\ Lxxn L]aM]ana, četrt Cena SLOfENSKI fcrhajo vsak dan popoldne rzvzemil nsdefk« ki praznik«, fj Initafi do 80 po* vrst 6 Oin 2, do 100 vrst 6 Din 2 50, od 100 do 300 *rn 6 Din X *ečfi •»»•roti potil vrsto Oin 4.—> Popust po dogovoru, tftsoratni davek po sobot II .Slovonski Narod* voljo wiw trg 5 Jf Postno hranilnico v ^ubijam iL 10O5U NOVO MESTO. LjubOansko costo* Snoči je govoril kancelar Hitler Atentat ob priliki Hitlerjevega obiska v Monakovem v Po govoru ob svečanosti starih iiarodnosocialističnih borcev je nad dvorano eksplodiral peklenski stroj — Eksplozija, ki se je zgodila, ko so udeleženci svečanosti zapuščali dvorano, je zahtevala 6 mrtvih in okoli 60 ranjenih — Kancelar Hitler se je tik pred atentatom odpeljal v Berlin London. 9. nov. s. V Berlinu le Izdala nemška vlada davi v zgodnjih urah uradno poročilo, da je nastala sinoči v Biirger-brau-aalu v Monakovem kmalu p j odhcdu kancelarja Hitlerja ek plozija peklenskega stroja, pri kateri je bilo ubitih 6 starih Hitlerjevih soborcev, 60 pa ranjenih. Med ubitimi ni noben prominenten član stranke. Kancelar Hitler je zapustil dvorano nekoliko preje kakor je bilo prvotno v programu, ker se je zaradi nujnih državnih poslov moral takoj odpeljati v Berlin. Nadaljna poročila pravijo, da je prišlo do eksplozije neposredno potem, ko ie kancelar Hitler stopil v posebni vlak. s katerim se ie odpeljal v Berlin. M sli jo, da je eksploziio povzročil peklenski stroj, ki je bil postavljen v neposredni bMžini dvorane, v kateri ie bilo zborovanie Stroj je eksplodiral ravno v trenutku, ko so zborova^ci zapuščali dvorano. Občinstva se je polastila v Drvem trenutku pan'ka Telegrafske in telefonske zveze med Mona-kovom in Berlinom so bile takoj po eksploziji prekinjene. Nemška vlada je razpisala nagrado pol milijona mark za onega, ki izsledi krivce eksplozije. Vlada ie tudi obiavila, da je eksplozija delo inozemskih agentov. London, 9. nov. s. Bomba je eksplodirala direktno v prostoru nad dvorano. Zaradi tega se je strop zrušil na zborovalce prav v trenutku, ko so zapuščali dvorano. Curih, 9. nov. i- Po sem dospelih vesteh in tudi po poročilih iz Amsterdama je med žrtvami bombnega atentata tudi Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Vest uradno še ni potrjena. Berlinske obtožbe Berlin, 9. nov. i. Vsi nemški jutranjiki ostro obsojajo poskusen i atentat na kan-celaria Hitleria in poudarjajo, da gre za delo plačan'h inozemskih agentov. Berlinski »Lokalanzeiger« pa celo dolži angieški intelligence Service, da ima svoje prste vmes Tajna angleška služba je hotela na zločinski način odstraniti Hi. K rja. List pravi, da se Nemci klanjajo spominom nesrečnih žrtev, ki so padle kot žrtev zločinske roke. vendar naj se nasprotniki Nemčije zavedajo, da se bo nemški narod še boli fanatično strnil okrog svoiega vodje in da bo temeljito obračunal s sovražniki Nemčije. V ostalem vsi listi podčrtavajo. da ie samo Previdnost rešila Hitlerju živjenie Na proslavi bi sicer moral po prvotnem programu govoriti namestnik vodje raiha Rudolf Hess, a v zadnjem hipu je prispel sam kancelar Hitler, ki si je utrgal nekaj ur. da jih lahko preživi med svoj mi nekdanjimi soborci. Slučaj in Previdnost sta hotela, da je Hitler popreie, kakor je mislil, zapustil dvorano In tako mu je Previdnost spet rešila življenje. Berlin, 9. nov i. Ves nemški tisk danes obširno razpravlja o atentatu v Monakovem in soglasno ugotavlja, da gre nedvomno za delo inozemskih plačancev. Namiguje se. da je v prvi vrsti v ozadju angleška taina služba Toda račun se jim rt: posrečil. Pa četudi bi postal Hitler žrtev zločinske roke, naj si angleški mo?otci zapomnijo, da le danes ves nemški narod tako strnjen, kakor še nikoli. »Volkischer Beobachter« obiavlia pod naslovom »Adolf Hitler je Nemčija — Nemčija ie Adolf Hitler« obširno poročilo o snočniem Hitlerievem govoru in o ogab nem atentatu, ki je razburil vse nemško prebivalstvo, a hkratu povzroč'1 tudi zadoščenje, da zločinski naklep ni uspel Kakor so včeraj padle žrtve v borbi za veliko narodno-socialistično Idejo, za svobodo Nemč:1e in za svojega vel'kega vodjo Hitlerja, tako so pa tudi še v napre* milijoni in miliioni pripraviieni položiti svoje življenje na oUar domovine in za svojega vodjo Adolfa Hitlerja. Pariško mnenje Pariz, 9 nov. t Današnji francoski listi so objavili uradno poročilo DNB o atentatu v Monakovem in navajajo, da je eksplozija zahtevala 6 človeških žrtev 56 oseb ie bilo pa ranjenih. Glede na komentarje nemškega tiska, da je to delo plačanih inozemskih agentov in da ima svoje prste vmes angleška tajna služba, ugotavljajo francoski listi, da Nemci zvračajo krivdo na druge, preden je bila uvede; .a preiskava in preden so mogli izslediti krivce. Na ta način hočejo spet nemški narod prepričati, da tujina streže kancelar j u po živlie-nju, a da kancelarja čuva Previdnost Ta mist čni nauk naj bi preveril ves nemški narod. Pravijo tudi. da ie Hitler v svojem govoru večkrat omenil, da ga ie doslei vedno čuvala Previdnost. Iz Hitlerjevega govora MONAKOVO, 9. nov. i. Včeraj je bO v tako zvanem Biirgerbrausaalu v Monakovem sestanek Hitlerjevih soborcev v proslavo spomina obletnice monakovskega puča. Na zborovanju, ki se ga je uielezi-lo poleg »stare garde*, tudi več tisoč somišljenikov narodno-socialistične stranke, je govoril kancelar Adolf Hitler, ki se je nalašč zato pripeljal v Monakovo. V svojem govoru je &itler ostro napadal Anglijo. Sarkastično je zavrni vojne cilje Anglije, med drugim, da se Velika Britanija bori za pravico, na glasujoč, da se že 30 let bori za pravice in je dob Ja za nagrado od boga 40 milijonov kv. kilometrov zemlje in 480 milijonov ljudi, katerim vlada. Kance J ar je tudi navajal, da so bflL vojni cilji Anglije samoopredeiitev naroda, borba za civilizacijo In človečanstvo in tako daije, kar pa je vse angleška laz in Angleži to izvajajo le. če gre njim v prid. Zdaj pravijo Churchill in Chamber-laini da se ne bore proti nemškemu narodu temveč proti r. niskemu režimu in njegovemu milftarizmii. Pripravljena so skleniti mir, če ml položimo orožje, ta potem nas bodo milostno sprejeli v občestvo narodov. Radi b: se sporazumeli z nami, a trde, da ni mogoče zaupati besedam nemške vlade. Tudi meni je to na jeziku in rad bi se spoiazuniel z Angleži, sa- mo če bi lahko zaupali besedam njihovega vodstva, toda n koli še ni kak narod ne-sramnejše lagal in goljufal kot angleški državniki v teku preteklih dveh desetletij nemškemu narodu. Podrobno je kancelar navajal, kako so Nemčiji naložili vojne kontribucije, ji pobrali kolonije, uničiL trgovino, ukradli vojno mornarico odcepili milijone Nemcev in oropali nemški narod. V odpor temu se je rodil narodno-socialistični pokret t ki je osvobodil Nemčijo, jo dvignil in napravil močno. To je vojnim hujskačem trn v peti in zato so zopet stopili v borbo proti nam. Hitler je zaključil z besedami, da je Nemčija zgradila obrambno silo, ki ji ni para na svetu, in za to oboroženo silo stoji strnjen ves nemški narod, za njm pa vlada fanatične volje in moči kakor nikoli v preteklih stoletjih in zaradi tega Nemčija ne bo nikoli kapitulirala. Odmev v Ameriki VVashIngton, 9 nov. L (Havsa). Tu srna trajo, da je bil včerajšnji Hitlerjev govo: odgovor na holandsko-belgijsko ponudbo za vzpostavitev mini. V VVashngtonu pravijo, da je Hitler v svojem govoru premalo preciziral vojne cUje Nemčije. Angleži ne žele Nemcem nič slabega Vodje angleške parlamentarne opozicije o sedanji vojni in o bodočem miru IX>NTX>N. 9. nov. mp. V spodnjem domu je včeraj vodja opozicije major Atlee med drugim dejal, da vojna ne to prej končana, dokler ne bo v Nemčiji vlada, ki bo uživala zaupanje. Vlada mora pokazati svojo dobro voljo z dejanji in ne z besedami. Glede mixu je Atlee rekel, da mora odpasti vsaka misel na maščevanje popraviti pa se mora krivica, prizadeta malim državam. Vladati mora svoboda veroizpovedi, svoboda narodnosti. Da bi bilo vsesm narodom mogoče izkoriščati surovi- ne, naj se ustanovi sistem mandatov pod upravo mednarodne korporac-je, ki bo imela potrebno avtoriteto. V svojem nadaljnjem govoru je major Atlee apeliral na Nemčijo, naj premisli usodo mater in otrok in naj ne nadaljuje vojne. Angleži ne žele Nemčiji tn Nemcem nič slabega m ni njih namen da bi Nemce ugonobil. Dokler pa bo nemški narod podp.ral sedanji režim, ni misliti na zboljšanje. Borbe v zraku Tako nad fronto kakor nad Severnim morjem so bile včeraj zopet bitke med angleškimi in nemškimi letali London. 9 nov. s. Včeraj so se angleška letala ponovno zapletla v borbo z nemškimi letali tako nad Severnim morjem, kakor tudi nad fronto. Najpreje so se nad Severnim morjem spopadla tri nemška vodna letala in dve letali angleške obalne zaščite. Ze po eni minuti se je Angležem posrečilo sestreliti nemško letalo. Borba se je vršila v višini samo 30 m nad morsko gladino, ker so bili oblaki zelo ni?ki Druga bitka se je razvila med d verni nem-Skimi vodnimi letali in enim angleškim letalom. Slednje se 1e petkrat z višine spustilo nad nemški letali in je menda eno od teh poškodovalo ali uničilo. Nad zapadno fronto sta se dve nemški letali tipa »Dornier« zapletli v borbo z dvema angleškima lovcema. Eno nemško letalo ie bilo sestreljeno ter je padlo na neko francosko vas. Letalo je sestrelil 21- letni novozelandski pilot. Eno izmed obeh angleških letal je moralo zasilno pristati. Pilot je izjavil, da je najbrže sestrelil tudi drugo nemško letalo. LuKSemburg, 9. nov. i. V mestu TSsch je včeraj ob 11.30 pristalo angleško vojno letalo. Luksemburške oblasti so posadko takoj razorožile in internirale, letalo pa zaplenile. Angleški letalci so izjavili, da so pomotoma pristali na luksemburških tleh, preprčani, da so na francoskem ozemlju. Angleška letala nad Nemčijo London, 9. nov. s. Angleška letala so včeraj izvedla zopet uspešne izvMmške polete nad severnozaoadno Nemčijo. Eno letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Danes bo govoril Chamberlain I/>ndor, 9. nov. s. Pričakujejo, da bo ministrski predsednik Chamberlain v svojem današnjem govoru na kosilu ki ga prireja londonski župan, omenil holand-sfeo-belgr jsko mirovno posredovanje, vzroke, zaradi katerih je morala Iti Anglija v vojno ter da bo na kratko replici ral tudi na snpčnji govor kancelarja Hi tiarja. Ru*ka nautika na Poljakom I/mdon, 9. nov. AA. (Reuter). Državnega podtajnika v zunanjem uradu Butt-lorja so v spodnji zbornici vprašali, ali se lahko objav jo podatki o ruski politiki na Poljskem vzhodno od tako imenovane Cur-zonove črte. Buttler je odgovoril, da razpolaga britanska vlada z malo podatki, katerih objava bi bila koristna, obljubil je pa, da bo imel to zahtevo pred očmi. Nevtralnost Balkana je glavni eilj balkanskih drŽav v sodelovanju z italijansko politiko — Zanimiva glasova iz Pariza in Budimpešte Pariz. 0. nov. mp »Temps« se v daljšem članku bavi s trenutnem političnem položajem držav osi Rim Berlin ir. ugotavlja, da je mišljenje osi v pogledu sodelovanja s Sovjetsko Rusijo različno. Italija je najhujši sovražnik boljševizma rte tamo idejno, ampak tudi politično, kar dokazuje njeno delovanje na Balkanu. Italija ne bo nikdar dovolila, da bi se pomakni! vpliv boljševizma na južnovzhodno Evropo ali kamorkoli, kjer bi bili lahko ogroženi italijanski interesi. Italija in tudi Španija še nista odpovedali protikomunističnega pakta in ga tudi ne namera\ata Članek pravi na koncu, da so izmed vseh napak najusodnejše politične, ki jih je treba plačati mnogo težje, kakor druge napake. Budimpešta, 9. nov mp. »Pester Lloyd« je priobčil uvodnik, ki je zbudil splošno pozornost. Članek se bavi s političnim položajem na Balkanu in pravi med drugim: Južnovzhodna Evropa je bila nekoč tori- šče nemirov. Danes se je položaj popoTno ms spremenil in je postal Balkan sredi šče miroljubnih držav. Zato je potrebno, ds vsakdo spremeni svoje mišljenje o Balkanu. Vpliv velesil na Balkanu je še zmerom precejšen, kljub temu pa skušajo balkanske države navzlic prijateljskim odno-šajem z velikimi državami v prvi vrsti zavarovati svoje interese. Glede ankarskega trojnega pakta pravi »Pester Llovd«, da ne predstavlja nobene zapreke za sodelovanje balkanskih držav. V ostalem je zboljšanju prilik na Balkanu mnogo pripomogla modra politika Italije s svojo posredovalno vlogo. Uvodnik zaključuje, da bi bili vsi spori in nesoglasja med državami naglo odstranjeni in bi sožitje med državami postalo popolno, ako bi se meddržavna vprašanja reševala na tak način, kakor se rešujejo med Jugosla vijo in Madžarsko. Nova Japonska politika Japonska bo vpoštevala ameriške interese na Kitajskem in nima nobenih aspiracij na Nizozemsko Indijo Tokio, 9. nov. br. Danes je dal zastopnik zunanjega ministrstva novinarjem spet nekaj izjav o nadaljnji politiki japonske vlade v zvezi s kitajskim problemom. Takoj od početka je nagiasil, da si japonska vlada. Kakor tudi vrhovno poveljstvo na Kitajskem na vse načine pri-ze levata, da bi se preprečil vsakršni incidenti z Američani in da bi se ameriški interesi na Kitajskem kolikor mogoče vpo-stevali. V zadnjem času so se razširile govorice, da namerava Japonska prodreti tudi proti jugu in ogražati celo Nizozemsko Indijo. Glede na to naj bi se bila n zoaemska vlada obrnila na Zedinjene države s prošnjo za zaščito. Zastopnik Japonske vlade Je izjavil, da so vse te vesti plod domišljije Japonska nima namena prodreti proti Jugu, nego bo na fusner- Pacifiku le zaščitila svoje trgovinske interese. Glede pogajanj z Anglijo je izjavil zastopnik zunanjega min strstva, da niso sprejeti nikaki definitivni sklepi Končno Je opozoril na znano Pittmano-vo izjavo, da bo vlada Zedinjenih držav eventualno pooblaščena, da po poteku se odpovedane trgovinske pogodbe z Japonsko ob koncu prihodnjega januarja ukine ameriški Izvoz na Japonsko, če bi srna-i trala, da Japonska ograia amedOu inte- rese na Daljnem vzhodu. Zastopnik japon ske vlade je naglasil da je Pittman že večkrat grožl na tak način, toda v Ameriki se je že mnogo političnih elementov oglasilo proti njegovim grožnjam, čes da bi se Amerika z njihovo izpolnitvijo mogla zaplesti v Oborožen konflikt na Daljnem vzhodu, čemur pa se je treba za vsako ceno izogniti Registracija ameriških ladij v Panami Washington, 9 nov. a Družba Standard Oil Companv je 6 svojih naj več j h ladij že pustila registrirati v Pananv. v kratkem ds bo storila isto Se z nadalinimi devetimi Družba je predlo« za registraciio stavila mornariški kom-siji Se pred sprejetjem novega nevtralnostnega zakona in je komisija prenos odobrila Borzna poročila. Curin, 9. nov. Pariš 9.00, London 17.45 New York 446, Bruselj 73.50. MIlan 23-50 Amsterdam 236.79, Berlin 178. Stockholn 106.25, Oslo 10130, Kopenhagen 86.12. Inserirajte ? „SL Narodu" i Iz notranje politike AKCIJA »SLOVENSKE H1SLI« Beograjska mesečna revija »Slovenska misao« piše: Predsednik pokreta »Slovenska mi'ao« Vladislav Savić ie te dni obiskal nekatere kraje v banovini Hrvatski in v dravski banovini zaradi ustvaritve zvez s tamkajšnjimi slovanskimi krogi in zaradi organizacije krajevnih odborov. Obiska) Je Zagreb. Karlovce LJubljano, Celje, M r i bor in Laško ter je povsod našel razumevanje za naše ideje in pripravljenost za akcijo g slovanske misli v vsakem pogledu. V vseh teh kraj h je Imel predavanje o »Slovenski misli« ter imel konference z naindl'čnej-šimj osebnostmi in predstavniki krajevnih kulturnih društev. ZOPER BREZVESTNO SPEKULACIJO V ministrstvu socialne politike Je bila prva seja odbora za zatiranje draginje In brezvestne spekulacije. Predeedoval ji je načelnik oddelka za socialno skrb tvo Dušan Jeremić. nekaj časa fi je pricostvoval tudi minister za soefalno pol t ko. Po *p'oš ni razpravi je odbor sklenil us'arov'ti p d odbore za proučevan i e in nadzor tvo nad cenami in karteli, sa proučavanje stano-vanj«keg-* problema in pododbor za ostala vprašanja glede zatiranja draer'nje in 5*»rezvest"#» »pekulacije. Pododbori so takoj Tačeli z delom. ipT>nT| rnrrvfTi1"! JAVNEGA NOTARIATA ^ Glede na nameravano ukinitev javnecm IirtaHafa v banovini Hrvatski je objavila _ -zagrebška advokatska zbornica svoje 'tališče, v katerem pravi med drueim. da se ne stHnia z nameravano u^mUv'jo in meni, da mora oblast ukreniti ve. da •* poneha z javno sramot»t vito institucMe jav-^eara no*»Hata. ki je bilo v t »m. da se Je ''ajj»!o kot nsgrada za pri«ta*e r*ilma r""r|ke?fa not*r*at» sme biti odvisna od - -Mfi^nega prepričanja. KREDIT ZA VRHOVNO SODIŠČE V LJUBLJANI Finančni minister dr. Sutej je predloffl .ladi v odobritev kredit v znesku 97.00« din za preselitev odseka B stola sedmorice is Zagreba v LJubljano. Vlada Je odobrila predloženi kredit. SRBI V BANOVINI HRVATSKI V Srpskih Moravicah Je na konferenci Samostojne demokratske stranke govoril tudi R. Duraković o zgodovini SDS In o njenem delu za sporazum. Pobijal Je lal-ne vesti, češ da Je srbstvo v banovini Hrvatski v nevarnosti. Konferenco je zakljn-čll ■ pozivom, naj se vsi Srbi uvrstijo v vrste SDS, ki ima edino moralno p-avio© da zastopa interese srbstva na H »-v ta^em. S konference, katere se Je udeležilo nad 200 demokratov, so bile po*lane pozdraT-ne brzojavke dr. Bndl«avlleviću. dr. Mao ku in Adamu Priblčeviću. SRBSTVO V BOSNI SOb priliki proslave prihoda srbske vojske v Sarajevo Je imel ban drinske banovine Jeftić na slavi 22. topniškega polka i govor, v katerem Je rekel: I »6. november 1918 je prišla srbska voj-K ska v Sarajevo, središče naše Bosne, mođ srbstva in sanj naših prednikov, s zastavami, ki »o Jamčile svobrdo bratom v Bosni in ljubezen do njih. Naša vojska ie tega dne skupno z dobrovoljci prišla v Sarajevo potem, ko Je un»5*la mejo. ki Je skozi veke del;Ja Srb jo In Brsno. V skupni ljubezni, v skupni slogi in težnji Srbov In Bosancev za skupno duhovno In mate--*alno ŽIvlienJe Je srbska vojska n. Od tod se je boj prenesel pred gledališče, na Slomškov trg ln Glavni trg čez državni most na magdalensko predmestje. Na državnem mostu je od naše strani padel navdušen Maistrov borec od konjenice, Franc V a u h n i k. Po načrtu posebnega oddelka te drhali pa naj bi bilo že tiste dni padlo od generala Maistra navzdol vse kar je bilo znano kot odločno slovensko Tako naj bi bili Se pred odločitvijo na mirovni konferenci izginili zadnji ostanki slovenskega življa v Mari boru. Ne več samo Maribor in Drava marveč tudi že Pohorje in Ptujsko polje tja do Boča so spadali v ta načrt Zato pa: če kdaj v svoji zgodovini tiste kritične dni so se tako maloštevilni Slovenci v Mariboru izkazali res kot veliki in vredni svojega osvobojenja! In tako smo dospeli — seveda le v bežnih obrisih — do glavnega namena te naše poti: zgodovinsko znamenito razo rožen je « Marburger Schutz\vehra» allas «Zelen« garde. s* e»< življenjski standard v Maribora Gmotni napredek Maribora v za Ustjih let~h Maribor, 8. novembra V mariborskih krogih se neštetokrat sprožuje in obravnava piobiem mariborskega življenjskega standarda. Ce govorimo o življenjskem standardu, potem si moramo seveda za trenutek odmisliti vse tiste komponente ki potekajo nujno iz posebnih sedanjih prilik, ki pa ne morejo biti merodajne pri ugotavljanju življenjskega standarda, s katerim se lahko ponaša naš Maribor v povojni dobi. predvsem pa v zadnjih letih. Nemalokrat smo opozarjali na duševno kulturni napredek Maribora ter označili v tem pogledu bistvene razlike med razmerami v predvojni in povojni dobi. Za presojo materialnega standarda našega Maribora bi bilo predvsem važno dognati količine glede konzuma in vrste raznih hranilnih sredstev, v čemer bi lahko dojeli konkretne dokaze glede življenjskega standarda. Žal pa ni mogoče v tem pogledu zbrati potrebnih podatkov, ki bi osvetlili to gotovo zanimivo stran mariborskega življenja. Pogoji primerjave pa so ugodnejši, če se ozremo na civilizacijsko stran mariborskega življenjskega standarda. V nedavnih člankih smo objavili statistiko, ki nam prikazuje številčno stanje raznih civilizacijskih sredstev, kakor na primer motornih koles, avtomobilov itd. Ta statistika kaže, da se je celo v presledku od leta 1938 do 1939 število avtomobilov m motornih koles v Mariboru in bližnji okolici občutno povečalo. To stran mariborskega standarda pojasnjuje tudi naraščajoče število radijskih aparatov. Danes je registriranih v Mariboru okoli 3100 radijskih aparatov. Če primerjamo to število s številom mariborskega prebivalstva, vidimo, da pride danes že skoraj na vsako rodbino v Mariboru po en radijski aparat Še bolj poučne so v tem pogledu prilike v stanovanjskem standardu našega Maribora. V tem pogledu so dragocene statistične navedbe, ki so na razpolago. V predvojnem Mariboru je stanovalo na primer 27.994 Mariborčanov v 1269 hišah. Ob tem je razvidno, da je stanovalo v vsaki hiši povprečno 22 stanovalcev. Temeljito pa so se spremenile prilike do leta 1931. ko ima-mov Mariboru 1834 hiš. Število prebivalstva je naraslo na 33.921. Tako se je število stanovalcev v posamezni hiši zmanjšalo od 22 na 18. Napredek v tem pogledu pa kažejo tudi nekateri druei podatki Leta l°Opel« z evid. Štev. 2—132810. Lastmk kolesa, trgovski sotJrudnMi Srečko R gler iz Stti'encev ima 1200 din škode. — Ob kolo je pričel tudi graničar Stojadin Krstlč* ki mu vo prošnjo je mal Kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča tMtlrtonfl, ker ni Rozman doprinesel novih iokazov. ki bi govorili za njegovo nedolžnost. Rozmanovih navedb, da on n posredno zakrivil smrti pok o nega Rajka Gobca, sodišče ni upoštevalo. — Varaždinska Slavlja v Mariboru, v nedeljo 12. novembra gostuje po daljšem presledku v Mariboru ligaška enajstorica varaždinske Slavlje, ki bo na stadionu ob Tržaški cesti s pričetkom ob 14.30 odigrala prilateHsko nogometno tekmo proti SK železničarju. — Domačije gore. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Kolari ča iz Skorbe Zgorelo Je tudi vse orodje m poljski pridelki ukode je okoli 35.000 din. Vzrok požara še ni dognan. — Studenfike novice. Sedaj imajo tudi naši Studeno svoj odbor za pobijanje draginje in špekulacije. Predsednik obora Je župan A'olzlj Kaloh, v odboru so Franc Pušnik Martin Rantaša Franc Kolarič, Josip Sabeder. Franc Kohnan. Alojzij Komisar, Josp Spaner, Ivan Lužnik in Franc Gobec. — OpeKa. »Delavska Politika« poroča v številki 128: »Opekarne v mariborski okolici so odpovedale službo večjemu številu delavcev z utemeljitvijo, da ni naročil. Zanimivo je, da je letos v gradbeni sezoni priman j kovalo opeke in so na nekaterih stavbah morali baje radi tega prekin ti z delom. Sedaj pa pravijo, da se je to zgodilo zato, ker so nekatere opekarne dobavljale opeko Nemčiji. Ker pa je to ponehalo, ni več naročil ln je zato nastal zastoj v opekarnah. V kolikor so te vesti resnične, nam ni znano. Gotovo pa je. da bi lahko nekateri bogatejši lastniki opekarn v mariborski okolici delali opeko tudi na zalogo dokler ne prit"sne hujši mraz, in na ta način pomagali delavstvu do zaposlitve, na drugi strani pa bi prihodnje leto stavbenikom ne bilo treba čakat' in prek'njati gradbe raznih stavb, ker bi bilo dovolj opeke na ranpolago. — Odprta noč in dan so groba vrata. V splošni bolnici je umrla zasebnica Francka Miklavčič, stara 68 let. Preminila je preuž tka r ca Jožefa Gale, stara 80 let. ^alu^rV^m naše globoko sožalje! — V brzojavni drog. V Zgornji Kungo-ti je zavozil posestnik in gostilničar Franc Resnik, ki je znan kot previden vozač, v brzojavni drog. Tovorni avto se je prevrnil, tako da so ko!e.«a Štrlela kvišku. K sreči se ni Resniku pripetilo nič hudega pač pa njegovemu ©ovoaaču Mafhrtn:ču. ki je v domači negi Precejšnja škoda pa je na tovornem avtor>->ob lu. — Dva ust nI jena. Na, madSar^ki meji se tihotapstvo še zmerom nadaljuje. Dva tihotapca sta hotela skrivaj preko meje. pa ju je obrne "na straža pozvala, naj ob-staneta. Ker se pa pozivu nista ošteva1 a, sta bila ustrei.^na. Tudi ta primer Je tihotapcem raznih vrst resno svario. — 601etn»co slavi te dni v krogu svojcev ravnatelj državne klasične gimnazije v Mar boru g. Martin Maetnak. Pred vojno le sluSurval slnvljenec na goriški gim-naz ji, po vojni pa v Celju. Nato je bdi imenovan za ravnatelja državne klasične gimnazije v Mariboru, ki jo vzorno vodi SlavTenec se je že v Gor'ci ln Celju živahno udelstvovaJ v vseh naclonalnh društvih, v Mariboru pa te še ssnerom telo-vadeči član Sokoia ter odbornik mariborske sokolske župe razen tega vnet sodelavec pri vseh mejtborsklh narodnih m humentarah društvih Zaslužnemu slav-1 ten cm k lepemu življenjskemu jubileju naše prls-čne čest'tke. — Mar-i-oOr. PreteH smo: >Plan*n.^d Vestnikc je ob 201etnici podružnce Plan. društva št. 303 pohvalil mariborske planince, ker jim Je bilo mar za planinstvo, pa tudi bOrUi so se zanj: Mars kdo bi mislil da je ta verz-Ja na Maribor r/rva. Toda že dr. Lovro Toman je leta 1859. torej pred 80 leti. v svoji pesmarici isto o^edal ln 2elez» larjeva pesmarica leta 1889, torej pred 50 leti ime vso pesem Mar-i-bor na str. 53. Današnji Maribor ima povsem druge nalog-e! Devet mesecev Je Vetrobor, od novembra do julija. Tri mesece je Su-šobor, od avgusta do oktobra, hi dvanajst mesecev je Vremen obor, od decembra do decembra Tudi štajerski Me ran is zdavnaj nr več a jugoslovanski še mani ker Imamo v DsJmec;ji mnogo gorkeitm m mirnejših kratev. Mariborskim planincem pa Že^tmo mnogo veselih 'zletov. tur m nojrrJJ toda ne po Vetro-. Sušo- sli Vre-menofforu, temveč po lepi okoJ'ci inlms-borssa, — Muhobor, allas Pflcolovec. GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DO*. Mariborsko gledališče Četrtek. 9. novembra ob 20 url: Plesni večsr Kliibo s-L i t v 1 n o v a. 1 l- Petek 10. novembra: Zaprto. (Gostovanje ▼ Celju.) prva le*°anJH plesna pr1re<1*tev v BSSV riborskem gledališču DO v četrtek. 9 tm. ob 8. zvečer N,irii»pi tudi v LJuoljaru z velikim uspeiiotn sprejeta dvojica Maks KUrbos in Iiena L tvlnova člana in solista rusksga oaleta v Monte Ca h Blok. ta večer ne \ eljajo Celjsko -.ledališča. Petek. 10. novemra ob 20 url: * Navihan-ka». Gostovanje mariborskega gledališča. Posvetovanje turistični!! strokovnjakov Ljubljana. 9. novembra V ljubljanski izdaji našega lista z dne 7. t. m. smo pod gorniim naslovom poročali o nekem ^skrivnostnem sestanku* naših turističnih strokovnjakov Tujskopro-metn'ma zvezama v Sloveniji smo zamerili da na ta sestanek niso bili vabljeni zastopniki tlaka češ da sta tujskoprometni zve^i postali gluhi za vse nasvete naše javnosti čeprav se zvezi vzdržuleta predvsem od dajatev in podpor javnih ustanov ter sta torej dolžni javnosti dajati pojasnila o svojem delovanju. — Resnici na ljubo moramo to naše poročilo popraviti, ker je nil naš dopisnik netočno informiran. V Ljubljani se namreč ni vršil nikak skrivnostni sestanek naiih turističnih strokovnjakov, temveč je bila v torek, dne 7. novembra z začetkom ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Pokojninskega zavoda v Ljubljani XIII. redna seja poslovnega odbora banovlnskega turističnega sveta dravske banovine. Ta odbor je pomožni organ banske uprave ter se na seje vabijo le člani odbora in referenti banske uprave; tujskoprometni zvezi pa nimata nikake ingerence ne na sklicanje sej ne na dnevni red. Z našim člankom nikakor nismo imeli namena omalovaževati vzorno altruistično delovanje naših tujskoprometnih zvez v Sloveniji, saj smo o njunem delovanju v našem listu že ponovno pohvalno poročali in poudarjali, da velja delovanje obeh zvez kot vzor podobnim ustanovam v naši državi. Lojalno moramo tudi priznati, da so bila netočna Izvajanja v našem članku glede podpor našima tuj-skoprometnlma zvezama. Iz tiskanih letnih poslovnih poročil obeh zvez je javnosti dobro znano, da krijeta zvezi svoje Izdatke predvsem s lastnimi dohodki njunega komercialnega poslovanja. Banovinske subvencije ln prispevki gospodarskih krogov krijejo komaj 10 odstotkov zvezinih izdatkov za vzdrževanje številnih mestnih in obmejnih turistično propagandnih ln Informacijskih uradov kakor tudi za vsestransko turistično propagando (prospekti, plakati, fotografije, razstave itd.) in za obsežno tujsko-prometno službo v splošnem. Prav dobro vemo, da v drugih državah delovanje tujskoprometnih zvez v celoti financirajo javna uprava ln zainteresirani gospodarski krogi. Priznati hočemo tudi, da do danes nismo mogli registrirati nobene pritožbe naših zdravilišč, turističnih krajev, gostinskih podjetij in drugih turističnih interesentov glede propagandne in tujskopro-prometne službe obeh zvez, ki Jo zvezi vršita pod gotovo zelo težkimi okomostml. Žrtve dobre letine Križevci pri Ljutomeru, 8. novembra. Letožnja dobra sadna letina je dala mnogo cenenega sadjevca, šmamice pa tudi dobrega mošta z visokim odstotkom sladkorja. Pravijo, da mošt in šmarni ca že vrežeta ter napravita že dobro voljo. Tako se je popivalo tudi ob letošnjem pridelku v nedeljo popoldne in zvečer pri gostilni Verzel v I^ogarovclh. V gostUni so se zbrali mladi in stari ter so bili prav dobre volje. Med petjem v zidani volji je prišlo tudi do manjših prepirov, manjših prask ter tudi do resnega obračunavanja z noži. V splošnem metežu in kriku so se za bliskal i noži Več ran je dobil posestniški sin 221etni Fran Jureš z Logarovcev, ki je čez pol ure izdihnil; v oko Je bil ranjen njegov oče Ivan, dalje je dobil tuđi manjše poškodbe priletni posestnik Mavric. Takoj po tem krvavem pretepu so nudili ranjenima pomoč pri najbližjem zdravniku. Do tako resnega obračunavanja je prišlo med vaščanl iz Logarovcev samimi, ki si pač take zabave večkrat privoščijo, a ta Je bila le preresna. ker je padlo mlado življenje. Nizke cene jabolčnlku ln moštu bodo gotovo v vsakem pogledu slabo vplivale na Iste, ki ne poznajo zmernosti v pijači f mi]o med ljudstvo PoUčane. 7 novembra. Sloviti septet bratov živkov iz Maribora, ki je absolviral med drugim lani več koncertov po obmejnih krajih Slovenije, Je napravil v nedeljo izlet v Spodnje Laže pri Pollčanah. kjer je v znani tamkajšnji narodni gostilni pri Mlakarju priredil ne-oflrielen koncert n«§ih najlepših umetnih ln narodnih pesmi Vsi. ki smo poahišali njihovo lepo petje, smo bili vzhičeni in navdušeni. Zbralo se je tam mnogo njihovih prijateljev lz Poljčan, Loč st Jerneja Itd., ki so pevcem, prihitevSim ta dan na deželo med ljud«*tvo, za umetniški užitek viharno pleskali Ob tej priUki so bila trem zastopnikom septeta izročena odlikovanja ln to gg Feliksu žlvku in Franju Logarju (ki sodeluje kot sedmi v septetu) zlati kolajni z diplomo za nepretrgano 201etno delovanje na pevskem polju, ter g. Alojzu žlvku srebrna kolajna z diplomo za lOletno delovanje. Odlikoval jih Je južnosiovenskl pevački savez v Beogradu Odi i kovancem prisrčno čestitamo! želja vseh prisotnih je bila. da bi se septet spet čimprej oglasil. Kakor smo zvedeli, priredi septet v najkrajšem času v Poljčanah dobrodelni koncert, katerega čisti dohodek bo v prid šolski kuhinji sa preskrbo tople hrane siromašni šolski ded čez zimo. Amerika bo Imela 70.000 pilotov Iz VVashingtona poročajo, da je predsednik komisije za civilno letalstvo izjavil, da Ima Amerika zdaj 25 640 popolnoma izvea-banlh letalskih pilotov. Kljub temu Amerika še vedno po načrtu šola pilote, odpira posebne letalske Šole, tako da bo imela ob koncu 1. 11M1 na razi Ugo 70 000 izvežba-nih letalskih pilotov.