^ vsa* d« razen sobot. nedelj in praznikov. j^ued daily except Saturdays. Sundays and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnilki prostori: 2057 South Lawndal« Ava, Office of Publication: 3M7 South Lawndal« Ava. Telephone. Rockwall 4904 jgg^AR XXXIIL Cena lisU je %6 00 ^^TSg*!^ ^(i^w ii^rriis: CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. L DECEMBRA (DEC. IK 1141 Subscription $0 00 Yearly ftTEV.—NUMBER 233 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section U0S. Act of Oct. I, 191T, authorised on June 4, 1918. Hitlerjeve armade vržene lazaj na južni ruski fronti Sovjetske čete reokupirale Rostov, prista-niščno mesto ob reki Don, v protiofenzivi. Angleži obkrožili nemške in italijanske divizije v Libiji. Zadnja italijanska vojaška posadka v Abesiniji kapitulirala. Predsednik Roosevelt oblji&il pomoč poljski armadi v Rusiji Moskva. 1. dec.—Nemške ar-pde. katerim poveljuje feld-^jal Ewald von Kleist, so bile liene nazaj z velikimi izguba-i v sovjetski protiofenzivi na pi fronti. Rusi so reokupirali Sov, pristaniščno mesto ob re-Don, ki ima 150,000 prebival-r in kjer se odpira pot proti kaškim pokrajinam. armade na Krimu so začele novo ofenzivo, katere cilj je okupacija Sevastopola, sovjetske mornarične baze v južnozapad-nem kotu polotoka. Nacijski bombniki so preleteli Kereevsko vodno ožino, ki leži med Krimskim polotokom in Kavkazom, in zaceli bombardirati mesta ob reki Kuban. Ta mesta so ob obronku pokrajin Uradni komunike pravi, da je - *„ »f/vii i, I oljnih polj, katera skusajo Ru- !tegicnaceSta ki v^ iz Ro- ,si J » v Taf nro?> VA S(3^e S^lh | za vsako ceno. lah Ruske čete zdaj zasledu- ijo ostanke nemške armade, ki \ Kalro- E9lP*- 29. n9v- — Moč-proti Mariupolu, mestu sto neosiščne vojaške formacije, iz- ®J] zapadno od Rostova Stalin je čestital vojaškim čelni, ki so iztrgale Rostov iz rok uvražnika. Ruske armade so ■skočile Rostov z dveh strani, s fcrerne in severozapadne, in po vocih bitkah pognale v beg na-flje Pravda, glasilo komunistične franke, pravi, da so sovjetske iA« zaplenile 85 težkih in lah-. topov in 47 tankov ter velike ■loge drugega orožja in bojnega tenala. Sovjetske čete so prešle v pro-lenzivo tudi na moskovski ti in reokupirale dvajset va-t enom sektorju te frčfite. Kci-lo Nemcev je bilo ubitih, rajnih in ujetih, še ni znano. Iiiro, Egipt, !. dec.—Britske tornade so v svojem prodiranju brani oddelki motornih in oklop-nih kolon, katerim poveljuje nemški general Erwin Rommel, se zaganjajo proti britski črti v obupnem poskusu, da se izmotajo iz pasti in izognejo uničenju. Umik proti zapadu, da bi se združili z ostalimi nemškimi in italijanskimi četami na drugi strani Rezegha, jim je zaprt. Britske čete so zasedle vse stra-tegične točke in blokirale izhode do libijskega obrežja. Dve Rommelovi motorni in oklopni koloni sta bili deloma zdrobljeni in deloma razpršeni v bitkah z Angleži na ozemlju med Sidi Omarjem in Halfaj-skim prehnrrrrn. Oeneral Alan Cuimingham, vrhovni poveljnik britske oborožene sile, je vrgel sveže čete na to ozemlje, da zdrobi osiščno armado tamkaj. V sektorju zapadno od Tobru-špele do Sirtskega zaliva na 1 ka( so bile osiščne armade oja-fcugi strani Bengazija ter ob- čane s prihodom novih čet. Li-božile nemške in italijanske di-! nija od Tobruka do Rezegha je poje. Izgleda, da se te ne bodo v angleških rokah. Italijanska motorna divizija pri E1 Ademu Železničarji stavili zahteve Zvišanje plače za dolar na dan Washington. D. C.. 29. nov. — Voditelji devetnajstih železniških bratovščin so pripravljeni skleniti kompromis z magnati, da se sedanji konflikt izravna Izjavili so, da ne bodo oklicali stavke, če bodo magnatje pristali na zvišanje plače za dolar na dan. To zvišanje mora dobiti vsak železničar. Bratovščine imajo okrog 1,300,000 članov. Zahteya glede zvišanja plače za dolar na dan pomeni, da bi morale kompanije dati $130,000,-000 več letno železničarjem nego je priporočil Rooseveltov odbor, kateremu je bila poverjena likvidacija konflikta. Prvotno so bratovščine zahtevale splošno zvišanje plače za trideset odstotkov, dočim se je odbor izrekel za zvišanje sedem in devet odstotkov. Datum glede oklica stavke so bratovščine že določile. Stavka bo izbruhnila 7. decembra, če ne bo prej dosežen sporazum. Člani Rooseveltovega odbora so se danes ponovno sestali na svoji seji in razpravljali o načrtih glede odvrnitve stavke na železnicah, ki bi bila težak udarec o-brambnemu programu. KONGRES SPREJEL NAČRT GLEDE KONTROLE CEN Voditelji CJ.O. morda ostanejo v vladnem odboru ODPOR PROTI PRI-SILNI ARBITRA2I Washington. D. C.. 29. nov. — Zakonski načrt glede kontrole cen je bil sinoči sprejet v nižji kongresni zbornici z 224 proti 161 glasovom. Ta določa "za-mrznenje" cen na stopnji, ki je prevladovala 1. oktobra, Glavni nameni načrta so preprečitev inflacije, stabilizacija cen in stanarine, izločitev profitarstva in zaščita mezd ter delavskega živ-ljenskega standarda. Načrt dalje določa ustanovitev odbora petih članov s široko o-blastjo, katere imenuje predsednik in potrdi senat, Vsak član prejema letno plačo $10,000. Za kršitelje je določena kužen do dveh let zapora in plučitev $5000. Waahlngton. D. C.. 29 nov. — Predsednik Roosevelt ni hotel sprejeti resignacij Philipa Mur-rayja, Thomasa Kennedyja in namestnikov iz federalnega posredovalnega odbora Ti so odstopili v znak protesta, ker se je odbor izrekel proti unijski delavnici v premogovnikih jeklarskih korporacij. Predsednik pravi v pismu, ki ga je naslovil Murrayju in drugim, da ne more sprejeti reaig-nacij. ker potreba r.a izravnava- nje industrijskih sporov Ae obstoja Z ozirom rra tn dejstvo, naj Murray in ostali umaknejo resignacijo. Kopije pisma ho bile poslane namestnikom članov posredovalnega odbora, ki so Domače vesti Nov grob v Pittsburghu Pittsburgh, Pa.—Dne 28. novembra je tukaj umrl J os. Ma-tičič, star M let in rojen v Brezah pri Cerknici na Notranjskem. Bil je član društva 118 SNPJ. Njegov pogreb se vrli 2. decembra iz naslova Paris Funeral Home, 4825 Butler st. Is North Chlcaga North Chicago. —Dne 23. novembra je po dve in pol leta dolgi bolezni umrl Job. Zupančič, star 61 let in rojen v Sv. Mihaelu na Dolenjskem. Zapušča ženo, pet sinov in hčer. Bil je član društva 14 SNPJ 31 let in Slovenskega samostojnega drultva, li sta ga pokopali 27. novembra |X> svojih obredih. Član odšel k vojakom Universal, Ind. — John Ver-lutvnik, član društva 305 SNPJ in sin V. Verhovnika, je 19. novembra odšel v vojaško llužbo Strica Sama. - Nov grob v starem kralu Cleveland. — Rose Stegovec is Euclida Je prejela žalostno vest, da je v Rakeku na Notranjskem umrla njena mama Marija Ko-ar v starosti 85 let. Pokojnica e bila v Ameriki in leta 1902 je odšla v staro domovino. Poleg nje zapušča sina Johna Kolarja v New Vorku in več drugih sorodnikov v Ameriki. toiotale iz pasti. Vojna poročila pravijo, da se •ipor osiščnih armad krha v ■h krajih libijske fronte. Po-■U) je kritičen za Nemce in pijane. Britske motorne kolo-prodrle tudi do cirinejske-I» obrežja med Agediabijo in ■»gazijem, kjer so zdrobile menično opremo osišča. Ageda-*)J J« v sredini med Egiptom ■ Tri|Milij(.m, glavnim mestom Ulje. Kuibišev. Rusija. 29. nove. luske (rte se umikajo iz dveh ¡>kl"r] S/,, t »... », t. V-V I , W, » k ► , w,"»'1ihi od sovjetske pre-'<• ruško poveljstvo je ' 1 <'ete v boj proti Ru-!i'>nti vzhodno od Mo- • ti so priznali izgubo bližini Tule. ' javljena vojna poro-,da so sovjetske če- • skoke siivražnika na |J«' pri Možajsku in iv<'< u. /apadno in juž- "1 Moskve Sovjet-1 " «. [»odprta s topni-'•''jnimi letali, je izvr-protinapade na '"J-oike na ozemlju ' '»m in Moskvo. Ru-r'rali več vasi na tem ^ 'lirun leži 95 milj 'lf " «k! Moskve. Ve^-" ■ »jakov je padlo '' 'M, ki se je vršila v 1 in«-m sektorju cen- je bila zdrobljena v bitkah v zadnjih dveh dneh. Nairobi Kanja. 29. nov. — Več tisoč italijanskih vojakov se je jjodalo angleški oboroženi sili pri Gondarju, trdnjavi v hribih severozapadne Abesinije. Kapitulacija pomeni zlom Mussoli-nijevega imperija v vzhodni A-friki. Italijanski vojaški posadki je poveljeval general Gug-lielmo Nasi. Gondar, naravna trdnjava sedem tisoč nad morsko gladino, so Italijani držali več mesecev. V ofenzivi, ki sr jr vr*d« enim letom, so britske armade zasedle 350,000 štirjaških milj abesinskega ozemlja in pognale fašiste iz italijanske Somalije in Eritreje. Taharan. Penil«. 29. nov. Vladislav Sikorski, pr poljske vlade v pregnanstvu. j«' naznanil, da je predsednik Roosevelt obljubil pomoe (x.ljski armadi, mobilizirani v Rusiji, ko se je ustavil v tem mestu na svoji poti proti Kujbiševu. kjer se bo sestal s Stalinom m drugimi sovjetskimi voditelji Z njim je prišel v Teheran polkovnik Townsend Griffit*. načelnik Ameriški pomoršča- 1 • iT Č L ' Clinton Golden, Emil Hieve, Kl zapustili dangnajl John Bmphy, James 3. Carey. John Brophy : Hugh Lyons in Herbert Payne Korak za vzpostavitev prlja teljskih odnošajev z voditelji Kongresa industrijskih organi zacij je storil Roosevelt. Dozna-va se, da bo arbitražni odbor, katerega je imenoval predsednik, Vojaki stražijo letališča v holandski o • •• Gvineji ŠanghaJ, 29. nov. — Zadnji oddelek ameriških pomorščakov, (lu |7.rH0na konflikt med rudar-ki so bili nastanjeni v tem me- 8k() unij() in korporacij a mi, po stu štirinajst lei, Je zapustil fluj rcuoo odo ln|kov 'Proti tej Mi se izrekli predstav nlki delavskih organizacij m in C.. 29 nov. — Ameriške čete. k. m» prišle v Mrh,traže holandsko Gvinejo, ne bodo »r». » , „ ...... edsedmk I straži le samo bogatih rud baksita, temveč tudi letališča Amerike je poslala tja vojaške t}"Hinl rete / dovoljenjem gvinejske m William predsednik brazilske vlade Ameriške delavske federaelje, je pri zaslišanju pred člani kon-Poveljnik ameriške vojalke Kn.hn,.KM delavskega «KlM-ka de posadke je p< »I kovni k P J> P«r-1 ^ dM Jp pn>tJ pr,-t|m ,„|,itia kinM»n On j«- informiral voj- ; ^ ' prol| leJ M< Jtf 1i,ostaio akutno In vlarla je morala |>onovno znižati odmer ke V decembru Ijo dobila vsa ka oseba le 150 gramov mesa Anglija raztegne konskripcijo Premier Churchill dobil zaupnico London. 29. nov. — Predlog glede splošne konskripcije moških in žensk za vojaško službo in vojna dela je bil predložen parlamentu po premierju Churchillu. Če bo sprejet, bo obvex-na vojaška služba raztegnjena na moške v starosti 45 do 50 let, ženske do starosti 40 let pa bodo morale delati v tovarnah, v ka terih izdelujejo orožje, strelivo in drugo bojno opremo. Debata o predlogu, jti so ga podprli štirje Člani Churchillov!» vlade —- Clement Attlee, Arehl-hald Sinclair, Krnest Brown in Kniest Bevln — se bo pričela prihodnji teden. Haztegnitev konskripcije in prisilne registra cije so pozdravili skoro vsi listi. "Le totslni napori britskih ljudstev v tej vojni bodo prines 11 zmsgo," piše list Evening Standard. "To dejstvo je vlada sdaj priznala in narod jHiplav dira. Nsrod je pripravlja plačati polno ceno za zmago." Parlament Je s ogromno večl no izrekel zaupnico premierju Churchillu In s tem odobril nje govo vojno politiko, Za zaupni co je glasovalo 326 poalancev, proti pa dva člana neodvisne delavske stranke — John Me Govern In James Maxton. McGovern je dejal, "da Chur chUlova vlada se noče Ureči proti sedanjemu ekonomskemu sistemu, ki bsilrs na iskorllčknju delavcev, sanika ssmovlsdo prebivalcem britskih kolonij in ka teri ja odgovoren ta vojno Churchill nI prijatelj delavcev v tej deželi In n* v drugih. Pra SRBSKI ČETNIKI DELAJO PREGLAVICE NACIJEM Italijanske čete udrle v Viiegrad BOMBNE EKSPLOZIJE V PARIZU Berlin. 29. nov, — Ojačane nemške vojaške posadke, katere podpirajo prostovoljne domačin-ske enote, so zavojevane v ljutih bitkah s srbskimi četniki v več krajih bivše Jugoslavije, pravijo nacijski krogi, ki so zaeno pri-znali, da jim rrbell delajo velike preglavice. Najmanj 1800 Čet-nikov je padlo v bitkah s Nemci in sllčno število je bilo ujetih v zadnjih štirih tednih. Nacijl so sanlkflt trditev Du«^ šana Simoviča, predsednika jugoslovanske vlade v pregnanstvu v Londonu, da bodo nemški bombniki in .topovi rssdej4li Bolgrsd in pobili prebivalce, če se rebeli ne bodo podali, priznali pa so, da bodo uničili s ognjem vsako mesto, v katerem se isvrše napadi na nemške vojake, aretirali vse moške in u* streli li vsako drugo osebo. Zagreb. HrvaŠka. 29, nov, — Sem dospela poročila is Bosne pravijo, da so italijanske čete u* drle v Viiegrad, vas ob reki Drini, katero so srbski Četniki oblegali sedem mesecev, Viiegrad je v bližini po Italijanih sasede-ne cone bivše Jugoslavije, Fašistične čete so udrle v hrvaško državo in rszpršlle četnlka ter s tem odvrnili nevarnost, ki Jim je pretila, se glase poročila. ^Ntm,as ^l^ma^*109 vrženi v boj proti čeUS&om, jeiega prontnega sistema. ^^ ^ ^^ prebtvslcl Zunanji minister Anthony višegrada. Ta vaa leži v enem limed krajev, v katerih je sv-trijska armada začela ofenslvo proti Srbiji v prvi svetovni voj- K t Kden je odgovoril McGovernu ki je med drugim dejal, "da nas bo Amerika držala v flnančn sužnostl, ko bo vse to konCsno." Eden je zavrnil ta očitek In o-po/.orli poslanca, da napada le Churchilla, ameriško vlado in predsednika Roosevelta, ne pa Hitlerja. Japonska pred važno odločitvijo Vojna ali mir na Pacifiku Washinglon. D. C.. 29 nov. ~> Ameriška vlada je zavzela sta» lišč«T da mir ali vojna na Paci- Avtoritete so reducirslf tudi |x*rabo mania in masti. Zadnje zaloge kave bodo izčrpane v decembru Vlada je naznanila da jr kupila tlaoi* ton oran?, v iVa fiku zaviai od Japonske. Slednja se Im» morala odločiti za prvo ali drugo, ker ni drugega izhoda Stališče Združenih držav napram japonaki politiki na Pacifiku in Daljnem vzhodu ata po jasnlla predaednlk Kooaevell In državni tajnik Cordell Hull v teku razgovorov s i^Mlanlkom rnji in U' biido »*odo Finci deležni za lw»/.ič j posebnim odposlala v Wash meriške vojaške misije, k. je na ..nHJ ,x>časte Am,n-i yni' b zagovarjal poti v Rusijo 1 rane. ki so prišli v Gvinejo, da »Till*!« DO zagovarja Sikorski je dejal, da je \HiKa m v borbi -itanija opremils |x>ljsko ar- ---- komunista New York, 29 nov — Wen- KI ¿„ts. etil ha i a i o L Wlllkie. predsedniški kan 1 Nem*ke čete oanajajo ,, . mirmnkt, w Italijani ujeli dva reporter ja Rim, 29 nov, — Vlada je naznanila ujetje dveh reporter jev, ki sta bila v libijskih krajih i hrt tako armado To sta <»*>dftey P Anderson, doplanik ameriške čaanlkarske agenture Aaao< latifl Preaa v |y»ndonu, In Harold Den- Zagrebške avtoritete so pod-vzele nadaljnje draatlčne korake, da zatro revolto. Tajna policija je bila instruirana, naj po-lovi vse "nevarne" oaebe in Jih odvede v koncentracijska taborišča. Belgradskl listi poročajo, da ae bitke med srbskimi rebeli in o-siščnlml četami nadaljujejo. Samo v enem spopadu je padlo tisoč mož na obeh straneh. , Vichy. Francija 29. nov. — Po nacljih kontrolirani pariški tisk omenja nove teroristične napade v zasedenih francoskih po-krajinah, Bombne eksploslje so se prif>etlle v Parlsu, pri ADDS-villo |ia m teroristi vrgli vlak lx tira . r- Poročilo o novih terorističnih činih je sledilo naznanilu, da je general Krnst von Schaumberg, nemški vojaški poveljnik v pariškem dlatriktu, naložil mestni vladi v Parizu denarno kazen milijon frankov za bombni napad na neko restavracijo, katero so naeijl /aargll. Oeneral je ra/karen, ker civilni prebivalci ington Slednja sta apelirala na ameriško vlado za olajšanje ^.niMKMti nemški policiji ekonomske blokade proti Ja-' |*oriakl, a naletela sta na glulia pri iskanju teroristov, ki napadajo nemške vojaka in lastnino. ufcesa Roosevelt in Hull sla ju ()n j»<»do našli šana le, ako Jajronuka takoj po-1 dim,,,,»t, }KN.tavljen ob *ld In U-tegne čete iz Kitajske, pretrga1 ël|r|j|.n /vezo z oalš/ern in se obveže, da : ru« bo skušala ra/tegnlll sfere\ • ttn::m vpliv, na nadaljnje pokrajin.\r >trme tU ttlM/« n 2 . nov — Nemške ko-nhližale kavkaškim ^hi anju proti boga-j>*>lju. Nacijske Britanij mado 50.WK) mož v Husiji rož jem ,n uniformam, On j;-« /Vem^ cere oanuju^ j ^ v | ny. i-M,., n,wyoršk; g- ll-| v^a "¿^'»¿¿^^ofaUn* zarote rekel upanje, da bo lahko moh. ^ Afrtho preteklem letu, l>i zagov-rjal «t« Times Drugi detajl, ms», l>-ljnegs v«vida Amensaa li2ir.l Ankara« Tureija. 29 nov. - Willlama Schneider*™, tajni- bil, ^javljenl /d 1 J 1 Nenmja pošilja vojaito čete, k« k^unlstičn, strank« v < al.- txjna letala strelivo in drugo fornijl. prtKi federalnim vrbo (J m j»hi urad ni h »„, no opremo v luke v južnl Ite- mm rKi.š/ern kateremu je bil 0fcf0/'€n v zapor In ^n «xi tam v Ubilo, da usta- predložen prtziv proti odloku V, ofenzivo br.Ukih armed, prs- dveh nižjih faderalnlh sodišč, ki I/njiaville, Ky.f 2f. nov ila ki jih prejeli tu*' sta odvzeli Ki hneidermar.u a- John M, O'llara, bivši predaed vojaški krogi meriško državljanstvo Sl«*dnji I mk unije Structural Iron Work v Rusiji vojni maiini Zasega bakrenih predmetov v Italiji da zdaj ¿aka da Japonska storl. p^nUdelphia, Pa, 2« n»v,-nadaljnji korak. !Federalna veleporota je obtoilla l'rr«lw*lnik Rdredile zasego vseh ...............kajšnj, /unanj, predmetov * jjowbrurn dekrH.,m ki se prične izvajat, v ^.ndeljek ^ ti uključujejo lonie in «' k „nslanlka. da m- ukr- n« /lan prHMKie Lastnik, bodo doh.l. lijana i ^ ^ ^ *lki podlejšo propagando bruha iz sebe Westbrook Pegler, ki je po kapitalističnem tisku mastno plačan za svoj protidelavski strup.; Ker čitam razne časopise in tudi magazine ali revije, sem nedavno v neki reviji videl slike in imena večjega števila tako zvanih "delavskih voditeljev", ki so bili že vsi kaznovani radi raketirstva, tatvine unijskih blagajn itd.; med njimi so tudi biv-£ gangeži in butlegarji. Čudno ise ml je zdelo, da ni bilo v tej grupi tudi Johna L. Lewisa, ker, če bi bil tak kot ga slika zlobna kapitalistična in antidelavska propaganda, bi moral biti na če-u teh gangežev. Vse mu podtikajo in očitajo, toda zaprt še ni bil radi prestopkov kot ome njena skupina unijskih raketir-jev in bivših gangežev, ki so se jo prohibioiji zajedli v razne unije in cfobili kontrolo nad njimi s pomočjo terorja Že zadnjič sem omenil, da sem proti Lewisovi politiki, ker je ikodljiva pravim delavskim in teresom. Toda v tem boju je Lewis pravilno nastopal. Ako bi bil poražen, kot je že kažalo, ker je bilo vse proti tej stavki, bi to ne bil udarec samo za premogarje, marveč za vse unije Grozili so že, da bodo obratovali rove pod vojaško zaščito. Premogarji so odgovorili, da so lojalni državljani in patriotični, pripravljeni so bojevati-se za to deželo in demokracijo, ampak tudi sami morajo imeti pravice tudi oni so upravičeni do unij-ske delavnice v kap,tivnih rovih kot jo imajo njih tovariši v komercialnih rovih. Na primer bližnji rov je unijski, njih rov pa ima "odprto" delavnico, v kateri naj se koti skebarija. In ako že 95% premogorovov obratuje na podlagi unijske delavni cer zakaj bi ne obratovali na enaki podlagi tudi tako zvani kaptivni rovi, last mogočnih je-klarskih družb? Tako so premogarji odgovori li na grožnje, da bo vlada po slala nadnje vojaštvo. Ampak bilo je vseeno nekaj pobojev katerih bi ne bilo treba, ako bi mogočni jeklarski magnatje pri znali pravične zahteve premo garjev. Odkar so mehanizirali produkcijo, v rovih z instalira njem novih strojev, nihče ne ve v kako strašnih razmerah danes delajo, ker priganjaštvo nad pre mogarji nima para. Upajmo, da bo sedanji arbitražni odbor bo pravično rešil to vprašanje, ka kor ga je delavski spravni od bor, ki se je izrekel 9 proti dvema proti unijski delavnici v kap tivnih rovih, dasi je v isti sapi priznal, da so premogarji upra vičeni do te zahteve. To je nekako tako kot bi vam kdo reke Upravičen si do kruha, toda ga vali tudi drugi!—v tem primeru jeklarski in drugi delavci. Spominjam se leta 1910, ko sem nekaj časa delal v tovar nah v Braddocku, Pa., pa so več krat rekli: "V nedeljo pridejo v vas kolnmajnarjl in bodo dal za pijačo," To je bilo navadno izrečeno v zasmehovalnem tonu, ter so bili premogarji smatrani slabši kot pa delavci v tovarnah. so govoail», "kakšni'1 pridejo iz rovov, sem res mislil, da so drugačni ljudje. Tudi kadar se e kakšno dekle poročilo s pre-mogarjem, so rekli bolj zasme-hovalno: "Tistega kolnmajnarja ic vzela" itd. Takrat je bila depresija in bi-smo brez dela. Star sem bil 16 let in kam hočem, ker dela ni mogoče nikjer dobiti. Pa sem pisal bratrancu v Chicoppi, rCansas, ako bi se tam delo dojilo—bil sem že brez centa. Odpiše mi, da se bo dobilo in naj car pridem tja. Fantje v Braddocku mi branijo, češ, da bo že bolje in se bo tukaj dobilo delo. okojni John Germ, ki je bil svoječasno gL predsednik JSKJ —sedaj ABZ—me je zagotavljal, da ne bo dolgo, ko bo depresije conec. Drugi so me zopet strašili, naj živ ne grem pod zemljo. Odgovoril sem jim, da jaz se ne bom dolžil in če gredo drugi živi pod zemljo, bom šel pa še jaz. In tako sem šel v Kansas k bratrancu. Ampak tam dela nisem dobil, nakar me je bratra nec peljal k "Big Tonyju" v Dunkirk, kjer mi je dobil delo. Res je šlo trdo nekaj časa, ker rova prej še nikoli nisem videl in tudi delalo se je slabo. Ampak se je obrnilo na bolje, privadil sem se delu, poravnal najprej dolgove in se nato opravil, da sem šel lahko med ljudi. Z "Big To-nyjem" sem hodil na unijske se je, pristopil v društvo 72 SNPJ Radleyju (v Braddocku sem bil pristopil v društvo Sv. Barbare) in potem še v socialistični klub. Hodil sem na različne seje in konference in se priče zanimati za delavsko gibanje Tako sem spoznal, da so ti "kolnmajnarjl" vse drugačni kot sem si jih prej predstavljal na podlagi tistih pripovedk, ki sem jih slišal v Braddocku. Spoznal sem cilje in načela SNPJ. Tako se mi je odprl nov svet spoznanja, za kar ima dosti zasluge "Big Tony", ki danes vleče svojo koncertino v Oaklandu, Cal. Potem sem sprevidel, da so bili ti "kolnmajnarji" največja opora SNPJ, kakor tudi poštenemu delavskemu gibanju. Itt večkrat kakšne vesti ali članke pozneje opravičevati ali preklicati. , . Ja, premogarji so dobra grča pri SNPJ; iz njih vrst je izšlo že dosti dobrih agitatorjev in glavnih odbornikov jednote. Ampak danes so največji mu-čeniki pod novim priganjaškun sistemom produkcije. Kot se vidi, je vseslovanski kongres, ki bi se imel vršiti v Pittsburghu, preklican. Tudi pri nas smo prejeli vabilo in imena sponsorjev. Ampak iz pojasnila dr. Archa v Proletarcu se vidi, da so si imena vsaj nekaterih izposodili brez njih vednosti Ne vem, Če je tako tudi z br. Čip-čičem, ki je omenjen, da zastopa 39 društev SNPJ v Penni. Od nas se bo poslovil Anton Hochevar bivši okrajni komisar, ki je bil v tem uradu dva termina, sedaj pa je bil oskrbnik Društvenega doma na Boydsvillu Na njegovo megto smo 23. nov. izvolili Louisa Luzarja, člana društva 13. On ima več prijateljev in znancev v Sharonu. Pa Torej vi korajžni sharonski fantje in dekleta, kadar vas veseli iti na izlet, obiščite Lojzeta, ki vam bo postregel z vsemi »dobrotami. - | Društvo 640 namerava prirediti božičnico za mladinski oddelek SNPJ in povabi tudi naše društvo 13. O tem bomo ukrepali na naši prihodnji seji 7. dec Božičnica se bo vršila v nedeljo zvečer, 21. dec., v Društveni dvorani na Boydsvillu. V soboto zvečer, 20. dec., pa priredi veselico društvo 407 SN PJ na Windsor Heightsu, W. Va. na katero vabijo občinstvo iz teh krajev. Oni posečajo vse prired be društev SNPJ, kjerkoli jim je to mogoče. Godbo bodo imeli domačo, sestoječo iz njih članov Čitali smo tudi veselo vest, da so se naše podporne organizacije zedinile, da skličejo kongres vseh slovenskih podpornih in centraliziranih političnih ter kulturnih organizacij. Ta kon gres, ki se vrši v Chicagu 12 febr. 1942, bo formiral politične smernice, po katerih naj tukaj delujemo za zedinjenje Sloveni je in sploh Jugo^avije, Balka na in vse Evrope na podlagi de mokratične federacije, Lep ko- ni več daleč, ko ne bomo, M cim podpirati starih člj Nahajamo se namreč v boli nih časih kot se marsikateri zaveda. Upam, da š tem n nikogar žalil, marveč sem k vedal svoje mišljenje gledt moči starim članom. Jacob Baloh, 2 Glas is mrile Alaske Anchorago. Alaska.-Mi da mi 20. nov. poteče Pros katere že ne čitam tri ali mesece. Namreč nisem Juneau. Zdaj delam v vlač premogovniku, ki so ga zače pirati v hribih kakih 70 mi mesta Anchorage. Živimo v rem železniškem Pullmanc včzu in tudi jemo na ko Tako ni nobene prilike, ilovek čital ali pisal, ker benih stolov ne mize, žel« voz pa nam razsvetljuje z zana petrolejka. Torej ko mi naročnina p< mi ni treba več lista poš Ko se bodo izboljšale v^njske razmere, bom Pr zopet naročil, ker "jo zdaj pogrevam. Zdaj so tu začeli ditr "bunk house", "kempa stanovanjsko hišo, kakor hočete imenovati. Stala bo 000 in ima delo neki kon tor. Hiša mora biti dogotc na v 90 dneh, potem boi spet Prosveto čital. Na ,18. oktobra smo dobi koliko snega in.tudi-precej lo vreme imam<£ John Poi to so v precejšnji meri še danes Zato se mi hudo zdi, ako se stvar pravilno ne analizira ali zlobno obrača proti njim, kadar" so v boju za svoje pravice. Br. Garden je v Prosveti pravilno opisal njih položaj v kaptivnih rovih, ker je bil tudi sam že premogar. Tu ne gre za kak.ega Johna L. Lewisa, pač pa, da se stvar predstavi javnosti takšna kot je. i In to je storila tudi konvencija CIO, ki je pripomogla do tega, da je Roosevelt imenoval nov odbor za rešitev tega važnega vprašanja. In Lewis ni sam določal taktike UMWA v tem boju, marveč 200 članov unijskega smerničnega odbora, ki je tudi podprl Lewisa na vsej črti. Temu odboru z Lew i som vred pa je dala smernice konvencija UMWA. , ker-bi ga potem aahte-| Sem tudi naročnik JJew Lea (terja, ki je sicer dober delavski list, ampak v tem boju se je tudi postavil proti zahtevi rudarski unije za unijsko delavnico v kaptivnih rovih in udaril po njih, seveda pod krinko udarca po Lewisu. In ker tudi pri tem li stu niso nezmotljivi, morajo rak so podvzeli tudi s tem, da so pozvali starega borca Etbina Kristana, ki ima veliko izku šenj v takih* stvareh. Upajmo da se bo na omenjenem kon gresu uredila vsa stvar tako, da bomo lahko z mirno vestjo de lali v korist našega nesrečnega naroda v stari domovini. Joeeph Snoy. 13. Is dešele solnčnlh roš Jacksonville, Kana.—Danes, ko to pišem, sneži kot za stavo pred par dnevi pa smo imeli še indijansko poletje. Kmetje so zelo prizadeti, ker je preveč vla ge v zemlji in ne morejo po spraviti svojih pridelkov ter po sejati ozimine. Imeli smo nam reč preveč dežja. Kar se tiče kooperacije naši društev, so večinoma vsa pri kansaški federaciji SNPJ te na. otroci In rudarji pred premogovnike«» v Nortonvlllu. Ky.. v katerem petnajst redarjev. eksploilis ubila članstvu pa bolj Nazadujemo kot napredujemo, kajti se staramo Ravno vČoraj smo zopet izgubi' br. M. Kodriča. Tako se vrsti ta listek vesoljnosti. V Prosveti še vedno vidimo razne opombe glede zadnje kon vencije, predvsem pa radi pomoči starim članom, ki so v potrebi. Nekateri pripdrocajo zvi šanjc asesmenta v to svrho, dru gi zopet, naj se počaka, da izi dejo nova pravila, dočim je kon venclja izvolila odbor, ki na izdela nekak načrt za splošno glasovanje.. Če se ne motim, ima ta odbor vezane roke. Če bi bile na me stu kakšne sugestije, bi Jaz pri poročal temu odboru, naj enostavno Osvoji predlog, če je ka teri član v potrebi, da se mu iz plača polovica smrtnine, ako privoli v to, kajti podporo potrebuje živ, ne mrtev. Dalje, ako je tak član pri volji izstopiti U jednote, na) se mu izplača pri meren odstotek njegove smrtni ne. Razume ae, da bi ae s tem črtala tudi bolniška podpora. Po mojem mnenju bi bilo to še najboljše, ker s tem bi ae pokazala približna potreba starih članov Seveda se bo zopet našel kakšen prerok, ki bo rekel, da tega postava ne dovoljuje, kar pa je po mojem mnenju prazen Izgo-Lahko pride Čas, mogoče S POTOVANJA "BIG TONYJA" L Oakland, Cal.—Meseca 1942 bo 20 let, odkar smo s< selili iz države Kansas v land, Cal. V zadnjih 10 leti bila z ženo že štirikrat v K su, trikrat sva se vozila leznici, letos pa sva šla z čim avtom. Načrt sem ni že na 11. konvenciji SNP kateri sem bil delegat, da s< na prihodnjo konvencijo ljal z. avtomobilom. Da bil delegat 12. konvenci; krivi^ drugi. Načrt, kako se bova z žet zlla po Ameriki, sem nare predno so bile volitve d tov. Žena je nekaj časa u, jala in dostavila: "Tone, boš izvoljen za delegata, bova peljala na obisk v K in drugam. Ali ni škoda denarja potrošiti?" "Kaj saj smo v Ameriki," sem "Ako bi bil jaz šparoven da bi se mi zdelo škoda de trošiti, bi bila ti in jaz še v stari kontri. Samo enkr vimo. Čez sto let se ne poznalo. Ti se rada voziš, j rad furam in tako se bova la na obisk k našim prijate če sem delegat ali ne. Se najst mesecev si bila v po zdravniki so nam poveda ne boš več hodila, ps si vsi varila. Ali se je zgodil ci Naj bo že kakor hoče, leto čem biti na konvenciji." y Govoril sem Ji na dušo sem vedel in znal. Tudi z c no smo se posvetovali in vsi strinjali z menoj. Kune tudi mama privolila. Pote" jo večkrat slišal, ko je prt dovala prijateljem, da se peljala na vzhod, čeprav ne izvoljen za delegata. Pnccil ae pripravljati. Določil se« odhoda in naredil oklep na dar ju: na 30. avgusta ob dne gremo od doma. M storjeno. Imela sva dov^ sa, da se pripraviva na po nje. V tem času sva vse c premislila in se organiz.r* dolgo pot. Pri mestnih očetih sem U ral zglasiti in dobiti dovrj za počitnice in povrhu ic Mj dnov odsotnoati. skupaj dva seča (Leave of ebsem « ko dobi.) V družini .mama hanika. ki je pregledal zo. če je m v redu ra, 10. novembra (NYT) «nes je prispelo prvo poroči-0 nemškem priznanju, da jc av,ja s 27. marcem in z da-■N upori škodovala nemš-"lu v Rusiji. Poročilo o K' prinesel neki očividec, ki nekaj dnevi bil priča iz v središču Belgrada. ^ nemški častnik iz bel-Ka propagandnega odsekal poslušalcem na uli-V: Belgrajčtni, pazite, kaj C«' te borbe v planinah F ne bo konec, bomo mi na-^ konce z Belgradom!" Ne Srb " množice je vzkliknil: (Nadaljevanje i 2. atrsni.) sva nadaljevala pot proti Pitts-burghu, Pa. Pred odhodom sem bil dobro pregledal zemljevid in si natipkal vsa večja mčsta, skozi katera sem potem vozil, tako da sem že vnaprej vedel, proti kateremu mestu bomo šli in kje se bomo ustavili čez noč. Prišel je čas odhoda. Jaz sem bil že vse prej pripravil, tako da sem kar v avto zmetal, kar sem bil namenjen s sabo vzeti. Ampak misus sem pa le nekoliko prevaral, ker ni vedela, koliko vina sem s sabo vzel. Ob določenem času— ob 2. popoldne 30. avgusta—za-sedemo naš Chevrolet modela 1939. Družina nas pozdravlja in nam želi srečno pot terlsrečen povratek. Še enkrat se ozrem na svoj ljubi dom, težko mi je bilo srcu, ker nioem vedel, še kdaj vrnemo ali ne. V tem času pa je že "liza" bezljala po East 9th atreetu. Vreme je bilo lepo, tako da je bilo res prijetno potovanje. V Reno, Nevada, dospemo ob 8:30 zvečer. Po avtnem radiu smo slišali, da so v tem mestu vsi "avtni korti" napolnjeni, ker je bil 1. septembra Delavski praznik in so ljudje prišli za week end v to mestece na počitnice od blizu in daleč. Ker smo se vsi dobro počutili, smo na priporočilo naše mame kar naprej vozili: Ob 11. zvečer smo prišli do malega mesteca Lovelock, Nevada. Napojili smo našo liro, jaz pa sem stopil v gostilno, da sem tudi šoferja napojil. Ker je v tej državi dovoljeno igranje za denar, je bila v gostilni velika kopica denarja na mizi in so igrali kot za gumbe povsem mirno, brez vsakega hrupa. Mislil sem si: To je bogata dežela, tukaj ne bo še denarja zmanjkalo. Ker sem bil že truden, smo kar v avtu pod velikim drevesom nekoliko zadremali, ob Štirih zjutraj pa pognali proti Salt Lake Cityju, kamor smo dospeli ob 12:30 popoldne. Vreme je bilo lepo. Napojili smo zopetjiizo in šoferja in na predlog mame smo šli tudi v restavracijo, da smo se okrepčali, kupili razglednice in pisali domov, da smo že prevozili 752 milj. Ko smo se vozili proti Salt Lake Cityju, je izgledalo, kot bi sneg pobelil tiste planjave, toda je bilo pobeljeno od same soli. Isto popoldne jo odkurimo iz Salt Lake Cityja proti Kock Springu, Wyo., kamor dospemo ob 7. zvečer. Vprašal sem na gasolinski postaji, če mu je kaj znano, kje žive Slovenci. Mož mi je povedal, da jih pozna, toda ne veliko po imenu; pokazal mi je, v katero smer naj se obrnem Ij^jih torn našel Zahvalim se mu za pojasnilo in sem peljal nekaj blokov ter našel Slovenca, ki je bil zunaj na verandi-^e-govega imena si nisem zapomnil. Peljemo se k mr. Remtzu, a ga ni bilo duma, dasi bi se bil rad seznanil z njim. Potem so nas peljali k Antonu Starmanu, delegatu 12. konvencije SNPJ. Se nikoli prej se nismo videli in torej tudi ne poznali. Povedal sem jim, da sem "Big Tony" iz Oaklandn, Cal, "Ja, vi ste Big Tony?" in nastalo je rokovanje» Pri njih sem se počutil kot doma. In zakaj tudi ne, ker sta oba gostoljubna. Op- jt pxjjßesel piva, pa smo sc pogovarjali in šalili kot stari prijatelji, čeprav smo se prvikrat videli. Hvala, Tony, za gosto-ljubnl sprejem.—(Se nadaljuje.) Anton Tomslc. Govor iz Londona ljudstvu v Jugoslaviji Govor Dušana Simoviča. | postal nemški sluga, pripravljen predsednika jugoslovanska j svojo državo in svoje ljudstvo pahniti v krvave nesreče. Najbolj je poučen zgled Rumunije, Ameriška armada ima 2500 modernih bojnih letal Washington, D. C., 29. nov. General Henry H. Arnold je do-jal, da letalski oddelek armade ima 2500 modernih bojnih letal, čeprav Amerika pošilja bojna letala Angliji. Koliko letal drugih vrst armada poseduje, ni povedal. Omenil je le, da ima armada dovolj letal v vseh otoških oporiščih in strategičnih krajih ki luhko takoj stopijo v akcijo. Deat napadel Petainovo vlado Vichy, Francija, 29. nov. Mareel Boat, glavni zagovornik popolne koperacije med Francijo in nacijsko Nemčijo, je napa del Petainovo vlado, ker se ni pridružila protiboljševiškemu paktu, ki so ga nedavno podpisali predstavniki trinajstih dr žav v Berlinu. Deat zahteva da se mora Francija postaviti na stran Nemčije in njtenih zaveznic in iti v borbo proti sovraž* nikom osišča.- vlade po ra vseka oseba i Pfsvieo \umo do 250 Voditelll CIO konleriralo o gm t. Smlih. PhUip Murray. O. A. ^¿seUslorlčnl kampanji med oljnimi delavci. Od Ure na deeaot E. K night In Alta» i. Ht/eni varujemo to dragoceno kri. Vendar noben nasvet ne pomaga tam, kjer ljudi k borbi priganja potreba samoobrambe. Da bi zlomili nafrodni odpor, so sovraž-' niki za svpje zatiranje uporabili taka sredstva, ki ne samo presegajo pravice zasednih oblasti, temveč žalijo najosnovnejša ču-« stva človečanstva. To velja za vse naše kraje in zlasti za tiste, kjer žive Srbi in Slovenci. Ubi-anje, razaeljevanje in iztrebljanje Srbov in Slovencev se vrši tako brezobzirno, da izziva obsojanje vsega civiliziranega sveta. . S takim ravnanjem so sovražniki Izzvali obupen upor srbskega naroda. V Srbiji, trni gori, Bosni, Hercegovini'in Liki je ta klic srbskega naroda na pomoč našel odziv pri tistih delih Jugoslovanske vojske, ki ob navalu sovražnikov ni hotel položiti orožja, temveč se je umaknil v planine in gozdove. Kakor na en klic ae je na poljanah zasužnjene domovine pod vodstvom izbranih voditeljev zbrala vnovič narodna vojaka. Kajti danes se tam ne bore neredni oddelki, tem več vojska. In naša naloga ni več, da dajemo samo nasvete, temveč da atorimo vse, kar je v naši moči, da plemeniti branilci domovine in naše čaati v svetu ne bodo ostali sami in brez pomoči v neenaki borbi, v katero Jih je pognal sovražnik. S aveto zavestjo, da Je treba zatiranemu srbskemu narodu pomagati in ga rešiti pred popolnim iz trebljenjem, ae ti oddelki borijo proti ^nemškim in italijanakim vojakom in proti Paveličevim vstašem. Take j? oživela vojaško urejena borba za osvobodi tev države in na Balkanu Je vnovič nastalo bojišče, kjer se ju goslovanska vojska bori z voja Iko silo oaiiča. Ta borba kaže vsemu svetu življenjsko silo srbskega naroda. To jo samo borba za obstanek našega na roda, ki Je ogrožen s krutim in krvoločnim ravnanjem zasednih oblasti ter sverinatvi, ki jih poč no bres najmanjšega občutka človeškosti in pravice. Kjerkoli aaaedne oblasti, bodisi same, bodisi • pomočjo svojih kvizlingov poskušajo iztrebiti narod, ae na ?od mora braniti v svojem silo-branu brez ozlrov na to, če ao izgledi za končni obračun a so-vra/nikom dobri ali ne. Odločno vstajamo proti zločinskemu početju s našim ljudstvom in zahtevamo od Nemčije in Italije, da se ustavijo poko-Iji in zločinstva proti Srbom in Slovencem in iztrebljevanje nedolžnega srbskega pravoslavnega duhovništva. Zahtevamo od Nemčije in Italija, da s jugoslovanskimi borci ravnajo kakor z vojaki Jugoslovanske redne vojske, ki nadaljuje borbo. Organizirani so kot redni"vojska pod poveljništvom - jugoslovanskih častnikov in borijo se po načelih vojnega prava. Zato so deležni vseh pravic, ki jim Jih priznava mednarodno vojno pravo, Sovražnik ne sme s častniki in vojaki Jugoalovanake vojake ravnati kakor z uporniki. Ae manj Mne jemali Talce med milčin-stvom zasedenega ozemlja in Jih kot protiukrep streljati, kajti doslej le ni bilo nobenega slučaja, da bi meščani morali nositi odgovornost za delovanje rednih čet/ «ovratnik ne ame prikrivati resnice, da ae Je voj na na Balkanu vnovič začela in da razmerje med njegovimi vojaškimi silami in Jugoslovansko vojsko spada pod predpise med narodnega vojnega prava. Za vse ubijsnje, zverinetva, grozodejstva in preganjanje, ki ae vrši med našim narodom, ml krivimo nemške in italijanske /asedne oblasti, ki se pod njtho-Ivim okriljem in s njihovimi ukazi m navodili vae lo godi. Za vse te srednjeveške načine s ciljem, da se uničila srbski in slovenski mi narodi. Jugoslavija je Imela en sam cilj: ohraniti svojo neodvisnost in svobodo ln ostati v prijatelj atvu z vsemi sosedi. Nasilni ns pad nam tega ni dovolil. Ven dar Jugoslavija živi Jn nadalju e borbo s pomočjo svojih moč nih zaveznikov ter s ponosom ln zaupanjem gleda v svojo bodoč nost. Vloga Jugoalavije v tej vojni e navzlic kratkemu odporu ^ začetku po oceni vseh naših za veznikov in nepristranskih opazovalcev velika. Zgodovina bo to dokazala, a prav gotovo bo to tudi aovražnik priznal, ko bo vojna končana. Jugoslavija je bila prva, ki ae je uprla Hitler jevi volji ln s svojim odporom porušila vse njegove načrte, 8 svojimi žrtvsmi Je Jugoslsvija mnogo pomagalaruskemu odpo ru, ker Je preprečila satanski ns črt, ds bi Jo zajeli z juga ter je povzročila zakasnjenje nemškega napada. Ves svet danes razume važno vlogo Jugoslavije Zsradl našega, čeprav kratkegs odpora, se Nemčija danes v Ru siji bojuje pod najtežjimi pogoji in če Bog da, tM doživela polom vseh svojih akcij. Današnji načrt vlade Je osla kakršen Je vedno bil: varovanje svobode in neodvisnosti našotfa naroda in obnovitev Jugoslavije ki mi jo Nemčija in njeni pri srajčniki: Italija, Madžarska in Bolgarija razkoaeli in laeužnjtll Vsi poskusi naših sovražni kov, da bi na ozemlju Jugoaia Vije postavili več državnih oblast«, ao ae ponesrečili. .. Zadržanje našega ljudstva v ■ zaaedenih krajih bo v prvi vrsti i '«rod, mi oblo>u)emo vsej sve-odviano od zadržanja semih za- t"vndstl javnuetl nemški in Besednih oblasti. Tam. kjer narod lljanaki narod, tako zsradl lega, ni v Uko neposredni nevarnosti, ker dajeta podporo svojim saje treba potrpežljivosti. Zalite- mosilniškim vladam, kakor zevamo, da tudi izgredi pordincev.jto. ker njihovi sinovi s t*mi «loki jih sovražnik porablja kot Iz-govor za grozijdejstvs in zločine nad mirnimi državljani, takoj prenehajo: da bi ae prihranile nt-poirebne žrtve In prelivanje brez haska krvi našega naioda. Veliko so za nas vrsdne žrtve, ki padajo v današnji borbi Naročali smo, ne samo enkrat, ds čas za odločilno borbo le ni prišel. Bilo nem Je do tega, da ob- Od Cm do tasi poroča ln komentira MIlan Medvešek Jonieaova drama "I vero v vstajenje" je al ja j no uapela, kakor Je bilo že poročano. Igrali smo jo Igralci dram. društva Ivan Cankar v nedeljo, 12. novembra, v korist Jugoalovanake-mu pomožnemu fondu. Dvorana in balkon Narodnega doma sta bila skoro popolnoma aaaedena. •♦Z vero v vstajenje" Je Jon-tezovo prvo delo na polju drame. Razumljivo, da je bil Ivan ta dan aelo srečen. Avtorja je občinatvu predstavil predaednik lokalnega Jugoalovanakega pomožnega odbora John Gornik. Ljudstvo je pisatelju hvaležno apla vdiralo. Kako veliko ima te drama močnih dramatičnih momentov, je bilo razvidno iz tega, da je bilo obČinatvo Izredno mirno skozi ves potek igre, ganjeno do solz in igralcem je kar med igra-' njem navdušeno ploekalo. Seveda, drama se bi le dala odrsko Izboljšati. Tu pa naj takoj pristavim, da sem Igral žo velikokrat ln opazil, da menda nI Igre, ki bi se ne dala tehnično ln igralsko izboljšati. Značilno je tudi bilo, da Je dramo režiral poznani Cankar* Jev Igralec Rudy Wldmar, ki je rojen in vzgojen v Ameriki. Rudy Je dober reftlaer. Bedaj pa še nekaj besed o kritiki, ki jo je o drami in igralcih napisal poznani igralec John Btebly, Po pravici povedano ne l»HM >« m rad v to kritiko, kajti v igri aem tudi jaz nastopil ln bo morda kdo mislil, da ae «am čutim prizadetega. Kar Je Btebly dejsl o meni, Je vse O. K., čeravno je povedal samo o mojih als-bih polntih, dočlm Je o dobrih molčal. Zaradi sebe ne pišem tega. Tu gre za celotni anaambl in za avtorja drame. Drami "Norec" ln "Z vero v vstajenje" sta bili bolje Igrani kot večina drugih Iger v zadnjih letih. Navzlic temu pa Je Btebly obe precej ostro kritiziral. Ne rečem, da ni v njegovi krlUkl nekaj dobrih, konstruktivnih zrn, na splošno pa njegova kritika nI objektivna ln je bila najbr-ie pisana pod pritiskom gotove mere ljubosumnosti. Biti resnično objektiven kritik je težje kot si človek včasih misli. Jas nisem proti kritiki. Bern proti pretirani hvali, ki Je že mnoge naše Igralce ln pevce pokvarila. Toda bedasto se ml zdi, kadar se čini k* žejo najnižje živa lake nagone, To ae bo nemškemu in Italijanskemu nsrodu težko maščevalo, narodoma, ki sta vsled tega pe »ta pa imelu m' kratek pogovor. "Kurpe"' )e rekel sodnik, zu 24 ur greste sedaj v zapor, dn se naučite trezni prihajati nu mkI nijo." Kar|x» je dokazoval, da je njegovi pijanosti kriva zgol) nt rodna mera v kleti poleg nutni-rv: "En frakcij je premalo, dva sta |xt preveč!" A nič nI pomagalo, kur moral je h slugo. - Tuko je prišlo, da je bil — v zasmeh vodnim neizprosnim naravnim rakonom — Matej Vrbajs Oproščen, p»ma* Karpr pa zaprt IV Lik Matnj Vrbajs je r robmi Akr-taje lA polglasno predse rohneč hitel »lepo naprej po cesti niti nf oji.gii lastnega ravnatelja ni ?ai>azil. ki rtiu je prihajal naproti m je bil v duhu že pripravil roko za pokroviteljski on-«Ua\ . . . nemu številu naših bratov trpi nov godi zgolj zaradi naše brez vestne mehkužnosti, ki nam brani dajati statistiki, kar je statistike! — In te nesrečnike celo zaničujemo! Častiti bi jih bilo treba, deliti jim odlikova nja! Kdor je spoznan za tatu iz navade ali pa nepoboljšljivega pretepača, odkrivajmo se mu naprej in spomenik se mu na, postavi za zasluge, ki si jih je pridobil za človeštvo!" Živahnost Koširjeva je vzbu jala pozornost šetajočega se ob činstva in Matej Vrbajs je bi vesel, da sta krenila iz drevoreda na gozdno pot. "O, resnično me je sram prec takimi heroji!" je vzkliknil dr Košir.~"Prosim te, v občinskem svetu sedi na primer tovariš, ki je bil že osemkrat kaznovan. Jaz pa še nikoli! Zdaj se mi šele svita, zakaj me vedno tako prezirljivo gleda! In mož ni nit: akademično izobražen! Temu mora biti konec! Kar on zna znam jaz tudi, in dr. Košir ne bo več letal okoli po mestu brez kazni, kakor pes brez marke!" "Ca ti ne izpodleti, kakor da nes meni!" je bridko pripomnH Vrbajs, ki se je dolgočasil, ka dar ni sam govoril, ampak moral poslušati. "Naše javne razmere so tako gnile, da nit kazni ne dosežeš, če nimaš pro- tjikrilat" Vvnv IJCI "Nič protekcije, samo pamet je treba!" je zavpil dr. Košir "Ampak ti nisi pravnik, ti si zgolj filozof in suplent in zato ne boš vse žive dni kaznovan cer si preneroden! Neznanega pijanca se lotiš, ki je polbedast n ne loči klofute od Marijacelj skih kapljic! Jaz si ne bom skrunil roko s tako nezanesljivo kreaturo! — Ali veš, kaj je kla sična priča? Trezen, inteligen ten, nepristranski, neomadeže-van mož! Tako klasično pričo si izberem jaz za najin vzvišeni cilj, boš videl, in uverjen sem da me ne bo pustila na cedilu! In če si ti obsojen, prijatelj, da ostaneš še zanaprej parasit človeške družbe; ostani parasit moja ura je prišla in kar se mora zgoditi, naj se zgodi!" s Filozof in suplent Matej Vr- ■—.—,_... , . bais je bil zelo neljubo presene- Košir ga je komaj došel. Po-, nos se mlnTpoirečm Človeku im ko ga je po teh besedah dr ložaju primerno se mu je videlo, se je treba na svetu boriti za Edward J. Brown« predsednik mednarodne bratovščine eleklri čarjev. izreči prijatelju sožalje na nepo-voljnem izidu razprave. prav!" je zarenčal Vrbajs in nezaupljivo in postrani Je pogledal tovariša. "Saj vem, da me imate za norca, pa nisem Ugonobili bi mi radi moje mo-ralično življenje, ker ga sami nimate — pa mi ga ne boste! Jaz grem svojo pot in tudi dosežem svoj cilj! — boste kmalu videli!" Ura Je bila šest. Srečala sta vrsto prisiljencev, vračajoči h se z dela. • "Ali Jih vidiš! Mučenlk! so zame, zate in za druge take meh-kužntke. kakršna sva midva! Bogve, koliko kazni ima vsak izmed njih na rt>vašu samo za rudi tega, ker drugi zanemarjajo svoje naravne dolžnosti . f*? Ampak Matej Vrbajs Je siromak. toda nikomur nič dolžan in tudi ne mara. da bi smel kdaj takle človek stopiti predenj in mu reči: "lilej me. kak sem, ka ko je moje življenje in kako mi bo vse žive dni! Zakaj* Ker sem vzel nase tvoje in tvojih tovarišev grehe, da morete igrati ponosno koi^kIo, jaz pa koprnim v nesr^i!" Tskih očitanj Matej Vrbajs ne mara. ker bi bila upravičena'" Zavila sta v drevored . ' Dobro," je nadaljeval. Da- vsako mrvico pravice, ako nima protekcije. Ali končno si jo vendarle izvojujem — zapomni si to! Videti hočemo, ali dosežem svojo kazen, ki ml gre po naravnem zakonu, ali ne! Jaz ne odneham!" Dr. Košir Je pomilovalno pogledal razburjenega prijatelja, potem je pa rekel z vso resnobo, katere je bila zmožna hinavska duša. "Veš, prvi hip se mi je videla tvoja ideja o naravnem zakonu kriminalitete res nekoliko čudna. Nocoj pa nisem mogel spati — «večer ne smem jesti omelet, pretežke so za moj želodec pa Sem premišljeval to stvar in zdaj se popolnoma strinjam s tabo. Resnično ti povem, da tvoja ideja je naravnoat veličastna! Jaz jo »matram za vrhunec ao-cialnega mišljenja!" Vrbajs je molčal, deloma ker je bil dr. Košir kanacija, ki ae Košir sunil z desno in z levo pestjo v rebra, potem ga pa pri čel bunkati po glavi, da mu je klobuk odletel na tla in da se mu je kur iskrilo pred očmi. Dr. Košir je glasno štel svoje udarce, in ko jih je bilo petnajst je rekel: "Tako! Zdaj me pa pojdi ovadit, ti, ti parasit!" O-brnil se je in odšel. Vrbajsu so se šibila kolena, ko se je sklonil za klobukom, častitljivo izkopino iz dobe mostišč. Osnažil ga je z rokavom in se pokril. Potem se je spomnil na svojo jezo, hripavo zakričal: "Lopov!" pobral kamen in ga vrgel za dr. Koširjem. Zadel ga pa ni, ker ni bil pravnik, ampak zgolj filozof in suplent in preneroden za to. Zmračilo se Je in napotil se je domov. Tisti večer ga ni bilo več na pregled Pač se je pa sledeči večer zopet prikazal v običajni družbi. Imel je šivnjeve pege je moi ehiM le norčeval, deloma po licu ker je bil Vrbajs sam tiste vrste Na vprašanje, kaj mu je. je modrijan, ki ne deli rad svojih odgovoril suhoparno, da ai je nazorov z drugimi. dal možgane masirati in da mu Dr Košir pa je s prepričljivim, je dobro storilo, globoko iz prsi donečim glasom Dr. Košir pa je svoj rahli na-kakršnega je uporabljal zoper smeh diskretno vtopil v vrčku porotnike, in s živahnimi gesta- 1 - mi nadaljeval. "2al, da sva mi-! Najsaneeljlvejie dnevne da-dva edina, ki spoznavava veli- j lavake vesti eo v dnevnik« "Pre-kam k o krivico, ki se nepregled. svati." Ali jlk gjfls mk daa? Maribor nekdaj in do okupacije (Nadaljevanje.) S tem, da je Zgodovinsko društvo že 1. 1903 ustanovilo tudi društveni arhiv, je pripravilo temelj Pokrajinskemu arhivu v Mariboru, ki ga upravlja arhivar prof. Franjo Baš. Brez arhiva je pravo znanstveno delo nemogoče. Rešilo in zbralo se je vse, kar se je dalo kje dobiti. Muzej, ki je imel toliko težav in križevih potov zaradi prostorov, je dobil sedaj dokončne prostore v Gradu. S tem je mariborska občina napravila veliko kulturno dejanje. Po prevratu je 1. 1920 prej nemško Muzejsko društvo, ki je bilo od 1. 1919 pod va-ruštvom, dobilo v odboru slovensko večino; muzej Zgodovinskega društva se je združil z mestnim muzejem, ki mu je bil 1. 1924 z dovoljenjem škofa dr. Karlina pridružen tudi diece-zanski muzej.. "Zasluga Zgod. društva v Mariboru je, da niso Slovenci v Mariboru vzeli v posest le dela tujega truda, marveč da lahko pokažejo tudi na svoje delo" (dr. Franc Kovačič). "Vzgojno središče" Kulturno in znanstveno zelo važna je "Pedagoška centrala" (vzgojno središče) v Mariboru, ki je i. 1921 kot "Pedagoško-di-daktiški odsek" učiteljskega društva v Maribgru in bližnji okolici začela s svojim delom. Ta Pedagoško-didaktiški odsek se je še isto leto osamosvojil kot "Pedagoško-didaktiški krožek", ta pa je 1. 1928 na občnem zboru prejel naslov "Pedagoška centrala". Svoje delovanje je P. C. razširila sprva na vso mariborsko oblast ter do ustanovitve P. C. v Ljubljani 1. 1936 tudi na dravsko banovino. Združevala je v sebi pedagoške delavce, ki zavzemajo s svojim udejstvovanjem v območju teoretične in praktične pedagogike, psihologije in didaktike vidna, vodilna in častna mesta. Njen namen je: organizacija pedagoškega dela v dravski banovini, po potrebi tudi izven nje; proučevanje aktu sinih vzgojnih problemov in prizadevanj ter izsledkov v psihologiji, pedagogiki in didaktiki, samostojno izsledovanje psiholoških in pedagoških dejstev; ustvaritev stikov med šolo in domom, da se popularizirajo; zlasti pa tudi izvajajo novodobna pedagoška načela; utrditev stikov med posameznimi učiteljskimi kategorijami, da se vrši vzgojno delo sporazumno.—Ako pa je hotela P. C. s sistematičnim delom doseči svoj namen, si je morala ustanoviti svojo lastno knjižnico. Danes šteje njena knjižnica 3024 najboljših in naj-izbranejših del, tako da je ena največjih pedagoških knjižnic v državi. Največ del je iz območja didaktike, pedagogike, psihologije, šolske politike in organizacije, nato iz filozofije, umetnosti itd.; razen tega ima knjižnica doslej 46 različnih vzgoje-slovnlh, oziroma mladinoslovnih J* J™ »meta io,- 750 izposojevalcev, ki so zbrali 7,600 knjig.—P. C. vzpodbuja učiteljstvo k učenju slovanskih jezikov, od 1. 1922-1923 je prirejala večerne diskusijske sestanke, na katerih je bilo 82 preoa vanj; 1. 1931-1932 so se ustanovi-e "delovne zajednice", ki so na svojih sestankih razpravljale reformi pouka na posameznih učnih atopnjah; uvedla je sku pinske pedagoške ekskurzije, njeni posamezni udje so se ude-ežili raznih mednarodnih kon Kresov v zamejstvu, ali pa šli na študijska potovanja. Za nadaljnje izobraževanje učiteljstva le dajala pobudo s počitniškimi pedagoškimi tečaji in prirejala predavanja ter klicala priznane znanstvenike iz tujine. Orgsnizi-rala je osem pedagoških tednov 46 predavanji, katerih se Je udeležilo nad 6.000 oaeb. Z društvom "Sola in dom", ustanov-jenim. leta 1932-1933. je v najtesnejši zvezi. Z njegovim sodelovanjem pripravlja v Mariboru in drugod vzgojne posvetovalnice. Za popularizacijo pedagoških načel je začela izdajati 1. septembra 1937 Roditeljski ist. Gledališče Za najsilnejše doživetje nare- pesniško formo najbolj učinkovito gledališče. "Če kateri narod zanemarja pesništvo in gle- i« OfVfrnost, da usahne najbogatejši vir njegove duševne kulture, kar je danes dvakrat usodno, ko je vendar že premnogo ljudi, ki so .izgubili živo zvezo z religijo, to najmočnejšo, človeka dvigajočo moč, užitek prave in velike umetnosti je skoraj edino še, kar nas dviga nad muko vsakdanjosti življenja," pravi Jakob Over-mans. Narodno gledališče v Mariboru bo letos, septembra, praznovalo svoj dvajsetletni jubilej. V prvem desetletju je bilo veliko negotovosti, toda zaupanje v lastno moč in vztrajno delo sta storila, da danes je, da ima že svojo tradicijo in svoj® občinstvo. — Dne 14. julija 1861 je bila ustanovljena v Mariboru Slovenska čitalnica, ki je bila kulturno središče mariborskih Slovencev. Prirejala je besede in gledališke priredbe, 14. avgusta 1909 pa je vso skrb za gledališke prireditve prevzelo dramatično društvo; to -je imelo svoj oder v Naroctnem domu. Dramatično društvo si je v svojih pravilih nadelo nalogo, da ustanovi v Mariboru gledališče s poklicnimi igralci. Pred prevratom seveda ni bilo mogoče misliti na kaj takega, v lastni državi pa je dramatično društvo prevzelo pobudo za to. Dne 22. junija je kila sklicana anketa v zadevi stalnega gledališča v Mariboru, 2. julija 1919 so že igrali tu ljubljanski igralci, nato pa je vzel gledališče v zakup Hinko Nušič, ki je pripeljal s seboj četo merljivih, požrtvovalnih in navdušenih igralcev. Gledališče je bilo odprto 27. septembra 1919 z Jurčičevim Tugomerom. Nušičeva idejna smer je šla v domačo odrsko ter izbrano svetovno literaturo. Repertoar je bil večinoma v drami, opera se še ni mogla razmahniti. Vsaka premiera je pomenila takrat v Mariboru dogodek. Da. bi privabil čim širše sloje in okoličane, je uprizarjal Nušič tudi ljudske igre. — Po Nušičevem odhodu je prevzel vodstvo Valo Bratina. Ta je z Milanom Skrbinškom izdelal literaren in izbran, za takratno občinstvo pa še pretežak reper- m iWat, zaupanj^J Zl K° Jt Pnšel gostovat | V oDcinstvuv/.opet zUvla bu, vera v dramo. Za BratinT prevzel upravo Narodnega! dabica dr. Radovan Breiič gs še danes preudarno in sJd no vodi. - Že Nušič je ,mel leg drame in operete tudi ro. Toda prava stalna oped * «čela šele 7« 1923 pod vodstvom dirig« Andre Mitroviča. V šesti « pa je zmanjšana državna pod ra povzročila propad 0pm v dar se je držala še eno ¡¿0I nato pa je je bilo konec. Upr mk dr. Brenčič je ponovno skusil z njo v zadnjih dveh zonah, in z uspehom: obisk činstva in njegova vnema za« sta dokazala, da je potrebna jo občinstvo hoče imeti. T