto.......K 3120 2i po! .....................15 60 za fri mesece............... m 780 s a nedeljska Izdajo sa celo loto •••••• , 930 ks pol leta................ . Ml Posamezne Številke »Edinosti* se prodajajo po o zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo r.a milimetre v Široke sil ene kolono- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....nun pu 10 viiv Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta . . d..........2- - Mati oglasi po 4 vinarje beseda, niijrnanj pa 40 vinatjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina lo reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti* — PiaCa in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fraučlik* Asllkega it. 20. — Pottnohranilntčni račun št. '41.052. BeMko opra-anje. <«JJ našega posebnega poročevalca.) D u ii a j, 12. julija. 1 >anes je prišlo begunsko vprašanje na dnevni red v poslanski zbornici. — ložeu je nacrt zakona, ki naj ureai to vprašanje tako, da begunci ne bodo deležni kake miloščine, marveč da bodo uživali le svoje zakonite praivice. V poročilu na zbornico se begunSki odsek sklicuje na cesarsko naredbo, izdano 11. avgusta 19i4.. in na to se naslanjajočo minersko naredbo, ki ste hoteli to vprašanje lepo urediti. Toda nista bili Izvršeni. Namesto njih so zapored izhajale nare-bc. za katere pa so begunci izvedeli j šele poetio in po stranskih potih, ker niso | !>:!e nikoli objavljene. Določale so brez-j plačno prevažanje v doiočei.e kraje v j ozadju, prebivališča, hraio^ denarno pod-i iHjro, obieko, obuvate, zdravniško po-| moč, dravsko posredoraarje, železniške j olajšave itd. - Iz vseli naredb odseva, kakor da se iz-poinuje le neka socijalno-etična dolžnost, ne pa zakonito varstvo beguncev. Begunski odsek Odklanja misel o kaki dobrodelnosti, marveč je treba potom zakona določiti dolžnosti države ki pr3vice beguncev. Določiti je treba, da so begunci vsi dr-žavHadii, ki so bili prisiljeni vsled vojne zapustiti svojo domačijo, pa naj so se naselili kjerkoli, blizu nje ali daJje v ozadju. Vsem pritiče enaka skrb države, vsi rma-Jo enake pravice. Begunci morajo uživati enako di ugim državljanom pravico o svobodnem prebi-' va iju in seljenju. Morejo se prostovoljno naseiki. kjer hočejo. Načeloma je odsek proti begunškim taborom po barakah. § 6. določa podporo 2 K za osebo »a dan. Samostojne osebe in zakonski, ki so nesposobni za kak zaslužek, naj dobivajo dvojni znesek. Vrini tega brezplačno vožnjo pri preseljevanju In ob vrnitvi v domovino. Poročevalec je bH posl. dr. Krek, Ki Je '/ zgovorno besedo priporočal sprejetje predloženega zakonskega načrta. Cesto je žel živahno odobravanje za umpstne .n o*; »rčene :k ^cde. ki so mu li'ile iz srca. (Kaj več morda jutri.) L>o odhoda poste nimam časa. da bi mogel podati glavnic misli nekaterih govornikov. Morda korespondeiičn« urad vendarle nekaj poštenega sporoči. — Omenjam le, da je prišla tu na dan vsa mizerija. vsa grozota, ki vlada po begunskih trborftčih. Slata. nemarni neprijazna uprava. lakota., nesnaga, bolezni — obširna m polna pokopališča. Na tisoče ljudstva je poginilo v revščini in vsestranski bed«. In slišale so se trpke, ostre besed« na vse tiste, ki so krivi takega stania. — Zahtevalo se je od vlade, da poda število, koliko beguncev je poginilo v barakah Itd. K- bo govoril še končno besedo poročevalec dr. Krek. bo glasovale, in goto-; vo je. da bo ta načrt zakona sprejet. * * Interniranci, konffniranci in talci. Za internirane in koniinirane državlja-re in za tal so podali danes dr. Cingrlja in tov. iz Jugoslovanskega kluba poseben predlog v poslanski zbornici, ki nalaga vladi, da 1. takoj odpravi vse internacije, konfi- nacije, posebno talce in sploh vse nezakonite ovire osebne svobode; 2. predloži državnemu zboru seznam Vseh talcev, internirancev in konfiniran-cev, katerim se mora dati popolna odškodnin a; 3. vse one, ki so zakrivili take nezakonitosti. pozove na odgovor in jih — Laz naje: L'teine?jevanje je krasno, temeljito, podprto z dokazi, primeri, imeni iz raznih i internačnih taborov. Morda dopošljem ne-j J oliko tega izbornega gradiva, ki ostane i še dolga le a v živem spominu vseh onih,' ki so — trpeli za svoje pošteaio prepri-! eanje. Cujcm. da pripravljajo Poljaki nuien ;ned!og v tem ozira. Radoveden sem ie. j ali bo imelo Kolo Polskie toliko poguma, | da se povzpne do tega koraka. Skoro bi dvomil. Gospoda dela le veliko — naj-vifjo politiko! O o o Izprememba iMavft. Ustavni odsek Ima izvoliti podoćsek 15 članov, ki naj poizkusi, da v sporazumu z vsemi udeleženci ugotovi vodilna načela za Izgradbo vstave.« Pododsek ne bo napravljal nikakršnih sklepov, marveč naj ugotovi le naziranla posameznih strank. K predlogu za izvolitev takega pod od seka je govoril tudi poslanec dV. Rybaf, ki |e izvajal med drugim: Ore za izgradbo v najširšem pomenu, | ne pa za krp arijo. Hočemo temeljito revizijo, novo zgradba Okrožja pridejo na i vrsto nazadnje. Pred leti bi nas bilo zadovoljilo kaj takega, danes nam to ne zadošča vešč. Ne ustavimo se niti pred deželnimi mejami, niti pred dualizmom. Na jugu nimamo pijetete za takofmeno-va:ie historične individualitete m provinc i j al nega patriotizma ne poznamo. — Naše kronovinske meje so se v vsakem stoletju večkrat izpreiiiinjale. Drugačna je seveda stvar s sta nedavnimi državnimi tvorbami, kot Je češko kraljestvo, ali Tirolsko, ki gledajo na staroslavno zgodovino. Kronovine naj se razdele, ozira naj se pri tem na zemljepisne meje in deli naj se ziože po svojem narodnostnem značaju. Nemci pravijo, da bi bilo to razbitje 'ržavc. Nasprotno, to ix>menja zložite v oifoga, kar gre skupaj, ter spojitev vsega v eno v oliko celoto. Temelj r;a revizija ustave bi bila potrebna še iz vjveh razlogov. Stališče Bosne in Hercegovine še danes ni jasno. Parlament še do danes ni vzel v vednost aneksije Hercegbosnc. Tu imaano trializein. Bošnjaki niso državljani, temveč le deželam. Ako ne uredimo teh razmer, ostane Bosna nevarna točka Evrope. Z iztrebljanjem in uničevanjem prebivalstva ne rešimo bosanskega vprašanja! Drugi razlog za korenito izpremembo ustave tiči v dualizmu, ki ga moramo smatrati za največjo nesrečo monarhije. V vsej zgodovini se ni napravila taka pogreška kot leta lh67. Iz enotne monarhije, ki so >o bili zamislili t-odaj, ste nastali dve državi, ki ste v zadnjem času dobil: svoj izraz v različnih grbih. Vkijub *esla »in-separafoi liter ac indivisibiliter«, ki ga nosi ta gib, smo od dne do dne bolj separirani in tirvidirami. Zato pogrešamo v tej monarhiji enotne državne voije: imamo ogrsko državno voljo in moida avstrijsko državno voljo, ne pa enotne voije celotne mor. a rime,, kakor je to na Nemškem. Delegacije nam to jasno kažejo, in ako pravi Tisza, da se je obnemel vin 'iizeni, tedaj pravim, da, obnesel se je. toda le za Madžare. Zato moramo porušit! te«elie dualizma. Želimo, da bodi Avstrija sihiejša. To pa \x> le i>oiu. kakor ga vam nakazujemo ml. Ako se to ne posreči, petem se narod-ucsinl boli raz vnamejo le ie tem huje, potem se ne sinete čuditi, da se čujeio glasovi, da pride rešitev odzuaai. Mi tega ne žvlimo, ker pričakujemo, via pride re-šitev iz te države; odvisno pa bo to le od preudarnosti in treznosti, s katero naj se premolrivajo naše načelne narodnostne zahteve. Pcslcnsi ž&oria DUNAJ. 13. (Kor.) Na dnevnem redu | jc drugo čitanje predloge o davk:h n:' ; vojne dobičke. Razpravo je pričel poro- j čevalec dr. Steinwender. Vodite .j finančnega ministrstva, sek. nač. baron Wlmmer, je nr.Jašal, da obstoja gotova edinost med vla» no predlogo in od eko-v!4ii poročilom glede sestavitve davkov ra vojne dobičke. Res obstojajo gf*tmre diference ffiede mere in načina sestave, vendar pa zamore privoliti v gotove iz-premcinbe odseka, ki nikakor niso neznatne. Minister je nato podrobno razpravljal o teh izpremembah. Tekom nadaJjne debate o zakonu gle-Je davka na vojne dobička so govorili še poslano! Vi£kovsky, Jerzabek, Kuranda* Kolischer, Stapfaisks, Funk, Wittik in Đ-senhut, nakar le bila razorava zaključena Generalni govornik Prikeš je govoril o dogodkih v ostravskem revirju, kjer viada sedaj mir. Vlada naj natančno preišče vsak slučaj poslu žen j a orožja, pokliče krivce na odgovornost in da nedolžnim žrtvam zadoščenje. Po sklepčni besedi dr. StefciweqiJ>erja #e prešla zbornica v ?T5Cc-te!«o debato. Govori!a sta še poslanca Lukaszewicz in Denk, nakaf je bila d-eibata zaključena. Nato so je pričelo glasovanje. § 1 je bil z Ljchtovan pre " kom "(nadomestitve bosede »davek na \oiiie dob i e Ke« z vojnim '^'kom) sprejet. §§ 2—6 so blH sprejeti v sivtjslu preiHoga odseka. § 7 je bil odklonjen. 8—14 sprejeti. § 15 je bit sprejet z manjšinskim predlogom posl. Modiačka (odpad davka pri konsunmih kupčijah) rn z dodauti.ni predlogom posl. Ehisp'nnerja. Nato je bil ostali del pred-, loge sprejet v obliki odseka tudi v tretjem čitanju. Poročevalec Ileine je referira! o poročilu odseka za Cržavue nastavljene© ^lede dravinjske dokiatie /a vse državne na-stavljence, državne delavce in vpokojen-ce. Poročevaicc je predlagal sprejem od-sekovih predk>r*ov, ki tvorijo kompronrs strank -* Izražal je na'Jo, da bodo tudi dežele in občine sledili vzgledu države glede svojih nastavljencov in učiteljev (Klici: Abcug Heine!) Odsekovi pretllogi so bMI- v nefzpreme^r>oni obliki. P V, odnja seia jutri, oh 10 dopoldne. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 12. (Kor.) Pod predsedstvom ministrskega predednika dr. Seidlerja se ie vršil danes zvečer daljši ministrski svet. Imm arm^Sfia mm li AVSTRIJSKO. liUNAJ, 13. (Kor.) Uraiino se razglaša: 13. julija 1V17. Vzhodno bojišče. — V zapadni Komotniji m pri armadi nadvojvode Jožeta živahno sovražno posveti' vj(nn ilo-lovaiie. *)b Lommcl ie bHo odbitih več ruskih sunkov. V Volhiiji so povzročili naši poizvedovalni eddeUI živahne orasfcc. Italijanske in Jugovzhodno bojišče. — Neizprenionjeno. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: 13. fuHja zvečer. Južne Kaluža krajevni boH. Severno Dnjestra Oživljen je ruskega topovskega delovanja. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BLROLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. juiija 1917. Zapadno bojišče. — Armri-čele streljati šele potem, ko so bile bombe že zmerune. Letalci so sc vrnili nepoškodovani. (Wolffov urad pripominja k temu: Kakor srno izve leli na pristojnem mestu, niso bili poškodovani niti »Goeben« ni-t! vojno ministrstvo nHl tamkaj sc nahajajoči podvodniki. Poškoovana je bila Is ena torpedov k a. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 12. Julija. — V dolini Travignola smo s krepkim protinapadom odbili sovražni oddcl-.k, ki se mu je z nenadnim ponoćnim naj>adom posrečilo zavzeti eno naših sprednjih postojank na vrhu Colbrieona. Na osudi fronti le manj srdite iojx>vske akcije. HRVATSKI SABOR. ZAGREB, 12. (Kor.) Na današnji saborski seji je ban Mihalovie predstavil saboru novo vlado, orisal nato v glavnih potezah stališče iste in izjavil, da bo ta vla'>a hrvatska in demokratična. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Demokratična "Mika se bo razširila tudi na notranjo upravo, iustieo. nk in bogoeastje in narodno gospodarstvo. Zastaviti hočcino vse sile, da pridemo čimprej do temeljite volilne reforme na načelih splošne, enake ta'Jne volilne pravice. (Viharno odobravanje.) Ban Je liaglašal, da pričakuje, da bo Ogrska imela smisla za državnopravno individualnost Hrvatska (Dolgotrajno odobravanje ki ploskanje.) Prihodnja seia jutri. I/stop Budisavlieviča hi Pribiče\ :ča iz koalicije. ZAGREB. 12. (Kor.) Člana brvatsko-srbske koalicij®, Sergjan Biidisavljević hi Valerijan Pribičevič. sta naznanila svoj izstop iz koalicije in sicer načelnih vzrokov. Govori se. da smatrata oba poslanca združenje Jugoslovanov monarhije v okviru dualizmu in znotraj sedanjega državnopravnoga razmerja medOgrskoin Hrvatsko za neniožco. đoeiin koalicija na svojem unijonlštičnem siališeu vztraja in na.ft"laša, da smatra za možno.rešitev ju-gos!o\ anskega vprašanja v uniji 2 Ogrsko. Politična Kriza» Ifenf!!]!. Rajhstag. BriROLIN. 13. (Kor.) Državni zbor je imel Jaoes kratko sejo, tekom katere jc bilo rešenih več manjših vprašanj, nakar je bil dne* ni red izčrpan. Predsednik -dr. Kamp! jc oj ozarjal na to. da ix> položaju razmer v trenotku ni mogoče določiti roka za prihodnjo sej<>. Predsednik je bil pooblaščen, da skliče prihodnjo, kaJar bodo dovoljevale to razmere. Nalo je b.ia seia zakliuee-na. Proračunski o isek. BEROLIN. 13. (Kor.) Proračunski- odsek državnega zbora sc je sestal danes l>o večdnevnem odmoru, da nadaljuje po-'it čno debato. Državni kancelar ni prišel, pač pa državni tajniki. Začetkom seje ie prišlo do poslovniške debate, ki jo je povzročilo pisirro posl. Erzbergerja, ki zahteva, da naj se izda o zaupnih razpravah odseka uradno poročilo, zatro pa vsa druga poročila. Zadeva je bila izročena poslovniškemu odseku. Nato je posl. Ebert (soc.) predlagal odgotiitev, ker po- litični položaj še nI tako razja-njen, da bi j žarnog I a \ lada zavzeti svoj«e smlišče napram raznim stavljenim vprašanjem. Dr, Helffcrich ie poudarjal, da je kancelar vsled raznih nujnih poslov zadržan, da pa hočejo on in drugi državni tajniki odgovarjati na razna vprašanja. Odsek je z \ eliko večino sklenil, da se odgodi na nedoločen čas. DEMISIJA 5 PRUSKIH MINISTROV. BEROLIN, 12. (Kor.) »Berltner Abeaid-zehung«, ki izhaja do nadaftnega mesto prepovedanega »Lokalamzeigerja«, poroča: Pruski ministri Breitenbaeh, Schorle-Kier, LdheU, Beseler Hi dr. Trot t so odstopni, ker se ne strinjato s stališčem državnega kaiicelarja, da treba uvesti v Prusiji splošno volilno pravico. Položaj kancclarta ne vzdržljiv. BEROLIN, 13. (Kor.) V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da U položaj kancelarja nevzdržljiv. Izpremc-njeni položaj je nastal vsled odločnega stališča narodnih liberalcev lm oentra proti kancelarju. Kakor poročajo večerni listi, ie z vso gotovostjo računati, da bo Be'tlimaamova 'demisija sprejela. Politična debata odgođena. BEROLIN, 13. (Kor.) Na sejt načelnikov strank je bilo sklenjeno, da se predsednika pooblasti, da določi rok za prilw>;M>u sejo državnega zbora, ki pu naj se :ie vr.M pred četrtkom. S tem je upoštevan e-jasni poiitičui položaj in debata o vn .nji in notranji polrtikl odgođena. Hiiidenburg ki Ludendorff v BeroHnu. BEROLIN, 13. (Kor.) WoHfov urad i>o-roeu: Na ukaz cesarja sta prispela danes dopoldne v Beroftn gen. feld. Hindeuburg in general Ludendorff. Odstop Chamberlcjnn. f.ONDON, 12. (Kor.) Državni ta.luik /a Indijo je zvečer v spodnji zbornici pri debati o 'dogodkih v Mezopotamiji na-znajnil, da je odstoi>il. RaiEia politUne v@§lL Brez aneksi] In kontrlbuclj. Pod tem naslovom je p*lobčil te dni zagrebški Tagbiatt« ražniotrhanja o možnostih miru, ki so tem ZnamenKeJa, ker bi š?. pred kratko ne smeli govoriti tako odkrito. Začenja s sedanjo krizo v Nemčiii in s svoje'.'obno izjavo Bethinann-HoM\\ ega o neizogibnosti boja med Slovansh oni in Germanstvom. Nemški državni kaucelar sc še noče ukloniti ruski formuli: »brez aneksij in konlribuciji-c — kakor zahtevajo od njega nekatere stranke. PrfstaSi nadaljevanja vojne do skrajnosti se sklicujejo velikanske uspehe podvodn -ko vojne, ki da prekašajo vsa pričnkovai-ia. Zagrebški list pa meni, da resnično pričakovanje« je bilo to. da ta v o); »a. S/sIa-da Anglijo in s tem da se vojna skr. Us t. Ali, kakor vse kaže, se nismo posebno približali temu ciliu. Na vsak način pa bo trajalo še Jako dolgo, pre'dno bo Anglija radi gladu prisiljena v sklenitev miru. i) tem je sedaj prepričana tudi veČina listov v Nemčiji. Sicer pa priznava zagrebški da je za kancelarja težaven prehod od tiverjenja o potrebi i)r'vi)e med S!o\ stvout in Gernianstvoni k miru bre/ aneksij in kontribucij . Ali, na drugi strani vidimo, kako večina strank \ Nemčiji izpoznava, da moia biti vsaka vojujoča država ve>e-la, da čim prej pride iz te vojne, ne da l>i kaj anektirala. Nikdo ne more reči narodom ee^ntrahiili^CTasti, da bi se ne bdi hrabro borili. Toda, istotako ne more nikdo odrekati tega narodom eiTtcntiriili vla«ti. Eni in drugi st; prelili reke krvi. In človečka kri je is-otoliko vredna, naj se že pretaka po slovainkih ali nemških žilah! Seveda se bodo na-ro»J:i po vojni vpraševali ozlcvn „e ie poverjeno dobrin« rokam, kajti Gardie je spreten zdravnik. Gospod d^ badiere ie nato vstal. — Ali že odhajaš? Ali ne ost^ieŠ pri | ve:i*rji pri nas? — je vjirašal Brichet. -- Nc moreni:---- ko sT mi omenil virsv..:':. . crn se spomnil svoje dolžno-' sli. ra;.: k njeimi, da izvem, kako se1 po'ii?; j I ozeril. Razprava proti del C: .b:;eu, ki ga jc poizkušal umoriti, se l o v kratkem nadaljevala. - Pfttem pa pojdi po najkrajši poti, da1 vri'Ješ k z:lm vnrku. Pojdi skozi vrt. — je i m vM Brichet. — Pa storim tako, — je dejal sodnik in' se poslovil. Ko je gosjx>d de Badiere prišel na vrt, se je že popolnoma znočilo. Prišel je ravno do malih vratec. Tedaj ga je nenadoma zadržala tuia roka in obenem ga je nagovoril nekdo z glasom, ki je razodeval največji obup: — Rotim \ as pri vsem, kar vam je lju-Kga in dragega na svetu, usmilite se nesrečne žene, ki mora umreti, če bi je ne hotel poslušali. Gospod -e Badiere ie takoj spoznal glas gospe Brichetove. Ginicn vsled pretresljive prošnjei, se ni mogel več upirati roki, ki ga je vlekla proti paviljonu. Se! )e torej za ženo, ki ga je prosila pomoči. Poleg spalnice in ob!ači!nice sc je nahajal v paviljonu le Še majhen budpar, in tjakaj je mlada gospa posedla sodnika. L ioni budoar je poleg sveč, ki so gorele na levi, še razsvetljeval v levi sami goreč ogenj. Ob taki razsvetljavi je sodnik takoj opazil strahovito izpremembo, ki se je zgodil i z Avrorino lepoto, katero' je sodnik poznal v polni njeni dražestni in mladostni svežosti. Obraz je bil bled in shujšan, ustnice so se ji nervozno tresle in zobje so ji šklepetali. Oči so bile vsle'J neprestanega joka vse rdeče, in Avrora jo v nekolikih diteh, odkar je nI videl, oslabela tako, da se Je le komaj še držala pokoncu. Sodnik je presenečen obstal in strmel v Avroro, a ta je že zdrknila pred njim na kolena, stegnila proti njemu sklenjene roke in vzkliknila bolestno proseče. — Rešite gospoda de Cambiaca! Skušal se je upreti tej obupni prošnji, ki se je obračala na njegovo sodniško vest, in zato je odgovoril a kolikortoliko trdnim glasom: — Gospoda de Cambiaca mora soditi pravica, gospa; jaz ne morem storiti zanj ničesar. — Nedolžen jo, prisegam vam! — Ali ni vendar sam priznal svojega zločina? — Zapeljal vas Jo v zmoto. pCviMUM * i««« v trstu, dne i4. julija 1^17. ojfio skupno z Nemčijo in skupno ž«jo /Klene mir. Toda, narodi monarhije hre-r3ne po mirul In na njihovo srečo imajo vladarja, ki je prežet po istem hrepeneli. Demokratizacija Prage in Češke. Porf-•dsek, ki ima pripravljati preosnovo praškega občinskega reda, je sklenil so-/lasno, da je občinske statute reformirati la demokratičrrih principih. V najkrajšem i asu bo ugotoviti črto, ki naj prinese poetični značai splošne in enake volilne pravice v soglasju z gospodarskim značajem občine. — Na zborovanju zaupnikov češ-:«o-slovafiške socijalno - demokratične stranke so sprejeli sklep, ki zahteva, da naj se ne skliče stari deželni zbor, marveč nad se državnim poslancem in Češke podcle pravice deželne konstltuante (u-Mavodajnega zbora), ki naj določi nov eželn? volilni red isi nov deželni red. Tudi izjavila sklep, da je stranka pripravljena, udeležiti se novih konferenc za narodni sporazum, aH te se ne smejo ome-jati srmo na Ce£ko, marveč se morajo nanašat! na ves narodni problem v državi: Odobruje se stališče, da se Avstrija preosnuje v z vezno državo enakopravnih narodnih držav z zaščito manjšin, v ka-tet J naj bo imel v«ak narod lastno pravico do samodoftočbe. O narodnostnih stvareh naj ne bodo odločali pripadniki drtme narodnosti. S tem bi bil odpravljen stari spor o tem, koliko da se mora na-rodna manjšina podrejati naroJni večini v dežcii. Konferenca v Stockbotau in samodo- ločba narodov. Z ozirom na dejstvo, da je cenzura prfecrigla Izjavo češke socijalne dem ^ractfe, «wše dr. Šmeral v »Pravo Udu«, da naše oblasti niti ne slutijo, kako vaiiio nalogo igra ta izjava s sta4išča mini v harmoniji stockhobnske konference. Kakor so se razvijale stvari v Stock-holmu, je bilo s stališča mirovne akcije važno pred vsem, da so se ruski ^elegatje pridobili za udeležbo na konferenci. To je bilo in je doslej jedro situvacije. »Ravno kot slovenska delegacija Iz Avstrije —«a-, i.fcša dr. £>mera4 — smo bili mi sposobni in zato v interesu miru tudi obvezani pomagati, da se ruskim sodrugom zgradi most k tej udeležbi! Mari so mislili naši vl&toi krogi, da bi mi pomagali k temu cilju. aJco bi bili govorili tako, kakor bi bilo pod prvim utisom brezmiselnosti ihmralo kakemu naših sedanjih mogotcev. Ako bi biii n. pr. o samodoločbi narodov ponavljali to, kar je ravno te dni na Du-naiu tako nesrečno izjavil novi, doslej nepoznani nam ministrski predsednik — v začudenje vsega sveta In v veselje en-tente! Mi smo v Stockholuju v elaboratu razvil načrt za federativno preosnovo narodno mešanih držav — načrt, čegar načela smatramo kot primerna za nas, pa tudi — kar smo izrecno rekli — za Vshoi ki Zapad Evrope. Le nezavestna zaslepljenost se more strašiti pred svobodo no-vid idej, pred velikimi koncepcijami, ter more govoriti proti nam o »veleizdaji*. Aprovisacilske stvari. Sadje in zelenjava. Z ozirom na nove določbe glede prometa s sad-em in zelenjavo je aproviza-ciiska komisija na tozadevno povabilo urada za sadje in zelenjavo na Dunaju prevzela po-!e deželnega urada za sal^ie in zelenjavo na Primorskem ter se intenzivno s tem, da preskrbi prebivalstvo s tem zelo važnim živilom. —^ Da t. ko občutn » primanjkuje zlasti sočrvfc, »c po-sledica i/vanredne suše, ki Je v preteklih mesecih u: vi čil a skoraj ves pridelek zelenjave iui Primorskem. Na pobudo g. namestnika se je bil z-vojaškimi oblastmi sklenil dogovor, glasom katerega je bil en t!.i na zelenjavi bogate Istre pridržan iz-r.liučno konsumii mesta Trsta; žal pa je - Sj. kakor rečem* uničila večji del pridelka. V spori zumu z vojaškimi oblastmi »g je določilo, a morejo vojaška povelj-nistva nakupovati na tukajšnjih trgih sadje in zelenjavo šimo na drobno. — Da sc odpomore i>omanjkaniu zelenjave, je aprovizacijska komisija nakupila zelenjave na Ogrskem: dosedaj so došli trije transporti ter je bila zalenjava takoj dana v n^tajo. V tem smislu se bo akcija za preskrbo prebivalstva z zelenjavo tudi nadaljevala. * « * Goveje me o za manj imovite sloje. Jutri, v nede-ljo, 15. t. m., sc bo vršila Javljena prO-aja goroJme za manj iino-vrte sloje. Pri nakupu sc je izkazati z rudeče prečrtano izkaznico za živila, ki se prcščirie v notranitm delu pod štev. 38; obenem W -zročiti izkaznice št. 3 za g ovc Jhio i:i sijer b^ez ozira na serijo. Na vsako Izkaznico št. 3 sc bo moelo dobiti */„ k? m vsa. — Prodaja se prične ob 6 zjutrai v naslednj'!! mesnicah: Sini^aglia, Barkovljc 41, Funter, Greta zgornja, Dapretto. ul. Giovanni Boc-caccio 6. Benedetiicli. ul. Boroevie 45, Cr siacli, ul. delle Posle 10. Besiedettich, ul. nadvojvode Josipa 6, Taverna, P. Pon-tcrosso 4. V.siutini, ul. Cavana 22, Mon-tanari, ul. Cavana H), Vattovatz, ul. Giu-stinelli 5, Fabbro. ul. S. Vito 7. Bene-Jettich. ul. S. Sebastiano 3, Levi. ul. Becchtric 0, Polacco, u!. S. Giacomo 4 qu;i!ini, ul. Mar je Terezije 41, Zadnik. !'. S. G vanni 6. Kumetz. ul. Largo San-' rb 2, .M. rsč, ul. Farneto 7, Saulich, ul ar:: .4 • «/> (Kjadin-Sv. Alojzij), Malusa, ■ ust, . e Parini 11. Godigna. ul. Giu-24, Polli, ul. Accjuedotto 15. Rodella, v. G-ulia 1, Periatii, ul. Barriera vccchia . [>cpace, ul. Barriera vccchia 26. Jenco. ' ;uto 4, Carniel, ul. Istiti..o 22. rer-'. - , ul. Media 46, Polacco, ul. Scusjion-. Pozzi. ul. Seitc: mane 1, Coo; era-Oi vra'c. uf. Scttefontimc, P ul. S. Marco 2, Cau, ul. S. Marco 34, Rizzian, ul. citjI* Istria 1, Godina, Skedenj 60, Gatznig, Skedenj 138. CENE: Prednji deli s pr.fcJaJo po K 3[36 kf, zadnji deli s priklado po K 4r— kg. • • • KONJSKO MESO. Danes in jutri se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah: - Zerovmk, ul. Mura 7, Vismturi* uL Tesa 1, Vidmar, ul. Industria 5. Ur-sioh, nL Tesa 3, Fabbri, ul. Boroević 7, Guanin, ul. Cavana 8, Bergamasco, ul. Pane 8, Enei, ul. Ugo Foscolo 24, Enei, ul. Moiingrajnde 24, Guanin, ul. Faraeto 1, Lisiak, uL Industria 8, Bonettini, ul Media 34, Siolino, ul. Castakli 3, Rossi, ul. Farneto 3, Nordio, ul. Montorsino 7, Te-desehi, ul. Molin a vapore 4, Battistella, ul. Solitario 22, Pontoni, ul. Fontana 22, Erlach, uL Risorta 10, Martinelli, ul. Bo-schetto 28. Cena: po K 3*60 kg. Domače vesti. Odtikovanje. Z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostoe svetinje Je bil odlikovan desetnik Borivoj SbH iz Mokronoga. Čestitamo! »Neplemenita gonja«. »Mir« piše: Pod tem naslovom je »Slovenec« objavil članek, naslovljen na »nekatere Jugoslovanske liste«, ki so se peCali zadnji čas z načelnikom Vseslovenske ljudske stranke, in imenuje ta pojav sistematično gonjo proti strankinemu načehuku, tedaj v bistvu zoper stranko. Pravi, da je ta pojav izbruh »osebnih strasti« in hvali delovanje g. dr. Susteršiča v žalostni triletoli absolutistični dobi. Dr. Šusteršičevo čestitko groiu Zichyju zagovarja s tem, da sta osebna znanca in je šlo pri tej zadevi zgolj za družabno vljudnost. »Slovenec«, ki Je iz glasila V. L. S., žal, postal takorekoč osebno glasilo g. dr. Susfceršiča, se zek> moti, vsaj kolikor se tiče pristašev V. L. S. same. Mu morda ni znano, da se je na Kranjskem samem še pred vojno širila nezadovoljnost med pristaši S. L. S., ki Je bila tem večja ob vsej slovenski meji? V javnost pa tega nihče iz strankarskih ozirov ni spravljal. Še4e vir. Šusteršiču je bilo pridržano, spraviti ta spor v javnost s tem. da je dne 6. julija 1916 izbacnii dr. Kreka in prof. Jarca iz izvrševalnega odbora S. L. S. na Kranjskem. Drugih pojavov, ki so sledili, niti ne omenjamo. Izrekli so na dotičnem shodu iiezaupnico dr. Kreku, možu, katerega politično smer in nastopanje smo vsi zavedni Slovenci odobravali in ki uživa zaupanje vseh slovanskih strank v zbornici. Ce se sedaj oglašamo, ne gre za nobeno osebno »gonjo«, ampak za načela narodne politike; ta morajo biti v času, ko gre našemu narodu za življenje ali smrt, Jasna, kakor smo zainiič poudarili. Ko bi šlo za kako gonjo, potem bi se pečali s preteklostjo, zlasti s preteklostjo v žalostni triletni absolutistični dobi, iz katere imamo dovolj tehtnih vzrokov, da smo pozorni S stališča »komu to koristi« pa smo to opustili in se omejili le iki najpotrebnejše pojave ^dnevnega reda«, da zabranimo hujše. 1 e enkrat se je z usodo koroških Slovencev igralo; naša dolžnost je in naša skrb bo, da se to ne bo več zgodilo! Ce pa »Slovenec« meni, da je v času porajajočega se svetovnega demo-kratizma 'Jobro vezati usodo stranke z usodo posamezne osebe, mu seve ne bomo sledili. Grški generalni konzul odpotoval iz Trsta. Grški generalni konzul v Trstu, dr. D. Kympritis, se je vsled pretrganja diplomatskih Oinošajev med Grško in Avstro-Ogrsko v četrtek poslovil cd tržaškega narmestmrka. kateremu jc izrekel zahval') za naklonjenost oblasti napram grškim podanikom posebno v sedanjih težkih časih. in prav tako tudi od drugih oblasti. Varstvo grških koristi v Trstu in Dalmaciji je prevzel nizozemski konzulat v Trstu. kateremu sta dodelKuia dva uradnika grškega konzulata. Grški generalni konzul se je z ostalim osobjein generalnega konzulata odpelial na Dunaj. ZgoJ4!o se h nek?.] groznega. — V Italiji so aretirali iz Trsta tjakaj pobeglega, vsemu slovenskemu Trstu predobro znanega zabavljača rn hujskača, zloglasnega izsiljevalca i-n najnesranfli-e^šega ob rek o-valca Slovencev, bivšega urednfea in lastnika »Hudičevega repa« — Cuttina. V italijanski zbornici je bila zaradi te aretacije vložena interpelacija, iki katero jc odgovoril ininpster Orlando, da so aretacijo Cuttina odredile vojaške abla.-ii in Ja vzrokov ne ve. Kakor je videti. Cutt -nova spletkarska žilica tudi v »domovini«, kamor je pobegnil kr/t »netfi-resence , ni mirovala, toda »domovina« se jc pokazala tako nehvaležna napram svojemu »sinu«, da ga je dala v tekni ti v luknjo, kier sc mu najbrž gcJi k? slabše, kot >e niu je godilo svojeas v av-Triiskih zaporih. v katerih je bil zaradi sv< iih obreko-j\a.:ij in izsi'jevanj precej poznan go i. ; Škoda, da minister ni povedal, zakaj s«> ' zaprli Cuttina. Menda ga vendar niso za-i to, češ da bi bil morJa vohunil za — ' Avstrijo? Morda se je pa mož toliko iz-I premeni!, ua je v Italiji nastopal proti ita-llijanskiin aspiracijam na naše jugoslovansko ozemlje? »Lo spago della politica« sc zvija pač čudno, čudno, in bogve če gospodu Cuttinu ne delamo največe krivice! V ostalem pa: Eog mu blagoslovi čim najizdatnejši počhck v italijanski misnici! Kurijozno poiasjilo. Celovški »Mir« 'priobčrie ljubljansko pismo«, v katerem i r:; oveuujc nit drugim, kako jc o neki rlllki neki nadebudni pesnik vprašal: . k Jo da je Korošce? Odgovor je bil: Ko-» - ec ie tisti £tak-rc. ki Kranjce rešuje«! Ta času primerna definicij* da ul vprašal-cu zaprla ust, marveč mu Jih Je prav znatno odprla Na caposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v LJubljani so se z vršili zrelostni izpiti v času od dne 30. junija pa do dne 6. julija t. 1. Proglašene so bile za zrele nastopne kandidatinje: I. Redne gojenke: BajčJč Marica; Brus Marija; Cerue Cirila (tudi z nemškim učnim Jezikom); Diete Mara U odliko t slov. in nem. u. j.); Dol jak Olga; Dorivo Olga; DemUo Marta; Ftftai Elizabeta (s slov. ter z odliko z nem u. i.); Komet Josipina; Krlžnič Vekoslava; Kumar Olga; Maca-rol Pavla; MervIC Marija (z crtliko); Mlač Julija (tudi z nemSkim u. j.); Novak Marija; OMokar Ljudmila; PerllC AJoj-zlja; Podboj Berta; Rilmnler Oizela (tudi z nemškim u. ji* Scbwarz Marija (tudi z nemškim u. J.);5flliioi Ljuboelava; Su irigoi Rozalija; Tomšič Ana (z odliko); Vodcpivec Marija; 2ltko Ana. H. Priva-tistmje. Cermak Božena; Cuk Marija; Franko Vida; iskra Stanislava; Istenič Josipina; Meško Ujka; Močnik Katarina; Pebaol Jadviga; Podboj Marija; Sever Vera; Turek Erna; Veninšek Marija in ZejcUič Marija. Razen navedenih sta napravili kandidatinji Sellak Wa in Tabor-sky Doroteja, ki imata že zrelostni izpit za italijanski u. I, dopolnilni izpit za nemški u. j- a absolvlrana licejka Rismondo Marija dopolnilni zrelosmi izpit za lj. šole z nemškim u. J. Moških ablturijentov m bilo, ker so trfje četrtoletnikl tekonn šolskega leta prebili pred odhodom v vojaško službovanje predčasni zrelostmi izpit, namreč: Klebel Emerih. Pagon Josip in Klavora Fran; istotako Svara Ivan, nekdanji gojenec goriškega učiteljišča, a sedaj v vojaškem službovanju. »L'Eco del Lltorale«, glasilo goriškega deželnega glavarja dr. FaiduttHa, list, ki v užival že doslej znatno vladno podporo, >e postal, kot se čuje, po posredovanju svoicga vrhovnega gospodarja deležen nove izdatne vladne inilosJti. Vlada Je namreč določila list kot čtivo italijanskim vojnim »jetnikom. V ta namen objavlja »L'Eco del Litorale« deber teden sem gradivo, ki naj bi odgovarjalo temu novemu namenu lista. Objavlja tudi Imena lažkili vojnih ujetnikov. Med drugim gradivom smo opazili tudi že Cvakrat članek pod naslovom »Gli slavi nel Regno d' Ita-lia*. Članek je dober, razpravlja precej natančno in res stvarno in nepristransko o Slovanih, zlasti Slovencih v Italiji, tako da se ie treba čuditi, da je ta članek zašel v l»st, ki je bil tapartam naravnost strupen proti nam Slovencem v Avstriji, zlasti pa na Goriškem. Seveda čc se stvar zasle-dajc nekoliko natančneje« ie pojasnio precej lnhko. Članek namreč ni zrastel v uredništvu dr. Faiduttijevega glasila, marveč v ljublianskem — »Slovenskem Narodne, kjer smo ga čitali preJd* kakim mesecem aH morda še preje, m »L* Eco del Litorale« je sedaj samo poo^bil povedati. odkod je posnel Članek. V ostaiean pa nam je gotovo edino le všeč, da »L' Eco del Litorale* objavlja take članke in tako seznanja Italijane s Slovani v Italtii, o katerih Jih menda večina doslej ni imela niti najmanjšega pojma. Potrebno bi bilo pa prej gotovo še eno, da bt namreč »L Eco del Litorale« svojim lastnim pristašem In seveda tudi svojim novim reniikolskim čitateljem potesnH pra\> tako stvarno In nepristransko dejanske narodnostne razmere v avstrijskem Primorju, in prav posebej na Goriškem samein, ter bi ravno 'tako, kot je ugotovil za beneško Slovenijo, da se italijanska vlada ni brigala čisto nič zanjo, ugotovil tudi za Goriško, da se je n. pr. gospod deželni glavar monsgr. dr. Faiuutti pač zelo brigal za furlansko-italijanski del dežele in prebivalstva, napram slovenskemu delu dežele in prebivalstva — ';;vema tretjinama vsega prebivalstva v deželi — pa postopal prav tako kot italijairska vlada napram beneškim Slovencem. Dobro bi bilo in tudi pravično, da ugotovi »L' Eco del Lirc;ra!e.' tudi to, in mi mu bomo prav hvaležni na tako tudi v domačih stvareh dokazani stvarnosti in nepristranosti. S severnega bojišča pošiljajo pozdrave: Karli Znideršičv Fra:i Krošel in Aiuon Sterza, vsi iz Barkoveli. Kličejo krepak: Na zdar! Prireiitev podružnice CMD v Rojanu jc pri\ abila, kakor dosedaj še vsaka, tudi minulo i>cdeIjo obilo zal ave ?n razvedrila želečc.^a občinstva v prostore Rojanske-ga konsmmiega društva. Občinstvo pač ve. da s tem, da obišče 'vse te prireditve v tako velikem štev:1 i. združi-koristno in človekoljubno s poštono zabavo in s pri-7na*iiem požrtvovalnim priredite-jeni. 1<( janski dramatični diietentje so res Iah::o ponosni na krasne dosedanje uspehe, ki jamCijo z i.1 popoln usneli tudi ob \"saki bo-doči r"iredkvi. Veseloigra j Pojdimo na Dima i-' jc bila igrana kar najbolje in ie cbčiiustvi) svoje zadovoljstvo in vcm o razpoloženje izražalo s salvami smeha in bvrnim ploskanjam. Nič manj priznanja niso žcii uivii vrli barkovijanski pevci, ki so s svojim krasnim petjem veselo razno-lo . c občinstva še pomnožili in cl'o prireuiu v povelicaii. Bodi neutruulliv iiii rojanskim igr-aicein iu vrlim barkovijau-skiiu pevcem tem polom izražena naj-LskrcnejŠa zahvala in popolno priznanje z nado, da nas v doglednem času s sličnim nastopom zopet zavedejo iz vsakdanjega skrbi polnega življenja v ono zadovoljno razpoloženje, v katerem se pozabi na bridko sedanjost vsaj za — par uric! — Polovica čistega dobička, t j. K 80'20. se je izročila ge. dr. Slavikovi v pr:J junaškim braniteljem našega sivega Krasa. Zaplemba imetja. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih c-eb: Alionz Turko, rojen lei;> li>95. pri Sv. Antonu, obč. Dekani, dijak, zadnji čas enoletni prostovoljec-pod-desetnik, tit. desetnik 27. domobranskega pešpolka; Albin Sanci n, rojen leta 1S96. v Skednju, diiak, zadnji čas enoletni prostovoljec-poddesebnik. tit desetnik 27. domobranskega pešpolka; Fran Jelen, rojen leta 1896. v Vel. Pirešici pri Celju, železniški delavec, zadnji čas črnovoinik-pešec 87. pešpolka. Vsi trije so osumljeni, *da so zakrivili zločin ubega k sovražniku. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 25. tulita, se prične "dražba dragocenosti, zastavljenih drugo poluletje leta 1915. na rdeče listke serije 138. Stranke morejo rešiti zastavljene predmete ali zastavo obnoviti, dokler se nahajajo zastavljeni predmeti še v posesti zastavljalnice. Stranke, ki hočejo doseči ugodnejši izkupiček za dragocenosti, kot zlato, srebro, diamante, bisere m briljante, se morejo obrniti na mestno zastavljalnico za antecipatno 'dražbo. Dragocenosti, ki pridejo na dražbo, se dan prej od 9'30 dop. do 2. pop. razstavijo v pritličju hiše CorsO št. 43 na ogled občmstvu. Uradine ure za stranke so med tednom od 8 dop. *do 1 pop., ob sobotah pa od 8 dop. do 12 in od 3'30 do 6 pop. Pritožba proti javni kuhinji. V včerajšnji »Edinosti« naj se vest pod tem naslovom popravi toliko, da se je navedeni dogodek pripetil.Ivanu Jejčiču v javni kuhinji na trgu pred bolnišnico, ne pa v ul. Tin tore. Sadje grofa Clam - MarHnlca. »Pravo Udu« javlja: 1. t. m. se jc v grajščini Smečna, ki je kast grela Clam-Martinica, bivšega ministrskega predsednika, vršila dražba sadja. Dražilo se je sa'Jje, pridelano na dvanajstih posestvih. Izklicna cena je bila za vse sadje 49.950 kron, zdra-žilo se je pa sadje za 82.915 kron, torej z dobičkom okoli 33.009 K nad izklicno ceno. — »Arbeiter Zeitung« pristavlja: Sedaj bomo sčasoma začeli umevati, zakaj je sadje tako drago. Češka duhovščina In narodna koncentracija. Opetovano smo že v zadnjih časih mogli beležiti manifestantne izjave, s katerimi sc češka duhovščina z radets+jo pridružuje narodni falangi in pozdravlja ujedinjenje narodnih sil. Tako ie sedaj tudi duhovščina vikarijatov Sušice, Jičin in Visoke Muie izrazila svoje soglasje z izjavo čeških pisateljev in Češke Zveze, ker vidi v njej »z^ijo trajnega edinstva in v tem Maginjo bod fčnostl in novega razvoja ljubljene domovine.« Ljubezen do naroda in domovine nosi in vznaša sedaj ves narod češki — o'i' duhovščine do socijalne demokracije. Kako naj bi bilo možno, da bi bil med našo duhovščino, ki je b-!a od začetkov našega narodnega preporoda nositeljica rodoljubne misli m glasnica v boju za narodna prava, še kdo, ki bi iz krivo razumevanega konserva-tiznet neimenovanih po 40 vin. Najsrčnejša hvala! Namesto cvetja rui grob pok. brata tovariša Franca Sancina, daruje učiteijstvo slov. mestne ljudske šole v ^keetnju (vštevši g. župnika in g. kaplana) K 29 za »Sklad organizacije vojniSkih sirot«. V počaščen je spomina blagopokojna Marije Bandel, darujeta rojanski podružnici CMD gg. Peter Z!-nk K 20, Josjp Zink K 10. — Denar je uprava izročila blagajniku. Darovi, došli vladnemu komisarja. Vodstvo dekliške ljudske šole CMD v ulici Acguedot-to K 209'60 kot dohodek! zbirke za »dan žepnih robcev«. Uradniki trž. Čistilnice mineralnega olja K 95'S3 kot 34. prispevek Rdečemu križu. s NAU OGLASI saj "irn §e raiuaajo po i »tot. b««do. M»»tno tisk»a« besedo se T»6a-ujo enk at t«5. — Kujmaajia : pristojbin« snaša 40 sxotiak. . □□ DO Hiitnilim vsake -\rste in cnnje. — riUpUjem F. Babt.% Molio grar.de 20 1210 H iltavf^91 Min nemški otroški vrtec > 1- Chocv« nVlUlsStfirUll z Tellkim vrtom ostane odprt čez počitnice 1220 ^CYf ?Šf f čevlji od 6t. 34 do 40 se prod ijo. tbllilil Perojevič, Trst, ul. Lazzaretto vccchio št. 39, III. vr. 13. lilo uiaraki učeiicc. — Dobner, Vij. S. JC Anton o 7. 1221 Išče fifntamfraiirf p .daruje z gotovina IliPlUIlIllullU nspeliom pc najhitreji in najlažji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in .rev spode> nemško in slo cnsko na svoiem domu pO /.merni ce:ii. 'nformacije od 1—8. Ulica Chioz/.a '21 III. n. II. stopnico /adaj i.a dvc»riMo vr. 8 Al Sn^n^Miaf Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju rULUslfll v Trstu, Via delle Poste Št 10. 40? ZDRAVNIK M. Br. Karol Pernici! stanuje v Trstu, ul. Oiulla 70 IU. n. (zraven Drelierjevc pivovarne) in ordinira v ulic! Carintla 39, I. od 3 do 4 pop. aa Rdtranje, nervozna In otroSke bo- i ^ni (blizu cerkve sv. Antona novega.) J z vsemi pripravami, te | ino&ole v sred lni mesta se išla im i Plsmane ponudbe na Inser, odtiaiek „Esldcsti11 pod „PEK^R^A11. 7ckh\rcal a Za vse izkazan0 nam sočutje povodom smrti našega pre-JL<\F? I dlet« ljubljenega sina, brata itd. Abjziia Saadn kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pokoiniku k večnemu počitku, izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodn.kom, prijateljem in znancem. ŽalujoN ostali, KONJAK iZ vina lasuiega pridelka, destilirati, pri , znan v slučajih starostne .^ibk(j£ti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšujoče krepilno sreJstvo. i^ii/.po^i-ijani.4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju K 32'—. 2 litra t rop i novca K 28*—: 3E:^iOlKT KcSSU, vsSspdsestnik, graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. ZOBOZDRAVNIK Pr. J. Čifmik v Trstu, ul. Poste vccchia S2, vogal ulice delia Poste. Izdiranje zobov brez Plombiranje. w UMETNI ZOBJE —----------------mmm --— .tS^lTS^^-^r. -- Trft Gbsb f Rlsp^niiSi. i mm posbiple) ttaprisl in rezerva K 13,200.000.— Fllijalke: Dunaj Tegetho.fstr^sse 7 -9. Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split. Sibeni'*, Zara. VJoje na knjižice na knjižice od dneva vloge do dneva vzt'iga. Rentni davek plačuje banko svojega. Obrestova-ije vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemski tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacij?, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bla o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits procese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zpvarovanje vsakovrstnih papirjev proti knrzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. — Bozna naročili.---Inkaso.--Menjalnica.--Eskonipt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. Ura iine ure s od 9 do t popoldne i— -