rtosunoa piacana f gouum^ Leto X9 št. 174 Ljubljand, nedelja 28. fulila 1929 Cena 2 a Ota. taosemsTv« 40 Din. Uredništrot Knaflicv« Teietea Me* 3122. »123, »124, 3125 ta 3126. Maribor* Aleksandrova oesta L3. Teteloa fit «0. Ceflei Koccoora rt.1 Trtetea »te*. »0. Rokopisi m a« vračajo, . OjfaM po tartfo. Ljubljana, 27. julija. Francoski ministrski predsednik Poincare se ni dal pregovoriti splošni želji, da bi umaknil svojo ostavko. Zato je demisijonirala celokupna vlada in s tem dala predsedniku republike možnost, da iz novega položaja izvaja primerne zaključke. Z odstopom Poincareja se končuje važna doba v povojni zgodovini Francije. Poincare je izvršil orjaške naloge, ki jim je bil kos samo on. Ko je pred tremi leti prevzel vodstvo državnih poslov, je stala Francija pred finančnim razsuiom. Francoski denar je katastrofalno padal in noebna izmed zaporednih vlad, ki so izhajale iz vrst levičarskega kartela, ni bila v stanu ustaviti razkroja. Zaupanje v javno gospodarstvo je bilo izgubljeno, kapital je bežal v inozemstvo, cele dežele se je lotila skrajna vznemirjenost in strah pred bodočnostjo. Ministrski predsednik Herriot, ki je bil še pred dvema letoma tako popularen, je doživel pred Burbonsko palačo razjarjene demonstracije, ki so sumljivo spominjale na pripravljajoče se resolucijo. V takem trenutku je prijel za državno krmilo nedavno še osovraženi, za nosilca reakcije razkričani Poincare, ki je L 1924. podlegel v volilni borbi zmagovitemu levičarskemu kartelu. In zgodilo se je čudo, da so se okoli njega strnili v enotni patrijotični požrtvovalnosti dotedanji nasprotniki in prijatelji. Poincare je sestavil veliko vlado narodne sprave, v katero so stopili vsi prommentni parlamentarci razen socijalistov in komunistov ter skrajne rojalistične desnice. Zaupanje dežele se je mahoma povrnilo. Poincare je pričakovanju, ki se je stavilo nanj, v polni meri odgovoril. Prej prazne državne blagajne so se začele polniti, beg kapitala je jenjal, frank se je začel dvigati. Poincarejevi pravilno zasnovani in z neupogljivo doslednostjo izvajani finančni in gospodarski politiki se je posrečilo brez prehudih bolečin dvigniti francosko valuto na primerno višino in izvršiti stabilizacijo franka. Državni račun se je uravnovesil. Poincare je našel celo denar, da je začel redno odplačevati medvojni dolg, ki ga je napravila Francija v Ameriki in Angliji- Strašna mora domačega dolga je popustila. Nič več ni bilo onih dni. ko finančni minister ni vedel, s čim naj plača zapadle obroke. Domači upniki so se pomirili, dežela se ie oddahnila in z zaupanjem vrnila k produktivnemu delu. Navzlic neizbežnim velikim žrtvam je Francija zaživela dobo trdnega, zdravega blagostanja. Ko je bila finančna sanacija države v precejšnji meri dosežena, so smatrali socijalistični radikali, da ne morejo več sodelovati z desnico, ki se je protivila od njih predlaganim sociialnim reformam ter so zahtevali od Poincareja. da odslovi Marinovo skupino zmernih republikancev in vlada samo z levico in levim centrumom. Poincare, ki je po-©sebliena korektnost, tega ni mogel storiti. Tako je Drišlo lani do ostavke Her-riota in tovarišev Socijalistični radikali so se umaknili v opozicijo in se ori-bližali socijalistom, svotfm zaveznikom iz volilne borbe v 1. 1924. Poincare jeva avtoriteta oa je ostala neomajana. Pri zadnjih volitvah mu je Francija na ekla-tanten način ponovno izrazila svoje zaupanje in mu omogočila, da je sijajno začeto delo izvajal dosledno do konca. Čeprav se je mogel poslej opirati samo fia majhen del parlamentarne levice rn Je v glavnem moral vladati s centrom in desnico, se vendar ni oddaljil od premočrtne domače in zunanje politike. V slednji se je prej ko slej izvajala Brian-dova koncepcija mirovne konsolidacije, pomirjenja in sprave z nekdanjimi vojnimi sovražniki. Poincare je Briandovo politiko v celoti odobraval in iskreno podpiral. Tako je prišlo do sklenitve Briand-Kelloggovega protivojnega pakta, do obnove prijateljskega sporazuma z Veliko Britanijo, do revizije Daweso-yega reparacijskega načrta. Zadnje tedne svoje vlade je izkazal Poincare Franciji zopet uslugo, ki ga je morda stala nekaj popularnosti, pri kateri pa je pokazal še enkrat, da mu je korist domovine daleko iznad osebne slave. S svojo lucidno logičnostjo in z nepobitno argumentacijo je po dolgem trudu, kjer se ni strašil nobenega napora in ni šte-drl rahlega zdravja, dokazal večini Francozov in parlamentu, da Francija inora ratificirati skrajno nepriljubljeni pogodbi za odplačilo medvojnih dolgov Ameriki in Angliji, če pravilno razume svoje višje interese. Toda same razprave v parlamentu se ni mogel več udeležiti. Triletno neumorno delo za spas Francije je zrušilo 69 letnega moža jeklene energije, a resno omajanega zdravja na bolniško posteljo. Ko je parlament odobril ratifikacijo obeh pogodb, se je Poincare dal pregovoriti od zdravnikov in svojcev, da si privošči par mesecev počitka in se podvrže resnemu zdravljenju. Odšel je brez poraza, zmagovit y poslednji bitki, za vse čase zaslužen za Francijo. Njegova triletna misija ie Sključena. „ Eraccijo čakajo sedaj ao*eiialag&. ki Pnkmon tf k Teleta« fe. »122, »123, »124. »121, »124 oddelek) Uabfem. Pceteamr a&c* 4. Tefefoa fe. 1492. Podružnic« Maribor i Akfcuodrova Ml it. II Teteloa it <54 Podružnica Ceflei Kocenova rftea §L t Teieioe fe. 100 Katetri prt pofe. tek. cavodBu UaMtaaa fe. 11*42, Praha tasta 78.1801 Wiea Nr. 105-241. Burov pride v Beograd? ŽeE stopiti v direktne stike z našimi vodilnimi državniki Senzacijonalna izjava predsednika Ljapčeva. Beograd, 27. julija č. Bolgarski minister zunanjih del Burov, ki se mudi v Parizu, je pozval bolgarskega poslanika v Beogradu g. Vakarelskega, naj se informira, ali bi se Burov mogel sestati z merodajnimi činiteljj v Beogradu samem. Burov je izrazil željo, da bi v Beogradu prišel v direkten stik s kom-petentnimi krogi ter tu skušal rešiti najnovejše spore med Bolgarsko in Jugoslavijo. Po nazinanlu vladnli krogov ni nobenega zadržka za take direktne stike. Pač pa se splošno naglaša, da se nahaja Burov po vesteh sofijskih listov pred demisijo. Iz tega se sklepa, da bi Burova misija v Beogradu ne mogla imeti zadostnega povdarka in legitimacije, dokler se ne reši vprašanje obstoja sedanje vlade in vprašanje ostavke ministra Burova. Sofijski listi namreč poročajo, da bo bolgarska vlada poda- la ostavko, čim se vrne minister zunanjih del Burov v Sofijo. Sofija, 27. julija, a. Danes je posetila ministrskega predsednika Ljapčeva skupina zemljedelcev, ki je zahtevala od ministrskega predsednika pojasnila o odnošajih Bolgarije do Jugoslavije. Ministrski predsednik Ljapčev je v odgovoru naglašal, da je trdno uverjen, da bo prišlo v najkrajšem časa do popolnega sporazuma in rešitve vseh spornih vprašanj, ki motijo sedaj dobre sosedne odnošaje med obema državama. V političnih krogih sodijo, da je ta izjava ministrskega predsednika Ljapčeva dokaj utemeljena, ker je ;unanji minister Burov poslal vladi iz Pariza poročila, ki silijo bolgarsko vlado, da spremeni svojo dosedanjo taktiko in se sprijazni s tem, da velesile ne bodo dopustile kršitve mednarodnih pogodb. Dve socijalnopolitični anketi v Beogradu Debata o delavskem socialnem ga zakona Beograd, 27. julija p. Danes se je v delavski zbornici vršila širša anketa o delavskem socialnem zavarovanju, predvsem o bolniškem in nezgodnem. Konferenci sta prisostvovala za ministrstvo socialne politike načelnik dr. Jeremič, za ministrstvo trgovine pa inšpektor dr. Stojadinovič. Osred nji urad za zavarovanje delavcev je zastopal dr. Milan Lazar, Okrožni urad v Ljubljani pa ravnatelj dr. Joža Bohinjec. Navzočih je bilo nadalje okrog 25 delegatov delavskih zbornic in drugih zainteresiranih organizacij. Anketo je otvoril predsednik beograjske delavske zbornice. Delegat zagrebške delavske zbornice Jovan Jakšič je podal obširen referat o potrebi in namenu revizije zakona o zavarovanju delavcev. Podčrtal je važnost delavske zakonodaje, ker je na njej zainteresiranih okrog 700.000 delavcev. Revizija zakona o delavskem zavarovanju bo vsekakor napravila globok vtis ter bo prišla do izraza prej kakor revizija vsakega drugega zakona. Revizija je potrebna Iz raznih razlogov, ne sme pa se gibati v pravcu. ki bi kratil delavstvu sedanje pravice. Brez znižanja dajatev se bodo dati doseči znatni prihranki v upravi. zavarovanjn in o načrtu nove-o obratih Govorili so nato še dr. Milan Lazar, 2lv- ko Topalovič in dr. Bohinjec, ki je izrazil svoje pomisleke proti eventualnemu znižanju zavarovalnih prispevkov ter opozarjal na vzglede v Češkoslovaški. Anketa je po vsestranski debati fiksirala stališče delavstva, ki bo dostavljeno ministrstvu socialne politike v obliki obširne resolucije. Sledila je nato anketa o novem zakotni o obratih (zakon o radnjama). Načrt zakona je izdelalo ministrstvo trgovine, v katerega imenu je poročal referent ministrstva trgovine Luka Pavličevič, ki je poudarjal, da stremi ministrstvo za tem, da ne spravi vseh poklicov pod skupne predpise, marveč jih skuša po sorodnosti obratovanja kategorizirati. V imenu slovenskih delegatov je govoril tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik, ki ie predlagal, naj se skupno z opombami današnje ankete predloži tudi «.• zakona, kakor ga ie izdelala ljubljanska Delavska zbornica. Naglašal je zlasti, da je treba pri ureditvi delovnega časa v posameznih obratih posvetiti posebno pažnjo učencem ter iih primerno zavarovati pred izkoriščanjem. Anketa se je solidarizirala z njegovim predlogom. Zlata maša zagrebškega nadškofa Bauerja Današnja jubilejna proslava bo izredno svečana — Udeleže se je trije ministri in skoro vsi jugoslovenski škofi Po proslavi nadškofa dr. Bauerja bo hne! Jugoslovenski episkopat važen sestanek, na katerem bo razpravljal o vseh aktualnih cerkvenih in verskih vprašanjih katoliške cerkve v Jugoslaviji. Proslavi bo prisostvoval tnd! papežev nuncij Pellegrinetti iz Beograda. Zagrebško mesto bo priredilo posebno proslavo zlatomašniškega jubileja svojega priljubljenega nadškofa septembra meseca. Dr. Bauer je o priliki svojega jubileja daroval hrvatski akademski menzi 5000, centralni akademski menzi 5000 in ndruženju sprevodnikov zagrebške železniške direkci-ie za gradnjo stanovanj 10.000 Din. Zagreb, 27. julija n. Na jutrišnjo proslavo zlatega mašništva zagrebškega nadškofa dr. Bauerja je prispelo včeraj in danes že mnogo visokih dostojanstvenikov. Vlado bodo zastopali ministri dr. Frangeš, dr. Drinkovič in dr. Švrljuga, minister pravde dr. Srskič ,ki je odšel na kongres čsl. lig v Sarajevo, pa se bo dal zastopati po načelniku Cičiču. V Zagrebu se Je zadnja dva dni zbral skoro polno^tevilno ves jugoslovenski episkopat. Iz Slovenije bodo jutrišnji proslavi Prisostvovali ljubljanski škof dr. Jeglič, pomožni škof dr. Rozman, mariborski škof dr, Karlin in pomožni škoi dr. Tomažič. Sklicanje glavne skupščine PAB Beograd, 27. julija, p. Vladni komisar Pri« vilegirane agrarne banke dr. Gjuričič je danes sklical prvo redno glavno skupščino delničarjev novoosnovanega zavoda Glav« na skupščina se bo vršila dne 15. avgusta ob 9. dopoldne v prostorih beograjske uni« verze z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo vladnega komisarja o rezultatu vpisa delnic in o do« sedanjih pripravah in delu na organizaciji banke. 3. Izvolitev upravnega in nadzorne« ga odbora v smislu bančnega statuta. DeU ničarji morajo najkasneje do 7. avgusta deponirati svoje delnice, ki jim dajo pravu co glasovanja, pri Narodni banki, Državni hipotekami banki ali pri Poštni hranilnici in njihovih podružnicah. Prva jugoslovenska vojna ladja v Franciji Pariz, 27. julija, s. Kakor poročajo te Marseillea, je davi prispela tjakaj jugoslo« venska križarka »Dalmacija«. To je prvič, da je jugoslovenska vojna ladja pristala v francoskem pristanišču. »Dalmacija« je pri« spela v Francijo, da prepelje v domovino ostanke srbskih vojakov, ki so padli med vojno v Franciji. se posebno tičejo njene mednarodne politike. Za reševanje teh se ne zdi nihče bolj poklican kot zvesti Poincarčjev sodelavec zunanji minister Briand. Ta ima potrebno avtoriteto v zemlji, njegova dosledna mirovna stremljenja pa ga usposabljajo, da ohrani Franciji zaupanje v mednarodni politiki, kjer se je z nastopom delavske vlade v Angliji oči-vidno pojavil nov moment. Oprostilna sodba v sarajevskem bančnem procesu Sarajevo, 27. j-uljia. 5. Danes je bila pred okrožnim sodiščem v Sarajevu izrečena raz« sodba v velikem procesu zaradi poloma Muslimanske trgovske in obrtne banke v Sarajevu, kjer je propadlo nad 20 milijonov dinarjev. S polomom tega denarnega zavo» da je bila najbolj prizadeta in oškodova* na vakufska uprava, ki je izgubila nad 9 milijonov Din. Sodišče je oprostilo vse ob» tožence, med njimi tudi bivšega ravnatelja Omanoviča m člane upravnega sveta. Sodi« šče utemeljuje oprostilno razsodbo s tem, da ni dokazov za osebno krivdo obtožen« cev. Upnikom m tožiteljem je sodišče pre« pustilo, da vlože v kritje svojih izgub redne civilne tožbe. Na 10 let obsojen komunist Beograd, 27. JnfSJa p. Pred Državnim sod®5emi ea zaščito države se Je danes vršita razprava prati delaven Mirka Bokcvca fe Zagreba, ki Je bfl obtožen, da Je razamnoževaJ in raapečavai bo-OTumstične letake m brošure. Po xaopolnega počitka. Predsednik sam svoji bolezni ni pripisoval resnega značaja, pač pa je njegova soproga zelo v skrbeh zanj in ga je zato pregovorila do tega koraka. Kakor so zdravniki sedaj ugotovili, boluje predsednik francoske vlade na uremiji, vendar bi operacija bila za sedaj še prezgodnja. Vrhu tega dvomijo, da-Ii bi jo Poincare. ki mu je 69 let. mogel prestati. Vsekakor so zdravniki predpisali predsedniku, da se mora nekoliko mesecev odtegniti političnemu delu. Povodom ostavke je bil takoj sklican ministrski svet, ki se je posvetoval o rešitvi krize, nastale z odstopom Poincareja. Po poročilih iz vladnih krogov sta možni dve rešitvi Prva bi bila, da Briand enostavno prevzame mesto in posle predsednika vlade, druga možnost t>a je, da poda celokupni Poincarejev kabinet demisijo, nakar bi se sestavila nova vlada z Briandom na čelu. Pri slednji kombinaciji bi nekateri ministri izpadli iz vlade ter bi od dosedanjih ostali na svojih mestih le notranji minister Tardieu, finančni minister Chčron, minister za delo Loucheur in minister za javna dela ForgesL Ministrski svet včeraj še ni izrekel končne odločitve, marveč je naprosil Poincareja, da naj ostane na čelu vlade, vendar naj si vzame potrebni dopust. Ministra Barthou in Briand sta bila do> ločena, da sporočita predsedniku vladi-no željo. Kljub temu se splošno priča kuje. da bo predsednik republike Dou-mergue v najkrajšem času pozval Brianda, da sestavi novo vlado. Pariz, 27. julija, s. Zunanji minister Briand in privosodni minister Barthou sta danes dopoldne posetila Poincareja, da bi mu sporočila sinoči na seji ministrskega sveta izraženo žeijo, naj bi še nadalje ostal na čelu vlade. Ministrski predsednik je kljub temu vztrajal na ostavki. Po današnji seji ministrskega sveta je notranji minister Tardieu sporočil zastopnikom tiska vsebino pisma, ki ga je poslal ministrski predsednik predsedniku republike Doumergueu. V pismu pravi Poincare, da je operacija v njegovi bolezni neobhodno jx>trebna in da bo potreboval za popolno okrevanje najmanj tri mesece počitka. Zaradi tega mu je trenutno nemogoče na primeren način izvrševati svoje funkcije. Tako da mora na svoje največje obžalovanje podati ostavko. Z ozirom na okolnost, da se bo v kratkem sestala konferenca v Haagu, namerava predsednik Doumer-gue skrajšati razgovore s predsednikoma senata in zbornice ter številnimi voditelji parlamentarnih skupin. Kakor se zatrjuje, bo že danes zvečer designiral novega ministrskega predsednika in bo izbira po vsej priliki padla na zunanjega ministra Brianda. Pariz, 27. julija s. Vlada je na današnji seji ministrskega sveta izročila predsedniku republike Doumergueu demisijo celokupne vlade. Predsednik republike je takoj pričel posvetovanja za rešitev krize ter je pozval k sebi predsednika zbornice in senata. Predsednik je prepričan, da bo lahko še tekom današnjega dneva pozval ono politično osebnost ki ji bo lahko poveril sestavo nove vlade. Razgovori predsednika Doumerguea o sestavi nove vlade so se nadaljevali tudi popoldne. Razen predsednikov obeh zbornic je Doumergue pozval k sebi predsednika velikih komisij m najvažnejših frakcij v parlamentu, med njimi Malvyja, Paul Boncura, Cazalsa, Leona Bluma, Louisa Marina in Franklina-Bouillona. Vse pozvane osebnosti so se enodušno izrekle, da naj bi postal Poincarejev naslednik zunanji minister Briand. ker utelešu.ie idejo miru in evropskega pomirjenia. Predsednik finančne komisije senata Clementel je izJavJl, da Je Briand primerna oseba zaradi tega, ker uživa mednarodno zaupanje in imajo celo najtežje rešitve izglede, da bodo sprejete, če jih on predlaga. Splošno se zagotavlja, da bo ta kriza hitro rešen^. Splošno se pričakuje, da bo predsednik Doumergue že danes po zaključenih razgovorih poveril Brianda sestavo nove vlade. Kot člani bodoče vlade se poleg Cherona in Tardieuja imenujejo radikali George Bonnet, Daladier, Durand in Durafour, radikalni levičar Da-nielon in levičarski republikanec Pietri. Sestava vlade »overjena Briandu Pariz, 27. julija g- Po razgovora s predsednikom republike je izjavil zunanji minister Briand novinarjem, da je sprejel nakrgo za sestavo aove vid- 1 de, ker pod danimi okolnostmi te ponudbe ni smel odkloniti. Napel bo vse sile, da izvede svojo težko mis:io srečno. Briand namerava sestaviti koncentracijsko vlado, v katero naj bi pred vsem stopila tudi radikalna stranka. Ker so radikali stavili kot {X)goj prevzem notranjega ministrstva, je skoraj goto« vo, da bo dobil Tardieu v novi vladi drug portfefr V zvezi z vladno krizo je zanimiva secesija, ki se je pripravljala v Marinovi skupini. Levo krilo te skupine se bo pod vodstvom senatorja Francoisa Marshalla najbrže odločilo od Marina ter v bodoče tvorilo bolj levičarsko orijentirano novo strankino skupino, ki bo morebiti tudi vstopila v novo vlado. • Bodoča Briandova vlada bo tedaj segala od levega krila Marinove skupine do radikalnih socijalistov. V opoziciji bodo prišli v poštev samo socijalisti, skrajna desnica in neznaten del Marinove skupine. Kot bodoči notranji minister se imenuje radikalni socijalist Steeg, ki je zelo priljubljen. Možno je. da bo Tardieu prevzel pravosodno ministrstvo, ki je, kakor znano, po tradiciji zvezano s podpredsedstvom ministrskega sveta. Z radikalne strani se čujejo glede tega ugovori, češ da je treba preprečiti, da bi Tardieu, ki je še vedno orijentiran močno na desno, za časa odsotnosti bodočega ministrskega predsednika vodil predsedstvo na vladnih konferencah in na sejah ministrskega sveta. Socijalistična kritika Pariz, 27- julija, g. Socijalistična zbor o. na frakcija je sprejela dnevni red, v rem žigoea odstop vlade kot nasilje. Vlada, ki je bila že obsojena na odstop, je h .straha pred porazom napravila zadnje • - rt brutalno. Bolezen ministrskega pr : zč. ka nikakor ni opravičilo za tako ros-tep«-nje, temveč je obtežilna okolnost, , v-l bila dolžnost vlade, da bi parlamer rr. zasedanja ne bila zaključila, ker bi 1- 'c ko mogoče v par dnevih zopet otvo ti parlament To zlorabo ustavne prerogal ^e vlade se lahko tolmači samo e pomanjkanjera lojalnosti in z bojazljivostjo. Socijalistična frakcija opozarja na to, da je vlad. oblj^ bila, da bo z dodatnimi krediti zr mezee julij dovolila vrsto davčnih olajšam Vlad* je obljubila uradnikom, da bo prilagodila njihove prejemke draginjskim razmeram, obljubila je političnim kaznjencem v Aiza-ciji amnestijo, toda na vse to še vsi čakajo Nemški glasovi o izpremembi Berlin, 27. tuJija. g. Odstopu fnacoskega ministrskega predsednika Poincarčja pripisujejo tukaj velik pomen. Splošno presojajo dogodke z vidika, da sedaj Poincare ne bo imel nikakšnega vpliva na koiti ferenco v Haagu, kar bi se najorže ne bn» zgodilo, če bi bil ostal ministrski predsednik, dasi bi ne bil osebno navzoč v Haagu. Tukaj nj znano, ali ponect odstop Poincarčja tudi zaključek njegovega aktivnega političnega delovanja. Vsekakor prevladuje mnenje, da se bo Pomcare po okrevanju zopet vrnil v politik:). Ni nezanimivo, da nemški tisk sedaj ne slika Po-incarčja več v tako črnih barvah ket pred dventi leti, ko so videli v njem najljutejše-ga nasprotnika Nemčije. Kot popolnoma naravno se navaja, da Je postal Briand njegov naslednik in vse zaupan:*« se splošna obrača do dosedanjega francoskega zunanjega ministra. Napetost na Daljnem vzhodu ponehuje Moskva, 27. julija g. Dasi se rnsko-Htaj- ski spor označuje še vedno kot zelo resen, se tukaj opaža omiljenje napetosti. Vsi zmernejši elementi delajo na to, da bi prišlo do nrrne ureditve in smatrajo, da je vojna nevarnost odstranjena. Strah, da bi pomenila vojna med Rusijo in Kitajsko samo ojačenje Japonske, je gotovo mnogo pripomogel, da se je položaj omiliL Zinov-jev objavba članek, v katerem dolži tm-periialistične države, da stoje za Čankaj-škom. Pisec pravi, da bi nikakor ne presenetilo, če bi se pozneje na poslaništvih Anglije, Francije in Amerike našle listine, ki bi dokazale, da so te države intrigirale proti sovjetski Rusiji Harbin. 27. julija g. Tukajšnji inozemski konzuli gledajo sedai z veliko večjim zaupanjem na krizo in računajo, da bo prišlo do mirne poravnave spora. V upravnih krogih vzhodno-kitajske železnice razmotri-vajo možnost, da bi sovjetsko unijo pomirili s tem. da bi bil kak sovjetski državljan imenovan za vodjo tukajšnje politehnike, drugi pa za enega izmed generalnih rav- * nateljev železnice. To imenovanje bi se moglo izvršiti le s pogojem, da bi se ti funkcijonarji vzdržali vsake politične propagande. Kitajske čete drže med tem mejo Še vedno zaprta Povratek Jutrovčkov" s Sušaka v Slovenijo Prva kolonija "Jutrovčkov'' se je sinoči v redu odpeljala iz Martinšcice in prispe danes v Ljubljano. Si m. Rumunska upravna reforma Šo§ak, 27. julija d. Končno je nastopil za f>rvo kolonijo »Jutrovčkov« dan tužnega slovesa od nebeškosinjih valov Jadranskega morja in od dobrot počitniške kolonije na Martinšici Že ves dan je vladalo v koloniji naših malčkov nenavadno živahno vrvenje in vse se je pripravljalo, kakor da bi odpotovali na vse zgodaj dopoldne in ne šele proti večeru. Vsem se je videlo pa obrazu, da bi kar najraje ostale na Martinšici še do novega šolskega leta. Mnoge »Jutrovčke« so zadnje dni prišli obiskat njihovi roditelji Našli so jih pri najboljši volji, vse razigrane, črne kakor zamorčke. Mnogi roditelji so prišli da sami spremljajo svoje malčke s počitniške kolonije domov v Slovenijo. Na kolodvoru ni bilo treba dolgo Iskati vozove za naše koloniste. Ljubljanska direkcija je poslala na Sušak za nje dva cela vagona. Da ste videli to našo živo kri, kako se je razmeščala po vozovih, kako si izbirala ndobne kotičke za povratek k dobrim mamicam in bratcem, na ljubljene domove v Sloveniii! »Jutrovčke«, ki so se odpeljali s ponočnim vlakom preko Karlovca v Ljubljano, spremljajo številni njihovi roditelji in pa tajnik »Jutra« g. Prunk, ki bo poskrbel, da bo povratek ravno tako udoben in ugoden, kakor je bila pot v Martin-šico. Nadejamo se, da bodo »Jutrovčki« prestali vožnjo do Ljubljane v najboljšem razpoloženju in brez najmanjše nezgode. Za prihodnjo kolonijo, ki odpotuje iz LJubljane v nedeljo zvečer, je na Martinšici že vse poskrbljena Malčke bo spremljal iz Ljubljane do Sušaka zopet g. Prunk. Na postaji na Sušaku jih sprejmejo voditelji naše kolonije na Martinšici. Prtljago odpelje poseben voz, a otročič&i se podajo na Mar-tinšico s posebnim motornim čolnom. Uprava Martinšice je dala »Jutrovi« koloniji 10 sob na razpolago, tako da bo za drugo kolonijo preskrbljeno še lepše in bolje, kakor se je imela prva. živahna debata v angleški zbornici povodom odpustitve egiptovskega komisarja Konservativca Baldwin in Churchill sta ostro napadla vlado radi prisiljene ostavke lorda Lloyda — Nova angleška politika v Egiptu London, 27. Julija d. V tekn včerajšnje seje spodnje zbornice je Baldvvin interpeli-ral vlado in zahteval pojasnil o stvari nenadnega odstopa angleškega zastonnika v egiptski vladi lorda Lloycia ter zahteval preciznega odgovora, da li namerava vlada popustiti pri svojem stališču napram zahtevam egiptskih nacionalistov. Na interpelacijo je odgovarjal Henderson, ki je poudarjal, da delavska vlada ne bo odstopila v ničemer, kar bi utegnilo oškodovati britske interese. Nato je prešel na odpust lorda Lloyda ter izjavil, da on sam ni imei ž njim nikoli nikakih sporov, pač pa je razvide! iz spisov, da se je lord Lloyd v svojih poročilih Chamberlainu posluževal vedno najostrejšega tona in da je Chamberlain vsako pot šele po dolgem boju prodrl s svojim nazorom glede raznih vladnih za- dev. Delavska vlada ne mor® biti manj liberalna napram Egiptu nego je bila konservativna vlada, zato je mnenja, da lord Lloyd ni bil pripravna oseba, ki bi lahko zastopala novi politični kurz v Egiptu. Za lorda Lloyda se Je energično zavzel Churchill ki je med neprestanimi vpadi delavskih poslancev ugotavljal, da je angleški komisar v Egiptu moral odstopiti zavoljo silnega pritiska s strani londonske vlade. Ta pritisk pa je izzvalo uradništvo zunanjega urada, ki je nasprotno lordu Lloydu do odkrite sovražnosti Predsednik vlade Mac Donald se Je zavzel za napadeno uradništvo ter napovedal, da bo njegova vlada na novo uredila od-nošaje napram Egiptu, pri čemer bo obramba Sueškega prekopa popolnoma zajamčena kljub popustljivejši politiki v Egitu. Slovaški klerikalni poslanec Tuka pred sodiščem zavoljo veleizdaje Obtožen je zločina po zakonu o zaščiti države, špijonaže in poskusa upora v svrho priklopi tve Slovaške k Madžarski Bratislava, 27. julija g. V ponedeljek se I Slovaške od čsl. republike ter za zdrulH- t »»O I 4lll/n !?*1-»ebej Se z zna nim emigrantom Jehličkom. Sličnih zločinov je obdolžen tudi tretji obtoženec Antonin Macha. Kakor znano, si je bli dr. Tuka prizadeval, da bi se za razprav-) delegiralo kako drugo sodišče in se racava ne bi vršila v Bratislavi To nježovo orlzadevanje je ostalo brez uspeha. Pač pa ie zanj-tuvo, da je bilo predsedstvo ^az:nskeza senata poverjeno izrazitemu Madfara dr. Tere-bessyju, da ne b! mogel nihče sodišču očU tati nacionalne pristranosti. Na pristojnih mestih izjavljajo da je materijal proti Tuki silno otrtežilen m da je njegova krivda popolnoma dokazana. Tudi vsa javnost je o tem overjena, samo slovaški kleralci vztrajno zanikajo možnost Tukove krivde v obsega obtožbe. To zanikanje je umevno, saj bi se, ako se Tukova krivd* pred sod. dokaže, obenem pokazalo, da je vodil sbv3ško klerkamo stranko in izvrševal njen poslanski man-dant — madžarski špijot. Močan potres na japonskem Tokio, 27. julija, s. V okolici Tokia je divjal včeraj močan potres. Središče potres sa, ki ga je bilo razločno čutiti v Tokiu in Yokohami in je izval precejšnjo paniko, le« ži 45 km jugozapadno od Tokia. Ta po« tres je bil najmočnejši po potresu v letu 1923. ter je dosegel največjo jakost v kraju Kamakura. Ker potres ni nikjer zanetil po« žaTa, je povzročena škoda neznatna Želez« niški promet v okolici Tokia in Yokohame (je bilo treba začasno ustaviti. Newyork, 27. julija s. Kakor poroča »Associated Press« iz Quita v Equadorju je davi močan potres popolnoma porušil me« sto Movurgo. Prebivalstva, med katerim je zahteval potres 60 smrtnih žrtev, se je po« l&stjla splošna panika. Sporazum med Grčijo in Bolgarijo Sofija, 27. Julija, a. Pogajanja, ki so se vršila med Bolgarijo in Grčijo v svrho olajšanja medsebojnega trgovskega prometa. so danes končala s pop>'nim uspehom. Dosežen sporazum bo podpisan v cb'iki posebne konvencije. Mednarodni pedagoški kongres Ženeva, 26. julija, o. Na mednarodni pe-Idagoški kongres v Ženevi je prišlo nad 3000 učiteljev in učiteljic, ki zastopajo skoro vse države. Kongres se bo vršil več dni in bodo na njem razpravljali razna pereča vprašanja moderne vzgoje mladine. Posojilo bolgarske hipotekarne banke Ciaffja, 26. julija, p. Bolgarska vlada je odobrila najetje posojila v znesku 3 milijonov švicarskih frankov za bolgarsko hi potekamo banko. Nov poljski polet preko Oceana Varšava, 27. Julija %. Poljska letalci Klasa in KowaIczik bosta te dni otovala v Milan, od koder nameravala poleteti v Baldonell na trskam. Z letališča v Baldooellu bosta skušala dne 5. avgusta stfartaii za polet v Ameriko. Oba letalca nameravata leteti do K&hlovi smeri in leteti d« Chicaga. Romunski zakon zoper utajo davkov Bukarešta, 27. julija g. Finančni minister }e ' predložil parlamentu zakonski osnutek, po ka- ; tereni bodo prejele osebe, ki bodo prijavile utaje dav šila, a pravico nakupa imajo samo oni, ki imajo tudi predpisano nabavno dovolilo. Samo orožni list ne zadostuje za nakup orožja, ka—■ Vreme je postalo v noči od petka na soboto deževno. Prvi dež je jel padati v petek proti večeru, grmelo in bliskalo je vso noč, dežja pa ni bilo skoro nič. Z-ju« traj je ponovno pričelo deževati. Dež je bil zelo potreben, kajti zemlja je bila popole noma izsušena. ka— Zanimive številke. V letošnjih pas> jih dneh se je popilo v Kamniku 54.620 li« trov piva in sicer od 1. februarja do 30. ,ji> nija, torej v 150 dneh. Piva se je iztočilo v 30 točilnicah povprečno 364 litrov dnev« no. Prebivalcev je v Kamniku okroglo 2400, med temi pivcev 900. Od teh je popil vsak povprečno v 150 dneh 61 litrov piva. Ob» čini je pripadla doklada na pivo v znesku 13.655 Din. Za naš kraj je ta poraba vse» kakor precejšnja, ka— Nogometni klub v Kamniku, ki d Je pod okriljem starega kamniškega Šport« neft kluba vzel v najem obširen prostor ge. Koprinske na sejmišču, je pričel pola« goma z delom. Želeti bi bilo, da v dlogled« nem času priredi kako trening«tekmo in tako zainteresira Kamničane za svoj ob« stoj. ka— Koncert, proslava lOletnice in raz* vitje prapora delavskega pevskega društva »Solidarnost« v Kamniku se bo vršila v dneh 10. in 11. avgusta s sodelovanjem pevskega društva »Cankar« iz Ljubljane. Koncert se bo vršil v »Narodni Čitalnici«, razvitje prapora pa na Glavnem trgu. ka— Letoviščarji v našem mestu. Ako-ravno mesto ni izrazito letovišče, je zanimanje kljub slabi reklami za letovanje ▼ našem mestu veliko. V svoji sredi imamo med drugimi odlične goste kakor gg. Otona Župančiča, ki prebije vsako leto svoj oddih na graščini Zaprice, Pospišila Fran-tiška, inženjerja in konsula ČSR v Beogradu, prof. Janka Lavrina iz Nottiagha-ma v Angliji, Manajloviča Vladi mir ja, načelnika finančnega ministrstva iz Beograda itd. Restavracije in gostilne kakor tudi privatniki so svoje sobe kaj kmalu oddalL Zanimive so številke posetnikov, ki bivajo po gostilnah in pri privatnikih: restavracija Kenda 36, Debevec 18, Koželj 3, Cerer 2, Rode 6, Zaprice (lastnina dr. Schneidovih dedičev) 30, privatniki 23. Skupni poset znaša do sedaj 118 letovi-ščarjev, ki so prišli na oddih iz naslednjih krajev: Ercegnovi, Sisak, Zagreb, Split, Dunaj, Ljubljana, Praga, Celovec, Boka Kotorska, Maribor, VeL Beckerek, Trsat-Sulak, Koprivnica, Sremska Mi tr o vi ca, Ru-ma-Srem, Celje, Bjelovar, Vel. Gorica, Ze-mun, Nottingham, Anglija, Stadteldort a. Wagram. Največ poeetnikov je s svojimi družinami, poklicev so zelo različnih kakor: srečki lekar, bančni uradniki, trgovci, lastnik agencije, redakterja iz Prage in Dunaja, mora. tehn. potpukovnlk, peš. pu-kovnik, san. poručnik, višji fcinovnik Nar. banke, tehnični in fieleeniSki uradniki, knjigovodje in knjigo vodki nje, mag. pharm. učiteljice, trg. zastopniki, višji činovniki sreski zdravnik, zamjenik upravitelja L brv. štedionice iz Zemuna, predstojniki uradov, nešteti privatniki, ravnatelj realke, profesorji, dijaki, tipogTaf itd. Iz Zagorja z— Tatvine pri kopanju. Občinstvo se opozarja, naj bo pri kopanju previdno, da ne bo okradeno. V nedeljo je neki kopal« ki v Kotredešici zmanjkal iz ročne torbice zlat prstan. Te dni pa učitelju g. Finku ravno tam ura. Domnevajo, da je tat pri obeh eden tn isti z— S konja je padel. Hlapec Joie pri gostilničarju Korbarju na postaji je v sre» do jezdil konja nekega posestnika, da bi ga napajal v Savi. Lastnik konja je hlap« ca posvaril, da ima konj svoje »muhe« in naj pazi, da ga ne vrže. Joža, ki je bil pri dragoncih, ni poslušal svarila temveč po« nosno sedel na konja in pognal. Komaj je prijezdil od hleva na cesto, zagrabi konj jezd-eca za noge in ga vrže raz sebe. Jo« ža je pri padcu dobil na glavi pod desnim očesom težko poškodbo, poleg tega ga je še konj s kopitom udaril, da je bil naen* krat ves v krvi lz Hrastnika h— Sejem. Prihodnjo sredo na dan sv. Ignacija je na Dolu pri Hrastniku — živin« ski in kramarski sejem. h— Zaplenjena pločevinasta posoda, o koji smo nedavno poročali, se ne bo pro« dala na javni dražbi. Lastnik posode je raje plačal visoko globo in odpeljal svojo robo nazaj na Hrvatsko. h— Namesto cvetja na grob blagopokoj« nemu g. Francu Logarju so darovali prija* telji Logarjeve hiše 350 Din za Narodni dom v Hrastniku. Učitelj Hofbauer pa je daroval v isti namen 50 Din, ker se ni mo« gel udeležiti *>ogreba dragega mu tovari« ša Kramarja v Trbovljah. Srčna hvala vsem. — Konzorcij. h— Premog za zimo. Zadnje čase opa* zimo, da so vsi rudniški odvali polni lju« di, ki paberkujejo in iščejo ter nabirajo premog. Kako to? Zvedeli smo, da že ne« kaj mesecev sem ne izdaja vešč kemična tovarna deputatnega premoga, temveč da dajejo denar za premog — delavcem, upo* kojencem m uradnikom. Namesto, da si sedaj kupijo delavci in upokojenci pre« mog, si ga raje iščejo in nabirajo na odva« lih. To novotarijo pa ni uvedla tovarna sama, temveč nekateri delavci, ki so zahte» vali denar namesto premoga. h— Kje bo stala hrastniška cerkev? Te» ga še danes nihče ne ve. Bile so pa v tej zadevi že razne komisije pri nas. rri prvi komisiji zgodaj pomladi se je nahajal sam pomožni škof g. Rozman. Ogledali so si prostore, ki bi prišli v poštev. Prvi pro« stor je na hribčku nad Benetkom. Tega bi lastnik g. Alojz Goger iz gotovih vzro« kov ne bi rad dal. Pač pa odstopi drugi prostor, ki je bližji njegove gostilne, brez« plačno. Kot tretji prostor si je komisija ogledala svet od g. Franca Logarja, to je hribček nad okrajno cesto med Logarjem in Erženom. Najbolj pa se je dopadla vsem ravnina g. Frana Logarja — pod okrajno cesto. Ta edini še najlepši stavbeni pro« stor bo težko dobiti. Druga komisija — strokovnjaška — je prišla pozneje. V tej so bili zastopani gg. arhitekt Plečnik, geo» log Hinterlechner in dva strokovnjaka=za« stopnika od TPD. — Ta komisija — po* sebno zastopnika rudnika — se je izrazila proti obema prostoroma g. Alojza Logar« ja, ker rudnik ne more prevzeti odgovor« nosti za monumentalno stavbo na teh stav« biščih iz razlogov, ker se bo pod tema obe« ma svetoma čez leta izkopaval premog. Tretji prostor, hrib g. F. Lesarja se pa ne priporoča kot stavbišče, ker je v plazov« ju. Tako se še danes ni našel prostor za gradbo hrastniške cerkve. — Je pač križ, ker ni v Hrastniku primernih stavbišč. Iz Prekmurja mr— V Beltincih se je naselil zasebni zdravnik dr. Gustav Omahen. mr— Letina. Žito je sedaj požeto in leži v velikih »križih« po polju, da se popol« noma osuši predno pride v mlatilnico. Oni pa, ki so že zmlatili, pravijo da letina ne bo ravno bogata. Klasje ima do 50 odst. manj zrnja kot lansko leto in je zato pre« bivalstvo prepričano, da cena žitu ne os t a« ne na današnji, za kmeta katastrofalno nizki stopnji Sadja bo mnogo, ako ne bo vročina trajala predolgo. Orehov ne bo, ker so v tej strašni zimi pozebli prav vsi, tako da jih bodo morali kmetje vreči ven. Ako se vreme kmalu ne spremeni, bo suša uničila ves pridelek krompirja, koruze itd. mr— Dva sumljiva »Pfadfinderfa*. Naša obmejna fin. straža je videla v terek na av» strijski strani v okolici Rogaševcev dva Pfadfinderja, ki sta tam trgala poljske cvetlice. Na vprašanje kaj nameravata, sta odgovorila, da se nahajata tam na oddihu. Drugi dan, v sredo pa ju je zajela jugosio« venska patrulja, ko sta prekoračila v mali šumi na nedovoljenem mestu, našo mejo. Pri zaslišanju sta navedla, da je eden dto« ma iz Brna, po narodnosti Nemec in drugi Zobobol! Kako to vrta in bolil Neznosne muke nam ne dajo mira. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE Bolečine prestanejo, blagodejno olajšanje občutimo. Zahtevajte samo originalni zavoj modro / -4JP/fi/^ belo-rdeČo —® banderolo.' T iz Bratislave, po narodnosti Madžar. Bila sta zaradi aretacije ogorčena, češ njihova pfadfinderska legitimacija je mternacional« na izkaznica, s katero se lahko prestopi vse meje. Hočeta obiskati matere enega iz« med njih, ki živi baje v Beli Crkvi in pa svojega prijatelja v Banjaluki, čigar stric je »jugoslovenski minister Spaho«. Toda tudi to sklicevanje jima ni mnogo poma« galo in sta bila začasno odvedena v Mur« sko Soboto. mr— Naporno zasledovanje. Dne 22. t. m, je bilo vlomljeno v stanovanje posest« niče Marije Hiill v KuzmL Ukradene so ji bile iz nezaklenjene omare vse obleke, ki jih je tam imela: 5 novih ženskih, 4 krila, 2 površnika, rute it4. Vrednost ukradenih stvari je bila minimalno ocenjena z 4690 Din. Ker so se krog hiše klatiH trije sum« ljivi cigani, dva večja in eden manjši, je orožništvo v Rogaševcih nričelo z zasledo« vanjem, ki je trajalo tri dni in tri nočL Osumljenci so bežali preko gornjelendav« skih vzpetin in se skrivali po gozdovih. Enkrat so jim bili orožniki že tako blizu za petami, da so popustili posodo in krom« pir, ki so si ga ravno pripravljali, nedo« taknjen in ubežali. V okolišu Križevcev se jim je posrečilo doseči madžarsko mejo, preko katere naša patrulja ni smela na« daljevati zasledovanja in se je morala vr« niti domov. Iz Šoštanja š— Olepševalno in tujsko^prometno drru štvo je založilo v lastni režiji 10 vrst lepih razglednic našega mesteca, katere bo dalo v razpečavo tukajšnjim trgovcem. Je bilo res potrebno, ker boljše razglednice v So« stanju sploh ni bilo več dobiti. š— Zamude vlakov. Ta teden sta na na« ši progi iztirila že dva tovorna vlaka. Pr» vi v torek zvečer pri Sv. Petru v Savinjski dolini, zaradi česar je imel večerni osebni vlak nad 5 ur zamude, drugi pa v petek pri Petrovčah in je radi tega zamudil dopol« danski osebni vlak nad 2 trri. š— Občinski odbor je imel ta teden re(J» no sejo, na kateri se je obravnavala poleg običajnih točk važna zadeva o vodovodu-Zaprosilo se bo za politično*vodopravno komisijo in tako je upati, da pridemo ven« dar d'3 tako zaželjenega vodovoda. Mcotless PP je žepni aparat za takojšnje demkotini-ziranje cigaret, cigar in tobaka. »Nico-tless« reducira na minimum vse zdravju škodljive snovi kakor nikotin, pirl-tiin in amonjak, ne da bi vplival na okus in aroma tobaka. Svetovnoznani kemični instituti sc potom analize ugotovili, da uniči »Nicotless« 65 do 80 odstotkov teh strupov. Aparat za stalno uporabo 20 Din. Stekleničica 10 gr. Nicotless 10 Dto. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in trafikah. Zastopstvo za Jugoslavijo: »Nicotless«, lekarna Fr. Ktiralt, Ljubljana. Zahvala Ofc petdesetletnici 'jubileja sem prr*e! toliko brzojavnih, pismenih in drugi če« stitk, da mi je nemogoče se vsakemu sebej zahvaliti Prosim torej vse prijatelje in znance, ki ste se me tako lepo spomi« njali da blagovolite sprejeti za Vašo po« zornost in ljubeznivost mojo najiskrenejšo zahvalo. V Prigorici, dne 24 .julija 1929. IGNAC MERHER. Zalivala. Po tngepolnl izročitvi zemskih ostankov našega prerano odKlega VINKA materi zemlji je naša prva dolžnost, da se zahvalimo prav vsem, ki so nam v teh težkih dneh nesreče pomagali, lajšali nam gorje ter sočustvovali z nami Preslabotna pa je naša beseda, da bi se primerno zahvalili reševalcem za njihovo požrtvovalnost in človekoljubje, zato prosimo Boga, naj jih s syojo vsemogočno roko očuva vsega zla in jim nakloni v življenju vso srečo. Hvala gospodom zdravnikom, ki so ga pričakovali pod Triglavom v upanju, da ga prejmejo iz rok reševalcev vendarle še živega. Hvala oblastem, duhovskim in posvetnim, ki so storile več, kakor pa Je bila njihova dolžnost Hvala vsem, ki ste ga še ob odprti krsti objokovali in molili zanj, ki ste ga pričakovali v Mojstrani, svetili mu, okitili ga s cvetjem in molili zanj. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na poti v Ljubljano, posebno pa vam, ki ste ga pričakovali, da ga poslednjič prenočite na Taboru; vsem vam, ki ste ga obsuli s cvetjem, zaljšali mu v ljubezni in bratstvu poslednjo pot k pokojnim staršem, počastili ga s petjem ter s pisano in z živo besedo. Stotera hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posameznikom m društvom, posebe pa njegovemu gosp. šefu in pokojnikovim tovarišem, ravnateljem in uradništvu T. P. D. ter Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za izraze sočutja. Prosimo vas, ohranite našega Ceneta v dobrem spominu! LJUBLJANA, dne 27. julija 1929, Rodbina HABE. 1 m Proslava desetletnice osvoboditve Slovenske Krajine Slovenska Krajina slavi letos desetletnico priključitve k narodni državi, ki se je izvršila 12. avgusta 1919., torej nekako celo leto po ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da se izvrši ta proslava na čim slovesnejši načiji, se je izvolil poseben izvršilni odbor, sestavljen iz bivših bojevnikov za osvobojenje Slovenske Krajine, kateremu načeljuje bivši narodni poslanec Jožef Klekl. Ta odbor je v sporazumu z vsemi narodnimi in kulturnimi društvi sestavil naslednji spored cele proslave: Sobota, 17. avgusta: Podoknice, razsvetljave, bakliade in streljanje v M. Soboti. D. Lendavi. Črenšovcih in Beltincih. Nedelja, 18. avgusta: Ob 5. zjutraj budnice. M. Sobota: Ob 9. pridiga, ob 9. in pol slovesna služba božja. Od 10. do 12. obhod po mestu: od r. k. cerkve skozi Malo Kanižo. Lendavsko, Aleksandrovo, Šolsko ln Slovensko ulico na Glavni trg, kjer bo slavnostno zborovanje. Red pri obhodu: 1, Gasilski trobentači na konjih, 2. konjeniki v narodnih nošah, 3. kolesarji, 4. dijaštvo, 5. predstavniki občin. 6. društva: Kolo ju-gosL sester, Žensko društvo. Dobrovoljci, Orli ln Sokoli (red za oboje je določil žreb), vojaštvo z godbo, gasilci in druga društva, ki se morebiti še prijavijo, 7. dekleta. 8. fantje, 9. vozovi z narodnimi običaji, 10. mo^ki, 11. ženske. Ob 12. slavnostni govori na Glavnem tr-feu. za tem banket. črenšovcl: Pri hfšl Ivana Bedernjaka razstava domače obrti ln kmetijskih pridelkov Slovenske Krajine. Dolnja Lendava: Ob 4. In pol zahvalno cerkveno opravilo. Po službi božji obhod po mestu v istem redu, kakor v M. Soboti, po obhodu govori, po govorih prosta zabava. Na sej! izvršilnega odbora se Je izvolila posebna deoutacija, ki je sestavljena iz sledečih gg. Klekl Jožef, vp. žuonik. Črenšov-ci, dr. Farkaš Franc, sodnik, M. Sobota, Gregor Matija, kmet, Dokležovje, Benko Jožef, župan, M. Sobota, Neubauer Jožef, župan, D. Lendava. Ta deputacija se bo šla poklonit Nj. Vel. kraliu Aleksandru I. in ga prosit za pokroviteljstvo nad nroslavo. Naprošena je četrtinska vožnja. Društva bi župne urade prosimo, da količkaj večje skuoine javijo že vnaprej vodilnemu odboru v Črenšovcih. kjer se bodo dobile tudi Izkaznice za četrtinsko vožnjo in soominski znaki Javiti po možnosti vsaj do 31. julija. Slovenska Krajina vabi vse prijatelje onkraj Mure, vsa društva ln korporacije, da se v čim obilneišem številu udeleže njenega jubilejnega dne. Vprašanje celjske mestne godbe Celle, 27. Julija. Pred tednom se Je že načelo vprašanje dal, če bi lahko vzgajal svoje otroke, nimam pa za to nobene sposobnosti. Včeraj sem prestal smrtne muke. Zbogom vs! moji dragi! Zena, odpusti, če sem te kdaj raz-žalil in skrbi za naše drage otroke, jaz Jim ne morem pomagati, ker moram v smrt zaradi velikih bolečin. — V pismu Je še pozdravljal župana, zdravnika, ki ga je zdravil. in vse sosede. Pismo je zaključil z besedami: To je moja usoda. Na vse mogoče načine sem se mučil, a vse zaman. Prosim, pokopljite me takoj, pokropite in blagoslovite, če ie mogoče-- Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in dan- ke omili naravna »Franz-Josefova« gren-čica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josefova« voda. ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro ki mlado. Dobi se v vseh lekarnah, droserijah in špe-cerijskia trgovinah. Dane*! — SVETISLAV PETROVIČ, naš rojak* Jugoslovan, ki sa ves svet občuduje v veleKlmn: ,,Okovi plemstva" Po motivih slovite operete Fr. LeharJ* „Car|evič" Lludjkt oeoe Din 2, 4» 6, 8. D&ocs ob 3., M5., 6-» H8. ta 9. nri Telefon 2124 Elitni kino Matica Med gozdovniki v taboru pod Martuljkom Ljubljanski župan med funkcionarji tabornega sveta Spodaj t Zbor gozdovni-kov ob ognju Mudeč je na Dovju, sem sklenil, da obiščem gozdovnike, ki tabore že drugi teden pod Martuljkom. Dva zagorela možakarja, ki sem ju srečal na glavni cesti proti Kranjski gori, sta mi prijazno pokazala pot v tabor. Po kratki stezi in preko Save sem dospel na travnik, odkoder sem zagledal snež-nobele šotore. Ko vstopiš v tabor, imaš na levi strani malo taborišče deklic in odraslih gozdovnic, nekoliko višje pa imaš v lepem vrstnem redu 8 novih šotorov. Tu je počitniška kolonija bratov-ske skladnice iz Trbovelj. V njej je 20 fantov in deklet, ki taborijo pod vodstvom rudniškega uradnika g. Kost a n j š k a in še ene gospodične. Na koncu travnika stoje šotori starejših gozdovnikov. Čeprav se radi prištevajo k bojevnikom, niso krvoželjni. Boj so napovedali samo škodljivim človeškim strastem, kakor kajenju, pitju alkoholnih pijač, kvarljivi civilizaciji itd. V spremstvu vodnikov sem si ogledal kuhinjo, ki nahrani vsak dan 90 prav lačnih želodčkov. Kuhinja dobi te dni novo, s cementom zidano ognjišče. Okoli njega sta se sukali taborniški kuharici, ljubeznivi gozdovnici O k r u-pova in Honova. Pokazali so mi tudi kopališče. Najrajši bi ostal v njem, tako mi je ugajalo. Zgradili so si lep bazen, dovolj globok in širok. Preko Save so napravili brv. Pa je samo za izvežbane gozdovnike. Navadni smrtniki ne bi zlahka prišli preko. Ni za vsakega. Volebalska tekma Med ogledovanjem tabora sem postal pozoren na veliko vpitje na igrišču. Orni Mustang mi je pojasnil, da se vrši med gozdovniškim športnim klubom »Generalštab« in »Latrina« »volebalska tekma«. Ker me je zanimala, sem si jo ogledal. Gozdovniki imajo prepovedano igranje nogometa ali kakor sami pravijo »žogobrca«, zato si krajšajo čas z »volebalom« ali »rokometom«. Sodnik s piščalko je sedel visoko na drevju, ostro motril potek igre in venomer piskal. Ta igra ni kar tako in tudi klubi ne. Vsak klub ima predpisano število »drukarjev«, ki so na dan tekme komandirani na igrišče. In da ste videli te drukarje! Ljubljanski ali celo zagrebški se skrijejo pred njimi! Med trboveljsko mladino Istočasno, ko je bil na igrišču živ-žav, se je na nasprotni strani razlegala otroška pesmica »Marička sedi na ka-■menu, kamenu«. Pele so jo hčerke trboveljskih rudarjev, vse v kopalnih oblekah, vse zagorele, smehljajočega se obrazka, vendar pa suhih postavic, iz katerih govori vsa beda naših rudarskih revirjev. Pod Martuljkom se počutijo nebeško. Če sem katero kaj vprašal, so mi v zsboru odgovorile, da so vesele, ker imajo obilne porcije in da niso nikoli lačne. Nekatere že sedaj skrbi, kaj bo. ko bo treba nazaj v temne Trbovlje. Enako zgovorni kakor dekletca so bili taki fantički, istotako iz Trbovelj. Vsi, prav vsi bodo postali gozdovniki, so mi pripovedovali. Posebno zgovoren je bil malček s komaj vidno rdečico na licih. — Veste, gospod, zelo smo se bali spat pod šotori. Zdaj bi pa kar naprej spal pod šotorom, tako se mi zdi lepo. Pa tudi jesti imamo dosti. Pojem dvakrat toliko kakor doma, pa se bom tudi zredil, kaj pa mislite! Jaz sem že goz-dovnik, kar vesel sem, da sem med njimi. Tako lepo je tukaj, da ne bomo nikoli pozabili teh dni. Vodstvo bratovske skladnice v Trbovljah v danih razmerah ni moglo nuditi svojim otrokom lepših počitnic in zdravejšega zraka. Umestno bi bilo, da bi jo posnemale njej sorodne institucije in občine. Bratovska skladnica v Trbovljah si je letos nabavila 8 velikih šotorov, ki zadostujejo za 48 otrok, nabavila si je vse potrebne priprave za taboren.ie in bo odslej pošiljala svoje otroke v tabore, ker so najcenejši in, kar je glavno, najbolj prikladni za bo» lehno deco. Zvečer pri ognju Ko sem po obilni večerji sedel k ognju, je taborovodja Črni Mustang dal navodila za delo drugega dne, nakar je zaigral taborni orkester. Po zdo pestrem godbenem sporedu je nastopil »debeli Štefan«. Poklonil se je na vse strani in izjavil, da prične z dresuro bolh. Za Štefanom je nastopil Vojko, junaški Vojko, ki se je pred cigani skril pod 15 kocov in so ga vsi bojevniki iskali, ker so mislili, da je odšel po bojni plen v mariborski tabor. Povedal je prečudno storijo o velikem razbojniku Cefizlju, ki je pobil 9 ljudi in 7 žensk. Ta storija je tako lepa in čudovita, da morate že zaradi nje obiskati tabor gozdovnikov. Sledile so še zanimive točke do pozne ure, ko je zatrobil rog in se je vse podalo v šotore k počitku. Zjutraj me je straža dregnila s palico v boso nogo, češ, zaspanec, po konci! Moral sem vstati, umil sera se, počakal zajtrka — bil je kakao z velikim kosom kruha — in se nato poslovil od gozdovnikov. Na poti proti Dovjem sem srečal štiri zagorele gozdovnike, ki so bili vsi prašni, a veselih obrazov. Pozdravili so me in povedali, da prihajajo s Triglava. Začudil sem se jim — najstarejši je bil star 15 let, najmlajši Vladko pa 10 let, vendar je bil že drugič na Triglavu in. po enkrat na Stolu, Begunjšči-ci in bog si ga vedi, kje vse. Ti mladiči lazijo po hribih in ti poznajo vsak kotiček mnogo bolj kot mi, ki smo tudi že marsikak hrib preplezali. Trboveljska deca v gozdovni-škem taboru. Pismo iz solnčne Crikvenice Crikvenica, 26. julija Sezija na obalah našega sinjega Jadrana je v polnem razmahu. V Crikvenico, ki je poleg Dubrovnika najbolj privlačna točka našega Jadrana in kamor prihaja po večini elegantni svet na oddi|j in zabavo, je zadnje dni došlo toliko gostov, da so skoro vse sobe oddane. Še pred 14 dnevi je obstojala bojazen, da bo letošnja sezija znatno zaostajala za lansko, a te dni je število gostov že doseglo število lanskega leta. Skupno je doslej bilo 8500 obiskov, trenutno pa se nahaja v Cnkvenici okrog 2300 gostov. Največ je Nemcev iz Rajha in iz Avstrije, zelo častno so zastopani Ceho-slovaki, mnogo je tudi Madžarov, precej Rumunov in Grkov in tudi nekaj Angležev, izredno številni pa so letos tudi Jugoslo-veni sami, ki so prejšnja leta nosili svoj denar po mnogo dražjih inozemskih kopališčih. Pri vsestranskem komfortu, čistoči ln prvovrstni prehrani cene nikakor niso pretirane. Popolni pension po prvovrstnih hotelih ln restavrantih znaša 100 do 120 Din dnevno, po drugovrstnih od 80 do 100 Din in v tretjevrstnih, a še vedno dostojnih od 50 do SO Din. Za zabavo je vsestransko preskrbljeno. V zdraviliškem parku koncer-tira popoldne in zvečer godba dravske divizije lz Ljubljane, je pa tudi večje število kavarniških godb. Izredna vročina, ki je dosegala zadaie dni 35—40 C, Izvablja vse v vodo. Na plaži dobiš šotor le, ako si ga oslguraš prejšnji dan. in tudi ostala kopališča so zasedena do zadnjih kabin. Veselo življenje polje na plaži. Ogromne množice ljudsta vseh narodnosti od otrok, ki so komaj shodili, do sivih starcev, ki si hočejo z vodno kuro podaljšati življenje, vse se valja po pesku in čofota po plitki vodi, vse je razigrano in v najboljšem razpoloženju. Ko se proti poldnevu ali proti večeru vračajo procesije iz kopališč v hotele, le težko najdeš damo in tudi gospoda v običajni obleki. Dame v elegantnih pižamah, prikrojene po najbolj rafiniranih za-mislekih. aH pa samo v kopalnih kostumih s plaščem. Tudi pri obedih in na šetnji izven kopališča ter pri popoldanskih koncertih prevladujeta pižama in kopalni kostum. Zvečer so vsi restavranti, kavarne m druga zabavišča polni razigranih ljudi. Mladina pleše po salonih in dansingih aH se sprehaja v parkih. V Crikvenici se čim dalje bolj naseljuje ln uveljavlja tudi slovenski živelj. Mnogim našim se obeta, da bodo z marljivostjo, vljudnostjo in solidnostjo napravili v doglednem času še lepo kariiero. Tako se le pred kratkim tu naselil in otvoril pension-restaurant »Triglav« g. Makso Reš, znan osobito v celjskih, mariborskih in ljubljanskih krogih. Njegovi na novo urejeni lokali so postali priljubljeno zbirališče tukaj se mudečih Slovencev. Tudi krasen pen-sion-restaurant »Danica« je v rokah Slo-Verke gdč. Arhove iz Novega mesta. Nadalje se med obrtniki opaža nekaj marljivih Slovencev, ki se udejstvu.iejo pri tukajšnjih društvih, predvsem pri Sokolu in JČligi, ki je organizirala pred kratkim več izletov s parnikom okrog otoka Krka. Izletov se Je udeležilo več češkoslovaških gostov, ki so se vračali izredno zadovoljni. Kakor skoro vsi vecil hrvatski kraji, ima tudi Crikvenica dve sokolski: društvi, jitgo-slovensko in hrvatsko. Zanimivo Je, da sta načelnika obeh Sokolov Slovenca: g. Janko Jazbec pri Jugoslovenskem in %. Peter Canuder pri hrvatskem. Drugi Slovenci so včlanjeni skoro brijz izjeme vsi pri Jugo-slovenskem Sokolu, ki je sicer po številu slabši, a po svojem delu mnogo boliši od hrvatskega. V nedeljo rriredi Jugoslovenski Sokol v kopališkem parku telovadno akademijo. S. t Kočevje, 26. julija Tudi pji nas živimo v znamenju pasjih dni Kdorkoli more, se odtrga vsaj za par ur na dan, da se potopi v hladne valove naše Rinže, mladina pa prebije skoro ves dan v vodi. Kmetje, zlasti še tisti, ki prebivajo v Suhi krajini, tarnajo nad vremenom, ker je pri njih nastopila suša, ki jim je izpila vso dežnico, edino vodo v teh krajih. Prebivalci Maie gore, Kleč, Poloma in ostalih okoliških vasi morajo po več ur daleč po vodo, kar jih zelo ovira pri poletnem delu. Sejem na sv. Jakoba dan je bil le bolj kramarski. Živine niso skoraj nič pripeljali, ker jo Še rabijo za polje. Veliko je bilo na trgu že čebule in česna, ki ga pripeljejo na sejem Poljanci. Župani kočevskega okraja so imeli ta dan svoje zborovanje v gostilni g. Gustava Verderberja. Razsovorili so se o novoustanovljeni okrajni blagajni. Veliko zanimanja je vzbudila vest, da je prometno ministrstvo dovolilo finančni skupini okrog g. Josipa lica gradnjo žične železnice, ki bo vezala Kočevje z najbogatejšimi kočevskimi kraji na lesu. V poštev pri realizaciji tega načrta bo brsz dvoma služil podjetniku načrt vladnega svetnika inž. Župneka, ki si ga je zamislil za zvezo Slovenije z morjem preko Kočevske Reke in Borovca, da bi na ta način približal večjemu prometu tudi pokraiino ob zgornjem toku Kolpe ter dolino Cabranke. Žična železnica sicer še daleč ne bo zadostila potrebam baš teh krajev, vendar ra bo na eni strani zaposlila veliko ondotnega prebivalstva, na drusci strani pa prinomogla, da se bo natur-no bogastvo, ki leži v gozdovih, spravilo v denar. O trasiranju žične proge bomo še poročali. Avtomobilska zveza Konrivnik-Kočevje Je sedaj postala redna in vozi vsak dan. Iz Koprivnika odhaja zjutraj ob sedmih avto izpred tamkajšnje cošte in pride v Kočevje ob 9.45. lz Kočevja odhcja ob 1.30 popoldne in dospe v Koprivnik ob 3. Od-haiališee v Kočevju je gostilna Verderber (Harde). Vožnja proti Koprlvniku je naravnost romantično lepa. Ce-.ta le speljana po večini skozi gozd. Pokrajina okrog Konriv-nika .ie bogata na krasnih gozdovih, ki so ponekod še docela prago/di. Koprivnik sam Je ena najlepših kočevskih vasi in kakor nalašč proraven za letovišče. Bivši Kajfežov parni mlin sedaj popravljajo za stanovanja, ki jih namerava pripraviti občina najpotrebnejšim. Kakor se čuje, je vloženih za 8 uradnikih starr,vs>rj. ki so sedal v delu, preko 30 pršenj. Gotovo Je. da se za dvoje delavskih stanovanj. Ki se bosta nahajala v Istem roslopiu, ne bo oglasilo nič rranl pro-ilcav. Cesta od Marijinega dom* do kolodvora n} nikdar poškropHena, dasi je baš ta del najbolj prometen. Železniška uprava, ki ji pripada ta del ceste, naj bi za to poskrbela. Ravno tako prašna Je cesta, ki vodi skozi Gnadendorl. Tudi tukaj se da odpo- moči! Iz železniške službe V L skupino položajne plače so napre* dovali zvaničniki /. kategorije, 2. skupine: Bizilj Josip, sprevodnik vlakovodja, Ljub* ljana gor. kol.; Bukovec Franc, sprevodnik vlakovodja, Novo mesto; Dagarin Peter, skladiščnik, Jesenice; Jakus Božidar, šef postaje, Beltinci; Majnarič Josip, šef po« staje, Zorkovac; Plodil Matija, sprevod« nik vlakovodja, Čakovec; Pogelšek Anton, sprevodnik vlakovodja, Rataj Benjamin, skladiščnik, Celje; Starman Ivan, vodja premika, Ljubljana gor. kol.; SchuLz Franc, skladiščnik, Ljubljana glav. kol.; Vogrinec Avgust, sprevodnik vlakovodja, Maribor glav. kol.; Zadnik Anton, administrativni žvaničnik, Ljubljana glav. kol.; Zupcvc Fr. sprevodnik vlakovodja, Maribor glav. kol.; iz 3. v 2. skupino položajne plače: Bostič Anton, kotnercijelni žvaničnik, Zidani most Fesel Alojzij, sprevodnik. Maribor glavni kol.; Fugina Vladimir, nadzornik signala, signalna sekcija Ljubljana; Glaser Miro* slav, sprevodnik, Maribor glav. koL; Herič Ivan, prtljažnik, Rogatec; Janžekovič An* ton, komercijelni žvaničnik, Maribor glav. kol.; Marega Rudolf, brzojavec, Ljubljana glav. koL; Postružnik Avgust, sprevodnik, Maribor glav. kol.; iz 4. v 3. skupino polo* žajne plače: Babošek Alojzij, prometni žvaničnik, Hoče; Istenič Viktor, prometni žvaničnik, Medvode; Kolarič Albert, pro* metni žvaničnik, Ruše; Lah Ernest, šofer, pragov, sekcija, Ljubljana glav. proga; Lu* bej Martin, prometni žvaničnik. Pesnica; Penko Mihael, prometni žvaničnik, Blanca; Riickauf Karel, prometni žvaničnik, Trbov* lje. Zvaničniki II. kategorije, iz 2. v 1. skupino položajne plače: Burenk Franc, premikač, Jesenice; Dimec Josip, skupino* vodja, progovna sekcija, Maribor glav. pro* ga; Ferlež Jakob, skupinovodja, progovna sekcija Maribor glav. proga; Goljuf Alej« zij, skupinovodja, progovna sekcija Novo me^to; Gorjanc Anton, skupinovodja, pro* govna sekcija Novo mesto; Hvastja Igna* cij, premikač, kurilnici Ljubljana I. glav. koL; Kavčnik Lovro, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gor. kol.; Kavelar Franc, premikač, Jesenice; Kiru Karel, skupino* vodja, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Lavrič Karel, progovni čuvaj, pro* govna sekcija Ljubljana glav. proga; Per* nat, Alojzij, skupinovodja, progovna sek* cija Maribor glav. proga; Rozman Ivan, skupinovodja, progovna sekcija, Jesenice; Tomaž Vlncenc, skupinovodja, progovna sekcija Zidani most; iz 3. v 2. skupino po* ložajne plače: Ažman Alojzij, premikač, Jesenice; Bančič Jakob, administrativni žvaničnik, prometno komereijalno odele« nje; Čebulj Avgust, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gor. kol.; Čuk Ivan, kret* nik, Kotoriba; Herman Franc, administra« tivni žvaničnik, prometno komercijelno odelenje: Nagelj Franc, sprevodnik vleko« vodja, Rakek; Pagliaruzzi Žiga, komerci* jelni žvaničnik, Jesenice; Pavčnik Andrej, kretnik. Zidani most; Tepina Valentin, Eremikač, Jesenice; Vilfan Rok, kretnik, jubljana gor. kol. Služiielji iz 2. v 1. skupino položajne plače: Bertossi Ivan, sve* tilničar, Zalog; Fazarinc Mihael, vratar, Celje in Pilej Josip, svetilniear, Ljubljana glav, kol. Iz življenja naših rojakov v Bosni Banjaluka, v juliju Kakor po vseh pokrajinah širom države, smo Slovenci v znatnih kvotah naseljeni tudi po Bosni. Največ nas je menda v Ba-njaiuki in okolici. Že po okupaciji so pričeli poleg nemških uradnikov prihajati v Bosno tudi Slovenci. Lepo št^yilo naših intelektualcev je tu preživelo svoja najlepša leta. In mnogi so tudi pripomogli k prebujanju prebivalstva. Po prevratu prihajajo Slovenci v vedno večjem številu v Bosno. Posebno si bratje iz neodrešenih krajev tu iščejo drugo domovino, gradeč svojo novo domačijo. Razen poljedelcev pa tudi ne manjka naših obrtnikov in rudarjev, ki se odlikujejo s skromnostjo in solidnostjo ter so pri domačinih zelo priljubljeni. Izmed slovenskih uradnikov, ki so v Bosno premeščeni po potrebi službe, deloma na lastno prošnjo, so nekateri stalni, drugi pa po krajšem presledku zopet odhajajo. Zaenkrat je vsekakor nemogoče vsaj približno povedati, koliko znaša število Slovencev v Bosni. V naslednjem samo nekaj podrobnosti o društvenem življenju naših rojakov v Banjaluki. Že 1921. nas je bilo toliko, da se je čutila potreba po ustanovitvi lastnega kulturnega društva. Zbralo se je nekaj idealnih prosvetnih delavcev, ki so sklenili osnovati pevsko izobraževalno društvo z imenom »Triglav«, Toda dalje od osnovanja društva ni prišlo, dasi je bilo včlanjenih Gkoli 80 rojakov. Pred tremi leti se je Ideja na novo oživela. Pričeli smo s pevskimi vajami in v načrtu je bila lepa prireditev, ki naj bi društvo moralno in gmotno učvr-r stila. Naključje pa je hotelo, da je prireditev tik pred izvršitvijo padla v vodo (umrl je bil namreč blagopokojni kralj Peter I.) in so bile vse prireditve za gotov čas odložene, naše slabotno društvo pa Je je zopet zaspalo. Po dolgem pretehtavanju se je lani v novembru vendarle zopet zbralo par idealnih Slovencev, ki so se rdločili v tretjič poskusiti srečo. Sestavljen je bil poziv na vse rojake, stanujoče v Banjaluki in okolici, ter se Je določil dan obnovitve »Triglava«. Udeležba na sestanku je Hla polnošteviina. Soglasno je bil predsednika izvoljen gimnazijski proiesor R. Drobne, ki mu je organizacija uspela. Že po enem mesecu smo priredili Silvestrov večer. To Je bila prva prireditev baniaiuških Slovencev, ki jih je združila In dala podlago za nadaljnje delovanje. Društvo se le začelo lepo razvijati. Predsodki so padli, poglobila se je vzajemnost. Marljivo so Slovenci začeli zahajati v društvene prostore. Odprli smo čitalnico z vsemi slovenskimi časopisi in ustanovili knjižnico, ki je za enkrat še skromna, vendar je zanio mnogo umevanja in simpatije. Vedno lepše se razvija tudi petje. Od novega leta dnlie ?mo imeli že dve leoi prireditvi, ki sta bili dobro obiskani in sta v Banialuki pokazali naše društveno in kulturno delovanje. Vroči poletni meseci sieer zadržujejo družabno udeistvovanje, pričakujemo pa, da ho v Jeseni sledila zopet živahna sezona. Zopet se bomo večer za večerom pridno družili v čitalnici in s pogovori in pesmijo budili spomine na ožjo domovino. Gospodarstvo Naš izvoz v I. poleltju po mednarodni grupaciji Generalna direkcija carin Je že lani pričela sestavljati statistiko o zunanji trgovini po mednarodni grupaciji blaga (bruseljski nomenklaturi). Sedaj je po tej nomenklaturi sestavila statistiko našega izvoza v prvem polletju, ki kaže značilne spremembe, kakor je razvidno iz naslednje tabele: Izvoz v milijon. Din v % I. polletje 1929. 1928. 1929. 1928. žive živali 346.2 421.8 11.6 15.7 živila ln pijače 621.0 536.8 20.8 20.0 sirov., poifabr. 1731.5 1439.6 57-9 53.6 gotovi izdelki 290.4 288.9 9.7 10.7 2989.1 2687-1 100.0 100.0 Iz gornjega pregleda je razvidno, da so spremembe pri izvozu živih živali relativno največje, kajti izvoz živih živali je nazadoval od 421.8 na 846.2 milijona Din. To nazadovanje odpade v prvi vrsti na žive svinje, deloma tudi na drobnico in perutnino. V odstotkih celokupnega izvoza pa je izvoz žive živine nazadoval od 15.7 na 11.6 % (za vse 1. 1927. je znašal izvoz živih živali 17-8 %). Izvoz živil in pijač se je sicer dvignil od 536.8 na 621.0 milijona Din, vendar se je zaradi istočasnega povečanja skupnega izvoza v odstotkih dvignil le od 20 na 20.8 %. Prejšnja leta je bil ta odstotek zaradi večjega izvoza žitaric znatno višji. Občutnejše spremembe opažamo tudi pri izvozu sirovin in polizdelkov katerih izvoz se je dvignil od 1489.6 na 1731.5 milijona Din, v odstotkih skupnega izvoza pa od 53 6 na 57.9 %. Naraščanje izvoza sirovin in polizdelkov je sploh značilno jia razvoj našega izvoza zadnjih let. V teln 1926. je predstavljal izvoz sirovin in polfahrikatov samo 31.7 % vsera izvoza, leta 1927, že 41.5 %, leta 1928. 51 %, r prvi polovici tek. leta pa je dosegel že skoro 58 %. Pri naraščanju izvoza sirovin in polizdelkov prihaja v prvi vrsti v po-štev povečanje izvoza lesa. Izvoz gotovih izdelkov (predvsem industrijskih) pa se Je le malo spremenil. V prvem polletju t. 1. se je dvignil od 288.9 na 290.4 milijona Din, v odstotkih skupnega izvoza pa je celo nazadoval od 10.7 na 9.7 %. Ta skupina predstavlja v industrijsko razvitih državah največjo izvozno skupino. V Nemčiji znaša n. pr. izvoz gotovih izdelkov preko 70 % vsega izvoza, v Češkoslovaški pa 62 %. V naši državi pa ee je izvoz gotovih izdelkov še pred leti gibal med 6 in 8 %. Generalna direkcija carin objavlja dalje statistiko izvoza posameznih važnih izvršnih predmetov v I. polletju t. 1. Te številke pa smo objavili že zrvdnji torek, in sicer sestavljene na podlagi mesečnih izkazov. Hranilne vloge pri naših zadrugah io drugih denarnih zavodih. V včerajšnji članek pod gornjim naslovom se je vrinila neljuba pomota glede cenitve vlog pri regu-lativnih hranilnicah koncem pret leta.. Vloge pri regulativnih hranilnicah se koncem pret. leta cenijo na S50 milijonov Din in ne kakor je bilo napačuo navedeno 950 milijonov. Zato znaša tudi skupna vsota vlog v Sloveniji koncem pret leta 2888 milijonov Din namesto 2988 milijonov: K -članku bi bilo še pripomniti naslednje: V skupni vsoti 2888 milijonov Din so vštete, odnosno cenjene le vloge pri članicah treh največjih zadružnih zvez, pri hranilnicah in bankah. Upoštevani tudi niso oni zneski, ki se pri mnogih bankah izkazujejo v bilancah med kreditorji, v kolikor predstavljajo prave hranilne vloge na kontokorentnih računih. Da bi bili posamezni zneski dvojno šteti, praktično v tem računu ne more biti govora, ker na eni strani niso upoštevane ltalož-be posojilnic pri zvezah, kakor tudi pe naložbe posojilnic in hranilnic pri bankah, ker se te naložbe z morebitnimi brezpomembnimi izjemami izkazujejo med kreditorji. Seveda tudi niso upoštevane konto-Icorentne vloge pri Poštni hranilnici (ki so koncem pr. leta znašale v Sloveniji 136 milijonov Din, koncem 1. 1927 r>a 109 milijonov) in žirovne vloge pri Narodni nauki (koncem pret. leta 45 milijonov Din, kou-com 1. 1927. pa 72 milijonov). = Stanje Narodne banke. V tretji četrtini junija se je stanje Narodne banke precej izboljšalo. Narodna banka je v tem rajidob ju prevzela za skoro 4fl milijonov deviz, kar je posledica povečanega izvoza v juniju in juliju. Obtok bankovcev pa je navzlic 'emu ponovno nazadoval ter znašal komaj 5044 milijonov Din. Nazadovanje obtoka je posledica povečanja bančnih žirovnih obveznosti, predvsem napram državi Žirovne obveznosti so se ponovno dvignile ter so dosegle že €63 milijonov Din (lani istega dne 465.2). Stanje cd 22. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 5. t m.): Aktiva: kovinska podlaga 830.6 (+ 128), saldo raznih ;a-čunov (tečaine diference deviz) 530.7 -i- 25.5), posojila na menice 1260.4 (— 12.7), lembard 251.5 (+ 5.7). Pasiva: obtok bankovcev 5044.3 (— 66 5), žirovne obveznosti napram državi 273.7 (-f 95.4), ostale žirovne obveznosti 682.6 (+ 20.4). obveznosti po raznih računih 221.0 C— 18.6). «= Dohodki od neposrednih davkov. Kakor smo že poročali, so bili dohodki od neposrednih davkov v prvem polletju t 1. za 67.6 milijona Din inanjši nego v Istem razdobju pret. leta. Znašali so namreč 593.4 milijona Din napram 661.0 milijona Din v I. polletju 1928. To nazadovanje je nastalo zaradi uvedbe novega načina plačila zemljarine j K) novem drživnem zakonu, po katerem se zemljarina plačuje le v drugem pollstju (15, avgusta in 15. novembra). Po starem zakonu pa se je zemljarina plačevala v štirih obrokih kakor drugi davki. Kmetijska razstava v Liutomero. Od 11. do 18. avgusta t 1. se bo vršila v Ljutomeru v zvezi z obrtno in industrijsko razstavo tudi kmetilska razstava, ki bo obsegala poleg razstave koni in goved tudi razstavo različnih kmetiiskih oridelkov. stroiev. umetnih tnoJil. krmil in semen. Ras stavnega prostora ie precei na razpolago In sieer zaprtega, pa tudi na prostem. Kmetijska podružnica v Liutomeru vabi tvrdke in posameznike, ki izdeluieio in prodaiaio gori omeniene predmete, dn se udelež* razstave in to takoi iavilo na naslov podružnice Kmetilske družbe v Liutomeru. Razstavni predmeti nai bodo d« 8. avgusta v Liutomeru. = Opozorilo vsem. ki hočeio carine prosto uvoziti stroje. Da bi se izoenilo zlorabam ori Izdaianlu potrdil za carine prosti uvoz stroiev in stroinih delov, obvešča ministrstvo m trgovino ln industrlio vse interesente. da se bodo odslel izdajala potrdila brez izleme samo osebam, ki bodo imele predpisano pooblastilo od podietia. ki prosi za dovolienie carine orosteea uvo- Nora industrijska podjetja. Zastopnik trgovinskega ministra dr. Stanko Čvrljuga je odobril ustanovitev naslednjih delniških družb: Jugoslovenska oceanska plovidba, d. d., s sedežem aa Sušaku (delniška glavnica 500.000 Din); Krzneno trgovačko i industrijsko d. d., s sedežem v Novem Sadu (osnovna glavnica 1 milijon Din); V. Gjurič i sinovi, d. d. za Sumsko industrijo s rede-žem v Zagrebu (osnovna glavnica 3 milijone Din); A. d. za trgovinu i eksploatadju mineralnih i lekovitih izvora u kralj. SHS s sedežem v Vrajački banji (osnovna glavnica 1 milijon Din); Hotel rRojalr, a. d. v Beogradu (osnovna glavnica 2 milijona Din): A. d. za preduzeča i javne radove j-Simplon Avalac, s sedežem v Beogradu (osnovna glavnica 5 milijonov Din). = Prijava hranilnih vloz ori bivši Postni hranilnici na Dunalu. Poštna hranilnica objavlja: Ker je z ratifikacijo od strani Poljske stopila v veljavo konvenciia od 6. aprila 1922 in dopolnilni sporazum od 23. februarja 1925 se pozivaio lastniki hranilnih in čekovnih vlog ter rentnih depozitov pri bivši Poštni 'nranilnici na Dunaiu. da prijavijo. ako tega še niso storili, svoie terjatve upravi Poštne hranilnice v Beogradu. Rok za te priiave ie do 1. septembra t. 1. Prijave, ki bi prispele 00 tem roku. se ne bodo upoštevale. 1. Lastniki hranilnih vloz moraio hranilni kniižici priložiti tudi do-movnico ali potrdilo o domicilu, t i. moraio dokazati, da so na normativni dan 26. marca 1919 prebivali in še danes prebivajo na ozemlju naše kralievine. 2. Lastniki čekovnega računa zadnii računski izpisek svoiega čekovnega računa. 3. Lastni, ki rentnih depozitov polee rentne kniižice še potrdilo o državljanstvu. Priiave ie treba poslati hkrati z ostalimi dokumenti naravnost Poštni hranilnici v Beoerradu. Poudarja se. da onim interesentom, ki so svo. ie vloge In terjatve proti bivši dunaiskl Poštni hranilnici prijavili že meseca mala in junija 1928. nt treba ponovno pošiljati - prijav Poštni hranilnic:. Glede likvidacije i .vlog. uri bivši-Poštai hranilnici, v Budimpešti se bodo kasneie l?dali posebni pozivi. Nove tilmsfc® podjetje v Beogradu. V Beogradu je bila te dni ustanovljena nova družba »Adria - National - Film A. D.« z delniško glavnico 1 milijon Din, razdeljenih na 10.000 delnic po 100 Din. Družba se bo pečala z Izdelovanjem domačih filmov in z nakupom ter izposojevanjem inozemskih filmov. Pravilnik k spremenjenemu ia dopolnjenemu Členn 27. zakona o neposrednih davkih, ki predstavlja drugo novelo k pravilniku o neposrednih davkih, je objavljen v »Uradnem listue od 25. t m. = Uradni tečaji za avgust. Finančni minister je za avgust določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218 Din, 1 zlata turika lira 247.—, 1 nngl. funt 276.30, 1 dolar 56.85. 1 kanadski dolar 56 55, 1 nemška marka 13.58, 1 poljski zlat 6.40. 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7.92, l madžarski pengft 9.93, 100 francoskih frankov 223, 100 švicarskih frankov 1093.70, 100 Italijanskih lir 298, 100 holandsklh goldinarjev 22S6, 100 rumunskih lejev 84, 100 bolganskih levov 41, KjO danskih kron 1514, 100 švedskih kron 1524, 100 norveških kron 1515, 100 španskih pezet «30, 100 grških drahem 73.80, 100 češkoslovaških kron 168.60 Din. = Oiicijelni katalog velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki se bo vršila od 31. avgusta do 9. septembra L 1., je zopet prevzelo v samozaložbo reklamno podjetje »Saturnc, lastnik gosp. F. Leonov, v Ljubljani. Ta tvrdka že tri leta izdaja publikacij« Ljubljanskega velesejroa v polno zadovoljstvo interesentov ip uprave vele-6ejma. Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani »prejema do 30. t m- ponudbe glede dobave bencina, ?piri-ta, brusilnih kamnov. Škroba, gob, klaja, platna, tiskarskih barv, špage. papirja in lepenke; prometno - koraercijahii oddelek pa do 1. avgusta ponudbe glede dobave tiskarskega materijala, kopalnih gob in 24C0 komadov vrvic za signalna rogove in piščalke. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Ekonomski oddelek ministrstva za vojsko In mornarico v Beogradu razpisuje licitacije glede dobave mesa za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1930, ki se bodo vršile 3, 5., 7. in 9. avgusta pri posameznih garnizijah. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 5. avgusta se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljnni licitacija glede dobave VREM^csro POROČILO M^tcoroloiki zavod v LluMfani. Uuhllana Maribor Zagreb Beozrad Sarajevo Dubrovnik Skopi)« vetra in brzin* v m 'n «k. ViSina barometra 308 8 m. iiiiimmiMiM>nim>nto»nnn mirno mirno Ss il 10 10 8 Padavine Vrsta dei dež v mm do 7. are 9-4 50 NajvISja temperatura danes v Ljubljani: 22.2 C, najnižja 16.7 C. Solnce vzhaja ob 4.40, zahaja ob 19.31, luna vzhaja ob 23.0, zahaja ob 12.42. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnih AJp«J» «em in tja oblačno m morda nevihte; v splosnem nekoliko hladnejše vreme. Kmetovalcii tu>!jaf.e sploioo znano in nafboljš« sredstvo z« namakanj* žita pred setvijo »GERMJSAN«. Z istim se lahko žito nama&a aH pa samo poškrojrt-Zahtevajte navodila. Dobiva se: Ctemc/.ecteia, Ljnbljana, Mestni tr* 10. mesa za čaa od 1. oktobra t L do 31. mar« 1930. (Pogoji so na vpogled pri isti ket popustila na 137 ■}<, nakar se je koncem tedna ponovno okrepila na 142. To variranje cen je bilo več ali manj špekulntivnega značaja. Koncem tedna_je bila tendenca na svetovnem trgu prilično čvrsta. Na našem tržišču varijacije tečajev v Chi-cagu niso mnogo vplivale na ceue. Trgovina za izvoz je dalje zelo živahna, ker so paše cene več ali manj pod izvozno paritete. Na vojvodinskih obvodnih postajah in ob kanalu je bil prav živahen promet in se je utrv-varjal šlep za šlepont v inozemstvo. Tako nam je v zadnjem momentu uspelo, da soin preostanek lanske letine izvodli v inozemstvo po kolikor toliko ugodnih cenah. Domači mlini še niso pričeli z nakupom ter čakajo, da se sedanja situacija razčisti. Na drugi strani pa so produrenti zlasti zadnje dni postali precej rezervirani in upaj", da bodo dosegli boljše cene, posebno ker se nudi za pšenico za sepfpmber že 230 — 235 Din fco nakladalna postaja. Tudi dovoii so boli slabi in je zadnje dni nastalo intenzivnejše povpraševanje po pšenici, kar je imelo na posledico, da so se cene dvignile. Baška pšenica stane danes 222.5 — 225 Din fco nakladalna postaja, koruza 1» 212.5 — 215 Din. Tudi moka je čvrsta ter člane v Vojvodini za bazo >0« S15 — 325 Din. Na ljubljanski borzi so cene ostale Se d*-spremenjene, kakor zadnji teden, ter ptau^ nova baška pšenica, kakor tudi stara (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačilo v 80 dneb) 275 — 277 Din za 100 kg, moka »0< fro Ljubljana, plačilo po prejemu pa 400 do 402 5 Din, baška koruza (slovenska postaja plačilo 30 dni) pa notira po navadni tarifi 276.5 — 270, po mlevskj tarifi pa 260—262.O Din- -f Alzaško htnellsko poročilo. Strasbourg (23. t m-). Tukajšnji nasadi stoje z malimi izjemami zelo dobro, tako da je računati ? večjo količino nego lani. Predprodaja se Je že začela po Frs. 400 za 50 kg, to je 15-40 Din baza Žalec. Tu se nahaja še okrog 150 starih stotov štaierskesra hmelia. za kate-resa so Instniki orei zahtevali nrevisoke cene. To blago se prodaja v malih partijah po Frs. 140—200 (Din 4 do 6.60 za kc, baza Žplec). Nniniž:n cena v n-»fekli sezili i? bila Frs. 140 (Din 4), najvišja v septembru Frs. 1000 (Din 42 za kg. baza Žaiec). Vso seziio se ie iskalo predvsem prvovrstno blago kot nadomestilo za čašfcn in se i7< 280 do 240; ,8< 14A — 150. Otrobi: baški « banaški 120 — 125. Iz življenja in sveta Ledeni otoki v polnem polet jo h Newyorka je dospela brzojavka, da Je v višini Nove Fuaidlandije an-gJeSld parnilc »Vimeira« trčil ob plavajočo ledeno goro fe se tako težko poškodoval, da se bo potopil, če ga ne reši hitra pomoč. Ledeni otoki v polnem poletju? se ho marsikdo vprašal, ki mu gre led z najbolj vročim letnim časom le toliko skupaj, v kolikor mu ga pomaga lažje prenašati. In vendar je na sto tisoče oseb, ki potujejo z ene strani Oceana na drugo hi bi lahko potrdile, da so plavajoči ledeniki v območju velikih pre-komorskih prog prav vsakdanji pojav ln to tudi poleti Skoraj ni dneva v letu, ko bi lahko rekli, da je morje v severnem Atlantiku na ameriški strani prosto te nevarnosti. Če pa dandanes ta nevarnost vendarle ni prevelika, se moramo zahvaliti samo j organizacija ledenih patrulj. Ta organizacija je še precej mllada ustanova. Osnovali so jo I. 1914 zastopniki štirinajstih obmorskih držav po grozotni katastrofi 45.000 tonskega prekomornika »Titanica«, ki ga je že na prvi vožnji potopila ledena gora in t njim največji del njegovih potnikov in Članov posadke. Povsod, kjer ograja jo morsko plovbo plavajoči ledeniki, nadzorujejo odtlej pomorske plovbe posebne ladje. Nevarnosti same na sebi sicer ne morejo odpraviti, toda s pravočasnimi obvestili lahko pripravijo droge ladje do tega, da se umaknejo Pe varnosti, da spremenijo svojo smer. 'opokoma blazno bi bilo, če bi hotel kakšen 'kapitan prezreti takšna obvestila, kajti proti strnjenim masam ledu, ki se pojavijo včasih v zelo nizkih zonah, daleč od polarnega kroga, so tudi največji pa miki prave otroSke tera&e. In pri tem so tudi ledeniki skrajno zahrbtni. Pojavijo se tako rekoč nenadoma, a komaj deseti del celotne mase moli iznad merske površine. Po pravici se brodarjl tega elementarnega sovražnika bolj bojijo nego viharjev« Stražne ladje ^ ledene službe so, kakor omenjeno, nekaj posebnega med ladjami. Njih naloga je samo ta, da patrulirajo v območju ledenih otokov in ščitijo druge ladje. Temu primerno so zgrajene in opremljene. Večinoma so majhne, 30—40 m, zato pa hitre in njih akcijski radij znaša do 10.000 km. Vse znanstvene aparate, ki jih potrebujejo za svoje svrhe, imajo na krovu, od aparatov za merjenje hitrosti tokov do aparatov za merjenje temperature vode, ozračja in količine soli v vodi. Merjenja se vršijo v polurnih presledkih. Ena teh patruljnih ladij, ameriišika »Marion« je naletela pred kratkim na največji plavajoči ledenik', kar so jih kdaj videli. V dolžino Je meril 4800 m, v vi sočno 1000 m — resnična gora! Proti tem orjakom so celo »Bremen« in »Leviatihani« bedni prf-tlikavčki. Takšen ledenik Je po dve, po tri leti na poti; pred no dospe do širin, kjer se vrši velika morska plovba. Včasih prebrodi 2500 km od svojega izhodišča in še več v južno smer, pred-no se ves stopi. Če ga sreča medpoto-ma stražna ladja, ga mora neprestano zasledovati in vsake štiri ure oddajo obalnim postajam in ladjam na visokem morju brezžična sporočila o njegovi legi in smeri gibanja ter o smeri, v katero naj se ladje umaknejo. Da se navzlic tej sikrbni službi vendarle doga^ ja jo nesreče, nas uči baš slučaj »Vini elre«. Rusi proti Rusom kragl, Id ao po por asa betogardnfh armad ptftaCaH aa KNafafco, to t* T aadaafea koofBfeta med rdečo ta ranimo repobllko postavili m stran t« sadni«. Prtjartjad to se kot proatorofloi ▼ Mtafeto armado In ao prehajali čta mejo Izrivat nemira. Precej Snj« &te-lHo tfk fe bHo po boOSevtidli 4e*0i ta astrefterih. Na aOlcfi oddelek »tajskega topništva, k] ca tvorijo koKahorakl prostovoljci« Najhitrejši plavači Nikomur ne bo padlo na um, da bi *e boted na »ohem v hitrosti meriti s fcocjero, a teto tako brezupno bi bilo, Ce bi hotel kdo v vodi pokazati, da plava hitreje od rib, vsaj od večine rib. Z dolgotrajnim opazovanjem so ugotovili riboznanci pri ribah brzine, ki so ▼ primeri s Človeškimi plavalnimi rekordi naravnost fantastični. Ze postrv Šviga po bistri vodici s po vprečno br-etao 30 km na uro, a to še zdavnaj ni toliko, kolikor premorejo drugI ribji rekorderji. Losos opravi n. pr. proti toku vsaj 50 km na uro, r?ba, ki se imenuje morski prešič (Braunflsch) pa, kakor pravijo angleški zoologi, tudi 60 do 80 km. No, navzlic tej hitrosti se lahko skrije pred orjaškim slanikom (Mega-lops atlanticus) ob obali Floride in Mehike, ki drevi s povprečno brzino poldrugega kilometra na minuto skozi va* love, čeprav tehta do 100 kg in še več. Orjaški slanik pa ne bi nikoli dohitel še ogromnejše ribe sabljače (Schwert-fiseh), ki »požre« menda do 125 km na uro. To so že povprečne brzine letal starejšega tipa, a še vedno ne vemo, da-li ne žive dnrgi morski prebivalci, ki postavljajo tudi sabljačine rekorde na glavo. ZraJsoplov t malem tka MaMta pri B«*n. Gdč. Salgado . |a ta £as najboljša francoska plavačlca. Pred nekoliko dnevi al le priborila francosko prvenstvo za damsko plavanje na 400 m. Cestni magnet Angleži rabijo ta izum, da obvaru* jejo avtomobile zamudnih nezgod med potjo. Znano je, koliko žebljev, kosov žice in drugih ostrih stvari leži vedno po cesti: saj skrbi za to velikokrat na* nebudna vaška mladina. Vse te stvari se zabodejo v gumijev obroč, prodira« jo vedno globlje ter naposled preluk« njajo notranjo zračno »dušo«. Zato so izdelali cestni magnet, ki pobira vse kovinske stvari. V Zedinjenih državah je uveden povsod ter ga ima že vsak cestni mojster. Na vozu, ki ga vleče konj, je montiran bencinski motor, ki sproži električni generator. Tok se napelje v 12 velikih elektromagnetov, ki se skoro dotikajo ceste. Ta voz po» bere vse kovinske stvari iz cestnega prahu. V presledkih odklopi mojster tok in pomete svojo »žetev«, ki zletl potem na tla. Navadno je jako izdat* na. Na ta način so obvarovana mo* torna vozila neštevilnih neprilik. Moderna mladina Solo v Salemu (država Oregon) obiskuje kakšnih 58 šolarjev in šolark, in sicer najbolj napredne vrste, kakor dokazuje naslednja zgodba. Ko so te dni dobili na šolo novo predstojnico, se Je m!adi gospodi zdelo zelo zamalo, da ne nosi dama ne kratkih las ne kratkih kril. Bržkone je bila pristašinja modnih nazorov naših babic ln tudi njene vzgojne metode niso bile po okusu mlade generacije. A ta si je znala pomagati in je kratkomalo sklenila — stavko. Stavkala je tako enotno in tako trdovratno vztrajno, da so se višji faktorji končno odločili osrečiti šolo z novo predstojnico in sicer s takšno, ki je ostrižena na bubi in sovraži dolge kiklje. Jlczerotff častni(ci 4 »ti ttaredtit/cf dolbljo ftnl platneni kovercoat popolnoma enak predpisanemu volnenemu blagu pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Kroj s čepico samo Din 584.— do 680.— Anekdote o Bernarda Shawu Bernard Shaw in neki založnik potujeta v istem kupeju. Pisatelj sedi tih in zamišljen. »Dolar bi dal za vašo misel!« meni založnik hipoma. »Ni toliko vredna,« odvrne Shaw. »Nemogoče! Na kaj pa inislite?« »Na vas.« * Ko se Je preživljal Shaw ▼ mladih letih kot kritik pri nekem listu, je zahajal večkrat k neki družini, čije hči je igrala rada na klavir — vendar pa rajši slaibo nego dobro. »Čujem, mister Shaw,« ga Je pozdravila nekega dne, »čujem, da ste navdušen prijatelj glasbe.« »Res je,« pravi Shaw, »pa to naj vas nič ne moti, lahko vseeno igrate.« ★ Nekoč Je stopil dijak medicinec k Shawu in mu sporočil, da je obesil medicino na klin, zato pa se bo lotil pi sateljevanja. Rad bi si stekel nekaj zaslug za človeštvo, pa prosi Shawa za nasvet. »Veste,« odvrne Shaw, »če bJ si že radi stekli zasluge za človeštvo, vam ni treba med pisatelje.« »Med pisatelje ne?« ga prekine oni drugi. »Gotovo ne. Stekli ste si za človeštvo že dovolj zaslug s tem, da ste opustili študij medicine.« Golob čez Ocean David Cornely, šofer v francoskem mestecu Vatrdlaus. goji v prostem času golobe. Pred letom dni je izgubil enega gojenca. Mislil je, da so ga ukradli in je pozabil na izgubo. A zdaj je sporočil ameriški list »Ontario's Star«, da ie pie-letel Cornelijev golob Atlantik! Ujel ga je farmar Thomas Wingade na michi-ganski obali in našel na nožici obroček z napisom: »225.313.C. 26. France D. C. Vatrčlaus«. Golob je torej preletel ra zen Atlantika še 1200 km od oceana do Michigana! Brez prahu ne bi mogli živeti Neštetokrat se pritožujemo nad oblaki prahu, ki jih dvigajo avtomobili po cestah, in gospodinje porabijo polovico svojega časa v boju proti njemu. Tem bolj nas mora presenetiti, če slišimo, da bi brez prahu sploh ne mogli živeti in da je v naravi nujno potreben. In vendar je to gola resnica. Tako je n. pr. postanek oblakov in dežja v najožji zvezi z množino prašnih delcev v ozračju. Vlažne zračne mase, ki se v višjih, hladnejših plasteh skondenzira-jo v kaplje, potrebujejo v to svrho nekakšnega* jedra«, na katero se lahko sprimejo molekule vodne pare. Takšna jedra so prašni drobci. Prah spreminja tudi žarke, ki pripotujejo do nas iz ve-soljstva. Te žarke namreč uklonijo 'in jih razpršujejo. Ta pojav se nam očitu-je najbolje v nežnih nebesnih barvah v jutranjih in večernih zariah. Čim bolj ^ J r »To <1 vzemi sa vzgled, dragi Pahmcfl. Id doma ne znaš popraviti prhe v kopalnici!« »Mojster vseh farmarjev« — ta naslov so potfelffl te dm Fredu Lapstadu v Kansasu (Združene države), ker pridefafc ne-* t lepo In čisto pšenico. Farmarji Jo naro&tf o |z najoddafleoejšjh krajev in io rabijo n seme. Najvažnejše je pri plavanju da čim delj obdržimo telesno toploto, da se telo čim svobodneje kreta, da je njegova rezervna fizična moč čim večja in da ima telo občutek sitosti in zadovoljstva, ne da bi bil želodec prena-trpan. Vsem tem zahtevam ustrežete najbolje, če uživate okusni OVOMA1TIME naravne koncentrirane hrane, k! ima v majhnem obsegu veliko hranilno vrednost, daje telesu mnogo potrebnih mu kalorij in ki je lahko prebavljiv: s tem si pri-štedite razpoložljivo telesno energijo. To je tudi razlog, da je slavni francoski plavač Georges Michel, ki je preplaval Rokavski preliv v dozdaj še ne zboljšanem rekordnem času 11 ur in 5 minut, med treningom kakor tudi za trajanja uspelega poskusa rabil Ovomalti-ne, o katerem trdi, da mu je bil pri tem neprecenljive koristi. Ovomaltine dobite povsod po 18.50 Din škatljo. Zahtevajte brezplačen vzorec ln se sklicujte na »Jutro«. Dr. A. WANDER, d. d., ZAGREB prašnato je ozračje, tem lepše so barve solnčnih vzhodov in zahodov. Vsem so znani veličastni barvni pojavi po izbruhu ognjenika Krakataua 1. 1883., ko so prišle ogromne mase pepela v najvišje zračne plasti in se razširile okoli zemlje. Naša dnevna svetloba je po nekem delu odvisna od prahu in če bi tega ne bilo, bi postala popolnoma drugačna. Naš organizem pa jo potrebuje takšno, kakršna je. Richard Arlen, nova ameriška filmska zvezda (k članka v rubriki »Kino«) Konec ljubezenskega romana Med filmskim režiserjem Edwinom Careveom in Dolores del Rio, ki jo je bil on odkril, se je pletlo dalj časa ljubezensko razmerje, ki ga je zaklju* čil sedaj nepričakovan konec. Radi te ljubezni se je dal Careve ločiti od svo* je žene Mary Akinove, a Dolores od svojega moža, Jaineja del Rio. Ta si je gnal stvar tako k srcu, da je umrl. A vendar ni vse skupaj nič zaleglo. Careve, ki je 30 let starši od znameni* te filmske zvezde, se je na naglo pre* mislil in se je v Chicagu ponovno po* ročil s svojo bivšo ženo, lepa Dolores pa je ostala na cedilu. Zoro oodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20. kot za zdravje popolnima neškodljiva. Uspeh siguren k trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Lekarnam, drogeirijam, parfumerijatn, brtvnicam ia trgovinam mešanega blaga damo v komisijo, Zak. zašt. / V Urejuje dr. Milan Vidmar Ruski strokovni časopis »Sahmaty« je le* ta 1928 razpisal turnir za Študije. V takih turnirjih konkurirajo komponisti tako, da označujejo svoje študije z geslom in v po« sebnem zavoju, ki nosi geslo kot zunanjo označbo, prilagajo svojo vizitko in pa se« veda tudi rešitev študije. Dospele kompozicije pridejo v roke raz» »odnikev, ki jih temeljito preštudirajo in ocenijo. Razpisane nagrade se razdele pred« no so znana imena avtorjev. Šele ob ofici« jekli razglasitvi rezultata turnirja se kuver« te z vizitkami odpro. V študijskem turnirju lista »Šahmatv«: se je izkazalo, da je velemojster Riti dobil prvo nagrado. Njegova zmagovita študija je tako nenavadno globoka, da zasluži naj« višjo očesno popolnoma. Poglejmo jo. a b c d e f s h 8 7 6 5 4 3 2 1 1 B ■ B mm m ■p M i B ill H mm B 11 11 BS m m m m Beli: Kh7, Df6» b3, c3, e4, g5 (6 figur)'. Črni: Ke8, Tf8, Lh2, b5, 66, f7 (6 figur). Beli na potezi dobi. Beli ima damo proti trdnjavi in lovcu. Razen tega ima kmeta več. MaterijeLna njegova premoč je precejšnja. Toda beli kralj stoji zelo slabo. Črni grozi Lh2—e5 in mat na h8. Če poskuša bela dama napadati, je remls neizogiben. Na primer: 1. Df6—f5 Lh2—e5 2. Df5—c8-f Ke8—e7. Beli mora trajno nadlegovati črnega kralja s šahom, ker mu preti mat na h8. Brez uspeha bi bil tudi napad z g«kmetom: 1. g5—g6 Lh2—e5! 2. g6—g7? Le5Xf6 in beli dtobL Neverjetno je, da ima beli vseeno pot do zmage, čeprav ne sme manevrirati z damo in čeprav nima obrambe proti grozečemu matu. Ta grozeči mat namreč ni tako stra« šen kakor izgleda. Belemu se ni treba bati izgube dame. Poskusimo: 1. Kh7—g7! Lh2—«5 2 b3—b4 Le5Xf6? 3. g5Xf6! --- Črni je dobil damo za lovca, ima sedaj trdnjavo več in vendar izgubi igro. Kmet« ■je so mrtvi. Trdnjava nima poteze. Kakor hitro pa potegne črni kralj, pade trdnjava, za njo kmet f7 in beli kmet ft> maršira ne« ovirano v damo. Toda kaj pomaga vse to. Črni dame ne vzame. Na: 1. Kh7—g7 Lh2—e5 2. b3—b4 --- potegne črni mirno 2.------Le5—h2 in beli je v isti zadregi kot poprej. Če se« daj dama poskuša uteči, pride Lh2—e5 s šahom in dama mora pohlevno nazaj na f6. Pozicija postaja prozornejša. Beli mora s kraljem paziti na trdnjavo f8, z damo mora mimo čakati na polju f6. Če se mu posreči prisiliti črnega, da z lovcem tolče damo na 16, potem šele je zmagal. Naenkrat pade čudna luč na to demonič« no pozicijo. Dama, trdnjava in lovec so mrtve figure. Kmetje očividno odločajo. Toda kako? Tu je jedro študije, tu skriv« nosti, ki jih je začaral Reti v svojo kom« pozicijo. Prepričali smo se že, da beli g»kmet nima poteze. Beli e»kmet je brez moči. Pravi boj leži na skrajnem damskem krilu. Sledeča varijanta kaže to jasno: 1. c3—c4 Lh2—e5 2. Kh7—g7 b5Xc4? 3. b3Xc4 Le5—h2 4. c4—c5! in beli dobi. Beli c«kmet mora napasti črnega d«kme» ta, da podre oporo lovca. Napasti ga pa mora takrat, ko lovec ne stoji na e5. Zato se črni lahko uspešnejše brani; 1. c3—c4 Lh2—e5 2. Kh7—g7 b5—b41 3. c4—c5? Le5Xf6+l 4. g5Xf6 d6Xc5 in črni dobi. Vladimir Levstik; Po dvanajstih letih Ekspresni vlak Pariš—Niče je prenapolnjen drevi'1 v noč. Gospod z umetno brado je bil že obupal, da bi našel varen prostorček. In vendar je bilo vse na tem. Odkar je Videval svojo sliko po dnevnikih, se je ogibal širje javnosti. Kdorkoli ga je srečal na hodniku nabitega pullmana, je utegnil biti policijski agent! Ko je prfšel do zadnjega oddelka, mu je odleglo. Tema je bilo v njem; očividno je bila svetiljka pokvarjena. Pri oknu je nejasno razločil žensko glavo. Vozila se je sama. »Če madame dovoli?« je skoro proseče vprašal neznanec. Dama se je zdrznila, toda nekaj v prišlečevi silueti jo je pomirilo. Molče je nagnila glavo. Gospod z brado jI je sedel nasproti. Kolikor je videl v poltemi, je bila okoli tridesetih in lepa. Dišala mu je po vznemirjajočem parfumu, zlatorjavka-sti polti in vranjih laseh. Obroč tegobe, ki ga je davila, se je ob tem dojmu še stisnil. A ta občutek je utegnil biti posledica skrbi: Mislil je Belemu manjka poteaa. Kaj pe, če bi za« J čeli prav rafiniTano? Torej: 1. Kh7—h.611 --, Beli kralj grozi preko L5 uteffl is ramjke. Poteza črnega: 1 .------Lh2—eS je izsiljena. Sedaj Sel« gre beli kralj na bvo> je pravo polje: Z Kh.6—g7! --- Grni seveda ne sme vzeti dame. Lovec čaka naprej: 2 .---1 Le5—K2I Sedaj pride napad c«kmeta: 3. c3—c4 --- Na žalost si še sedaj črni lahko izbere potezo b5Xc4 ali pa b5—b4. Če vleče b5— b4, je vse v redu. Lovec ne stopi na e5. Ta« koj torej bi odločilo c4—c5! Pravilno je torej: 3 .------b5Xc4 Če nato beli vzame kmeta, odgovori črni Lh2—e5 in beli igro izgubi. Rešitev te vražje študije vsebuje še eno veliko fineso. Predho beli vzame c4cmeta, mora še igrati: 4. e4—e5!I --- da spravi lovca na kritično polje. Črni nI« ma druge poteze kot: 4------Lh2Xe5 na kar sledi 5. b3Xc4. To je odločitev. Črni lovec ne sme več čakati. Na 5. — — — Le5—h2 pride 6. c4—c5! Črni mora vzeti damo: 5 .------Le5Xf6 6. g5Xf6 Ke8—d7 7. Kg7Xf8 Kd7—e6 8. Kf8—g7 in beli dobi ali pa <5.------Tf8—h8 7. Kg7Xh8 Ke8—f8 8. Kh8—h7 Kf8—e8 9. Kh7—g7 in beli dobi. To je Reti! Kdo drugi bi si izmislil kaj takega. Igra s težkimi figurami in vendar igTa finih manevTov s kmeti. Zares mojstr« sko delo! Laglje Je protivnika zboksatl na tla kakor pa tem kritičnim ljudem dopovedati, da so v zmoti. Zakaj zelo verjetno je, da jih ne bi niti s podplutim očesom, niti z zateklim obrazom, niti z izpahnjeno roko popolnoma prepričal. Proti temu se seveda nI moči boriti. Val Lewton: Souvenir Po zadnjih vesteh dr. Aljehin ne bo igral v Karlovih Varih. Kaj ga je premotilo, da je odpovedal, ni znano. Najbrže mu je stvar prenevarna. Svetovni prvak mora biti prvi. To pa bo v Karlovih Varih zelo, zelo težko. »Jutro« si je zasigirralo intenzivno poro« čevanje z bojišča. Prol. Notredamskega zvonarja«, umetnega metulja, ki je letal nad ljubavnim parom v »Starem Heidelbergu«, razkošne uniforme, kostume vseh časov, kopja, meče, sablje, propelerje iz »Wingsa«, modele ladij in druge stvari, ki vse sodijo tako ali tako v zgodovino filma. Druga zanimivost te vrste Je biro Ceclla B. de Milla, ki se nahaja v posebni zgradbi, sezidani zanj in za njegov štab na zemljišču M. G. M. Tu vidiš v steklenih omarah in stenah najrazličnejše predmete, ki so kdaj igrali zanimivo vlogo v Millovih filmih. Najzanimivejša stvar v tem muzeju je brez dvoma varnostna kovinska srajca, ki jo je nosil v prvem svojem filmu pod režijo Cecila B. de Milla znameniti igralec, zdaj že davno pokojni Wallace Reid, ki je pred nekaj leti umrl tragične smrti. Tudi on sam je zbiral take stvari, srajco pa je pozneje prepustil de Millu. Večina drugih znamenitih zvezd se zadovolji z manjšimi stvarmi, ki jih shranijo za spomin na prve dni svoje filmske kari-jere. Lon Chaney na primer rabi še danes svojo prvo omarico za šminkanje. Služila mu je že v prvih filmih, počenši pri »The Mi-racle Man« pa do njegovega filma »West of Zanzibar« in vse kaže, da jo bo obdržal še nadalje. Norma Shearerjeva, ki se o njej pač ne more trditi, da bi bila čez mero sentimentalna, ima še zmerom shranjen svoj poletni klobuček, ki ga je nosila v dneh svojega delovanja v komedijah »Lea-ther Pusher«. Takrat je bil njen partner Reginald Denny. Ta klobuček je Norma nedavno spet dala na glavo: kot Kathi v Lu-bitschevem filmu »Stari Heidelberg«. Ramon Novarro, ki je doživel svoj prvi uspeh v filmu »Ujetniki dvorca Zende«, ima Š£ danes shranjeno sabljo, ki jo je nosil v onem filmu. Obešeno jo ima nad vrati v svoji delovni sobi; včasi pa jo sname, kadar jo rabi za kak komad v svojem intimnem gledališču. Williams Haines je obdržal za spomin na prve dni svojega filmanja samo — hlače. O teh hlačah kroži čudna zgodba. Ko je namreč Haines kot zmagovalec nekega film skega natečaja prišel v Holywood, je eden izmed gospodov filmskih direktorjev mislil, da nima dovolj »sex-appeala«, to Je privlačne sile za drugI spol. Zato ga je od-vel h krojaču in mu dal tam napraviti neke specijalne hlače, ki naj bi zmanjšale omenjeni nedostatek. Wi!liam Haines Je imel uspeha, najbrže sicer ne zaradi hlač — ali praznoveren kakor je več ali manj vsak igralec, si je te hlače vendar shranil za spomin. Joan Crawfordova ima pravcato zbirko srebrnih pokalov: dobila Jih je na raznih plesnih natečajih in pravi, da Je popularnost, ki si jo je stekla s sodelovanjem na teh natečajih, mnogo doprinesla k njeni filmski popularnosti. Bessie Love si je za spomin shranila listič, na katerem je sloveči režiser David Wark Oriffith sporočil šefu biroja za an-gažmane, naj njeno ime zabeleži v seznam za gaže. Racquel Torresova, ena izmed novejših zvezd, hrani za spomin komadič svoje poskusne šminke; Harry Ralph pa je del .v okvir in obesil na steno svojsga biroja prvi dolar, ki si ga je bil sam zaslužil. Dorothy Sebastianova ima spravljeno havajske kitaro, ki ji je otvorila pot do filmske kari-jere. Ta kitara .ie namreč obrnila nanjo pozornost Alice Terriyjeve, žene režiserja Rexa Ingrama. Tudi ona rada igra na ta instrument m tako se ie Doroth.v seznanila z njo in je z njenim posredovanjem sklenila ugobno pogodbo s firmo Metro Goldwyn Mayer. Da uničite molje, muhe, stenice, komarje ta ostale inSekte ta nfibovo zalego uporabljajte FLY-TOX Sigurno dejstvo! Prijetno diši! Ne zamaže odela ne perila! Dobi se v apotekah ln drogerijah. Zahtevajte originalen moder omot z francoskim napisom. Zastopstvo za Slovenijo: dr. A. Kansky kemična tovarna LJUBLJANA Gledališka ulica. Zieleznato Chino-vina povzroča izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter se rekonvalescentom in slabokrvnim od zdravniških autoritet zelo priporoča. agenti e£««. Cez 10.000 zdravniških priznanj. Dobi se po vseh lekarnah. 223"y »Ali ste tako ljubeznivi, da odprete okno? Soparno* je.« Vstala je in pogledala venkaj. »Zdaj,« je pomislil, stoječ za njenim hrbtom. »Takoj bomo v Lyonu,« je dejala. »Kako vam ugaja ta pokrajina? Vso Francijo bi dala za najmanjši košček Krima.« A tisti mah se je voz zamajal na ovinku. Dama z biseri je omahnila nazaj in gospod z umetno brado jo je prestregel. »Ah!« je viknila. Čutil je, kako mu je vztrepetala med rokami. In čudno: spet ga je presunilo, kakor da je nekoč že slišal ta kratki, pri-strti vzklik... Prepozno, ni se utegnil obotavljati: z brzim okretom roke je potegnil odpeto ogrlico k sebi ter jo skril za hrbet... »Madame je Rusinja?« je vprašal, kradoma spuščaje bisere v stranski žep. »Ki jevljanka... In monsieur?« Kako se je mogel tako prestrašiti? Popadlo ga je za dušo, vroče kakor ogenj in mrzlo kakor led. »Rus... ne... se pravi, da... Iz Kijeva, Bože moj!« Nedelja, 28. julija. LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Poljedelstvo (inž. Cerne). — 10-30: Spomini Cehova. (izvajajo čiaui nar. gled.) — M.30: Koncert radio-orkestra. — 15: Koncert kvarteta moškega pevskega zbora iz Krške vasi: 1. Vo jaške. 2. Napitnice. 3. Fantovske. Vmes catre io petje (Kiferle). — 17: Šaljivo Stavo OMiilčinski) — 20: Prenos koncerta z Unionskega vrta. _ 22: Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 29. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Novice iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Vzgojesiovno pre-davanje. — 20.30: Koncert radio-kvarteta. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 1345: Reproducirana glasba. — 20-30: Večerni pro®ram. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kivarte ta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.25: Pevski koncert. — 21.55: Poročila. — 22.06: Koncert radio-kvarteta. -23.06: Reproducirana glasba. — PRAGA 16-30 Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.06: Silo-vaški program iz Bratislave. — 20: Program iz Bnna. — 21-30: Koncert Cbopinovih skladb. — 22.20: Reproducirana glasba. — BRNO 16.30: Koncert iz Bratislave. — 17.45: Pevski koncert. — 19.05: Slovaški program iz Bratislave. — 20: Kabaretni večeT. — VARŠAVA 16.40: Reproducirana glasba. — 20.30: Koncert solistov. — 22.45: Prenos koncerta iz Krakova. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Skladbe za čeio in klavir. — 2.1.05: Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 17: Koncert godbe na pihala. — 19.30: Zabaven večer — 20.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20-15: Koncert radio-fonske glasbe. — 22.15: Program z Stuttgarta. LANGENBERG 17-35: Koncert komorne glasbe. 20.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 21-15 Kitajske himne in japonske pesmi. — Lahka godba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 23: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9-15: Koncert tria. — 12.05: Pevski io kilavirski koncert. — 17.40: Koncert na catre. — 19.15: Ciganska godba. — 20.45: Orkestralen koncert madžarske glasbe. — 22-30: Lahka godba. — RIM 1730: Popoldanski koncert. — 21: Dramski večer lo koncert lahke glasbe. — LONDON 19.30: Koncert vojaške godbe. — 21: Komorna glasba. — Godba za ples. — STOGKHOLM 19.50: Instrumentalen in pevski koncert. — 22: Lahka godba. Torek, 30. Julija. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13:. Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13-30: Novice iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Slovenska literarna zgodovina. — 20.30: Veseli večer: G. Stanko igra na diatonično harmoniko. Vmesne kupleie poje g. Premelč. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.16: Reproducirana glasba. — 17.30 Poijuderj koncert radio-kvarteta. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17.55: Koncert radio-kvarteta. — PRAGA 16-30: Program iz Brna. — 19.06: Koncert iz Brna. — 20.20: Koncert tamlburaškega zbora. — 21: Violinska koncert. — 2130: Klavirski koncert. — 22-20: Plesna godba. — BRNO 16.30: Otroški program. — 19.05: Orkestralen koncert. — 20.20: Klavirski koncert. — 20.40: Igra. — 21.15: Koncert lahke godbe. — 22JO: Prenos iz Praige. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 19.20: Prenos opere lz Poznanja. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18: Klavirski ki pevski koncert. — 1920: Odlomki iz oper. — Koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Klavirski koncert. — 17.30: Lahka godba. — 20: Koncert vojaške godbe. — 21: Koncert pevskega zbora ta orkestra. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Courtelineove eno-dejanke. — Klavirski koncert. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Koncert otroškegj pevskega zbora, solisti, recitacije. — STUTTGART 16.15: Koncert iz Frankfurta. — 21.30: Mladi avstrijski skladatelji. — 22.15: Reproducirana glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 1830: Promenad ni koncert. — 19.50: Bizctova opera »Carmen«. — Ciganska godba. — LONDON 19.30: Koncert balad. — 21.35: Mešan večer. — Godba za ples. — RLM 1730: Popoldanski koncert. — 21: Spevoigra, orkestralen in zborovski koncert. — STOCKHOLM 19.45: Pevski koncert. — 20: Vojaška godba. — 22.10: Lahka godba. Preureditev ruske kapelice na Vršiču Za restavracijo ruske kapelice na VršSu so *e par let zbirali darovi, da je kapelica doživela slovesnost, ki srno jo pred dnevi opisali. Seda} naj sleda še izkaz prispevkov in izdatkov: L. 1927: Dr. E. Jenko-Groyerjeva Din 100__, M. Kaminska 50.—, univ. prof. dr. S. Lapajne 100.—, Mičtoovič 100.—, K. Staničeva 2.—, od koncerta ge. VeJljbicke 566.70. Skupaj Din 918.70. L. 1928: Preostanek Din 918.70, univ. prof. dr. A. Biliimovič 100.—, univ. prof. inž. D. Frost 100.—, nabrano po polk. N. Tkačevu 120.—, po poJik. A. Popovu 100.—, po notarju dr. L Gra- šiču 836.95, Drž. odbor za ruske begunce 1000._, Ruski predstavite!j V. Strandman za romanje h kapelici 300.—. Skupaj Din 3475.65. Izdatki: za popravilo kapelice Din 2402-85 m romarski izdatki: Din 260.50. Skupaj Din 2663.35. L. 1929: Preostanek Din 812.30, od koncertov 2. G. Drige in sedmerih pevcev jeseniškega Sokola v Jesenicah in Kranjski gori 2130.—, Okrajna blaigaijma za radovljiški okraj po prijaznem posredovanju g. J. Lavtižarja, župana v Kranjski gori 1000.—, dr. R. Vavpotič, sreski načelnik v Radovljici 100.—, R. Ozvald (Jesenice) 1O0-, P. Robič (Bled) 100.-, I. Šetinec (Jesenice) 20.—, F. Paulin 10.—, Ljublj. podružnica Rus. Rdeč. križa 200.—, univ. prof. dr. F. Gri-vec 100.—, univ. prof. dr. A. Snoj 100.—, univ. prof. dr. S. Lapajne 100.—, Slov. planinsko društvo 200.—, univ. pTof. inž. D. Frost 50.—, N .N. 10.—. Skupaj Din 5032.30. Izdatki: za popravilo kapelice: cement (700 kg po znižani ceni od tovarne v Mojstrani) Drn 364.—, druge potrebščine Din 864.50, delavcem Din 2S63.30, prt za oltar Din 300— in romarski izdatki (3 vožnje za pevce Din 94.50, 2 venca 80.—, trakovi 54.—, voznik 100.—, drugo 35.—), skupaj D:n 363.50. Skupaj Din 4755.50. Prebitek Din 276.80. Razen tega sta darova?! deske v vrednosti nad 500 Din gg. J. Košir (Kranjska gora) in dr. E. Rekar (Jesenice), nekaj pa g. I. Jalen (Rateče) in g. J. Čeme (Kranl-ska gora). Brezplačno sta peljala deske g. T. Žerjav, po dom. Anja, in g. L. Zore (Kranjska gora). Vožnjo dne 7. Julija sta brezplačno opravila gg. D. Šefman in A. Cerne (Kranjska gora). Za kapelico so prispevati: lastnoročno' veliko s!'ko ga. E. Gor*ka in g. D. Kaškarov, g. O. D-iga sliko m lučko, g. A. Crasev ve!:ko lučko ta žel. blagajno, g. O. Oolovkta luSko, ga. O. Markova prt. polk. Fade'ev-Sabakin slike ra prtu. Oa. T. dr. Jenkova. Ruska Matica, podružnica Novi Sad ta ruski cariniki na Jesen-'cah so Prispevali vence na grob. Kranjska Indusfr. družba je darovala rvon v vrednosti nad 300 Drn. Rusj 'z Jesenic, RateJ ta Podkorena so oprav M in° junija enodnevni kutak r>r! kapelic!. Odbor Ruske Matice v LJubMan! s! ?te'e v priletno dolžnost, hrmm vsem dobrotnikom J® darovalcem svojo najMrrenelto zahvalo! Dr. N. Preobražensld. Brzina vlaka je ponehavala. Bili so v Lyonu. Toda svetloba luči ob progi, ki so druga za drugo sevale v oddelek, mu ni imela več česa jx)vedati... Tudi njej ne. Obrnila se je, vrgla mu roke na ramena in se skozi ginevajoči mrak široko zagledala vanj. »Stanislav Petrovič! Komet Pav-lovski!... Ali je mogoče?« »Olga Nikolajevna! Bože moj... Bože moj!...« »Po dvanajstih letih!« »Po dvanajstih letih...« Bilo je kakor vriskanje in kakor jok. »Stanislav Petrovič! Ali še pomnite, kako ste tisti večer klečali pred menoj na očetovem vrtu?« »O, pomnim, Olga Nikolajevna! Poljubljal sem vam roke in kolena... Toda vaš oče...« »Mrtev je. Vsi so mrtvi. Revolucija jih je pokosila... Sama sem. In zdaj sva se našla!« »Našla... Po dvanajstih letih!« Postajne obločnice so zalile oddelek s svetlobo. »Po dvanajstih letih...« Njiju roke so se lovile, kakor bi se hotele sprijeti na vekomaj in kakor bi na vekomaj pehale druga drugo od sebe. »Afl-i' niste srečni, Stanislav Petrovič? Tako bledi ste... tako strašne so vaše oči...« A tisti trenutek je zakričala, iztrgala mu roke in si pritisnila ozke bele dlani na spačeni obraz. In vlak se je ustavil... »Olga Nikolajevna... Olga Nikolajevna... Kaj je z vami? Kako živite zdaj?...« »Molčite... molčite!...« Pogledala mu je v obraz in obup fl je gorel v očeh, ko je s suhim glasom povzela: »Z Bogom, Stanislav Petrovič... z Bogom, ne do svidenja, nikoli več! Pozabite me... In idite, idite, idite! Takoj pride moj... prijatelj... Čaka me v Lyonu, da ga spremim v Mar-seille...« Gospod z umetno brado je pobesil glavo in se tiho, turobno zasmeial. Razumel je. Še ga je obšlo, da bi padel pnednio in ji objel noge. A čemu? Mar ni bilo že njeno lastno gorje dovolj težko? »Iščejo me ]>od krivim imenom!« mu je šinilo po glavi. »Morda ne bo nikoli zvedela...« Olga Nikolajevna se je bila zrušila na sedež in krčevito zaihtela. » Kraljestvo mode Elegantni klobuki Moda klobukov je med vsemi modnimi Strokami pravzaprav najbolj nepreračun-Ijiva ter se ne ozira prav nič na sezone, temveč odkriva svoje nove tvorbe čisto sama za sebe. Sploh ni bolj svojeglavne mode, kakor je ta, ker vemo, da smo nosili slamnike že meseca februarja, sedaj v pasjih dneh pa nosimo klobučevlnasta pokrivala in slamnik je sedaj čisto neaktualen. Misel na modo klobučevlnastih pokrival vzbuja vedno strah, da gre zopet za šabloflsko linijo in za nekako uniformiranje. To pa letos sigurno nI nevarno, ker pri novih tvorbah, pa če že gre za promenado, za popoldne ali pa celo za večer, moramo vedno govoriti o izrednem bogastvu Idej in raznolikosti. Sirokopoteraa moda klobukov gra tako daleč, da se celo velikost oblik ne drži gotovih pravfl, temveč so pravtako priljubljene ozko se prilegajoče fazone, kakor napol široki klobuki, poleg teh pa tudi oblike s popolnoma širokimi okraji, ki spominjalo na nekdanje florentince. Ne glede na to pa vidimo zopet cnale turbane, ki tesno obkrožajo obraz in so pomembni zlasti za večerno modo. Barva klobuka se strinja z barvo obleke, vendar jI pa ni enaka, ker letos smatramo za popolnoma neelegantno, če sta klobuk ln obleka preveč enaka — nasprotno pa skušamo dati garderobi t nežnimi odtenki interesantno koloristično noto in bo ta tedenca najbrže prevladovala še tudi Jeseni. Seveda pa moramo pri tem postopati najsubtelnejšim okusom, da dosežemo modne zahteve. Razvrstitev barv, ki smo o nji pravkar govorili, se Izraža n. pr. tako. da k rjavemu športnemu kostumu ne izvolimo niti enakobarvnega niti svetlo - beige klobuka, temveč le kak odgovarjajoč odtenek do-tične barve, ki se potem ponavlja v kaki drugi toaletni podrobnosti, kakor bi hoteli namenoma motivirati to barvno neenako-mernost. Tako n. pr. spravimo v sklad klobuk, čevlje in torbico ali pa kl-obuk, šal in rokavice, kakor tudi klobuk ln kravato pri športnih oblekah. Nova moda sledi samo v toliko gotovemu principu, ker zahteva enostavnost za potovanje in šport in pa apartne linije za popoldne in večer. Da ilustriramo to den-denco, opozarjamo na skice naše slike. Največje zanimanje vzbuja vedno klobuk, ki pride v poštev za navadne promenade in tudi za športne prilike, ker ga lahko rabimo tako pogosto, da nam mora v resnici dobro pristojati, da se ga ne naveličamo. Da pa to obliko uveljavimo popolnoma, pustimo klobuk negarniran tako, da govori le fazona sama za sebe. čeprav je toTej pri promenadnem klobuku pravilo, da je brez vsega nakita, vendar ga semin-tja okrasimo s kako iglo, emblemom ali podobno drobnarijo. Tako n. pr. vidimo na naši srednji skici klobučevinast klobuk z mehkim valovitim robom. Pri avtomobilskih vožnjah ga okrasimo s kovlnastlm avtomobilom, ki se ponavlja tudi na rever-lih ranglana. V dežju nosimo k visoko zapetemu dežnemu plašču originalen, spredaj navzgor zadaj pa navzdol zavihan klobuk, ki ga vidimo na zadnji skici Popoldanski klobuk ]e navadno šlroko-kralen In iz svetle klobučevlne. ki se v barvi strinja z barvo potiskane obleke. Lahko je popolnoma negarniran, vendar mu pa damo s pisanimi aplikacijami 1» Istega vzorčastega blaga kakor ie obleka prav apartno noto. V večerni modi prevladuj« popolnoma turban, ki je lahko iz klobučevlne, kakor tudi komblran lz svile in klobučevine, pogosto Je pa tudi narejen iz same svile. Značilen Je zlasti za to, ker ga nosimo po strani in tako, da Je čelo kolikor mogoče presto. Zanimiva novost večerne mode Je tudi pajčolan preko obraza. Navadno Je iz popolnoma tenkega tula in Ima samo ob robu rahel ornament Iz tankih niti tako, da ne moti linij obraza, kakor pajčolani v velikimi vzorci, ki smo jih nekdaj nosili (slika prva). Camping Camping Je nova krilatica športa, camping Je popolna ločitev od vsakdanjosti, camping je stremljenje k svobodi, camping je popolna emancipacija, camping ]e torej šik in zadnji klic mode! Ni nam več do te- V radostnem pričakovanju 0 veselega dogodka si pripravlja gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čepice, vse je že pripravljeno za novorojenčka, kar je duhieče in snežnobelo opral Schichfov RAD ga, da bi stanovali r prvovrstnem hotelu, temveč le popotujemo in vozimo seboj z malim športnim vozičkom šotor za prenočevanje, odeje ln najpotrebnejše toaletna potrebščine v malem necesairu aH nahrbtniku ln kuhamo sami seveda na samovarju in nikdar ne pozabimo na — gramofon. Predvsem pa skrbimo za pripravno obleko: to Je seveda tipična obleka za camping, ki Je po svojem kroju v prvi vrsti praktična In zato tudi segamo navadno po jumperju. Našiti žepi in mična ruta namesto ovratnika so izredno šik. Krilo naj bo dosti široko, da nas ne ovira pri gibanju. Vode ne prepuščajoče a tanko blago, n. pr. fin birrberry — je prav prikladno, rabimo pa večkrat tudi tanko inpregirano platno. Obleka in perilo obenem Tudi to je krilatica najnovejše mode ln zlasti v pasjih dneh bomo rabili dosti takih modelov. Seveda prihaja ta tenčlca v poštev skoro samo v športni garderobi in bo imela tu tudi svoj največji uspeh. Njena značilnost je ta, da podaljšamo bluzo tako, da je kakor kombinacija s hlačami (skica na levi). Če k temu svojevrstnemu modelu oblečemo krilo, dobi karakter vsake druge preproste bluze, ki je prevezana s svileno pentljo. H krilu in bluzi nosimo seveda skoraj vedno tudi jopico lz istega ma-terijala kakor krilo, in tako dobimo nov športni kostum, ki k njemu ne rabimo nobenega perila. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. P. B. v K. Brezov sok res uživa med ljudstvom glas, da pospešuje rast las in da dela kožo lepo in gladko, žal, pa medicina o tem nič ne ve. Običajno je to lepotilo sestavljeno iz 600 gramov brezovega izcedka, 400 gr alkohola in t gr rožnega olja. — G. D. R. v P. p. B. Komarji, brenclji in pocjobna nadloga prepilijo kožo in spuste v ranico poseben sok, ki ima namen ohraniti kri nestrjeno, torej tako, da jo more posesati. Ta sok potem skeli, srbi in peče in dela mehurje in otekline. Bogve kolike pomoči zoper te vbodljaje in zatrovke ne nudi nobeno zdravilo. Uporabljajo amoniako-vec, s katerim orose Pik. Tudi mentilni kra-joni utešijo nekoliko bolečine. Precej razširjeno je nadaije sledeče mazilo: trdega parafina 10 delov, tekočega 10, lanolina 5, cedrovega olja 3, mentoia 0.5, kumarina 0.1. — G. A. V. v R. Kinin ne odpravlja peg, pač pa jih v lahkih primerih lahko prepreči. Zahtevano mazilo sestoji iz 2 gr solnokislega kinina, 40 gr lojevca in prav toliko cinkovega oksida in 30— 50 gr glicerina. Pred uporabo je treba mažo dobro pretresti in premešati. — G. P. K. v N. S. Vazelin tako kakor s katerimikoli primesmi je kot sredstvo proti »volku*, odrgnjenju nog itd. povsem neporaben. Zato si nabavite sledeče mazilo: saiicilne kisline 2 gr, benzojeve kisline 1 gr, ioja 100 gramov. Mazilo si daste lahko napraviti v lekarni, kjer pa itak v približno enaki sestavi dobite tako mažo. — G. V. Š. v P. Zaradi splošne slabotnosti tudi otroci nimajo nikoli vročine 39° C. Stopnjevanih temperatur Iz živčno-centralnih vzrokov je izredno malo, tako da je vedno treba iskati drugih. — G. B. G. v K. Tudi utrujenje možgan po težkem duševnem delu temelji po vsem, kar vemo, na nakopičevanju kislin, predvsem fosforove kisline v tkanini. — G. I. K. v Zg. C. Mnogo železnatih preparatov barva zobe; druge okvare pa jim ne jji-zadene. Zato jemljejo nekateri bolniki tako zdravilo tako, da jih po stekleni cevki vsrkavajo in si še takoj izplakujejo ustno vot-lina. Kaj je vzrok vaši slabokrvnosti, brez osebne zdravniške preiskave ni moči povedati. Zdravila lahko jemljete, čudežev cd samih zdravil pa ne pričakujte. — Navedenega »zdravila« ne poznamo. Ce je od ministrstva pripuščeno k prodaji, menda ne bo škodljivo. — G. R. B. v M. Kaj naj bo to »suho potenje«, ne moremo uganiti. Uporabljajte 1 % salicjlov ali resoicinov špirit in si namažite z njim lasišče, eventualno kako žvepleno mažo. — G. M. T. v V. v S. Strupenih rib v naših sladkih vodah ni, pač pa že naše morje ni brez njih. Kar se tiče mesa, je meso naših mren v dresti nevžitno in povzroča pri občutljivih ljudeh kolike in diarejo. Ikre njihove £elo v taki meri, da jih pač lahko imenujemo strupene. Za sprijeno ribje meso, o katerem vemo, da se posebno lahko razkraja, velja isto, kar o pokvarjenem mesu sploh. Zastrupljenja z njim sa zastrupljenja z raz-padninami beljakovin, s ptomaini in slični-mi produkti. — G. G. V. v D. Dermatol velja za nestrupen prah in se uporablja kot izsuševalno sredstvo na močno izločevajo-čih ranah. Izsuseva jih res. tvori pa z izcedki neprodorno skorjo, tako da zabranjuje nadaljnjim sekretom pod liio izstop na zunaj. Zato ga danes samo v izjemnih primerih uporabljajo in to vedno ob primerni kontroli. — G. F. R. v D. D. Strelovodovo varstvo pred strelo je relativno jako majhno, vsekakor pa mnogo manjše, kakor se to vobče misli. Če je pa strelovod zanemarjen, tako da ne prevaja dobro, celo zvišuje nevarnost. Redke primere izvzeto, ljudje, ki jih strela ne zadene do smrti, pre-budivši se iz omame, sploh ne vedo, da so bili oplaženi. (Zato stara resnica: »Blisk, ki si ga videl, ti ničesar ne stori!«) Smrt nastopi zbog ohromitve d;halnega centra v podaljšanem mozgu, mnogokrat pa seveda zaradi drugih težkih okvar, raztrganj notranjih organov, opeklin itd. — Ker smatramo, da gre v mnogih primerih za zaduše-nje, poskušamo omamljence oživiti z umet nim, dolgotrajno izvedenim dihanjem, ki seveda v primerih samega šoka spravi bolnika k življenju, kjer so pa druge težke okvare, ne more ničesar pomagati. — G B. F. v Š. p. I. Odgjvor najdete deloma v odgovoru pred vašim. Naoetost je, kakor cenimo po dolžini bliskov mnogo milijonov voltov, po izvršenem »delut pa sto tisoč in več amperov. — Po nemških statistikah pride približno en primer smrti zbog strele na 60.000 drugih smrtnih primerov. — G. A. K. v Z, Stavo ste dobili: tudi zbog pika ene same čebele ali ose so ljudje že umrli, in sicer na šoku, kakor si to razlagamo. V nekai primerih je smrt podprla izredno občutljivost za strup. O pikih v ustih, po-vzročivših težke in nagle otekline in kot njih posledico navadno za:iušenje, ne govorimo. Ti primeri niso taxo izredne redki. -G. I. T. v Š. L. Da ie otrok dobil ekcem od očalnih pecljev je čisto verjetno. Posebno slabokrvni in škrorulozni otroci k temu obolenju naklanjajo. Omis!iie mu take zvana ženska očala z ravnimi, ne^akodraniml ali celo napol zavitimi peclji, katerih konce lahko tudi ovijete z vato. Proti ekcemu ino-tiol. Dokler ni izdravljen, naj otrok ne nosi očal. Križanka „KIavir" Vodoravno: 1. Vprašalnica. 3. Nota. 4. Dalmatinski otok. 6. Kemični znak za element. 7. Kemični znak za lahko kovino. 9. Medmet. 10. Naselbina. 12. Nikalnica. 13. Veliko glasbeno delo. 16. Predlog. 17. Angleški otok v Antilskem morju. 18. Bosanska reka. 19. Napev. 20. Skakalec. 25. Glasbilo. 31. Mesto v južni Italiji. 32. Weber-ieva opera. 33. Slovenski skladatelj 34. Srbska reka. 35. Del omare. Navpično: 1. Slovenska opera. 2. Islandski fjord. 5. Skladba. 6. Massenetova opera. 8. Zmes gline in apnenca. 11. Povratni zaimek. 14. Bivališče blaženih. 15. Turški mogotec. 20. Pridevnik, ki označuje sodobno glasbo. 21. Poslovni prostor. 22. Del telesa. 23. Skupina atomov, po kateri ima vinski cvet svoje drugo ime. 24. Slovenski pianist. 25. Krajevni prislov. 26. Števnik. 27. Nota. 28. Papiga. 29. Velik športni prostor 30. Osebni zaimek. 31. Vladar. Rešitev križanke »Goba« Vodoravno: 1. Sali; 5. rk; 7. rok; 8. sem; 11. Nioba; 13. Apolon; 16. zi; 17. sod; 18. Rem: 19. nos; 21. oko; 24. Sora; 25. ara; 28. dolg; 29. slika; 32. Sokrat, 33. Ortler; 39. skala; 40. oba; 41. Ob; 43. tri; 44. iz; 46. volna; 48. nos; 50. post; 51. lov; 54. Alah; 56. Aš; 57. Eros; 61. Lisip; 63. Sava; 64. ara: 66. gora; 69. kol. Navpično: 2. Arad; 3. lo; 4. Ikar; 6. kos; 8. sam: 9. el;; 10. monolit; 11. Nika; 12. bob; 15. Norge; 16. so; 20. sa; 22. ov; 23. fris; 24. so; 26. al; 27. ako; 33. oko; 34, tla; 36. la; 38. Robinson; 41. Orlov; 42. sin; 43. top; 45. Zola; 47. ata; 49. sol; 52. va; 55. ha; 57. ris; 59. osa; 60. svira; 62. para; 65. Poe; 67. ro; 68. al. lOOO dinarjev Vam plačam, ako Vam Vaših bradavic, kurjih očes rožne kože, otiščancev v 3 dneh ne odpravi brez bolečin iti opasnosti in brez noža korenine zatirajoči Riabalzam. — Zdravniška priporočila. Dr. Cyrakus B., Dunaj, piše: Sem z Riabalzam-om zadovoljen, pošljite še nadalje 24 lončkov, ki jih hočem uporabiti pri svojih pacientih. Cena z garancijskim pismom Din 9, 3 lončki 18 Din, 6 lončkov 32 Din. — DR. NIC. KEMENY Košice (Kaschaa) — poštni predal 12,L 53, čegkoslov. 8893 » »Z Bogom, Olga Nikolajevna!« Biserna ogrlica je tiho zdrknila zraven nje na blazino. Vrata oddelka so se zaprla. Toda v trenutku, ko je stopil Stanislav Petrovič na hodnik, mu je prjšel naproti obrit človek s trdim, ostrim pogledom: »V ime zakona!...« Gospod z umetno brado mu je molče pomolil roke naproti. A. Frank: Prva ljubezen Miklavžku je bilo šele osem let, ko je že spoznal, da je možno uživati na zemlji nebesa in hkrati pekel. V drugi razred ljudske šole je hodil in šola je bila zanj cilj vseh želja. Vsako jutro, ko se je prebudil, je bila njegova prva misel: »Videl jo bom!« Mislil je na svojo učiteljico. In sladka tesnoba ga je obšla... Ime ji je bilo Mira. S tem blagoglasnim imenom se je bila vtihotapila v Mi-klavžkovo srce, zakaj tako lepega ni bil še nikoli slišal. V kraju, kjer je živel, so bile vse ženske Micke, Tončke, Pep-ce itd., le Mire ni bilo nobene. »Videl jo bom!« — tako si je obetal spotoma, ko je stopal v šolo. Štiri ure je smel vsak dan prebiti v njeni bližini. Sedel je v tretji klopi in neprestano strmel vanjo. Časih si je zaželel, da bi vsaj enkrat bolj resno govorila z njim, ne zmerom tako, kakor da govori z otrokom. Pazil je, da je ni nikoli ujezil, zakaj umreti bi mu bilo, če bi ga bila oštela. Ko je bilo pouka konec, so se otroci veselo razhiteli, samo Miklav-žek je zamišljen stopal svojo pot proti domu. Iskal je samote in sanjaril o gospodični Miri. »Joj, kako lepe oči ima — iji njene roke so bele ko sneg!« Ce se je zgodilo, da jo je iznenada srečal na cesti, mu je kar dih zastal in njegovo malo srčece je jelo nemirno utripati. Vsak dan jo je imel rajši. O, stepel bi se bil zanjo, čeprav z dimnikarjem, katerega se je sicer strašno bal. Tako so minuli mesecL Neko soboto se je gospodiča Mira napovedala Mi-klavžkovi mamici, da pride drugi dan v poset. Miklavžku se je od veselja zvr-tilo v glavi. »Prišla bo... Samo jaz jo bom videl in nikogar izmed mojih tovarišev ne bo blizu!« V nedeljo popoldne je prišla gospodična Mira. Miklavžek ji je z žarečimi lici sedel nasproti. Bil je neizmerno srečen, da ji je smel od blizu gledati v lepi obraz. Gospodična Mira je prijazno zr- la nanj in Miklavžek je jecljaje odgovarjal na njena vprašanja. »Miklavžek, zaigraj kaj na gosli!« je rekla mama, zakaj Miklavžek je igral kljub svoji mladosti že mnogo ljubkih pesmic. Vesel je skočil po gosli in kmalu so zazveneli mehki glasovi narodne pesmi. Silno je utripalo Miklavžku srce, njegovi drobni prstki so trepetaje begali po strunah. »Samo zanjo igram,« si je ponavljal Miklavžek, »samo za njo, ki jo imam tako rad. Gotovo bo zdaj spoznala, da nisem več majhen deček, in me bo štela med odrasle!« Zadnji zvok je odjeknil v sobi. Gospodična Mira je pristopila k Miklavžku, ga lahno pobožala po licu in ga pohvallJa: »Priden, Miklavžek! Ce boš tako napredoval, postaneš kdaj cel mož!« Kakor mrzel curek so te besede obli-le Miklavžka. »Tak šele postal bom cel mož, dotlej pa me ima za neumnega dečka, kakor so drugi, čeprav sem pametnejši od njih?« je premišljeval Mi- j klavžek in najrajši bi bil zajokal. Nič več ni bila gospodična Mira tako svetla in vredna ljubezni kakor preje... Pri odhodu mu je gospodična podarila tablico čokolade. Miklavžek je bil užaljen da nikoli tega. Še vzeti je ni hotel, dokler ga ni mama skrivaj sunila v rebra. »Nu. zdaj se pa lepo zahvali gospodični,« mu je velela, ko je že držal čokolado v rokah. Zajecljal je nekaj in nato zbežal na vrt. Mati ie skomignila z rameni: »Ne vem, kaj mu je. Najbrže se je preveč razveselil!« Tisti večer se je Miklavžek pozno vrnil pod domačo streho. Oči so mu bile zatekle od' solz. Na vrtu, tam za plotom, pa je ležala lepo zavita tablica čokolade ... Cez nekaj dni se je Miklavžek spet pomiril in njegovo mlado srčece je še bolj vzplamer.elo. Saj ga je gospodična Mira vendarle odlikovala pred drugimi; in tako lepa je bila, ch, lepša od vseh drugih ljudi na sveta! Bližal se je konec šolskega leta in Miklavžek se je bal trenutka, ko se bo moral ločiti od ljubljene gospodične. Pisali so zadnjo računsko nalogo Zardela otroška ličeca so se globoko SK'a-njala nad zvezki. Vsi so se t-udili, da bi čim bolje napravili na!ogo, samo Miklavžek ni računal. Nepremično ,:e sedel na svojem prostoru in opazoval gospodično Miro. Gosoodičm ga ie večkrat očitajoče pogledala. 'oda Mik.avžek ni ubogal. Naposled je bilo tudi njej dovo!j. Molče je pristopila k dečku in tedajci je Miklavžek začutil z desne in leve čudno vročino. Ves razred se je zagrohotal. Miklavžka sta zaušnici iztrezniii. V neizmerni zadregi je hitel s pisanjem in komaj zadrževal solze, dokler ie mu niso naposled vendarle ulile. »Udarila me je ... in tako rad sem jo imel!... Nič več je ne maram... so* vražim jo!« Tako je divjalo v Miklavž-kovem srcu. Od tistih dob ni več občudoval in ljubil gospodične Mire. Vse je minulo, v Miklavžkovem sr-čecu je ostalo samo še veliko razočaranje. Zdaj je Miklavž že velik mož, brado nosi in dekleta riše; a vendar se še mnogokrat spominja svoje prve ljubezni in prvih srčnih ran ... OCinefihn CVaših etre G živih, polnih kretenj in življenja, Vaš lasten film in Vaših prijateljev — ali Vas to ne mika? Kinematografiranje je zelo lahko in ni predrago. Pustite si ga predvajati v naši trgovini. Zahtevajte naš najnovejši cenik Maj 1929! DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5. ^CPntfS« M, Trt ra : Nedelja, 28, Vn. 1929, Tri dni na Visn Kadar grem oa morje, sem vedno žalosten naše dolenjske proge, ki nudi mnogo alltka na krajše razdalje, toda bore malo, ako Jo je treba prevoziti tja do Kar-lovca. Toda za Slovenijo Je ta zveza nekako oflcijeina in skoraj bi ne bilo prav, če bi »e Ji hotel človek umakniti preko Zidanega mosta in Zagreba. V najugodnejšem primeru traja ta vožnja 5 ur 10 minut, kar ]• mnogo preveč, če se pomisli, da imajo potniki za Split še skoraj 12 ur vožnje pred seboj. Toda, dokler ne bomo imeli zveze preko Kočevja in Moravic T tem pogledu najbrže ne bo dalo mnogo spremeniti. boku, Torej dobro! Ob 4. popoldne odpotuješ tx Ljubljane in malo po 9. zvečer si v Kar-lovcu. Ze takoj, ko prekoračiš Kolpo, opaziš, da si bližje Zagreba nego Ljubljani. V vlak vstopajo družbe, ki Ie semintja izrečejo kakšno domačo, sicer pa rajše kritizirajo v nemščini. Karlovec sam za potnika ni ravno gostoljuben. MoJ račun se }8 glasil na dva malinovca, čašo piva in dv« razglednici, kar je vrglo reci in piši edemindvajset dinarjev. Ko sem se vračal, r Karlovcu nisem imel stroškov. Mislim, da Ima tamkaj vsakdo take skušnje ... Tudi sicer mi Karlovec ni ostal v najlepšem spominu. Brzovlak, ki prihaja Iz Zagreba in sprejema potnike iz Slovenije za Split, Je običajno tako natrpan, da je treba dolgo moledovati, dokler se človek lahko stisne na pol sedeža 3 i !n r tej pozi počaka zgodnjega Jutra, M nas pozdravlja nekako na Zrmanii planini. Pot do tja vodi preko romantične Like, ki je vsa prelestna v mesečini. Gospič in Gračac spita in k naši vrli železničarji Imajo polne roke posla, da nas opremijo za dolgo in naporno vožnjo preko visoke planine. Ko prispemo preko dveh krasnfo novih mostov v Knin, je že solnce visoko na nebu. Iz vagonov silijo zaspani obrazi in Vse hiti po vodo, da si osveži vid in pozabi na trudno noč. Vlak gre dalje in v Pet koviču nas ločijo od vagonov, ki gredo navzdol v šibeniško luko. Kmalu za Labinom se nam odpre prvi pogled na splitski zaliv, ki se sveti v jutranjih žarkih. Čimbolj se spuščamo k obali, tem lepša je okolica, tem mogočnejša je divna morska gladina pod nami. Ob obali se vrste drug za drugim starodavni Kašteli, vsi v zelenju ln belih vilah med njimi Mimo Solina v ostrem zavoju okoli zaliva in kmalu nas vleče »troj med mestnimi hišami. Še par poskokov po kretnicah in evo nas na postaji v Splitu, C« bi lz ozadja ne bliskalo mogočno morje in nas ne pozdravljali dimniki Številnih parnikov, bi človek ne verjel, da )e dospel na kolodvor najlepše luko y Dalmaciji. »Ca je Londra kontra Splitu gradu« Je tlobra prislovica, toda glede kolodvorskega poslopja nikakor ne drži. Nadejamo te, da bodo dohodki našega tujskega prometa pomagali zgraditi na tujsko-prometno Snažnih točka'A reprezentativne zgradbe, ki bodo omogočile tujcu orientacijo, ugoden odhod ln vse, kar si želi razvajeni tujec. Sreča je, če ima človek znanca na kolodvoru, ki mu preskrbi prenos prtljage na parnik in ga udobno povede na hladilen požirek v sredo mesta. Meni se Je godilo tako In zato nisem v polni meri občutil, koliko raznih skrbi čaka ubogega potnika na splitski postaji, če hoče še istega dne nadaljevati pot po Jadranu. Pot me vede na Vis in parnik odhaja ob 14.15, torej časa dovolj, da se ozrem malo po mestnih ulicah. Živo kakor v panju vsepovsod; na obali prodajalci sadja ln zelenjave, po ulicah otočani in tujci, ki nabavljajo vse mogoče. Nad vsemi pa pekoče Jadransko solnce, ki nima usmiljenja z nikomer. Ko sem si za silo privezal dušo in obral par prometnejših ulic, mi je že zopet tekel znoj po licu. Izbral sem najpametnejšo rešitev i0, ti hudotmica, ti si mi umorila cinijo, ki je imela tako krasno krono, kakor bi bila iz žive žerjavice,« se je razhudil otroček. Gosenica se je pa nekoliko dvignila s prednjim delom telesa in odgrnila svoj smaragdni plašček; Slavica je zagledala zelo majhnega, par centimetrov velikega dečka, ki je imel v roki tenko, komaj vidno piščalko. Nasmehnil se je deklici in ji mignil, naj gre z njim. Ko je strmela vand, se je prelevil spet v urnega, blestečega metulja in -zletel kvišku. »Rada bi šla za njim, pomagajte mi, sestrice-rožice,« je zavpila Slavica. Tedaj je resna dalija odvila dva svoja mračna lista, ki sta se takoj prijela ramen male deklice, in že je z njima letela kakor z blestečimi žametnimi perutmi. »Kam pa ti, kam se ti mudi,« so vpraševali deklico radovedni solnčni žarki, ki so bili prihiteli pozdravit rožice. »Pa bi rajši nas poprosila,« se je oglasi širok svetal žarek, ki je blestel pred njo kakor visoka zlata lestvica in jo vabil, naj po njem splava kviišku za metuljem. Naslednji hip pa se je metulj že ustavil na sosedovem vrtu onkraj ozke reke. Deklica je splavala za njim in kma-hi sedela v travici poleg njega. Metuljček se je spet spremenil v majcenega dečka, ki je pričel trkati na ozka stebelca rožic. »Odprite se, cvetlice, pokažite mi lice, prišel je pevec vasovat, vaš vitez ljubljeni, vaš brat!« je zašepetaj malček z drobnim glasom, dvignil piščalko in zasv;ral. Slavica je začula drobne, komaj sf;š-ne piskaioče glasove, kakor bi se oglašal mlad murček. Naslednji trenutek so se pa listi rožic pričeli š'riti in večati. Visoka vrtnica nad njima je odprla dehteči cvet med trojem, ki se je skrčilo, da sta šla kakor po ozk''h stopnicah v cvetno ča-šo sredi bodičja. Listi vrtnice so bili rdeče stene, od katerih je omamljivo dehtelo. Rosna kapljica na prvi steni je bila čisto brušeno zrcalce. Deklica se je vanj pogledala in šele tedaj opazila, da je tudi ona mnogo manjša, nego je bila preje. Njen mali znanec jo je vodil dalje po cvetnih dvoranah. V drugi dvorani je domovala pikapolonica, ki se je deklice tako razveselila, da Jo je kar objela in se je le nerada ločila od nje. Vsaka sobana je bila manjiša, najmanjša pa zadnja, kjer Je stal zlat pre-stolček, majhen kakor žametni bonbone e k. »Vidiš, tn domujem, kadar nisem med svojimi cvetkami, ki jih pa skoro nikoli ne zapustim,« je dejal deček, se vsedel na prestolce i.n dvignil piščal. Ko je zdaj zasviral, so se lovili glasovi med vijugastimi in ravnimi stenami odprtih soban, se vračali in odmevali čedalje lepše. Slavca je pogledala skozi špranja-sto okence na vrt. Opazila je, da kimajo glavice vseh cvetk po taktu te godbe in da odmevajo zeleni listi gr-mičja ter raznašajo samo glasove te drobne piščalke. »Kdo si vendar, ti mali možek?« je radovedno vprašala deklica. »Glas vrtnih rož e sem. Ljudje menijo, da so rožice neme. Človek hodi med cvetkami, pa ne čuje njihovega nežnega glasu. Da, ljudje pač mislijo, da mnogo vedo, pa niti šepetanja cvetov ne razumejo. Samo tedaj, kadar zavlada divji veter, ki marsikateri cvetki odlomi ljubko glavico, samo tedaj pravijo, da šumijo rože, med tem ko uboge cvetke vzdihujejo, plakajo in jokajo. Tebe vse rožice ljubijo. Njih dobra sestrica si. Kako skrbiš zanje! Če vidiš, da jim primanjkuje vode, pros š svojo dobro mamico, da jim zalije; če vidiš, da so žalostne in jokajo v mladi rosi, jim prijazno šepetaš in jih tolažiš. Rožice so zelo, zelo nezaupljive. Tebi so se pa sklenile razodeti in ti zaupati vse svoje skrivnosti. Zato sem te povabil k sebi v te svoje dvorane. Odslej ti ne bo neznan nohen vzdih najbolj skromnega cveta na domačem vrtu. Vse življenje rožic ti bo razodeto; zakaj zdaj so šeie postale res tvoje prave prijateljice,« je pripovedoval malček. Ko je deček umolknil, je pred deklico vse zginilo. Spet je sedela doma na vrtu med cvetkami, cin ja z žoltim cvetom se ni bila osula in jo je prijazno gledala. Slavica tudi ni bila tako zelo majhna kakor preje. Kar vprašala se je: »Kako da sem spet tako sama?« »Hi. hi. hi. he. he. he.« so se zasme-jale rožice in dobro jih je čula. »Saj nisi sama. saj smo me pri tebi. Naš glas se je vrnil k nam. O, kako rade te imamo,« so dejale rožice, da se je deklica kar razveselila. Odslej je Slavica skoro vedno sedela med rožami. »Kako ima naš otrok rad rože, zmerom sedi na vrtu, pa nikoli ga več ne čujem govoriti.« je dejala neki večer skrbna mamica svojemu možu. Slavica se Je samo zagonetno smehljala. Mamica je pričela otroka izpiaševati razne stvari, a deklica, ki je preje že dokaj dobro govorila in klicala mamico in ateja, je zdaj molčala. Strahotna sta roditelja opazila, da je nema. Slavica je ostala nema samo nekaj mesecev. Ves ta čas se je pa pogovarjala s cvetkami, ki so ji razodele vse svoje tajne. Ko jim je neko popoldne obljubila, da ne bo nikomur pripovedovala o svojem prijateljstvu z rožicami in o tem, kar s0 ji zaupale, je mahoma spet pričela govoriti. Slavki pa ni bilo treba molčati o tem, kar je govorila z rožicami, zakaj takoj, ko je spet prvič poklicala svojo mamico, je pozabila, kaj je doživela med cvetkami in ko se je kasneje vrnila na vrt in sedla med rožice, da bi se z njimi pogovarjala, je opazila, da rožce molče. Cvetke pa niso molčale, samo deklica jih ni več razumela. Gustav Strniša: Na Iirni Na luni je kovač. Noč na noč kuje same svetle zvezde, zlato mu pa daje bogataš solnce, ki slednji večer obi« skuje sanjavo lunico. Kovač kuje zvezde in jih spušča v vsemir ter kadi svojo pipico, ki je več« ja od največje kadi. Včasi puha iz pi« pe kar ogromne oblake dima, da je vsa luna v megli in gleda na svet kr« mežljavo kakor stara matora muca. Kadar je kovač slabe volje, si s svo« jimi sajastimi rokami zasloni obraz ter skrije skoro vso luno. ljudje pa pravijo, da je prvi ali zadnji krajec. Kadar je še bolj otožen, skrije obraz v svoj črni robec, si briše solze in pla« ka; luna je tedaj ljudem popolnoma zakrita, zato pravijo, da je mlaj. Ko* vačeve solze pa prše v vsemir, težki meteorji so, ki se spremene na zemlji v kamne. Kovač na luni je velikan, kakršnih ni nikjer na svetu. Ko ljudje zagledajo polno luno in se vesele njenega sija, pač ne vedo, da je kovač tedaj posebno dobre volje, kajti po svojem nakovalu tolče, da se vse trese, in zraven veselo žvižga. Ta« ko noč včasi nenadoma zagrmi za go« rami in se močno zabliska. Preplašeni ljudje gledajo v nebo in se čudijo: no* benega oblačka ni videti in vendar je zagrmelo in se zabliskalo. Kovač na luni se pa široko reži na svet, saj je on tak rogovilež, v tihi noči se nam« reč čuje odmev njegovega velikanske« ga kladiva in se često zasveti iskra, ki skoči izpod nakovala, ljudje pa pre« mišljujejo, kaj se je zgodilo. Kadar je pa lunin mrk, je kovač najbolj žalosten. Njegova kovačnica je zaprta, zvezde si tiho mežikajo in se vprašujejo, kaj je z velikanom na luni. Kovač pa žalosten sedi v svoji kovačnici in se čuti zelo zapuščenega in nesrečnega. Tak čas se je nekdaj že vrgel iz lune, misleč, da bo utonil v vsemirju. Mož je pozabil, da sije na nebu prostrana rimska cesta. Padel je baš na to cesto, si raztrgal hlače in zvil nogo. Odšepal je po cesti, upaje, da bo po nji srečno dospel na zemljo. Ko je bil blizu svojega smotra, je pa razočaran opazil, da se spet bliža lu« ni. Kmalu je obstal pred svojo kovač« nico, globoko vzdihnil in spet pričel kovati zvezde ter jih bo koval do sod« njega dne. _ Gustav Strniša: Tadejček in njegov nos Ko je bilo Tadejčku dve leti, ga je imela mati nekega dne na domačem polju. Polje je ležalo tik rodne hišice. Mati je vzela s Tadejem tudi njegovo zibelko, ki je bila že zelo stara in vsa okrušena, le na prednji končnici se je še poznal cvet velikega rdečega nagelj« na. Tadejeva mamica je bila siromašna bajtarica, imela je samo majhen kos polja. Ker ni imela nikogar, da bi ji varoval sinčka, ga je vedno jemala s seboj. In tako je ležal mali Tadej tudi ti« sti dan v svoji zibelki, mahal z roči« cami in ju iztezal, kakor bi hotel ujeti nebeško modrino nad seboj, z noži« cami je pa krepko brcal okoli sebe. Mahoma se je pa otrok naveličal te svoje igre in jokal. Tedaj je prihitek po poljski poti sosedova šestletna Špelica in takoj pričela zibati jokajoče dete. Tadejček se je nehal kremžiti. Kmalu se je pri* jazno smejal mali Špelici, ki je vsa ve« sela še krepke je zazibala zibelko. Pri tem je pa zibka zgubila ravnotežje in se prevrnila ter pokopala pod seboj malega dečka. Špelica je zatulila in zbežala, preplašena mati je pa prihite* la pobirat otroka in zibelko. V travi, kamor je padel otročiček, je na nesrečo ležal debel kamen in ta kamen je zadel Tadejček s svojim no« skom. Ker je bil kamen trši od noska, se je slednji od njega okrenil in pričel točiti rdečo krvco. Ubogega otročič« ka je zelo bolelo, plakal je in cvilil ter se šele polagoma utolažil. Ko je mati čez par dni pestovala svojega ljubljenca, je opazila, da je ti« sti trdovratni kamen, ki se v travi ni hotel ogniti Tadejevega noska, pustil otroku na obrazu sled. nosek je nam« reč štrlel odslej nekoliko na stran, če« prav je bi! še tako majhen in neznaten. Deček je rasel, z njim pa tudi nje« gov nosek in ko je zrasel v Tadeica, ie bil tudi njegov nos že precej velik. O, ta nos, vedno je silil na desno, na« ravnost ni hotel štrleti pa ni hotel! Tadejec ni bil na nikogar jezen, vse je imel rad; le svoj nos je sovražil, pa samo zato, ker si je bil ta vražji nos začrtal svojo pot in ni hotel ka« zati leno naravnost. Dečkovi tovariši, poredni pastirci, so kmalu opazili, kaj ga kazi. Kadar if Tadejec koga razžalil, se je razža* Ijeni tovariš umaknil, udaril s palico po svoji kravici in zapel: »Tadej pa po polju hiti, pred njim pa še krava beži, on kaže na levo. krava na desno, za nosom njegovim drevi!« Tadejec se je smeial, ker je bil po« trn^Ijiv deček, v duši ga je pa vendar peklo. Enkrat je govoril s sosedovo Speli« co, ki mu je rekla: »Tadejče, revež si, samo zaradi moje nerodnosti se nnstirji iz tebf norčujejo, zakaj ko si bil še zelo majhen, sem tako nesrečno orebrnila tvojo zibel, da si se notol« kel po nosu in si ga pokvaril Čakaj, Vo boš večii in bom bogata te pope* Ijem v mesto k zdravniku!« Odšle i je deček večkrat mislil na zdravnika. Ko so da neki dan o mraku tovariši spet dražili, je prišel domov zpJo slabe volie. Mahoma se ie našel v hosti za poliem, kier je prebival pa« dar Brkač. čuden eodrnjač. ki je na« bir«»l zdravilne rože in jih prodajal IjlMPTTl. Dečka je sprejel nred kočo velik siv pes. ki je kar zarenčal, ko ga je zagle« dal. »Miruj, Sivec. le noter stoni. de* ček,« se je oglasil pri oknu hreščeč glas in Tadejec je že stal ▼ izbi, kjer je sedel Brkač in prebiral posušeno cvetje. Ko je Tadejec povedal, kaj želi, se je starec široko zarežaL Nato je pe* Ijal dečka za svojo kočo, kjer je te* kel bister studenec, in mu dejal: »Zdaj poglej v studenec!« Deček je pogledal v drobne valove in opazil v njem same nosove Neka* teri so bili kljukasti kakor krevljaste Ealice, drugi grbasti, tretji veliki ka« or kumare. Nekateri so bili rdeči, nekateri kar višnjevi in polni mozolov Pa tudi mnogo lepih nosov je videl deček, pravilnih in ravnih, kakršnega si je sam zaželel. »Katerega hočeš, pa ga izberi,« je dejal starec. »Tistega, ki je tako raven in lep.« jodvrnil deček in pokazal nos v vodi. »Kar vzemi si ga,« je odvrnil Brkač. Tadejec je segel z roko v mrzlo vodo, a tedaj ga je padar pahnil v potok. Deček je divje zakričal, čutil je bo* Iečino v nosu in — se prebudil na tleh. »Sanjal sem. težke sanje sem sa* njal,« je zagodrnjal Tadejček in legel spet v posteljo. Pri tem pa je čutil, da ga nos hudo boli. Ko se je pa zjutraj pogledal v poto* ku, je kar zavriskal. Ponoči je bil namreč tako srečno padel na nos, da se je hrustanec spet uravnal in zda: je njegov nos štrlel lepo naravnost predse, čeprav mu je bil pri padcu pre* cej zatekel. In tako ie vzljubil Tadeiec tudi tisti svoj sovražni nos, ki ga časih ni mo* gel trpeti. Metka in ptički Metka se je jokala, da bi se je bil še kamen usmilil. Očke je imela od joka rdeče, nosek se je svetil in lička so bila mokra od solz. Joj, kako zelo je bila nesrečna! Za nekaj solzic je pač imela povoda, a Metka se je jokala že cele pol ure. »Da bi vsaj mamica pršla,« si je mislila Metka, »da bi videla, kako sem zapuščena in nesrečna!« Vzrok njene nesreče je bil tale: prvič v svojem življenju je morala Metka mirovati. Pred dvema dnevoma si je b'la zvila nogo in zdaj je zdravnik za-povedal. da mora šest tednov mirovati. Hujšega se ji ne bi bilo moglo zgoditi. Metka je bila živahno dekletce; ves božji dan je skakala in letala po vrtu in zdaj je bilo mahoma konec ve-selia. Šest tednov! Nič plezanja po drevja, n'č dirkanja s kužkom — samo mirno ležati in gledati v zrak, med tem ko se drugi otroci igrajo in raiajo! Prva dva dneva sta še nekako minula. Koleno jo je zelo bolelo in zunaj je po malem deževalo in mamica je bila ves dan pri nji — a danes se je bilo vreme mahoma izpremenilo. Zjutraj je zasijalo solnce in veter je žvižgal okoli vogala. »Joj, kako prijetno bi bilo letati Po gozdu ali pa splezati na vrh jablane in gledati na okrog, med tem. ko bi me božal veter!« je pomislila Metka. Pa je prišla mamica in jo odnesla na vrt. Zdaj je ležala tn v udobnem nasflanjaču; prinesli so ji tudi veliko mizo z vsemi njenimi igračami. Tudi skledo mrzle vode so ji postavili na mizo, da bi si lahko hladila roke, a vse ni nič pomagalo, Metka je bila nesrečna, da nikoli tega! Še zahvalila se ni za vse materine dobrote. »Kaj naj ti še prinesem?« jo je vprašala mati. »Veliko posla imam danes, ne bom ti utegnila drugovati. Zdaj poj-dem v kuhinjo, opoldne pa se vrnem k tebi. Ali morda še kaj želiš?« »Ničesar drugega ne želim kakor to, da bi smela tekati!« je rekla Metka in skremžila obraz. Mati ni ničesaT odgovorila. Pobožala je Metko po laseh in odhitela v hišo. Tedaj so se Metki ulile solze in joka ni bilo ne konca ne kraja. Naposled ji je zmanjkalo solz in trudno je naslonila glavico nazaj na blazine. Zaprla je oči in skoro bi bila zaspala. Zdajci pa je začutila na roki mokre kaplje; počasi je odprla oči. In glej! Na robu sklede je sedel maihen vrabček io škropil na vse strani. Lepo ga je bilo videti, s kakim veseljem se je kopal. Čez nekaj časa je skočil na rob mize. se stresel in zletel k jasmi-novemu grmu, ki je stal nedaleč od Metke. »Joj, morda se bo vrnil!« je pomislila Metka. A vrabček je menil, da je ena kopel na dan dovolj; in začel je brskati po pesku. Vsako slamico in vsak las, ki ga je našel, je odnesel v grm. »Mislim, da si spleta gnezdeče nekje tam za letno hišico,« je rekla Metka sama pri sebi. Ko je opazovala vrabca, je šele videla, kol ko drugih ptičev je naokoli. Na oddaljenem koncu trate se je izpre-letavalo osem škorcev. Čez nekaj časa so se spustili na zemljo in jeU brskati po travi. S svojimi dolgimi kljuni so kopali po zemlji in iskali črve. Eden izmed škorcev se je približal Metki in jo radovedno gledal s svojimi črnimi očmi. Zdajci se je Metka domislila, da ima na mizi nekaj belega kruha. Zdrobila ga je na majhne drobtinice in jih vrgla pred škorca. Izprva se je bil škorček ustrašil, nato pa je spoznal, da so drcl iijfce dobra stvar, in jih je hitel pobirati. Ko so ostali škorci videli, da je našel njihov tovariš hrane, so prileteli tudi oni m mn pomagali zobati Metka jim je naposled razdala ves kruh. Odslej je Metka vedno skrbela za svoje drobne prijatelje. Vsako jutro, ko jo je mati odnesla na vrt, so ii izstavili na mizo tudi skledo vode in velik kos kruha in Metka je potrpežljivo čakala, kdaj priletijo njeni prijatelji. In res, v nekaj dneh so se je bili tako privadili, da so sami prileteli na mizo, se kopali v vodi in jemali kruhove drobtinice iz Metkine roke. Vsak dan jih je bilo več. Škorci so povedati svojim sorodnikom in znancem, da dobijo na Metkinem vrtu brezplačen zajtrk m kopel in vsak dan so prihajali novi gosti. Tako so minuli tedni in Metka je ozdravela. Noga je ni več bolela m ves dan je si>et skakala po vrtu. A na vrab-čke in škorce ni pozabila. Prinesla jim je vsak dan hrano šn skledo vode za kopel. Ko je njen ofika videl, kako domači so postali ptički, je dal iz kamna skle-sati veliko posodo, ki je stala na ka-menitem podstavku. Na podstavka je lahko vsak čital napis: »Tu dobijo vsi ptički brezplačen zaj-trtc in brezplačno kopel!« Skledo je da! i>ostaviti na vrt, na tisto mesto, kjer je ležala Metka, ko je bila bolna. Metka je bila neizmerno vesela, ko je videla, kako lepo kopališče imajo zdaj njeni varovanci Letela je k očku in ga objela, rekoč: »Joj, očka, prav nič nisem več žalostna, da sem bila šest tednov bolna. Če bi ne bila bolita, ne bi bila nikoli našla toliko ljubkih prijateljev!« Vsako jutro je šla na vrt, da vid?, kaj delajo vrabčki m škorSki, in ko so jo ptički zagledali so fi veselo zleteli naproti, zakaj vsi so jo bili vzljubit. Vera Albrechtova: Po Metko Mncka mijavka. psiček laja, Metka nam nocoj nagaja, noč je že, a še ne spava. kar po kotih po dremava. A nekdo gre že čez klanček. ga poznate, kaj? Zaspan ček temu možu je ime: dolge on ima noge, mehke, žametne roke, a oči kar sam zaveže, tistemu, ki spat ne leže. Utva: Šale za male Otroci se igrajo v sobi Pa pride Majda z rdečimi lici in solznimi očmi k mami v kuhinjo. »Mamica, prosim, daj ml dinar!« »Kaj boš z njim?« »Oj, mamica. Marko se vedno igra z Bredo »poroko«, z mano se pa nikoli noče, ker nimam nič dote.« * V višjem razredu gimnazije se uče o Muzah. Profesor vpraša enega izmed učencev: »Koliko je Muz?« »Devet« odgovori učenec. »A kje igrajo Muze važno vlogo?« »V križankah, gospod profesor.« * Jurče gre prvič v šolo. Po pouku pusti zvezek, abecednik in torbico v klopi in jo hofie mahniti skozi vrata. »Jurče,« ga pokliče uSitell, »pa tvoje stvari?« »Kar imejte jih, saj me ne bo nikoli več nazaj!« (IkflPODO »Časopis za zgodovino in narodopisje" Bodimo odkriti: mislili smo, da bo Maribor v slovenski kulturi nadomestil izgubljeno Gorico. Kaj je bila Gorica zadnje desetletje pred vojno? Novo središče našega kulturnega dela, bodra, temperamentna tekmovalka nekam zaspane Ljubljane, mesto, ki bi ga lahko častili samo zaradi »Vede«. In kaj je Maribor zadnje desetleje po vojni? Kakšni so njegovi založniški rezultati? Kaj trajnega je dala njegova publicistika? Koliko novega je prinesel v domačo literaturo? O tem bo treba razmišljati. Ima več svetlih točk: gledališče, dve veliki slovenski knjižnici, Glasbeno Matico, najagil-nejše ljudsko vseučilišče v državi poleg beograjskega in zagrebškega, zgodovinsko društvo s svojim časopisom. Marsikatera trenutno pomembna naprava bo počasi izgubila svoj sijaj. »Časopis« pa bo še poznim rodovom priča znanstvenega dela v Mariboru. Sub specie aeternitas je to ena najsvetlejših kulturnih točk Maribora. Pred nami leži letošnji letnik, ki obsega Štiri številke v dveh snopičih. »Časopis« Ima že 34 letnikov; po skoraj petnajstih letih gmotne krize se je vrnil k obsegu In dostojni opremi, ki označujeta n. pr. letnik z Vrazovo številko. Da, prekosil je s te strani svoje najboljše letnike: prinaša tudi slike. Vsebinsko je takisto na dostojni višini Njegovim prvim sotrudnikom, samim priznanim znanstvenikom, so se pridružili v teku časa mnogi mlajši, ki po naturnem zakonu nadomeščajo star§: tako so v »Časopisu« zastopane skoraj že tri znanstveni-ške generacije. Njegov urednik g. prof. dr. Fran Kovačič je eden redkih, ki sodelujejo od samega začetka; on je duša »Časopisa«, ki se ni uklonila niti najtršim časom. Teh 24 letnikov mariborskega znanstvenega časopisa pomeni tudi 24 let boja z neugodnimi razmerami. Raziskavanje domače zgodovine nI samo zbiranje in premotrivanje starih dokumentov in kronik, osvetljevanje temne preteklosti, marveč je na eksponiranem ozemlju, kjer sta se trla dva naroda, tudi apologija naših pravic nasproti nasprotnikovim tezam. Kaj pomenijo te teze — glej zgodovino saintgermainske mirovne pogodbe, Pircheggerjeve spise, zbornik »Siidsteier-mark«. Morocuttija itd. Taka zgodovina ni samo delo za preteklost, marveč v nekem oziru tudi priprava za bodočnost Letošnji letnik je objavil osem razprav, med katerimi se posebno odlikujeta sr>!sa prof. Baša: eden o mestni meji Maribora, drugi o gospodarskem poslopju v Savinjski dolini. Zanimive so tudi razprave dr. Fr. Goršiča »Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini«, dr. Kotnika »Slovenski rokonis z Leš Pri Prevaljah Iz sredine 18. stoletja«. M. Ljubše o postanku srednjeveškega Celia. dr. Vatovca o kolonizaciji laškega okraja. J. Glaserja o hiblin^ra-fiii Zupančičevih spisov., dočim ie dr. V. Puri a n prispeva! lep članek o Dobrovskem. Hvalevredna novost so resumeji v nemščini aH francoščini. V Izvestiih so razni InteresantnI prispevki iz neresa dr. M. Dolenca, dr. Kotnika, dr. Steleta, dr. Ilešiča. Sr. Brodarja, J. Mravliaka L dr.: med Slovstvom na temeljite ocene raznih zgodovinskih del. Letnik šteje 236 strani — člani •»Zgodovinskega društva« v Mariboru ga dobivajo zastonj, če plačajo 40 Din letne udnine. Imenik članov v 2.—4. številki je umesten: tako se vidi. koliko izobražencev v mariborski ob'asti podoira ta stremljenja. Vrzeli so velike, zlasti tam. kjer jih ne opra-vičuiejo gmotni razlogi. Znova in znova se vračamo k vprašanju kulturne ravnodušno-stl In indolence našega povprečnega izobraženca. To Je važen problem slovenske kulture. ki ima precej producentov, a premalo konzumentov. D^kaJo* in sodobna eHka V članku »Dekalog in moderno človeštvo« smo pred tednom zabeležili anketo berlinske »Die literarische Welt«. Profesor psihologije na columbijski univerzi W. B. Pitkin je šel še dalje: napravil je poizkus, v kakšni zvezi je ta temelj religiozne etike z današnjim etičnim duhom. Pri poizkusu je bilo udeleženih 500 oseb obeh spolov, po veliki večini iz najboljših družabnih krogov. Pitkin jim je dal tekst desetih božjih zapovedi po besedilu ameriške metodične cerkve in jih je prosil, da s številkami označijo, kateri zapovedi pripisujejo največji moralni pomen. Zanimivo je, da je po tej anketi prišla na prvo mesto šesta zapoved, na drugo peta, na tretje osma, na četrto deveta, na peto sedma, dočim so prva, druga, tretja in četrta prišle šele na zadnje mesto. Iz tega se da posneti, da Je teh 500 Hudi raznih naziranj smatralo 5 socialnih (la- »Ljubljanski Zvon" Pravkar je izšel julijski zvezek »Ljubljanskega Zvona«. Naši častitljivi literarni reviji bi njeni prijatelji nujno želeli, da bi izhajala brez zamud, ki niso v naših rasih prav nič prikupne: torej prve dni v mesecu namesto zadnje! Ta številka je opremljena % reprodukcijo slike Franca Kralja »Vaška slika«. Razodeva vse značilnosti Kraljeve umetnosti; reprodukcija se nam vidi prav posrečena, ker daje vso razgibanost in plastično krepke obrise originala. Na uvodnem mestu je izšel nekrolog dr. Gregorju Žerjavu (B. Borko). »Politik tistega kova, ki je dosegel v demokraciji tretje francoske republike tipično dovršenost: radikalen, premočrten, vztrajen leader, ki z najglobljim prepričanjem varuje svojo linijo in čistost svoje doktrine, je imel vsekdar veliko umevanja za kulturne potrebe svojega naroda.« Docent dr. A. Melik je prispeval članek »Ob desetletnici univerze v Ljubljani«. Pisec govori zlasti o namenu in nalogah našega vseučilišča: »Ne gre tedaj samo za to, da univerza opremi mlade ljudi s primernim znanjem ter jih vzposobi za službo in za znanstveno delo, marveč gre še za to, da jih prekvasi s svojo miselnostjo, da emanira po njih svojega duha širom rodne zemlje te* formira na ta način nove generacije, ld bodo šele dopolnile notranjo zgradbo narodne kulturne enote.« V zvezi s tem govori tudi o nje odnosu do jugoslovenetva: »Sloven- iških) zapovedi za važnejše nego prve 4, ki se tičejo verstva. 102 osebi so odgovorili. da prvih štiri zapovedi sploh ne smatrajo za moralno pomembne, 49 oseb je videlo baš tu jedro moralnega problema, 349 oseb pa priznava moralno vrednost celemu dekalogu, vendar misli da so socialne zapovedi važnejše od verskih. Versko misleči ljudje starega kova — sklepa prof. Pitkin — dsvljejo na prvo mesto Boga, na drugo pa ljudi, enako v ljubezni kot dolžnostih, Modernisti pa smatrajo, da jim je to, kar se tiče Človeka, važnejše od onega, kar se tiče Boga. Podoben poizkus Je napravil z učenci raznih šol češki profesor Plachy. Način te ankete je bil prilagojen obzorju šolske mladine. Tudi ta poizkus, v čigar podrobnosti se zaradi omejenega prostora ne moremo spuščati, je pokazal, da se pri češki šolski mladini, ki je po večini z doma versko vzgojena, razvija moralni nazor bolj iz laiških predstav in čutov nego iz verskih in da stremi od verske moralke vedno bolj k laiškemu pojmovanju morale. O tem obstoji zelo zanimiva statistika. (Glej praško revijo »Pritomnost« z dne 4 julija t L) Tone Seliškar, »Rudi"* Do sedaj so v mladinski literaturi prevladovale tendence romantizma; le redki mladinski pisatelji so se jih popolnoma osvobodili. Romantizem je beg realnosti, zato se je v mladinskem pripovedništvu najbolj gojila pravljica. Trdili so, da mladino zanima predvsem fantastičen svet Premlačene moralne maksime se obdajajo z osladnim testom fantastičnosti, da se mladina za vsako ceno izolira od življenskega realizma. Ta tendenca v mladinski literaturi se počasi umika, zlasti pod vplivom najnovejše ruske literature, ki stremi k novi, realistični mladinski pripovedki in je že ustvarila nekaj bleščečih vzorcev. 7 o ne pome- gana in vržena med staro šaro, očitno pa se umika tendenca, da imej življenje v očeh mladine okoli prvega desetletja zgolj fantastično lažnivo sliko, ki se pri občutljivih individujih tako zagrize v dušo, da povzroči v kasnejšem življenju hude notranje boje, »razočaranje«, pesimizem. Nova mladinska povest skuša mladega človeka približati življenju, ne da bi mu zakrivala vse njegove prepade: pogumni in zdravi mladi ljudje pridejo vedno preko njih! Ker naš čas karakterizirata dva elementa- delo in energija, mora tudi sodobna mladinska povest pokazati čudeže dela m voiie . . . S Seliškarjevo povestjo »Rudi«, ki jo je izdala »Mladinska Matica«, smo dobili Slovenci lep primer sodobno občutene in napisane povesti. Rudi je deček, ki je zrasel iz naše proletarske revščine in je stopil na lastne noge z zdravim življenskiin instinktom. Citatelju se takoj prikupi njegova odločnost ki ga naposled požene v svet: Rudi se napoti za očetom v Ameriko, deželo čudovitih možnosti. Napeto sledi čitatelj njegovim dogodivščinam na potu v Ameriko, simpatizira z njegovim prijateljem Tomom in doživlja »trdo šolo življenja«, skozi katero mora iti pogumni mladenič, preden si zasigura v novem svetu tisti položaj, ki mu naposled omogoči, da izpolni svoj plemeniti sen. Najde očeta in pokliče sestri iz bede v novo domovino, da zaživita boljše življenje. Povest Toneta Seliškarja, našega najboljšega socialnega pesnika, je posrečeno delo: sveža, polna zdravega duha in tistega realizma, ki mladega človeka približuje življenju in ga navdaja s samozavestjo in z optimizmom. Rudi je spisan spretno in živahno: domišljija mladega čitatelja se ob čitanju poglavij o morju, o Newyorku, o ameriškem življenju vsaj tako ogreje in razmahne, kakor če bi bi! čital premlače- sha univerza v Ljubljani nikakor ni v nasprotju z jugoslovenstvom niti s konver-gentno razvojno linijo. Razvoj slovenske narodnosti je dosegel toliko stopnjo, kar o kakem nenadnem prekinjenju niti o možnosti tega ne more biti govora. Osnove današnjega razvoja so takšne, da bi opravljal brezplodno delo, kdor bi skušal ovirati napredek na kateremkoli področju slovenskega kulturnega udejstvovanja... Razvojna stopnja nam veleva ravno obratno: saturi-rati sloven. kulturne razvojne težnje in možnosti in ustvarjati s tem duhovno vzporednost s Srbi in Hrvati.« . . . »Samo ob sebi um-ljivo mora biti, da vrši univerza sama poleg specifične slovenske funkcije tudi ulogo enega od najvažnejših skupnostnih faktorjev, da proučuje, poučuje in bodri jugoslp-vansko«. Zelo zanimiv in marsikoinur nov svet poezije odpirajo prevodi iz sodobne španske lirike, ki jih je pripravil Alojz Gradnik. Juan Ramon Himenez je zastopan s 7 pesmimi in Antonino Machado takisto s 7. Ni treba niti povdarjati, da so prevodi izborni in da z okusom avtorja »Kitajske lirike« izbrane pesmi nudijo citatelju izreden užitek. O velikem mojstru francoskega romana Balzacu, ki 6e je rodil pred 130 leti, je objavljen esej Janko Lavrina. Ta esej odlikujejo vse vrline Lavrinovih člankov, ki so si pridobili v slovenskem svetu mnogo čitate-Ijev. Nadaljujejo se Antona Ocvirka »Pogovori s samim seboj«, ki so vzbudili po svoji aforistični klenosti in ostroumnosti že pred ne storjje o volkodlakih in o začaranih kraljičinah. Toda koristi od te knjige so neprimerno večje, pozitivnejše. »Mladinska Matica« je z njo ubrala dobro pot; spričo letošnjih publikacij se ni čuditi, če je število članov tako poskočilo. Literarni plagiati Amerika Ima veliko literarno afero: enega največjih dramatikov naših dni, ameriškega Irca Eugena O' Neilla je obtožila neka Miss Lewis plagiatorstva in zahteva pred sodiščem nič manj kot milijon dolarjev odškodnine, češ, da ji je O' Neill ukradel literarne ideje. Miss Lewis je pred leti izročila O' Neillu, ki je bil takrat umetniški ravnatelj nekega gledališča, svoj novi roman, da ga pregleda in morebiti priredi v dramo za repertoar tega teatra. O' Neill ji ni sporočil svoje sodbe in tudi ni vrnil rokopisa; nenadoma pa je Miss Lewis, ki živi v Italiji, presenečena dognala, da O' Neillov novi komad »Strange Interlude« ni nič drugega ko njen dramatizirani roman. Koliko so te navedbe resnične, bo pokazala sodna razprava, Ta najnovejša literarna afera pa ni osamljena. Redko komu je znano, da so bili veliki pisatelji plagiator-ji. Tako je n. pr. Stendhal izdal knjigo »Vie de Haydn«, ki šteje 298 strani; od teh si je 200 strani »izposodil« pri nekem Carpaniju, ne da bi bil navedel vir. Ko so mu to očitali, se je smehljal, misleč, da ni storil nič nedopustnega. Eno svojih knjig o Italiji je bil posvetil Goetheju, kar pa ga ni motilo, da ne bi ukradel iz Goetheieve knjige »Italienische Reise« celih odstavkov, kar je Goetheja, kakor nam pripoveduje Eckermann, zelo zabavalo. Izmed novejših pisateljev je bil v tem pogledu iako »velikodušen« Anatole France, ki je literarno kradel kakor sraka. Tolstoj si je »izposodil« pri nekem francoskem abbeju besedilo neke novele, in ko ga Je leta opozori!, da naj zadevo popravi in navede vir, je veliki moralist suvereno molčal. Pri Tolstem je prepisal celo povest in jo izdal pod svojim imenom neki srbski knez, ki je pisal v francoskem jeziku; slovenski tednik je lani objavil ta plagiat, ki ga v Franciji ni nihče razkrinkal. Pri nas sta se prevajalec in urednik spomnila šele tedaj, ko je povest že izšla. Tudi znanemu slovenskemu pesniku so nedavno dokazali plagiat D' Annuzio je prepisoval od Flauberta in Mau-passanta. Anatole France je nekoč opravičeval tako početje takole: Bili so časi, ko so smatrali za sramoto, če je bil kateri pisatelj originalen: čim več stavkov je vzel iz starih avtorjev (kaj pa, brez navedbe vira), tem bolj je bi! čislan, zakaj s tem je pokazal samo svojo učenost in načita-nost. To so direktni plagiati; drugo poglavje je, kako Je z izposojenimi mislimi Ir, podatki, ki se ne dado dokazati s stavki iz kake tuje knjige. Taketra plagiranja je toliko, da ga sploh ni moči izločiti iz literature. V tem smislu je tudi ta članek v glavnem plagiat. ker je prikrojen po Williy.!u Haasu, ki pa svojih navedb o plagiatorjih tudi ni sam dognal, marveč jih je pobral v knjigah. Torej gre prav za prav Ie za nekak »krogotok literarne snovi«. Nemško in francosko novinstvo V junijski številki mesečnika »Deutsch -Franzosische Rundschau« je izšel članek V. Schifa, ki primerja novinstvo dveh žurnali-stično najbolj razvitih evropskih kontinentalnih narodov: francoskem in nemškega. Primerjava je splošno zanimiva, ker daje čitatelju nekoliko vpogleda v razvoj fur-nalizma, ki je eden poglavitnih civilizačnih činiteljev našega časa. Francoski in nemški časniki se praviloma razlikujejo že po formatu. Veliki francoski format se zdi nekoliko nepregleden, vendar se mu čitatelj privadi in hitro najde, kar ga zanima. Tak format omogoča, da je list zelo živahen. Tudi na manjšem formatu se skuša uveljaviti načelo živahnosti (primerjaj samo dnevnike 1. 19J0. z današnjimi!), vendar nemški listi ne bodo morda nikdar tako živahni kakor francoski, dokler ostanejo pri sedanjem formatu. Francoski tisk se je v primeru z nemškim malo izpremenil, Ker je v zunanji podobi nemara že zdavnaj dosegel višek. Pariški tisk je bolj nego katerikoli tisk razumel, kaj pomeni za novine beseda aktualnost Prvi v Evropi je uvedel reprodukcije fotografij, aktualno ilustrativno reportažo. Ali ni značilno, da se je nemški tisk odločil k temu znatno kasneje, d očim nekateri ugledni listi še danes ne priznavajo slike, drugi pa jo »trpe« le kot privesek v obliki ilustrirane tedenske priloge. Slika je važen del sodobnega lista: današnji čitatelj roče samo čitati, marveč hoče tudi kaj videti. mesecem pozornost vseh, ki se pri nas zanimajo za nove pojave. Iz zapuščine pokojnega Srečka Kosovela je objavljena nežna varianta znanega (Rieho-pinovega) motiva o zločinskem sinu in materinem srcu. Prof. dr. M. Robič se oglaša z zanimivo razpravo »Motiv prevzetne deklice v Prešernovih poezijah«:, ki otvarja pri nas še neobdelano polje preiskovanja pesniških motivov. Razprava je pomemben prispevek k našemu prešernoslovju. Fr. Lipah, ki je 6pisal že več dobrih aktovk, je prispeval nov prizor »Gospod poročnik«. Nadaljuje se roman Jožeta Pahorja >Se-renissima«. Med književnem! poročili ocenjuje Mirko Rupel Kidričevo »Zgodovino slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije.« Recenzent posebno hvali način, kako pisec obravnava slovstveno in kulturno zgodovino ter ustvarja na osnovi obsežnega materijala sintezo naše starejše kulture. Strokovnjaška ocena dr. Rupla potrjuje dosedanja priznanja o pomenu in vrednosti Kidričevega dela, ki je vzbudilo zanimanje tudi v Pirših krogih slovenskega izobraženstva. Zanimiva je nadalje ocena Pirjsvec-Glonarjeve izdaje Prešerna, ki jo je opisal novinec v naši kritiki Peter Pajk. Vošnjako-vo knjigo »U borbi za ujedinjenu narodnu državu« ocenjuje Vladislav Fabjančič. Dobro je, da je povedal nekaj tudi o jezikovni strani te sicer lepe in zanimive knjige; čudimo se, da je dosedanja srbohrvatska kri- PreJ ali slej bo tudi ves nemški tisk prisiljen, da vsak dan žrtvuje v tej obliki bogu aktualnosti in tehničnega napredka. Razvoj nemškega tiska je zaradi tega počasnejši. ker se večina nemških dnevnikov trdovratno oklepa svojega »serioznega« značaja. Nemški tisk je povprečno resnejši od francoskega. Temu je vzrok to, da je y Franciji »presse d' informations« pravilo in »presse d* opinion« izjema. V Franciji ne ne uspevajo čisto politični organi z majhno naklado; listi kakor n. pr. »Le Rappel«, »La Lanterne«, »L* Aurore«, »Le Siecle«, »Le Radical« so zapovrstjo izginili Velik uspeh je imel izprva »Ouotidien«, vendar prav v zadnjih mesecih preživlja r^sno krizo — znak, da se tudi ta tipična politični dnevnik ne bo dolgo držal. V Nemčiji je bil poprej nepolitičen tisk toliko kot izjema spiošno veljavnega pravila, ki pravi, da izražaj vsak dnevnik določeno mnenje. Sedanji položaj kaže, da se nemški žurnalizem razvija k mešanemu sistemu; celo izrazito po'itlčni listi si prizadevajo, da napravijo dobršen del številke zanimiv za nepol.tičneaa čitatelja. To je tista »amerikanizacija« tiska, ki jo zahteva duh našega časa. Nemški in francoski žurnalfsti bi se lahko medsebojno mnogo naučili. Tako bi francoski nov'inarii lahko še marsikaj storili, da dvignejo inte.ektuain-j višino svojih čitateljev. Nemški žurnalisti pa bi se 'ahko pri francoskih tovariših učili, kako se napravi živ, zabaven list, ki ne bo samo vreden čitanja, marveč bo celo silil k čitanju. Treba je primešati samo dvoje: francoska poročila iz sodne dvorane, ki so zmerom drobne novelice, živahno in živo pri-povedani dogodki s karakterizacijo oseb in okolja in francoska parlamentarna poročila, ki so vzlic običdi.-.i puščobi parlamentarnih dogodkov opisana tako posrečeno, da nikogar ne »morijo«, marveč jih rad prečita vsak čitatelj, tudi če se sicer ae zanima za politiko. Primerjava nemškega in francoskega tiska se lahko -izširi na ves evropski kontinentalni tisk (izvzemš: ruskega), ki se razvija bodisi po francoskih bodisi po nemških vzorcih ali pa skuša oba kombinirati. Novi vojni motivi v literaturi Problem vojne Je romanopisce vsikdar zanimal: eno najmogočnejših umetniških del o vojni, kar jih je dalo 19. stoletje, je roman Leva Tolstega »Vojna in mir«. Katero leposlovno delo bo dokončno strnilo umetniško doživljene rezultate svetovne vojne? Tekmovalcev za to ne manjka; zelo dvomljivo je, da bi bil odnesel prvenstvo senzacionalni spis E. M. Remarquea »Im Westen nichts Neues«. Pravo delo o svetovni vojni nemara ni spisano; morda njegov avtor šele raste. Vsekakor pa je vojna vzbudila lepo število del, ki obravnavajo problem vojev^nja in njegovih posledic. Takih spisov je čedalje več. Nekateri so posvečeni celo bodoči vojni. Eno je sigurno: Literatura naših dni izraža v Polni meri strah pred bodočimi grozotami. Izmed spisov te vrste vzbuja posebno pozornost povest sira Philipe Gibbsa »The Middle of the Road«, ki nam ne kaže samo vojne v strelskih Jarkih, na trdnjavah, v bitkah in vojaških pohodih, marveč tudi njeno ostalo učinkovanje, ki je nemara še hujše in usodnejše: razvaline krajev in dru?b. gospodarske prevrate, socialne krize. i^adovanje inteligenčnih slojev, zaton estetskih idealov, splošen razvrat, naraščanje zločinov in bede. Mlad častnik iz ugledne angleške rodbine zaousti vojno z novimi demokratskimi gesli, dasi so v njem še žive aristokratske tradicije. Tako obstane na razpotju. Z ene strani se ne more sprijazniti z nepravičnostjo privilegijev, ki jih uživa posedujoči razred v škodo širokih ljudskih plasti, z druge strani pa ga odbija brutalnost, s katero se skušajo vsiliti ljudem novi ideali in pa frazerstvo tako zvanih ljudskih voditeljev. Zato sklene, da vse sam spozna in na lastne oči premotri. Ker je bogat, mu je tako proučevanje lahko: najprej prepotuje s tem namenom Anglijo, potem Irske Francijo in Nemčijo: naposled krene tud' v sovjetsko Rusijo. Neumorno iskaje pravih slik o obstoječem stanju, izkusi življenje raznih ljudskih plasti v Moskvi ter delavcev in kmetov v daljnih pokrajinah ob Volgi. Povsod vidi najstrašnejše uničenje, ob-ubožanje, polom posedujočega razreda, glad in nevolje delavcev in kmetov. V tej novi, baje srečnejši Evropi srečuje tako sovraštvo med raznimi narodi, da mu enakega ni bilo v predvojni dobi (in vendar je ta doba spočela najstrahotnejšo vojno v zgodovini!). Vidi silovito razpaljene razredne strasti, mržnjo, ponižanje, gmotno in moralno bedo, kamor se obrne. Izgubi nade-jo, da bi se v tej povojni Evropi dalo še kaj izboljšati. Mati mu je v testamentu naročila. da naj posveti svoje življenje deln za mir in proti vojni. Proučevanje posledic svetovne vojne pa mu popolnoma vzame vero, da bi se v tem ozračju dala preprečiti nova katastrofa. Povest Philippa Gibbsa je pisana živahno in prepričevalno; v nji je mnogo avtopsije. tika šla molče preko tega. O Maleševih »Rdečih lučkah« poroča odklonilno Anton Ocvirk. ki tudi označuje »vsebinsko prazno in oblikovno nerazgibano« poezijo A. Peter-lina - Batoga. O zbranih spisih Borisava Stankovica piše B. Borko, dočim poroča Pavel Karlin v »Kroniki« o dveh zanimivih kolaboracijah v francoski literaturi. Torej: vsebinsko prav pestra številka! (»Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 64. staae na leto 120 Din.) Anatole France v luči novih sodb Tudi pri nas znani francoski romanopisec Anatole France (v slovenskem prevodu m. dr. »Kuhinja pri kraljici Gosji noži-ci«, »Pingvinski otok«) je bil za življenja ljubljenec francoskega občinstva. O njem so trdili, da združuje vse vrline Latinca v francoski duhovnosti. Po njegovi smrti (letos v oktobru bo pet let) so se jeli množiti kritični glasovi o avtorju Rdeče lilije in Epikurjevega vrta; k razočaranju širših vrst njegovih častilcev so pripomogli zlasti precej nediskretni spomini, ki so jih izdali razrti ljudje, ki so imeli z njim stike. Tudi literarna kritika je čedalje bolj razkrivala pod bahavo klasično eleganco njegovega sloga zoženost izraza in neznatno invencijo. Potrjuje se to. kar je dejal nekoč v šali o samem sebi: Postal sem velik pisatelj zbog tega, ker sem bil vztrajen ko- Kar pa Je v nji poglavitno, Je strah pred vojno. Junak te povesti spozna na lastne oči kaj ostaja za njo in kako malo problemov Je v resnici rešila! Človeških, osnovnih problemov. Namestu prejšnjih nasprotij so se pojavila nova — še številnejša in težja. Sodobna Evropa je obdana s pošastnimi izrodki svojih lastnih elementov. Naše strasti čakajo, da nas vse požanjejo. Bolj ko kdaj se danes človek poedinec — boji človeštva. Češki prevodi spisov F. S. Flnžgarja. Slovanska knjižnica »Slavja«, ki io izdaiaio »Českomoravski podnky tiskar a vydava-telske« v Pragi (v redakciji Emericha Če-cha) ie pravkar obiavila 16. zvezek. Tu sta izšli v prevodu E. Cecha novestj slovenskega pisatelja F. S. Finžea-ia »Dekla Ančka« in »Strici«. Lani pa je izšel v nekem drugem založništvu češki prevod romana »Pod svobodnim klicen«, ki se sedaj prevaja tudi v angleščino. V knjižnici »Slavie« so že izšle povesti Ilija Jakov-ljeviča, pripravljajo pa se tudi prevodi Lovričevega romana »Morie«. rrsh kniig Gjure Viloviča. povesti Ks. Žandoria Gjal-skega i. dr. Iz naše književnosti v Julijski Benečiji V založbi tržaške »Edinosti« je izšel drugi zvezek ^Biblioteke za pouk in zabavo«. £7 strani zavzema nova ljudska povest Franceta Bevka »Sestra«, ki se godi na meji. A. K. piše o novih določbah o zakonu (braku), ki so stopile v veljavo s konkordatom med Italijo in Sv. stolico. Slavko Slavec je pre-vel povestico Grazie Deledde »Lisica«, po M. C. Cooperu pa je prirejen daljši članek o Siamski džungli (s slikami). Iz najnovejše ruske književnosti je črtica Ovadija Savica »Konjski tatovi«. Zvezek zaključujejo »Sličice iz prirode in tehnike«. Z »Biblioteko za pouk in zabavo« 60 dobili naši rojaki v Italiji nekake nove »Slovenske ve-černice«, knjige za odrasle in za mladino. Ti zborniki izhajajo v redakciji pisatelja Franceta Bevka. — Julijska številka mesečnika »Družina«, ki izhaja v Gorici, prinaša nadaljevanje romanov, oziroma daljših povesti Iv. Preglja, Joža Lovrenčiča in Slavka Savinška, več krajših povesti, zanimiv članek prof. Bednafika o Dornberškem gradu in razno drugo gradivo. Bolgarski zgodovinski romani. Ob priliki nedavne proslave lOOOIetnice carja Simeona in Soletnice bolgarskega osvobojenja izpod turškega jarma, se je pojavilo na bolgarskem knjižnem trgu mnogo zgodovinskih povesti, romanov in poljudnih razprav; sploh je zanimanje za zgodovinsko beletri-stiko zelo naraslo. Najresnejši sad teh jubilejev pa je »Knjižnica bolgarskih zgodovinskih romanov«, ki jo je ustanovil mladi pisatelj P. Karapetrov. Doslej sta izšla dva zvezka, in sicer roman »Bogomil« P. Kara-petrova (IX. stoletje na bolgarskih tleh) in »Car Simeon« Cvetana Minkova. Oba romana je kritika ugodno sprejela. Tiskarski škrat je v petkovem »Kulturnem pregledu« zopet zasejal več nezmi-slov. Tako čitaj v članku »Literature malih narodov: »Taki umetniki imajo (namastu nimajo) na ljudi itcL, v notici -Karel Elgart Sokol« čitaj: »Spisal je tudi več gledaliških iger in se odlikoval kot fin, izobražen dramski kritik. Živel je v Brnu najprej kot učitelj, nato pa kot ravnatelj brnske dekliške šole.« V notici »Stoletnica Cherbulieza« čitaj »danes zev največ« in »ženevski kalvi-nec«. Manjše napake si je gotovo popravil čitatelj sam. Stoletnica Vojcieeha BogusIawskega. Poljaki so se spominjali dne 23. t m. stoletnice smrti začetnika poljskega teatra Voj-ciecha Boguslawskega. V črnih dneh poljske zgodovine je ta veliki mož ustvaril podlago, na kateri se je razvijalo danes zelo bogato poljsko gledališko življenje. Teater je pas tal uteha ponižanemu narodu, vir novih pobud in nove vere. Boguslawski je delal skupno z genialnim Vyspianskim, ki je pisal za njegovo gledališče svoje globoke drame, v katerih so se duhovno prerajale generacije poljskih izobražencev. Srbski prevod Remarqueovega romana »Im Westen nichts Neues« je pravkar izšel v izdaji beograjskega založništva »Nolit«. Značilno je, da stane broširan izvod samo 28 Din. Ta prevod po vsej verjetnosti ni av-toriziran, odtod tako nizka cena. Slovenska književnost v letu 1929. Kaj res da, bratje, ni več sile v nas, da ni besedi naši več odjeka v slovenskih srcih, ki (že sita mleka domačih brd,) pij6 le tuji kvas? — Imeti smo Prešerna svetli glas, ki nam zapel je pesem v \>ek iz veka; imeli škofa Slomška smo in Kreka, ki prebudila sta slovensko nas. Imeli smo Kopitarje in Škrabce in praočete vseh slovenskih ved; imeli Cankarje, ki so nam dali Hlapce^ in Otone Se, mojstre vseh besed — Le mi, da smo odšli med drobne vrabce, ki so za orli izgubili sled? Satyru». rektor. Torej pilo namestu invencije in originalnosti! Če pregleda? »Panoramo sodobne francoske književnosti« Bernarda Feya, ki je izšla nedavno, spoznaš poglavitne ugovore, ki jih ima sedanja francoska kritika zoper poveličevanje Anatole Francea: Njegov uspeh gre predvsem na rovaš temu, da je vešče posnemal tuja mnenja in se laskal povprečnemu okusu, potem temu, da si je umel napraviti dobro karijero, da je imel nevisoko fantazijo, odprto neznanje in nekako eleganco praznote. Posmehoval se je simbolistom in vendar 1. 1891. deli! z njimi njihov triumf; napadal je Zolaja in obsipaval s cvetlicami njegov grob: norčeval se je iz Francoske Akademije in postal tin akademika. Ko se je izpremenil režim (1896—1910), je postal tudi on radikalni socijalist: poveličeval Je vojno, ko mu je to kazalo in bil pacifist, ko je to postalo moda: na stara leta se je prelevil celo v komunista, hkrati pa je užival vse spoštovanje in denarno blaginjo burožazije . . . Njegov svet je zelo preprost, sila majhen, brgz sence, brez novih pojavov. Ta sodba je v marsičem pretirana, fma pa tudi marsikaj za se. Pričuje o velikem kriticizmu našega časa in o relativiteti vseh vrednot. Kako majhni so v tej luči šele drugi pisatelji, ki niti zdaleč ne dosegajo Anatola Francea! ** anntetcfarf&ri adfakfc Vaouu O« Coqpuv D. D, Dirka za veliko nagrado narodov Kakor Je bflo pričakovati, so se tudi letos na znanem dirkališču Nurburg sestali najbolj nevarni tekmeci, ki so spet hoteli odnesti lovorike in priznanje najboljših mednarodnih vozačev. Lepo vreme je seveda samo pripomoglo, da je ta prireditev privabila nepregledne množice ljudstva, in če smemo verjeti nemškemu časopisju, je prisostvovali dirki skoraj 30.000 ljudi. Prav tako, kakor so bili na startu vozači različnih narodnosti, tako je bilo tudi med občinstvom zelo mnogo udeležencev iz Švice, Italije, Francije, Anglije, Španije m celo iz Amerike. Saj t^fij pi čudno: med vozači, ki so se prijavili za tekmovanje, so bila imena svetovnega glasu, kakor Chyron, Caracciola, Rosenstein, Baron Rotschild in mnogo drugih. Sama dirka je bila mnogo bolj zanimiva kakor pa lansko leto. Najbolje je startal Rosenstein, ki si je takoj v začetku zagotovil vodstvo cele skupine. Kmalu ga je pa prehitel Caracciola, ki jfi moral zaradi defekta skoraj potem zapustiti dirkališče. S tem so se seveda rešili vsi tekmovalci najbolj nevarnega konkurenta in borba se Je razvila med Rosensteinom in Momberger-Jem. Proti koncu dirke je vse kazalo, da bo zmagal Rosenstein, vendar je zaradi manjšega defekta pri motorju prišel na drugo mesto, med tem ko je bil Momberger prvi Še bolj interesantno pa Je bilo tekmovanje v srednjem razredu, t J. v razredu volov od 1300 do 1500 kub. cm. Glavna bitka ▼ tem razredu se je vršila med vozači Chyronom in Rotschildom. Chyron Je vojni ves čas s svojim Bugattijem občudovanja vredno enakomerno. Dosegel je povprečno hitrost 107 km in v eni rundi je vozil celo s 112 km. Tudi drugi vozači so vozili večinoma z dvoliterskimi avtomobili Bugatti Italijanski vozači so vozili z Alfa Romeo in Maseratj. Vendar se jim letos ni posrečilo doseči pomembnejše hitrosti in tako Je prišel kot prvi na cilj z absolutno premočjo Chyron na Bugatti Ju. Tudi skupina avtomobilov najmanjšega razreda pod 1500 cm je startala z najrazličnejšimi vozovi Razen poldraglitrskega Bugattija smo videli na dirkališču tudi majhne DKW avtomobile in avtomobile znamke Amilcar, Talbot in »Z«, ki je imel pogon na sprednjih kolesih. Največ defektov je bilo v tem razredu in kljub temu, da je bile precej konkurence, je zmagal Burgaller, ki Je dosegel povprečno hitrost 94 km. Kadar beremo o povprečnih hitrostih, k! so Jih dosegli pri tem tekmovanju, ne smemo pozabiti, da proga Niirberg-Ringa ni ravna, ampak da pelje sicer lepa in urejena cesta po ostrih klancih in v še nevarnejših vijugah. Tako je ta proga tudi najboljša Preizkušnja za vzdržljivost vozov in gumija; od vozačev pa zahteva, da popolnoma obvladajo tehniko vožnje v zavojih. Grand Prix Francoske Skoro istočasno z dirko na Nurburgu se Je vršila dirka za veliko nagrado Francije. Med tem. ko Je na Nurburg-Ringu šlo za tehnično rutino vozača, so na dirki za francoski grand prix dirkalni vozovi lahko popolnoma razvili svojo hitrost Formula, po kateri so starta!!, Je bfla sledeča: Avtomobili niso smeli tehtati skupaj z rezervnim kolesom več ko 900 kg in niso smeli porabiti več ko 14 kg goriva in olja za vsakih 100 km. Glavni zmagovalec Pri tel dirki je bil Williams na Bugattija, ki je prevozil 605.320 km dirkalne proge s povprečno hitrostjo 133,029 km na uro. Drugi je prišel na cilj Bcillot s Peugeotom s povprečno hitrostjo 132,390 km, tretji Co-nelli na Bugattiju s povprečno hitrostjo 132,326, četrti Divo na Bugattiju s 129,043 km. peti Sendcha! na Bugattiju s hitrostjo 121,685 km in Gau+bier na Bugattiju s povprečno hitrostjo 115,067 km na uro. Nega diferencialnega gonila Med avtomobilisti prevladuje Se danes mnenje, da se mazanje diferencijala in gonila motornih vozil vrši najbolje, ako se uporablja mast ali pa zmes masti in olja. Uporabljanje teh mazil pa nikakor ni v skladu s pravilnim in odgovarjajočim mazanjem omenjenih delov. V začetku razvoja motornih vozil so se gonila mazala z mastjo. Vzrok za to je bil, da se pri svoječasnem načinu obdelovanja materijala ni mogei konstruirati okrov diferencijala, ki bi bil popolnoma zaprt in bi ne izpuščal olja. Razen tega je zobato kolesje med vožnjo delalo precejšen hrup. S časom pa so konstrukterji avtomobilov uvideli nedostatke uporabljanja take zmesi masti in olja, ki so povzročale: prvič več porabe moči, ker je odpor konsistentne masti večji kakor olja, drugič nezadostno mazanje teročih se delov in tretjič nezadostno razdelitev mazila. Na podlagi poskusov so ugotovili, da znašajo izgube moči pri uporabljanju zmesi masti in olja za mazanje gonila do 17 % celokupne motorne moči. Danes so okrovi skonstruirani tako, da se lahko brez težav gonila mažejo z oljem. Po današnjih konstrukcijah gonila mora olje odgovarjati sledečim pogojem: Prvič mora mazilo tudi pri najtežjih pogonskih okoliščinah tvoriti na zobeh nepretrgano plast Ta plast mora biti dovolj odporna proti udarcem ter mora ostati nepretrgana tudi pri močnih pritiskih, ki momentano ne nastopajo. Drugič mora mazilo popolnoma gotovo priti do skliznih in ^bličnih ležajev, zato da je zajamčeno zanesljivo delovanje teh delov. Tretjič mora imeti mazilo tudi odgovarjajočo stopinjo gostote, tako da se Pri menjanju hitrosti zniža trenje zobatega kolesja na minimum. Avtomobile kradejo na debelo. Seveda ne Pri nas, ker smo še veliki reveži Pač pa so v Severni Ameriki lansko leto ukradli nič manj kakar 96.000 motornih vozil. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da policija v Ameriki dobro funkcijonira, ker ie našla od ukradenih avtomobilov S7.000 in jih je izročila pravim lastnikom. Manjka sicer še vedno 9000, vendar nas to ne sme začuditi, ker je v Ameriki v prometu 4 milijone avtomobilov in seveda je zelo težko izslediti vse ukradene avtomobile, ker jih tatovi zelo spretno predelajo, tako da se več ne pozna prvotna oblika. Garaža z desetim! nadstropji. V Rimu bodo v kratkem začeli z graditvijo ogromne garaže, ki ne bo imela nič manj kakor deset nadstropij. Avtomobili bodo vozili v garažo po rampi v dvojni špiraii. Graditev te velike garaže finansirajo tovarna avtomobilov Fiat in Italijarisko-ameriška petrolej ska družba. Rusija naroča tovorne avtomobile. Dunajske tovarne težkih tovornih avtomobilov Graf in Stift so prejele te dni od ruske vlade večje naročilo za tovorne avtomobile po 4 in 5 ton nosilnosti, Ford hoče spet povečati produkcijo. Kakor smo pred kratkim poročali, se produ-cira v Fordovih tovarnah v petih delovnih dneh (v tednu) po tri tisoč avtomobilov na dan. Ta produkcija se povečuje za sto avtomobilov od enega tedna do drugega. Vendar Ford s tem poviškom še ni zadovoljen. Naročil imajo tam toliko, da jih sedaj komaj zmagujejo in Ford misli, da bo moral producirati na leto najmanj I milijon avtomobilov, da bo lahko pokrival povpraševanje po svojih avtomobilih v Ame-riki in Evropi. Dve novi tovarni avtomobilov. Delniška družba, ki se peča s prodajanjem avtomobilov »Imperia« v Romuniji, namerava v bližini Bukarešte zgraditi svojo lastno tovarno. Prav tako je ustanovila praška Če-skomoravska Kolben-Danek svojo podružnico na Poljskem, ki bo v kratkem začela z graditvijo avtomobilske tovarne v bližini K rakova. Delniška glavnica nove družbe znala 2 milijona poljskih zlo tov, ___ Avtomobllne nesreče ▼ Ameriki. Po najnovejši statistiki pride v Ameriki na vsakih 100.000 motornih vozil samo 11 nesreč. To število je zelo nizko, če ga primerjamo z evropskimi avtomobilskimi nesrečami. Tako ie na primer v Nemčiji zabeleženih na vsakih 100.000 avtomobilov v enem letu nad 1.100 nesreč. Tudi druge države niso v tem oziru nič na boljšem. Avtomobili s pogonom na prednja kolesa. Kakor je znano, je ideja takih avtomobilov sicer izšla v Nemčiji, vendar se tem ni našel nihče, da bi se resno začel pečati z njihovo produkcijo. Zato pa je Amerika v tem oziru bolj spretna in v Newyorku je prejšnji šef-inženier Fordovih tovarn Ha-rold Wills z nekaterimi prijatelji ustanovil tovarno, ki bo po njegovih načrtih začela s fabrikacijo avtomobilov s pogonom na sprednja kolesa. Državna tovarna avtomobilov na Japonskem. Japonska vlada bo na predlog trgovinskega ministra zgradila lastno tovarno avtomobilov, ki bo v glavnem pod državno upravo. Ogromno dirkališče na Angleškem. V bližini znanega letovišča Bringthon nameravajo angleški avtomobilisti zgraditi dirkališče, ki bi po svoji obsežnost imelo biti eno največjih na svetu. Citroen poveča produkcijo. Velika francoska tovarna avtomobilov Citroen namerava v kratkem preurediti nekatere svoje tovarniške objekte, da bi mogla zvišati in izboljšati svojo produkcijo. V to svrho bodo znatno povišali poslovno glavnico, a razen tega bodo ustanovili bančni zavod, ki bo dajal kredite kupcem Citroenovih avtomobilov. Največja hitrost vožnje v mestih. Češkoslovaška vlada ravnokar pretresa nov avtomobilski zakon. Med raznimi izboljšanimi določbami novega zakonskega projekta imamo tudi nove predpise za vožnjo v mestih in gosto naseljenih krajih. Po teh predpisih bodo avtomobilisti smeli vozili z maksimalno hitrostjo 28 km, dočim je v dosedanjem zakonu bil maksimum hitrosti vožnje po mestih 15 km. Obupne zadeve Pri izpitu vpraša profesor kandidata: »Kdo Je spisal Hamleta?« Kandidat: »Jaz ne.« Zvečer je povabljen profesor na večerjo f . "T , 6 da mu žilica- da ne bi povedal svoji lepi sosedi na desni strani, kaj je vprašal kandidata in kaj mu je ta odgovorit Dama na desni: »Morda ga pa res ni on.« RazžaloSčen se obrne čez nekaj časa profesor k sosedi na svoji levi strani in j! pove, kaj je odgovoril kandidat in kaj je rekla soseda na desni Soseda n« levi: »Morda ga Je pa vendar spisal on?« Do kraja potrt stopi profesor po večerji k hišni gospodinji g. X. in ji pove, kaj Je odgovoril kandidat in kaj je rekla soseda na desni in kaj ona na levi Hišna gospodinja se globoko zamisli, končno pa pravi: »Menda se ne bo izvedelo, kdo ga je.« Uničen se Je čez nekaj časa profesor poslovil od družbe, skupno z njim je odšel pa še neki Anglež. Profesorjevo srce je bilo polno bridkosti in po poti je potožil Angležu, kake odgovore je dobil na svoje vprašanje: »Kdo je spisal Hamljeta?« in nazadnje Je hišna gospodinja rekla: »Menda se ne bo nikoli izvedelo.« Anglež na to: »Najbrže res ne^ • PankracfJ Žolna se vrača ponoči do nezavesti natreskan iz gostilne domov. Krileč z rokama okrog sebe, se dotiplje do prosto stoječega okroglega stebra za plakate. Tipaje se vrt! okrog nJega, a ne najde konca. Z grozo se končno sesede na tla: »Strašno, živ sem zazidan!« • . * Bilo Je med vojno. Po dunajski cestni železnici se vozi ranjen vojak. Glavo ima obvezano ia desno roko. Ranjen Je bil s SrbOL Radovedni sopotniki ca obkrožajo in izprašujejo, kako je tam doli Rad jim je povedal Dobrodušen Dunajčan ga potem vpraša, kaj si sedaj najbolj želi Vojnik nekoliko pomisli potem pa pravi: »Kaj bi si želel? No, eno klobaso, ki bi mi segala od levega ušesa do desnega.« »O, to pa takoj lahko dobiš,« se oglasijo vsi navzoči »No, prav,« pravi vojak, »toda levo uho imam na glavi desno pa v Sabcu.« * * ' Debelnšasta gospa Urša Balon se vozi z vlakom. 2e v tretjič izgine z vso prtljago iz kupeja, kadar se vlak ustavi a ko gre vlak dalje, se vsa potna vrne in sesede na svoj sedež ter obupno vzdihne. Sočuten potnik jo vpraša: »Kaj pa vam je, milo-stiva?« »Oh,« pravi gospa Urša Balon, »že tri postaje se preveč vozim. Zaradi svoje debelosti moram izstopati zadenski, a kon-dukten misli, da vstopam in me vsakikrat prijazno porine nazaj v vagon.« LJIBLJAKA, Pražakova al. 19 ::s Palača »Ljubljanski dvor4'4 Molim poliifka Važen socialno-gospodarski problem na Mednarodni konferenci dela Cel mesec junij je zborovala v Ženevi vsakoletna plenarna skupščina Mednarodnega urada dela. Konferenci eo prisostvovali delegati vseh držav, ki so članice Društva narodov. Tudi naša država je bila na konferenci zastopana po svojih delodajalskih, aelojemalskih in vladnih delegatih g potrebnimi strokovnjaki Najvažnejšo točko letošnjih razprav je tvorilo vprašanje preprečevanja nezgod. To je aktualen problem, ki globoko posega v socialno in gospodarsko življenje vsake države. Problem je postal posebno občutljiv v času stremljenj po ekonomizaciji in raci-jonalizaciji celotnega gospodarstva. V gospodarstvu predstavljajo prav občutno breme^ neprestane obratne in poklicne nezgode večjega ali manjšega obsega ter večje ali manjše intenzitete-Nezgode v množicah so na dnevnem redu. Danes nsodepolna eksplozija tu, jutri tam, danes uničuje življenja požar, jutri plin, rušenje nadstropij, defekti strojev itd. Promet postaja grobnica težkih nesreč. Vsaka posamezna državo je v svojem so-eialno-političnem zakonodavstvu več ali manj že sama mislila na usodepolne posledice vedno večjega števila nezgod. Ni skoro države industrijskega značaja ali kjer se prehaja k gospodarstvu s stroji tudi v kmetijstvu (Danska), ki ne bi imela do vseh podrobnosti izdelan zakon o preprečevanju nezgod. Zakoni ne obsegajo samo predpisov tehničnega značaja o potrebi in napravi varnostih naprav pri strojih, oni imajo tudi administrativne določbe najrazličnejših vrst, predvsem je vrejeno sodelovanje delavstva, pritožna pot ingerenca inšpekcije dela, razstavljanje strojev, obravnavanje nezgodnih slučajev, kazenjska in materijalna odgovornost. Vse te podrobne mere držav niso prinesle pravih uspehov. Morali so zopet priti praktični Amerikanci; da so pokazali prak-tičnej.ša in učinkovitejša pota. Predvsem je tn potrebna vzgoja celotnega naroda. S to vzgojo se prične v šoli in pri otroških igrah in igračah ter se z njo nadaljuje s prvim dnem vstopa v delavnico. V Ameriki ni nobena narodna prostovoljna organizacija bolj razširjena in popolnejša, kakor vsena-rodna organizacij« za preprečevanje nezgod. Narodno gospodarstvo ima iz tega milijard-ne dobičke. Naeijonalne borbe proti nezgodam ne ra-doščajo. Zato je Mednarodni urad dela zgoraj ugotovil potrebo, da je to borbo treba internacijonalno organizirati, postaviti na temelje internacijonalnih konvencij. S tem delom je Mednarodni urad pričel že pred leti V raznih publikacijah je razmotri-val o problemu in objavljal gradivo za dobro ureditev stvari. Lani pa je bilo vprašanje oficijelno postavljeno na dnevni red. Po sklepu lanskoletnih posvetovanj je Mednarodni nrad dela pripravil za letošnjo konferenco potrebno gradivo s pomočjo vpra-šalnih pol na posamezne države. Tako je vse pripravljeno, da se važna eocialno-gospodarska funkcija narodnega gospodarstva mednarodno nredL Pri nas Je problem nenačeL Važen pa je tako, da bi privatna initf jativa mogla pričeti z delom vsaj tam, kjer itak samo privatna inieijativa more ustvarjati uspehe. Preprečevanje nezgod tvori važen del delovanja TOI in drugih gospodarskih organizacij. _ djh. >vnn\\ Od mehtea maformlo, sdrarc £ex« Mete pa* tate*. Vdrcnite torej srofe tete ■ NIVEA-CHEME /ctvSJtMt_. vi lovci, to so taki ki jim je res za gojitev divjadi, zelo potrti. Vse je kazalo, da izide nov lovski zakon, s katerim bodo pokopani vsi njihovi ideali. 2e je izgledalo, da bodo zmagali ljudje, ki nimaio niti pojma o lovskem gospodarstvu, ki nič ne vedo o škodi in koristi divjačine in nimajo srca za bitja mogočnega stvarstva. Ali prišlo je drugače, spremenilo se ]e kar čez noč in vse demagoštvo. ki je hotelo izkoriščati lovstvo v svoje reklamne, sebične svrhe, je padlo ▼ voda Zmagala je ljubezen do prirode. V sredini istega leta, ko smo pričakovali najaujše, je izšla nova uredba o lovopustn, ki Jo mora vsak človek, ki si npa biti nazvan lovcem, pozdraviti z veseljem. V omenjeni uredbi so popravljeni vsi dosedanji nedostatki našega lovstva in na to uredbo smejo biti ponosni, vsi ki so količkaj pripomogli, da je zagledala beli dan. Stari lovski zakon. Stari zakon, to je bil bivSi avstrijski, je bil v oni dobi, ko je bil sprejet, gotovo dober in za takrat primeren. Lovci so bili takrat po večini ljudje, ki jih je ljubezen do prirode privedla v zeleno bratovščino. Taki lovci so pazili na divjad in jo gojili. Zakon ie bil moralen okvir, v katerem so delali, kakor se jim je zdelo primerno in pošteno z ozirom na divjad in na lovske sosede. 2e pred vojr.o in posebno pa po vojni, pa je število lovcev znatno naraslo. Lovstvo je postala moda in sicer prav draga zabava. Da bi bili stroški vsai nekoliko pokriti, so lovozakupniki pričeli lovišča izkoriščevati in šli do skrainosti ter v zlo divjadi in solovcera precej širokogrudni zakon izkoriščevali do skrainosti. Ce jih je kdo opozoril na njihovo nelovsko postopanje, so pač kratkomalo odgovorili, da je to in to po zakonu dovoljeno. Najhujše je trpela od takih nemoratnfii lovcev srnjad. Glasom starega lovskega zakona je bilo dovoljeno srno samico streljati skozi vse jesenske mesece, celo do novega leta. Mnogo naših lovcev je to izkoriščalo. Ni' jim bilo mar za - pr; rodne vžitke, da bi gledali srnjaka sredi cvetja, kaj šele, da bi odstrelili le tistega, ki bi se jim zdel primeren za odstrel Poleti niso hodili na lov. Kdo neki bo vstajal zgodaj zjutraj, ko Je vendar tako prijetno doma v postlji! Nadalle pa se mora poleti na zelazu daleč streljati in sicer s kroglo, kar ni kar tebi nič Pozimi vsega tega ni treba. Človek gre od doma, če ne drugače opoldne, se do čakališča pelje, temkaj sede na stol in čaka, da psi priženejo divjad. Ko pride pred lovca je že vsa izmučena. Lovec jo obsuje s šibrami, če jo dobro zade^ ne, je prav, če Jo rani, pa tudi ni nesreča. Srečen je, da vidi kri. Za spomin na tak lov niso potrebne lovske trofeje, zadostuje dobro zalita večerja. Da divjad, obstrelje-na s šibrami mnogo trpi, to Je pač postranska zadevščina. Samo da se lovec dobro počuti. Prav tako kakor se niso ozi rali na divjad, niso prav nič mislili na lov-ske sosede. Pravi lovd so divjad gojili in le malo odstrelili. Skozi vso pomlad in poletje so divjad čuvali, pozimi pa krmili. Al! y hudih dnen se je divjad tupatam le preselila. In komaj je srnjad prestopila mejo lovišča, že so prežali dobri sosedje ter jo po lovski morali, z dovoljenimi ali nedovoljenimi sredstvi uničili. V lovskem zakonn ni bilo zapisano, da je uničenje sosedove srnjadi prepovedano! Lovci takega kova pa tudi niso prav nič Domislili, da so jeseni m pozimi z enim strelom uničili vedno po dva, večkrat po tri. štiri do pet komadov srnjadi Jeseni ustreljena srna ie že oplojena. Uničen je bil s srno bodoči prirastek dveh mladičev, večkrat v hudih zimah, kakor je bila pretekla, pa sta poginila tudi mladiča tekočega leta, ki sta bila še popolnoma navezana na mater. Nova nredba o lovopustn. V »Uradnem lista« ljubljanske in mariborske oblasti, letnik II. št. 5. z dne 13. junija 1929. v uredbi št. 22. so m vse prej mogoče tolerance starega lovskega zakona ukinjene. Slovenski lovski krogi, katerim je mar gospodarski in športni dobrobit našega lovstva, so podprti po pravih lovcih iz Hrvatske, na čelu jim naše SLD dosegli moderno lovsko uredbo, ki bo v par letih popravila stare grehe in tudi moralno vplivala na našo sedanjo in bodočo lovsko generacijo. Najvažnejša je pač točka glede srnjadi: S tem da je za dve leti in sicer do konca 1930. streljanje srn samic po-popolnoma zabranjeno, so naša lovišča rešena. Vsi tisti, ki niso pravi lovci, razoro-ženi in mnogi, ki niso bili lovci po čustvovanju, nego jim Je bilo mar samo pobijanje in izkoriščevanle lova, bodo slekli lovske suknjiče. Vstopili pa bodo na mesto njih taki ljudje, ki so do danes od daleč In morda celo z zaničevanjem gledali na ovstvo vobče. Kdor bo hotel loviti, bo mora! v lovišče zgodaj zjutraj in si v potu svojega obraza priboriti zaželjenega srnja-ca ali pa ga privabiti na klic. za kar je seveda treba precej prakse. Največje zadoščenje so pa prejeli gojitelji divjadi, ki *o bili ▼ zadnjij letih gotovo upravičeno obupani in jeli popuščati od svojih dobrih ma-nir. Sedaj pa njihove gojence tudi v sosednjih loviščih ščiti zakon. Osnovatelji nove uredbe o Iovopustu pa so se zavarovali tudi proti vsaki kritiki. Ker je bilo pričakovati da bodo najbolj dvignili svoj glas baš tisti ki so najmanj opravičeni in so lovstvo le izkoriščevali, je omenjeni točki 4 b) v nredbi dodan prista-vek, po katerem veliki župan v posebnih primerih in sicer po zaslišan io SLD lahko dovoli kak odstrel divjačine, ki je po zakonu popolnoma zaščitena To bi bilo v primeru, da bi bilo kje res preveč divjadi. Ali to pa ne bo potrebno v doglednem časa. Na srnjadi bogata lovišča so povečini v dobrf.1 rokah m taki zakupniki ali posestniki lovišč gotovo ne bodo imeli interesa streljati srn. Ce pa bodo prosili za odstrel srn lovci ▼ čijih lovišča prihaja srnjad iz sosednih lovišč, ali pa še celo zaradi tega, ker bo tekom teh let ko se ie odstrel srn popolnoma zabranil, potekla njih zakupna doba, bodo njih prošnje kot neosnovane kaj lahko zavrnjene. Le žal, da bo ta doba popolne zabrane prekratka. Od l 1930. dalje bo odstrel srn dovoljen od 1. oktobra do 15. novembra. S tem pa je streljanje srn dovoljeno v dobi, ko navadno še ne zapade sneg, pa je tudi našim loviščem precej pomagano, kajti najbolj neusmiljeno so mesarili med divjadjo takrat, ko srnjad v debelem snegu ni mogla bežati. Skrajšan odnosno spremenjen }e lovo-pustni čas tudi za gamsove koze, kar je gotovo le v dobrobit našega lovstva. Ugodno je rešeno tudi vprašanje zajca in sicer v zadovoljstvo lovca in kmeta, ki sta se kaj rada zlasala zaradi večkrat zlobnega dolgouaa. S tem, da se sme zajca streljati šele s t. oktobrom, je rešenih mnogo mladih zajčkov, katerim so bile drugače prezgodaj od-streljene matere. Kmetu pa je ugodeno s tem, da lovci pogosteje prihajajo na polje šele takrat, ko so že pospravljeni poljski pridelki. Pa tudi s podaIj§anjem odstrelnega časa zajcev v januar, je ugodeno kmetu. Baš takrat se lahko odstreli tiste zlobne dolgo-zobe glodače, ki so se priselili v bližino sadovnjakov s hudobnimi nameni. Nedostatki starega lovskega zakona pa so bili gotovo prav pametno upoštevani pri divji perutnini. S podaljškom Iovopust-nega časa jerebic in fazanov je ustreženo lovcu in kmetu. Dobri lovci so tudi že pred to uredbo pričeli po polju loviti šele v začetka septembra. Kot nadomestilo za skrajšano lovno dobo na poljske jerebice je nova nredba vrnila našim lovcem pred leti veljavni lovodo-pustni čas za gozdne jerebe. Po novi uredbi se sme gozdnega jereba samca streljati že s 16. avgustom. V tem času Je večina gozdnih jerebov že popolnoma dorasla in posebno stari samci se takTat kai radi odzivajo prevarujoči lovčevi piščalki. S skrajšanjem lovodopnstnega časa pa lovstvo ni nič pridobilo, kajti baš v lepih jesenskih dneh, v prvi polovici novembra, ko je odpadlo listje in dišalo po jeseni, je mar-sikak prijatelj prirode na jerebjem lovu vživa! lepe urice. Nič pa ne bi bilo Škodovalo, če bi se pričel lovopustni čas za divje peteline šeie s 16. aprilom, kakor je to uvedlo SLD. Pravilno je tudi orejeno zaradi brakad, to je gonjenja divjadi s psi Z novo uredbo so brakade zelo omejene in kar bo gotovo samo v dobrobit divjadi. Sedaj bi bilo potrebno le še podaljšati zakupno dobo in sicer vsaj za deset let. V petih letfa se lovišče šele komaj uredi. Ko pa pride to lovišče na dražbo, se takoj najdejo ljudje, ki skušajo dobremu gojiteliu iztrgati, kar je dosegel z velikim trudom in navadno še večjimi stroški. Kakor hitro začutijo kako boljše lovišče, že ga draže do neprimerno visokih vsot, ki jih hočejo kriti z izkoriščevanjem lovišča. Na ta način Je navadno že tekom enega leta zopet vse uničeno. Ce bi pa trajala zakupna doba 10 let, bi gojiteli imel priliko vživati tudi sad svojega dela. F*ri desetletni zakupni dobi bi si marsikdo premislil nepremišljeno dražiti, posebno tak. ki mu ni mar gojenje. Štiri ali pet let se že potrpi s praznim loviščem, deset let plačevanja ra nič vžiti od lovišča pa najbolj zakrknjenemu nagajivem preseda. Kakor hitro bo to doseženo, bomo imeli najnovejši lovski zakon. Naše lovske uredbe ugajajo tudi v ostalem delu naše države in ne bo dolgo, ko bo povsod upeljan zakupni sistem. Salonit cementno azbestni je za pokrivanje rgr® boljši materija! f V „Novem Jeruzalemu" »sreteflcor sodnega dne« — Nafvecji rvdnfk za baker na svetu — Ameriška delavnost in vztrajnost Sak Lake Giity, IS. junija, štora za 10.000 Bueš, deloma na volovskih vpregah. Polagoma je nastalo več naselbin in stvo-rila se je država Utah (izg. juta), i Mormonci so zgradili Salt Lake City (izg. soft lejk siti) po dobro premišljen lem načrtu: zelo široke snažne ulice z Javnimi vodnjaki, kjer se vsak lahko napije čiste in mrzle gorske vode, mogočna javna poslopja, obdana od veli-cth dreves, prostorni parki, lepe šole, jnmiverza s krasnimi laboratoriji, kapi-tfol, spomeniki, ceste z razkošnimi prodajalnami — človek ne bi mislil, da je iv glavnem mestu »Svetnikov sodnega »•ne«. Tako namreč Mormonci imenuje?!) same sebe (Church oi Jesus Christ ioif Latter Day Saints). To je »Novi Jeruzalem« fn njega naj-rečia znamenitost sta mormonski »Ta-;rnakelj« in tempel. Tabernakelj je Ogromna, okrogla dvorana,.ki ima pro- dal zlate plošče ustanovitelju in ginlji-vo je bilo, s kakšno otroško prepričanostjo nam je »prerok« dejal: — Četudi vi morda tega ne verujete, resnica je pa le! Ta avddjenca prt vrhovnem poglavarju te čudne vere je bila prav zanimiva. V tempel pa nas niso pustili, tja smejo samo verniki. Mormonci seveda že dolgo nimajo po več žen, ne samo, ker jim danes to ameriški zakoni prepovedujejo, temveč tudi, ker bi bil tak »šport« danes, pri velikih zahtevah, ki jih stavi ameriška žena na svojega moža, mnogo predrag. Med mestnimi spomeniki je najzanimivejši spomenik galebom: na visokem marmornatem stebru kroglja in na njej dva galeba iz brona. Spomenik so postavili Mormonci galebom v zahvalo, da so jim v prvih letih' po njih prihodu uničili velikanske roje kobilic. Pobijanje galebov se še sedaj kaznuje z globo 50 dolarjev. Čudno je, da žive galebi na Velikem Slanem jezeru, v katerem ni rib. Hranijo se z žuželkami, ki jih love po okolici in z ribami iz reke Jordan. Mormonci so imeli nekaj časa večino v mestu ter so imeli v rokah vso upravo, ker so pa vladali preveč strogo, so *e ostali prebivalci zedinili ter. nasto- pft! proti njfm. Danes »o Morraonct r mestu v manjšini, pač pa fmajo večino Po vsej okolici, kjer so si tudi zgradiH razkošna svetišča. Razširiti hočejo svojo vero Po vsem svetu in vzdržujejo v ta namen več misijonskih postaj. Naslednji dan smo si ogledali rudo-kop Bingham, kjer pridobivajo bakreno rudo, in sicer na prostem. Rudnik je podoben železokopu v Eisenerzu na Štajerskem. Odnašajo polagoma celo goro. Na šest in dvajsetih terasah raz-streljujejo skalovje ter ga z gigantskimi električnimi lopatami mečejo v vagone. Na vsaki terasi je namreč tir. Nad 80.000 ton bakrene rude odpeljejo vsak dan, to se pravi več kakor so odpeljali dnevno za časa gradnje Panamskega prekopa. Občudovaje smo gledali neprestano kopanje in premikanje vlakov po terasah tega rudnika, ki je največji rudnik za baker na svetu. V ozki dolini poleg rudnika je nastalo rudarsko mestece Bingham, kjer je tudi kakih 150 Slovencev ter nekaj Srbov in Hrvatov. Slovenci imajo svoje društvo in so večinoma samci Zvedel sem to od g. Stampfla, Slovenca iz Ljubljane, ki me je prišel dan pozneje obiskat v hotel. Žal mi je bilo, da nisem prej zvedel, da imajo tu društvo, ker bi se bil rad sestal z njimi, a naslednji dan sem moral odpotovati. Kraj Bingham leži 28 milj od Salt Lake City in ima samo eno cesto v ozki dolini, dolgo 3 milje. Tipično zapadno ameriško rudniško mesto. Rudarska industrija tvori bogastvo države Utah. Vrednost pridobljene rude 1. 1926. cenijo na 120 milijonov dolarjev, to je okoli 2.300.000 dolarjev na teden. V državi Utah je več premoga kot v Ruhrski kotlini v Nemčiji. Strokovnjaki so izračunali, da pri sedanji uporabi Utah lahko zalaga vse Zedinjene države s premogom 250 let. Te številke kažejo le drobec zemeljskega bogastva Zedinjenih držav. Bakreno podjetje Utah Copper Company je od 1. 1904. sem plačalo 170 milijonov dolarjev di-vidend. V državi Utah je 93 raznih rud. Od tu smo se peljali v Saltair Beach, veliko kopališčo poslopje ob jezeru, ki spomfaht na kazine ob francoskih obalah. To je edina naselbina ob jezeru, ki je pusto in prazno kakor Mrtvo morje. Jezero je ogromno, meri 5640 kvadratnih km. Voda vsebuje do 27 odstotkov soli, ki Jo ob bregu pridobivajo potom izpuhtevanja v nizkih gredah. Kopali smo se v jezeru, a kopelj ni prijetna. Res Je, da se ni mogoče potopiti, toda tudi plavanje je skoraj izključeno, ker uhajajo noge neprestano nad vodno gladino. Voda je temna in trda, Človek ima neprijeten občutek, da je v čudni tekočini. Gorje, če pride voda v oči, silno skeli! Treba je v tem primeru vtak niti prstov usta in z obilno slino izmiti sol iz očesa. Ponekod plavajo po gladini široki pasovi bele slane "pene in iz jezera se dviga slana sopara. Jezero je ie 2 do 3 metre globoko. Blizu kopa lišča je Antilopski otok, na katerem bi va čreda bizonov. Southern Pacific že leznica vodi preko jezera na 31 km dolgem nasipu, kojega gradnja je trajala pet let Vozeč se po nasipu v smeri proti San Frančišku sem imel vtis, kakor da se vozim preko lagune v Benetke. Na vožnji sem občudoval Čudovit solnčni zahod: ker je polno slane pare v zraku, nastanejo na nebu čudne barve, ki jih ni nikjer drugod opazovati na svetu. Na zapadu Jezera Je velikanska pu stinja, a prišel bo čas, ko bodo vztrajni Američani spremenili potom namakanja tudi to deželo v rodovitno, obljudeno zemljo. Načrti za to so že napravljeni, delo bo stalo 15 milijonov dolarjev. Sedaj je v državi Utah 30.000 farm, ki so pridelale 1. 1928. poljskih pridelkov za okroglo 45 milijonov dolarjev. Investiranih je 30 milijonov dolarjev v ovcah in nad 23 milijonov dolarjev v goveji živini. Investicija 2 milijonov do lariev v perutnini je tako dobra, da so izvozili L 1928. za 6 milijonov dolarjev. Sena so pridelali istega leta 1,608.000 ton, rdečih jagod pa za več kot 30.000 dolarjev. Pred petdesetimi leti pa je bila tu še skoraj povsod neobljudena puščava. Človek se divi tej delavnosti, energiji in vztrajnosti. Dr. Pavel Breznik. Smolnik na Pohorju Smolnlk nad Rušami na Pohorlo s svojo ljubko cerkvico in sv. Duh na Ostrem vrhu dolgohrbtnega, munasto zveriženega našega obmejnega Kozjaka, sta dobra soseda prvi južno, drugi severno od ozke, a globo« ko izjedene zelene dolinice s koroških planin drveče Drave, preko katere se pozdrav Ijata noč in dan prijateljsko leto za letom. Saj sta ločena in oddaljena drug od drugega tako, da do spora med njima ne more priti. Ostri vrh, od Smolnika opazovan, tako strm, da misliš, da bi mora! romar ali planinec, z lestvami ali vrvmi nadenj, se dviga smelo, ponosno in samozavestno proti nebu, kakor je to pač primerno za mejnik mladostne, čilosti prekipevajoče mlade države. To je utrdba od narave postavljena. Zdi se ti pa, da smatra svojega pohorskega soseda, da je s svojimi 900 m višine jedva 40 m višji od njega, vseeno za nekaj precej nizkotnejšega in manj pomembnega Seveda, saj je on mejnik in stražnik na naši meji, ne pa Smolnik v varnem in mirnem pohorskem zatišju. Da, Smolnik je že starejši, starodavnejši; rad premišljuje in se udaja svoiim mislim in sanjam z nekim notranjim uživanjem. Le stopi, prisedši lz Ruš ali Fale čez Olobokarjev vrh, odkoder uživaš sijajen razgled na Dravo, falsko graščino in falsko elektrarno, na mično pokopališče, ki z živo mejo v štirikotu s slovansko lipo v vsakem kotu, obdaja smolniško cerkvico, pa te takoj objame njegova sanjavost. Med grobovi z lesenimi nizkimi križi brez imen, a od narave bogato okrašenimi, in bujnimi planinskimi cvetlicami, celo z riiastim slečem, ki raste tudi še na bližnji nedostopni Jelen-ski peči, opaziš preprosto grobnico. V precej nerodnih verzih nam pove nagrobna plošča, da je tu ustanovitelj in graditelj cerkvice, Luka Hleb 1. 1874 našel svoje zadnje počivališče; za njim pa njegova žena Ana. Ako hočeš videti pravi tip pristnega pohorskega kmeta, premožnega, solidnega, in podobo slovenske mamice, njega vredne, potem si moreš ogledati to sliko. Hlebovi so izumrli; spomin na nje pa živi in bo živel. Ne le cerkvica, ki so j» postavili bo pričala o njih življenju in delovanju; tudi »Hlebov dom«, tri minute oddaljen od cerkvice in od Dravske podružnice SPD za planinski promet izborno preureien hrani in bo hranil spomin na nje. Gorenjak, Brod-nar, Žvajgar, Arel, Jurko Celej, Harič, Globokar so lepo doneča imena slovenskih oratarjev-seljakov, ki so si tu v tem gorskem selišču pred sto in sto leti postavili svoje domove, hleve in staje za svojo živino, za svoje sotrudnike, ki so z njim krčili svet in ga obdelovali od roda do roda s trudom in muko, a z veseljem in ljubeznijo. Ena najlepših ln najprijaznejših Izmed njih je lilebovina. Zelene, sveže in mehke tratice se razprostirajo okoli doma, med njimi in visokim pristno pohorskim hlevom in te vabijo, da se uležeš in odpočiješ. Uspavajoče melodijozno žuborenie gorskega studenca pa te zaziblje v prijetno uživa-vanje krasne okolice. Globoko pod sabo gledaš kos Dravske doline, ki se kot srebrn pas vije skozi njo Drava; na njenem levem bregu leži Selnica, eno izmed najstarejših slovenskih selišč tod, kjer so že v 10. stoletju naši praočaki sadili vinsko trto in veselo prepevali lepe vinske pesmice. Gosti dim, ki se brez prestanka vali izza severnega obronka Pohorja v vzhodni smeri pro ti Sv. Urbanu, ti naznanja, da tam zadai, kjer so nekdaj v primitivnejših razmerah živeli Keltje in za njimi Rimljani, sedaj sto. ji moderna tovarna, ki sicer duši gorski zrak, ki pa ni mogla zadušiti gorke in svete ljubezni čvrstih Rušanov do krvi in zemlje slovenske. Kakor petstoletne bukve tam gori na pohorski rebri, neomajno stoje in kljubujejo viharju in času. tako so stali in stoje vedno z glavo pokonci, kot svobodni Slovani možje Rušani! V ozadju, proti severu, pa se dvigajo bregovi Kozjaka od tam, kjer se pod Sv. Urbanom, zaščitnikom naših vinogradov, začenjajo že Slovenske gorice, do tja, kjer se na Ostrem vmu dviga cerkev Sv. Duha. Veliki Boč, Jarčev vrh in Zavčarjev vrh, vsi pokriti in ogrnjeni do slemena s temnimi borovimi in smrekovimi gozdovi v nižjih legah pa okrašeni z vinogradi, travniki, njivami in belimi hrami. Nekdaj ni bilo tako mirno ln tiho tu na Smolniku pri Hlebu. To je bilo tedaj, ko je bilo gori na Glažuti, dobro uro hoda od Smolnika, blizu Ploča Beigota. sto in sto delavcev, domačih in tujih nemških, iz sosednje Češke in Saksonske, zaposleni.! v pohorskih gozdovih in v tovarni za izdelovanje stekla. Tedaj je vladal v tem pohorskem sedlu velik promet. Nele gostilne, dobro idoče, tudi veliko trgovino so imeli Hlebovi; sto do stoinpetdeset voznikov se je dnevno ustavljalo tu na svoji vožnjj doli v dolino ali gori na Glažuto. Pa tudi mnogoštevilni lesni delavci, drvarji so redno prihajali semkaj iz glažute v nedeljo, kakor danes planinci in izletniki iz mesta in doline, da se tu odpočijejo in okrepčajo. Naravno, da še danes v cerkvici Device Marije, kjer se vrši cerkveni shod 2. julija pohorski drvarji posebno slave sv. Roka, ki se je »usekal« s sekiro in nosi rano na nogi nad kolenom, s pobožno željo, da jih obvaruje slične nezgode. »Hlebov dom«, ki ga sedal vzorno, skrbno in za vsakega gosta ljubezniivo upravljata sestri Tončka in Rozika Dolinšek, doma na pristni pohorski kmetiji nad Rušami kakoršna je Hlebovina, nudi izletnikom sko zi vse leto vse, česar so potrebni, naj se ustavijo tu samo za nekaj uric. ali naj že ostanejo tu za eno noč ali za več dnu Sveži gorski zrak mirno življenje ln zdrs va, sveža gorska voda, skrbna postrežba, red snažnost, nizke cene, možnost najraz-ličnejšia izletov na vse strani-, na Klopni vrh, na Arlnov in Jurkov vrh s sijajnim razgledom na Dravsko dolino. Maribor in Slovenske gorice, v Lobnico k Velikemu Šumiku, od tam črez Kravji hriber na Glažuto, ali pod Ravbarske peči k Plošu (Bel-gotu) in dalje do Ruške koče ali še lepše na Veliki vrh in k Sv. Trem kraljem; vse to bo brezdvomno v najkrajšem času znatno dvignilo število izletnikov, prihajajočih na Smolnik, pa tudi število stalnih poletnih gostov; žal ne bo nobenemu pač pa bo vsak privabil novih. Dr. Fr. Mušlč. 0 soiočarsci Zbog vplivanja solnčnih, osobito ultravijoličnih žarkov na nepokrito kožo, nastanejo na nji površne opekline kot jih imamo priliko opazovati posebno pri turistih-planincih in vobče pri ljudeh, ki se ali pod posebnimi pogoji prekomerno izpostavljajo solnčni luči, ali pa so za obsevanje premalo utrjeni ali zanje posebno občutljivi. Koža nabrekne, pordi in je vroča, občutljiva ter boleča. Časih se pokažejo tudi večji ali manjši mehurčki na njej, kakor pri opeklinah po ognju. Po nekaj dneh se zapaljena koža začne luščiti in visi v cunjah vrh podjage. Nekatere tako opaljene osebe močno boli glava, srce jim mučno utripa, vzdiguje se jim in telesna njihova toplota se dvigne več ali manj visoko nad normalo. So opečenci, ki se čutijo težko bolne, drugi pa po bolečinah in neprijetnostih v nekaj dneh ali tednih popolnoma okrevajo. Kjer je pa velik del kože opečen, je tudi smrt mogoča. Osobito jetičnike je zaradi povzročenih krvavitev iz pljuč stalo neprevidno in pretirano solnčenje že večkrat življenje. Opekline ne nastanejo pri naših temperaturah nikoli zaradi solnčne vročine, ampak zaradi že omenjenih ultravijoličnih žarkov. Posledica tega učinkovanja na kožo so kemične spremembe predvsem v krvi, ali na kratko povedano; zastrupljenje. O teh žarkih pa vemo, da ne morejo, kakor uče eksperimenti, kaj bolj globoko prodreti v tkanine. Na drugi strani pa vemo zopet, da v tropičnih deželah, kjer na primer zamorci, ki nosijo svoje glave nepokrite, a iih imajo zavarovane z lasmi, kot z gosto žimasto kbbučevi-no, skoro nikoli ne obole zaradi oscln-čenja. da pa je marsikakega gologbve-ga belokožca samo par minut izpostavljanja glave pekočemu solncu stalo življenje. Iz tega bi sledilo, da sta v takih' primerih dve komponenti odločilni: žarki glede kože, glede razgrevanja pa visoke solnčne temperature (krog in nad 70 st. C), ki okvarijo možganske opne in možgane same, če ni glava primerno zavarovana. Svetlobna opaljenja so odvisna samo od iakosti ultravijoličnih žarkov, ki ;'h gost, prašen, meglen, z vodero paro la-sičen zrak, kakor znano, v veliki meri absorbira. Zato je njihov učinek v višinah, na gorah, n. pr. največ.,i. posebno še, če jih sneg in led reUektirata. Z njimi se opečeš prav lahko pozimi in v, okolici, katere temperatura je vse drugo nego poietna. V vseh teh primerih bi se smelo v: strogem primeru besede govoriti o soln-čarici. Navadno se pa pod tem imenom razume vročinsko kap, ki je časih sicer lahko združena r osolnčenjem. a ima za nastanek vse druge pogoje, predvsem vročino, ki ni treba, dasi je to navadno, biti uprav solnčna. Taka kap lahko zadene tudi ljudi, ki delajo na nrj-mer na ladjah pri razvročenih parmh kotlih in pečeh pod njimi. Bistvo tega obolenja je navadno pre-vročenje telesa, zbog česar se kri, ki je izgubila vodo, zgosti, ali ker zaradi zraka. prekomerno napojenega z vodenimi parami, telo ne more oddajati več vode, t. j. potu v toliki meri, kakor je treba. Kjer je mogoče hladiti telo z dotokom nove, mrzle vode. ne more priti do kapi niti ne v drugem primeru. Iz tega je pa razvidno, da tudi nastanek vročinske kapi ni enoten. Enkrat nastane zbog pomanjkanja vode zgošče-nje krvi — taki ljudje se nehajo potiti drugikrat zastaja pot, ker je ventilacija preslaba (ti bolniki so od znoja premočeni). Kar je obema primeroma lastno, je kopičenje toplote, torej prekomerno pregretje telesa in krvi. Da že iz teh vzrokov zadržano toploto še zvišuje, kakor se to dogaja pri poljskih delavcih, pri vojakih itd., je jasno. In v resnici takim bolnikom naraste temperatura na 40 st. in več stopinj, kar se časih. zlasti v tropičnih krajih, zgodi lahko tekom pol do ene ure. Taki bolniki so rdeči v obrazu, respi-racija je nagla in ječajoča, srce utriplje pospešeno, pupile so široke. Nekateri bolniki se naglo onesvestijo, delirirajo, dobe krčevite spopadke in srce jim omaga. Smrt nastopi lahko v par minutah. Takega bolnika sleči, če treba do nagega, položi ga v senco in oblivaj ga z mrzlo vodo! Takemu daj tudi piti, kolikor more, ali daj mu, da požira ledene koščke. Stavi mu tudi led na glavo. Puščanje ni umestno in nima smisla, dasi se še vedno pogosto izvaja. Profilaktično je skrbeti, da se težko delo vrši v urah, ko je velika vročina že minila, da paziš na dobro kožno ventilacijo s primerno 'ahko poletno, propustno, svetlo obleko, da ne delaš v gnječi, amoak izoliran, nadalje da imaš na razpolago dovolj hladne vode. Ponesrečencem dajaj do zdravnikovega prihoda močne, mrzle črne kave, — alko* hol je tudi tu, kakor povsod, Škodljiv. Dr. X. Šport Plavalne tekme za prvenstvo Slovenije Včeraj dopoldne in popoldne so se vrši« le v športnem kopališču SK Ilirije plaval« ne tekme za prvenstvo Slovenije, katerih »e udeležujejo plavači in plavalke Ilirije, Ljubljanskega športnega kluba in Primorja. Prijavljenih jih je približno 130. Razsodišče je bilo sestavljeno nastopno: Vrhovni sodnik inž. Debelak; starter Savo Sancin; sodniki inž. Bleiweis, arh. Spinčič, Sketelj, dr. Lapajne, Kavšek; časomerilci dr. Kramaršič, kap. Wissiak, rav. Perhavec. Brumat, Vodišek; sodniki za skoke: dr. Kandare, Kavšek, arh. Spinčič, svetnik De« kleva, dr. Kramaršič, inž. Medved. Kot za« pisnikarja fungirata gg. Cek in inž. Gom« bač. Organizacija, ki j* je imel v rokah LPP, je funkcionirala brezhibno. Proge v bazenu so bile naravnost idealno označene. Zali« bog vreme v soboto ni bilo lepo, tako da zanimivim tekmam ni prisostvovalo mno* go publike. Glavne točke se vršijo danes v nedeljo ter bodo gotovo privlekle mno« gobrojno občinstvo, ki se bo lahko divilo napredku našega plavalnega športa. Rezultati v soboto dopoldne: Predtekl juniorke 50 m prosto: 1. pred« tek (4 tekmovalke): 1. Otruba J. (P) 49.8, 2. Dolenc S. (I) 52.6, 3. Jerina (P) 53.6, 4. Ham (I). 2. predtek (5 tekmovalk): 1. Jen« ko V. (I) 45.2, 2. Prekuh (P) 47.2, 3. Bre* celj (P) 48.6, 4. Erbežnik (P). — Pri tek« movalkah je bilo opaziti, da dobro ne ob« vladajo cra\vl stila. Večina tekmovalk je plavala prsno. Predteki juniorji 100 m prsno: 1. pred« tek (4 tekmovalci): 1. Payer (I) 1.36.2, 2. Mikšič (P) 1.37.2, 3. Menardi (P) 1.47.8, 4. Sušteršič (I); 2. predtek (5 tekmovalcev): 1. Ogrin (P) 1.37.8, 2. Bradač (I) 1.38.4, 3. Otruba (I) 1.38.6, 4. Šturm (P). V finalu se pričakuje ostra in napeta borba med Pa« verjem, Mikšičem, Ogrinom, Bradačem in Otrubo. Predtekl seniorfi 400 m prosto. 1. pred« tek (4 tekmovalci): 1. Gaberšek (P), 2. Je« sih. (I), 3. Jenko (I), 4. Tuma (P), 2. predi« tek (4 tekmovalci): 1. Erbežnik (P), 2. Sra« mel (P), 3. Dolhar (I), 4. Grilc (I)- Ker pridejo vsi tekmovalci v finale, so odpla« vali progo zelo ležerno. Borba v finalu za prvo mesto se bo vršila med Gaberškom, Jesihom, Erbežnikom in Jenkom. Predteki juniorke 100 m prsno. 1. pred* tek (pet tekmovalk): 1. Škulj (I) 1.54, 2. Tome (P) 1.54.2, 3. Erbežnik (P), 4. Otru« ba (P); 2. predtek (6 tekmovalk): 1. Treo (P) 1.45.4, 2. Jenko (I) 1.46.2, 3. Prekuh (P) 1.46.6, 4. Bradač (r). V finalu je favoritka Treova, ki pa bo v Jenkovi in Prekuhovi naletela na hudo konkurenco. Za ostala mesta se bodo borile Bradačeva, Otrubova, Erbežnikova in Škuljeva. Predteki seniorji 200 m prsno. 1. pred1* tek (5 tekmovalcev): 1. Grilc (I), 2. Jesih (I), 3. Pintarič (P), 4. Ogrin (P); 2. pred« tek (3 tekmovalci): 1. Sever (I), 2. Goljev« šek (P), 3. Kovačič L. (P). Favorit v finalu je Sever. Borba za ostala mesta se bo vo» dila med Grilcem, Jesihom, Pintaričem in Goljevškom. Finale juniorji 4 X 50 m prosto: 1. Iliri« ja I. (Kolacio, Peče, Otruba, Turnšek) 222.2. 2. Primorje I. (Mayer, Tuma Z., Ko« lar, Wilfan) 2.23.2, 3. Ilirija II. 2.30.8, 4. Primorje II., 5. Primorje III., 6. Ilirija III. Zelo ostra in zanimiva borba med Ilirijo I. in Primorjem I. Primorje je izgubilo sta« feto zaradi zelo slabega plavanja svojega prvega plavača Maverja, ki je prišel na predajo kot četrti ter izgubil približno 12 m. Predzadnji plavač primorjanske štafete Kolar zelo pridobi na terenu, a finalist \Vilfan prinese v kolosalnem spurtu nekaj centimetrov za Ilirijo Primorju drugo me« sto. Ilirija je imela bolj izenačeno moštvo. Nato so sledili skoki juniork. Startale so tri tekmovalke. Prvo mesto je s 30.08 točk dosegla \Vohlfartova (I), ki je izva« jala naslednje skoke: naprej na glavo z za« letom, nazaj na glavo, poldrug salto na« prej z zaletom, salto nazaj. Drugo mesto si je priborila Ilirijanka Dovčeva. Izvajala je naslednje skoke: naprej na glavo z zale« tom, nazaj na giavo, salto naprej z zale« tom, poldrug salto naprej z zaletom. Tret« ije mesto je zasedla Primorjanka Nada Gr« mekova, ki je dosegla 15.64 očk. Skakala je naslednje skoke: naprej na glavo brez za« leta, povratni skok s prigibom, skok nazaj na glavo, salto nazaj. Waterpolo: V tekmi, ki jo je sodil go« spod Medved, je Ilirija L (Kavšek, Jereb, Goršič, Kolacio Dušan, Sever, Otruba, Kra« maršič) premagala Ilirijo 1L (Stepišnik, Klemenčič, Antosijevič, Payer, Adamič, Košak Kolacio Milan) s 6 : 0 (3 : 0). V drugi tekmi LSK ni nastopil proti Pri« morju II. Zmaga pripade torej Primorju II par forfait s 3 : 0. Rezultati v soboto popoldne: Popoldne ob treh so se tekmovanja na« daljevala. Kot prva točka je prišla na vr« sto: Finale seniorji 400 m prosto: 1. Jenko (I) 6:46.6, 2. Gaberšek (P) 6.56.6, 3. Tuma (P) 7.11.2, 4. Erbežnik (P), 5. Jesih (I), 6. Grilc (I); ostra borba se je bila med prvima, ki sta se do 50 m pred ciljem menjavala v vodstvu, dočim je poslednjih 50 m Jenko gladko zbežal. Prednost je imel pred svo« jim konkurentom posebno v obratih, ki jih je izvajal dobro. Predtek juniorji 50 m prosto; 1. predtek: 1. Wilfan (P) 32.2, 2. Turnšek (I) 34.4, 3. Peče (I) 37.2, 4. Jandl (P); 2. predtek: 1. Kolacio (I) 34.8, 2. Kolar (P) 35.2, 3. Tuma Z. (P) 35.4, 4. Martine (I); v prvem predte« ku je Wilfan gladko zmagal, drugi pa je nudil krasno sliko borbe med Kolaciom in Kolarjem, ki sta se pehala za vsak centi« meter prednosti. Predteki seniorjev 100 m hrbtno; 1. pred« tek Jesih (I) 1:41.2, 2. Goljevšček (P) 1:47, 3. Seunig (I) 1:49.4, 4. Šramel (P); ta če« tvorica je plavala bolj ležerno, ker se ni bilo treba nobenemu bati, da bi izpadel. Bolj so se potrudili v drugem predteku: 1. Medved (P) 1:40.4, 2. Payer (I) 1:42. 3. Sketelj (P) 1:42.8, 4. Kovačič O. (P). V tem plavanju je startalo pet tekmovalcev, zato se je bilo treba izogniti zadnjemu me« stu, ker pridejo samo štirje v finale. Finale juniorke 4 X 50 m; 1 Primorje I 3:16.6 (Brecelj A., Erbežnik M., Otruba, Prekuh), 2. Ilirija I. 3:28.2 (Škulj I., Žebre, Ham, Sever), 3. Ilirija IL 3:35.4, 4. Primor« je II., 5. Ilirija IIL Primorje je postavilo samo dve štafeti, toda bile sta obe zase« deni prav dobro. Prva je zmagala v dru* gih dveh predajah, druga pa je še v zadnji predaji držala tretje mesto, ki ga zadnja plavalka ni mogla držati do konca. Predteki juniorji 100 m hrbtno; 1. pred« tek: Šušteršič (I) 1:36.6, 2. Otruba (I) 1:50.2 3. Bakarčič (P) 1:58.4, 4. Menardi (P); 2. predtek: 1. Šturm (P) 1:30.2, 2. Ogrin (P) 1:40.4, 3. Bradač (I) 1:40.8, 4. Tuma Z. (P) Mlada juniorska garda se je v teh pred« tekmovanjih dobro izkazala, kar nam bo takoj jasno, če primerjamo te rezultate z rezultati seniorjev v prejšnji točki. Skoki juniorjev; prijavljenih je bilo osem skakačev in so vsi startali. Skoki gotovo niso bili vzgledni do brezhibnosti, toda vi« delo se je, da se fantje trudijo, in to nam daje nade, da se bo iz njih razvil dober, tudi prav dober naraščaj. Sodniki so oce« njevali poedine skoke malo prestrogo. Pla« sirali so se: 1. Longyka (1) 48.42, 2. Otruba 0) 41.76, 3. Kopač (I) 37.98, 4. Strnad (I) 37.48, 5. Živec (P) 35.36, 6. Sajovic (P) 30.84. Waterpolo: Primorje II. : Ilirija H. 1 • 1 (1 : 0). Igra ni bila baš propagandna, igra« lo se je zelo ostro, mestoma celo surovo. Vsi so si oddahnili, ko je sodnik odžvižgal. V včerajšnjih tekmovanjih se je vršilo pet finalnih točk, od katerih je Ilirija iz« vojevala štiri, Primorje eno. Temu primer« no je tudi stanje točk: Ilirija vodi s 134 pred Primorjem, ki je doseglo $2; razlika 52 v korist Ilirije. Danes se bo dalje tekmovalo dopoldne in popoldne. Predteki so že vsi absolvirani, tako da so na dnevnem redu sama finala. Kdor bo torej hotel sproti šteti točke, bo imel dovolj posla (prvo mesto šteje 13 točk, drugo 8, tretje 5, Četrto 3, peto 2, šesto 1; za štafete in vaterpolo se vzame dvojno število). Današnje juniorske nogometne tekme Na prostoru SK Ilirije se odigra danes pre-ostali del I. kola juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije. Ob 8.30 dopoldne igrata SK Mars in SK Rakovnik (sodnik g. Betetto), popoldne ob 17. ŽSK Hermes in SK Savica (sodnik g. Mahikovec) in ob 18.15 SK Slavi ja in SK Reka (sodnik g. Dolinar event. g. Deržaj). V dosedanjih treh tekmah I. kola so zmagali Ilirija I, Primorje in Jadran. Ti trije klubi to zmagovalci v današnjih tekmah ter poleg njih še SK Celje in SK Svoboda bodo igrali prihodnjo nedeljo v II. kota, za klube, ki bodo v I. kolu lz- Pavla Lovšetova: Kako se zabavajo Američani Takoj za »vaudeville-teatrom« ceni Američan najbolj rokoborbo — fight. Bikoborbe v Španiji in rokoborbe v Ameriki, to je menda tam najvišja zabava vseh slojev, revnih in bogatih. Da se nisem na lastne oči prepričala, s kakim navdušenjem so se celo inteligenti drenjali okoli blagajne, da si pribore drago vstopnico k tej pretepaški siavnosti. bi tega nikdar ne mogla verjeti. Ker za to nisem izrazila prevelikega zanimanja, so me poučili, da Amerike vobče ne bom poznala, če si ne ogledam te njene specijalitete. Pa sem šla v areno s par mirnimi Kranjci, ki pa so tekom telesne borbe od navdušenja tako podivjali, da so kričali z drugo publiko kakor jesiharji. Tega huronske-ga vpitja ne bom pozabila nikoli in to je poleg nekdaj okrvavljenih in raztolčenih obrazov največji vtis, ki sem ga dobila od rokoborbe. Nekaj nepopisno divjaškega je v bojnem razpoloženju tega »športa«. Še preden manager predstavi borce, se vršijo med publiko visoke in nizke stave — dolarji šumijo in nikomur se jih ne zdi škoda... Kakor da bi se s tem reševala domovina! Ko si nasprotnika podasta roko in prijateljsko izjavo, publika z napetostjo pričakuje zvončevega znamenja za pričetek. Prijatelji dajejo iz prvih vrst še poslednje nasvete junakoma. Maserja se važno sučeta okoli svojih negovancev; vse na odru in okoli odra živi v napeti nervoznosti, le junaka skušata vzdržati majestetično pozo; saj se vsak od njiju zaveda, da se bo boril za veliko čast in končno za veliko vsoto. Znano je, da so nekateri iighterji postali čez noč bogatini, saj v velikih mestih ljudje tako radi plačajo 5, 10, 20 dolarjev vstopnine in v Miami (Florida, to je nekakšna evropska Opatija) ali v Newyorku se zbere k taki siavnosti do 40.000 ljudi. Včasi obleži borec kakor mrtev in reditelj pristopi k njemu, šteje 1, 2---8, 9, — takrat pa skoči navidezni mrtvec zopet na noge, ker poraza noče doživeti, dokier je še pri zavesti. Zato tudi ne sme dočakati klica 10, temveč nadaljevati boj, dokler znamenje z zvoncem ne dovoli enominut-nega odmora. Takrat skočita na oder zopet maserja, ki na vse pretege drgneta razgrete mišice; prijatelji priskočijo k ranjencu ter mu z gobo in vodo iz-mivajo rane. Ko zvonec drugič pozove, je bojna besnost seveda podvojena. Tigra na odru ne poznata usmiljenja drug z drugim; zdaj se pocedi kri po licu, vratu, prsih — zdaj omahne eden, zdaj drugi in najtežje se bije oni, kateremu kri zaliva oko, ker bije kot slepec obupno v nasprotnika. Vmes pa kriče gledalci kot ponoreli, vstajajo s sedežev, krilijo z rokami, pozivajo drug drugega, naj sede, skratka: cela^ norišnica. In vendar, ko je borba končana, se duhovi neverjetno hitro pomirijo; zmagovalcu priredijo ovacije; ta pristopi k poražencu — če obleži ranjen ali nezavesten — in ga pomaga s prijatelji odnesti z odra. Občinstvo se zadovoljno razide. zlasti oni, ki so dobili stavo, so ponosni, ker so »naprej vedeli« kdo bo zmagal. Kadar se vrši borba za prvenstvo, takrat je zanimanje občinstva po vsej Ameriki tako napeto, kot pri predsedniških volitvah. Kdor ne more prisostvovati borbi na licu mesta, posluša pač po radiu. Poleg poročevalčevega pedU, p« bo razpisano predvidoma posebno tekmovanje za utešno darilo. Nasprotniki v današnjih tekmah so prilično enako močni, tako da se zmagovalcev ne da označiti v naprej. Najostrejši bo) za obstoj v konkurenci Je pričakovati v tekmi Slavila : Reka, ki sta ie lani postavila za Juniorske tekme izvrstni moštvi in ki tudi letos veljata za resna tekmeca za i. mesto. Juniorske pokalne tekme. (Službena objava M. o.) Sodnika tekem Ilirija I : Mladika in Jadran : Ilirija II gg Jesih in Czerny se naprošata, da nemudoma oddasta sodniško poročilo. — Za današnje tekme postavi vsak klub pol ure pred pričetkom svoje tekme tri dobre, nepristranske reditelje in starejšega stranskega sodnika; nad-zorrfo službo opravlja dopoldne g- Zorman, popoldne g. inž. Kuljiš; nastop službe pol ure pred določenim priče tkem tekme. Moštva morajo biti pol ure pred določenim pričet kom na igrišču. — M. o. ŽSK Hermes. Za današnjo Juniorsko tekmo s Savico naj bodo pravočasno naslednji igrači na igrišču Ilirije: Ozebek, Miklošič, Umek, Pe-terlin, Glavač, Okorn D., Trobevšek, Ladiha, Zupančič Dere, Starman, Mikuž in Sterle, Burger ter Kačič. Vsi imenovani naj prinesejo seboj tudi izkaze rojstva, s katerimi se morajo pred tekmo izkazati sodniku Reditelje in stran, sodnike postavi Lukanc. ŽSK Hermes. Posle klubovega glavnega tajnika Je prevzel g. Joško Končar. Novi naslov kluba Je: Joško Končar, LJubljana Vil. Celovška cesta 66. kamor naj se v bodoče pošiljajo vsi dopisi za klub. Najboljši lahkoatleti v Evropi Skoraj v vseh evropskih državah ie dosegla lahkoatletska sezona višek z državnimi prvenstvi. Zaradi tega bo prijatelje in gojitelje lahkoatletskega športa gotovo zanimal pregled prvih petih najboljših lahko-atletov v Evropi. Iz vrstnega reda v posameznih disciplinah je razvidno, da so Nemci — posebno v tekih na kratke proge — zelo v premoči. Slovani imamo med temi »zvezdniki« samo enega zastopnika, Poljaka Petkjewicza, in sicer s časom 15:02.4 na častnem mestu v teku na 5000 m. Zelo vidna je tudi premoč Nemcev v metu krogle. V naslednjem objavljamo pregled: 100 m: 1. Eldractier (Nemčija) 10.4; 2. Lammers (N.) 10.4; 3. Borgmeyer (N.) 10.4; 4. Dr. Wichmann (N.) 10.5; 5. Salz (N.) 10.5. 200 m: 1. Eldracher (N.) 21.1; 2. Dr. Wiehmann (N.) 21.2; 3. Kornig (N.) 21.2; 4. Borgmeyer (N.) 21.4; 5. Storž (N.) 21.5. 400 m: 1. Biichner (N.) 48.1; 2. Moulines (Francija) 48.4; 3. Tavernari (Italija) 49.0; 4. Tchitcherine (Anglija) 49.1; 5. Krebs (N.) 49.2. 800 m: 1. Tavernari (I.) 1:52.2; 2. La-doumegue (F.) 1:53; 3. Ellis (A.) 1:53.1; 4. Fr. Miiller (N.) 1:53.8; 5. Dr. Peltzer (N.) 1:53.8. 1500 m: 1. Ladoumegue (F.) 3:56.2; 2. Larva (Finska) 3:56.9; 3. Wichmann (N.) 3:57.8; 4. Walpert (N.) 4:00.1; 5. Bocher (N.) 4:01.2. 5000 m: 1. Kilp (N.) 15:00; 2. Petkje-wicz (Poljska) 15:02.4; 3. Isohollo (Fi.) 15:04.6; 4. Dartigues (F.) 15:06.6; 5. Potila (Fi.) 15:07.7. 10.000 m: 1. Petri (N.) 31:57.4; 2. Cha-puis (F.) 32:01; 3. Toivonen (Fi.) 32:10.5; 4. Sipila (Fi.) 32:11.5; 5. Helber (N.) 32:15.8. 110 m z zaprekami: 1. Welscher (N.) 15.0; 2. Trossbach (N.) 15.0; 3. Ix)rd Bur-ghley (A.) 15.0; 4. Man (A.) 15.1; 5. Gaby (A.) 15.2. 400 m z zaprekami: 1. Facelli (I.) 53.6; 2. Adelheim (F.) 56.2; 3. Viel (F.) 55.4; 4. Robert (F.) 55.8; 5. Trossbach (N.) 55.9. Skok v višino: 1. Kesmarki (Madžarska) 1.92; 2. Bonneder (N.) 1.91; 3. Turner (A.) 1.905; 4. Kopke (N.) 1.90; 5. Menard (F.) 1.90. Skok v daljavo: 1. KSchermann (N.) 7.50; 2. Svenson (Švedska) 7.43; 3. Hallberg (š.) 7.41; 4. Storž (N.) 7.34; 5. Dobermann (N.) 7.30. Skok ob palici: 1. Wegener (N.) 3.99: 2. Ramadier (F.) 3.96; 3. Miiller (N.) 3.855: 4. Vintousky (F.) 3.80; 5. Stechemeseer (N.) 3.76. Kopje: 1. Szepes (M.) 66.70; 2. Schlokat (N.) 64.82; 3. Pentilla (Fi.) 64.63; 4. Mačke (N.) 64.50; 5. Weimann (N.) 63.55. Disk: 1. Hoffmeister (N.) 47.12; 2. Do-nogan (M.) 46.43; 3. Marvalite (M.) 45.96; 4. KentS (Fi.) 45.90 ; 5. Paulus (N.) 45.67. Krogla: 1. Hirschfeld (N.) 16.11; 2. Obler (N.) 15.61; 3. Lingau (N.) 15.42; 4. Schnei-der (N.) 15.19; 5.' Noel (F.) 14.87. Sa- glasu izdaja radio tudi aplavze in vzklike mnogo tisočglave množice z vso ner-voznostjo, ki se stopnjema polašča tudi poslušalcev, katerih malokdo proti koncu še sedi na prvotnem mestu, temveč stoje sili proti zvočniku, kakor da se tekma vrši v oni mali omarici in ne sto in sto milj daleč od njega. Šport je prva in največja ljubezen Američanov. Popolno nasprotje z Evropo pa je v Ameriki zadeva z opereto. Če se opazuje srednje sloje pri uživanju »vaude-villa« in »fighta«, je pravo čudo to, da opereta ne vleče posebno. V milijonskem Clevelandu je n. pr. izvrstna družba iz Newyorka dajala opereto »The Vagabund King« v prilično majhni dvorani (za približno 3000 ljudi) ob komaj % udeležbi in baje nimajo nikoli boljše zasedenega avditorija kljub temu. da jo izvajajo z zelo dobrimi pevci in s sijajnimi dekoracijami. Ne vem, ali je kriva temu angleščina ali kaj: tudi meni se je zdelo, da v humorju in temperamentno-sti ne doseza evropskih šlagerjev, dasi je tam reklama mnogo obsežnejša, kot pri nas. Če ti je kaka pevska točka posebno ugajala, si jo za nekaj centov lahko kupiš med odmorom v avli, kjer se prodajajo vse popularne popevke, ki se izvajajo tiste čase v hiši. Še neko prijetno evidenco imajo v Ameriki, kadar izvajajo zabavno glasbo. Po finih restavracijah leži poleg me-nujske karte tudi tiskan program onih točk, ki jih istočasno igra domači orkester. Tudi velike prodajne hiše, kjer kupiš lahko vse, kar človek potrebuje: od pe-teršilja do plesne oprave (nekatere imajo po vseh oddelkih preko 3000 nastav-ljencev) — te hiše skrbe tudi v veliki meri za zabavo svojih odjemalcev. V Ij a h k o počivate kajti pranje, ld Je za marsikatero gospodinjo tako naporno in dolgotrajno, Je za Vas polovico krajše. Zakaj? Zato, keT perete samo s pravim terpentinovim milom CIAZJEILA" AZEIA MII.O Kladivo: 1. O' Callaghan (Irska) 49.38; 2. Britton (Ir.) 49.30; 3. Poggioli (I.) 48.80; 4. Walsh (Ir.) 47.55 ; 5. Zemi (I.) 45.93. Sokol Na II. Jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Beogradu se bo vršila v okvirju ostalih svečanosti tudi slovanska štafetna tetama in pa prvenstveno tekmovanje za slovanskega prvaka. Vse navedene prireditve so bile soglasno odobrene po predsedstvu zveze »Slovansko Sokolstvo«. Sokolski dom v Beogradu. Naša prestolica dobi tekom nekaj let krasen sokolski dom, ki ga bo zgradilo sokolsko matično društvo v Beogradu na svojem zemljišču na »ZvezdarU. Gradbena stroški so proračunani na okroglo 6 milijonov dinarjev ter le vse potrebne načrte za stavbo izdelal poznani beograjski arhitekt brat M o m i -Ko runo vič. Društvo itna precejšnji stavbn« sklad, namerava pa odprodati tudi svoje zemljišče v Krunski ulici. — Stavba bo obsegala poleg velike telovadnice v izmeri 34X18 metrov tudi vse, za ostalo društveno življenje v poštev prihajajoče prostore ter posebno sobe za beograjsko sokolsko župo ta Jugoslovenski Sokolski Savez, ako bo imel svol sedež kdaj v Beogradu. — Poleg doma bo tudi primerno veliko letno telovadišče. Upati Je, da bo prihodnje leto dom že pod streho. Ribniško Sokolsko okrožje priredi v proslavo 20 letnice Sokola v Sodražici svo) okrožni zlet 4. avgusta v Sodražici. Vse edinice okrožja kakor tudi društva, ki se zleta nameravajo udeležiti, naj pošljejo telovadce že k dopoldanskim skušnjam. Polovična vožnja in posebni vlak la Žlebiča ob 21. Za prevoz iz postaje in obratno preskrbljeno. Ni ga zleta, na katerem ne bi srečal bratov z Sodražice, zato Je naša dolžnost, da Jim vrnemo poset sedaj, ko praznujejo 20 letnico svojega vztrajnega dela. — Okrožni načelnik. Drobiž iz slovanskega Sokolstva Moravski Sokoli pri prezldentu Masaryku. Za časa svojega bivanja na Moravskem je sprejel prezident CSR br. Masaryk odposlanstvo vseh 16 sokolskih žup v gradu Zidlochovice. Naravno Je, da se Je kot moravski rojak zelo zanimal za razvoj Sokolstva v tel pokrajini ter Je z zadovoljstvom vzel na znanje poročila posameznih žepnih starost ter zastopnika COS, da Je razvoj sokolske misli tudi na Moravskem zelo jak. Zelo zanimiv Je bil nadalje razgovor prezidenta po ideološki strani s predstavitelji Sokolstva, ki ga Je končal br. prezident z izjavo: Bil sem in ostanem Sokol! Zaključek III. prosvetne šote ČOS v Pragi. Češko Sokolstvo Je pričelo prirejati poleg stalnih prednjačkih šol, ki naj služijo vzdrževanju stalnega števila prednjakov - telovadnih vodnikov, slaščičarskem ali kavarniškem oddelku ti poleg gustioznih prigrizkov servirajo tudi koncertne užitke. Malim Zemljanom pa nudi mnogo zabave nalašč zanje prirejeno igrišče, kjer se lahko pri vrtiljaku, konjih in punčkah zabavajo tako dolgo, dokler si njih mamice ne ogledajo vseh oddelkov oziroma nakupijo, kar so se namenili. In preden človek prepotuje in preštudira vso to nakopičeno ogromnost, mine ves dan, za katerega si gospodinje navadno že nekaj časa naprej vzamejo dopust. Za časa obeda so dvigala v najvišja nadstropja natrpana, ker zgoraj so navadno restavracijski prostori. kjer si izmučeni kupci krepčajo lačne želodce in obenem uživajo z višine krasen razgled po mestu. Po obedu pa se nadaljuje ogled in kupčija. Nekateri naši rojaki — zlasti v zapad-nejših državah — skrb z veliko ljubeznijo za lepo cerkveno petje. V Ameriki je — kakor znano — cerkev privatno podjetje, katero vodijo in zdržujejo verniki sami. Zato je umljivo, da se radi postavijo s tem, kje in kdo lepše poje. Opazila sem nekod, da naši ljudje ne silijo ravno k slovenskim pevcem, temveč v one cerkve, kjer se najlepše poje. V Detroitu me je n. pr. neka Slovenka — solistka povabila v belgijsko — katoliško cerkev, kjer sodeluje v izvrstnem kvartetu, ki izvaja z umetniško dovršenostjo najlepše cerkvene skladbe. V Chicagi pa sem v češki cerkvi poslušala odlično slovensko altistko Naši ljudje radi zahajajo zaradi lepega petja v ogromno chicaško katedralo, kjer prepeva slavno znani deški zbor (120 pevcev), izmed katerih se je ena tretjina pevsko izšolala v Rimu. Veliko nasprotje teh je mladinski zbor ženske slovenske šole v Sheboyganu, ki prepeva v tudi posebne tečaje za vzgojo sokolskih Idejno » prosvetnih delavcev, kjer Je rezerviranjih nekaj mest tudi za ostale slovanske zveze. — Zadnji tečaj je bil zaključen pretekli teden. Udeležba je bila zelo velika. Finci In Sokolstvo. — Finska gimmastična organizacija Je stopila v stike s češkoslovaškim Sokolstvom ter Je odposlala tudi posebnega odposlanca v Prago, da na licu mesta prouči v prednjačkih šolah in po praških sokolskih društvih sokolski vzgojni sistem. — Pred nekaj tedni Je bila v Helsinku, glavnem mestu Finske, vzorna vrsta češkoslovaških Sokolic, kjer je nastopila z velikim uspehom. Podporni fond banke »Slavlje«. — Svoječaa-no smo poročaii, da namerava banka »Slavija* podariti COS glavnico 100.000 Kč, katere obresti naj bi se porabljale kot podpora za slušatelje stalnih prednjačkih šol COS v Pragi za inozemske slovanske zveze. Medtein ie COS z banko »Slavijo« tudi po formalni strani uredila zadevo in izdala tozadevni praviinik, ki določa vse podrobnosti glede podeljevanja podpor po predsed-ništvu ČOS oziroma kuratoriju prednjačkih šol v Tyrševem domu . Nova češkoslovaška sokolska društva ▼ Ameriki. — Zadnji mesec Je bilo osnovani h pod vplivom dobro uspelega II. zleta v Chicago neka} novih društev, kakor Lankin, T^ndal, VVagmer, St. Anthony, Verdigre, San Antonia in Regina. — V Los Angeles pa pripravlja tamkajšnje 6e-škosl. sokolsko društvo v zvezi z ostalimi narodnimi društvi stavbo Narodnega doma, kjer U imelo tudi svojo telovadnico. — V Los Angele« ie tudi že delj čas JUigoslovensko sokolsko društvo. Bolgarski Junaški savez Je otvoril 22. fnfija svoj veliki prednjačkl tečaj pod vodstvom češkoslovaških telovadnih strokovnjakov v Varni. Pomen tega tečaja bo ogromen v prvi vTsti že radi razmeroma velikanske udeležbe preko 200 Junakov, kar znači, da Je odposlalo vsako Junaško društvo vsaj enega slušatelja. V drugi vrsti pa je važnost predmetne šole v tem, da v njej predavajo Ty.ršev sistem odlični učitelji stalne pred-njačke šole COS v Pragi v Tyrševem domu. bratje H o r a in K a 1 n f ter sestra P e k a r k o-v — Lahko se trdi, da le to prvi izrecno sokolski tečaj v Bolgariji, brez kakršnega koM vpliva po drugih telovadnih organizacijah. Sokolstvo in taborenje. V dokaz, kako budno zasleduje največja sokolska organizacija taborniško gibanje, nam služi dejstvo, da Je bilo po COS oziroma posameznih župab prirejeno že več tečajev za vodnike taborov za posamezna društva in župe. Pričakovati Je torej, da pojde že prihodnje leto češkoslovaški sokolski naraščaj ta deca v ogromnem številu taborit preko poletnih mesecev. — Tudi v JSS so posamezna večja društva že več let izvedla slično akcijo, zlasti pa prednjači v tem pogledu društvo Beograd-Matica, ki prireja od 1. 1921 dalje vsako leto svoja letovanja po taborih širom domovine. To bi bilo posnemanja vredno! ameriško-slovenskem dialektu, ki ga človek spočetka prav toliko razume, kot havajščino. Toda dobra volja njih učiteljic — šolskih sester iz Maribora — je občudovanja vredna, ker te rodoljubne žene kljub precejšnji šolski tvarini, ki se mora predelati seveda v angleščini, najdejo še toliko časa, da nauče otroke naših delavcev, ki nikoli niso čuli pravilne slovenščine tudi naših narodnih in cerkvenih pesmic. Med svoje najpri-srčnejše spomine štejem trenutek, ko sem daleč proč od Slovenije po dolgih mesecih začula v lični sheboyganski cerkvici staroznane slovenske pesmi. Dan pozneje so mi otroci v šoli z velikim veseljem zapeli »Na planincah soln-čece sije«; ob odhodu iz dvorane pa so me s ponosom presenetili uni sono in po šolsko zlogovaje: Do-ber dan go-spa..! In še tole prošnjo so mi izrekli: da bi jim poslala kakih slovenskih igric, ker teater zelo ljubijo in bi radi zaigrali kaj »in slovenian language«, ker se takrat najbolj zabavajo, kadar se učijo slovenski. Enako prošnjo mi je izrazilo mnogo društev širom Zedinjenih držav, ki zlasti tožijo, da največkrat niti ne dobe odgovora, kadar pišejo ali celo pošljejo denar za nakup raznih knjig. Ti njihovi znanci niso le slabi prijatelji, temveč pomagajo indirektno pri potujčevanju naših ljudi v Ameriki, ki si z velikimi žrtvami združujejo celo vrsto diletantskih odrov, odkoder čujejo in uživajo materino besedo; — ti rojaki bodo pri pomanjkanju slovenskega gradiva posegli pač po angleškem in pospeševali z našo krivdo že itak rapidno izumiranje slovenstva v Ameriki. Zeleno vzhodno Pohorje Kakor z našega Jadrana skalnato dalmatinsko obrežje se iz širokega Dravskega polja biizu Maribora, našega severnega stražarja, dvigajo gosto po-šumliem, v prijetnih terasah vedno više in više dvisrajoči se vzhodni obronki in razrastki zelenega Pohorja, Stari prvotni naglas in mehki koroški »h« tega znamenitega »Pogorja« nam kažeta Dot v davno preteklost našega naroda, oa tudi k zibelki onih naših prednikov, ki so nekdaj na vznožju Karantanske rore, pozneje gore sv. Urha. v svojem narodnem jeziku ustoličevali kot svobodnjaki svoje kneze, kneze svoie krvi. Koroška Drava, prinašajoča s seboj veselo, pa tudi tužno pesem naših rodnih bratov in sestra iz dežele Gospe Svete, objema in poljublja neprestano severno pohorsko obvznožje. kot da bi se od njega kar ne mogla ločiti; tudi njena sestrica, izpod Rogle izvirajoča Dravinja. z vročimi solzami v očeh za-mišča svoio pohorsko zibelko in se s težkim srcem poslavlja od južnih pohorskih hribčkov ter od vinorodnih, zračnih holmcev, okrašenih s svetlimi hrami božjimi. Pa če se vzpneš od Dravinjskih izvirkov na Roglo in Pesek, se usmeriš na to skozi hladno smrekovje in jelovje po zibajočih se stezicah preko »Zeornie brvi« na Klopni vrh, od tod na Smolnik z mično cerkvico in z zamišljenim gorskim pokopališčem in se spustiš ob riasno bobneči Lobnici _ z divjeromantičnim Malim in Velikim Šumikom, na strmem severnem gorskem pobočju, v Dravsko dolino tn v Ruše, si prehodil črto. ki približno tvori zapadno mejo vzhodnega Pohorja. Odet do svojih najvišjih vrhov z gostimi. duhtečimi gozdovi, pod katerimi se razprostirajo v nižjih legah, zlasti na njegovi južni strani, ob prostranih, solnčnih parobkih znamenita pohorska posestva, nudi ta del Pohorja vseeno mnogo naravnost očarujočih razglednih točk ob svoji glavni prometni žili. posebno izpred »Mariborske« in »Ruške« proti jugu, z razgledne verande pri sv. Bolfenku in z »Hlebovega doma« na Smolniku proti severu, osobito pa z Velikega vrha. ki je od glavne gre-benske poti sicer oddaljen celih 5 km, pa hrani v svoji bližini pravi biser vi-soko-gorske idile. Konjiški ribnik, in starodavno cerkev Sv. Treh Kraljev. Glavna prometna pot vzhodnega Pohorja se vzpenja od Betnave z njegovega vzhodnega vznožja kakor že v predrimski dobi v splošnem v zapadni smeri k sv. Bolfenku (1307) z bližnjim »Mariborskim razglednikom (1146) in niže mimo »Mariborske« koče (1080 m) k »Ruški« (1249 m), od tod pa gre preko Lobnice in drvarskega selišča Bei-got (1000 m) mimo koče na Klopnem vrhu (1280 m) na Pesek (1382 m) in na Roglo (1517 m). Pa je še sto in sto drugih dobro zaznamovanih poti, od dežja izpranih. < pohorskih vozil razoranih, in še več znanih in tudi neznanih strmih globač in1 mehkih gozdnih stezic, ki te vodijo sem in tja. gori in doli. pa vedno do kake kmetije, polne slovanske gostoljubnosti, do kakega zavetišča s toplim kotičkom, do kake prijazne koče ali do kake cerkvice. ki te vsi vabijo, da se ustaviš, se odoočiieš in naužiješ ljubega solnca, svežega zraka in krasnih razgledov. Nekoč je stal na Žigartovem vrhu (1345 m) leseni »Žigartov stolp«, ki so ga postavili vrli Rušani. Ta se je porušil in ga ni več. Pač pa še stoji železni »Mariborski razglednik« na Ciglenicah z najširšim, najsijajnejšim. pa tudi z najbolj pestrim razgledom v celokupnem "vzhodnem Pohorju. Ves pohorski hrbet na vzhod in na zapad je tu pred nami raztegnjen: tik pod nami na vzhodu radovedno gleda iz starega bukovja stolp opuščene cerkvice sv. Bolfenka. učitelja sv. Areha: v zapadni smeri pa gledamo od temnozelenih šum obdano cerkev sv. Areha samega z Ruško kočo in z vilo Planinko; potem pa vse glavne vršace in kope v zapadnem Pohorju, tja do male Kope. Med vzhodnim Pohorjem in Slov. goricami posejanimi t belimi hišami in neštetimi cerkvicami, se solnči na obrežjih Drave tam, kjer Dravska dolina z Pekrskimi goricami že prehaja v Dravsko polje, naš jugo-slovenski Maribor. Za našim Kozjakom is cerkvicami sv. Urbana in sv. Križa je sosedna Avstrija od Dobrača pri Beljaku do Visokih in Nizkih Tur pa tja do Gradca pred nami razprostrta in prehaja na vzhodu v naše Prekmurje in v megleno Ogrsko nižino. Krasen je razgled proti jugovzhodu in jugu. Južni obronki vzhodnega Pohorja, polagoma prehajajoči v nižino, z vasjo tn cerkvijo sv. Martina, s cerkvicami sv. Urše, sv. Urha in sv. Treh Kraljev pod Velikim vrhom, nas pozdravljajo od daleč: Za širnim Dravskim poljem s Ptujem in Slov. Goricami na eni, s Halozami m Ptujsko goro na drugi strani, v ozadjii pa Boč m Rogaška gora, hrvaška Ivanjščica in Zagrebško Sleme, ves td raznoliki svet z ravninami, hribi in dolinami, leži pod nami razprostrt kakor pisana, z zlatom in srebrom pretkana dragocena preproga. ' Očarujoč je prizor, ki ga nam nudi st fe razgledne točke, prekašajoče vse druge v vzhodnem Pohorju, narava pozimi. ko so vse pohorske koče zasnežene, da se more do njih samo na smučeh, in se gozdovi leskečeio v tisoč in tisoč srebrnih lučicah. Spodaj po Dravski dolini, še bolj pa na Dravskem polju se vse naokrog širi. dviga in valovi nemirno, neskončno sinjesvetlo morje, iz katerega kipijo samo tn pa tam ostro-robi. na prvi pogled oledendi otoki pro- ti nebir: pod tem meglenim, ledenimi morjem kašlja starka zima z nagubanim čelom tn upadlim licem; nad njim pa sije sredi zime toplo solnce. veje svež in osvežujoč zrak. vlada življenje in pomlad, da se ti hitro zrdečijo lica. Na jugu dva otoka: Rogaška gora in Boč. Proti poldnevu začno megleni valovi. pljuskajoči pod nami ob obronke zimskega Pohorja, pojemati, morje se umika, požira valove vase in končno izgine. Tedaj se odpre pogled na ves zimski kras naše in tudi tuje zemlje; tudi preko bele Golice v slovenski Ko-rotan! » Solnce in zopet solnce, pozimi toplejše kot v dolini, poleti pa zopet ne tako hudo pekoče, ker njegove žarke hladi hlad obširnih gozdov in lahni veter; zrak svež in čist brez prahu, ves poln najrazličnejših cvetličnih vonjav; žuboreče vode. vabeče h kopanju in riblje-nju; lepi izprehodi, vodeči te sedaj po temnih šumah, odmevajočih od ptičjega petja, potem zopet po pašnikih in se-čah; mnogo zelene in pisane barve, prijetne za oko; pozimi prilika za udej-stvovanje vseh panog zimskega športa? celo leto pa mirna zamišljenost cele pokrajine, ki te na »Pošteli« ob vhodu v kraljestvo zelenega Pohorja zaziblje v stare, predslovanske čase in v po-božnost. ki io vzbujajo mnog-ib^ojne pohorske cerkvice ali njih razvaline vsakomur; pa gozd in vedno zopet gozd: prijazno domače ljudstvo ln lep? razgledi po širnem božjem svetu: To je naše zeleno Pohorje, bogat neusahljiv vir veselja, življenja, zdravja. __Dr. Fr. Mišic. Dopisi VRHNIKA. Godbeno društvo »Vrhnika« priredi svojo veliko vrtno veselico na vrtu g. Turšiča dne 4. avgusta t L, na katero vljudno vabi odbor. 975 D. M. V POLJU. Sokolsko društvo priredi v nedeljo 28. t m. ob 15. popoldne na letnem telovadišču »Veliko tombolo«. Po tomboli velika narodna veselica. Tablice se bodo dobile na letnem telovadišču na dan tombole. Vabimo k udeležbi vse Sokolu naklonjeno občinstvo in vsa bratska društva v bližini. Zdravo! 1004 DOMŽALE. Kakor že mano, otvori domžalska godba v nedeljo 4. avgusta evoj lastni dom, ki je prvi te vrste v naši širni domovini. Da ee slavnost tem lepše izvrši, se je na vabilo godbenega društva odzval tudi športni klub Disk, ki je povabil tudi ostala bratska društva, da se udeleže te slavnostL Omenjeni klub bo odigral tekmo, ki se bo vršila na novem igrišču, katerega je odstopil prijatelj in dobrotnik športa g. Vinko Muller, veletrgovec z vinom. Tekma se bo vršila po'prihodu prvega popoldanskega vlaka, t. j. ob 14.15. Pred pričetkom in med odmorom koncert godbe na igrišču. Upamo, da bodo znali prijatelji in ostala športna društva ceniti to slavnost s številno udeležbo. GORNJIGRAD. Medved, ki je precej časa strašil po našem okraju, je izginil, kakor hitro ga je začel zasledovati »Slovencev c dopisnik iz Nove Štifte s svojimi 6trašnimi >vici«. — Po prizadevanju naših mestnih očetov so se zopet vpeljali tržni dnevi vsako soboto ter se prav dobro obnesejo. — Stari grajščinski mlin, katerega je j red kratkim kupil gosp. Adolf Pavčič iz Novega mesta, je le - ta sedaj podrl in bo na tem prostoru zgradil parno pekarno. — Med nebeške krilatce je odšla v petek srčkana Vlastiea, triletna hčerka - edinka g. prof. Trobeja. Globoko užaloščeni rodbini iskreno sožalje! VELKA LOKA NA DOLENJSKEM. Na zadnji živinski sejem so prignali bližnji in daljni okoličani veliko pitane in plemenske govedi. Kupčije pa ni bilo, kakor bi si želeli, ker ni bilo ne laških ne avstrijskih kupcev. Najlepši pitani voli so se plačevali po 9 Din žive vage. Največ pitanih volov so pokupili ljubljanski mesarji, ki vedo ceniti temeniško goved. Če ne dobimo kmalu dovolj dežja, bo goveja živma še bolj padla, zakaj otave ne bo kaj prida. PODPECA. Na pobočju velike sive Pece stoji blizu naše severne meje lična dvoraz-redna šola, ki je bila zgrajena leta 1904 na stroške svinčenega rudnika v Mežici. Letos praznuje torej ta šola 25 let svojega obsto-ja._ Proslava tega jubileja je z veliko udeležbo prebivalstva pokazala, da je jubilejna šola popolnoma zadostila svoji nalogi in da je med ljudstvom vzbudila tudi zanimanje in ljubezen do vsgojevališča in šolstva sploh. Telovadba in deklamacije šolarjev, kakor tudi vse druge točke slavnostnega programa so bile najbolje izvedene. Sodelovala je mežiška rudniška godba. Proslava je bila združena z razstavo deških in dekliških ročnih del in risb. Obiskovalci te razstave niso mogli dovolj prehvaliti. Razstavljena dela, ki zaslužijo v polni meri vso pohvalo, pričajo najbolje o vnemi ge. učiteljice Metke Mihev, kakor tudi o pridnosti in spretnosti učenk. Proslave se je udeležil zastopnik prosvetne uprave gosp. dr. Kotnik, sre-ski poglavar vladni svetnik gosp. Koropec, rudniški ravnatelj gosp. Agnev, župana iz Črne in Mežice, člani okrajnega šolskega odbora in podpornega društva za šolsko mladino itd. Dolgoletni učitelj na tej šoli gosp. Mihev je orisal zgodovinski razvoj šole. Vsa proslava ni bila samo prisrčna, temveč tudi tipično narodna, v dokaz, da se je naše ljudstvo popolnoma otreslo severnih vplivov ter da se vedno bolj zaveda svoje narodne samostojnosti. ŽELEZNIKI. Odkar je sv. Matija preganjal zimo in so se usipali plazovi, se še ni nihče oglasil iz našega kraja. Iz kamnoloma donijo streli, ker pripravljajo kamenje za regulacijo potoka Smoleva. Oktobra 1922. se je utrgal oblak nad Martinvrhom m hitro narasla Smoleva je razdejala vso grapo, katero so tekom časa uredili in postavili tudi visok jez v obrambo proti hudournikom. Le malo pred izlivom Smoleve v Soro še ni bil potok reguliran. Da se preprečijo nadaljnje nesreče, je sklenila država in oblastni odbor, da uredi še ta del struge, ki teče zdaj po svetu posestnika Pavla Tavčarja. Stroški so proračuna-ni na 180.000 Din; država plača 70 '/», oblastni odbor 15 do 20 %, občina in interesenti e pa 10 do 15 %, Z delom so pri- Čas ie zlato! Pred nakupom ogtefte 4 liko Izbiro po rajnOP ceni. Dirfkoka nrnlh aojtlo* Motorje* n« Trti Športnih Itntnih nmaob, TrlcOUie* Sidro. Holendafm .... Otroških •TtaSSufa« StoUc u utra)« hal*. V Trlcfldjt i* prtm blaffc DtU u ntkonMH •ffijTli Men. Pntrmatdu Itd CralU frmko. Prodala tudi m •krsta. V dettboi oddeM aa apifcmtt* popiti 0* »TRIBUNA- P. B. L TBMtm daokotes M »trate* nu»m LJubljana. Karlovsk« cesta 4 čeli IS. t. m. Pravili so, da bo zaposlenih veliko delavcev, v prvi vrsti seveda domačinov. Silno zaslužka ijodo imeli domači trgovci in gostilničarji. Pa je tako, kakor pravi prislovica: veliko grmenja, malo dežja. Prvi teden je delalo 10 domačih delavcev in 6 tujih, pa pravijo, da domačih še toliko bodo več rabili. V četrtek 18. L m. proti večeru smo imeli silen naliv z bliskom in treskom. Prav ob granici v sosednji Davči je udarila strela v hlev posestnika »Podgojzdarja«. Vsi domači so bili v senožeti, razen gospodinje. Iz hleva je razen ene krave rešila sama vso živino. Pogorel je na novo krit hlev in kozolec. Škoda velika, zavarovalnina mala. V nedeljo 21. t. m. zjutraj se ie udri silen plaz zemlje in kamenja pod tako zvano »Pod drčo«. Že veliko let tolčejo ondi dninarji kamenje za posipanje ceste. Nevarnost je bila videti že zdavnaj in velika sreča je, da se je plaz udri v času, ko ni bilo nikogar tam. Cestni promet je bil ukinjen za par dni. Ubogim dninarjem pa je plaz pripravil za več let kamenja, da ga ne fco treba hoditi kopat v drčo. V soboto 20. t m. je bila licitacija. Vozno pošto je na licitaciji prevzel zopet g. Anton Ješe iz Škofje Loke. V sosednji vasi Rudno so blagoslovili novo motorno brizgalno m gasilni dom. Slavnosti se je udeležilo mnogo društev in ljudstva. ŽUŽEMBERK. V tukajšnji vasi Graden-eu se je ponesrečil l7letni kmetiški fant Dolfe Vidmar po domače Severjev. Pritisnil ga je konj na senc«. Otekel je bil v obraz, tri dni je čutil bolečine, potean pa je šel delat na cesto. Četrti dan po nezgodi so se mu bolečine v glavi tako hudo ponovile, da se mu je zmešalo. Zadnji četrtek so ga peljali v ljubljansko bolnico. — Zdaj obratuje med našim trgom in stiškim kolodvorom lep avtobus z 18 sedeži. Vožnja v eno smer stane 25 Din. Dne 15. avgusta začne voziti pošto tukajšnji posestnik Vehovec. Imeli bomo tedaj kar dva avtomobila na razpolago, ker bosta sedanja prevoznika še nadalje vozila. Tako vsaj ne bomo več tako zapiankani od ostalega sveta. POLZELA. Naše Sokolsko društvo priredi v nedeljo 4. avgusta javen nastop v proslavo 10-letnice svojega obstoja. Telovadba se prične ob 15. na letnem telovadišču pred železniško postajo. Svirala bo prvovrstna godba na pihala. Za okrepčila bo kar najbolje preskrbljeno, oddaljenejšim gostom bo tudi avtobus vsak čas na razpolago. Vabimo prijatelje Sokoistva, pred vsem bratska društva, da nas ta dan posetijo in pod pro v sokolskem delu. Zdravo! Pred sodniki Nepreviden avtomobitfst Ljubljanski avtoizivošček Janez je imel letos maja mnogo posla. Možakarju je bik) kar malo vroče, ko se Je vrnil tisti dan, 23. maja namreč, iz neike vožnje. Pa si je privoščil par kozarcev dobrega vina. Kmalu so se spet oglasili novi popotniki in Janez jih je zadovoljen naložil na svoj avtomobili, s katerim so urno odbrneli v tiho noč. Janez se je hotel postaviti in pokazati, da zrna več kakor hruške peči. Pričel je voziti vedno turneje in urneje, da je naposled vozil z brzin« 65 do 70 km na uro ter srečno privolil — v obcestni jarek. Na srečo je prišel mirno nek voznik, ka je potegni'! avtomobil iz jarka s svojim konjem. Sreča v nesreči je pač bila, da nd bil naiti Janez, niiti njegovi trije gostje poškodovani. Tudi avtomobil je ostal leipo cel in zato je lahko Janez zapeljal z njim tudi pred sodnijo, kjer se je moral zagovarjati, ker je vozil prehitro in neprevidno, pa še mak) vinjen fe biS povrhu. Žalosten je odbrzel s svojim avtom domov, kajti ločiti se bo moral od njega kar za ves teden m pa, na avtomobilu je pač prijetnejSe kakor v dolgočasnem zajpoca za zamreženimi oknd- Premeteni knpovalec •(Matija in Pavle, pojdita z menoj, konja grem kupovat k Joži r Rateče. Mož me pač ne pozna, vidva sta pa stara njegova znanca in dobra mešetarja,« je vabil letos marca voznik Janez rz Spodnjega Grabna svoja prijatelja, češ da sta že imela z Jožo konjske kupčije. Sla sta res z njim, pa niso ničesar opravili. Jože je dejal, da kobile ne proda, pa amen. Mešetarja sta odšla po svojih potih, a trmasti Janez je vztrajal in prigovarjal Joži: »Prepusti mi vendar kobilico, ki je tako pridna žiivatlica. Poglej, rad bd jo dal očetu, ki je posestnik v Gorjah. Nesrečo kn« pri živini, kobila je iovrgla in poginila. Zdaj mu pa jaz tole podarim, kajti tndi on bo meni še več dal, izročil mi bo kos posestva, saj je mož zelo premožen.« Janez je tabo prepričevalno io rmlo govoril, da se je Joži smilil. Pa sta napravila kupčijo ia Janez se }e zavezal plačati za kotoilioo 1650 Din, na račun pa je dal samo 400 Din in kobilo odpeljal. Ker pa m bfflo ne denarja ne Jane®*, se Je Jože pričel bolj zanimat j zanj in mm preskrbe! tritedensko sitanovaw}e v ječi. Izkazalo se Je namreč, da Je Janez nezakonski sin, da premoženja sploh niima, da živi v slabih razmerah in da mo je oče že pred 10. leti umrl. Fant je na slabem gilasn rn zato si }e vse izmisili!, samo da Je Jožo pregovorili da nro je izročil svojo kobilo. Poznate.'.? Najdeževnejsi kraj na svetu? Imenuje se Cherrapunji in leži 1400 metrov visoko nad Bengalsko ravnino v Indiji proti Bengalskemu zalivu, 200 milj od njegovih bregov. Ravnina, ki se polagoma dviga proti Cherrapunjiju. je na treh straneh zaprta od visokih gorskih verig in v deževni dobi preplavljena od naraslih vodnih tokov. Ozračje nad ravnino je tedaj prenasi-čeno z mokroto. 2e itak vlažni monsunski veter, ki piha v tej dobi od morske strani, se še bolj na vzame vlage. Ker se ravnina dviga, se mora tudi sam dvigati, pri tem se shladi in odda svojo vlago v podobi dežtja. Toda kakšnega dežja. Pri mas nimamo niti pojma o tem, kako ogromne množine izpodnebne vode se spustijo v kritični dobi. od aprila do vštevši septembra, pri Cherrapunjiju na tla! Izračunali so, da bi moral ves kraj stati stalno 25 m pod vodo, če ne bi mogla odtekati vsa ta deževnica, ki se spusti tu v teku enega leta iz oblakov na tla. Samo v enem dnevu je znašala nekoč količina deževnice preko 16 cm — toliko, kolikor m pr. v Newyorku celo leto! Ni čuda, da so tamošnja ozemlja naarodo-vitnejša na svetu — a tudi najbolj nezdrava. Najbolj vroče mesto na svetu? Tako. kakor nista Severni in Južni tečaj najnirziejši točki na zemlji, ne smemo iskati najbolj vročih krajev na ekvatorju, temveč nekoliko južneje in severneje od njega. Vsem pa prednjači Massaua, glavno mesto italijanske kolonije Eritreje v Afriki. V Massaui lah-ho skuhaš jajce na golem kamnu, kajti 48 stopi-nj C v senci je tam nekaj običajnega. Včasi pa so izmerili tudi že preko 60 stopinj C. Povprečna letna temperatura je 30 stopinj C, kakšno leto tudi 32 stopinj. V »najmrzlejšem« mesecu«. v januarju, se parijo še vedno ob 29 stopinj C, nikoli pa ne ob manjši temperaturi nego 22 stopinj C. V juliju ne pade živo srebro nikoli pod 30 stopinj C. Pri tem je tamošnje ozračje vedno prenasičeno z vlago, človek bi mislil, da za ljudi tukaj sploh ni obstanka. Pa ni res. Massaua je prav živahno obmorsko pristanišče. Letno pri-vozijo tja in izvozijo od tam za kakšnih 500 milijonov dinarjev kož, masla, kave, volne, svile itd. Najbolj vroči plamen na svetu? To je plamen atomskega vodika, s katerim dosežeš temperaturo do 3595 stopinj C. Že dolgo let so se baviS učenjaki z raziskovanjem atomskega vodika in L 1921. so odkrili njegove ogromne kurilne vrednosti s preprostim eksperimentom. Navadni vodik, ki je znan kot naj-vseh plinov, ima kemično formulo H 2. to se pravi, da sta v njegovem molekulu združena dva atoma istega plina Navadni vodik se imenuje molekularni vodik. Ce povedeš tok tega plina med dve elektrodi, med katerima se pretaka spet močan električni tok, razkroji toplota, ki jo plin absorbira iz električnega toka, vodikove molekule v atome in vodik, ki je sestavljen iz teh nevezanih atomov, se imenuje atomski vodik. Kakor hitro spustimo tok atomskega vodika na kakšno kovino, pride do zanimivega procesa. Prvi atomi se spojijo najprvo s kovino, pod silo sledečih atomov pa se združujejo spet v molekule z dvema atomoma, pri čemer se osvobodi v njih vezana toplota. Ta toplota ki se sprašča, pa je tako silna, da tali tudi najtrdovratnejše kovine, in rudnine. S pomočjo tega plamena je mogoče zvariti dva kovinska kosa tako perfektno v en sam kos, da postaja stari način združevanja z zakovicami popolnoma odveč. Temperature 3600 stopinj C pa so v tehniki seveda tudi drugače uporabne. Največji časomer na svetu? To je ura ki jo je postavila družba Colhgate & Co. v Jerseyu nad svoji- mi delavnicami. Visoka je skoraj 13 "m. Predstavljajte si. da sedite na skrajnem koncu njenega minutnega kazalca V teku enega dneva vas popelje 24 krat okoli svoji osi in boste opravili v tem času pot približno pol milje. Minutni kazalec tehta s svojo proti-utežjo več nego tretjino tone, kazalec ur je dolg 4 in pol m. Ponoči sta kazalca razsvetljena, a številke, ki so velike kakor normalen človek, žarijo v rdečem soju. Uro opaziš že iz newyor-škega pristanišča Številčnica je sestavljena iz več delov, ker bi bilo nemogoče izpostaviti tako ogromno ploskev sili vetrov, ne da bi jo primerno podprli — s čimer bi seveda zakrili kazali in številke. Največjo puščavo na svetu? Niste vedeli, da je Sahara skoro tako obsežna kakor ves evropski kontinent, ki meri 10 milijonov kv. kilometrov? Da znaša število njenega prebivalstva skoraj 2 milijona duš? Da prebiva v njeni sredini pleme Tuaregov, ki s svojimi razbojstvi skoraj da onemogoča promet in trgovino skozi nio? Da je ta puščava ogromna ravan, ki se pa vendar dviga v višino do 500 m in da jo prepregajo gorovja, ki so visoka do 3000 m? Da so tri petine Sahare francoska posest in da si ostali dve petini delijo Španija Italija in Egipt? Da so na njenem jugu in zapadli velikanska polja soli in da naberejo vsako leto za 20.000 veiblodnih tovorov te soli? Da tvorijo njeno podzemlje velikanska jezera, ki se prikažejo tu pa tam kot izvirki na površino in daješo življenja nad vse rodovitnim oazam? Da je zemlja te puščave sploh rodovitna in da bi lahko postala prava žitna zakladnica za ves svet, če bi bilo mogoče urediti vprašanje njenega rednega namakanja z vodo? Da ležijo velikanski kompleksi te puščave nižje nego morska gladina in da proučujejo z vso resnostjo načrt, kako bi preplavili te komplekse z morjem, s čimer bi se velik del puščave spremenil v zemeljski paradiž? Da znašajo temperaturne razfike med dnevom in nočjo včasi celih 40 stopinj C? Največji otok na svetu? To je Grenlandija. Samo Avstralija je večja, pa jo smatrajo za kontinent, ne za otok. Grenlandija je 25 krat večja od Irske, 19 krat večja od Kube, 2 in pol krat večja od Bornea, Njeno prebivalstvo pa tvori po štetju iz leta 1911. komaj kakšnih 13.000 Eskimov in 400 belcev. Grenlandija je danska kolonija, nihče se ne more naseliti na njej, če mu danske oblasti ne dado dovoljenja. Toda malokdo bi čutil potrebo biti nje prebivalec. Grenlandija je namreč po vsej svoji prostranosti, razen majhnega koščka ob njeni južni strani, pokrita z debelo skorjo večnega ledu. Po sredi jo deli do 3000 m visoka gorska veriga v dva dela. Led se iz notranjosti dežele počasi pomika proti morju in se spreminja ob obalah v ledene otoke, ki splavajo po morju in tvorijo veliko nevarnost za pomorsko plovbo. Izračunali so, da se pretoči vsak dan iz samega Jacobsonovega fiorda 8 do 15 milijonov kubičnih metrov ledu v morje. Fjordi so ozki zalivi z izredno visokimi in strmimi stranskimi stenami, ki jih je v Grenlandiji na stotine in ki dosegajo največji med njimi dolžino 160 do 170 milj. Seveda pa se led iz notranjosti tudi izven fjordov spušča v morje. O dimenzijah ledenih otokov dobimo majhno predstavo, če beremo, da je eden med njimi meril celih 15 milj v dolžini. Grenlandijo so odkrFR Normani v drugi polovici 10. st Normani so jo tudi naselili, a njihove naselbine so pozneje izginile brez sledu. la. gonilne jermene in vse ostale mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka ČADEŽ & BRCAR LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35 Avtobusno podjetje išče zanesljivega treznega garažnega mojstra z večletno prakso. V poštev pridejo v prvi vrsti oni reflektanti, kateri so že vodili delavnico večjega avtobusnega obrata. Prošnje podprte z vsemi potrebnimi sjaričeva® je vložiti na o-glasni oddelek »Jutra« pod šifro »■Garažni mojster«. 9256 Zimo CTilh tn drage potrebščini kupujte vedno samo pri strokovnjaku Rudolf Sever 1 tapetništvo, Marijin trg 8, ki v a. najbolje in najcenejše postreže. I Pridcbitnik! trgovci industrije!! Milijoni Vam pro d*. dajo. ker ste nei». formirani Vaši konkurenti Va« puSe&jo za seboj, ker dajejo svoj« tovorne li6t» v breiplaien pregled. cd dobička p» plačajo provizijo —, držeč se devize; pregledani tovorni list! so gotovina. Zato se takoj, pr®. den nastopi zastaranje, obrnite na Jugomosee, Zagreb, Zrinjevac 30 — pod šifTO »Spasite izrabljen novac«. C«**« malim c|/o«ctn t Za oglase. ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, $492 C«n« malim c^fasom t 4f€clor hoče me malih «j/a*«e naj pri le da me mu posipe pe pemti nam/ev aH GaGe drage informacijo tičece ^ mieer ne he B f mamicah prejet odgovora t ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Natakarico m jafaa, x nekaj »»Trije, imoisc šivanja sprejmem takoj ali pozneje ▼ gost^po T Ljubljani. Naslov v ogL »ddeiia »Jua-a«. 25519 Mizar* vajenca g ferano ia stanovanjem t hiši sprejme takoj Rudolf Majcen, »plošno misarstvo, Velenja. 25526 Damsko frizerko popolnoma perfektno ▼ on-dolariji ia manikuri. eprej- ce | a k o j frizerski šaion gtje^ Terzid, Cakov^ ^^ I za izdelovanje močnih ži-rovskih čevljev sprejme takoj Eade Uzelac, Plaški. 25648 Dobro pletiljo starejšo sprejmem v stalno Siužbo Stanovanje m brana v hiši. Ponudbe i zahtevkom plaže na naslov: Danica Herljevič, Ravna Gora, Hrvatska. 25687 Monterje aa centralno kurjavo, popolnoma samostojne sprejme takoj Konstrukter. Zagreb. Berfclavičeva 18. 25691 Fant 14—M let N*r, nepokvar- jen, čedne zunanjoeti, dobi takoj službo i vso oskrbo. Kantiner v kasarni kralja Petra, Maribor. 25308 Sedlar, pomočnika dobro izveibanega, v stalno delo »prejme takoj Josip Lenarčič, sedlar in tapet-m.a Cerknica pri Rakeku. £5517 Nakupovalca lesa •siroma prejsmalca. ki bi bil razen mesečne plače tudi •jrocentualno zainter^-iran na poslovanja, iščem. Ponudbe na poStni predal 85, Ljubljana. z5158 Trg. vajenca krepkega, poštenih staršev, • predpisano šolsko izobrazbo. ki ima veselje do trgovine, sprejmem talkoj ▼ trgovino s mešanim blagem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljana okolica«. 25227 Gozdarja ■prevrnem v stalna duibo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalnost 48«. 25Ž4S Vajenca n sedlarsko in ličarsko obrt sprejme Fran Wiejan, Ljubljana, Kolodvorska ul tii d. 25661 Več slikar. In pleskar. pomočnikov rabi za takoj Valentin Šunko, Celje, Aškerčeva ul. Št. 7. 25465 Vzgojiteljico c znanjem francoščine bi cemščine eprejmem takoj k 8- in lSletnima otrokoma Ponudbe s fotografijo in plačilnim zahtevki na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 24867 Blagajnlčarko B daljšo prakso, ki bi zna Ja voditi tuoi knjige sprejme trgovina « železnino A Brenčič, Ptuj. Reflektantke. ki so službovale že v že-leznini. imajo prednost. Bazen slovenščine se za hteva tudi obvladanje nem-Skega jezika v govoru in pisavi Nastoj, čimprej! Začetnice eo izključenel 24995 Jelonošo (Spelsetragerin) prvovrstno, zmožno vsaj nemškega jezika. rabim takoj za hotel na Bledu. Biti mora prijazna in čedne zunanjosti. — Predpogoj pridna in delavna Plača 800 Din in vse v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Prvovrsten hotel«. 25381 Slaščičarskega pomočnika takoj sprejme Stanko Jarc, Aaščičarna r Morski Soboti 25397 Trg. pomočnika eprejme takoj v trgovino meš. stroke Dragotin Radej ▼ Trbovljah. 25435 Klepar, pomočnika cmožnega tudi inštalacijskih del sprejme takoj Kavčič, kieparetvo, gkofja Loka. 25488 Kovaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Kožar. Domžale. 25187 Uradnika x mfiotehničnim znanjem, veščega slovenščine, nemščine in srbobrv.. sprejme Prva avstrijska radiotvomi-ca za potovanje in pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25647 Trgovskega hlapca treznega in zanesljivega, ki razume tudi kmetska dela, sprejmem. Nsslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25655-a Kontoristlnjo zmožne nemščine in knjigovodstva takoj sprejmem. — Lahko je tudi za&tniea (absolventinja trg. šole). — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stalno meeto 6Ck 25660 Pek. pomočnika veščega vsega, tadi pred-pečnega dela, sprejme v stalno službo K o v a k v Kamniku. 25665 Učenko za etrojno pletenje sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 25658 Učenko za strojno pletenje sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25618 Stenotipistinjo perfektno v nemšJti in slovenski stenografiji ter strojepisju sprejme takoj v pisarno ing. Zemanek, Ljubljana, Knafljeva ul 10/TIf. 25606 Strojnega ščipalca (Maschin-zwickerja) z večletno prakso na Mackay in Goodyear z znanjem v pre-seženju iščemo Trajno mesto ln dobra plača. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na: Jugomosae, Zagreb, Zrinje-va 20 — pod štev. »4522«. 25528 Prodajalko x nekoliko dohodkov (pokojnino), »tarejšo, pošteno, zanesljivo, i 2000 Din kavcije, sprejme takoj trafika. Ponudbe do 1. avgusta na Oglasni oddelek Jutra pod »trafika 87«. 25587 Vajenca krepkega, za mizarsko obrt, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 25568 Fotografsko pomočnico (ka sprejmem takoj ali pozneje. V požtev pridejo tudi, 6e niso še popolnoma izuieni. Ponudbe z navedbo znanja in zahtevo plače na J. Sel-havs, fotoatelje, ogao Von-činine i Vlaške ulice 75.a Zagreb. 25595 Večje trgovsko podjetje sprejme prmogno moč za urejevanje arhiva. Prednost imajo mlajši apoko-jenei. Ponudbe ped »A. F.« na oglasni oddelek Jutra. 25563 Mizarskega pomočnika in vajenca eprejmem takoj Zupan Ivan, mizarstvo, SI Javornik. 25578 Čevljarskega pomočnika mlajgega. Izurjenega, sprejme takoj J. Smid. čevljarski mojster, Jesenice. Fužino. 25584 Vajenca sprejmem r manufalktarao trgovino v Ljubljani, s predpisano šolsko isobraz->o ob lastni oskrbi, poštenih staršev. Ponudbe na poštni predal 100. 25544 Točnega nadzorovalca in vestnega, ki je sam do vršil srednjo šolo, želi za prih. šolsko leto Zavod za srednješolce Celotna oskrba in primeren honorar. Ponudbo z zahtevami na oglasna oddelek Jutra pod značko »Mladinski zavod«. 25537 Sedlarskega pomočnika in vajenca sprejmem. Vajenec dobi hrano in stanovanje pri mojstru. Pomočnik mora biti zmožen boljšega dela. Prednost imajo tudi torbarji Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25553 Učenca za ključavničarsko m Inštalacijsko obrt sprejmem takoj. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Furgu«. 25635 Brivskega pomočnika ki reflektira na stalno in sigurno službo, sprejmem takoj. Predpogoj: dober on-duler in bubištucer Plača po dogovoru — M. Zibler. brivec v Tržiča. 25598 Uradnika Tečnega, z večlttn0 prakso v stroki ki pozna odjemal ce, in kateremu bi bilo po verjeno zastopstvo za vso Slovenijo s sedežem v Ljubljani sprejme mlinski koncem s provizijo in subvencijo Obširne ponudbe pod »Lep dohodek« na Pnblicitas. d. d.. Zagreb. Gunduličeva 11. 255S5 Mizarska vajenca dva krepka, »prejme Viljem Zabukovec, stavbeno in pohištveno mizarstvo. Lož. 25572 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Mm iffiijSiiiij-1-"::: i-::!'!: mm lili m lil tli ssis&i® 97. Tedajei pa s« je nečesa domislil: »2a»a!< Je zamrmral Počakal je, da se je stemnilo in ni od nikoder več slišal glasu. »Zdaj se menda lahko ojunačim,« je mislil. Vtaknil je žago skozi špranjo v vratih in jel kar moči tiho in oprezno žagati les, Čevljarskega pomočnika dobro tevežbanega. spre i mem takoj za boljše drakso. se priporoča za de-"o na dom ali v trgovino Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« »Vezilja 637«. 25637 Izključno pravico za prodajanje pisalnega stTO-a »Scripta«. najpopolnejša construkcija, oddam Slovenijo Stroj stane samo 900 Din. Veliko povpraševanje pri vsakovrstnih obrtnikih, uradnikih, zdrav, nikih, lekarnarjih, odvetnikih. društvih itd. itd — Ponudbe na generalno zastopstvo Novisad, poštni" predal 171. 25476 Eksportni akademik želi službe Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eksportni«. 25592 Orožniška kuharica perfektna, dobra gospodinja z večletnimi izpričevali, želi spremeniti svojo dosedanjo službo k orožniški postaji v Sloveniji. Nastopi 1. ali 15. avgusta. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »OrožniSka kuharica«. 25571 2 lepi mladi natakarici sprejmem takoj. Ponudbe s -:Uko na hotel »Srpsiki kralj«, Zemun. 85554 Kovaškega pomočnika M je vajen podkovanja konj in vozov, sprejmem Sprej mem tudi učenca s hrano in stanovanjem v hiši Ivan Kapu«, kovač, Posavec 1, p Podnart. 25573 Zidarje za delo ped streho, tudi akord sprejme takoj ing. Rudolf Treo, Gosposvetska 12-IL 25548 Mizarskega poslovodjo zmožne?« pohištvenega in stavbenega mizarstva, veščega slovenskega in nemškega jezika z večletno praikso sprejme večje podjetje s strojnim obratom. Kavcija predpisana. Nastop poljuben. Ponudb« na podražnico Jutra v Celju pod značko »Mizarski poslovodja 1929«. 25555 20 dobrih zidarjev za notranja dela sprejme K. Jezernik, etavK podjetje, Celje. 25556 Pisarniško moč perfektno knjigovodkinjo, samostojno korespondenti-njo, popolnoma zmožno slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, s hitro in lepo pisavo, sprejmem. One, ki so že bile ▼ kaki galanterijski ali slični trgovini, imajo prednost. Ponudbe z navedbo plače ter ča«om vstopa in referencami poolati pod značko »Zaupno mesto« na podružnico Jutra v Celja. 25557 Moške obleke stare in č e v I j p kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Jurečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 25646 jecljanje temeljito ln n, vedno odpravljeno Najboljše referen-Prijave za pravkar pri-čenjajoče »e tečaje sprejemam vsak dan med t. in 3 uro Pavla Kovač špecijali-stinja za govorilno gimnastiko, Ključavničarska ulica št 2/1L 159 Prva oblast, boncesijonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana (Jago-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 'A Službo skladiščnika vratarja, čuvaja ali kaj podobnega išče brvši orožnik, kavcije zmožen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Zanesljiv«. 2S232 Gozdar oženjen, 39 let star, r ae-odpovedani drž. službi, išče privatno 6lužbo gozdarja. — Cenjene dopise na oglasi oddelek »Jutra« pod šifro »Gozdar 49«. 25249 Prodajalka vsestransko izurjena to zanesljiva. s triletno pomočniško prakso, želi preme-niti mesto Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Samostojna in dobra moč«. 25316 Sodarski pomočnik mlad, prav dober delavec, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25461 Pisarniško službo ali kaj podobnega išče dijak s 6 razredi realke, ki je že odslužil vojaščino. _ Ponudbe pod šifro »Pošten dijak« na oglasni oddelek »Jutra«. 25433 Kuharica iS5e službo pri orožnikih ali boljši družini. Mara Mali. Križe. Gorenjsko. 25415 Prodajalka žeti mesta v modni trgovini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25659 Za gospodinjo gre k starejšemu gospoda ali vdovcu samostojna, boljša gospa. Cenj. ponudbe pod »Hitra pomoč« na podružnico Jutra v Maribora. 25541 Državni upokojenec vešč slovenščine, nemščine in italijanščine želi primernega zaooslecja. Ima večletno prakso v lesni trgovini. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra. 25646 Uradnik vešč slovenskega, nemškega ia nekaj hrvaškega jezika, nemške stenogralije in strojepisja, kakor vseh pisarniških del t večletno prakso želi primerno pisarniško službo tudi na deželi. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 24506 Mlada vdova boljša, simpatična, želi mesta k gospodu z otroikom ali k samostojni dami Zna tudi nekoliko šivati Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »prijateljica dece«. 25370 »!• f« < Kompleten portal za trgovino, x rolo ;n senčnikom kakor tndi stelaže in pult, vse v najboljšem stanju, veled prezidave takoj prodam Vprašati v trgovini A Zibert, Prešernova ulica. 25335 Halo! Kdor namerav« otvoriti tr govino mešanega blaga ter nima trg. oprave, naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno 660«. 25617 Otroški voziček športni, košarica m vozi ček z* ležati, dobro ohranjeno počen' prodam. Naslov do ve oglasni oddelek »Jutra«. 25196 Bencin-motor 8 HP. znamke KSln-Deatz. v brezhibnem stanja poceni prodam Vsa pojasnila daje Ravnateljstvo veleposestva gr. J. Herberatein v Ptuju. 25313 Poljsko širpo prempstljivo, v dobrem stanju, 31 m dolgo, 814 m Siroto ter 6 m visoko poceni proda Ravnateljstvo vele posestva gr. J. Herberstejn v Ptuju. 25314 Akumulatorsko baterijo 60 elementov, sistema »Tn dor« kompletno proda po okrajno nizki ceni Jo«. I. Rus in drug. parna žaga in lesna trgovina ▼ Domžalah. 24935 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg L Brozovič. ke-mička čistiona perja. Za greb. Ilica S2. 183 Več vinskih sodov dobro ohranjenih, od 3001 dalje proda Elči Ferjanč;č v Gor. Logatca. 25500 Čoln » (KleTboot) poceni prodam. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25654 Avtokaroserlje in vozove izdeluje Kunstler, Ljablja na. Lepi pot (pa tobačni tovarni). 23404 »Sarolea« Svetovnoznanj motoeikH. — General, zastopstvo za Jugoslavijo: Lampret in drug, Ljubljana, Tavčarjeva ul. " 23999 Tovorni avto e prikolicami takoj prodam Vprašati pri Ladbrežanki — Ludbreg. 25393 Avtomobil odprt, štkUedežen, zelo dobro ohranjen, prvovrstne znamke, s skoro novo pneu-matiko. za tretjin&ko ceno od nabavne, vsled opustitve potovanja prodam Voz je v brezhibnem stanju in se ga lahko ogleda v garaži Ex-pres, Vegova alica št 8. 25434 DKW motoclkll 200. 300 tn 500 ocm. na 12 mesečnih obrokov Zastopstvo za ljubljansko oblast: Ing. C. K. Lockmann Ljubljana, Ahacljeva e. 1*. 8045 Motorno kolo dvocilindersko poceni prodaj v Maribora, Mejna ulica 22. 25461 Do Celja! Tščem mlado in lepo gospodično za nedeljeke izlete Ponudbe na oglas oddel »Jutra« pod »Motocikl« 25389 IIariey-Davldsofl prikolico, radi pomanj kanja prostora po zelo nizki ceni prodam Na«lov oglasnem oddelka »Jutra«. 25619 Motorno kolo 3 PH v dobrem stanja, prodam n Din 3000. Ponudbe pod šifro »Dobra pnevmatika« na oglasni oddelek »Jutra«. 25591 2 kozi tnlekaric! švicarske pasme, nekaj pohištva, tritonski tovorni avto Austro Daimler, 2 decimalni tehtnici (100—150 kg) in balančno tehtnico za 15 kg proda R. Velepič Sv. Jerneja 85. 25263 Motorno kolo znamke »Puch«, 4 k. s., za 300 Din naprodaj na Selu št. 45 — Moste. 25492 2 črni jedilnici po ugodni ceni proda Ivan Novak, Vižmarje 65, St Vid 25625 Nov gramofon proda in kupi pa žensko kolo Rovbar, Ambrožev trg 9. 25636 Sobarica želi premeniti mesto. Zmožna nemščine Gre tudi izven mesta. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »vestna in marljiva«. 25458 Prodajalka izurjena v papirju, galanterijski, parfumerijski in steklarski stroki, vešča nem škega, slovenskega in srbo-hrvatskega jezika z večletno prakso želi premeniti službo. Ponudbe pod »vestna in poštena« na podružnico Jutra v Mariboru. 25460 Brivski pomočnik in bubi štucer, prvorazredni delavec, želi stalnega mesta v Ljubljani Ponudbe in pogoje na ogl. odd. Jutra pod Brivec 25337 Dlrektrlca velike trikotažne tvornice večletno prakso, izučena šivilja ia prikrojevalka belega perila, agilna ju vestna moč. ieli službe e 15. oktobrom. Cenj. ponudbe na Jnd šifro »Ugodna lega« na oglasni oddelek »Jutra«. 25390 Hrastovega lesa 15 m* rezanega, suhega, za taikojšnjo uporabo, proda Franjo Bonča. Št. Vid 24 nad Ljubljano. 25496 Brzojavne droge les za papir, hrastove pod niče Btaln0 kupuje Dogheila Reka (Fiume). 25542 Voz brek dobro ohranjen, devetsede- žen, e streho proda Gasilno društvo Smlednik«. 25289 Nov ročni voziček na 4 kolesih poceni proda Vinko Cirman, Vič, Tržaška cesta 4L 25J86 Dve odprti kočiji en landaver in več parov golobov pavčkov prodam. Nas! ov t oglasnem oddelku Jutra. 25549 PHdHhl Med cvetlifoi to lipor, zajamčeno pristen, planinski, tr-čan, prvovrstno blago razpošilja tvrdka Josip Ko-stanjšok, Mozirje, Savinj. dolina. — Trgovci posebne cene. 24560 Vodne melone In din je to pol vagone proda uprava dobra Grno-govci, pošta ta postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 85167 Klavir v dobrem stanja to mlade pse fokfterjerje in »Stall-nintsrher« či~te pasme proda Hrašovec-Homan, Radovljica. 25577 F. N. motor, kolesa orodaiamo tndi na obroke po 1000 Din mesečno, brez nap'afila. Pojasnila dobite rrri zastopstvu H. Kenda v Ljubljani. 25351 Rudge Whltworth malo rabljen, s sikoro novo športno prikolico poceni prodam radi nabave avtomobila. — Poizve se pri O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1L 25284 Tovorne vozove 3—4tonskp, nove. znane prvovrstne nemške znamke, s RO <7r popusta pod tvorniško <"eno ima naprodaj Lampret in drug. d. z o. z.. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. 25887 Vsakovrstno zlato kapaje po najvišjih cenah Cerne — Juvellr Ljubljana, Wolfova ali ca X Srebrne krone kupuje F. Čuden, Prešernova alica. 113 Razno pohištvo ugodno prodam. Istotam poučujem klavir. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«. 25340 Postelja ix trdega lesa, dobro ohranjena, čista, s spodnjim modrocem naprodaj za 300 Din. — Jurčičev trg it. 8/1. — Dopoldne. 25531 Trgovska oprava skoro nova, za slaščičarno in mlekarno (kredenca, pult in 2 stelaži) za polovično ceno takoj naprodaj. Redka prilika. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 35613 Sadje: jabolka, hruške to marelce od 5 kg naprej v vsaki množini razpošilja po nizki ceni trgovina Angela Čeh-Vršič, Ljutomer. 25319 Kupujemo maline lepe in zdrave ter prosim za tozadevne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maline«. 25312 Sveže maline v vsaki količini kapaje Lovro Rogelj na Vrhniki. 25688 Brzojavne droge največ borovih, kupimo večje količine takoj in v kratkem. Plačamo takoj akreditiv. Ponudbe pod »Izvoz« na podružnico »Jutra« r Celja. 25452 Drogerlja Al. Plorjančlč, LJubljana, Sv. Petra cesta 19 Kupuje vsako množino lepo sušeno antika cvetje po najvišjih dnevnih cenah 147 Preše dve Izsredni preši, 3 ročne vrtilne preše 1 frikcij-sko prešo. vse dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo cene in opi.-om strojev na oglasni oddelek Jutra pod »Stroj 19-29. 26473 Graščin, posestvo lepo, 15 sob s komfortom. pohištvom, gosp. poslopjem, ca 20 oralov prvovrstne zemlje prodam za 550.000 Din. Menjam tudi hišo-vilo v Gradcu z Mariborom. K. Breznik, Celje, Dolgopolje 1 25168 V Mariboru kupim hišo ali stavbni prostor. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Hiša 68« 25307 Izredno ugodna prilika! Prodam krasno posestvo, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz vile s petimi sobami in kuhinjo. Dve sobi sta kompletno meblirani, kuhinja opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, kateri je nekaj sekan, za ceno 300.000 Din. Zamenja, ee ev za vilo v Mariboru. — Ponudbe pod »lepo posestvo« na upravo Jutra v Maribora. 24323 Posestvo v bližini dTž. ceste, 80 mernikov posevka, hiša primerna za trgovino, dam v najem, event. tudi prodam. Campa — Vel. Gaber, p. St. Vid pri Stični. 25317 Hišico z vrtom v okolici Ljubljane kupim. Plačam v gotovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »100.000,«1«. 244» Večjo hišo t gostilno in urejeno trgovin« pripravno tudi za mesarja, peka in dr., ob zelo prometni cesta v razvijajočem se severnem delu Ljubljane, vsled bolezni lastnika prodam. Posredovalci izključeni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod fcfro »Gostilna tel«. 85621 Izredna prilika! Poslopje na Rakeku, (it Kolodvora, ležete na naj-prometnejši točki ob križišču glavnih cest, pripravno vsled svojih obsežnih prostorov za veletrgovino, skladišča, kakor tudi za vsako drugo podjetje, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 25564 Zelo lepo Imenje v Celovcu, sestoječe iz sta« novanjskega poslopja ia zraven spadajočih pcslopij, lasten vodovod, zelo lep sadni in 60čivni vrt, zraven 3 orali zemljišča s dobrim sadnim drevjem, kar naj» bolj pripravno za gradbo-ne parcele, prodam. Ponud« be pod »Preiswert« na posredovalnico oglasov Ka-ver, Klagenfurt, Bnrg. 25444 Pozor mesarji, peki V lepem, večjem industrijskem kraju na Štajerskem ob cesti. 10 minut od postaje v bližini Maribora js naprodaj lepa hiša s kras-nim stanovanjem, lokalom in velikim skladiščem, gospodarskim poslopjem, s obokano kletjo. 5 oralor njiv in travnikov v vseh prostorih je električna luč« Jako sposobno tudi za tovarno, brez konkurence M izhajal pek ali mesar. Cena Din 240.000. Din. Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 2538S Lokal za pekarijo lep, nanovo urejen, s š»> motno pečjo In trgovino x mešan, blagom, pri glasni cesti, ca zelo prometnem kraju pri farni cerkvi takoj oddam. Pojasnila daje Josip Javornik, Ig št. 34 Ljubljani. 25iil Trgovski lokal ob Dunajski cesti, 5 X 7 m, z velikim izložbenim oknom na najprometnejši točki se odda proti prevzemu pisarniškega inventarja. — Ponudbe na oglasni oddeletk Jutra« pod »Plačilo takoj 44«. ----- Lokal primeren za trgovin« suho-mesnatega blaga in slično, na najprometnejši točki ▼ Ljubljani iščem. Ponudbe — event. tudi od posredovalcev na ogl. oddelek »Jutra« pod »št. 25690«. 25690 Dve lepi parceli prodam v znožju Rožnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25655 Novo vilo zelo komfortno, z 9 sobami. v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji za 375.000 Din prodam. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Vila 375.000 Din«. 25670 Hišo v Ptuju Minoritski trg, stanovanjsko in trgovsko, prodam. Pojasnila daje g. Hogenwarth — Breg pri Ptuju. 25468 Hišico z malo zemlje kupim t bližini Celja. Dopise e ceno na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Lega solnčna«. 25609 Parcelo mesta kupim. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Parcela 166«". 85616 Hišo aH vilo v mestu kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj 617«. 25617 Majhno vilo kupim v Ljubljani. _ po_ nudbe pod »Majhna vila« na oglasna oddelek »Jutra«. 25622 Srednje posestvo restavracijo ali gostilno kupim na prometnem mestu Gorenjske, najraje kraj Bleda ali Boh. jezera. Natančne ponudbe poslati na 05-lasni oddelek Jutra pod »Posestvo 80«. 25597 Stavbno parcelo približno 200 kv. m. prodam ob glavni cesti. Pripravna za obr*nika. posebno za peka. Kraj industrijski brez pekariie. Cena po' dogovoru. Alojzija Erjaveo. Dol, Hrastnik. 2556S Kdo bi kupil veliko, dobro idočo gostU. no v lepem industrijskem kraju na Gorenjskem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod znaoko »Zlata jama št. 1457«. 25043 Delikates. trgovino z vinotočem ▼ lepem mestu Štajerska^ brez vsake konkurence oddam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brea konkurence«. 25330 Mehan. delavnico dobro vpeljano, z vsem orodjem po ugodni cevi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 20.000«. 25440 Fotoatelje dobro vpeljan, odstopim ta. koj dobremu to inteligenc nema fotografa ali pomočniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Začetek brez kapitala«. Lokal priprav en za brivsko obrt, oddam e 1. avgustom na prometnem kraju Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Salon«. Lep lokal primeren za trgovino aH obrt oddam takoj ob prometni cesti. Ponudbe pod šifro »Promet« sa oglasni oddelek Jutra. 85567 Večjo gostilno e posestvom ali bres knpfrrf na prometni točki mesta ali trga Mariborske oblasti: Posredovalci izkljngeni. -— Naslov: Antonija Kfigl, Žalec. 25574 Lokal s ^ popolno opremo sa trgou vino. ob prometni cesti dam takoj po nizki ceni v najem. Ponudbe na Hiško Stipčič. Draše, p. Klanjee, Hrvatsko. 25553 Trgovski lokal s sfcladiččem, pripraven za manufakturno in galanterijsko trgovino, oddam na glavnem trgu v škofji loki v najem. Istotam je na razpolago tudi klet za zalog« vina. Pavel Štraus, Jezersko. Mlcbej Zčvaco: 185 V kremplji Zgodovinski roman. »Govorite, gospod de Pardaillan.« »Rekli ste, da bivam že teden dni v tem kraju, ki bi bil pravi taj, če bi imel le malce več zraka in gibanja. J elite, tako ste dejali?« »Tako sera dejal.« »Kak dan pa je danes?« »Sobota, gospod, aK mar ne veste?« je začudeno rekel Espinosa. »Prišli ste v ponedeljek. Zato menda ne pretiravam zelo, če pravim, da bivate tu že teden dni.« »Oprostite, da vztrajam. Ali zanesljivo veste, da je danes sobota?« Espinosa ga je pogledal z osuplostjo, ki je naraščala od trenutka do trenutka. Videti je bilo, da se ga loteva nemir. Namestu odgovora je ponesel k ustnicam majhno srebrno piščalko in rezko zažvižgal. Na ta klic sta takoj prihitela dva meniha; Pardaillan je uganil, da sta morala čakati za vrati. Globoko sta se priklonila in obstala pred velikim imkvizitorjem, čakaje, da jima pove, kaj hoče. »Kateri dan je danes?« je vprašal Espinosa. »Sobota, monsinjor,« sta kakor v en glas odgovorila meniha. Espinosa je oblastno mahnil z roko. Meniha sta ponovila svoj globoki priklon in molče odšla iz sobe. »Zdaj vidite,« je dejal Espinosa in se obrnil k Pardaillanu, ki Je sam pri sebi pomislil: »Tedaj sem spal dva dni ln dve noči, ne da bi kaj vedel o tem. Čudna reč! S kakim prekletim strupom me je napojil ta meniški Ščurek? Kaj kani z menoj in kakšno usodo ml ie namerril?« Videč, da ne reče ničesar, je Espinosa nadaljeval s skrt>Jo, ki je pričala, kako napeto ga opazuje: »Ali ie mogoče, da vas je vsa ta stvar tolikanj presunfla, da ste se prestali zavedati časa? Kako dolgo pa mislite, da ste že tu?« »Mislil sem, da tri dni,« je odvrnil Pardaillan, prediraje ga s svojim bistrim pogledom. »Pa ne da bi bili bolni?« je nekam odkritosrčno vprašal Espinosa. A v tem je opazil še nedotaknjeno kosilo fa vzkliknil. »Bog mi odpusti, saj vidim, da se še niste dotaknili jedi! Ali vam morda ne ugaja? Nemara bi si želeli drugačnih vin? Naročite si tisto, kar vam bo najbolj po godu. Častiti očetje, ki vas čuvajo, imajo od mene strogo povelje, da morajo zadovoljiti vsako vašo željo... samo izpustiti vas ne smejo, to se ve. Ne daj Bog, da bi moral mož, kakršen ste vi, stradati zaradi mene!« »Nikar, gospod, nič ne skrbite zastran tega. Vaša ljubezniva pozornost me spravlja v zadrego.« Če je bilo v teh besedah kaj posmeha, je bil tako dobro skrit, da se ga Espinosa ni zavedel. »Že vidim, kaj vam je,« je rekel z očetovskim glasom. »Gibanja vam nedostaja. Človek vaše vrste se ne more sprijazniti s tem sedečim načinom življenja, Izprehod pod milim nebom bi vam gotovo dobro del. Ali bi se hoteli z menoj pošetati po samostanskih vrtovih?« »To mi bo tem bolj prijetno, ker mi bo čast vašega spremstva slajšala užitek izprehoda.« »Pojdiva tedaj.« Espinosa je vnovič zažvižgal na svojo srebrno piščalko. Spet sta stopila v sobo meniha in nepremično obstala pred velikim in-kvizitorjem. »Gospod vitez,« je rekel Espinosa in mahnil menihoma, naj odstopita, »če dovolite, pojdem naprej, da vam bom kazal pot« »Izvolite, monsinjor.« To rekši je krenil mimo menihov, ki nista trenila z očmi. Šele ko sta Pardaillan in Espinosa zavila po hodniku, sta se meniha pridružila dvema drugima menihoma, ki sta bila ostala zunaj, in vsa četvorica je jela od daleč tiho spremljati jetnika. Sicer pa je videl Parda.llan na vseli koncih in krajih redovni-ške halje. Po hodnikih, po stopnicah, na dvorišču in pod velikimi drevesi na vrtu, povsod so sniukali mimo njiju meri.hi, po dva in po trije namah, ter se klanjali velikemu inkvizitorju. Pardaillan, ki je bil z nedoločnim upanjem pr.stal na ta izpre-hod, češ, morda se mu ponudi prilika, da postane svojemu vljudnemu vodniku neprijeten spremljevalec, si je moral spričo tega priznati, da bi bil v takih okolnostih vsak poizkus zaman. In če bi se bil tudi otresel velikega inkvizitorja, kar je bilo razmeroma lahko, akoravno je bil Espinosa žilav in mišičast mož, kako naj bi si bil izsilil prosto pot iz samostana? Vsa vrata in vsi hodniki so bili po menihih zastraženi kakor v kaki trdnjavi Samo ptič bi bil mogel uiti. Pardaillan je rzprevidel, da je najbolje, če do nadaljnega ne poizkusi ničesar. Misliti pa na svojo rešitev ni prestal. Vso pot, ko je stopal ob Espinosovi strani, je prežal na vse strani, vsak trenutek pripravljen, da porabi prvo priliko, ki se ponudi. Pardaillanu se ni zdelo nič kaj podoba, da bi ga veliki inkvizi-tor iz samega Človekoljubja vodil po lepih samostanskih vrtovih. Po pravici je domneval, da mora imeti Espinosa določeno, dobro pretehtano misel, s katero pride prej ali slej na dan. Toda Espinosa je še vedno govoril o postranskih stvareh. Pardaillan je potrpežljivo čakal, da se odloči in reče svojo besedo. Bil je prepričan, da se inkvizitor ne bo poslovil od njega, ne da bi mu zadal udarec, ki mu ga je namenil. so le Pri takojšnjem plačilu znatno znižane cene. — Zaloga rezervnih delov. — Zahtevajte cenike pri zastopstvu B. S. A. Maribor, Trg Svobode 6. 9136 Peci sistema ,£uc' vseh velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob. Ljubljana, Pubarjeva ulica St 3. Previema tudi » popravile in prezidavo vsakovrstne cori navedene pefi ta Jib izvršuje st rokovnjaško io po najnižjih senab brei konkurence. 128-i KPP •' B^SiPSHHBS - Vv^v- . , •XCLL t, VI-. Ig1, Deratscb i brat, Zagreb, Marovska 20 Zastopstvo in skladišče ŽAG za Jariremške. cirkularke io vse druge potrebščine v priznano najboljši kakovosti, na posebni patentirani način izdelane in pojefcie-ne. — Skladišče vseh tehničnih predmetov za v sa.ko potrebo. DAME IN GOSPODJE! Velika izbira vseh vrst nemških b francoskih gumi steznfc kov, gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, trebušni pa« sovi iz najfinejšega blaga pred tn po porodu. Za gospode gu< mijevi trebušni pasovi (Mars»Giirtel). Pri posebnih »lučajih se izgotavlja tudi po meri. Samo pri tvrdki (*• Besednik in drog* LJUBLJANA, Prešernova nlica štev. 5. 146d Zahvala. Podpisani se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu „Ii)uclska samopomoč" t Maribora za takoj izlačano podporo ▼ pripadajoči meri po smrti mojega očeta g. Ivana Vrečko in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšni pristop. Celje, dne 20. julija 1929. RUDOLF VREČKO. pisalni str ©| usioa sloves Preko ZfiCO.OOO ttrojev v rabi. Najbolj vpeljan v uradihJ Na zalogi pri Hud. (Btsragss, &§uhljama, Selemburgova ulica štev. 6 Telefon štev. 2980 Cefir za srajce! iNajnovejši vzorciJ A, $f E. Skdberne ljuhlJaaa Suho amiHovo cvetje /eupujemo vsaiev množine. Ponudbe in vzorec poslati takoj na Eetka Žagar, Sonja, Hrvatsko Si&i lasje «» T resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kv»rijo lepoto vsake dame «EXCELS10R HENNE» od dr Doraine 4 Oie.. Paril, barva las,, perfekt-no in enako v vseh niansab Samo oaivaiiji- jt lafco lahko ln enostavno u vsakega posameznega Ne maž,, roke. glavo niti perila Popolnoma neškodljivo ta lase in sa uspeh vr*kemo lamčimo Garnitura 36 Pin CENT1F0LIA. kozmetlgkl uvod Zagreb. Jarillfeva 8 — Zahtevajte brezplačne Ilustrirane preepektel 22fra Za iziedno rentabilno industrijsko komercijelno podjetje mparslona s 600.000 do 800.000 Din gotovine. Ponudbe pod „šu 23" na upravo lista. Tečaj strojnega pletenja se prične dne 8. avgusta do 8 novembra. Poučevalo se bo strogo strokovno, do po« polne izdelave po kroiih prav vseh v to obrt spadajočih del Ker je neposredno pred sezijo, izrabite to ugodno priliko, pri skrajno znižanem honorarju. — Prijave sprejema do 8. avgusta: Učilišče Ev g. Bonač, Sireliška ulica št. 24. 9,Speetruin" d.d. tvornica ogledal in brušenega stekla bhb Ljubljana VII, hi Celovška cesta 81. Tel. 2343 Zagreb. Osijek. — Središniica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena v'vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče. vsteklevanJe v med. — Fina — navadna ogledala 82 Kempanjon s 40.000 Din se išče. za povečanje inštalacijske in kle* parske obrti, in da bi vodil knjigovodstvo in račune. Stanovanje na razpolago, naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. pred IO. leti! popisuje dr. Ivan Lah t Knjigi spominov Broširana velja Din 30.— v platno vezana Din 40.— Izdaja knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova 54 (nasproti jrf. pošte) Tito kapljice odpravljajo v 8 dneh u redno tetovirano kožo, bradavice, madeže in pege. — Din 60.—. Zello-Pnnltt, mali duhoviti ortopedijski aparat, kateri tudi najgrši nos garantirano v kratkem čaen modelira, popravljajoč ga v lepo in zaželjno formo — Stane 95 dinarjev Nepovoljne dlake po obratu, rokah in nogah, kakor tudi ženske brke in brado odpravi ta vedno »Rapide No. U od dr. Dor-raine & Čie., Pari*. Preko 30 Ipt izkušeno sredstvo, katero momentano ubija in odpravlja dlačice v samem koreuu Din 60. Za velike površine dlačic na rokah, nogah ln preih nam služi »hapide U«, 80 Din. PleSa in izpadanje las je največja nesreča za mlado in staro V 24 urah zaustavimo izpadanje la« za vedno, a odpravimo ves prhljaj, srbečico, ne snago in hraste z »Espar-cette« od dr Dorraina & Cie., Pariz. Lasje bodo zdravi in zopet bnino narasti!. Za uspeh garantiramo. — Garnitura 90 Din. Sivi lasje to v reenlel največji sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto /, i vsake dame. »Ejelcior Henne« od dr. Dorrain« & Cie.. Pariz, barva lase perfektno 'n enako v veeh nianfah Samo barvanje je jako lahko in enostavno za vsaikega posameznika. — Ne maže roke. glave, niti perila. — Popolnoma neškodljivo za lase ter vsakemu jamčimo za nepeh. — Din 86.— CENTIFOLIA, kozmetiikl uvod, Zagreb, Jurišičeva 8 Zahtevajte brezplačne Ilustrirane proepekte! Vsakovstne trgov sne kmige, štrace, mape, noteze, herbari e od emalne knji iice, bloke, z»e•1*9 Prtiarmnai iooineiiiks ob coti 'on* •■zenit brtzpMM Večletna garaneija Zahtevajte ponudbe »JUTROc 5L 174 19 Nedela, 28, V!L 1529- Lep lokal primeren u l_„--- aH obrtnika takoj oddam. jUdbo,. TaborsU ^ Delavnico M V>!jSo oort i44«a> ▼ fcnl eentra. Naalov ▼ Ojjg. oddali« »Jetra*. S*"8 jMaJlien lokal T Ljubljani • «anovanj»ko eobo. prometni certi »e-Hm x» takoj ali poinej«. — Kaalcv ▼ ofiL odd. J. 348oo Mesnico vpeljano. s klavnico, ledenico in stanovanjem Tia»<^n » naje™ ponudbe za o »L oddelek Jntra pod »J«en S53«. 24930 Tovarno t rodne rilo 20 HP, « 5 Jokali odda takoj v najem M Zaloker, E.r»kov«ki na- sip 36. «092 Obratne prostore ▼ ljubljanski okolici vxa-»9 v najem manjša indn-atrija. Ponndbe je po?'.ati sa oglasni oddelek »Jntra« pod žifro »Obratovaližfe«. 253S0 Trg. lokal hi mesnico r novozgrajeni hiii na pro-botoem kraja dam t najem J »godnimi pogoji Po-■lfia daje Alojrij Orab-t Šmarju pri Sevnici. £5339 Trgovino S atelatunt blagom, defcro vpeljano oddam ▼ najem pod »rodnimi pogoji. Na-ekjv po 70 oglasni odd »•l«1-" »Jutra«. 25399 Majhno skladišče mnifm ▼ najem. Ponadbe pod »Majhno skladišče« na ogiasai oddelek »Jntra«. 2M04 Gostilno na račan. Kavcije maaZs* imajo prednost. — VpraJir.ja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev 50«. 85*28 Gostflno vpeljano, na prometni točki odda« v najem Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« vrni snacio »Takoj 08.000/41«. 25641 Pekarfjo Idočo. t» prometnem kraja takoj oddam t najem m Teč let. Naslov t od. oddolka Jntra. 85583 Trgovino z vsem Inventarjem radi «nrti gospodarja ob glavni e«ti na telo prometnem kraja v najem. PontidVr na oglasni oddelek Jutra pod »Šoštanj«. 25559 Lepo stanovanje S sob, kopalnice in pritiklin t- n-ovi vili na Domobranski eesti oddam. Vselitev lahko ta&oj. Po'a«ni'a ▼ trgovini Ivan Perdan na*!., Krekov trg 11. 255M Sobo ln kuhinjo ali prazno 60Ho » Štedilnikom i i č e a 15. av-ra«to>> in pritiklin i 5 S e r avsa*tnm ali septembrom iiiren zakoniki par bre2 otrok Ponudbe na o?'a=ni »Jutra« nod šifro »Kiraa ft.rrnka 507«. 25475 Zamenjam Zakonca brez otrok lAfcola aobo • ksbiaj«. aH sobo t štedilnikom. — Ponudbe na oglasni oddelek »J litri« pod »Mirna 68«. 25668 1000 Din nagrade dam tistemu, ki m; preskrbo stanovanje 1 aH 2 sob e pritiidinmmi, v centra mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod fcfro »Brei otrok 648«. 256« Zakonski par brez otrok « popolnoma novim pohištvom. išue t 1. avgustom ali 1. novembrom soinčno stanovanje v mestu. ob.-to-ječe is 2 ali 3 sob s pritiklinami Najrajši Bleiwci-eova cest* ali v bližini sod-nije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša stranka«. Ux.-Z. Stanovanje 2 sob in kahinje s pritiklinami oddam s 1. oktobrom. Vprašati v Rožni dolini 19 — cesta V. 25336 Stanovanje 3, event. 2 sob, kopalnice, sobe u služkinjo iščem ta takoj ali pozneje. Mir in solnce pogoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 2564E Stanovanje 1—3 sob in pritiklin, v een-tru ali bližini mesta išče mirna tričlanska družina u tako; ali t oktobrom. Kot nagrada poučevanje glasbe. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 25627 Stanovanje dvosobno, e erednjevelikim skladiščem t »ti hiši, išče mirna stranka. Za skladišče primerna tudi svetla klet. Plača se do 900 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25008 Stanovanje sobe in kuhinje v centra želi etarejia ženska. Ponudbe na ogi. oddelek J. pod »Ena«. 25530 Stanovanje krasno i=obno in kabinet sa služkinjo, oddam s 1. septembrom ▼ novi hiši. Suho, eolnčna lega. Ponudbe pod >Ltpo stanova nje« na ogL odd. J. 25193 Stanovanje * 8 sobama Qddam s 1. sept. Ponudbe pod »solnčna lega« ca ogl. odd. J. 25Ž94 Zamenjam trisobno stanovanje r mestni hiši na Duna;eki cesti is manjša na Poljanski eesti. ali v bližini Na slov pore oglašaj oddelek »Jutra«. 25674 Dva dijaka os. dijakinji ia uobre obitelji sprejmem na hra^io in stanovanj*. Ponudbe aa ogiae. oddelek »Jutra« pod »Dobra obitelj 67«. 25667 Kateri profesor ▼ Ljubljani bi viei dijaka v popolno skrbo? — Ponudbe pod »Dijak« na podružnico »Jutra« T Celja. 253Sa V popolno oskrbo sprejms i« ugledne rodbine nižjegimnaiijca kot tovariša svojemu sinu profesor. (Strogo nadzorstvo, klavir, vrt. nemški in francoski jezik.) Prof. Franc Skok, Maribor Krčevina. Sernčeva alksa 120. S5304 Dijaško stanovanje za svojo enajstletno hčerko iščem Dri boljši, najraje pri učiteljski ali profesor, družini, blizu Liceja. kjer bi bila pod strogim nadzorstvom. Pismene ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod »Lšcej«. 25678 Na dobro domačo hrano soreiearan) gospod« ia gospodične. Po dogovoru. Me&tni trg St. 11.-1. nadstr 25565 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko iščem v sredini mesta. Naslov: Ana Tome, Medvode. 2536S fn solnčno eno«obno rtancvanie r, verand« v mestni hiši ra Ahacljevi * enfkim »li dvosob-t mostni biši na Poljanah. ponudbe pod »S?ano-ranie AhscVeva« na oddelek »Jutra«. 25482 j of>o st^novanle f cnh o***™ - wed'ni me-rtn na ra^IervfeTT krain. — pon-n^be na n"1**. "^^elek »Jutra« ood šifro »Kra^n-25490 S^snovanie s T«-V'.">anib sob. Vubin'e rrritrtTm. * el^triVo *am « 1. »v^iotom. TTa=W ▼ oglasnem oddelka »J",r»* Opremljeno sobo separiiano, v sredini mesta iščem samo ra mesec gust. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra- pod šifro »V sredini mesta«. 85504 Večjo sobo •preotljeM ali pruao, t »o- nporabo kahinje iščam. Ponudbe i ceno n* oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Periferija 75«. 25466 Dve sobi primerni aa modietari}* — iščem ▼ centra Ljubljane. Ponudb« na ogla*, oddelek »Jatra« pod »Modistinja«. 25472 Prazno sobo sabo in tračno, »e daleč od centra iščem. — Zeli ee oskrba petletnega dečka. — Ponudbe »a oglaa. oddelek »Jutra« pod »Miroljubje«. 25497 Sobo 8 posebnim vhodom 1 i i e starejša dama. Ponudb« na oglas, oddelek »Jatra« pod »Boljša dama 63« 25663 Iščem večjo sobo opremljeno ali prazno, s souporabo kuhinje Poaudbe s ceno na ogiaanl oddelek »Jutra« pod »Periferija 75«. 25275 Opremljeno sobo s kuhinjo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina 64«. 25664 Sobo r vfcodom iz stopnje, prmrao aH opremljeno iščem. Cena postranska etvai. Ponudbe ood »600/44« ca oglasni oddelek »Jutra«. 25644 Večjo prazno sobo t pritličja ali 1 nadstr., event tudi na dvorišča — pripravno *a pifarno iščem v bližini pl. kolodvora. — Ponudb« pod »Pisarna 6« s navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra«. 256T1 Dve sobici c elektriko, bre« posteljni ne oddam 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25657 Sobo s elektriko ia posebnim vhodom, bliža tehnike ali univerze iščem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ood »čedno 633«. 25633 Sobo z električno razsvetljavo, v bližini gl. kolodvora oddam eolidnsma gospoda — Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25466 Prazno sobo na lepam solnčnem kraja v vili oddam takoj eamo boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 25392 Opremljeno sobo čirito in i elektr razsvetljav*, iščem » 1. avgustom. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Samec 500« 25634 Sobo na želje tudi • 4 posteljami oddam za meeec avgust. — Naslov v Oglasnem oddelku Jatra«. £5601 Na stanovanje sprejmem gospoda po smerni ceni Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 25603 t Vab in'o in eno »n* r-htrmna-ml. ▼ ofroiM rVnvea. — V^rfrm v»*'n vanto nod aro^nimi no«"*" n« »»'n«-*' 1.V J**n» pod Šifro »P»"-«m denar«. 25S37 Lepo, prazno sobo v bližini sodnijs išče uradnica. ki plača do 400 Din Ponudbe na poštni predal 119, Ljubljana. 25508 Opremljeno sobo po zmerni ceni iščeta mirna zakonca ra takoj Ponndbe na oglasni oddelefc »Jatra« pod »Soba 90«. 25513 Gdč. išče sobo od 1. do 10. avgusta v sredini mesta. Cen;ene ponudbe na naslov: Marii Je-njee. Trti« 138. 85835 Sostanovalca preprostega, solidnega, tudi Nemca vzamem v vso oskrbo po nizki ceni v Rožni dolini, cesta IV/20. 25604 Opremljeno sobo 6 posebnim vhodom in električno razsvetljavo, blizu glavnega kolodvora takoj oddam boljši solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 25607 2 opremljeni sobi vsaka s etcogo separiranim vhodom takoj oddam na Opekarski cesti 32. 25611 Prazno sobo s štedilnikom ali « kuhinjo, r bližini mesta iščeta mati in sin sa mesee avgust. — Pismene ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Mati in sin«. 25639 Lepo sobo x elektr. razsvetljavo, na Miklošičevi cesti "oddam t 1. avgustom enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 25620 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in ev. e hrano, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. — Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Predpo goj snažnofit 30«. 25630 Prazno sobo e kabinetom oddam taftoj samcu ali zakoncema brez otrok Naslov v oglasnem oddelki »Jutra«. 25626 V lepo, zračno sobo sprejmem gospoda oziroma gospodično aa stanova-nie z dobro domačo hrano Nizka cena. Naslov: Selo 45-1., vrata 6. 85566 Opremljeno sobo • so a po rabo kahinje oddam v Šiški, Frackopanska aliea it. li 25666 Meblovanl sobi S krasni, na lepem aolni-asm kraja v vili oddam takoj boljšim osebam. Naslov v ogl. odd. J. 25391 Pri Lasann v Mostah plesna vrtna veselica s prostim vetopom. Začetek ob 18. uri. Svira železničar-oka godba. Peklo ee bo na ražnju jagnje in prašiča. Najboljša vinska kapljica. Za obilen obisk se kar najvljudneje priporočata Marija Id Roko. 25650 Zegnanje je dane« v Višnjigori Izletniki, avtomobilisti! Pozor! Priporočamo gostilno Nadrah. ' 25590 Hotel .Velebit« Mallnska, otok Krk. Novo urejen hotel a prvovrstno kuhinjo. dobra vina in dnevno eveže pivo, vse po zmernih cenah. Celodnevna oskrha Din 60.— Postrežba točna in solidna, priporoča se prejšnji dolgoletni restavrater ln lastnik »Slavije« na Sušaku Franjo Cvetko, po slo vodja »Hotela Velebit« 163 Hotel »Učka« Omišalj na Krka novozgiajen — na morski obali, na podnožja tihega romantičnega Omislja. nekaj korakov od pristanišča, t lastnim kopališčem tik hotela. « prostorno lepo teraso izvrstno kuhinjo. 25477 Pljuča! Pljučno bolezn' ozdravi dr Pečnik, pljučni zavod (Privit Lnngaaheilanrta.lt) Sečovo, pošta Roga Ska Slatina. Prospekt S.— Din. 83395 Gdč. drž. uradnica osamljena, ieli znanja z inteligentnim višjim državnim uradnikom od 40—48 let. Glavno značaj in dobro srce Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poletje 31«. 25374 Kolesar išče partnerico. Dopise pod »Nediri&č« na oglasni oddelek »Jut; a«. 25662 Znanja želim t mladim gospodom, čedne zunanjosti. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod »Blondinka«. 25135 Mlad Dunajčan akademik. i3 ugledne rodbine, teli znanja c inteligentno gospodično. Diskrs-cija častna Dopiee s sliko, katero vrnem, prosim sa oglas, oddelek »Jatra« pod »Gentilhomme«. 25561 Manon Srečanje nemogoče, prosim eiiko. Tajnost je in ostane častna zadeva. Diskreten 25176. 25503 M. + M. Obe ni mogoče. Prosim natančen naslov ter eeli sliki. Vrnem, častna stvar ln zelo. Diskreten 25176. 26594 Znanja žeti mledenič s stalno službo z mladenko prijetne zunanjosti ln neomadeževane preteklosti. Ponudbe, če mogoče e sliko, na oplazi oddelek Jutra v Mariboru pod »Iskren« prijateljstvo« 25538 Znanja želi z lastnico kake male trgovine na deželi v starosti 30—10 let vdovec v 48 leta, zdrav, trgovsko naobražen. Pristopil bi kot družabnik, tadi ženitev nI izključena. Pojasnila daje: Jo* Stane, pisarna dr. Fornazoriča. AjdovSSina. 25501 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam ho!;?emu gospodu v Florijanski nI BI. 25651 šiviljo sprejmem za sostanovalko. Siva lahko tadi doma. Hrenova aliea 19, pritlSne-25581 Sobo snlnSne, t elektr--- ljavo oddam dvema osebama aa Starem tega 1«-TJ- S5512 Dve lepi soM oddam s t. avgustom. neje prermrti-m vse 8«obno ft-anovanl«. Pismene ponudbe na nflami oddelek Jntra pod »Miklošičeva«. 25516 Sama sem Rada nisem Želim el razvedrila. Želim moja. ki bi me razumel. Osrlasi nai se Darinki BoškoviČ, Plešive. Velenje. 25467 Družabnlco kolesarko, želi za popoldne kolesar Cenj. ponudbe na osrlasnj oddelek Jutra pod »Kolesarja« 25509 PoStenega znanstra s gospodično do 26 let, ki ima veselje do obrti in gospodinjstva ter nekaj premoženja, ieli v ivrbo ža-nitve mlad brivec a obrtjo. Poandbe pod »Dober človek« na podružnico Jutra v Maribora. 25309 Obrtnik 30 let star, » sigurno službo > mesečno plačo, ki govori nemžko, slovensko in srbo-hrvatsko, prijetne zunanjosti, želi v svrho žemitve resnega znanja s simpatično gospodično, mlado vdovo ali ločenko. Dopise ■ sliko, ki se na zahtevo vrne, oa ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Zvesta ljubezen it. 111«. -» K 11J f f f Klavir prvovrstno obiaujen kapi m proti takojšnjemu plačilu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25463 Planino zelo dobro ohranjen t lepim glasom kapim. Plačam takoj. Ponudbe pod šifro »Zelo dobro ohranjen 412«-25575 Kratek klavir i lepim glasom, dunajske firme, železne konstrukcije, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. Tapetniška dela izvršujem sajsolidneje po konkurenčnih cenah. Oto-mane po različnih vzorcih na gurtah od 650—950 Din. Za mnogobrojni pose* ee priporoča Karol Sitar, ta-petnik in dekorator, Wol-fova aliea 12 (Oražmov dijaški dom). 25349 Za trajno kotiranje z najnovejšim Maverjevim aparatom ee priporoča damsko-frlasrskl salon En-gelbert Franchetti, Ljubljana, Dunajska eeeta 20. 166 Vata, odeje izdelovanje in popravila — Rožna aliea 1». 2565! Urarska popravila izvršnjs najceneje ia naj-precizneje Frane W61fing, urar, Gosposvetčka cesta 12 23629 Karkoli želite kupiti ali prodati, oglasite na poštni predal 216, Ljubljana. 25669 KLAVIRJI! Svarim pred nakupom navideznega blaga cenih klavirjev! Kvpajte na obrok* od Din 400.— prve svetovne fabrikate: BOsendorfer. Steinway, F8r-ster, H61zl. Stingl original, ki so nesporno najboljšil (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jib izključno le sod. izvedenec in biv. učit. Glasbene Matice Alionz Breznik Mestni trg 8. — Velikanska izbira vseh glasbil ia stmn 25525 Fotografa ki M želel brez denarnih sredstev začeti na svoje, nudim »godno priliko. Ponudbe e podatki pod šifro »Samo prvovrsten fotograf« na oglasni oddelek Jatra * 25576 Preklic Podpisasi Ludvik Plevel], dri. uradnik, preklicujem s tam žaljivko, ki sem jo izrekel dne 16. julija nasproti Jožefa StOcklinger-ju, strojevodji drž želez-nie ia se ma zahvaljujem, da ni proti meni sodno na stopil. — Ludvik Plevelj, državni mradnik, Ljabljana VU. 25442 Psički volčje pasme. 6 tednov sta ri uaprodai v skladišču ca Ahacljevi časti 10. 25518 Konje In kobile msdjimurske polntežke in popolnoipa težke, ta vprego in adgoj, za poljedelstvo in tvornice posreduje najku-lantnejb in najceneje Julijo Hofimann, Cakovee, Jugoslavija 25376 Pslco Dobennanko, z rodovnikom, 1 leto staro, pripravno za dresuro, prodam. Pojasnila daje lastnik g. A. Kokalj, avtopodjetja, Novo mesto. 255S9 Mladi psi pristne volčje pasme od dresirane psice, posebna porabni za čuvaje kakor tudi za dresuro, so naprodaj. Dobijo se: Ivan Cerne, gostilna, Vrhniia 95 25570 Več petelinov lepih, pasme »Orpinkton«, starih 3—4 mesece. Cena za 3 mceeee 80 Din, za 4 mesece pa 100 Din. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 25345 u morje brc> vpeljana galanterijska engro trgovina s potovalnim avtom je radi družinskih rasemer ugodno naprodaj event bi lahko pristopil družabnik. Potreben kapital Din 300—400.000.—. Avto se tudi posebej proda. — Ponudbe na M. Končnik, Maribor, Slovenska ulica 28. Preselitev trgovine! FRANC ERJAVEC »pri rfafi lopatic, Ljubljana, vljudno naznanjam, da sem preseia svojo trgovino z žeteznino v Wolfovo ulico 12 (preje Sever CoJ Zahvaljujem se p. n. občinstva za doslej izkazano mi zaupanje ter prosim, da mi isto še nadalje ohrani. Z odličnim spoštovanjem FRANC ERJAVEC (D £utx in Monolit peci v ^/v^n/zii najcenejša, prvovrstna Ša-*JUm®Ve§ mota za peči ta štedilnike £Ce&toomoiotji cQon% ditena (ftafoenfeCd Ing. ("IZELJ, Ljnbljana VII. Jernejeva cesta St. 5 Telefon St. 3253 TRGOVEC, absolvent višje trgov, šole z večletno prakso, srednje starosti, i išče zaupno mesto pil večjem podjetju s kavcijo do Din 400.000 evenhielno pristopi kot družabnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resnost«. 9191 Najboljše tambnrice Farkaševega m sremakega sistema izdeluje in razpošilja ob lamstvu stara hrv. tvornica tambnrle Stjepan M. Gilg SISAB 610 » « Katlteva 174 (Hrvatska) Cenovnik tamburic pošljeta oa zahtevo zastonj. Odlikovan x 2 zlatima kolajnama. Naznanilo. # Vsem ceni. naročnikom si dovoljujem tem potom vljudno naznaniti, da Sem prevzela po pokojnem soprogu FRANCU SAJOVICU tapetaikn v Ljubljani, Star! trg ŠL 6 delavnico, katero bodem v popolno za-dovoljnost vseh cenj. odjemalcev še nadalje vodila. Za vsa v to stroko spadajoča dela se priporočam SLAVKA SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6. Jarmenik vssoke kapacitete, vseh vrst stroji za obdelavo lesa, stroji za lupljenje, Rem-scheidsko orodje, D. R. P. Žage izdelek Koli & Co., nudi najceneje Gozdarski tehnik K, Nagel, Wien Telefon N 28-9-58. Naslov za SHS: Resi j eva cesta 9/1 Hermeti©** najboljše steklenice za konzerviranje sadja dobavlja „£ehostaklo" lijnbljana, Komenskega nlica SO Slabi roble kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ost je Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče , rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, sebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8*—. Chlorodont-Sčetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 9 inu tlo-po-ista Strešna opeka patent BOHN, VINKOVCI, zastopnik: „IATERIJAL" dr. z o. z., Ljnbljana, Dnnajska cesta St. 36 Telefon 87- »7-16 HLODE vseh vrst, posebno smrekove In Jelkove, v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu kupiano. ZASTOPNIKE za nakup lesa za razne rajone v Sloveniji sprejmemo. PoomJbe oa Fr. Gor-janc & Cie„ Kranj. 9159 Uglagnje ter popravlja klavirje in harmonije »trakovna tvrdka S. Juld&efi Ljubljana, Hijn&avniftaraka nlica 3/U, vbod Meetai trg St. 32 in Cankarjevo nabrežje št. 13. 136-a ASSMANN I STOK DER CANNSTATT GEBR. LINCK OBERKIRCH na sesalni oiin Diese1 MAG ZAGREB. Vff 14 Kupim stalno Kostanieu tcninslil les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od stroj, in jedilnega olja po najugodnejših cenah, takojšnje plačilo FRANC 0SET, Sv. Peter v Sav. Dol. Ocarinjen je vseh uvoznih in izvoznih rn tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masirykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Mladost, svežost, lepota! CREME DARim NajbofJ dumten proizvod moderne in znanstvene kozmetik*. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka ia fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege, rdečico nosn ki drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 po-skušnjih pušSc ter na temelju tega prejeli mnogo priznaoic ia nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam )o brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trio zlate puščice dobite po ceni od Din 15— t vsaki boljši strokovni trgovini. S poŠto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Suboflca 3. SEMEUČ UREDITE SVOJO PREBRANO IN IZGINILE BODO VAŠE BOLEČINE. Bolečine ▼ želodcu In Srevecfc, zapeka, glavobol, naval krvi t glavo, nervozoost, sesrpanje. bemeroidi. slab tek imajo svoj izvor t slabi prebavi Uredite svojo prebav« c preizkušenim elfkstroai »FIGOL«, pa bodo močite Vaše bolečine. »FIGOL. eJrtarir arejnje prebavo in Vaju povrne zdravje. »FIGOL« »deluje ia pošilja po pošti proti povzetju z na-voditom o uporabi lekarna 233 DR. SEMEUČ, DUBROVNIK 2. Oricn&hii zavojček 3 steklenic s onrojem in poštnino vred Din 105.—, 8 steklenic 245.—, 1 steklenica Din 40.—. Mnogoštevilne zahvalne izjave dohajajo vsak dan o nspešnem delovanju »Figola«. Tovarnarji (odirte« la likerja, kakor tadl km-alkoholnih pljat nabavljajo tvoj« potreb* etra la DESTILERIJI d. d. Prva Jogoalovaoaka tovarna «mm m ram Ig karje, .lerosja olja la otra. zagreb, B- cesta 35, pottaukj preti Ceniki la navodila brciplaiao. aa Bovenijo pri ti Bmerik Zatiska, Ljnbljana 7. 141 cm mMW/mmmmmmmiosedanje dobave črez l.OOO.OOO strojev. Prometni Bnlldog 15 - SO HP. 9117-a lafprineraefii za Slovenijo, dela 1 najcenejšo obratno »novjo in nndi na)-bolf mnogo stran sko sposobnost. — Lastnik tega prometnega Bnlldoga je raSčiten pred škodo, ki jo povzročata pomanjkanje časa in moči AGRIKILTURA 8OMBOR fngoslovensko generalno zastopstvo tvrdke HEXKIK LAK Z, MAlOfHEm. Jngosloventiki generalni zastopnik: LADISLAV BACHRACH, sedaj na Bledu, Parkbotel. Iiče se zastopnik sa Slovenijo. Urejuj« Davorin Ravljcn. izdaja m konzorcij «JuUu Adoll Ribnikar, Za Narodno tisJuuuo d, A kot tiskafnar^a franc Jezerack. Za mseratal del j« odgovoren AJojzi^ Novak. Vsi ? Ljubljani,