OSRFDNJA S 5 Slovenija 1994 Sreda, 23, november 100 SIT. 13.8 KUNE 27 ATS, 6 DFM. 6 CHF. 3 USD, 18 SFK 0 AUD. 3660 ITL Št. 47 Leto XXVIII NOVA DOBA Celje - skladišče III 127/1994 5000001680,47 llllllllllllllllllll C0B1SS o 100 SIT Forum Iz vsebine Poziv v eter nekdanji bivši žlahti Slovenci in Haag Verodostojnost besede Narobe svet v mestu ob Dravi Trgovina brez meja Poročilo o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji Baby’s Day out Če pritisneš koga ojb zid, bo še iz angela ratal hudič Dežela starcev Berlusconi Svet za nacionalno ne - varnost • nova institucija varnostno * obveščevalnega sistema Hiatus (Zev) Sam svoj volivec Mali vojščak velikega Maistra EX - PRESS ordinacija Tajni agent po naključju Devet rekordov mitinga stran 2 stran 3 stran 4 stran 6 stran 7 stran 9 stran 10 stran 11 strah 12 stran 14 stran 15 stran 18 stran 19 stran 20 stran 22 stran 24 stran 29 NEW AGE NEUE EPOCHE HOBO J(OEA NOUVELLE F,POQIJE KOHARE NOVA DOBA Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema* TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Poziv v eter nekdanji bivši žlahti Govorite en sam jezik v treh različnih dialektih, spoštujete enega in istega Boga, ki ga pozdravljate na tri različne načine, z levim in desnim križem in s priklonom, pripadate isti rasi v treh manjših variantah, zakaj tedaj se za vraga koljete? Pri dušah poklanih, pri telesih vseh posiljenih in pretepenih, pri milijonih požganih domov, sezite si v štrclje, kjer so ostali, in vrnite se vsak na svojo zemljo v miru in sreči ter znoju delat, ne nasedajte več norim psihiatrom, obsedenim vojvodom, reinkarniranim voždom, samovšečnim generalom in mučenim zapornikom, da vas vodijo v prepad v veliko veselje svetovnih proizvajalcev orožja in h krokodiljim solzam presitih gledalcev televizije! To vas poziva kot eden vaše bivše žlahte, ne ker bi si želel ponovne združitve, sosed je prva žlahta ne glede na smeri neba. In postavi hišo potem, ko izbereš soseda, kasneje je pozno. Temveč zato, ker tudi sam trpi ob vaši nesreči, ki so jo zakuhali drugi. To pa so tisti, ki ob vaši rani, na katero s tako vnemo sipljejo sol “pomoči”, prevzemajo vaša premoženja, vaša tržišča, vaše turiste, vašo zemljo, spreminjajoč vas in vaše potomstvo v zastonj sužnje njihove alienirane “kulture in dokazujoč sami sebi njihovo lastno “uebermenschlichkeit”, ki je ni, ko vi pobijajoč sami sebe kot nekdaj Indijanci Umaknite se s poti zla na poti na zahod, zgrajen na tisočletnem ropanju ostalega sveta, od katerega ropanja nikdar niste imeli koristi, zakaj bi sedaj kot evropski banditi plačevali zgodovini ceh za zapitek, ki so ga napravili drugi. Ob prvem prayniku, ki je bil nekdaj ponosni gorenjski kranjski mejnik boja proti okupatorju ne glede na smer neba in ki ga danes “praznujemo” in ga “PRAZNUJEJO” naši otroci ob coca - coli in alkoholu, ker drugega ni doma. Dr. Boris Ogrizek odpirate pot njihovi civilizaciji alkohola, piroge prostitucije, brezčutnosti in aidsa? Forum 3 SLOVENCI IN HAAG Zakaj vpletam v svoj spis “Zažgali smo Balkan, skrijmo se v Evropo” v stavkih, kjer omenjam Haag, dva Slovenca? Zakaj prihajam s tem sploh na dan? Iskreno rečeno, uprlo se mi je venomer brati in poslušati ponujanja Haagu Miloševiča, Karadži-ča in drugih srbskih priimkov. Smo mar Slovenci nedolžni pri vsem tem in nam lahko tam pripade le klop za priče? Poglejmo torej še enkrat, če je vse v redu s tem pred našim pragom. - Iz čisto praktičnih razlogov sem v zvezi z mednarodnim sodiščem omenil le dva Slovenca - za naše početje poleti 1991 najbolj odgovorna. Če pa bi hoteli razmišljati o vseh krivcih, nas je samo v Sloveniji toliko, da nas v Haagu ne bi imeli kam dati. Zares čista je le tista peščica Slovencev, ki je decembra 1990 na plebiscitu glasovala “PROTI”. Slovenci smo imeli v zgodovini tri velike plebiscite in vse tri smo izgubili. Zadnjega je dobila peščica zarotnikov, pustolovcev in brezvestnežev, ne pa slovenski narod. - Sebi očitam dve veliki napaki v tistem času. Plebiscita se nisem udeležil, ker sta se mi zdeli vprašanji preohlapni, dvoumni in zaupanje nevredni. Ljudje so bili množično “ZA”, saj niso niti slutili, v kakšno grozo nas bo politično vodstvo odpeljalo. Preprosto - ljudje so bili prevarani. Kučan je pred glasovanjem ne enkrat poudaril, da plebiscit ne odloča o Jugoslaviji, o našem odhodu iz nje ipd. Če bi bili plebiscitni vprašanji protijugoslovansko usmerjeni, bi bil izid zelo verjetno popolnoma drugačen. Že tako je vodstvo do zadnjega trenutka trepetalo. Odtod toliko razpravljanja, kakšna večina naj velja. Pripomb, da je bil prebiscit navadno podpisovanje prazne menice, je bilo kar nekaj, sicer Kučan ne bi imel potrebe, da to zanika! - Kakšen bi bi bil izid danes, o tem ni dvoma. Občila so svoje delo temeljito opravila. Plazu se nazaj spraviti ne da! Druga moja velika napaka je bila, ker sem se zelo pozno oglasil na temo “Slovenija -Jugoslavija”. To je bilo šele maja 1991. Ker po naravi nisem črnogled, nisem pričakoval tako tragičnega razvoja dogodkov. Lahko se sicer tolažim z mislijo, češ, saj ne bi nič dosegel. To je res, toda moja vest bi bila v tem primeru danes bolj čista. - Iz zagate se danes lahko rešimo le, če se zavemo, da tičimo v njej. Sicer nam ni pomoči! Stanko Batič PABERKOVANJA S Cela nanizanka člankov in intervjujev v raznih revijah in časopisih, v Novi dobi, Nedeljcu, Jani itd. Gre za gospo Anilo Thanasi - Kodrič in njenega moža, oba uslužbenca HIT-a. Kruta zadeva za vsakogar, če se sodstvo zmoti. Dovolim si podvomiti, da bi sodstvo odredilo pripor brez osnove. Vsa zadeva v člankih je bila prikazana kot zmota in postavlja tudi HIT v najlepšo luč. Predstavnik HIT-a je padel na izpitu poštenja, zašel v lastno past z objavljenim spiskom “Hitovih gostov”, ko si je domišljal, da lahko vsakega kupi že z večerjo. “Hitovi gostje” so zadevo dokazljivo zavrnili. Ali ni ta (ne)uspeli poizkus podku-povanja celo kaznivo dejanje? Celotno slovensko časopisje z nekaj izjemami je namenilo domnevnemu kršenju človekovih pravic proti zakoncema Kodrič zadnjih nekaj mesecev več prostora kot o tisočih obsojenih Slovencih na montiranih procesih ali pa po zloglasnem 133. členu prepisanemu iz Stalinove ustave. Gorje pa je, če se “njihovim” kaj zgodi. Na spremembe so-se komunisti dobro pripravili (zaščitili). Ustanovili so odbor za zaščito človekovih pravic, od katerega pa žrtve komunizma, tako niso nič imele. • Gre za staro, okostenelo, konzervativno, veteransko politično organizacijo, katero bo potrebno pomladiti in to čim prej. Sicer bo to samo še organizacija pozabljivih (sklerotikov). Ničesar se namreč več ne spominjajo, kar so počeli. Kako doseči pomladitev? Samo pomislite, kako so aktivistke prenašale pisma in zaupna sporočila kar v otroških vozičkih, pod plenicami in ritkami dojenčkov in tako varale neumne okupatorje. Posebno varno za pošto je bilo, če se je mali zviti aktivist prej “podelal” po dokumentih in zadevo še bolj usmradil, saj so okupatorji kljub vsem neumnostim, ki so jih počenjali, “drekec” le znali ločiti od marmelade in vanj niso drezali. S temi takratnimi prebrisančki bi pomladitev ZB lahko dosegli, mudi se namreč. Vrag že jemlje vrednote. • S kakšno lahkoto je mogoče izigravati zakone, ali lepše rečeno, (ne)pravno državo. Upam si reči, da gre za dirigirano (naročeno) anarhijo. Sicer so komunisti zakone vedno pisali za druge, sami so jih malo spoštovali. Gospodu Jožetu Pučniku in članom parlamentarne komisije pa naslednji očitek: nič se niste namreč naučili od komunistov. Za ušesa privedite vsakogar, ki se izmika zaslišanju, ali pa z nosili ponj, tako se namreč ravna z rablji. Komunisti so šli namreč po zločinca Artukoviča z nosili v Ameriko. Tako se dela. P. S: Odkritje spominske plošče od VOS-a pobitih partizanskih pilotov je bilo prvo vidno in zabeleženo kesanje. Prisotnost članov ZB s prapori pa pošteno priznanje zmot, kar je moralno dejanje. Marjan Manček, Celje B.OPREŠNIK Miklošičeva 2 Celje tel. 063/27-738 TV STARO ZA NOVO mi m ,, ELEKTRONIKA 1 at v/.ii SAMSUNG ^ <$- TECHNICS . f 4 W ™”T JM ' v ■ • ■ ■ LEASING tel. 063/ 38-251,34-503, fax. 38-951 6 Forum Prve, sicer pa zapoznele lastovke, znanilke vroče politične jeseni, so že zaokrožile Maribor vzdolž in počez. Paberki po časopisju, ki so kot milni mehurčki, dajo slutiti, da se tu nekaj dogaja. Pred vrati so lokalne volitve. Mariborski dnevnik je v Totem listu (Večer, 12. novembra 1994) primerno ponazoril predvolilno ozračje (ali morda smrad?) v zelo zavoženem mestu, kjer je v marsičem “narobe svet”. Docela smiselna je ugotovitev, da se v Mariboru “misli, da je lahko župan vsakdo, ki je po kisli juhi priplaval”. Kandidati, ki jih je omenjeni list karikiral, bi upravičeno sodili na naslovnico, saj zares ustrezajo tistemu, kar Mariborčani o njih več ali manj vemo. Kandidatom pa se je pridružil še osel (pisano z malo začetnico, da en bo pomote), za katerega misli njegov gospodar, da v volilnem boju nima dovolj izgle-dov, ker je pač štirinožec. Toda na ljubo vsesplošni emancipaciji postane tudi on kandidat za župana. Zakaj pa, navsezadnje, t,udi ne? Če pomislimo na osla, na to neskončno potrpežljivo žival, ki ne želi nikomur storiti kaj žalega, si ne moremo pomagati, da ne bi odmerili nekaj prostora še skupini, oziroma stranki, ki je z oslom tako rekoč mistično povezana. V volilni boj, ki menda ne bo samo boj, pač pa celo “mesarsko klanje”, je stranka (po uvoženem jugoslovanskem pregovoru: “I mi konja za trku imamo!”) poslala tovariša, oziroma gospoda dr. Petra Pavla Klasinca. Večer je temu županskemu kandidatu odmeril skromno, dosedanjemu delu primerno pozornost. Uredništvo Večera je morda mnenja, da je mariborski kandidat SKD tako že vsestransko predstavljen, če podobnosti z njim iščemo v karikaturi, priobčeni v Totem listu. To bi bilo pa pomanjkljivo: stranka se je dejansko odločila za pravega človeka, o tem ne gre dvomiti! Temu možu so rojenice položile vodilni, vodstveni in gospodujoči talent že v zibelko. Z debelim kosom direktorskega kruha se je zalagal že kot rosni mladenič na Ptuju, ko za ta položaj ni imel nobenih kvalifikacij, razen morda nekoliko sposobnosti “moralno političnega” koketiranja z obstoječo politično nomenklaturo, kar mu je bilo potrebno za vstop v areno političnega življenja. Po prihodu v Maribor leta 1976 je njegov politični vzpon kmalu otipljiv; človek, ki je prišel v mariborski arhiv in brez diplome zasedel mesto arhivista, je izdal kolege strokovnega kolegija, ko je širokogrudno pčdprl zasedbo mesta arhivista s članico ZK, ki tudi ni ustrezala pogojem razpisa. Sledila je nagrada: fant se je začel z uspehom ozirati po direktorskem mestu. Do tega se je dokopal leta 1983 in na njem vztraja že tretjo mandatno dobo. Ves čas tega ravnateljevanja je bil “pomemben” družbenopolitičen delavec slovenskih in jugoslovanskih samoupravnih asociacij, da bi preko njih realiziral še nekakšne mednarodne ambicije. Pred štirimi leti so sprehajajoči se Mariborčani lahko zrli v “podobo” Petra Pavla Klasinca na velikem plakatu Smoletovih socialistov (po domače: komunistov), sedaj so se vanj ozrli SKD. Se pomnite, tovariši?! Prof. Antonu Klasincu, očetu “dialektično” naravnanega sina, ki je mariborski županski kandidat, je bilo kot pokončni protikomunistični grči s smrtjo pred leti vse prizaneseno. Sredstva obveščanja so pred kratkim sporočila, da je “dr. Klasinc, sicer član SKD, od lani zaposlen kot ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Mariboru” in da so leta 1955 vrgli z gimnazije njegovega očeta, ker je za božič med poukom zabavljal na račun režima. Ali gre v obeh sporočilih za tiskarskega škrata ali za “pomote in potvorbe za razne potrebe”, kdo bi to vedel? Resnica je samo ta, da je “krščanski” kandidat za mariborskega župana zaposlen v Pokrajinskem arhivu že več kot 15 let in da je poleg “pomembnih” družbenopolitičnih funkcij tudi že deseto leto direktor zavoda. Kaj se je zgodilo z njegovim očetom, pa lahko pove božična kronika za leto 1951 ter dogodki, ki so sledili temu datumu. Ali diplomiranega zgodovinarja, kandidata za mariborskega župana, že zapušča “zgodovinski” spomin? Kandidat za župana “mesta ob Dravi” je odslej že večkrat predstavil svoj program. Po ušesih nam zvenijo obljube, obljube, samo še obljube. Toliko smo se že naučili od predvolilnih besedičenj, da vemo, kako so te obljube lahko pokvarljivo blago. To še zlasti velja, če prihajajo od ljudi, katerih življenjski slog je otipljivo “blefiranje”. Izkušnje in ustaljene navade vodenja in upravljanja, pridobljene v srednje pomembnem regionalnem arhivu, bo kandidat, če bo izvoljen, prenesel s tesnega arhivskega dvorišča v mestno hišo. To je ena od njegovih vizij nadaljnjega razvoja mesta, “ki ga ljubi”, da bo stopil iz mikro razmer v makro prostor. Da je spoznal arhivske probleme in oblike vodenja takšnih inštitucij, je moral obresti že pomembna mesta od Atlantika do Urala. Nekajkratni skoki “čez veliko lužo” so bili že preizkušena duševna telovadba. Tudi daljna Kitajska z znamenitim zidom ni izostala. Glede na to, da je Maribor vsaj za naše razmere pomembno mesto, se lahko samo vprašujemo, koliko pomembnih poti bo šele potrebno opraviti, da se bo ta županski kandidat mogel seznaniti s funkcioniranjem mestne uprave. Nekaj izkušenj si je na stari celini menda že pridobil, toda potrebne bodo še dodatne študije, pri katerih brez Nevv Torka, Toronta, San Frančiška, Rio de Janeira, Honoluluja idr. najbrž ne bo šlo. Ne smemo pozabiti na Afriko z pjenimi eksotičnimi mestnimi zanimivostmi, kjer se v komunalne zadeve vnašajo elementi safarija. Kje je Indija - “Koromandija”? Kje so gospodarski uspešneži Tajvana, Singapurja, Hong Konga idr? Pred bodočim mariborskim županom, ki “dela (potuje) kot konj”, je čudovit arab-sko-islamski svet. Tudi specifičnosti glavnega mesta Papue -Nove Gvineje, Port Moresbyja, kjer je baje še vedno možno videti prave lovce na človeške glave, bi utegnile bit za človeka “reda in discipline” ter dela zelo atraktivne. Bog ne daj, da bi tam ostala kaka slovenska županska glava! Vprašamo se lahko, kdo bo medtem, ko bo bodoči župan potoval, “skrbel za red in disciplino v mestni hiši”? Kdo bo skrbel, da se bodo Mariborčani “varno počutili v modernem evropskem mestu”? Kdo bo reševal “socialno stisko”? Ko je županski kandidat govoril o socialni stiski, so mu privrele solze v oči! (Le kaj počne direktor mariborskega teatra, ki ne zmore takega igralskega talenta, pred katerim se lahko skrijejo hollywoodski zvezdniki, pritegniti v svoj ansambel?) Mogoče se je spomnil svojih sodelavcev, ki so postali brezposelni po njegovi zaslugi? Toliko je vprašanj, po dosedanjih izkušnjah s tem kandidatom, pa smo prepričani, da na vprašanja ne bo nihče konkretno odgovoril. Davkoplačevalci pa bodo ne glede na strankarsko opredelitev v vsakem primeru plačniki računov, in to s pristnimi solzami v očeh... J.E. (naslov v uredništvu) Forum 7 SRBIJA ■ SLOVENIJA ■ HRVAŠKA ■ SLOVENIJA - HRVAŠKA ■ SRBIJA ■ SLOVENIJA ■ HRVAŠKA ■ SRBIJA ■ SLOVENIJA ■ Akcija Nove dobe: Trgovina meja NOVA® DOBA VPORAB1TE TISKA Na stotine ljudi je zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije in nesposobnosti državnih organov, da uredijo vprašanja vseh vrst sukcesij, ostalo brez hiš, stanovanj, lokalov, vikendov in zemljišč. Podjetju SOK d. o. o. in uredništvu časopisa Nova doba je uspelo splesti mrežo pravnikov, ki bodo prizadetim iz R Slovenije,* R Hrvaške in Srbije iz Jugoslavije pomagali rešiti težave z nasveti za zamenjavo ali prodajo stanovanj, hiš, vikendov, lokalov in zemljišč na območju nekdanje Jugoslavije (brez Bosne, kjer še divja vojna) Angažirane so najboljše tuje in domače odvetniške hiše! Vaše težave, želje in ponudbe pošljite na naslov: SOK d.o.o., Aškerčeva 15, 63.000 Celje, PP 29 z oznako “Lastnina”. Informacije po telefonu: (063) 441-606 ali 441-215 PARAZITOLOGIJA Kako nadzirati glavne ventile? PREOKUPACIJA OBLASTNE TRAKULJE Varuh pravic 9 ... Dobro je vedeti ... Poročilo o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji Nagla zrušitev družbenoekonomskega sistema prejšnje države Jugoslavije s političnim ciljem ustanoviti etnično homogene nacionalne države je ustvarila plodna tla za lokalne državljanske vojne (ki jih je v veliki meri podpiral govor sovraštva v medijih) in tudi za hude kršitve človekovih pravic posameznikov in skupin, ki so se znašli na rezilu pri izsekavanju mej za vsako ceno. Teoretično odpiranje posameznih narodnih družb v demokracijo torej ni dalo rezultatov, ki bi jih lahko pričakovali od demokratičnega družbenega reda. Slovenija, etnično homogena republika z zanemarljivimi teritorialnimi zahtevami s strani sosedov, ima zdaleč najboljšo in najmanj zapleteno etnično situacijo. Domača in tuja javnost sta v glavnem prepričani, da ni nobene potrebe za kršenje človekovih pravic v Sloveniji. Vendar pa številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji kažejo, da je prav po nepotrebnem tudi v tej deželi na delu etnični princip kršitev. Glavni princip kršitev človekovih pravic v Sloveniji je princip nacionalnosti ali nacionalizma. Slovenci proti južnjakom (Hrvatom, Bosancem, Srbom, Makedoncem, ki so vsi nenadoma postali žtujci’). V treh letih slovenske neodvisnosti pa kršitve človekovih pravic niso bila resno obravnavane. Stari komunistični mehanizem, konspiracija molka, je spet na delu. Zelo pogosta kršitev človekovih pravic v Sloveniji je, da je država izbrisala veliko število ljudi s seznama stalnih prebivalcev proti njihovi volji (celo otroke). Posamezniki potem slučajno ugotovijo, da uradno ne živijo več stanovanju, kjer so živeli leta in desetletja. To pa praktično pomeni, da nimajo več nobenih veljavnih osebnih dokumentov. Ostanejo brez osebne izkaznice, brez potnega lista, vozniškega dovoljenja, ne morejo registrirati avtomobila, ne morejo imeti bančnega računa, ne morejo voziti avta ali kamorkoli potovati', ne morejo do zdravstvenega in socialnega zavarovanja, ne morejo k zdravniku - skratka - ne obstajajo več. Seveda pa ne morejo tudi delati in jih lahko vsak čas vržejo iz službe. Oblasti potem od teh ljudi zahtevajo, da se registrirajo v kaki drugi državi na izmišljenem naslovu, da bi lahko dobili nek papir, ki bi potrjeval njihovo identiteto. V večini primerov tega ni mogoče urediti zaradi vojne v nekaterih predelih nekdanje države. Neka stalnih prebivalcev v Sloveniji od zgodnjih osemdesetih let je poročalo, da so jih na cesti ustavili policisti, ki so jim vzeli veljavne osebne izkaznice, do katerih “nimajo pravice”. Policija ni hotela izdati nobenega pisnega potrdila o zaplenjenih osebnih izkaznicah. Ti ljudje se bojijo, da jih bodo vrgli iz države zdaj, ko so brez dokumentov. Nekaj mladih slovenskih državljanov, rojenih v Sloveniji, po rodu južnjaki, je poročalo, da jim v Sloveniji ne dovolijo poročiti se z osebami, ki nimajo slovenskega državljanstva. Po dnevniku Večer je v Sloveniji okrog 300 ločenih družin. Država ne dovoli možem in očetom niti tega, da bi obiskali svoje družine - kar naj bi temeljilo na tajnem seznamu, ki ga imajo na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti. Tajni seznam določa, za kako dolgo ne smejo priti v Slovenijo nekateri posamezniki (od 1 - 5 let), ne pojasnjuje pa zakaj. Kakih 400 upokojencev, večinoma slovenskih državljanov, že tri leta ne prejema pokojni in nima zdravstvenega zavarovanja - ne morejo k zdravniku. To so starejši ljudje, mnogi med njimi imajo resne zdravstvene težave. Nimajo denarja za nakup zdravil. Slovenskega generala Ožbolta so sprejeli v bolnico zastonj nekaj pred njegovo smrtjo samo zato, ker nekatere mednarodne konvencije dolo- čajo, da je treba zastonj zdraviti ljudi, ki trpijo za rakom. V teku so sodni postopki zoper 1200 družin za izgon iz stanovanja (v narodu, ki šteje 2 milijona). Medtem ko so določeno število družin v Sloveniji že izgnali iz stanovanj, pričakujejo, da bodo do konca tega leta deložirali večje število družin. HELSINŠKI MONITOR SLOVENIJE ima čvrste dokaze, da so številni sodni postopki zoper posameznike nepravilni. Kot opazovalci smo prisostvovali več sodnim zaslišanjem, ki so trajali po pet minut in kjer sodnik ni postavil nobenega vprašanja in odvetnik ni rekel besede v bran svoji stranki. Zbrali smo dokumente, ki kažejo, da sodišča ne delujejo neodvisno, ker o primerih praviloma, uradno in pisno zahtevajo mnenje Ministrstva za notranje zadeve ali Ministrstva za obrambo ter izrekajo sodbo v skladu s takim mnenjem, ne da bi se opirali na dokaze ali da bi ugotovili kaznivo dejanje. Slovenska zakonodaja nadalje vsebuje retroaktivne odloke in zakone, zakone, ki se ne skladajo z lastno ustavo in z mednarodnimi obveznostmi Slovenije, s konvencijami za človekove pravice in s tako imenovano Brionsko deklaracijo, ki jo je Slovenija podpisala poleti 1991. Veliko posameznikov se nam je pritožilo zaradi: • anonimnih groženj po telefonu od 1991 do danes; • hišnih preiskav; • zaslišanj na Ministrstvu za notranje zadeve; • uporabe znane komunistične metode žinformativnih pogovorov’, ki jih organizira HELSINŠKI MONITOR SLOVENIJE CIVIC LINK - Center za človekove pravice Ciril Metodov trg 1/111 tel.: (061) 1335-111 faks: 1334-191 Varuh pravic policija v kavarnah in drugod; • povabila uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve za vohunjenje kot pogoj za pridobitev državljanstva; • predlogov za podpis lažnih izjav o sosedih; • maltretiranje slovenskih državljanov poročenih z neslo-venci; • maltretiranje nekdanjih častnikov in uslužbencev JLA; - poniževalno vedenje uslužbencev do neslovencev v uradih. Naštete kršitve človekovih pravic govorijo, da gre za sistematično etnično čiščenje v Sloveniji na ta način, da postane življenje žrtev neznosno. Da bi preprečili in prekinili kršitve človekovih pravic v Sloveniji, je nujno uresničiti naslednje ukrepe: ■ prekiniti proces deložacij; ■ prenehati z vmešavanjem države v življenje družin iz mešanih zakonov; ■ preskrbeti veljavne osebne dokumente vsem nekdanjim stalnim prebivalcem Slovenije, ki to želijo; ■ dati ljudem njihove zaslužene pokojnine in zdravstveno zavarovanje; ■ obravnavati vse ljudi, ne glede na njihovo narodnost, z dolžnim spoštovanjem na javnih mestih; ■ prenehati z govorico sovraštva v medijih; ■ vzpostaviti neodvisna sodišča; ■ uskladiti slovensko zakonodajo z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah. Neva Miklavčič Predan govornica Helsinškega monitorja Slovenije Opomba: Navedeni dokument je Neva Miklavčič Predan, predstavnica Helsinškega monitorja Slovenije, 7. novembra 1994 predstavila na sestanku Mednarodne helsinške federacije v Budimpešti. Dokument temelji na več kot 130 pritožbah posameznikov, katerim so kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Gre predvsem za probleme neizplačevanja pokojnin, stanovanjske zadeve in težave v zvezi s slovenskim državljanstvom. Helsinški monitor Slovenije je vse prispele pritožbe posredoval odvetniku Dušanu Jelušiču, ki ugotavlja, da se v primeru sodnega reševanja omenjenih problemov pravna dejstva najpogosteje interpretirajo v škodo pritožbene stranke. Najbolj transparentno je dejstvo, da nihče od vlagateljev pritožb ni v sodnem postopku, kar pomeni, da noben od omenjenih primerov izgube državljanstva, neizplačevanja pokojnin in nasilnih izselitev iz stanovanj nima pravne podlage in s temeljnimi postulati pravne države nima dobesedno nobene zveze. BABY'S D M OUT Tisti slovenski mediji, ki še N50 povsem v krempljih politične mafije (ENA BANL4- ENASTRANKA) so namenili nekaj pozornosti kršenju človekovih pravic v Sloveniji. Helsinški monitor pa je zadel žebljico na glavico in zalučal rokavico v obraz “nekompetentnemu” predsedniku države, vladi, parlamentu, varuhu pravic itn. Nastal je nemir med .1RUSI, ki so takoj, kakor poslušni vojščaki, obkrožili monitorjevo akcijo, čeprav je že vsaj od začetkov “razzdruževalne demokracije” jasno, da tisti, ki so aktivno sodelovali pri sejanju sovraštva, danes ne morejo nič več: LEVENSEŠE LAHKO VLEČEJO IN VTIKAJO ROKE MEDŠPRII1E MOLKA W SE NEUSMILJENO VRTI SAflOMPFEJ. Katastrofa demokratizacije je itak prav “razzdruževalna demokracija”, ki se “najlepše” manifestira v Bosni in nadaljuje s komunalnimi sredstvi v Slovenij, ne glede na voljo ljudi, ki so bili na P- * -PUniPlVtV-PUffU proti razbijanju Slovenije. Toda ko si 50 - letnik (GLAVASIVI. RITNORI) ustvarja “novo družino”, pozablja ha “otroke” iz prvega zakona. To se je zgodilo tudi Sloveniji: striktno spoštovanje človekovih pravic, ne glede na kopico “čefurjev” med maso v rit sunjenih Slovencev, je edino jamstvo za civilizirano Slovenijo (trde izraze uporabljam v mehki varianti, ker je realnost še precej bolj kruta). Veliko število “virusov”, ki obkrožajo monitor, so iz vica - PANAJPAČV5AKPRUGAČI PESMI MOJE SODI. Toda to čvekanje v prazno, je samo znamenje skleroze. “Policijski” varuh pravic, obkrožen z istimi virusi, pa zaenkrat le ŠMINKAŽA za domačo in tujo javnost. Pil01 - MASKOTA Razen poslanke demokratske stranke DANCE SIMIČEV ; ki misli globalno in ukrepa lokalno, so vsi drugi samo “nekaj” opozarjali, pisarili po svetu in se zgražali v oštarijah. Monitor je prijel vroč krompir v roke in si nakopal jezo monosercev, čeprav je glede teh vprašanj razlika med Madridom 1936 in Ljubljano 1994 le še minimalna: Komu bim - bam? Najbrž vsem, ne glede na raso, spol itd. - KAJTI KO SOPR&I PO LEVEGA SOSEDA SEM MOLČAL KO 50 PRŠU PO DESNEGA SEM POGLEDA STRAN KO SO PRIŠLI POTE NISEM IMEL KOGA POKLICATI. Ampak taka Slovenija JE: 50 let smo ponižno molčali na robu največje klavnice (Kočevski rog) in se še danes ne vprašamo, če bi bili ves ta čas TLIM Srbi tiho? Štiri leta ta oblast že spušča kri svojim nekdanjim “otrokom” - izključno po zaslugi politikov “šestdnevnih nasprotnikov” - toda od neke točno ugotovljive točke naprej gre le še za “bolnike”. Z njimi je treba ravnati popolnoma drugače. In tu se velja spomniti pravljice o MOJCI POKRAOJL Fl, ki je v svojo, za naprstnik majhno bajtico, sprejela po vrsti vse sirote - zajca, ježa, čebele, osla itd. - in ko so prišli RESNIČNI RAZBOJNIKI, so vsi skupaj nepridiprave tudi odgnali. Milan Meden Varuh pravic M.F., sedaj 21 - letno dekle slovenske matere, je očetu, lastniku gradu Vodni dvor v Kurji vasi pri Velikovcu, pogosto uhajala v rodno Slovenijo, čeprav ji je odtujeval potni list. Očetovemu velikemu bogastvu in njegovemu strankarskemu ugledu navzlic (ali prav zato?) je šla tragično pot: postala je morfinist - prostitutka, zvodnik pa je njen lastni brat. Otroci zares niso krivi za početje svojih staršev in jih je treba odvezati te hipoteke. V ZDA (in Libiji !) velja j us solis - državljanstvo po mestu rojstva in ne (nemški!) jus sanguinis - državljanstvo po krvi. Od genotipa (krvna dednost) je pri družabnih bitjih pomembnejši fenotip (vpliv okolja -vzgoja). Torej okoreli nasprotniki sami vzgajajo sovražnike lastnih otrok tako, da otroke premagancev kaznujejo za dela očetov. Živali - ravnajo - drugače! “Problem” je tudi T.K., poštenega Nemca (ubil ga je Ges-tapo) hči, po vojni v Ljubljani neznosno etiketirana s “fašistom”. Mnogo poštenih Nemcev in Italijanov je bilo leta 1945 žrtev pogromov v Dalmaciji in Vojvodini. Kako to, da Slovenija, po 1000 letih sobivanja, nima staroavstrijske “manjšine” - “nemških” imen pa je (na primer v telefonskem imeniku) RS obilo? Kot je tudi “slovanskih” v Avstriji (Vranitzky, Kreisky, Sino-watz...). “Etnično čiščenje” je le posel za Butalce. Definicija nove dobe: Si deže-lan tiste dežele, katere dekleta sanjaš in državljan tiste države, v katere šole hodi tvoj otrok. Včasih sta si ti dve deželi v laseh in tedaj imaš namesto mirnega sna nočno moro ob belem dnevu. To je tudi razlog, da je mladost tako vesela, starost pa pogosto - tudi ne. ČE PRITISNEŠ KOGA OB ZID, BO ŠE IZ ANGELA RATAL HODIČ Kongres SKD in volitve vodstva do jutranjih ur Ga. Marjeta Čepič iz Maribora opisuje dogodke iz IL svetovne vojne in po njej v Sobotni prilogi Dela. V članku se sprašuje, zakaj je 90 % nič krivih ljudi bežalo proti meji, nakar zapiše svojo ugotovitev, da zaradi lažne propagande. Ali je bila propaganda res lažna ? O tem bi lahko sama napi- W’ ampak so ,m i, vi,en,a res ogro■ žab revolucionarni partizani. Ker je gospa stanovala blizu krajev, kjer so neoboroženi ljudje bežali, me zanima, ali se spomni, kako so letala metala nanje bombe, kako so jim partizani s krikom in, vikom Upam, da me bo ga, Čepič ra zumela, da nisem nastrojena proti pravim partizanom, ki so se borili za svobodo na domači zemlji, ne glede na narodnost, ampak sem proti tistim partizanom, ki so se po vojni šli revolucijo in usmrtili na desettisoče nedolžnih žrte v. Zame osebno sta Hitler in Stalin isto gorje za človeštvo in tisti, ki so sodelovali z njima, so bili kolabo-racisti in izdajalci lastnega naroda. Zame so pravi partizani tisti, ki niso bili pristaši boljševizma, ideologije zla, ampak jim je Šlo za to, da osvobodijo lastno ognjišče. Toliko v razmislek o partizanst vu na Slovenskem. TRUDE KURINČIČ, • Maroltova IS, Ljubljana 12 Zakulisje Exelenca maister Pred časom je bila v središču pozornosti medijska kampanja nacionalistične, nato Janševe poslanke Irene Oman z vprašanji o namenskosti izdajanja prostorov kranjske porodnišnice lepotnemu kirurgu. Danes se gorenjski porodničarji odločajo že o tem, katero od obeh še obratujočih porodnišnic, kranjsko ali jeseniško, bodo morali zapreti. Za Zakulisje 13 obe ni dovolj dela. Problem odvečnih psov se rešuje z veterinarskimi brakadami in s predlogi psi - hrana - psom. Predlogov ljudje - hrana - ljudem razen sporadičnih primerov še ni, prenaseljenost dvo-nožcev se rešuje z osvobodilnimi vojnami in demokratizacijami za vsakokratno rabo, v nujnih primerih pa z abortiranjem in kastracijami. In vendar je bila kranjska porodnišnica postavljena, ko so bile za abortus še potrebne komisije in ko je bil Kranj trikrat manjši kot je sedaj. Delala je z nadurami. Sedaj niti za redne ure ni dovolj dela in so porodničarji kar i .jj^m mL J JI it ^10$ ‘ 1 **i ‘S1 ’ i iiMMI HiBSh Jaeger maister >v m. “veseli”, kadar lahko postanejo aborterji. Ne da bi jih to delo veselilo, ampak od nečesa je treba tudi živeti. Kakšna je potemtakem dežela, ki žre svoje lastne otroke. Dežela permanentne tranzicije? V ZDA je zmagal Clinton kot oseba s pomočjo svojega JFK - Elvis Prestley imagea. Tudi Kučanu videz Freda Kremenčka še vedno uspeva mobilizirati jurski park 400.000 glave množice penzionistov. Mimogrede: ganljivo je gledati na primer v kranjski občinski zgradbi smeno ne generacij, marveč zaračenih strana: v času, ko je stavbo, zgrajeno sicer v času Ge-stapa, krasila slika JBT -Z(agorac), so se notri zbirale čete spomeničarjev in (enih) veteranov. Sedaj, v času JBT - Z(avrl), ko avlo krasi (kazi?) portret veterinarja (kakršna oblast, tak guru) Janeza pl. Plajbesa, izprašanega avstrofila in prešernomrzca (kipa svobode pred avlo, ki dvignjeno pest moli proti Karavan- kam, še niso na levo krug obrnili za 180 stopinj), se notri zbirajo še bolj številne kolone prisilnih mobilizirancev v \Vermacht, tretje vojske, ki čaka na priznanje nemških podpor. Ja, ali je še kaka nacija, pa tako majhna, dala toliko vojakov v tako različne sestave? In za konec: kakšna je usoda slike fuehrerja, ki so jo leta 1991 ponovno odkrili na podstrešju stavbe in ki je krasila1 avlo preti jbtz ena in dve? Ja, ever greeni: ko je bil Tito, je bilo lepo, je rekla mamka, ki je nato Kučana obkrožila. Ampak ne zato, gospa, ker je bil Joško Vam tako lep, ampak zato, ker ste Vi osebno imeli dvajset, trideset, štirideset in petdeset let manj kot danes. Leta 1992 je 50 odstotkov volilnih upravičencev pod 25 let abstiniralo, ostalih 50 odstotkov jih je nasedlo padalcu. Če bi bil dobri človek iz Negove živ, bi nemara oddali glasove njemu: govoril je resnico in tudi sicer je bil nezanesljiv politik. Nazaželjene se abortira - potencialno nadležne -odstrani (tudi ubije). Preš s e maister Zakulisje 14 : SIESS - igi* * m r.v -mmm i 'n ■ -1*11,: V ' -i Berlusconi -P™ vprašanje, ki je v odnosih z Italijo v ospredju, se nanaša na tole: ali nimamo tudi v Sloveniji že nekaj časa svoje “Berlusconije”, ki vedrijo na političnem nebu? Že pri Lorenzovi tezi o tem, da se med seboj ogrožajo samo iste vrste, bi bilo mogoče te spore pripisati istosti. Kako lahko preigravamo politični razvoj naprej? V prvi etapi naj bi s pismom Italijanom obljubili, da bomo takoj po sprejetju sklepa o pridruženem članstvu spremenili svojo ustavo, po sprejetju v polnopravno članstvo pa še izvedbene zakone v korist italijanske strani, torej tisto, kar jim je slovenska vlada obljubila. Ker nas Italijani vsaj tako dobro poznajo kot drugi naši sosedi, vedo, da smo nezanesljivi pogajalci, da na pogovorih marsikaj obljubljamo s “figo v žepu”, nato pa delamo naprej, kot da se ni nič zgodilo in da nismo ničesar obljubili. Italijani bi bili sprva, denimo, kake dva tedna zadovoljni, podprli bi nas pri pogajanjih z Evropsko unijo, nato pa bi nas vprašali, kakšna jamstva jim lahko damo za to, da bomo svoje obljube tudi uresničili. To se zgodi s pismom predsedniku vlade, ki takšna zagotovila vsebuje. Se vedno pa se pri vsej tej diplomaciji ne moremo znebiti občutka, da nekdo ustvarja psevdo - politične probleme, ki jih nato razre- M!5 S kakšnimi jamstvi bi radi Italijane prepričali, da se naše obljube ne bodo sesule kot tale most. g j. , *■ y >x , t , >, /a; ' > - ?V' • . Vit. < ; 1 „ 'v šuje na psevdo - način, medtem ko življenje teče naprej - torej mimo politike in mimo države. Pri vsem tem je zanimiv postopek z ministrom Peterletom, ki je še do nedavnega sodil med pet “nedotakljivih Slovencev”, sedaj pa ga vsi obravnavajo kot nekakšnega vratarja krščanske demokracije, čeprav je bil še včeraj spoštovan sogovornik. Če bi se ozrli po ostalih članih slovenske pogajalske ekipe v Ogleju ali Rimu, bi morali ugotoviti, da ni bilo krščansko - demokratskih izvedencev ali drugih udeležencev, razen ministra Peterleta. Zato je nastala situacija več kot motna, tako v zunanji kot notranji politiki. Če se s Peterletom tako postopa, kaj naj pričakujejo od takšne države ostali “navadni” državljani pred obličjem javnosti in glede na zaščito njihovih temeljnih človekovih pravic. In spet je v igri slovenski Berlusconi. Zakulisje 15 ■ Boštjan HORVAT: Tako mislim Svet za nacionalno ne-varnost - nova institucija varnostno - obveščevalnega sistema Vprašanja slovenske nacionalne varnosti, neobstoječega varnostno - obveščevalnega sistema, reševanje mednarodnih sporov ter vključevanje Slovenije v EU oziroma na Balkan, so izbruhnila na površje tako silovito in s tako naglico, da jim slovenska politika ni več kos. Pomanjkanje osnovnih vzorcev obnašanja predstavnikov slovenske države na tem področju je neznosno. Rešitve ni videti nikjer, najmanj v vladi in parlamentu. Edinole predsednik države se je zavedel teže problema in je pozval k kreiranju sveta za nacionalno varnost. Pričujoči članek je bil objavljen v Razgledih slab teden pred predsednikovim pozivom na televiziji. Zaradi dramatičnega poslabševanja stanja slovenske nacionalne varnosti mislim, da je njegova ponovna objava dobrodošla in hkrati opomin tistim, ki so dolžni ustvariti institucije in politične pogoje za njihovo delovanje ■ esolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti in predlog ■ ■zakona o varnostnoobveščevalni dejavnosti, na varnostnoobveščevalnem (v/ o) področju uvajata svet za nacionalno varnost, kot povsem novo institucijo. Po volitvah leta 1990 je bila osrednja v/o služba in celoten v/o sistem pod silovitim pritiskom političnih obračunavanj. Dosedanjih reorganizacij v/o sistema so se lotevali predvsem diletanti, tako v stroki kot politiki. Čemu je to tako je potrebno pustiti širši zgodovinski in politični analizi, ki jo bo najverjetneje možno napraviti šele čez leta. Ostaja dejstvo, da je slovenska politika dokončno spoznala potrebo, da svoje varnosti ne prepušča naključjem. Pravno formalna opredelitev sveta za nacionalno varnost je po dosegljivih virih povsem nezadostna. Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti je svet za nacionalno varnost opredelila kot posvetovalni organ, ki ga imenuje vlada za “izvajanje priprav in izvajanje obrambe, varnostnega sistema ter zaščite in reševanja v skladu z odločitvami državnega zbora, ustavo in zakoni...” Predlog zakona o v/ o dejavnosti v 10. členu določa, da svet za nacionalno varnost pri vladi obravnava temeljna vprašanja z v/o področja ter politiko in strategijo delovanja državnih organov in služb na tem področju, usmerja in usklajuje njihovo delo ter spremlja izvajanje usmeritev. V naslednjem odstavku, isti člen predloga zakona določa tudi v/ o koordinacijo, ki jo sestavljajo šefi vseh varnostnih in obveščevalnih služb. Na podlagi resolucije in predloga zakona lahko sklepamo, da svet za nacionalno varnost predstavlja predvsem koordinacijo vseh v/ o služb ter je svetovalno telo vlade. Vsekakor gre za napredek v organizaciji v/o sistema. Postavlja pa se vprašanje preostalega dela sveta za nacionalno varnost. Iz javno dostopnih virov lahko ugotovimo, da bo svet za nacionalno varnost deloval v obliki tričlanske v/o koordinacije. Ostalih določb ni zaslediti nikjer. Resolucija določa, da svet za nacionalno varnost imenuje vlada, noben sprejeti ali predlagani pravni akt pa ne določa sestave ostalega dela sveta, njegov odnos do parlamenta, do predsednika republike in do ostalih državnih organov. Prav odnos sveta za nacionalno varnost do predsednika republike lahko postane problematičen, ker resolucija o nacionalni varnosti določa, da vlada skrbi za priprave in izvajanje obrambe preko sveta za nacionalno varnost, ustava pa določa, da je vrhovni poveljnik, oboroženih sil pred- sednik republike. Verjetno bi bilo potrebno pripraviti obsežnejši zakon o nacionalni varnosti, ki bi natančneje določal vse pristojnosti sveta za nacionalno varnost, sicer bomo kmalu po njegovem nastanku priča njegovim zlorabam. Svet za nacionalno varnost - institucija centraliziranega v/o sistema V drugi polovici tega stoletja se je razvil nov koncept obveščevalnega dela, ki ga obveščevalna stroka imenuje “centrali intelligence”. V našem izrazoslovju bi lahko rekli, da gre za absolutno prevlado centraliziranih nacionalnih v/o sistemov, ki gradijo na osrednji obveščevalni službi, kot analitski ustanovi, ki je politično in strokovno podrejena svetu za nacionalno varnost. Ne gre zgolj za politično odločitev ali Slovenija potrebuje takšen ali drugačen tip v/o sistema; gre za dejstvo, da je centraliziran v/o sistem nujen pogoj za učinkovito zagotavljanje nacionalne varnosti. V ZDA je na predlog generala Williama Donovana, predsednik Truman leta 1947 predlagal ustanovitev CIE, kot krovne obveščevalne agencije pod vodstvom sveta za nacionalno varnost. Istega leta je ameriški kongres sprejel zakon o nacionalni Zakulisje 16 V vsakem od nas sta Don Kihot in Sančo Pansa Zakulisje varnosti, ki je uzakonil tako svet za nacionalno varnost, kot CIO. Kljub političnim zlorabam, ki so jih doživeli tako rekoč vsi v/o sistemi, lahko trdimo, da si Slovenija ne more privoščiti drugače organiziranega zagotavljanja svoje nacionalne varnosti. Le v državah, kjer je močna pozitivna tradicija narekovala prevlado resorno organiziranih sistemov. Slovenija nikakor ni takšen primer. Vse slovenske varnostne in obveščevalne službe so se v procesu centralizacije, zaradi ključne vloge osrednje analitične agencije, razvile iz klasičnih vohunskih agencij v moderne informacijske centre, ki poleg tega, da služijo državi, servisirajo vedno več področij družbe z globalnim zbiranjem in analiziranjem informacij (gospodarstvo, znanost, ekologija in celo kultura). Vsaka obveščevalna služba leta in leta kopiči ogromno količino informacij (znanja), ki sčasoma zgubijo smisel skrivnosti, oz. tega značaja sploh nikoli niso imele. Obveščevalne službe tudi vedno bolj analizirajo javno dostopne informacije (znanje) in ne služijo zgolj ozkim potrebam nacionalne varnosti (open source sollution). Obveščevalne metode postajajo vedno bolj legalne in služijo zbiranju in analiziranju informacij iz celega sveta, predvsem ne s špijonažo. Slovenski svet za nacionalno varnost bo prav gotovo potreboval tudi različne druge koordinacije in ne zgolj obveščevalne. Povsem nedorečeno je področje obrambe, gospodarske varnosti, itd., predvsem pa je potrebno poudariti, da svet za nacionalno varnost opravlja tudi funkciji verifikacije in nadzora. Dosedanja zakonska ureditev verifikacije programov dela in odobravanja posebnih metod in sredstev v/o služb hromi njihovo učinkovitost. Prav verifikacijska koordinacija pri svetu za nacionalno varnost bi povečala učinkovitost dela v/o služb. Poudariti je potrebno, da mora svet za nacionalno varnost ločiti dve vrsti verifikacije posebnih metod in sredstev: • verifikacija uporabe posebnih metod in sredstev varnostnih služb - gre za pregon storilcev kaznivih dejanj (vohunstvo, organiziran kriminal in terorizem), ki jih dokončno odobri sodišče; • verifikacija uporabe posebnih metod in sredstev ter neobveščevalnih dejavnosti obveščevalnih služb v tujini, ki jih odobri predsednik vlade. Nadzorno funkcijo bi svet za nacionalno varnost lahko opravljal z direktnim inšpekcijskim nadzorom inšpektorjev za nacionalno varnost, ki bi jih imenoval predsednik republike in bi morali biti strokovno neoporečni in strankarsko nevezani. Njihova pooblastila mora definirati zakon o nacionalni varnosti in morajo dovoljevati neposredni nadzor vseh preteklih, tekočih in predvidenih dejavnosti posamezne varnostne ali obveščevalne službe. Sestava sveta za'nacionalno varnost in njegova vloga pri kreiranju zunanjepolitičnih strategij in razreševanju mednarodnih konfliktov. a) Sestava sveta za nacionalno varnost. Svet za nacionalno varnost sestavljajo predstavniki vseh tistih državnih organov, ki imajo znotraj svojih resorjev organizirane varnostne, obveščevalne ali obrambne strokovne službe ali organe: ministri, šefi strokovnih služb, predstojniki institucij nacionalnega pomena in so nosilci dejavnosti, ki imajo nacionalno varnostni pomen. Delo sveta za nacionalno varnost se deli na tri osnovne dejavnosti: - varnostno-obveščevalno, - obrambno, - gospodarsko; Vsako od omenjenih področij je organizirano v odboru (koordinaciji) ali po potrebi skupno. Svet za nacionalno varnost sprejema odločitve v skladu z nacionalno varnostno politiko, ki jo sprejema državni zbor. 17 Predsednik sveta za nacionalno varnost mora biti predsednik vlade, ki ga sklicuje, odgovarja za izvrševanje vseh njegovih odločitev, posebno tistih, ki posegajo na območje tujih držav in na delo obveščevalnih služb v tujini. Velja opozoriti, da gre za pomembno “podrobnost”, ki bistveno vpliva na stopnjo koordiniranosti v/o služb in obrambe. V javnosti so se že pojavila opozorila predsedniku vlade, naj ne prevzame odgovornosti vodenja sveta za nacionalno varnost z argumentom, da smo bili v preteklosti priča odhodov posameznih političnih funkcionarjev zaradi prevzemanja odgovornosti za delovanje celotnega resorja. Takšen argument ne zdrži nobene kritike. Za posamezne ukrepe obveščevalnih služb v tujini ne more nositi odgovornosti nihče drug kot predsednik vlade. V državah s predsedniškim sistemom takšno odgovornost nosi predsednik države in je tudi svet za nacionalno varnost ustanovljen kot telo, ki ga vodi sam. Medtem, ko znotraj države sodišče odobri uporabo posebnih metod in sredstev, lahko uporabo teh sredstev odobri in prevzema nase vso odgovornost, predsednik vlade. Odgovornosti za dejavnost Slovenije v tuji državi ne more prevzeti obveščevalna služba sama. Takšna ureditev bi lahko pomenila uvod v policijsko-vojaško diktaturo, z neslutenimi mednarodno-političnimi posle- Zakulisje 18 dicami. Skratka: za dejavnost v/o sistema mora največjo stopnjo odgovornosti prevzeti predsednik vlade. b) Kreiranje zunanjepolitičnih strategij in reševanje mednarodnih konfliktov. Skozi zgodovino so različne države razvile različne načine oblikovanja svojih zunanjepolitičnih strategij: od najpreprostejših, do sofisticiranih modelov, v modernih parlamentarnih demokracijah. V osnovi gre za tradicionalne modele, odvisne od kulturnega in socialnega položaja nekega naroda ali regije. Za ponazoritev lahko navedemo enega najenostavnejših, beograjski model na Francuski 7 in model prilagojen pogojem modernih parlamentarnih demokracij, ki nacionalno usodo rešujejo institucionalno, kot je svet za nacionalno varnost v ZDA. Široka paleta državnih organov, institucij nacionalnega pomena, strokovnih služb v/ o sistema in obrambe lahko deluje usklajeno samo, če ima na voljo dovolj informacij in analiz. Obveščevalne službe so jim v veliko pomoč. Predvsem pa postanejo nepogrešljive pri izvajanju aktivnosti, ki realizirajo sprejete strategije. Gre za t.i. neobveščevalne dejavnosti obveščevalnih služb v tujini. Svet za nacionalno varnost je torej državna institucija, v rokah predsednika vlade, ki je izrednega pomena za nacionalno varnost. Osamosvojitev Slovenije, vključevanje v nove mednarodne integracije, tuje aspiracije po slovenskem ozemlju, vmešavanje tujih držav v slovenske notranje zadeve, so problemi, ki jih lahko Slovenija rešuje v svetu za nacionalno varnost. V takšnih primerih svet za nacionalno varnost lahko odigra svojo ključno vlogo: probleme lahko rešuje v nacionalnem interesu, na takšen način, da v svoje delo vključi nacionalne institucije znanstvenega, gospodarskega in kulturnega značaja. Njihov pogled v posamezne probleme je strokoven in vključuje spoznanja mednarodne veljave. Posebno pri problemih, ki jih Slovenija verjetno ne bo mogla rešiti v kratkem času (meja s Hrvaško, odnosi z Italijo ter Avstrijo, vključevanje EU,...), lahko svet za nacionalno varnost ustnovi, npr. konzorcije, ki organizirajo znanstvena, gospodarska, kulturna srečanja vseh kompetentnih institucij in uglednih posameznikov na mednarodnem nivoju, kjer obstaja znanje za vsestransko proučitev in rešitev posameznih problemov. Takšen način pritegne zanimanje mednarodne javnosti, delovanje države pa postane tudi na najobčutljivejšem področju nacionalne varnosti transparentno. Tudi financiranje takšnega delovanja je mnogo lažje kot financiranje drage obrambne obveščevalne in diplomatske infrastrukture, ki postane nujna, ko posamezno nerešeno mednarodno vprašanje postane mednarodni konflikt. Podoben pristop je lahko nadvse koristen tudi pri kreiranju zunanjepolitični strategiji. Na podlagi tako zbranih in javno objavljanih raziskav, analih in ocen, lahko osrednja analitska služba v/o sistema, izdela kvalitetne analize in ocene, ki so podlaga v procesu odločanja v svetu za nacionalno varnost. Nadvse koristno bi bilo poučiti delovanje konzorcija Nove Benetke, ki deluje že nekaj let. Združuje vse geopolitike s področja SV Italije in proučuje možnosti razvoja beneškega zaliva in njegove gospodarske in politične usmerjenosti na poti v spodnje Podonavje. Verjetno gre za primer, ki bi lahko služil kot “čase study” za reševanje marsikaterih odprtih vprašanj slovenskega narodnega obstoja. Think tank Generiranje znanja, poznavanja analiz ter informacij o posameznih problemih, s katerimi se spopada slovenska država ne pomeni dosti, če spoznanja ne bodo na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom. V svetu poznana oblika je formiranje “think tanka” v obliki računalniško podprte baze podatkov, ki zbira celotno pridobljene znanje in informacije na določeno temo. Večji del baze podatkov je lahko javno dostopen, tudi na komercialni osnovi. V tej točki v/o sistem preide v fazo privatizacije, kar je splošni trend sodobnih obveščevalnih služb. Boštjan Horvat Grafična oprema, tekst pod fotografijo in okvirček so redakcijski HIATUS (ZEV) Nekateri objokujejo horizontalno mnenjsko delitev te države na levi in desni, severni in južni, vzhodni in zahodni “blok”, kar pa samo po sebi niti ni najbolj tragično, saj je le prirodni odraz vpetosti Slovenije v trenutna navzkrižja širših interesnih sfer. To ni najbolj tragično, dokler zajema okolica zunanjost te države. Pač pa je zdaleč hujša socialna konfrontacija, ki poteka znotraj Slovenije in jo po vertikalni liniji deli v dva sloja. Tildi ta delitev ne bi bila tragična sama po sebi, saj je bila tudi tako imenovana brez - razredna družba “enakih” v bistvu že dvo - razredna, kjer so bili “enaki” bolj ali manj enaki med enakimi. Tragedija je, da sta se ta dva, skozi zgodovino vsepovsod in vseskozi prisotna sloja, v tej državi razmaknila in vlada ogromen hiatus - ali zev - v sredini: visoko zgoraj tenak sloj elito - plutokracije, globoko spodaj spavperizirana “masa”, vmes pa nič - razen prepada odtujenosti in obojestranskega nezaupanja in smrtnega sovraštva. Ker pa suverenosti posebej majhne države ni brez širokega konsenza ljudi, čeprav na dnu - je današnja Slovenija le tenak led na površini, v globini pa mračne mase hladnega tolmuna: kralji Betajnov na plečih hlapca Jerneja. Nimamo pojma, kam spada ta problem, vsekakor pa je že učinkovito demantiral pravljičarje: Slovenija - prijazna država na sončni strani Alp. Zakulisje 19 Sam svoj VOLIVEC RAZLOG VEČ, DA GLASUJETE ZN SOCIALDEMOKRATSKO STRANKO SLOVENIJE! * Sociakfcmokrsti st prtrartevaroo aa fioctelno praričtid, ekonomsko uspešno m pravno državo Siorenljo- * Sodakksnokratooi več kot denar ta oblast petnettljo poštenost iskrenost ta resnica. * Socialdemokrat* imamo jasen program gospodarskega razvoj Storenjje. * Socialdemokrati naredimo, kar obljubimo In ne bežimo pred odgovornostjo. * Socialdemokrat* podiramo hitrejši razsoj malih ta srednjih pnty*9. * Socialdemokrati astvaijarik) pogrje. v katerih se deiavrl ne bodo Več boli za woja delovna mesta ta bodo ptačartl n»roo ogrožena. * Socialdemokrati bomo prerisati ukrepe aa zajezitev naraščajočega kriminala in nasilja. * Sodaklcmokralj poptramo dmžtno In st* borimo za ustvarjale takšnih pogojev. ki bodo zagotavljali staršem ta Otrokom normalne razmere za vzgojo in oroflgočSe drofinam po#7je xa večje šlevtio otrok. * Sdtiaklentakrati bomo naredili ra«, ds bomo našim otrokom zapustiti varna, zdravo ta ztieoo Slovenijo, * Sodškfcmokratl se zsremtimo ta enakopraven razvoj slovenskega podeželja ta proti državnemu ter regijskemu centralizmu. * Sodakkmoferati sc ravromarotm občine, ki hudo razpolagale z dovolj vd&tail pristojnostmi In totiklnlmi lastnimi prihodki da bodo |udjc v njih lahko odločali o vdreti razvoju. * Sodaklemokratt sc zavzemamo za hitrejše spremembe v zdravstvu ta šolstvu. * Sodakktnokratl m zavzemamo za dejansko enakopraven položaj ženske v stavensk.l družbi In preseganje razralšijarg, da jifc Ženska odgovorna in poMktatt* samo za vzgojo otrok tel družinsko drlo, * Sodaklctnokratii se zavzemamo za ohrar^aq|c slovenske kulturne dediščine tu kulturni razvoj, kt bo otiKigtKsal trvidjaJjai^e mladih ttotvogatoev in nadaljni razvoj amaterske kuti are. * Sodakktaiokratl se zavzemamo ra -športna politiko, v kalcitne bodo več prevtadovakt siremkarska merila, Zaznamo se za takšno športno politiko, ki bo mliMOčIla športno udejstvovanje rlmštršmui kreoli |udi in spodbujate perspektivne športnike. 4 &k;taldemokrati podpiramo tradicionalne oblike cfganMraoja Slovencev, še posebej splošno koristne orgitn&oesje kot so gasilci In druge. * SOaALDEMOKR-m VKRfAMEMO V STjOVENLJOI V priložene sheme vpisujte imena posameznih kandidatov, kandidatnih list, strank, statutov in programov. Grafike so delo Corneliusa Petraeusa iz Hamburga, študenta hermetične filozofije. Datirajo iz 17. stoletja, obljubljajo pa “spremembo vseh nepopolnih kovin v - zlato & srebro.” Original v osmih slikah v zaporedju označuje - boga, vesolje, štiri elemente, človeka, prirodo, dušo, seme dela in filozofov kamen - ki poslednji - kot vrahovni princip volilne alkemije spreminja žveplo v srebro & zlato. E ARRIVANO I BUONI In prišli so dobri in nisem vedel, koliko slabih je bilo - doslej (La napoletana). 20 Zakulisje Ob 75-letnici Glasbene matice - Maribor Ženska, ki rešuje Maistrovo dediščino in idejo - Samo razgledan narod je samozavesten -Poslanstvo Glasbene matice je v odkrivanju in negovanju kulturne identitete naroda - Slovenci ne znamo ceniti intelektualcev, ker smo v celoti gledano sami premalo izobraženi “Odraščala in zorela sem s spoznanjem, da je kultura tista, ki povezuje ljudi, da se z njo stke največ poznanstev in prijateljstva in spoznanje, da je moj osnovni smisel življenja delo z otroki in mladimi, kajti, kar mladi dobijo v otroštvu, to je njihova popotnica za celo življenje,” pravi Cvetka Jan -Rousova, predsednica Glasbene matice - Maribor. “Danes sem prepričana, da nismo mi tisti, ki smo se po naključju tukaj znašli in Glasbeno matico oživeli, zaslužni za njeno poslanstvo. Glasbena matica je bila spočeta s tem poslanstvom pred 75 leti, ker sta general Maister in Oskar Dev vedela, da njena vsebina ne more nikoli odmreti. Gre za izredno vizionarstvo, ki je močnejše od ljudi, ko so ga poskušali zatreti.” Od Brezja do Radgone Danes mnogo vedreje gledate na Glasbeno matico kot pred dobrim letom, ko ste znova začeli pri Hermanku. “Po izvolitvi za predsednico KUD J. Hermanko sem po nekaj mesecih spoznala, da sem prišla na njegov - pogreb. Ali si lahko predstavljate mojo žalost, da bom priča umiranja nečesa tako velikega, kot je bil za Maribor KUD Jožeta Hermanka, vseh njegovih sekcij in dejavnosti, ki so toliko let združevale, izobraževale in bogatile na stotine Mariborčanov. Tri mesece sem tavala in iskala, opozarjala znane in odgovorne kulturne delavce Maribora, da naj pomagajo, oni pa so se spraševali, kaj bi ta baba rada.” Odnos Slovencev do amaterske kulture je bil vedno omalovažujoč. “Ne, narobe. Ne vseh Slovencev! Odgovornih, družbenopolitičnih in države. Amaterska društva združujejo na desettisoče Slovencev. Tudi v tujini, na Zahodu, je ta neplačana oblika druženja najrazličnejših ljudi nekaj normalnega. Ko sem v tistih težkih časih prebirala in urejala izjemno bogato dediščino Hermanka in nekdanje Glasbene matice, ta je pod tem imenom delovala vse do 1948 leta, sem ugotovila, da je pravzaprav to nemogoče zatreti. Tega pač enostavno ljudem ne moreš vzeti...” Zakaj ne? Enostavno zapreš pipico, iz katere kapljajo tolarčki... “Ta tako ali tako za te dejavnosti ni bila nikoli odprta bolj od kapljanja... Ne, ne. To so oni mislili... Tudi sprememba imena ni spremenila vsebine: glasbena dejavnost, dramska dejavnost, ohranjanje ljudske dediščine...” Vi ste se s to dejavnostjo začeli ukvarjati v Ljubljani? “Ne, ne, ko sem prestopila prag takratne petrazrednice v Brezju pri Mariboru. Prvošolčke nas je pričakala učiteljica Doba-jeva, prečudovit človek in še boljši pedagog, ki ni sprejemala otrok v šolo, temveč v življenje in ti je dala to kot popotnico. Ko so nas otroke iz Brezja prešolali na Pobrežje, je tam izredno dobro deloval dramski krožek in tako se je začelo in nikoli nehalo.” Prvič smo Vas srečali v Radgoni. “Da. To je bilo najlepše obdobje mojega življenja. Toliko zagnanosti, toliko volje in navdušenja redkokje srečaš. V Avtoradgoni smo garali, popoldne pa nadaljevali. Od pevskega zbora, recitatorjev in vsega drugega do likovnih kolonij...” Ki jih je vodil profesor Slavko Kores. “Tako je. V Radgono smo takrat pripeljali ljubljansko Dramo, Cavacca, Bibiča, Zupančičevo, Ladka Korošca, Sonjo Hočevarjevo. Se spomnite tiste delavske menze in delavcev v delovnih oblekah...” Potem ste odšli v Ljubljano. Od Ranč do Svečine “Za sekretarko osnovne šole. To je bila druga velika izkušnja. Kako mestnemu otroku dati več, kot je ponujalo usmerjeno izobraževanje. In smo šli: prvi obisk otrok na Brdu in srečanje s - konji. Ali obisk letališča na Brniku in ogled takrat največjega potniškega letala, vzlet helikopterja, Zakulisje 21 demonstracijo gasilcev. Kako so bili srečni, ko so ugotovili, da je poklic kuharja tudi poklic študija... Ti otroci so bili namreč od doma vzgojeni in usmerjeni samo v - gimnazije. Poklicne šole naj bi bile nekaj manjvrednega. Ubogi otroci...” Po osnovnem poklicu ste pravnica. Ko ste se vrnili v Maribor, ste ostali - brez zaposlitve... “Končala sem višjo upravno šolo. Po vrnitvi v Maribor sem pet let gospodinjila in bila samo mati. Zame enostavno ni bilo zaposlitve...” In potem ste šli h Herman-ku... “Pri Hermanku sem ves čas sodelovala. Tako sem spoznala težave, s katerimi se je tovrstna kultura ves čas srečevala. Toda medtem ko sem gospodinjila, bila žena in mati, se je tretjič pojavila sreča. Ko se postaviš pred ogledalo, vidiš Mariborčanko, ki je imela izrednega očeta, žal je pokojen; srečo ob takšnem možu z njegovo prejšnjo ženo in njunimi otroki, ki so mi pomagali, da sem lahko z zrelostjo in modrostjo dojela pomen življenja in tako tudi Glasbene matice in njenega poslanstva.” Enostavno ni verjeti, oprostite, da bi Maribor zavrgel nekaj takega, kot sta bila Matica in njen otrok, J.Hermanko... “Tudi sama sem bila osupnjena. Koliko generacij se je v nekdanji Glasbeni matici in pozneje v KUD J. Hermanko izobraževalo, oblikovalo, učilo... Koliko pevcev je iz teh vrst dobila Opera, iz njega se je razvilo danes imenitno Lutkovno gledališče, šola za manekene...” Pihalni orkester mariborskih poštarjev je pobiral najvišja priznanja na svetu, mladinski pevski zbor prva mesta festivalov Evropa poje... “Se in še... Spomnite se plesnega mojstra Simončiča in njegove šole... To so legende, ki so Mariboru dale dušo. Vse tri Glasbene matice, ljubljanska, tržaška in naša so Slovencem dale toliko, da to ne gre v okvir tega pisanja. Toda šele lani, zdaj bo obletnica, smo se v spomin Generala Maistra prvič srečali v Mariboru.” Odkod potem to omalovaževanje... “Slovenci nikoli nismo cenili intelektualcev, ne tehnične in ne ostale inteligence. To zgodovina potrjuje in temu smo še danes priče. Naši ljudje, strokovnjaki sploh niso izjema, morajo najprej zasloveti v tujini, da se potem lahko doma znova dokazujejo... Se bolj je zanimiva pot amaterizma, ki je živel in živi na deželi. Od Ranč in Planice na Pohorju do Svečine, Korene in Vurberga, od Črne na Koroškem do Žile in Furlanije. Tega si ljudje enostavno niso dali vzeti, ker je to srce Slovenstva.' Se danes govorimo o amaterizmu in ljubiteljstvu malodane omalovažujoče, pozabljamo pa, da se je, denimo, samo v Mari- boru iz Ljudske univerze in knjižnice razvil akademizem...” Iz česa se potem ta raznolika dejavnost, to poslanstvo, napaja? “Iz ljudi. Malih, manj malih, velikih, takšnih in drugačnih, ki jih to povezuje, druži, drži kvišku. Danes lahko s ponosom povem, da nam je uspelo zbrati več aktivnih članov kot pred tolikimi leti Generalu Maistru. To pa je vojska kulture, ki je ni moč premagati...” Janez Sever 22 Zakulisje ZDRAVNIŠKI NASVETI .vi sprašujete, mi odgovarjamo EX-PRE$S ordinacija IN HIPOKRITE Osnovni motiv, če naj bi bila medicina “hipokratijanska”, bi moral biti motiv želje po zadovoljstvu klienta. Tu se najprej zdravnik sreča z neutemeljenimi upi, ki jih vzbujajo ameriški filmi in doktor romani. Če se medicina ne bori proti tej izkrivljeni sliki o sebi, si dela slabo uslugo: saj tisti, ki prikazujejo zdravnike kot “supermene”, delajo medicini hudo škodo. Prej ali slej se stroka znajde v situaciji, da mora upe klientov razočarati, saj ne dela čudežev, znotraj stroke pa pade na praktično operativno preveliko breme, ki so ji ga natovorili tisti, ki so ustvarili neupravičen imidž vsemogočnosti. Tako se zdravnik hitro znajde v vlogi “Slovenca na Balkanu”: če mu rang in vrsta dela to omogoča, zabrede v vode kralja na Betajnovi, ki sprejme vse lokalne navade .in razvade, opazi, da so vse tako imenovane psihosomatske bolezni, lažniv izraz iz časov “najbolj pravične družbe”, v resnici socialne bolezni, telesna in duševna formalizacija družbene krivice in se ustavi pred dilemo: komu pomagati? Starcu, ki si želi živeti, ali družbi, ki ji je življenje starcev odveč? Družini, ki enega svojih pošlje v psihiatrični azil, da bi se dokopala do njegove dediščine ali prizadetemu samemu in se nato postavi v vlogo razsodnika, v katero je pahnjen ter ravna po sodniški previdnosti in se skrije za “paragrafe” ter postane administrator. Če je bolj “spreten”, prevzame advokatske sposobnosti in pogleda, kdo je boljši ponudnik ter proda usluge najboljši ceni, v večini primerov pa ločeno kar vsem po vrsti in postane kooperant in informator, če pa gleda vse skupaj - in to z leti pride - globalno, skuša krivico zdraviti pri izvoru: torej pri družbenem vzroku. Srednji vek je poznal točne razloge za medicino, kakršni smo se še pred leti smejali. Ko sem skupaj z urednikom Nove dobe koncipiral Črno Praxo, sem se najprej ovedel, da pravzaprav poustvarjam znamenita Reuchlinova Pisma mračnjakov s ščepcem Rabelaisa in Erazma iz Rotterdama, takoj za tem pa, da to pomeni, da je tudi ta čas točno tak, kot je bil oni pred 400 leti: doba mračnjaštva. Teofrastus Bombastus von Hoc-henheim vulgo Paracelsus (imenitna angleška TV biografska, romansirana in dokumentarna nadaljevanka z njegovim imenom je pred nekaj leti oživljala tudi TVS male ekrane), je zapustil vlogo modnega zdravnika svoje dobe (zastrupi tega, pope-denaj ono, prilizni se velikašu; pohodi malega človeka), spoznal pravo kirurgijo na bojnem polju, spremljajoč križarske vojne in se zameril uglednim Butalskim kolegom - rojakom, ko je na uvodnem predavanju razstavil človeški drek. Tega v srednjeveški medicini horoskopov ni bilo, čeprav je osnova vsake znanstvene medicine. Srednji vek je bil v veliki večini nor. Norosti se da približati le s kontranorostjo: preobleči se v navidez noro idejo in jo po zdravi logiki pripeljati do absurda. Definicija psihoze je (za razliko od blažje nevroze), da je edina posledica zdravljenja z logoterapijo, s prepričevanjem ta, da znori tudi psihoterapevt. Psihozo se zdravi s kemičnim, kirurškim, socialnim ipd. - šokom. Ker je Nova doba grafični medij, se je odločila za zdravljenje z verbalnim šokom. Koliko ji bo uspelo, naj presodi s časom bralstvo samo. Upamo pa, da Črna Praxa ne bo doživela usode Picassovega kubizma ali sarajevskega top of the pops nadrealizma, da bi bila namreč le prva diagnoza še mračnejšega obdobja. Prvih deset ali dvajset primerov iz ordinacije Črne Praxe se peča z vprašanji, ki r J ’ J9* prvi pogled nima-TF jo ničesar skupnega s tako ime- novano klasično medicino, temveč z norostjo množic. Feral Tribune je na sosednjem Hrvaškem zaoral ledino v katedralo uma, ki je z goščavo prekrila polja, ki so v stari, grdi “naši” že obrodila preimenitne sadove - od Jazavca do dalmatinskih zvitežev itd. Tudi Nova doba ne odkriva Amerike, “novi dobi” skuša dati smehljaj in srce in se bori prispevati k “demokraciji s človeškim obrazom”. In humor je pri tem dobro zdravilo: pri smehu je uporabljenih 16 obraznih mišic, pri namrgodenem obrazu 43: manjše število mobilizirane muskulature pa dovoljuje, da se stvari razrešijo z možgani - torej na “mehak” način. Črni humor absurda spremlja Slovence - kot vse male v krempljih velikih - že od nekdaj: Poldrugi Martin, Matajev Matija, Butalci so le nekaj primerov. Zakaj se smejem? Zato, ker nimam časa za jokanje. To ni smeh pod - napisanih anglo-ameriških fool - proof trotelsic-her “humorističnih” teve nadaljevank, to ni smeh, ki naj podira tabuje in sprošča agresivnost, to je smeh, ki naj zaboli v srce in sili k razmišljanju in katarzi. Zato je včasih nalašč grob, prostaški; dobronamerni bodo v njem že našli skrito resnico, če pa zlonamerne prizadene, je tudi s tem namen dosežen. Pisci črne - praxe so v letih, ko so že hujše stvari doživeli. In ob razmesarjenih Sarajevčanih, če nanizam le najbolj medijsko “pokrite" primere, je Črna praxa opomin, da se po tolikih letih vojne naša že dodobra otopljena vest - le še za hip vsaj - mgbudi. R Osebje ordinacije Imprimatur: ravnateljstvo, ravnatelj Janez Sever l.r. Zakulisje ZDRAVNIŠKI NASVETI ,vi sprašujete, mi odgovarjamo EX-PRESS ordinacija 1. Slabša se mi: ne razumem, zakaj so Italijani fašisti, če se borijo za svojo domovino, demokrati pa tisti, ki so svojo razbili? Ker očitno enačite fašizem s sekiro in butaro, demokracijo pa z medom in mlekom, vam nemara pomaga, da namočite sekiro v med, butaro pa v mleko. 2. Praoče vseh svinjarij je Janša, pravijo. Ko so prašiča odrli, ni nič boljše? Če vas prav razumem, Janša po vašem mnenju ni kompozitor opere Arije - svinj? Ko prašiča derejo, se močno dere (kot pove že beseda sama). Morda bi poskusili s praženim Mo - zartom ali z Beet - hovnom na nabodalu? 3. Kadar se zdi, da le pride na vrsto JBTZ in ugotavljanje odgovornosti za salto mortale desperadosov v kraške jame, začne razpadati parlament. Zakaj? Problem bi morali zaupati betonskim galanteristom: verjetno parlamentarne “fuge” niso kos vsem kontra - punktom. 4. Slovenija je mlada država z intenzivnim staranjem. Nekaj je narobe: jetrne celice mladega organizma se se vendar obnavljajo? Kaj je biomorfoza oplojenega jajca? Glede tega problema ste na pravi poti, razen v kolikor ne gre za cirozo, saj veste C2H50H in te zadeve. Glede biomorfoze pa morate biti bolj natančni, ali gre za jajce na oko (volovsko oko) ali za ajeršpajz (zbrčkata na jajcite). 5. Prakomunisti so verjeli v Evropo. Šele po državljanski vojni v Španiji in zmagi fašizma so postali potlačeni. Ko sem to izjavil, sem dobil napotnico za lobotomijo. Napotnico shranite (ne je pa uporabiti) - morda vam bo nekega dne poslužila kot certifikat (saj veste - le pravo mesto morate najti). 6. Kaj je in kakšna je genetska koda Slovencev? Genetska koda Slovencev Slovencev je, pssst, top secret, vse vesolje se zanima zanjo, celo prebivalci Marsa, tisti mali zeleni, za katere je javno znano, da so ne - Slovenci. 7. Imam 20.000 tolarjev neredne mesečne plače, žena je brezposelna, starejšega sina, ki je končal osemletko, imam doma, tudi mlajši, ki je, pravijo, talentiran, bo končal enako. Porka madona, dohtar, pomagajte! Nič lažjega: ženo vam takoj zaposlim pri Karitasu, da bo vlagala prošnje, podobne vaši, v velike zabojnike, ki jih tedensko vozimo v reciklažo papirnice Videm. Če se bo uresničila napoved iz vprašanja pod zaporedno številko 8, pa se lahko na istem mestu v kratkem zaposlita še vaša sinova. 8. Vsako noč sanjam Predsednika, ki je jeseni leta 1988 dejal, da imamo Slovenci samo eno domovino. Rad bi sanjal Predsednika, ki jeseni leta 1994 trdi, da imamo Slovenci skupni evropski dom? Predlagam, da se preselite pred parlament ali v Murgle: če že Predsednika ne boste sanjali, boste vsaj v njegovi bližini - le z lokalnim policajem morate stvar urediti. Glede na klimatske razmere ni odveč, če prinesete s seboj debelejšo odejo in topel šal. 9. Kako naj se izognem infarktu; ker je moja stopnja raztezanja (diastola) srčne mišice, pri napovedih za skorajšnji vstop v Evropo, velikanska, zato me skoraj vrže pri naglem skrčenju (sistola), kadar mi voditelji sporočijo, naj počakam le še nekaj tednov? Imate dve možnosti: ali da sami podarite svoje srce nekomu, ali si daste srce od nekoga presaditi. Kot slišim, je nekaj interesentov za obe smeri na voljo v Centralno afriškem cesarstvu (le še uloviti jih bo treba). 10. Spoštovani, pol stoletja so nas tlačile dinastije Ribičičev, Dolancev itd. Naslednjega pol stoletja nas bodo tlačili njihovi potomci. Kolikor vem, vlagajo Američani velikanska sredstva za kloniranje, vendar so rezultati nezanesljivi. Kako je za božjo voljo Slovencem uspelo, česar ameriški in ruski genetiki še ne zmorejo? Ja, spoštovani, smo potomci tlačanov in tlačenje nam je v krvi, še posebej dinastično. Če smo Habsburge zdržali na grbi 1000 let, ni vrag (le sosed, ki je mejak) da ne bi enega z “domačim” priimkom zmogli vsaj 100 let? Glede vašega pod-vprašanja pa si oglejte odgovor pod zaporedno številko 6 - smo pač de luhe. 11. V Beogradu živi razmeroma mlad mikrokirurg (Srbija-nac), ki je bil dobitnik slovenske Godinove štipendije za ZDA. V Sloveniji živi njegova žena (Slovenka) in njun otrok (Slove-nac). Ko bo dobil mikrokirurg vse papirje za delo v Sloveniji - bo itak fuč. Najbrž gre za etno - ekološki problem? Problem ni v tem, marveč v Stroki. Slovenija je sama po sebi majhna, zato niso v modi mikro, temveč m-a-k-r-o (maquereau) kirurgi... NASLEDNJI, PROSIM! Vaš dr. Črna Praxa, hiro-praktik, radiestezist in specialist za socialno norijo in psihiatrijo množic in posameznikov, l.r. Dr. Črna praxa sprašuje bralce, naj mu pomagajo z odgovori! Je konj pismen? Je kamela pravoslavec ali musliman? Potrebuje lastovka potni list? Ima morski pes vozniški izpit? Se slon posti ob petkih, sobotah in nedeljah? Ima vrabec —-domovino? Je krava državljan? Je državljan vpisan v volilni imenik? Je sraka kandidat? Pozna krokodil Chopina, Baudelairea in Chagalla? Kakšen je rezultat psihoanalize delfina in inteligenčni kvocient hijene? Je veverica kazensko odgovorna? Je puma prištevna? Kakšen je rating popularnosti leva? Plačuje tiger redno telefonsko naročnino? Gledajo metulji kabelsko televizijo? Izbirajo sme miss? So med hrčki narkomani? So lahko stoli sklepčni? Ima miza lahko pravico do privatnosti? Kakšna je nova moda violinskih kovčkov? Je na levo zavezana kravata demokratična ali klerikalna? Smejo belogardisti piti rdeče vino? Smejo vegetarijanci uporabljati zobne ščetke iz svinjskih ščetin? Ali prdijo profesorji glasbe v duru ali v molu? Ali se kolca profesoricam slavistike v jambu ali troheju? Na kateri zemljepisni dolžini občujejo profesorji geografije, če vzamemo, da se zemlja vrti z znano hitrostjo pod neznanimi pogoji? Kakšna je valovna dolžina psihoanalize, če piha jugo in je v švicarskih Alpah fen? Kakšen je vpliv sončnega mrka na spolno življenje tropskih stonog? Je svinčnik kazensko odgovoren? Je lahko pivnik prišteven? 24 Popotnik Človeku se kaj rado zgodi, da mu kdaj uide kaj nevsakdanjega, da pove nekaj, kar nato pretrese in vznemiri ostale. Prav rado se zgodi, da nas nevsakdanje stvari pretresejo. Rado se zgodi, da kakšne nevsakdanjosti sčasoma postanejo prav vsakdanje. O teh ne govori več nihče. Vsakdanjosti niso vznemirljive. Tokrat sem sebi, šefu in bralcem, zaradi bližajoče se krize v novinarstvu (v popolni državi s popolnimi voditelji in popolnim ljudstvom bomo pisali le še hvalnice) obljubil nekaj res nevsakdanjega in počasi pristal pri dobri stari temi, ki je še vedno vzburila duhove, drogi. Prekleto nevsakdanja tema za deželo, kjer se ljudje utapljajo v treznosti. Ko sva s kolegom pripravljala reportažo o vse večji tolerantnosti Evrope in Anglije do vprašanja mehkih drog, sva se prav kmalu odločila raziskati tudi stanje doma, kjer se droga še ne da kupiti v Coffe shopu in kjer po jarkih še vedno ležijo pijanci, ti malo drugačni narkomani. Naključje je hotelo, da sem prav kmalu dobil priložnost, ko so me na enem izmed koncertov našemili v resnega, dolgolasega redarja in me postavili usmerjati promet, na vratih enega izmed slovenskih klubov. Zaradi neposredne bližine jazza sem upal na prijetno umirjeno klientelo, kljub vsemu in najboljši preobleki, kar sem jih zmogel, mi ni uspelo preseči metra in dvainsedemdesetih centimetrov oblikovanih v šestdeset kilogramsko gmoto redarskih mišic. S prijateljico enega izmed nastopajočih, ki ji je dolgčas neusmiljeno kazal zobe, medtem ko se je njen dragi še poskušal uglasiti z ostalimi, sva zasedla prostor pri vhodu, pripravila karte, na katerih je pisalo RS, pa to ni pomenilo Republika Slovenija, in dočakala prvega gosta. Odvihral je mimo naju, kot da naju ni. Pa sva bila. Užaljena. Ona se je obupano sesedla na stol, jaz pa sem zavil za šank, po pijačo. Pozdravil sem prijatelje za mizo in ko mi je ena izmed deklet pomežiknila, sem najprej mislil, da me osvaja, šele nato sem opazil njen namig proti so- Popotnik 25 sednji mizi. Tam se je parček veselo mečkal okoli pa-pička, ki se je počasi obračal med prsti. Zvijajo! Je zapelo v možganih. Kar tukaj, sredi lokala. Zelo nevsakdanja reč! Vedel sem, da se je začelo. Hrup pri vhodu mi je odvrnil pozornost in sem pohitel nazaj. Prerinil sem se med mladeniči, ki so se vneto prerekali okoli plačila vstopnine, moja blagajničarka je spreminjala barvo in vztrajala. Samo prijatelja poiščem! Takoj bom nazaj! Samo na pijačo grem! So vztrajali in vztrajali in ko je njena barva še najbolj spominjala na prezrelo hruško, tudi uspeli. Oddivjali so noter, vsi skupaj, vsak zase so se vsuli proti zadnjemu delu kluba, kjer stoji pikado in urice hitreje tečejo. Ker sem bil ta večer pač nekakšen “briga ga vse”, je tudi mene pot zanesla tja. Vsi so se pogovarjali s človekom, ki bi ga moja sestra označila kot “starega rokerja”, nekaj so se pomenkovali, nato pa družno zavili proti stranišču. Izkušen človek bo razumel, da gre pravzaprav za nekakšno pisarno. Vrnil sem se k vratom in nisem mogel razumeti, zakaj fantje niso lepo prosili, da bi šli pač samo malo na stranišče, dobro vem, kako je to, če te stisne v hlačah. Res so vsi v roku treh minut zapustili lokal. Stari roker pa nazaj k pikadu. Prišla sta še dva, ki jih koncert vsekakor ni zanimal. In še trije. In spet dva. Vsi bi skočili samo za minutko do prijatelja. In vsi so imeli prebavne motnje. Resnično pa je bilo za prave jazzarje še malo zgodaj, niti osma ni odbila. Končno se je na vratih pojavil parček, dva za kon- cert, bi lahko rekel. Poba ji je uglajeno odprl vrata in se skoraj ustrašil, ko me je zagledal. Obstala sta brez besed in ko sva razložila, da pobirava vstopnino za koncert, je fant dahnil: “Sa-mo en joint si greva kupit, a je prav?” Ostala sva brez besed, on pa je iz denarnice vzel denar in lepo naprej, skozi vrata, do pikada in na WC. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če ne bi prav takrat prodala prve vstopnice, kar naju je čisto pomirilo in sva si prižgala cigareto. Odbila je deveta in malo za šalo, malo zares naju je stari roker obiskal na vhodu. Sicer je deloval, kakor da mu je zmanjkalo moči ravno za zadnji meter. In kako lepo je momljal. Tega ne najdeš nikjer na svetu! Rinil se je preko blagajne in seveda blagajničarke nekam tja v zid, na polici da si bomo lepo enega zvili in ga potem v najlepšem prijateljskem duhu tudi pokadili! Po poklicni dolžnosti sem mu te namere najstrožje prepovedal (sem bil redar), blagajničarko zaščitil, blagajno obranil in se je lepo vsedel pred vhod, tam si bo zvil, kdo pa mislim, da sem. Mi je šlo pač na smeh in je avtoriteta odplavala po župi. Pa se je vrnil fant, ki si je šel kupit joint, medtem sva dobila okrepitev, na vratih se nama je pridružil boksarsko grajen osebni menedžer RS! Fant ga je pogledal, nato pa se je obrnil k meni in mi zaupljivo pokazal dva mala vršička konoplje, ki ju je mencal v roki. “Petsto tolarjev sta me stala,” je obupano priznal, meni pa ni preostalo druga, kakor da sem mu odkimavajoč odprl vrata in mu zaželel več sreče prihodnjič. Sem bil redar, pač! Po naslednjo cigareto sem moral v avto. Pred klubom sem srečeval “stare” obraze, vse minutke in sekunde in prijatelji so bili tam, se pomenkovali in med drugim, seveda, kadili travo. Nekje na pol poti sem bil, ko je zažvižgalo in sem opazil, da me vabijo v temo, med avtomobile, ljudi nisem poznal, a sem bil redar, nikogar se nisem bal, red je bil in sem stopil do njih. Ne boste verjeli, kadili so travo! Vsi, eden in drugi in tisto luštno mlado dekle in njena prijateljica in njen brat, njegov sošolec, ne vem, če niste bili tudi vi tam zraven. So me silili in vabili in sem bil redar. In bil je red. Zato ni bilo nič narobe, da sem odšel nazaj v klub, delat! In verjemite, ne bi vam pripovedoval te nevsakdanje zgodbe, če je ne bi dal pred tiskanjem prebrati svoji sodelavki, pa tako lepo mnenje sem imel o njej. “To je pa res nekaj čisto vsakdanjega,” mi je rekla in je šel honorar po gobe! LucaS 26 Glasba Ob promociji albuma ljubljanske skupine Lolita Krasni novi jazz Bobni, bas in saksofon. Jazz, novi jazz. Preveč minimalistično? Motite se, vsaj kar zadeva Lolito. Skupino so leta 1987 osnovali trije izkušeni ljubljanski glasbeniki, ki so inventivnost in izvirnost postavili v prvi plan. Zateženo? Spet narobe. Tile fantje so bika prijeli prav na tistem mestu, kjer so ga po “Ghastly Bevond Belief” izpustili Mila-dojka Vouneed. Preživeto? Ah, ne. Poslušajte njihov zadnji CD “BO-PA”. Ali še bolje: poslušajte jih v živo. To ne bo preveč težko, saj bodo naslednjih nekaj tednov koncertirali po naših krajih. Hard be-bop se imenuje slog, s katerim bi še najhitreje opredelili Lolito. Seveda pa ne smemo pozabiti mojstrov, na katere Lolita najraje prisežejo, kadar jih povprašate o referencah. Coleman, Coltra-ne, Ayler in R.R. Kirk so Loliti dali tisti prvi veter v jadra, ki je njihovo barko ponesel na valovih levega populizma, etno godbe in pop mainstreama do samosvojega, energičnega in ušesu prijetnega novega jazza. Ušesu prijetnega, pravim, saj znajo njihove koncertne improvizacije kljub duhamornemu slovesu slednjih hitro' zlesti v uho. In tam tudi ostati. Sicer pa trio, ki ga sestavljajo Primož Simončič, Mirsad Šabič in Iztok Vidmar, uspešno reciklira materiale iz vseh glasbenih žanrov zadnjega stoletja, zato ni presenetljivo, da so sodelovali tudi v vrsti kabaretnih in gledaliških predstav. Leta 1991 je po množici nastopov doma in v tujini ugledal luč sveta tudi njihova prva CD plošča, letošnje leto pa bodo Lolita skleni- li s promocijo njihovega zadnjega izdelka, CD-ja “Bo-Pa”. V torek, 22. novembra bodo Lolita v spremstvu L’Or-kestre Nasional do Žoao in ob podpori pihalnega krožka Ane Monro nastopila na Metelkovi v Ljubljani. To bo hkrati tudi uradni začetek promocijske turneje po Sloveniji in sosednjih krajinah. Ne zamudite? Natanko tako. OVA Lolita RrtPn DUrU Mediji 27 ■ Piše: Nina Ljubim težave in Kratke zgodbe JE KDO OMENIL ”HIT” LETA? Okej, razumem, da so proglasili malo, velemestno pocukrano komedijico za romantično komični triler, naj jim bo, toda... da so Kratke zgodbe proglasili za “ameriško humoristično satiro”.... To je bilo pa malo zgrešeno. Malo. Majčkeno. S tega zornega kota je tudi klasično lopovi - policaji akcija lahko komedija in - verjemite mi, ko to rečem - ponavadi je bolj smešna. Film Kratke zgodbe ni komedija. To je patetična, histerična, idiotsko skupaj nametana uspešnica, dvaindvajset neumnih življenjskih zgodb.s svojimi spremljevalnimi meteorji, z neumnim začetkom, neumnim koncem in neumno vsebino. Kjerkoli že naj bi bila. To je edini film, pri katerem sem videla ljudi odhajati iz dvorane. Film, pri katerem se sprašujete, če boste doživeli konec. Nočna mora. Remek delo, brez dvoma. Definitivno film, ob katerem dobite najbolj fizične odgovore na vsebino. In tega ne zmore veliko ljudi. (Delan je bil v Spellin-govem studiu.) Resnično govori o najbolj bedni obliki življenja v L.A.-ju in o vsem, kar sodi zraven. Ni jim mar za vojno v Kuvajtu, ker je že iz mode, ni jim mar za vojno v kar je pač ostalo od Jugoslavije, ker ta nima nobenega pravega holivudgkega fee-linga v sebi, zdaj je moderna - vojna z muhami. A ni to smešno?! In to je začetek. Če pridete noter z dveurno zamudo, še vedno ne boste nič zamudili. Ničesar ne boste zamudili, če pridete noter z dveurno zamudo in pol. Film bo še vedno tam, s vsemi svojimi... junaki. Kot smo omenjali, obstajajo filmi, kjer imamo policaje in barabe, le da so tam le-ti skoraj nedvoumno označeni kot dobri in slabi. Toda... to ni pravi Los Angeles, ne. V resničnem Los Angelesu je policaj v resnici lažniva svinja, ki vara ženo in uživa, ko se izživlja nad folkom, ki se mora klanjati zaradi njegove značke. Njegova žena je že čisto sprijaznjena. Skoraj nora, toda najbolj nora je še vedno seksi čelistka, ki se na koncu ubije, ker je najbolj brezbrižno bitje od vseh - njena miložvrgoleča mati. Na koncu je tragično groteskno grozljivo nor čistilec bazenov, ki ga žena, ki ima kar lepo doma vročo linijo, tako zrajca, da ubije nedolžno kolesarko. A ja, tu vskoči še hitri potresič, ki seveda v filmu o Los Angelesu nima pravice manjkati. Oh, imamo tudi grdega in hudobnega peka. (Dober čas, da se prepričate, da je gospod od Julie Roberts RES najgrše, kar lahko srečate na cesti. In preživite.) I-mamo tudi nekaj nesrečnih koncev, kot se za to spodobi, poleg male glasbenice umre tudi mali sinček gospodinje in televizijskega voditelja, ker ga butne avto. Voznica je natakarica, katere zapiti tip je poklicni voznik limuzine. To vse razloži. V Los Angelesu se limuzine vozijo najpočasneje. Nahitro dodana sta dva para, zabavljalka v obliki klovna in njen mož, ribič, ki s kolegi odkrije v reki truplo, in ker se ne spomnijo ničesar boljšega, ubogo golo žensko, ki spokojno klokota v potočku, privežejo in v miru ribarijo načrtovani vikend. Na koncu napita večerjata pri kirurgu in njegovi ekscentrično malarski ženici, ki sta se končno sprijaznila z dejstvom, da ga je ona nekoč na hitro prevarala in da je to konec sveta, pa bosta že kako. Aja, policaj se vseeno na koncu vrne k ženi in njegova ljubica, ki ji čez tričetrt filma bivši mož, medtem ko se ona kurba z nekim tretjim, demolira stanovanje, spozna, da ju niti ne potrebuje. To je film, ki je bil namenjen ljudem s statusom samomorilcev: Če imate občutek, da vaše življenje ni najbolj grozno na svetu, je pa dovolj grozno, da se vam ga ne splača nadaljevati, in pozabljate, kako se ob tem počuti princesa Diana, si poglejte ta film in spoznajte: LAHKO BI BILO HUJE. O I LOVE TROUBLE pa ni kaj dosti povedati. Je poceni, klasična romanca, smešna, ko mora biti, nerodna, ko ji to pristaja in s stoletja preizkušano tradicionalno zgradbo. Mislim, kaj je ta film v -primerjavi z Gumpom. Zdi se mi, da tisto, kar naj bi bil. Krah. Srčkan, romantičen, novinarski krahčič. Medtem ko je Short Cuts šund. Ampak šund pa spet ni več tisto, kar je bil. Pravzaprav... To je tako grozen film, da si ga zapomniš za vse življenje. Šport T\omžalski Paitbail klub mJ Hunters je v soboto, 19. novembra, pripravil četrti, zadnji v jesenskem delu, turnir za naslov Prvak Slovenije. Turnir je potekal v bližini Radomelj, sodelovalo pa je osem ekip. Favorizirani člani Paintball Teama Celje 1 so po spletu okoliščin tokrat prvič zasedli drugo mesto. Do sedaj so suvereno zmagali na prvih treh turnirjih. Tokrat je lovoriko odnesla ekipa Gradišča 1, tretji pa so bili domačini, člani ekipe Hunters 1. Četrto mesto sta si razdelili ekipi Gradišča 2 in Mumije 1, šesta je bila Gabrska Gora, sedmi Skobec iz Kranja in osmi novinci v ligi, ekipa iz Litije. S tem turnirjem so paint-ballerji zaključili z jesenskim delom turnirjev. Ponovno se bodo spoprijeli v drugi polovici marca drugo leto, še nadaljnjih pet turnirjev se bo zvrstilo do 17. junija, ko bo v Celju zaključni masters turnir. Vendar pa kljub zimskemu mirovanju v ustanavljajoči se Paintball zvezi Slovenije ne SAP* ’ Tjti.* . sl: ■ VN-MO Prvak Slovenije - vrstni red po štirih turnirjih: 1. Paintball Team Celje 1 950 točk 2. Gradišče 700 3. Hunters 1 550 4. Mumija 1 530 5. Gabrska Gora 310 6. Skobec 290 7. Mumija 2 220 8. Rotary 190 9. Portorož 150 10. Celje 2 in Gradišče 2 120 12. Oru in Kočevje 100 14. Litija 80 15. Shark 1 70 16. Hunters 2 in Pratizani 60 18. Shark 2 50 bodo spali zimskega spanja. Preko zime je predvideno usposabljanje za sodnike. Za sodnike, ki so že usposobljeni, bodo pripravili izpopolnjevanje, obenem pa bodo poskušali pridobiti in usposobiti nove sodnike. Rokometaši z Adidasom Od zdaj dalje bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško tri leta igrali v Adidasovi opremi. V petek, 19. novembra, sta namreč predsednik kluba Tone Turnšek in France Polovič, zastopnik podjetja AFP iz Dobove, ki je slovenski zastopnik svetovno znane tovarne športne opreme Adidas podpisala pogodbo o ekskluzivnem opremljanju našega najboljšega rokometnega kluba. Dogovori, ki so dobili epilog s podpisom pogodbe, so se pričeli že pred začetkom rokometne sezone. Tudi “predčasni izpad” Celjanov iz evropskega pokala prvakov ni teh dogovorov niti za trenutek oviral ali postavil pod vprašaj. AFP bo vsako leto opremil “celjske pivovarje” z opremo, ki je vredna 30 tisoč nemških mark. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško pa v povračilo obljublja prepričljivo osvojitev obeh naslovov. Šport Devet rekordov mitinga V soboto, 19. in nedeljo 20. novembra se je na bazenu Golovec v Celju trlo mladih plavalcev. Mednarodni plavalni miting za Pokal mesta Celje, deveti po vrsti, ki ga je organiziral Plavalni klub Neptun ob pomoči Celjskih sejmov in Zavarovalnice Triglav Celje, je v Celje privabil kar 278 plavalcev in plavalk iz sedmih držav: Madžarske, Italije, Hrvaške, Slovaške, Češke, Makedonije in Slovenije. Doseženih je bilo veliko solidnih, celo odličnih rezultatov, saj je “padlo” kar devet rekordov mitinga: pri ženskah na 100, 200 in 400 m prosto, 200 m delfin in 100 m hrbtno, pri moških pa na 100 in 200 m prsno, 100 m hrbtno in 200 m mešano. Najboljši posamezniki, katerih rezultate so po Lena tablicah izračunali iz dveh disciplin, so prejeli denarne nagrade. Pri moških so najboljše rezultate dosegli: Kategorija A: Nace Majcen (Ilirija, Ljubljana) in Vilmos Kovacs (Ferencvaros, Madžarska); kategorija B: Emi-liano Brambilla (Bergamo, Italija); kategorija C: Blaž Medvešek (Environ Branik, Maribor). Najboljše plavalke pa so: Kategorija A: Alenka Kejžar (Radovljica); kategorija B: Tinka Dančevič (Zagreb, Hrvaška); kategorija C: Polona Prosen (Triglav, Kranj). Pokal mesta Celje je osvojila prva ekipa Ilirije iz Ljubljane, druga je bila ekipa celjskega Neptuna, tretje mesto med ekipami pa je zasedel plavalni klub Univerista Olomouc iz Češke. Miting je po zaslugi marljivih organizatorjev potekal brez zastojev, pritožb ali protestov ni bilo, udeleženci pa so si ob slovesu zaželeli ponovnega snidenja prihodnje leto. Mitja Ocvirk GLASBENA H MATICA MARIBOR Naš izlet na Bled V torek, 25. oktobra, sta se obe skupini POLŽEV odpravili na izlet na Bled. Šli smo ob 7. uri iz Rapočeve ulice z avtobusom. Vodil nas je gospod Aleš Arih, predsednik Kulturnega foruma. Najprej smo se ustavili v Radovljici, kjer smo si ogledali čebelarski muzej. Tam smo videli slike z narisanimi panji in čebele. Nato smo se odpravili na Blejski grad. Tam smo videli veliko okostje človeka. Potem smo odšli v gostišče Mlino. Po obilnem in dobrem kosilu smo se z ladjicama odpeljali na otok s cerkvico. Po sedeminsedem-desetih stopnicah smo prispeli do cerkvice. Ogledali smo si cerkvico, nato pa zvonili na zvonec želja. Tam smo se tudi slikali. Nato smo se odpravili nazaj k ladjicam. Ob vožnji smo zelo uživali in smo začeli navijati, katera ladjica bo prva na cilju. Po končani vožnji smo se zbrali v parku, kjer smo napisali V kartice tistim, ki so nam pomagali organizirati izlet. Nato je napočil čas, odšli smo v avtobus in se odpeljali proti domu. Med potjo smo se ustavili 'v Žalcu, kjer je gospod Arih meni in gospe Jerici plačal kavo. Nato smo se vsi veseli vrnili v Maribor. Škoda, da je izlet na Bledu tako hitro minil. Zelo všeč mi je bil ta izlet. Jure Korbar, varovanec VDC Polž Maribor Izlet na'Bled so omogočili: - gospa BREDA ČEPE, RADIO MARIBOR, - gospod ALEŠ ARIH, KULTURNI FORUM MARIBOR, - gospa CVETKA ROUS, GLASBENA MATICA MARIBOR, - gospod RUDI KOCJANČIČ, - gospod SLAVKO ŠEGA, TRANSPORT IN TURIZEM, - gospod VRBNJAK, PODJETJE GLOBUS, - gospod dr. IGOR KRAMPAČ, IZVRŠNI SVET OBČINE MARIBOR Vsem naštetim dobrotnikom se za izkazano pomoč in drugo iskreno zahvaljujemo v imenu varovancev in v svojem imenu. 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR Pogled v preteklost (5) Stalna ustanova GM je bila nje GLASBENA ŠOLA, katere zaslužni ravnatelji so bili: prof. Topič, Hladek - Bohinjski, Marjan Kozina in Oton Bajde. Šola je vzgojila vrsto nadarjenih muzikov in glasbenih pedagogov. Navajamo nekaj najbolj znanih imen: Tomislava Nerali-ča, Hieronima Žunca, Ivana Pala, Draga Šijanca, dr. Romana Klasinca, Vlada Požarja, Sonjo Fabičevo, Maksa Hale-kerja in večkratnega dirigenta zbora KUD “Jože Hermanka” prof. Gustava Rakušo. Tudi sedanji ravnatelj Srednje glasbene šole prof. Oton Bajde je nekdanji gojenec Glasbene šole GM. Šola je priredila vrsto uspelih produkcij, od katerih omenjamo proslavo 100-letnice Čajkovskega, leta 1940, v veliki dvorani Narodnega doma, pri kateri sta nastopila kot solista Hieronim Žunec in Ivan Pal; pomemben koncert je bil tudi leto dni prej, ob 20-letnici Glasbene šole GM. Glasbena Matica je imela tudi svojo založbo “Struna”, za katero se je zelo zavzemal dr. Jos Tominšek. Med njenimi sodelavci sta bila tudi skladatelja Parma in Volarič. Tajnik Kunst pa je vodil Koncertni biro, ki je bil predhodnik sedanje Koncertne poslovalnice. Razgibano kulturno in družabno življenje, ki ga je razvijala GM, je prenehalo z vdorom okupatorja. 5. marca 1941 je bil zadnji koncert zbora. Poslednjega dirigenta Milana Pertota so pregnali, prav tako predsednika zbora Toneta Korena in številne pevke in pevce. Še pogreba “atamana” Janka Arnu- Milan Pertot ša se ožja delegacija ni mogla udeležiti. Vse delo, arhivi, dragocen notni material in ostala sredstva društva so na mah uničeni. Za štiri leta je utihnila pesem, ki jo je bil gojil zbor s tolikšno vnemo in uspehom. Prvi, ki so po osvoboditvi zbrali svoje vrste, so bili nekdanji člani GM, ko so se vrnili iz pregnanstva, zaporov. Vrnil se je tudi pregnani Milan Pertot, ki je po nekaj mesecih bivanja v Mariboru odšel v Trst. Mešani pevski zbor je začel znova delati pod dirigentom prof. Pecom Šegulo, ki je ostal zboru zvest 8 let. V tem času je zbor -preimenovan v KUD “Jože Hermanko” - sicer dostikrat nastopal, bil je tudi na mladinski progi, priredil je 13. januarja 1947. leta spominski koncert Emilu Adamiču - vendar: ravni, ki jo je dosegal zbor GLASBENA j§| MATICA MARIBOR ZAHVALA OMadvse Iskrena hrnta vsem, ki so glasbeni matici cJlaribor pomagali pri njeni oživitvi in pri uspešnem nadaljevanju kulturnega poslanstva Ozbranim pa za dolgoletno sodelovanje, izreden posluh in razumevanje podeljujemo velike in male lire, simbol našega jubileja ! VELIKE LIRE PREJMEJO: Marjana RAKUŠA Drago GRAČNER dr. Manica ŠPENDAL dr. Bruno HARTMAN Breda in Tine VARL MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR PETROL RTV - RADIO MARIBOR SKB - Investicijsko podjetje SKB • Nepremičnine & leosing MALE URE PREJMEJO: Majda BANOV1Č Mirko HERMAN Danilo VRANO « Janez AJLEC - AJM PESNICA KINEMATOGRAFI MARIBOR MARIBORSKI VODOVOD NIGRAD NOVA DOBA - časopis Marjan PUNGARTNIK - ZKO MARIBOR lire izdelal Aleksander KOVAČ Donator podarjenih plastik LM GALERIJA Nevenka in Smoli PESTIČ GLASBENA MATICA -----------1929 . 1994- MARIBOR VABILO NA skladatelj Oskar Dav • ustanovitelj Glasbene Matice general Rudolf Maister ♦ pobudnik ustanovitve Glasbene Matice SVEČANO AKADEMIJO 75 ZelGLASBENE MATICE MARIBOR - 75 /elGLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR GM pred vojno, zdaj ni bilo moč doseči. Z nastankom številnih novih zborov se je članstvo cepilo, pomanjkanje resnosti, discipline in drugih vrlin, do katerih so se bili dokopali nekdanji borci, pa je - razen neuspele pomladitve zbora in raznih težavic - zaviralo kvalitetnejše delo. Tudi pogosto menjavanje dirigentov ni rodilo zaželenih sadov. V dobi variiranja kvalitete zbora predstavljata višek gostovanji v Kopru in Trstu, kjer je nastopil zbor pod vodstvom dirigenta Janeza Komarja, po trikratni zamenjavi dirigentov pa je zmogljivost zbora, katerega članstvo se je stalno menjavalo, občutno upadla. Rednejši obisk vaj in osvežitev zbora v času dirigentstva prof. Gustava Rakuše pa sta vplivala spodbudno in gostovanja na Hrvaškem in v dalmatinskem Primorju - v zna- menju izmeničnih gostovanj naših in hrvatskih pevskih zborov - so ta predvidevanja utrdila. Kljub veliki prizadevnosti sedanjega dirigenta prof. Jožeta Ritoca zbor še ni pokazal tega, kar bi od naslednice Glasbene Matice pričakovali. - Preimenovanje Glasbene Matice v KUD “Jože Hermanko”, leta 1948, so namreč narekovale nove naloge društva, njegova razširjena dejavnost in osnovanje novih sekcij, vendar pa zbor zahteve po kvalitetnejšem delu ni mogel povsem izpolniti. Nekdanji pevci so - zlasti zaradi prestarelosti -sčasoma odpadali, vsi novi pa, kot že rečeno, niso pokazali požrtvovalnosti, ki jo tako delo zahteva. Morda ne bo odveč, če navedemo tu nekaj besed, ki jih je bila spregovorila dolgoletna požrtvovalna organizatorka GM Marija Rozmanova od slovesu od nekdanje Glasbene Matice. Saj to je tudi zadnja stran v kroniki Glasbene Matice z dne 29. oktobra 1948: S temi vrsticami sklepam Gustav Rakuša kroniko našega zbora in se kot kronistka poslavljam od tebe, draga nam Matica! Kronika dolgih 29 let beleži premnogo lepih večerov, s katerimi si nas ves čas vzgajala in nas učila ljubiti našo pesem, nas učila žrtvovati se zanjo! Vodila si nas premnogokrat na delovno pot za najširše plasti našega ljudstva, vodila si nas tudi preko meja naše očetnjave. Vedno smo se z iskreno ljubeznijo oklepali tvojega praporja, in peli in delali radi v tvojem okrilju! Danes, ko zahteva novi čas strnjeno delo vseh pevskih sil, se bomo vključili k skupnemu delu pod novim praporom in delali tam častno v tvoj spomin! Se nadaljuje ZURKA Prejšnji četrtek so v znani zasebni galeriji Nevenke in Smaila Pestiča LM v Mariboru s pravim ceremonialom, ki ga je začinil predsednik mariborskega izvršnega sveta - konjenik Anton Rous, odprli razstavo oljnih podob Hama Ibruija, slikarja iz Bosne in Hercegovine, med katerimi so v posebni različici informela še posebej imenitne konjske postave v razgibani kompozicijski postavitvi in v bogatem, čarobnem koloritu. Avtor se je uveljavil doma in po svetu, njegove slike visijo v številnih muzejih, na primer v Metropolitanskem muzeju v New Yorku, v Duererje-vem muzeju v Nuernbergu, in v mnogih zasebnih zbirkah. Konji o Bateriji LM ZURKA dr. Peter Pavel KLASINC za ŽUPANA ker ZNA DELATI KOT KONJ /ve sm» !Lm Mariborčani niso pozabili na drugega kandidata, Soviča, ki jim je na prejšnjih volitvah obljubljal kar 100.000 novih delovnih mest, vendar ni povedal, da bo polovica teh delovnih mest v tovarnah, ki so propadle in v katerih so delavci ostali na cesti. Super manekenka Cindy Crawford je v letošnjem letu zaslužila 67,5 milijona dolarjev, in sicer z reklamiranjem kozmetike Revlon, Pepsy Cole in drugih proizvodov, pa z nastopi na modnih revijah in v televizijskih oddajah. Druga na seznamu je znana igralka Candice Bergen s 37,5 milijona dolaijev, kiji je največ prinesla vloga novinarke Murphy Brown. Piro, da padeš pod miso Popiješ pol litra piva, počakaš pol ure in - padeš pod mizo. Takole bi lahko najbolj na kratko označili delovanje piva Uncle Igor’s Famous Falling Over Wa-ter (Slavna vodica strica Igorja, zaradi katere padeš pod mizo). Redni gostilniški gostje se tako prepričajo, kako trda so tla. Pivo iz Bristola, ki ga celo najbolj zagrizeni pijanci pijejo iz vinskih kozarcev, je v Guinessovi knjigi rekordov havedeno kot najmočnejše pivo na svetu. V povprečju imajo piva od 3,6 do 6 odstotkov alkohola, vina okoli 11 odstotkov, Uncle Igor ima kar 21 odstotkov alkohola. Proizvajajo ga v neki majhni neodvisni pivovarni Ross, prodajajo v velikih vrčih, kupiti pa ga je mogoče le v Bristolu in Nevvportu. Lastnik pivovarne Edvvard Ross svetuje, naj ljudje njegovo pivo pijejo počasi in z mero. Prejšnji svetovni rekorder, ki si je ta naziv prisvojil leta 1983, je bilo pivo Roger and Out iz pivovarne Frog and Parrot iz Sheffielda, imelo je 16, 9 odstotka alkohola, vendar so kasneje vsebnost alkohola znižali na 12,5 odstotka, njegovo uživanje pa omejili na poldrugi liter. ZURKA Zaskrbljena Železna lady Dobro obveščeni krogi trdijo, daje Železno lady spravilo na kolena škandalozno obnašanje njenega sina Marka, ki ima v zadnjem času na kupe zasebnih in poslovnih problemov. Njegov zakon z bivšo lepotno kraljico Diane Burgdorf, hčerko teksaškega milijonarja, je polomija, mora pa tudi pred sodni zbor, kjer mu sodijo zaradi posredovanja v poslu stoletja - prodaji orožja Savdski Arabiji. Margaret Thatcher v zadnjem času trepeta za sina. V britanskem tisku so pred kratkim objavili, daje njen ljubljenec sredi osemdesetih let zaslužil ogromno denarja s prodajo orožja in to prav v času, ko je bila ona premierka. Na Otoku vlada prepričanje, da seje okoristil z materinim položajem; posredništva v poslu, kije bil vreden 18 milijonov dolarjev, mu nikakor ne bi zaupali, če mati ne bi bila na čelu vlade. Markov finančni uspeh je bil še toliko bolj' nenavaden, sajje znano, da ni uspel napraviti niti izpita za knjigovodjo. Danesje Mark bogat poslovnež, živi v Dallasu, ima dragoceno palačo v Londonu. A stvari so mu ušle iz rok. Na ameriškem sodišču so tožbo zoper njega vložili nekateri njegovi poslovni partnerji, ki ga dolžijo nekorektnega poslovanja, na tankem ledu paje tudi zakon z lepo Diano. Naveličala seje njegovega ne- nehnega skakanja čez plot, objavila ločitev in zahtevala alimentacijo nekaj milijonov dolarjev. Od te namere naj bi jo menda za zdaj odvrnila lady Thatcher, kije na vrat na nos odletela čez Atlantik. Deneuve postaja ambasadorka T) o Audreu Hepburn, Liv Ulman in Sophiji Loren, ki so se A angažirale v humanitarnih prizadevanjih in s svojo slavo pomagale UNESCO, še zlasti v njegovih akcijah za zaščito otrok, je tudi Catherine Deneuve stopila v krog igralk, ki svojo slavo in prosti čas darujejo v človekoljubne namene. Združeni narodi so jo imenovali za ambasadorko dobre volje, njena posebna naloga pa bo ohranjanje ogrožene filmske dediščine. BBC “ubil” kraljico - mater Britanska televizijska mreža BBC je napravila prav neprijetno napako. Objavila je novico z oznako Nujno, s katero so podanikom sporočili, da je kraljica - mati umrla v 94. letu starosti. Rdeči od sramu so se šefi bliskovito opravičili gledalcem, ki so videli to senzacionalno vest. V nekaj sekundah so namreč zavrteli novico iz linije za vaje, so nerodnost skušali pojasniti televizijci. Opravičilo so poslali tudi v Clarence House, kjer prebiva kraljica mati, ki si je poškodovala stopalo. “Žal mi je, da je življenje kraljice - matere odvisno od računalniške napake,” je zadevo skopo komentiral njen tiskovni predstavnik. Isto vest sta lani objavila avstralska televizija in radio. ZURKA Princesa pod policijskim varstvom Pred kratkim se je angleška princesa Diana spet znašla v vlogi, ki jo najbolj sovraži -ujetnica Walesa. Zaradi svojega celodnevnega dela v britanskem Rdečem križu se je morala sprijazniti z neprekinjenim policijskim varstvom. Nič niso pomagale prošnje, naj jo pustijo normalno živeti. Odslej bo obkrožena s policaji, kadar se bo varnostnikom to zdelo potrebno. Ko se je nedavno napotila v telovadnico Harbour Club v Londonu, se ni smela peljati s svojim športnim avtomobilom, pač pa so jo naložili v policijski roVer z zatemnjenimi stekli in spremstvom, detektivi so jo spremili do vrat in tam spet počakali, da so jo spravili domov. Zaskrbljeni šefi Scotland Varda so se za takšne ukrepe odločili zaradi incidenta med dobrodelnim kosilom v Londonu. Tedaj jo je zgrabil nek mentalno prizadet možak. Policaji se bojij-o, da bi Diano kdo napadel ali jo ugrabil. Princesa se bo pač morala sprijazniti z dejstvom, da nikoli ne bo mogla živeti kot navadni ljudje. 'mm 0( Kdo je kupil dragocen rokopis Anonimni kupec ilustriranih rokopisov Leonarda da Vincija, ki so jih pred kratkim prodali za rekordnih 30,8 milijona dolarjev, je pravzaprav predsednik družbe Microsoft Bill Gates. V avkcijski hiši Christie identitete kupca niso hoteli razkriti, tiskovni predstavnik Microsofta pa je potrdil, da je bil to zares Bill Gates. Gre za najbogatejšega posameznika v Združenih državah Amerike, vrednost njegovega premo-. ženja ocenjujejo na neto devet milijard dolarjev. Predsednik ZDA Bill Clinton je podpisal ukaz, da mora Nacionalni arhiv objaviti skoraj štiri milijone strani zaupnih dokumentov vse do druge svetovne vojne. Tiskovna predstavnica Bele hiše je povedala, da so med dokumenti domala vsi zaupni spisi, na katerih so datumi pred in po drugi svetovni vojni, predstavljajo pa 14 odstotkov vseh zaupnih materialov, ki jih hranijo v arhivu. Javnosti bo poslej dostopno tudi 23 milijonov strani zaupanih dokumentov iz časa vietnamske vojne. V njih so nekateri podatki o najbolj varovanih vojaških skrivnostih v novejši zgodovini. Ta Clintonova odločitev kaže na njegovo trdno odločenost, da bo objavil okoli 325 milijonov strani zaupnih dokumentov iz nacionalnega arhiva in na sto milijonov takšnih strani, ki jih imajo v specialnih vladnih agencijah. Uganka 36 GLAS, ZVOK POKRAJINA V GRCUI PRVI SKLON, NOMINATIV BOGOMILI, KATARI VRSTA APERITIVA, GRENČICA IZBRIZG SEMENA NAJVAŽNEJŠI ŠV1C. KANTOft ZORANA ZEMLJA LOJNA BULA DRŽAJ. ROČAJ AVTOR •BOBROV* (JANEZ) KOSTUMOGRAFKA VOGELNIK IGRALKA GRABRJELLE ALEŠ BERGER ŽIVLJENJ- SKA TEKOČINA NOVA DOBA PERGAMSKI KRALJ PROSTOR ZA SEKANJE DRV (NAREČNO) REKA SKOZI FIRENCE NOVA DOBA OTO PESTNER MANJŠA VODA. KI SE IZLIVA V VEČJO OVIRA, PREPREKA POUSKA CVETICA NOETOVA BARKA JELE Z LOPATASTIM ROGOVJEM, DAMJAK PAS PRI KIMONU SKANDINAVSKO M. IME VRSTA VIŠNJE, TUDI AMARELA LOVRO MATAČIČ OBUTEV IN OBLEKA NA TELESU PARTS«! KRALJ RIBIŠKI PLEN POGANJEK, KLICA CERKVENI DOSTJANSTV. OTROŠKO VOZILO ASIRSKA PRESTOLNICA ČRNOGOR- CU??^* PREDHOOMK SLOVANOV MARKO MILIČ ■v -JAP UTE-MERA MESTO V BOS. KRAJINI MANJŠA STAVBA S SVETO PODOBO, KIPOM CELJSKA TOVARNA TEKMOVANJE JADRNIC STARO IRANSKO NOMADSKO PLEME RAZBURKANI VODI FINSKO JEZERO NEM. PESNICA SEIDEL NAGNJENOST H KRITIZIRANJU ALENKA KEJŽAR AVSTRIJSKI DIRIGENT (HERBERT FON) ALKOHOLNA PUAČA DALMATINSKO ŽENSKO IME Uganka Vm/ Oven: V vašem SsKr1 življenju vlada mrt-vilo, nif takega se * * 4 ne zgodi, kar bi vas spravilo na noge. V finančnem smislu vam kaže precej dobro in pred vami so neki pomembni novi projekti. Možni so prepiri s partnerjem in sodelavci, vendar krivi ne boste vi. Srečne številke: 1, 2, 6, 10, 12. Bik: Najbolje bi bilo, če bi se umirili in se ne lotevali novih nalog. To obdobje vam ni naklonjeno, kot bi se planeti zarotili proti vam. V ljubezni in službi se boste znašli v konfliktnih situacijah, padle bodo ostre besede. Ne izzivajte okolice. Srečne številke: 1, 3, 4, 7, 21. Dvojčka: Služba in delo vas ne bosta čisto nič veselila, z malo energije želite veliko napraviti, a to uspeva le redkim. Ne načenjajte nič novega, pred vami je še en dolgočasen in pust teden. Pametno bi bilo, če bi se posvetili kakšnemu športu. Srečne številke: 3, 5, 6, 11, 23. a Rak: Razmere v službi se bodo uravnovesile, vse vam bo šlo dobro od rok, uspelo vam .bo, kar ste si zamislili. Odnosi s sodelavci se bodo izboljšali, ne boste se več prepirali. Prodaja nepremičnin vam je pisana ha kožo. V ljubezni brez sprememb. Srečne številke: 2, 4, 8, 9, 13. ■%_ ^ Lev: jPosledice krajše kvize še ye-vt dno občutite in to na vseh področjih. Stvari se je odvijajo tako, kor ste si zamislili in bi želeli, škriplje v razmerju s partnerjem. Nočete razumeti, da gre tudi vam kdaj kaj narobe in si vse skupaj preveč ženete k srcu. Srečne številke: 1, 2, 1, 10, 14. - Devica: Še nekaj časa vam bodo planeti naklonjeni, zato kar najbolje izkoristite to obdobje. Dolgoročno se vam ne obeta nič dobrega, zato bodite sedaj vztrajni .in natančni, vendar ne pozabite nase in svoje zdravje. Bolj se posvetite hobijem. Srečne številke: 3, 4, 6, 9, 16. Tehtnica: Polni boste volje in energije, z lahkoto boste premagovali vse morebitne ovire. Pred vami je ustvarjalno ia uspešno obdobje. Materialno i:i finančno si boste opomogli. V ljubezni se zadeve umirjajo, od vas je odvisen razplet. Srečne številke: 3, 5, 8, 14, 25. Škorpijon: Živite zel° intenzivno in v tem tempu se vam dogajajo tudi čudne reči. Ne gre vse gladko, vendar boste z vztrajnostjo na koncu le uspeli. Navezali ste veliko poslovnih vezi. V ljubezni ni pričakovati večjih sprememb, v družini vesel dogodek. Srečne številke: 1, 6, 9. 13, 21. Strelec: Zelo se boste posvečali službi in številnim projektom, ki ste si jih naložili v prizadevanju, da bi kar največ zaslužili. To.:obdobje je precej napeto, zvezda vam niso naklonjene, preti vam stresna situacija. Privoščite si počitek. Srečne številke: 2, 4, 5, 10, 20. 'M ll Kozorog: Končno je napočilo tudi va-m*|lW ših pet minut, saj **arv'“ ste eden redkih znakov, ki mu zvezde sijejo prijazno. Sedaj lahko uspešno uresničite tisto, kar ste že dolgo načrtovali in bili prisiljeni nenehno odlagati. V ljubezni strastna zveza, zdravje solidno. Srečne številke: 1, 3, 9, 13, 26. Vodnar: Pred va-mi so precej nepri-Ai’ jetni dnevi, začenja se novo krizno obdobje. V službi boste jezni in razočarani, vendar poskusite iz dogodkov potegniti najboljše. Sodelavci.vam ne bodo naklonjeni, vendar se ne menite zanje. V ljubezni nič novega. Srečne številke: 5, 7, 12, 18, 23. 9~ Ribi: Še nekaj ča- sa vam bodo zvezde naklonjene, zato kar najbolje izkoristite ta čas. V glavnem boste zadovoljni, v službi bo vse v redu, vendar se ne lotevajte večjih projektov, saj ne bo zadosti časa za njihovo realizacijo. Potovanje in novo poznanstvo. Srečne številke: 1, 4, 7, 14, 19. Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka.. 24. novembra 1994 .do 12.00 ure. S križanko nam pošljite š" čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 29. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 2. nagrada: Video kaseta “Celje, knežje mesto”, darilo Zavarovalnice Triglev Celje 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 27 iz številke 44,: Vodoravno: sproščanje, aristokrat, -.legla, Lah, OP Obrovac, srp, IG, Ni, Torij, Asja, iordoza, ,en, osa aleatorika, ponedeljek,, zanka, epilog, a';redit7 kotva, Altona, era, AT, IM, skomina, KP gj\ '-avela. Bavarke, atek, ski, one, ort, Tit, r-v, garaž: čoki Ros, amini, Stanko, obi, til, čari:p, luna. eter. nepismenost, Cica, Aminta, Aman. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ... - Nataša Strmole, trubarjeva 2, 63000 Celje 2. in '3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Danica Pavlin. Ljubljanske 85, 61230 Domžale in Ignac Oletič, Užiška 3 a, 69240 Ljutomer Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! ! , I , NAGRADNI KUPON ST.29 1 PRIIMEK IN IME: £'•115 A:_______ POŠTA, KRAJ:. 38 Mreža PRIPRAVLJENI, Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, kijih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro -> prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, ki jih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Ce se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: ....................................................... KONTAKTNA OSEBA: NASLOV: ................................. TELEFON: X Kupon pošljite na zgornji naslov. Zeleni bratovščini je na voljo v vseh boljših kioskih in trgovinah Izšla je SODOBNE KLIMATSKE NAPRAVE S=l=ctrh Za hlajenje in gretje prostorov že od 106.470,00 SIT naprej... - okenski, ločeni (SPLIT) in prostostoječi sistemi, - visoka kakovost, racionalen potrošnik energije, - daljinsko upravljanje, časovno programiranje, - neslišen rotacijski kompresor (2 leti garancije), - garancijajservis in vzdrževanje zagotovljeno. Pošljite vašo zahtevo za ponudbo na naslov: Čili. KLIMA - zastopstvo - trgovina - prodaja - montaža - servis - vzdrževanje Večna pot 7,61000 Ljubljana Tel/fax: 061 / 273-077 Nudimo vam: - brezplačen ogled in nasvet za nakup opreme, - projektiranje in izgradnjo prezračevalnih sistemov, - nakup opreme na obroke... __ hhm NAROČILNICA Ime:_________________ Priimek:------------- Kraj:________________ Ulica:_______________ Pošta:_______________ Naročam_____izvod (ov) knjige “MIR ŽIVLJENJA” Podpis: Naslovnik: ;:%:v : : ; LOVŠIN Franc Gorenjska c. 65 ; 61310 RIBNICA V samozaložbi je izšla knjiga, Franceta Lovšina - “MIR ŽIVLJENJA” Ta knjiga družboslovne vsebine je odsvit preteklosti, zrcalo sedanjosti ter pot prihodnosti človeka in ljudi. Njena vsebina vas bo prizadela, a nikoli ranila... Knjigo lahko naročite: - po telefonu na številko 06I/ 861-429 ali - z naročilnico natisnjeno v tem oglasu Cena knjige je 2.000,00 tolarjev. Knjigo jprejmete brez odlašanja po pošti kot priporočeno pošiljko s povzetjem. 4 CELJE d.o.o. Ulica XIV. divizije 6, 63000 CELJE, Tel.: 063/ 26-236, 29-375, Fax.: 063/ 29-375 slovenj gradeč UKV 97.2 IN 68,9 MHz STEREO 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116 GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./iax: +386 (0)63 34-164 Od vrat do vrat CELJE instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje KRAVANJA BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228 KOVINSKA GALANTERIJA Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283 I 1 ■ IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV ■ TERMIČNA OBDELAVA KOVIN ETAL ROFIL Domžale Jarška cesta 30 d.o.o. IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM AntonČižman, 61211 Ljubljana-Šmartno, Kajakaška 13 Tel., Fax: 061/ 59 889, Slovenija KiHMMKI line inNMfUKVstere0 959MHz . BREZ DLAKE NA JEZIKU Iihmhm Kab» tamUKVstereo 959MHz • Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, svetovanje, računalniška literatura in video kasete. Prešernova 7, Celje, tei,/fax: Novo! Računalništvo za otroke! 26-812 GOSTILNA “PRI STAREM PRIJATELJU” Emil PETEK Aškerčeva 15 (Agrotehnika) MALICE SIT 250,00 TOPLI OBROKI ZA PODJETJA Od vrat do vrat 42 Blaž Železnik, mož iz četrte vrste, v parterju Dva ducata mariborskih olimpijcev Ker je partija rekla, da kmet ne more biti sodnik, se je on odločil za kmeta in ostal brez službe - Ko so rekli, da naj skuša rešiti mariborsko gledališče, je pomagal, da je danes mariborsko gledališče eno najsodobnejših na svetu - Zdaj je podjetnik, drvi po svetu, postavlja ter podira šotore - Od Lillehamerja do Sydneja in Atlante Trinajst tisoč in en trs Ob nedavni otvoritvi velike nove gledališke dvorane v Mariboru, kjer se je trlo ljudi in so cingljale kupice rujnega, so kronisti zabeležili, da je bilo to vino Železnikovega Blaža. Le malo te eminentne gospode pa je vedelo, da je to vino diplomiranega pravnika Blaža Železnika, nekdanjega prisilnega upravitelja te iste hiše, enega najzvestejših občudovalcev tega odra. Igralci pravijo, da ste nekatere predstave gledali tudi petdesetkrat... “Res je. Fausta, Traviato, Hrestača in še. Zdelo se mi je, da moje delo v gledališču ni samo izza odra, da moram ljudi prepričati, kako globoko nosim v sebi teater, zato sem predstavo za predstavo spremljal zvečer...” V četrti vrsti parterja. “Da, ker se iz upravnikove lože slabše vidi. Moj mlajši sin pa je predstave gledal izza zavese z odra. Teater je še vedno moja duša.” Po poklicu pa ste pravnik. Bili ste sodnik... “Po poklicu sem kmet. Podedovani, ne kupljeni kmet. Po gimnaziji v Mariboru sem v Ljubljani končal Pravno fakulteto, na sodišču v Mariboru opravil pripravništvo in sodni izpit ter postal sodnik. Potem je partija ugotovila, da imam status kmeta, kar bi naj bilo hudo narobe in so mi rekli, ali sodnik ali kmet. Jaz sem rekel - kmet in ostal brez službe.” Rojeni ste tu, v Freigrabi, na Meljskem hribu. “Tu, na najlepšem hribu, kar jih poznam.” Nekaj več kot tri hektare zemlje na tem hribu ja ne odtehta dobro plačanega sodnika. “Odvisno od sodnika. Teh mojih trinajst tisoč in kakšen trs je več vrednih od vsega, ker me držijo pri življenju. Drugače ne bi vzdržal.” In zdaj greste trositi gnoj? Zunaj je vendar trda teina... “Da. Posadil sem nekaj sadnih dreves. Sosed me oskrbuje z gnojem in moram pohiteti. Skoraj vsa dela v vinogradu opravim ponoči. Edino ponoči imam čas, usedeš se na traktor, pod tabo brni stroj, lepo delaš in sanjariš, načrtuješ, računaš...” Vaša žena je zdravnica, specialistka internistka in kardiologinja z zasebno prakso... “In - kletar.” Dirka s časom in svetom S sodišča ste odšli za družbenega pravobranilca samoupravljanja in zatem spor ter - cesta... “Tone Kropušek mi je ponudil delo v Hidromontaži. To je bilo najlepše obdobje mojega življenja. Nato mi je širokogrudna SZDL ponudila, naj poskušam rešiti teater. Postal sem prisilni upravitelj in se s teatrom zastrupil.” To je bilo v času prenove mariborske Drame... “Štiri leta in pol garanja, potem eksplozija, Pandur, Jur-gec, mariborsko gledališče in Opera sta šinila v svet... Obe enoti sta doživeli razcvet, ki ga niti mi nismo sanjali. V tem času smo prišli v ključno Prvi oporniki za največjo restavracijo pod Olimpijskimi skakalnicami fazo tudi izgradnje tehnike, da danes lahko neskromno povem, kako je mariborski teater eden najsodobnejših na svetu.” In Vi ste mu kljub vsemu obrnili hrbet? “Nikoli. Ni me sram priznati, da še danes prenekatero jutro, ko zjutraj sedem v avtomobil in začnem načrtovati delo -pristanem pred - gledališčem... Lani sem se odločil, da se poskusim še v podjetništvu. Na nekem novem področju.” Poznavalci trdijo, da sodite med tisto peščico, kateri je že uspelo v Evropo in svet. “Skoraj tri četrtine novopečenih slovenskih podjetnikov so mislile, da si podjetnik, če imaš velik avtomobil, mobitel in najnovejšo torbo iz plastike. Podjetništvo je diplomacija, so dobri prijatelji in mukotrpno delo. Iz tistega težkega garaštva v teatru, od ljudi, ki drugače gledajo na svet, sem skočil v še večje garanje, med ljudi, kjer vlada še hujša krutost, škodoželjnost, zavist ter totalna odpoved lastnemu normalnemu življenju.” Vi ste odšli v Evropo z nevsakdanjim artiklom, s šotorom... “Res je. S šotori posebnih dimenzij, posebnih velikosti, s posebno opremo.” Malo znano je, da ste Vi z vašimi sodelavci postavili, denimo, tisti največji šotor za Olim-piado v Lillehamerju... “Za potrebe organizatorja in Olimpijskega komiteja smo tam postavili vse premične objekte. Okrog 30.000 kvadratnih metrov pokritih površin, od restavracij do...kompletne opreme, instalacij, ogrevanja.” Največ delate v Švici. “Vsepovsod, kjer so kakršnekoli velike prireditve. Zdaj se dogovarjamo v Atlanti, za potrebe svetovnega prvenstva v atletiki, fantje so se po več kot •treh mesecih pravkar vrnili iz Libanona, v teku so priprave za dirko formule ena v Sydneju, Goetcborgu, v Švici pa smo tako ali tako - doma. Bern, Lucern, Ženeva, v Avstriji Kitz-buechl, Bischofhofen, Zeli am Zee, doma po vseh sejmiščih... Pravijo, da ste nenehno na poti. " “Podjetništvo pomeni, da ti družina težko sledi, da se izčrpavaš praktično do maksimuma...Da so več kot tri dni dopusta skupaj samo sanje in da samo čakaš, kdaj te bo kaj udarilo po glavi...” Zakaj potem biti podjetnik? “Ne gre samo za denar. Jaz v mesecu dni v povprečju prevo- zim več kot drugi celo leto. Nekaj je v tebi, neki brencelj ali črv, ki te gloda naprej. Eno gradbišče, en šotor, potem dvoje gradbišč z dvema šotoroma in tako naprej...” In vaši sodelavci. Dva ducata vas je... “Eni se redno vračajo, drugi poredkeje, eni ostajajo v tujini. Tu mislim samo na stalno zaposlene. Na posameznih gradbiščih dela tudi več kot 70 ljudi. Potem vam je že približno jasno, kakšna mora biti organizacija dela, da vse teče, kot si je samo želeti, da se tujci ne morejo načuditi.” Tudi v domovini vas je srečati po vseh sejemskih krajih. “Sejmi so izziv. Zato sem žalosten, da Maribor kot eden najstarejših sejemskih krajev še danes nima stalnega, urejenega in opremljenega prostora za sejme. Maribor ima idealno lego, skorajda najstarejšo sejmarsko tradicijo pri nas in vendar še vedno gostujemo v športnem parku. Maribor ima tovrstne strokovnjake in zato perspektivo. Združeni boste zdaj uspešnejši. “Res je. Mesto je dojelo, da sejmi zapolnjujejo praznino.” In vaša specialnost? “Gremo naprej. Omenil sem Atlanto in Sydnej. Nas 24 je v resnici najmočnejša olimpijska ekipa Maribora, ker smo na vseh večjih prireditvah. Samo mi vemo, koliko naporov in strokovnjakov je potrebno, da uspeš. Verjetno se prav zato nihče te dejavnosti ni loteval na enak način in smo zato uspeli.” Jani Sova Železnikovi pod razbeljenim soncem na obrobju Bejruta / TRGOVSKO PODJETJE INTRADEdoo E X P O RT - IMPORT v v AMSUN NALOŽBA ZA PRIHODNOST BOŽIČNO ■ NOVOLETNI NAKUP TELEVIZORJI CX 7226 W, ekran 72 cm, stereo, teleteks, za 110.293 SIT CX 6229 T, ekran 63 cm, mono, teletekst, za 85.565 SIT CB 3351 AT, ekran 37 cm, mono, teletekst, za 43.568 SIT RADIOKASETOFONI HI-FI-STOLPI PCD 730, 2 kas., CD, 2 x 40 W, za 28.454 SIT SCM 6550, radio, 2 kas., CD, 2 X 60 W, ZA43.508 RCD 1230, radio, 2 kas., CD, 2 x 40 W, za 24.021.SIT Vsi aparati so opremljeni s slovenskimi navodili in enoletno garancijo! Količine so omejene! SERVISI V SLOVENIJI Mitja PRESKER Ul. čebelarja Močnika 7 MIKLAVŽ, tel. 062/ 691-868 Janez KERT Oprešnikova 82 KRANJ, tel: 064/ 331-184 Vlado BARIČEVIČ Jadranska 7 ANKARAN, tel.: 066/528-025 ' Robert TRATNJEK Ul. Štefana Kovača 19 TURNIŠČE, tel. 069/ 72-080 Vojko RAVBAR Tržaška 8 VRHNIKA, tel. 061/ 756-000 DAST d. o. o. Ziherlova ul. 16 LJUBLJANA, tel: 061/ 647-557 Pričakujemo vas od 9. do 12. in od 15. do 19., v soboto od 9. do 12. ureINTRADE d. o. o., Maribor Mlinska 22, 62000 Maribortel.: 062/ 22-66-00 tel.: 062/ 22-42-80 faks: 062/ 22-66-13 MOŽNOST PLAČILA PRI CELOTNEM PROGRAMU NA 12 OBROKOV! Naročilnica Ime:................................. priimek: naslov:........................................ naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte.................izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika SEDEŽEM, nahrbtnikom in čelado prodam. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384. • OPLEMENITITE SVOJ DENAR! Sedaj tudi v Pomurju. Kratkoročna premostitvena posojila, garancija hipoteka, realizacija v dveh dneh! ZDENEX d. o. o., PE Maribor, Svetoza-revska 10, tel. in fax: 062/ 20-391, ZDENEX d. o. o., PE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota, tel. in fax: 069/32-848 • IZBERITE IGRE IN PROGRAME ZA PC iz brezplačnega kataloga. 1500 naslovov za vse grafične kartice in zahteve. Ugodni pogoji in popusti. Novost!. Tel.: 0608/ 32-680 • 30 KOMADOV JEKLENK 002, 35 kg prodamo skupaj ali posamezno. Cena po komadu 20.000 SIT. Tel.: 062/ 32-541, g. Romih • EL. KITARO in bas kitaro ter efekte Phaser in Sustain compresor prodam ali menjam. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.:(063) 772-384. AfcU, MALI iS °CLASI • DIANO, letnik 76, vozno, neregistrirano, poceni prodam. Tel.: 063/ 471-788 • ZAZIDLJIVO PARCELO v Rogaški Slatini, 970 m2, prodam. Cena po dogovoru. Primož Junež, Breg 46, Žirovnica, 64274, tel.: 064/ 801-148 • USA FENDER MUSTANG KITARA (Kurt Cobain), 1500 DEM - rariteta. Alex Cepuš, Robova 13, 63000 Celje, tel.: 063/ 38- 157 • OMARO Z DODATKOM (8.000 SIT), nizko omarico (3.000 SIT), kuhinjski element - zgornji (2.000 SIT) prodam. Prodam tudi nove gume za 750 Fiat, rabljene oziroma skoraj nove zimske gume na 750 Fiat. Leseni sank za vikend hišo zelo poceni prodam. Tel.: 063/ 33-005, po 16. uri • KAVČ, FOTELJ, OMARICO ZA ČEVLJE, zelo ugodno prodam za 3500 SIT. Rado Kovačič, Trubarjeva 40, Celje, tel.: 063/ 24-293, zvečer • OZVOČENJE 1,5 KW, 16 kanalno, prodam ali dam v najem. Možna zamenjava za avto. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384. • SUPER NINTENDO komplet z dodatnim yoy, disketo Street fighter II in Super Mario Broz prodam. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384. • VSE VRSTE STAREGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/ 221-037 ali 48-545 • TAKOJ IN KVALITETNO MONTIRAM lesne obloge, karnise, pohištvo ter drugo in opravim vsa hišna popravila - zidarska, keramična, električna in vodoinšta-laterska, soboslikarska in drugo. Tel.: 067/ 73-108, po 20. uri • JADRALNO PADALO S MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov:. Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). SL003-03706 ANATOMSKO DRŽALO PISALA, JE EDINO PRAVO ANATOMSKO - ERGONOMSKO PISALO NA SVETU /PRSTI IN DLAN SE PRILEGAJO VDOLBINAM V DRŽALU. DRŽALO JE PREGLEDANO V KLINIČNEM CENTRU V LJUBLJANI IN NA ZAVODU ZA REHABILITACIJO INVALIDOV. MODEL JE ZAŠČITEN DOMA IN V TUJINI. ZARADI SVOJE OBLIKE OMOGOČA PISALO PRAVILNO DRŽO PRSTOV MED PISANJEM KAR JE VAŽNO PREDVSEM ZA OSNOVNOŠOLCE. IDEALNO JE ZA VSE, KI VELIKO PIŠEJO, ZA VSE KI PISALA TEŽKO DRŽIJO /STAREJŠI/. DRŽALO JE UNIVERZALNO /PISALA, KEMIČNI, TEHNIČNI, NARAVNO PERO, FLU-MASTER, ČOPIČI TER OSTALA DRŽALA V SLIKARSTVU, ZOBOZDRAVSTVU ITD. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFOLINK - POSLOVNO INFORMACIJSKO SREDIŠČE SL003-03707 STOJALO ZA DEŽNIKE V AVTU. MOKRI DEŽNIKI SO NAM V AVTU SAMO V NAPOTO. PRI TEH NAS TUDI ZMOČIJO IN SE MAŽEJO, KO SO NA TLEH. STOJALO PA NAM TE TEGOBE PREPREČI. MONTIRANO JE ZA SEDEŽEM IN SE LAHKO ODMONTIRA, ČE GA NE RABIMO, LAHKO JE PA TUDI ZLOŽLJIVO. STISLJIVO DA NE ZAVZEMA PROSTOR. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFOLINK - POSLOVNO INFORMACIJSKO SREDIŠČE SL003-03708 VLOŽEK - PODPLAT PROTI POTENJU NOG. SUŠI PREPOTENE NOGAVICE MED HOJO, KER DELUJE NA PRINCIPU ZRAČNE TLAČILKE. JE ENOSTAVEN IN ZELO KORISTEN. POZIMI VAS NE BO VEČ ZEBLO V NOGE. LAHKO JE SAMO VLOŽEK ALI NOVO OBUVALO. UPORABEN JE ZA VSE TIPE OBUVAL /RAZEN ŽENSKIH SALONARJEV/, POSEBEJ KORISTEN ZA TISTE, KI VELIKO HODIJO /VOJAKI, PLANINCI, ŠPORTNIKI/. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFOLINK - POSLOVNO INFORMACIJSKO SREDIŠČE SL003-03709 BONBON “DOBRO JUTRO” - ZA LAŽJE OSTAJANJE. PREŽENE JUTRANJO SLABO VOLJO IN ČRNE MISLI. POMIRJA IN POSPEŠI KRVNI OBTOK OBENEM. UČINEK JE DVOJEN: DEJANSKI KOT TUDI PSIHOLOŠKI. NAREJEN JE IZ SLADKORJA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, KI VPLIVAJO NA POČUTJE. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFOLINK POSLOVNO INFORMACIJSKO SREDIŠČE SL003-03710 ČISTILEC ZA SLUHOVOD, JE PREGLEDAN IN ODOBREN V KLINIČNEM CENTRU V LJUBLJANI. JE BOLJŠI IN PRIMERNEJŠI TER UPORABNEJŠI OD VATIRANIH PALČK, KI SO CELO ŠKODLJIVE, KER VČASIH ČEP PORINEJO PROTI BOBNIČU.JE PRAV TAKO ENOSTAVEN IN UŠESNO MASLO POBIRA TEMELJITO. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFOLINK POSLOVNO INFORMACIJSKO SREDIŠČE SL003-03717 GLEDE NA DOBRO POZNAVANJE RAZMER NA PODROČJU PLAKATIRANJA V SLOVENIJI, NUDIMO KOMPLETNO PRODUKCIJO PLAKATNIH AKCIJ: - SVETOVANJE -OBLIKOVANJE - TISK - DISTRIBUCIJA, 100 % KNOW - HOW. Naziv: TAM - TAM, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KRAKOVSKI NASIP 4 Telefon: 061/126-33-07 Telefaks: 061/210-939 Kontakt: ANI BOŠKIČ SL003-03725 ŽELIM BITI ZASTOPNIK TUJE ALI DOMAČE FIRME Z ZANIMIVIM PROGRAMOM ZA PODROČJE TEH- NIČNIH IZDELKOV, SEM ELEKTROTEHNIK Z 20 LET IZKUŠENJ IN ZASTOPNIK 4 LETA IZKUŠENJ TUDI S TUJIMI FIRMAMI. Naziv: MIODRAG MITROVIČ Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SKETOVA 1 Telefon: +386/61/454-330 Telefaks: +386/61/454-330 Kontakt: MIODRAG MITROVIČ SL003-03726 SMO PROIZVAJALCI KONEKTORJEV PO DIN 41612 IZVEDBE F IN H TER KOMBINIRANIH IZVEDB S 14-LETNIM IZKUŠNJAMI. SMO PROIZVAJALCI KABELSKIH ČEVELČKOV ŠIROKEGA SPEKTRA, ZA GOSPODINJSKE APARATE, AVTOMOBILSKO IN TRAKTORSKO INDUSTRIJO IN TERMIČNE APARATE S 30-LET-NIMI IZKUŠNJAMI. SPOJNI E-LEMENTI SO VEČINOMA PO DIN NORMAH. Naziv: KSE, D.O.O. Kraj: NOVO MESTO Pošta: 68000 Naslov: PODBEVŠKOVA 4 Telefon: 068/34-131 Telefaks: 068/341-342 Kontakt: ŠTEFAN ŠČAP SL003-03729 NUDIMO POHODNE MREŽE - STANDARD RAL - GZ 638 IN USTREZNA DIN NORMA V DVEH IZVEDBAH: VROČE POCINKANO ALI NERJAVEČE JEKLO. PRI IZDELAVI JE UPORABLJEN POSTOPEK INPULZNEGA TOČKOVNEGA VARJENJA. HKRATI NUDIMO KOMPLETEN PRIBOR ZA MONTAŽO. POLEG STANDARDNIH VELIKOSTI NUDIMO IZDELAVO PO NAROČILU, VKLJUČNO Z MOŽNOSTJO IZREZOVANJA DOLOČENIH OBLIK PO NAČRTIH. UPORABA V STROJEGRADNJI /PREHODI PREKO STROJEV, POKRIVANJE ODTOČNIH KANALOV/. ŽIVINOREJI /HLEVSKA OPREMA/, LADJEDELNIŠTVO /STOP- GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE NICE, PREHODI/ GRADBENIŠTVU /STANOVANJSKI IN INDUSTRIJSKI OBJEKTI/ IDR. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFOLINK - POSLOVNO INFORMACIJSKO SREDIŠČE PONUDBA TUJIH PODJETIJ: SL003-03512 AVSTRIJSKO PODJETJE PONUJA POMOČ PRI PRODORU INOVACIJSKIH IZDELKOV NA SVETOVNE TRGE. PISNE PONUDBE V NEMŠKEM JEZIKU POŠLJITE NA NASLOV PODJETJA. Naziv: NOVA PLUS Država: 40 AVSTRIJA Kraj: GOETZENS B. Pošta: A-6091 Naslov: INNSBRUCK MOOS 18 Telefon: 0043/5234/34-122 Telefaks: 0043/5234/34-122 Kontakt: MICHAEL BRUGGER SL003-03522 INDIJSKO PODJETJE IZDELUJE IN PRODAJA NAKIT /ZLATO, SREBRO/ TER ZLATO OKRASJE, PONUJA SVOJE IZDELKE SLOVENSKEMU TRŽIŠČU. Naziv: M/S. JAVANTILAL KESHAVJI KURJIBHAI Država: 356 INDIJA Kraj: VERAVAL Pošta: 362-265 Naslov: SUBHASH ROAD Telefon: 0091/2876/20-965 SL003-03524 SLOVAŠKO TRGOVSKO PODJETJE VAV - CO-MMERCIAL COMPANV S.R.O., KI SE UKVARJA Z UVOZOM IN IZVOZOM POTROŠNEGA BLAGA IN ŽIVIL, POVPRAŠUJE PO TUJEM PARTNERJU S PODOBNIM PODROČJEM DELOVANJA. Naziv: VAV - COMMERCIAL COMPANV S.R.O. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: BANSKA BVSTRICA Pošta: 974 01 Naslov: HORNA UL. 81 Telefon: 0042/88-29-42-40 Telefaks: 0042/88-74-53-44 Kontakt: MIROSLAV CHOMA SL003-03527 INDIJSKI PROIZVAJALEC PESTICIDOV PONUJA SVOJE IZDELKE /OKROG 150 RAZNIH MOŽNOSTI/ IN TEHNIČNO ZNANJE ZA PROIZVODNJO TEH. PONUJAJO TUDI INSEKTICIDE IN ČISTILNE PRAŠKE ZA GOSPODINJSTVO TER OSVEŽILCE ZRAKA. Naziv: AIMCO - ALL INDIA MEDICAL CORPORATION Država: 356 INDIJA Kraj: BOMBAV Pošta: 400 055 Naslov: AKHAND JYOTI 8 TH • ROAD Telefon: 0091/22/612-48-31 Telefaks: 0091/22/611-67-36 SL003-03528 AVSTRALSKO TRGOVSKO IN FINANČNO PODJETJE PONUJA NASLEDNJE IZDELKE: PŠENICO, SLADKOR, MLEKO V PRAHU, ZAMRZNJENE PIŠČANCE, RIŽ, OVCE ALI OVČETINO, GOVEDO ALI GOVEDINO, CEMENT. POLEG TEGA NUDIJO TUDI MEDNARODNE POSOJILNE SKLADE ZA VLADO IN RAZVOJ KOMERCIALNIH PROJEKTOV. Naziv: BURNAN PTY. LTD. Država: 40 AVSTRIJA Kraj: WILLETTON \ Pošta: 6155 Naslov: P.O. BOX 96 Telefon: 0043/61-9-310-8533 Telefaks: 0043/61/9-310-3574 Kontakt: MR. KEITH P.W. ROLSTON SL003-03529 ODVETNIK TODOR STOJANOV IZ PATENTNE A-GENCIJE TONISTO, PONUJA SVOJE USLUGE ZA ZAŠČITO INDUSTRIJSKE LASTNINE V BOLGARIJI. Naziv: TONISTO - PATENT AGENCV Država: 100 BOLGARIJA Kraj: VARNA Pošta: 9000Naslov: 25 TSAR SIMEON I STR. Telefon: 00359/52-253-133 Telefaks: 00359/52-450-689 Teleks: 77-400 Kontakt: TODOR STOVANOV SL003-03532 SLOVAŠKO PODJETJE PROIZVAJALEC OBUTVE Z DOLGOLETNO TRADICIJO, PONUJA SVOJE IZDELKE VISOKE KAKOVOSTI. V PROIZVODNEM PROGRAMU IMAJO DELOVNE, ZDRAVSTVENE IN ŠPORTNE ČEVLJE, IZDELUJEJO PA TUDI POLETNO IN ZIMSKO OBUTEV. POLEG TEGA PONUJAJO ŠE PROIZVODNJO ČEVLJE PO ZAMIŠLJENIH MODELIH. Naziv: ROZVOJ Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: KYSUCKE NOVE MESTO Pošta: 024 30 Telefon: 0042/826/213-322 Telefaks: 0042/826/212-289 Kontakt: P. GAZDIK JAROSLAV SL003-03535 ČEŠKO PODJETJE PROIZVAJALEC ARTIKLOV IZ LAHKE TEHNIČNE GUME TER VEZNIH PEN, PONUJA SVOJE KAKOVOSTNE IN CENOVNO UGODNE IZDELKE. PONUJAJO RAZLIČNA TESNILA, GUMIJASTE PREPROGE, PLOŠČE, ZAŠČITO PROTI PRŠENJU NA MOTORNIH VOZILIH, IZDELKE IZ PENE ZA POHIŠTVENO INDUSTRIJO IDR. NJIHOV POGLAVITNI PROIZVODNI PROGRAM JE IZDELAVA KOLES S PREMEROM 50 DO 370 MM VGRAJENIH NA KOVINSKE ALI PLASTIČNE KOLUTE. PRI- MERNI SO ZA KOMPRESORJE, SAMOKOLNICE, VARILNE STROJE, MEŠALCE, VOZILA, PREMIČNE RAMPE, KOŠARE, REZALNE STROJE, INVALIDSKE VOZIČKE IN OSTALO. IZDELKI SO RAZLIČNIH BARV IN TRDOTE. Naziv: TUREK Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PIZEN Pošta: 312 01 Naslov: ROKYCANSKA 38 Telefon: 0042/19/630-27 Telefaks: 0042/19/630-27 SL003-03536 ČEŠKO PODJETJE, KI PROIZVAJA USNJENE IZDELKE, PREDVSEM TORBICE IN PASOVE, ŽELI NAVEZATI NOVE POSLOVNE STIKE, OZ. NUDI SVOJE PROIZVODE. Naziv: M & M, PRODUKTION DER LEDERWAREN Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PLZ Pošta: 394 01 Naslov: RYNAREC 1 Telefon: 0042/366/25-637 Telefaks: 0042/366/25-637 Kontakt: BLANKA MUDROVA SL003-03539 BRITANSKO PODJETJE PONUJA KAVO, SLADKOR, ČAJ, PIJAČE, CIGARETE, CEMENT KONDOME IDR. Naziv: MARKETING, SERVICES & RESEARCH Država: 826 VELIKA BRITANIJA Kraj: UNITED KINGDOM Pošta: DH 4 6RG. Naslov: BELLS HILL, WEST RAINTON, CO. DURHAM Telefon: 0044/91/584-5454 Telefaks: 0044/91/584-0237 INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536. URC/ENT Nova doba ostaja brez hrane, vode in zraka! Črna Praxa: Nič hudega. Lahko jo izdajate kot strankarsko glasilo LDS 4000 ali SDSS Naši zapiski in se specializirate na pisanje hagiografij (življe-njepisja "svetnikov") naših zaslužnih voditeljev. Če ste levak, lahko še vedno z desnico za hrbtom držito figo, če ste dešnjak, storite obratno (Novo dobo lahko še vedno kot samizdat izdajate v demokratični Romuniji, na podlagi dobljenih izkušenj pa ste lahko tudi uspešen pisec Science fictiona). IZ SF INTERVJUJEV *Opazil sem, da vojna leta niso presekala samo mojih vezi po Jugoslaviji (moji vojni kame-radi Toth - Sibinovski - Dordevič - Hasič - Hrustič - Qluecks - Krpan) - Orašje (na)Savi, Pakrac v Slavoniji in drugod, ampak tudi moja poznanstva v Sloveniji pred 1991. Leto 1976 se mi zdi kot nek drug, neobstoječ svet. *Kot kandidat na lokalnih LV 94 v RS se počutim kot Arabec, ozi-roma kot bi se leta 1980 v Libiji, če bi kot Evropejec kandidiral v mut-mar - šahb. *Sem dvojni apatrid in imam zato kot TV satelit najboljši pregled nad delom kvizlingov. FORMULE Demokracija = komunizem x 500 CIA : 2 = poli-cia CIA : 1000 = mili-cia L : 1000 = mili-L M : 1000 = mili-M NAPOVED Sadam Husein je priznal meje Kuvajta tik po zmagi ameriške desnice, kar kaže na to, da je bilo nedavno rožljanje z orožjem ob delti Mezopotamusa spet sponzorirano s te strani: Pentagonu mir na Bližnjem vzhodu ni pri srcu. Zato bo še trajala tudi vojna na Balkanu, ker je za trgovce s smrtjo preveč dobičkonosna. Bog Mars potrebuje še več kanonfutra.Jebte se drugovi... ANKA KRČMAR, direktorica Zavoda za kulturo Žalec: “Tudi v majhnem kraju je treba ljudem ponuditi raznovrstne kulturne dogodke; Žalec ima v kulturi dolgoletno tradicijo, ponašamo se z velikimi imeni, v obnovljeni hiši Rista Savina imamo stalno zbirko- slikarja Doreta Klemenčiča - Maja, knjižnica je postala družabno središče tako mladih kot starejših, ljudje imajo vse rajši dober film... 50:50 Na ameriških kongresnih volitvah je zmagala desnica, kar se bo poznalo tudi pri nas (LV 94). Žirinovskega je v ZDA povabila desnica, da ji je pomagal zmagati. Po parlamentarnih volitvah bodo Qermani nekaj časa zaposleni sami s seboj, ta čas pa bo vzhodni bok zahoda branila ameriška desnica. To pomeni vsaj začasno prevlado ameriš-ko(ruske) opcije (VUIII) nad ge-rmansko(kitajsko) 50:50. 27.11.94? Ko je Peterle dokazal svojo nesposobnost kot zunanji minister, je LDS glasilo Mla-dina privlekla na dan Wa-ffen - Sc-hmuggl - Nicholas - Oman. Ko grozi desnici po-raz na LV 94, prihaja 27.11.94 VVolfovič Žiri-novski ponovno "na obalo" na temo - meje R Slovenije. Trla baba lan... OTROCI *Danes spravljajo na svet otroke le - stavkokazi. *Ali niste nikoli občutili, da je greh zoper naravo, če so otroške sanje ogoljufane! * Oh, kako prerad snel s stene bi (volilni) plakat, če bi mogel pokriti z njim lakoto in mraz - moj sin!