Sten. 41.
u Ljubljani, v ponedeljek, dne ZO. feDmrlJo 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 15'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5'— za «n mesec „ » 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo 1« * Kopitarjevih ulicah Št. 2 (vhod čez
_ dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrcdniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
CIpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — "	Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.

Zborovanje deželnih odborov nOunoju.
Du naj, 17. febr.
Moravski deželni odbor je prvi sprožil misel, da bi se deželni odbori vseh avstrijskih dežel združili, da izposlujejo od države olajšav, oziroma sredstev za zboljšanje deželnih financ.
Temu pozivu so se vsi deželni odbori odzvali in deželni maršal nižjeavstrijski je sklical deželne odbore v posvet.
Deželni maršal opat Schmolk predseduje temu sestanku zastopnikov deželnih odborov. Tudi kranjski deželni odbor je zastopan po treh svojih članih.
Ker so sklepi važni, je umestno, da o njih tudi naši deželani nadrobneje zvedo.
Predvsem pa moram pojasniti, za kaj se gre. Od leta do leta naraščajo stroški dežel, kakor pač jasno povedo sledeče številke:
Kranjska: Potrebščina 1865. leta 345.794 K, 1902. leta 3.924.119 K.
Štajerska: Potrebščina 1865. leta 2,192.416 K, 1902. leta 22,755.115 K.
Koroška: Potrebščina 1865. leta 456.618 K, 1902. leta 4,638.865 K.
Goriška: Potrebščina 1865. leta 190.796 K, 1902. leta 946.672 K.
Istra: Potrebščina 1865.1. 122 284 K, 1902. leta 1,440.716 K.
Dalmacija: Potrebščina 1865. leta 596604 K, 1902. leta 1.563.303 K.
Češka: Potrebščina 1865. leta 10,181.520 K, 1902. leta 51,415 904 K.
Niže -Avstrijska: Potrebščina 1865. leta 3,174166 K, 1902. leta 39,010.797 K.
Vse dežele skupaj so imele potrebščine 1865. leta 23,711.204 K, 1902. leta pa 196,957 364 K.
To je s suhimi besedami: Uprava deželnih avtonomnih zastopov se je od leta 1865. do 1902. skoro devet- do desetkrat pomnožila v izdatkih!
Zanimive so številke, katere nam po-jasnujejo, za katere stvari so se te ogromne vsote izdale:
Kranjska dežela je izdala za deželno upravo 211.712 K, za blagotvorne naprave (bolnišnice) 653.596 K, za pouk 1,304.145 K, za narodno gospodarstvo 464.213 K, za zgradbe 522.849 K, za dolgove, obresti itd. 595 654, za javno varnost 171.850 K. Izdale so vse dežele le za javno varnost, na-stanjenje orožnikov in vojaštva, preprege za vojaštvo 5,266 118 K, znesek, katerega bi pač morala država nositi, ki je v polnem obsegu obvezana, skrbeti za javno varnost.
Pri tako naraščajočih izdatkih deželni aastopi ne morejo več najti dovolj virov v pokritje. Zato zahtevajo od vseh strani, da naj država pomaga, saj je to njena dolžnost pa tudi njej sami je le koristno, ako si opomorejo deželne finance. — Celo vrsto novih virov nasvetujejo in o teh govorimo v na-daljni razpravi. — Sedaj si hočemo ogledati predlog za zboljšanje deželnih financ, katerega je stavil m o r a v s k i deželni odbor, ki je prvi sprožil to podjetje.
Moravski deželni odbor priporoča, da imej država vse indirektne (užitninske) davke, deželam pa naj prepusti direktni realni da-
vek, to je|zemljišni in hišni davek v popolno last in prosto razpolago
Proti temu se mora pač izreči večina dežel, in iz izjav zastopnikov posameznih dežel moremo res že danes soditi, da se bo večina dežel izrekla proti njemu Moravski deželni odbor ima seveda za svojo deželo prav; saj bi dobila Morava potem 6,416.633 kron več, in to že nekaj pomeni v letnem proračunu!
Moravski zemljišni in hišni davek znaša 13,020.875 kron, užitninski in personalni davek pa, ki bi se prepustil popolnoma državi, tako, da bi se dežela odpovedala pravici do naklad na te davke (pivo, žganje, meso, i. t. d.) znaša 6604.242 K.
Tudi Češka bi pri taki delitvi bila na boljem za 14 in pol milijonov, Nižjeavstrij-ska za 31 milijonov, Štajerska za 4,751.303 krone.
se ni predložila nobena zakonska osnova v mnogih drugih tako perečih vprašanjih glede gmotnega napredka hrvaškega naroda. Po stari navadi se je molčalo o potrebnih železnicah, o urejenju rek, o denarnih zavodih, o izseljevanju in naselievamu itd., in : vendar se je trdilo, da bode sedanja vlada predvsem poskrbela za gmotni napredek hrvaškega naroda.
Kako malo smisla imajo hrvaški po slanci sploh za taka važna vprašanja, je pokazala predvsem razprava o proračunu; govorilo se je o vsem drugem, le o tako važnih vprašanjih ne. Predvsem pa se je v tem zasedanju pokazalo, da je hrvaška opozicija popolnoma razsuta. Odkar se shaja hrvaški sabor, ni hrvaška opozicija v saboru imela tako malo veljave, kakor v zadnjem zasedanju. Se takrat, ko jo je bil bivši ban Khuen popolnoma stri in je sedelo v saboru le osem članov hrvaške stranke, se je po-gumneje in odločneje ponašala, nego zdaj. Celi čas dolgega zasedanja ni iznesla opozicija niti enega samostalnega predloga, ra-
Umor u Moskvi.
Skromen pa bi bil uspeh pri Kranj-	j	zen onega o obnovljenju porote. Res je, da
s k i , ker navidezno bi znašal 302 tisoč K. .	vse take predloge, ki dohajajo od opozicije,
, • •	■	--	!	imAtMA	n J nun	IaH rt AMATI/^llt 10
Naš zemljišni in hišni davek
znaša na leto 1,726 875 K. Odpovedati pa bi se morali se- j danjemu dohodku iz žganja, ki donaša j 868 000 K, sploh vsim dohodkom iz užitnin- j skega in personalnega davka, ki znašajo j 1,424 800 K. Pomisliti pa treba, da pri tem odpadejo 40odstotne doklade na zemljišni in hišni davek.
Priznano pa je tudi, da je naš zemljiški j davek silno visok, saj se računa 22 T % j davka od čistega dohodka. In če še vpošte- j vamo, da bo po preteku 151etne dobe treba j začeti z revizijo zemljišnega davka, ki bo ; gotovo že z ozirom na podvojene izdatke za obdelovanje (posli in dninarji) se moral itak j znižati; če pomislimo dalje, da je avstrijski j hišni davek (262/3%) itak najvišji v Evropi ' in da je finančni minister sam v državnem i zboru to priznal in izrekel, da se mora ta i davek reformirati oziroma znižati, kakor ! hitro bodo to dopustile državne finančne razmere, ter da je finančno ministrstvo že sklicalo veliko enketo hišnikov-izvedencev, v posvet, kako naj bi se znižal hišni davek, če dalje pomislimo, da bi potem moral n. pr. naš deželni zbor vse deželne potrebščine pokriti z nakladami na ta realni davek (zemljiški in hišni) tako, da bi ti že do skrajnosti preobremenjeni davkoplačevalci morali nositi vse deželno breme, torej, da bi obrtniki in drugi kaj malo prispevali k pokritju deželnih potrebščin, — potem moramo priti do sklepa, da bi za našo deželo taka delitev pomenila naravnost popolni polom.
Ne smemo nadalje pozabiti, da bi državna vlada zahtevala, da naj dežela, ker ima zemljiški davek, skrbi tudi za evidenčni katasterski urad, in Bog zna, če ne bi s časom rekla, da naj pobirajo dežele same zemljišni in hišni davek.
Vsi razlogi govere torej za to, da moramo naravnost odklanjati tak predlog
F r. P o v š e.
Sklep hrvaškega sabora.
Iz Zagre ba, 15. febr.
Dne 13. t. m. je zaključil hrvaški sabor svoje zasedanje, ki je trajalo od 12. decembra 1904 do 13. februarja t. 1. Samo o Božiču je počival 14 dni radi naših in pravoslavnih praznikov. V tem dolgem zasedanju pa je storil sabor vrlo malo. Pred Božičem je rešil zakonsko osnovo o idemni-teti in financijelni nagodbi, a po novem letu je obravnaval predvsem postavo o proračunu, postavo o živinoreji in o urejenju činovniških plač. A cel čas zasedanja
večina dosledno odbija. Toda opoziciji je vendar dana priložnost, da izpregovori o i važnih zadevah hrvaškega naroda, pa da j vsaj zunanji svet iz e kaj o Hrvaški. In j koliko gradiva je imela hrvaška opozicija posebno v zadnjem času zasedanja, da se i oglasi na merodajnem mestu! Kas se je mo- j rrl najti branitelj hrvaških pravic v avstrij- j skem saboru, a ne v srcu cele Hrvaške, v i Zagrebu?
Kaj smo zares tako globoko pali, da ] moramo v tako važnihv trenotkih molčati radi domače nesloge? Žalibog da je take, sovražnik se pa raduje. Tudi iz odgovorov vlade na razna vprašanja in interpelacije od strani opozicije se lahko razsoja, da se vladi pri sedanjih okolnostih ni treba niti najmanje ozirati na mnoge opravdane zahteve, marveč da se more še dalje vladati popolnoma v duhu khuenovščine.
Finis coronat opus. Za sklep je bila pripravljena volitev v zajedniški sabor. Volitev se je imela obaviti radi važnih »moralnih in gmotn.h zadev" Hrvatske v zvezi z Ogrsko. V ime stranke prava je protestiral proti volitvi poslanec Tuš<an, češ, da je Hrvatska po tej volitvi nedostojna in ne-postavno zastopana na zajedniškem saboru, na kar se opozicija volitve ni niti udeležila. To je najbolji dokaz, da so bila lažna poročila v nekih časopisih, češ, da bode mažaronska večina odstopila nekaj mandatov za peštanski sabor tudi opoziciji. Kakor je bilo viditi, je bilo premalo mest še za same mažarone, ki so se na razne načine priporočali, da so mogli dobiti me-! sto med izvoljenimi. Razume se, da je med ! izvoljenimi največ takih, ki so belj udani Ogerskej, nego to zahteva sama nagodba iz ! 1. 1868. Vodja jim je poznati Kovačevič. | Po odgovoru podbana v zadnjem sabor-| skem zasedanju se bodo ti hrvatski po-| slanci na zajedniškem saboru pridružili v | vsakem slučaju le večini ogrskega sabora, I kajti Hrvatska potrebuje privrženosti te večine, da more tako ž njo povoljno rešiti vrlo važna vprašanja, posebno še financi-alno nagodbo. Za vse drugo hrvaška delegacija za zdaj ne bode vprašala; pridružiti se ima le večini, naj jo vodi Andrassy ali pa Košut. Mažaroni se seveda drže načela, da je nagodba iz 1. 1868. za Hrvatsko ne-izpremenljiva in da se je bode morala držati vsaka ogrska vlada. Tako so mažaroni do zdaj govorili in njihovi časopisi pisali, da je nagodba za nedogledne čase. Ti ne-dogledni časi so pa bržkone že pri kraju, le mažaronski slepci nočejo spregledati, dokler jih bližnji dogodki ne poduče o boljem. Ko le vse to ne bi bilo na škodo Hrvaške!
Novoizvoljeni poslanci so zasnovali svoj posebni klub, kateremu je predsednik dr. T o m a š i c in biležnik dr. Silovie.
»Čestitam Vam na avanziraniu, a onega tam-le vendar ne boste oživili", dejal je morilec policajem, ko so ga prijeli. Pri tem je kazal na truplo ubitega kneza Sergija, katerega je neki policaj hitro pokril s plaščem. Strašno je brati, da so nekatere osebe pomakale prste v kri umorjenega, napravile na zidove rdeče križe in zapisale : »V tej krvi bo Rusija očiščena !" Razume se, da so dotične osebe takoj aretirali. Veliki knez Sergij se je, kakor smo še le nedavno poročali, preselil iz mesta v Kremelj, ker se ni v mestu čutil dovolj varnega. Par dni pred smrtjo je dobil zopet obvestilo, da je obsojen na smrt, ker ima od carjevih stricev on največ vpliva na carja in ker je ukazal pri delavskih nemirih prelivati kri. Kri za kri, je bilo geslo revolucionarjev. Sergij se je vozil na izprehodih vedno v družbi svoje soproge, ker je vedel, da njej ne bo nihče nič žalega storil. V petek se je prvič peljal sam in par minut pozneje je bil raznešen na kosce. Veliki knez se je peljal v zaprtem vozu, ki je imel tudi oklope. Da je napadalec s tako sigurnostjo vrgel bombo, je vzrok to, ker je neki težki voz navidezno po neprevidnosti zapeljal tik pred knezov voz tako, da voz z velikim knezom Sergijem ni mogel naprej. :>ergij se je hotel peljati k vseučiliškim profesorjem, ki so podpisali adreso za ustavo, nagovarjat jih, ! naj pregovorč dijake, da pridejo zopet k i predavanjem, da ne bodo imeli s policijo I sitnosti.
Ko je prišlo k carju poročilo o umoru, ! bil je pri njem ravno Grippenberg. Car je ; vskliknil : „Kedaj bo polna čaša mojih | britkosti !" Carica je omedlela, ko so ji včeraj povedali o nesreči. Carju prihajajo od vseh strani od vladarjev izrazi sočutja.
V Carskem selu je sedaj štirikrat več straž, nego jih je bilo poprej. Istotako v palačah velikih knezov. Cuje se, da je revo-lucijski odbor obsodil 14 oseb na smrt. Prvi je bil Sergij, drugi je veliki knez Vladimir, tretji Trepov. Čuje se, da je veliki knez Vladimir pobegnil iz Peterburga.
Velikega kneza Sergija bodo pokopali v Ilinskojem pri Moskvi. V Carskem selu se bo vršila samo zadušnica.
Za p o g r e b v e 1 i k e g a kneza Sergija so izdali sledeča določila : Pri blugoslovljenju bodo smele biti navzoče le osebe, ki se bodo izkazale s posebnim vabilom. Cerkveno žalobno opravilo bo imel moskovski metropolit z asistenco višje pravoslavne duhovščine. Med cerkvenim opravilom bodo stražili krsto rajnega velikega kneza meščanski in vojaški dostojanstveniki, adjutanti in pa dvorni uradniki. Po končanem cerkvenem opravilu bodo ska-zali rajniku člani carjeve rodbine poslednje časti. Stirji adjutantje bodo prenesli krsto k oltarju, člani carske rodbine in generalni adjutantje bodo krsto spustili v samostansko grobnico, kjer ostane začasno.
Riisko-japonsko vojska.
Kuropatkin se pripravlja za ofenzivo?
Tokio, 18 februarja. Po poročilih od Saha Rusi zopet delujejo, obe svoji krili podaljšujejo, ojačujejo desno ter zbirajo na levem proti Kurokiju velike sile. Pri zadnjih operacijah je Fuzan bil podlaga. Ruske sile v tem kraju se cenijo na šest divizij. Cel vtis je ta, da se Kuropatkin pripravlja za zopetno ofenzivo. Vreme je še neugodno, vendar bo huda zima najbrže kmalu pri kraju.
Toki o , 18. februarja. Rusi so v četrtek in petek obstreljavali dele Ojamovega centra in pozicije na njegovem levem krilu. Pohod ruske konjenice. Tokio, 18. februarja. Ruska konjenica se je po zadnjem napadu na levo Oja-movo krilo umaknila ter se utaborila pri Ljahienhanu.
London, 18. februarja Ruska četa s 15.000 konjeniki, 500 strelci in 20 topovi, ki se je pomikala na obeh straneh Liaoha proti Ljaopeho ob Hunhu, zahodno od Ljao-jana, se je v četrtek počasi pričela umikati proti severu, včeraj se je nahajala 20 km. severozahodno od Siaopeha, 5 km. vzhodno od Ljaoha. Japonci so zasledovali ruske čete ter jim prizadejali občutno škodo. General Steselj.
Carigrad, 18. februarja. Parnik »Nikolaj* je plul danes ob devetih zjutraj skozi Dardanele; na krovu je bil general Steselj in ruski častniki. Steslja je pozdravil v imenu sultanovem poveljnik Dardanel. Člani ruskega poslaništva in ruski pomorščaki bodo pozdravili Steslja zvečer ob devetih. Stesljeva soproga je obolela; vsled tega bo izstopila in ostala s svojim soprogom dalje časa pri ruskem poslaniku Sinovjevu.
Hunhuzi.
Peterburg, 18 febr. Zadnje dni so se pojavljale v jugozahodni Mandžuriji čete Hunhuzov, ki so nameravale napade na železnico. Baje jih je 30.000. Vodijo jih Japonci. Eden ruski oddelek je bil od njih obkoljen. Moral se je umakniti, pustivši na mestu eden top.
Umor francoskega pomorskega atašeja.
Š a n g a j, 18. februarja. (Agence Ha-vas). Ni še dovršena preiskava, ki se je pričela v Čifu radi izjave Kitajcev, da je bil francoski pomorski atašč de Conterville, ki se je na kitajski džunki vozil iz Port Arturja, vržen v morje.
Kdaj bo konec vojske?
„Daily Chronicle* poroča iz Peterburga, da je car naznanil, da ne konča prej vojske, predno ni priborjena nad Japonci vsaj ena zmaga. Spor med Zedinjenimi državami in Rusijo.
Zedinjene države so prosile Rusijo za pojasnilo, ker so častniki ruske križarke »Lena", ki je v septembru preteklega leta pribežala v San Francisco, ušli in vrnivši se domov, Rusiji zopet ponudili svojo službo. Zedinjene države zahtevajo, da se častniki vrnejo na otok M a r e , kjer jih bodo dejali v zapor. Ruski poslanik grof Cassini je imel z državnim tajnikom Hayem v tej zadevi razgovor.
Princ Friderik Leopold.
Berolin, 16. febr. Sinoči je princ odpotoval v Peterburg, da se predstavi carju. V Peterburgu se bo mudil malo časa, petem bo pa odpotoval preko Genue v Tjencin — Od tu bo obiskal pekinški dvor, nakar bo odpotoval na mandžursko bojišče. § gjfii
Zrakoplov v vojski.
Iz Mukdena poročajo, da Rusi z uspehom rabijo zrakoplove. En bataljon je namenjen zrakoplovstvu. Ko se je dvignil balon dnč 10. januarja, so ga opazili Japonci in so streljali za njim s topovi. 16 šrapne-lov se je razletelo okoli njega, a mu Diso naredili ni kake škode. Z zrakoplova so pa Rusi opazili japonske postojanke, o katerih prej niso vedeli. Pripovedujejo, da je v mrazu jako težavno delovati v zrakoplovu in da solnce jako blišči v oči.
Saharovo poročilo.
Peterburg, 18. febr. Generalni poročnik S a h a r o v poroča: Nadpoveljnik je dobil od generala Cičagova sledeče posameznosti o umikanju pod Senickim stoječega mejnega oddelka po boju 14 t. m.: Bojarinov z 90 možmi je dobil povelje, naj zadržuje sovražno ofenzivo, da reši topništvo oddelka, a je bil 14. t. m. ob 9. zvečer pri Facetunu, 25 vrst severno od Sandišana, ločen od Seničkega ter od vseh strani obkoljen od šestih eskadronov in 1000 mož pehote. Bojarinovu se je posrečilo zadržati sovražno ofenzivo. Ko sta se na njegovem krilu pojavila dva eskadrona, je zapovedal zasesti konje ter napasti eden eskadron, ki je bil popolnoma uničen pred očmi drugega eskadrona in pehote, ki sta bila popolnoma nedelavna, le klicala: banzaj ter se slednjič za 400 korakov umaknila. Bojarinov je dal nekolikokrat streljati, potem pa se je počasi umaknil, vzemši seboj svoje mrtve in ranjene. Njegove izgube so znašale: eden častnik težko ranjen, trije vojaki ubiti in 24 ranjenih. Sovražnik je zasledoval Beja-rinova 20 vrst. Dne 16. t. m. je sledniič došel v Facetun.
.Askold'.
»Reuterjev urad" poroča iz Sangaja: Vedno se še širijo vesti, da se križarica „Askold" pripravlja, da odplove.
Tretja eskadra.
Kakor poročajo iz Libave, obstoji tretja ruska eskadra, ki je te dni odplula od tamkaj na skrajni Vztok, razun že večkrat imenovanih oklopnjač: .Impeiator Nikolaj I." (zgrajena 1. 1889.), ima 9700 tonelat in 31 topov), »Admiral Apraksin" (1896, 4200 ton., 23 topov), »Admiral Ušakov" (1894., 4200 ton., 24 topov), »Admiral Senjavin" (1893., 4200 ton., 24 topov) in križarke »Vladimir Monomah" (1882, 6000 ton in 23 topov);
še iz oklopnjač: »Slava" (nova), »Imperator i Aleksander II." (zgrajena 1887., ima 9700 I ton. in 32 topov) ter križark „Pamjat Azova" (1888., 6700 ton., 22 topov), .Admiral Kornilov" (5800 tonelat in 30 topov) in „Abrek" (nova)
Druga poročila trdč, da ladje »Slava", »Imperator Alekstmder II.", „Pamjat Azova" in »Admiral Kornilov" še niso sposobne za plovbo. Odplujejo šele v nekaj tednih. Brez teh ladij je pa celo brodovje mnogo manjše vrednosti.
Peti avstrijski katoliški shod.
»Information" piše: Meseca novembra t. 1. se bo vršil težko pričakovani peti shod avstrijskih kato'ičanov. Na Dunaju se bodo zbrali zastopniki vsih avstrijskih katoličanov ne glede na narodnostne razlike, žalostno je, da so šele zadnji napadi krutih nasprotnikov na katoličanstvo vzbudili zaspane merodajne avstrijske katoliške kroge, da so sklenili sklicati ob enajsti uri šele splošni avstrijski katoliški shod A boljše enkrat, kakor nobenkrat. Na shodu bo brez vsakega dvoma ogromna udeležba. In kak bo uspeh shoda ? Gotovo dober. Pred vsem bo ta shod zopet zbližal avstrijske katoličane, in že to je nekaj. Dvignil bo tudi versko navdušenje in združil avstrijske katoličane v vseh važnih dnevnih vprašanjih. Trajen in neposreden uspeh bo pa imel shod le, če se bo izpopolnila katoliška organizacija in dobilo tudi finančno pokritje zanjo. Najnujnejše je pa vprašanje avstrijskega katoliškega časopisja. Kaj pomaga zabavljanje in nasprotovanja slabemu časopisju, če se pa ne preskrbi za boljši tisk? Zabavlja č je sam prisiljen, da se poslužuje slabega časopisja, ker primernega dobrega nima. Slabo časopisje se najbolje pobija s tehnično enakovrednim dobrim časopisjem. Jugoslovani: Hrvatje in Slovenci se bodo v dostojnem številu udeležili petega avstrijskega katoliškega shoda.
Poslanec Hauck izročen.
Dunaj, 18. februarija. Imunitetni odsek je sklenil izročiti sodišču vsenem-škega poslanca H a u c k a radi motenja vere. Za to so govorili poslanci Axmann, Placek, Schwegel, Slama, Funke, Skedl.
Turčija se pripravlja na vojsko proti Bolgariji.
Nikaka tajnost ni več, da se Turčija z vso močjo pripravlja na vojsko zoper Bolgarijo Več sto delavcev prevaža zaboje s strelivom iz carigrajskega arzenala v pristanišče, odkoder se prepelje na železnično postajo Svikedši. V Adrin in Dedeagac dohajajo vso noč vlaki, navadno trije ali pa dva. Vsak vlak ima 30 do 40 voz, ki so naloženi s topovi, konji, sedli in drugimi potrebščinami. Nadalje prevažajo puške, pa-trone in vojaško obleko. Zelezničnim uradnikom so strogo naročili, da morajo molčati o teh vlakih. Strojevodje ne smejo niti žvižgati med potom. Progo straži, vojaštvo, katero so podvojili zadnji čas. Železnična uprava je že prej skrbela za to, da je proga v najboljšem stanu. V carigrajskem topniškem skladišču (tofane) delajo noč in dan. Število delavcev so podvojili. Brezdvojbeno je, da stojimo pred važnimi dogodki, ker se tudi pošiljajo ogromne množine streliva in orožja v Solun, odkoder se razpošiljajo v notranjo Makedonijo do Skoplja. Tekom zadnjih dveh tednov je Turčija pomnožila svojo armado za 80000 mož in jo še vedno pom iOžuje. Lani so Turki v odrinskem pa-šaliku ustanovili novi armadni zbor s sedežem v Lozengradu. V Odrin so Turki odposlali tudi dvanajst baterij novih Kruppo-vih brzostrelnih topov. Ob vzhodni rumelski meji delajo nemški inštruktorji turške armade načrte za utrdbe že osem mesecev. Stare Martinove puške so razdelili med »muhadjore", to so oni Turki, ki so se naselili v Rumeliji iz drugih dežel. V Odrin so pripeljali za dva armadna zbora Mavzer-jevih pušk. Tudi zahodno mejo Turki utrjujejo, ker hočejo oiti pripravljeni za vsak slučaj. Turki potrebujejo še 16 brzostrelnih topov. Da jih nabavijo, bodo najeli dva in pol milijonsko posojilo. Turška vlada se I zaraditega že pogaja z nemškimi kapi-' ta listi.
Trgovinska pogodba z Rusijo.
Naša država je odpovedala Rusiji trgovinsko pogodbo.
Napad na mehikanski konzulat v Parizu.
Pariz, 19 februarja. Včeraj zvečer j so čuli pred mehiškim konzulatom v Parizu detonacijo. Policija je prijela nato 351etnega Španca Garcia, ki je bil ranjen, da so ga morali prepeljati v bolnišnico Pri njem so našli nabasan revolver in bodalce. Garcia je izjavil, da ima povod za pritožbo proti mehikanskim oblastim in je zato izvršil napad, ker je hotel obrniti pozornost nase. V napadalčevem stanovanju so zaplenili kov-čeg, v katerem je bil sesekan svinec in smodnik. Garcia trdi, da ni anarhist.
Dogodki na Ruskem.
V o r o n e š, 17. februarja. Uslužbenci južnozahodne železnice, brzojavni uradniki in 3000 delavcev v železničnih delavnicah so ustavili delo. Stavkujoči zahtevajo krajši delavni čas in zvišanje plače.
Peterburg, 17. februarja. 28.000 delavcev osmih velikih tovarn je v Peterburgu zopet pričelo stavkati.
Berolin, 18. februarja. Sem je došla vest, da je G o r k i obolel na tifusti.
Moskva, 18. februarja. Promet na železnici Vindav-Ribinsk je ustavljen.
Varšava, 18. febr. V Tomašovu, Novoradomskem, Zavirčininu je stavka končana, traja pa še v Czenstohavu, Sosumici in okolu Dombrove. V Lodzu stavka še 45 odstotkov delavcev.
Varšava, 18. februarja Naučni minister je določil, da se mora šolski pouk 24. t. m. zopet pričeti, sicer bodo dijaki izključeni iz vseh državnih šol.
Peterburg, 18. februarja. Čuje se, da bo ministrski svet dovolil versko prostost.
Moskva, 18. februarja. Danes so pričeli stavkati vsi lekarniški uslužbenci. Zahtevajo sedem-urni delavnik in zvišanje plače. Zvečer je zopet delalo več uslužbencev, ker so jim gospodarji ugodili. Uprava železnice Vindav-Ribinsk je izdala poziv na stavkujoče delavce, v katerem jim naznanja zboljšanje dohodkov, ako prično zopet delati. Kdor se pa pozivu ne odzove, bo odpuščen.
Varšava, 18. februarja. Uslužbenci pri več bankah so pričeli stavkati. Poizkus pregovoriti k stavki natakarje v kavarnah in slaščičarnah, ni imel nobenega uspeha.
Peterburg, 19. februarja. Lista »Naši Dni" in »Naša Žiznj" sta bila tretji posvarjena in ne bosta smela izhajati tri mesce.
M o s k v a, 19. februarja. Uslužbenci pri upravi železnice Moskva-Kazan so sklenili peticijo, v kateri zahtevajo, da se vzamejo nazaj v službo tudi vsi inozemski telegrafisti. Ce se do 21. t. m. ne ugodi stavljenim zahtevam, bodo pričeli stavkati vsi železniški uradniki v Moskvi.
Dnevne novice.
Dr. Tavčar - Ornig. »Narod" je poročal: „Iz Kleinovega odgovora je r a z -videti, da je ministrstvo kar na kratko in pod roko razveljavilo odločbo grofa Gleispacha glede delegiranja Maribora za dr. Tavčarja." V pojasnilo moramo pripomniti, da to iz Kleinovega odgovora ni razvidno. Vodja pravosodnega ministrstva, dr. Klein, je rekel v svojem govoru dne 14. t. m. v poslanski zbornici: Da je graško nad sodišče delegiralo mariborsko porotno sodišče, to mi je bilo neznano. Akti pa kažejo, da dejstva povsem ne soglašajo s trditvami dr. Tavčarja. V prvi vrsti pravosodno ministrstvo ali pravosodni minister že po temeljnih zakonih nima pravic, da bi presojal sodne odloke nižjih inštanc Dalje dotični odlok glede delegiranja mariborskega sodišča ni pravomočen, ker sta oba obtoženca vložila pritožbo na najvišji sodni dvor, ki bode šele sklepal o tem. Sicer pa se doslej proti dr. Tavčarju ni uvedlo kazensko postopanje na podlagi Ornigove tožbe radi žaljenja časti. — Pač pa je bila formalna zmota, ko je graško nad-sodišče to pravno zadevo imenovalo po dr. Tavčarju. Zato tudi dr. Tavčarju ni bil dostavljen dotični odlok graškega nadsodišča. Glede dr. Brumena pa je bilo delegirano mariborsko sodišče, ker je to bližje Ptuju, kjer biva vseh 17 tožnikov in obtoženec sam " To je bistvo Kleinovega odgovora. Iz tega torej ni razvidno, da je ministrstvo kar pod roko razveljavilo odločbo grofa Gleispacha glede dr. Tavčarja, pač pa je razvidno, da je dr. Tavčar »in propria causa" jako občutljiv in da bi se gotovo tako ne razgrel, ko bi bil v tem slučaju na njegovem mestu — klerikalec. Iz vsega »Narodovega" pisanja se tudi vidi, da umeva vso zadevo edino le osebno. Naše stališče je načelno drugačno. Pečamo se z Ornigom v kolikor pridejo pri tem v poštev vseslovenske koristi nasproti nemškemu nacionalizmu in njegovemu vplivu pri državnih oblastih.
Zopet nesramna ,Narodova' laž. „Narod* živi ob tem, da si izmišljuje laži o duhovščini. Nedavno je pod naslovom: »Mati božja se mu prikazu j e " najnesramnejše napadel č. gospoda župnika Dominika Janeza iz Studenega pri Postojni. »Narod" je s tem namigaval, da župnik trdi, da se mu prikazuje Mati božja. Dalje je »Narod" trdil, da je župnik
pričel prodajati listke s svojim podpisom, v katerih obljublja vsakomur petdeset dni odpustka, kdor jih kupi, in da. ko zabrni ura duhov, se odpro vrata župnišča in župnik Dominik koraka liki duh v cerkev. »Narod" v slogu znanega frazerja, ki je spisal roman „4000": »In če spe pozni potnik skozi vas mimo cerkve in vidi čudovit blesk v božjem hramu, pojemajočo, trepetajočo in zopet naraščajočo luč, sklonijo se mu kolena in sveta čustva ga objemo, saj ve, da je župnik Dominik na posetu pri Prečisti, da se ž njo razgo-varja" . . . Vsak je iz tega dopisa posnemal, da župnik Dominik hoče vzbujati misel, da se mu prikazuje Mati božja, in radi-tega prodaja listke, na katerih je sam določil odpustke. »Narod" je končno vzklikal: »To se godi v XX stoletju po Kristusovem rojstvu pred očmi duhovske in deželne gosposke! Ne vemo, ali bi imenovali takega župnika sleparja ali norca, ali oboje skupaj?" — Informirali smo se o tej »Narodovi" papirnati bombi in naši podatki govore jasno, da je tisti, ki je »Narod«" to sporočil, slepar ali norec. Ob uri duhov gospod župnik že vedno sladko počiva, in, kakor smo izvedeli, jako mirne spi svojih osem ur. Z ozirom na »Narodovo* notico o prodaji listkov je hitro pritekel poizvedovat orožni vodja. Uvidel je, da se je ^Narod" grozno lagal, ker gospod župnik ni nikakih listkov prodajal. Gospod župnik ima vizitke, na katerih je natisnjen krščanski pozdrav, to pa vendar sme, ne da bi se morala alarmirati zaraditega duhovska in svetna oblast! Dobili smo o tej zadevi mnogo pisem, v katerih ljudje z ogorčenjem obsojajo »Narodove* laži. Gospod župnik je bil tudi toliko prijazen, da je odgovoril na naše pismo, katero je zaključil z besedami: »Sicer sem že vedel o hudobiji tega lista, ali sedaj jo poznam iz lastne izkušnje. Ubogi gospodje, ki se s tem borite; to je prav diabolično, kar se piše. Vse je popolnoma zlagano. Mislil sem ljudem to na prižnici prebrati, ker cela fara je priča te laži; dosedaj še nisem, morda bom; take reči nerad nosim na prižnico, cerkev je kraj miru pred posvetno borbo" . . Načelnik ondotnega gasilnega društva, g. Ivan Štrukelj, nam je poslal izjavo, v kateri proglaša dopisnika za lažnjivca ter obžaluje gospoda župnika. —• Taka je stvar. Sedaj bomo pa videli, če bo dr. Tavčar pisal gospodu župniku Janežu, kakor je pisal nemškutarju Ornigu, in če bo »Narod" voljan, svoje laži preklicati!
Sestdesetletnica preč. g. Josipa Hočevarja v Novem mestu. K notici o jubileju preč. g. kanonika J. Hočevarja moramo še dostaviti, da je sv. oče Pij X. še osebno odlikoval jubilanta s tem, da mu je poslal po prelatu Jaquenimu svojo lastnoročno podpisano fotografijo in pristavil tudi besedilo za blagoslov.
Trst — utrjen. Vlada se pogaja s posestnikom Kresichom, da kupi od njega nekdanje utrdbe na Greti, katere je pred leti prodala, da ondi napravi nove utrdbe. Nedavno smo poročali, da je došla tudi na tržaški grad havbična baterija.
Politika in porotniki. Dr. La-masch, prvi veščak v avstrijskem kazenskem pravu, je dne 25. januarja v gosposki zbornici poročal, kako naj se izpremeni zakon, da se bo uspešnejše varovala čast. Zagovarjal je med drugim, naj se obravnavajo časnikarska žaljenja časti pred rednimi sodišči, in ne pred porotniki. Dejal je do-slovno med drugim: »Žalitve, ki se zgode po časopisih, so ravno take, ki so navadno v zvezi z napadenčevim javnim delovanjem, zvezane ž njegovim politiškim, verskim, socialnim ali gospodarskim delovanjem. Porotniki so pa po časopisju in društvenem življenju vedno bolj vajeni presojati javno delovanje drugih ne s stališča pravičnosti, marveč s čisto strankarskega stališča, vajeni so vse to, kar se nahaja pri njihovi stranki, smatrati za lepo, opravičevati ali poveličevati, kar se pa zgodi pri nasprotni stranki, gledati v potvorjeni in spačeni podobi. — Gotovo je napredno, da se širši krogi pričenjajo brigati za javne zadeve, toda če morajo dotičniki biti za porotnike, j ki so poklicani pod vplivom teh razmer soditi, ni to v prid razsodbi. Odtod izvirajo
često neopravičene osvoboditve in, kar se morda le bolj redko dogaja, kar je pa, če se dogodi, odločno večje zlo: tu in tam zvršivše se krivične obsodbe. Narod to ve; zato pa ne mara dr. Tavčar mariborskih porotnikov. Nam pa, ki smo prosili svoj čas delegacije iz Ljubljane, očita da sumničim© porotnike krive prisege. Ali se ne pravi to samega sebe biti po licu? Mariborski porotniki so tudi zapriseženi, tako kakor ljubljanski. Narod, zakaj jih sumničiš? Krivoprisežnik je vsakdo, ki krivo priseže, bodisi v Ljubljani ali v Mariboru.
f fign. L. Burgar. V Pueblo Colo v Ameriki je umrl mladi, požrtvovalni slovenski duhovnik č. g. I g n. L. B u r g ar. Pred trinajstimi leti je došel v Ameriko, j etika mu je izkopala prezgodnji grob. Naj v miru počiva!
Za pravaško idejo I Povedali c,aio že, da bodo Masarykovci z zaničevarjeni pobijali pravaško idejo. Zadnji „Rdeči 1 rapor" to potrjuje. Izpod peresa mladega Masarykovca prinaša člančič v tem zmislu. V njem čitamo tudi to-le: Ako hočemo j- r i p o z n a t i resnico,je razven jezika med nami in med Nemci veliko več skupnega, kakor pa mednami in med Hrvati. — Pristavljamo samo, da se ljudje takih nazorov družijo pri „Slov. Narodu" v lepi zvezi z drugimi liberalci.
Iz Rima poroča uradna „Laibacher Zeitu;:g", da sta bila baron in baronica Hein pri sv. očetu v privatni avdijenci in sta potem obiskala še drž tajnika kardinala M e r r y del V a 1 a in maestra dela ca-nsera msg. B i s 1 e 11 i j a.
Avstrijska družba sv. Rafaela bo imela, kakor smo že poročali, svoj občni zbor dne 22. februarja. Slovence bo zastopal državni in deželni poslanec g. dr. I g n a c i j Žitnik. Družba sv. Rafaela postaja vedno bolj važna. Dne 16. aprila 1904 je rekel papež Pij X. predsedniku ^Osrednje družbe sv. Rafaela", Cahenslyju: „Pravi apostol krščanske ljubezni ste, ker delate brez obzira na zapreke samo za dušni b!agor ubogib izseljencev. Blagoslavljam vas in vse društvo ter vse, ki delajo za društvo". Avstrijsko ministrstvo za notranje stvari je naprosilo 9. avgusta m. 1. vodstvo Leonovega zavetišča v Novem Jorku, naj skrbi tudi za avstrijske izseljence in nastavi kakega avstrijskih jezikov zmožnega poverjenika, ki bi posredoval na Ellis Islandu. »Avstrijska družba sv. Rafaela" je lani (leta 1904 ) delovala jako uspešno. V Trstja se je ustanovil škofijski odbor. Tržaški škof p. g. dr. Nagi z vso unemo podpira družbo in jo je v tržaškem škofijskem listu priporočil mesca septembra. Slovenci so izdali »Kažipot za katoliške izseljence". Praški nadškof kard nal Leon Skrbensky je poveril zaupništvo »Družbe sv. Rafaela" za češke dežele župniku Vlastimilu Haleku v Libocah pri Pragi. »Avstrijska družba sve-. ga Rafaela" je vplivala na to, da se je na 1 >unaju ustanovil v varstvo deklic kolo-; vorski misijon. Društvo je stopilo v nepo-: redno zvezo z zaupniki »Družbe sv. Ra ! tela" v Kanadi in s prekmorskima druž i ama Austro Američana in s Cunardovo i rto. Tudi na Hrvaškem se bo ustanovila , Družba sv. Rafaela". V Aleksandriji je pre \zel poverjeništvo p. Benigen Snoj in upati e, da bo družba tudi v Carigradu v do-f lednem času nastavila svojega poverjenika, vsled obširnega delovanja rabi družba večjih denarnih sredstev in zato prosimo, naj bi prijatelji izseljencev pristopili kot člani v družbo. Prispevki naj se naslovč na p. g. dr Iv. Janežiča, sem. profesorja v Ljub Ijani.
—	Upokojena sta major pri peš-polku št. 45 Leopold S t u c h 1 y in r.adporočnik 17. pešpolka Viktor M o -r a k.
—	Iz Idrije se nam piše: T r t krone od ure na mesec. Notico pod tem naslovom v sobotni številki »Slo venca" moramo resnici na ljubo v toliko popraviti, da je šolski odsek obrtno-nadaljevalne šole v Idriji svoj prvotni sklep razveljavil ter v svoji drugi seji, dne 16. t. m. ugodil predlogom učiteljstva obrtno nadaljevalne šole ter določil nagrade po 6 K od ure na mesec v pripravljalnem tečaju in po 8 K od ure na mesec v I. raz-
redu ebrtno - nadaljevalne šole. Da je ta sklep postal tudi takoj pravomočen, dokazuje to, ker so se takoj drugi dan izplačale nagrade za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1904. To pa le gg. učiteljem. 12 gld. bi moral za trimesečni trud, tudi dobiti g. katehet, mestni kapelan Lah, a me nijo, da mora prej odločiti dež. šolski svet Kam 1 beralna zagrizenost človeka pripelje! Katehet ki podučuje ob i oddelka skupaj, ki mora celo uro skoro sam govoriti, ne zasluži toliko kakor učitelj risanja ali računstva !
— Orožnik po nesreči ustrelil orožnika. Iz Železnikov se nam piše: O slučaju imam sporočati, ki je globoko užalil celi naš trg. Na večer 18 t. m. sta se povrnila okoli 8. ure orožnika gg. Rupnik in Perz iz patrulje domov. Ko po predpisu pričneta izbasavati svoji puški, se čisto po nesreči izproži še nabasano orožje g. Rupniku. „Pa sem te javalne kaj zadel?" Perz odgovori: Nič ni hudega; le prinesi mi urno kozarec vode! Bile so to njegove zadnje besede. Med tem, ko hiti neizrečeno preplašeni Rupnik spolnit zadetemu tovarišu njegove želje, bil je Perz že — mrlič. Kroglja ga je zadela uprav v srce! Lahko si mislimo nepopisljivi strah pomilovanja vrednega g orožnika Rupnika, pa tudi žalost, katero ž njim deli občinstvo in prebivalstvo celega našega trga. — Pokojni orožnik Perz ni bival še dolgo tu v službi; bil je tih in miren mož, zraven pa res goreč za spolnovanje svojih težavnih dolž-nostij. Mnogo sočutnih sožalnikov se je udeležilo včeraj zjutraj sprevoda, ko so truplo pokojnikovo ponesli iz kasarne v mrtvašnico.
Ubilo je v Mineral Kans v Ameriki Slovenca Marka K o š č a k a.
Vzorno gospodarstvo ali vodna kanaliteta v Smariji. Menim, da se križem sveta tako imenitno ne gospodari z vaškim denarjem in napravami, kakor pri nas. Največjo čast dela gospodarskemu odseku vodovod. — Ko je bilo dosti vode, so bile vse pipe odprte, javne na ce stah pa poruvane, da je moglo več vode odteči; naravno, da prazen reservoir v suši ne more dati vode, ker je sam nima. O kaki popravi ni bile govora, ker so imeli tedaj oče načelnik druge skrbi. Po zimi pa se je drugače prakticiralo. Ko je pričelo zmrze-vati, je nekdo pred železniškim mostom zaprl vodno cev, v kateri je kajpada voda pre cej zamrznila. Dolžnost gospodarskega od seka je bila, takoj z vso energijo skrbeti za popravo. Skopati samo jamo sredi vasi (pravijo, da za načelnikov® modrost) in sklicati par možičev, ki pridejo le mraz preklinjat, menda še ni zadosti. Tudi »poslano" v „Na-rodu" kar neče in neče omehčati ttdega ledu. — Naši možje pravijo: Dajmo vodo še na kolodvor, pof3gnemo zanjo lepo vsoto kronic, potem se pa Šmarci za vedo še zmenili ne bodo, saj je v Šmariji polupeta gostilna. A vode pa ni! — Vzorno vzdrževanje poti, posebno pred šolo nič manj ne hvali delavnosti preslavnega odseka.
Predrzno lopovstvo. V sredo približala sta se dva lopova v Hudi-južni ženi Keršan ter zahtevala, grozeč ji, naj jima izroči ves denar, katerega ima pri sebi. Prestrašena žena izrečila jima je ne majhno vsoto 800 kron. Lopova sta jo po tem zvezala ter zbažala. Lopova, katera so že aretirali, sta delavec Andrej Leveč iz vasi Butari v Istri in pa brivec Miha K e r ž a n z Vrhovega pri Krškem.
—	Iz Kamnika: Naše društvo „Kamnik" je imelo zadnjo nedeljo zopet predavanje pri polni dvorani. Mnogobrojno zbrani meščani so pazljivo poslušali zgodovino o povstanku mest v srednjem in novem veku. Predaval je prečastiti gosp. dr. Krek.
—	Novice iz Smarija pri Ljubljani. Špekulantje z Notranjskega so tudi pri nas pokupili seno, kar se ga je dalo dobiti zlasti v gumniški soseski. Druga leta so je večinoma pokupili domačini, iz spodnjih krajev, katerim primanjkuje krme, a kam naj se letos obrnejo. Dobre besede žival ne bo sita. — V A m e r i k o se izseljuje vedno več ljudij. Nad 200 je že ondi naših ljudij, a se jih še vedno mnogo odpravlja. Žal, da je med njimi mnogo najboljših mladeničev, katerih domačija težko pogreša Dolgovi, ki se napravijo za poto vanje, se težko in počasi vračajo. — R e -k u r z vložen proti občinskim volitvam čaka že 3 mesece rešitve.
—	Iz Kranja. (Občni zbor
kranjske
podružnice
plan. društva") je bil v soboto, dne 18. februarja. Kakor smo izvedeli iz poro čila g. predsednika, šteje podružnica 75 čla nov, med njimi 47 domačih. Delovanie podružnice je v preteklem letu obstajalo v tem, da je popravila več starih markacij in nanovo markirala pot Tržič Javornik Je zersko. Na kolodvoru se je napravila orientacijska tabla, ki jako dobro služi tujim in domačim turistom. Dijaških izkaznic se je
izdalo 19. Izletov se je priredilo dvoje, enega na Golico, drugega pa k otvoritvi Aljaževega doma v Vrata, kjer je bila podružnica jako dobro zastopana. Da Kranjcev ni manjkalo na planinskem plesu, je samo ob sebi umevno. Podružnični člani so jako marljivo gojili turistiko in napravili mnogo lepih tur na Grintovec, Triglav, Obir itd. Podružnica namerava v dogovoru z radovljiško in kranjsko-gorsko zgraditi svojo kočo na Stolu. Sedanja je v nemških rokah in tudi ne zadošča vsem zahtevam. Zgradba, ki bo stala 5000-6000 kron, bo gotovo v turistovskem, pa tudi v narodnem in gospodarskem oziru jako velikega pomena. Podružnica lahko prevzame tako stavbo, ker je njeno denarno stanje precej ugodno, o prebitkom iz leta 1903. — 1413 kron 49 v. — so znesli dohodki 1904. leta 1922 K 70 v. Po odbitku stroškov (za »Vestnik", markacije, tablo na kolodvoru itd.) ostane prebitka 1668 K 18 v. Podružnično lastno premoženje pa znaša z novim letom 1905. 1679 K 23 v. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg: Predsednik Ivan Majdič, podpredsednik Ferd. Pelak, tajnik prof A. Zupan, blagajnik R. Kokalj, odborniki prof. dr. V Herle, prof. Evgen Jarc in Janko Sa-jovic.
—	Odlikovanje. Iz Sturija pri Ajdovščini, dne 17. febr. 1905. Občinski odbor v Sturiji pri Ajdovščini je v svoji seji dne 12. februarja t. 1. soglasnim sklepom imenoval čast. gosp. župnika Ivana Kro mar častnim občanom.
—	Ropar prijet. Luka Boncelj, 49 let stari samski delavec iz Železnikov, se potepa okoli brez dela in denarja. Ker nima nobenega izkazila, prijela ga je žan-darmerija v Hrušici in ga izročila sodišču v Radovljici. Tu se je dognalo, da je izvršil Boncelj dne 1. decembra 1903 na železniškega čuvaja ženi Mariji Furlan v Logatcu rop. Boncelj, ki je takrat delal pri železnici, je navedeno napadel ob 5. uri po poldne, ji s silo iztrgal 2 zlata prstana in vzel 50 K denarja.
—	Iz Ajdovca na Dolenjskem se nam poroča : Tu je umrla v ne deljo Uršula Prpar,kini vstala iz postelje 21 let. Prehlajenje je bilo vzrok dolgotrajne bolezni; otrpnele so ji žile in ohromele noge, vsled tega ni mogla hoditi Prenašala je potrpežljivo svojo bolezen in umrla udana v voljo božjo — Suša je pri nas, kar se bo mars komu čudno zdelo, pa je resnica Dežja ni bilo že od novembra preteklega leta, vsled tega j3 pošla voda po vodnjakih in lužah, — studenca sploh ni v celi občini, ne tekoče vode. — Veliko ljudi je moralo voziti vodo že iz Krke in se je vsak z enkratnim dovažanjem vode zamudil skoraj pol dneva. Sneg nam je nekoliko pomagal. Nosijo ga v koših in vozijo v ko-lah in ga tepe, da si pridobe potrebne vode zase in za živino. Torej pri nas celo vodo pijemo v potu svojega obraza. — Ceste nimamo še, dasi prosimo zanj > že od 1. 1877. in dasi je bila trasirana že pred dvema letoma Po vratolomnih potih moramo voziti vodo iz Krke, žito v mlin in dovažati svoje potrebščine. Davkoplačevalci smo in celo precejšnji znesek je davkov tukajšnje občine, težko nosimo tudi vsa cestna bremena, ne da bi imeli le za pedenj poštene ceste v občini. To je občutljivo, zatorej prosimo važne činitelje v tej zadevi, da se vendar enkrat ozrejo na te res potrebne razmere. — Pred nekaj leti, ko je bival še g. inženir Hrasky v Ljubljani, so pod njegovim vodstvom napravili na meji med ajdovško in dobrniško občino požiralnik, ki naj bi odvajal vodo, da ne bi za časa povodnji pustošila polja okrog Vrbovca. Luknja je široki kakih 10 m in globoka kakih 25 do 30 m in močno obzidana s cementom. Požiralnik je stal baje 20.000 gld. Delo je ostalo nedovršeno ; napravila se je lesena ograja, ki je pa že strohnela. Okrog pasejo poleti živino in za dober streljaj je oddaljena občinska pot proti Dobrničam Le čuda, da se ni zgodila že kaka nesreča! — Mraz je bil v preteklem mesecu tudi pri nas občutljiv —15° C.
—	Bivši litijski okrajni glavar in Alaskino zlato. V NewYorku so zaprli »dr." Julija „pl." Vesteneka, v prejšnjih letih prominentno osebnost avstrijske kolonije v New Yorku, bivšega inšpektorja v naselniškem uradu na Ellis Islandu, kjer so ga že dvakrat radi malenkosti odslovili. Vesteneka so aretovali po naročilu bančne tvrdke Kullman & Co., 68 Wall St., in sicer radi dozdevne tatvine ko madov zlata. Dr. Vestenek je bil namreč se-
S 1 o v. | daj pri imenovanej tvrdki vslužben, toda pred štirimi dnevi je nepričakovano ob 'lel. Ko ga ni bilo več v pisarno, našla je tvrdka, da jej je izginil kos zlata, katerega jej je poslala Alaska Mining Co. kot vzorec. Ker pa tvrdka zginolega zlata ne more nadomestiti, pričela je Vesteneka iskati potom čas-niških inseratov, dokler ga v soboto niso našli. Jetnik je bil že večkrat v neprilikah, čeravno je zet bivšega ministra Conrada Eybesfelda in bivši litijski okrajni glavar.
- Smrtna kosa. Umrl je v Dorn-bergu v starosti 76 let g Jožef S i n i g o j bivši župan in posestnik. — V Gradcu je umrl vpokojeni generalni major Karol
K r e i p n e r , star 76 let. — V tržaški bolnišnici je umrl listonoša Anton Gram-p o v č a n , doma z Vrhnike. — V Litiji umira mladenič, odbornik mladeniške Marijine družbe, sobni slikar Fran Rozina.
Štajerske noulce.
š Maksimilijanovo pokopa-ličče v Celju. Iz Celja smo dobili poslednje poročilo: Ni res, da bi bilo Maks. pokopališče kedaj namenjeno za stavbišče za slovensko gimnazijo. Ni res, da bi bilo prodano. Ni res, da bi finančna pro-kuratura ne bila hotela pogodbe odobriti svoj čas in tudi ni res, da je pokopališče prodano Nemcem in da imajo pogodbo že odobreno ali vsaj zagotovilo, da se bo odobrila.
š Umrla je v torek v Trbovljah vdova Jera Camer, p. d. Parašuh, ki bi 6. rožnika doživela stoto leto. Bila je vrla žena, vedno krepka, a letošnja nenavadna zima jo je pokopala. Kot 991etnica je bila najstareja oseba v župniji.
š V smrti združena. Oi Marije Ljubno se nam poroča: Žalosten dogodek v družini. 14. t. m. je umrla tukajšnjemu lončarju in „očetu lončarske bratovščine", Antonu Pircu — žena. Kake 2—3 ure "po tem, ko je bila previdena, je mirno in lahko izdihnila svoje naporno in marljivo življenje. Sicer je bolehala že dalje časa, ven dar je smrt njana zelo, zelo potrla moža. 16. t. m. smo jo pokopali. „Kar v grob bom šel za teboj", je javkal ob grobu. Tolažil sem ga s tem, da ne bosta vekomaj ločena, da se bodeta že zopet videla. Kdo bi si bil mislil, da se bodo te moje besede tako kmalo vresničile. Popoldne — pri ju-žini — mu pride slabo, zgrudi se nezavesten na tla. Sosedje in sosede prihitč na klic žalujoče hčerke; tudi mene brž pokličejo, naj hitim, kar morem, da ga denem še v sv. olje. — V največji naglici sem mu mogel podeliti sv. poslednje olje ter papežev blagoslov. Med tem je izdihnil mož. V soboto ga pokopljemo prav tik njegove žene. Zdaj sta združena; naj počivata v miru do dneva ustajenja. — Ta nenadni slučaj je napravil velik vtis na ljudi, osup nenje in pomilovanje"?
š Poučen shod v ,Katol. del. društvu1 v Mariboru se je vršil dne 11. t. m. v društvenih prostorih. Predsednik preč. g. kan. M a t e k je narisal vladni načrt o starostnem in invalidnem zavarovanju. Govor je bil zelo poučen in iS želeti je, da bi delavci povsod študirali to novo vladno predlogo. G. I. N. G o s t i n č a r je nato predaval o kranjskem kršč.-socjalnem. gibanju. Prihodni shod je prihodnji mesec.
š Nemška nesramnost. „Marb. Ztg." z dne 16. t. m. pripominja pri poročilu o morilcu svojega očeta Armiča, da je tega dejanja krivo slovensko »klerikalno časopisje", »odnijska komisija pa je pri hišni preiskavi našla cel zavitek Ornigo-vega ^Štajerca", ne pa enega druzega časopisa. Tako se udarijo nemškutarji same sebe po zobeh.
š Novi častni kanoniki v la-vant. škofiji. Našo vest o novoimeno-vanih častnih kanonikih dementira »Siid-steirisehe Presse". Obžalujemo, da smo bili napačno informiram.
š Društveno življenje v Mariboru. V soboto 18. t. m. je priredila čitalnica v »Narodnem Domu" plesni venček. Dne 6. t. ima klub samcev svoj zabavni večer. Nad vse zanimiva pa bo dne 5. sušca »Elitna maskarada" »Trgovskega kluba". Na pustni torek priredi „Bralno in pevsko društvo Maribor" svojo maskarado, Zabav je toraj dosti Bralno in pevsko društvo »Maribor" priredi dne 7. sušca pustni večer s plesom.
š Deseti brat". V nedeljo 11. t. m. so predstavljali v „Narodnem domu" v Mariboru narodno igro „Deseti brat". Igralci so popolnoma ugajali. Dvorana je bila natlačeno polna.
š Pred mariborske porotnike pridejo še: v ponedeljek 20. t. m. in v torek 21. t. m. Urban in Jerica M o -h o r k o , poizkušeni umor. M a t i j e n a -govorila sina, naj ustreli očeta. Dne 22 t. m. Anton Tome, ponarejanje kreditnih papirjev in 23. t. m. Martin S o r k o , ponarejanje kreditnih papirjev.
š Pred celjskimi porotniki
je bil obsojen 31 let stari Mihael Jamnišek iz konjiškega okraja na pet let težke ječe, ker je mnogo posestnikov esleparil za živino.
š Nemški značaj celjske pošte. Poročali ste, da je poštni kontrolor, g. Požar prestavljen iz Celja v Matibor. Kmalu bodo vse slovenske uradnike iz Celia spravili, dadobi celjska pošta nemški značaj.
š Za ,Ljudski dom1 v Jare-nini! Iz ) a r e n i n e. (Od slov. nemške meje.) Obmejni Slovenci na Jarenini bi radi sezidali svojo „Č i t a 1 n i c o" oziroma „L j u d s k i Do m", kjer bi se potem zbirali, ter se učili, kaj jim je potrebno, da rešijo te obmejne kraje pred germamzacijo. Žalibog da imajo naši narodni in verski nasprotniki obilo prostora, med tem ko imamo mi komaj sobico, kjer jih zamore 20 stati. Naša mila prošnja, pa je našla le trda srca, naš klic, pomagajte na mejo, bil je glas vpijočega v puščavi. Danes zopet stopimo pred Vas, Slovenci in Slovenke po naši mili domovini, ter Vas prisrčno prosimo pomagajte na mejo, nesite pomoč obmejnim Slovencem, sila je velika, nemšku-tarstvo je vedno hujše, le hitri pomeči, se bode dalo zabraniti, da ta lepi kos slovenske zemlje ne bode izginil, nikdar nasitljivi nemški mavhi. Države ravno na mejah zidajo največje utrdbe, da na mejo obrnejo svojo največjo pozornost. In mi Slovenci, katere nas od vseh stranij stiskajo, katere bi radi na mejah rekel bi v žlici vode potopili, mi Slovenci pa bi naj svoje meje pustili neoborožene, brez trdnjav, brez varnosti?? Vojake že imamo, to so naši mladeniči, oboroženi so z umasvitlim mečem, oni so navdušeni za svojo dmovino, pa trdnjav nam manjka ... In eno tako »trdnjavo" „L j u d s k i Do m"- bi si radi sezidali na meji v Jarenini, kjer bi se potem zbirali, učili i. t. d. kar je nam obmejnim Slovencem potreba za narodni obstoj. V vsaki župniji ali občini bi se znajšel eden, bi bi po svoji občini ali fari pobral doneske, recimo da bi dal vsak Slovenec in Slovenka 1 kr. (2 h) kar bi lahko dal, bode to veliko pomoči prineslo na mejo. Ne preslišite prosimo, naš upravičen klic pomagajte po svoji moči obmejnim Slovencem in uverjeni bodite, da ste storili veliko narodno delo, pomagali ste mejo — oteti — — ! In če nas tudi zdaj pustite na cedilu, če tudi zdaj je naša mila prošnja zastonj, bodite pa uverjeni, da sovražnik ne bode dobil prej naše zemlje, iti bode moral črez naša trupla ... Za vsak najmanjši dar se Vam že naprej zahvaljujemo : Tisočkrat Bog plati! Darove sprejema France Se-kol, vodja mlad, „Zveze" v Jarenini P. J a r e n i n a. Štajersko.
— š Pametna nemška občina. Občinski zastop v Eggenbergu pri Gradcu je odklonil prošnjo, naj se „Siid-marki" da podporo. Občinski zastop se je postavil na stališče, da je „Siidmarka" pre-strankarsko društvo.
Ljubljanske novice.
lj Novo vojaško oskrbovalno
skladišče končno menda vendar dobimo. V sredo, dne 22. t. mes, bo v to svrho komisijonelna obravnava, katere se udeleže en polkovnik, intendant in en višji uradnik ter slednjič en štabni zdravnik. Nekaj članov za to komisijo, ki se sestane imenovanega dne ob 9. uri dopoldne pri novi vojaški bolnišnici, določi tudi poveljstvo 3. veja. Stavba bo skoro gotovo na eraričnem svetu v obližju vojaške bolnišnice.
i lj Predavanje „SI. kršč. soo. zveze". Jutri v torek bo predaval p. g. kanonik S u š n i k. Predmet: „0 podmorskih čolnih. Prostor: Šelen-burgove ulice 6., II. nadstropje. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Poročena bosta zdravnik gosp. dr. pl. F o d r a n s b e r g z gdč. Ivanko K n i f i c.
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 21. februarja t i, ob štirih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim: Poročilo o podelitvi cesar Franc Jožefove ustanove za realce; o podelitvi dveh ustanov za invalide; o izpre-membi opravilnega reda mestnega magistrata; o županovem dopisu v zadevi priznanja nekemu funkcijonarju „Prostovolj-nega gasilnega in reševalnega društva ljubljanskega; finančnega odseka poročilo o županovem predlogu o vpeljavi kanalske pristojbine; o preosnovi statuta cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole; personalnega in pravnega odseka poročilo o popolnitvi dveh služb magistratnih slug; di-rektorija mestne elektrarne poročilo o oddaji službe druzega strojnika pri elektrar-niški centrali. — Podgorškova afera.
lj Prepodeni tat. Danes zjutraj je šel Toenniesov vratar Anton Kovačič v tesarsko delavnico na dvorišču iskat obljanja, da bi po pisarnah zakuril. Ko je odprl vrata, je skočil iz delavnice neki tat, ki je nesel 5 žag in jo odkuril čez dvorišče in tekel do zidu, ki meji celo Toenniesovo dvorišče. Ko je pritekel vratar do zidu je bil tat že na zidu, žage je spustil na dvorišče nazaj, vratarju je pa zagrozil: „Le pojdi za menoj, če hočeš imeti noz v trebuhu". Ker se je vratar bal, da bi se mu kaj tacega res ne pripetilo, je pustil tatu, da jo je z lahkoto odkuril.
j lj Prsmemba posesti. Hišo na ! Rimski cesti št. 19, last gg Franc in Pavel Peterca je na prostovoljni javni dražbi kupil g. Franc Peterca za 55.000 kron.
lj Zlata poroka. Včeraj je obhajala obitelj V e 1 e p i č zlato poroko v krogu svojih otrok in sorodnikov. Čestitamo!
lj Ukradeni papir. V soboto zjutraj je prišel nek tat v I. nadstropje Zadružne tiskarne in ukradel iz veže okrog 300 pol belega papirja, vrednega 6 K.
lj Smrtni padeo. Včeraj popoldne je priletel v „Narodni tiskarni" pri hišniku stanujoči 22 let stari mizarski pomočnik Anton Pungerčar iz Trebelnega pri Krškem tako nesrečno s kotla parne kurjave, da je nezavestan obležal. — Pungerčar je pozneje umrl. Ali je to samoumor ali pa kaj drugega, bo dcgnala preiskava.
lj Dražbe. Dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne bode pri tuk. okr. sod. v Ljubljani izbi št. 16, dražba hiše št. 6 v Prulah s posestvom vred.
lj Pustolovec. V ponedeljek je prišel neki moški v Križevniške ulice in je videl, da ima neka stranka na vratih listek, na katerem je naznanjala, da sprejme gospode na stanovanje. Dotičnik se je takoj podal k stranki in je rekel, da je strojevodja in da bi rad pri nji stanoval. Kmalu nato je mož rekel, da ima na kolodvoru rešiti več reči in da potrebuje 40 kron. „Imam sicer denar, pa premalo", je rekel in je tudi pokazal polno pest kro-nic. Stranka je mislila, da je strojevodja pošten človek in mu je res dala vseh 40 K Strojevodja je tudi prosil stranko, naj pride kedo zvečer na kolodvor, da mu bode pomagal nakladati. Ko je prišla zvečer stranka na kolodvor, ni bilo o strojevodju ne duha, ne sluha.
Razne stvari. Najnovejše.
Pogajanja z grofico Montignozo so ustavljena, ker se stranki nista mogli sporazumeti. Grofica bo plačo še dalje dobivala z ozirom na princezinjo Meniko. — Stavkajo kočijaži v Fila-delfiji. - 2000 kren za zdrav ženski prst ponnja neka Američanka, ki hoče, da bi ji zdravniki prst prišili na njeno roko. — Učiteljice š t r a j k a j o v Tus-caravi Co. v Ameriki. Dosedaj so morale pometati po šoli. — V Mandžurijo bo šlo iz Oseka več čevljarjev. Nedavno smo poročali, da ruska vlada išče čevljarje za posamezne vojaške oddelke v Mandžu riji. — Lakota v Srbiji. Iz Belgrada dohajajo poročila, da je v timoški okolici lakota. Vlada je nakupila v Turčiji mnogo koruze.
Reklamni tisočak. V dunajsko novomeški vojaški akademiji je zapazil častniški sluga Pražak v listnici svojega čast nika bankovec za tisoč kron. Bankovec mu je bil tako všeč, da ga je ukradel in pobegnil, a se je 15. t m javil dunajskemu garnizijskemu sodišču. Begunec ne bo prehudo kaznovan, ker ukradeni tisočak ni bil pravi, marveč le takozvani reklamni tisočak.
Sege kronanih glav. Umorjeni italijanski kralj Humbert je imel veliko veselje do steklarskih del. Njegova naj-lubša zabava je bila, vstavljati šipe. V pismu na svojega sina, tedanjega neapoljskega princa, piše: „Za seboj imam živahen teden. Imel sem za gosta siamskega kralja, otvoril tri privatne bazarje, bil sem navzoč pri osmih privatnih pojedinah ter vložil 76 šip. Usoda me je napravila za kralja, a mi dala dušo steklarja." Se bolj čudna je strast grškega kralja, ki zbira kljuke. Kakor znano, je grški kralj brat angleške kraljice; ko je bila ta še princezinja "VValeška, je pisala nekoč svojemu kraljevemu bratu: Princ Waleški bo jako vesel, preživiš par tednov pri nas v Sandringhamu. Ako se odzoveš temu vabilu, kar srčno želim, potem" - je pristavila — „Te prosim, nikar ne jemlji seboj za spomin nobene kljuke, kajti princ je tako čuden, da ima rajši vrata s kljukami ko brez kljuk." Kraljeva zbirka ima mnogo interesantnih kljuk. Španska kraljica-mati rada nabira stare igralske karte. Njena zbirka ima tudi egiptovske, arabske in francoske karte, ki so mnogo vredne. Ima tudi karte iz slonove kosti, o katerih se govori, da so bile last princa Evgena Savojskega.
Ciganska osveta. V nekem ogrskem mestu je dal nadstražnik zvezati nekoč nekega cigana in ga vreči v ječo. S časom se je pozabil dogodek. Cigani so se pomirili z nadstražnikom in ga povabili v svate. Nadstražnik se je odzval pozivu. Ko je pa cigansko veselje doseglo vrhunec, se je vzbudila tudi stara mržnja. Zgrabili so ga, odrezali nos in ga tako razmrcvarili, da je drugi dan unnrl.
Katoliška delavska društva na Nemškem. Začetkom 1. 1904. je bilo na Nemškem 1400 društev z 220.000 člani. Zvezana so v treh zvezah : v južnonemški jih je 680 s 86.000 člani, v zapadnonemški 360 s 75 000, v berolinski 500 s 70 000 člani.
Velika klavnica na Dunaju.
V	velikih mestih je stopilo v zadnjem času draginjsko vprašanje v ospredje Na Dunaju, kjer je meso od tedna do tedna dražje, se peča že dlje časa občinski svet z vprašanjem, kako bi se temu odpomoglo. Mislilo se je sprva na ustanovitev mestne klavnice, kakršna se je zadnje čase ustanovila v Gorici, nedavno pa se je sklenilo ustanoviti delniško družbo, ki bo imela nalog, preskrbovati Dunaj z mesom, ki pa bi bila pod mestnim nadzorstvom. Glavnica bi znašala spočetka 5 do 10 milijonov kron in bi se pozneje povišala. Važno pri tem podjetju je zlasti to, da bi kupovala družba živino naravnost od živinorejcev po celi Avstriji. Ko like važnosti je ta korak za avstrijske živinorejce, razvidimo zlasti iz tega, da se je zaklalo leta 1900 : 240 530, leta 1901 : 233.142, leta 1092 : 234.249 goveje živine.
V	štirih letih torej 1,370.642 glav.
General Vfallace, pisatelj „Ben Hupa" umrl. General Louis LewisWallace, pisatelj romana „Ben Hur" je umrl 16. t. m. v Crawfordsvillu. Slavni severoameriški pisatelj je bil rojen 10. aprila 1827. v Brookvillu (Indiana) Po svojem poklicu je bil odvetnik. Ob času meščanske vojske je vstopil v armado, kjer je sčasoma postal generalni major. Od leta 1878. do 1881 je bil guverner v Utahu, od leta 1881. do 1885. ameriški poslanik v Carigradu in potem zopet odvetnik v Craw-fordsvillu. Povest „Ben Hur", katere de janje se vrši ob Kristusovem času, je prestavljena tudi v slovenščino.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Dohodek domače tombole v Alojz-nici 16 20 K.
Grippenberg o bojih pri Sandepu.
Zastopnik „Novega Vremena" se je v Peterburgu razgovarjal z Grippenbergom o bojih pri Sandepu. General je dejal, da je Kuropatkin vedel za njegove operacije. Njihov cilj je bil Sandepu in Hajkontaj. Dne 25. jan. sem zasedel z eno brigado prvega voja Hajkontaj, a od juga so me obšli Japonci, prišel sem v križni ogenj ter se umaknil na svojo pozicijo. Zvečer 25 jan. sem zapovedal, to pozicijo za vsako ceno vzdržati — Bitka je trajala od ranega jutra do poznega večera; umaknili se nismo ni za eno ped. Pokazalo pa se je, da je moje levo krilo preslabo, vsled tega sem prosil pomoči Kuropatkina, ki je imel 60 bataljonov. Ku ropatkin je to prošnjo odbil, ker so Japonci demonstrirali v centru. Ako bi mi bil Kuropatkin poslal pomoč, bi bila japonska armada obkoljena od trdnega obroča, armade 100 000 mož Japonci niso bili v nevarnosti le od jugozahoda, ampak tudi direktno od juga vsled naše konjenice.
Japonci so izprevideli nevarni svoj položaj, borili so se obupno ter izvršili dne 28. januarja med 10, in 12. uro štiri obupne napade, ki smo jih pa tako sijajno odbili, da morem govoriti le o zmagi svojih ljudij. Ob eni uri pa pride povelje Kuropatkinovo, iti nazaj.
Kuropatkinovo povelje je name napravilo tako moreč vtis, da sem se ga bal naznaniti zmagonosnim svojim četam. V noči na 29. t. m. smo šli krvavečega srca nazaj; nobenega ranjenca, nobenega zlomljenega bajoneta nismo pustili. V onih trenotkih sem se odločil, da moje bivanje na bojišču ni več mogoče. Drugo jutro sem prosil za od-slovljenje.
Telefonska In brzojavna poročila.
Atentat na velikega kneza Sergija.
Moskva, 20. febr. Truplo veli kega kneza je zašito v bel prt. Pogled na truplo brez glave je strašen. Krsta je dolga 4 čevlje.
Hamburg, 20. februarja. Po umoru velikega kneza Sergija so bile v Peterburgu med gardnim polkom razdeljene revolucijo-name proklamacije. Policija je zasledila med gardnim polkom tajno organizacijo. Le s težavo je aretirala voditelje, ker so se vojaki aretacijam uprli. Tudi v neki drugi vojašnici so se vojaki uprli aretacijam voditeljev. Vojašnico so morali obkoliti, da so zadušili upor.
Peterburg, 20. februarja. Carica na vsak način hoče, naj gredo carski otroci na Dansko. Ona hoče vstrajati ob carjevi strani. Pri napadalcu so dobili potni list, glaseč se na malega meščana Gerasi-mova v Vitebsku.
Peterburg, 20. febr. Splošna sodba je, da grožnje z novimi atentati ne bodo položaja nič izpremenile.
Peterburg, 20. febr. Tu so mnenja, da ni Gerasimov pravi napadalec, ampak, da je bombo vrgel eden elegantnih gospodov,
ki so s kočijo prehiteli Sergijev voz. Gerasimov molči in pravi, da bo pozneje govoril. Druge vesti iz Moskve zopet trdijo, da je Gerasimov vrgel bombo, oddaljen 15 korakov od knezovega voza. Ko so ga aretirali, je klical: „Prostost, prostost!" V istem trenotku je prihitela na lice nesreče raz-oglava velika kneginja Elizabeta, žena Ser-gijeva.
Kolin, 20. februarja. „Kolnische Zei-tung poroča: Napadalec je sin odličnega ruskega uradnika. Policija še ne izda pravega njegovega imena. Na kraju napada so našli napadalčeva pisma, katera je napadalec vrgel proč. V pismih so kompromitirane jako visoke osebe, katere so doslej imeli za najbolj zanesljive.
Moskva, 20. februarja. Velika knje-ginja Elizabeta je med svojimi pismi našla pismo z žensko pisavo: »Ko se soprog pelje ven, naj gre žena peš."
Pariz, 20. febr. Veliki knez Pavel, ki je zopet v carjevi milosti, se je odpeljal v Moskvo k pogrebu.
Celje, 20. febr. Včeraj se je vršil prvi občni zbor gasilnega društva za celjsko okolico ob obilni udeležbi.
Dunaj, 20. febr. Vse govorice o miru na bojišču se skrajno sumljive. Nekateri vojaški krogi so mnenja, da bo vest o sklenjenem miru ravno tako nenadoma presenetila svet, kakor pričetek vojske in padec Port Arturja. Oba naroda sta preizkusila svoje sile in bodeta končno združena v prijateljskem razmerju nastopala proti pohlepnim težnjam drugih
Peterburg, 20 febr. Princ Friderik Leopold se je vrnil nazaj v Nemčijo.
Dunaj, 20. febr. Pri Vincenci na Laškem je trčnil brzovlak Dunaj-Nizza v neki drugi vlak.
Dunaj, 20. februarja. Pri volitvah v odbor trg. pomočnikov so zmagali soc. de-mokratje.
Budimpešta, 20. febr. Jutri bo zbornica volila predsedstvo. — Hrvaški poslanci bodo glasovali z liberalci. Grof An-drassy je bil zopet pri cesarju, a njegova misija ni imela vspeha. Zato se govori, da bo imenovano posredovalno ministrstvo.
Carigrad, 20. februarja. Steselj je stopil na suho in je obiskal ruskega poslanika Žinovjeva. Veliki ceremoniar Ibra-him paša ga je pozdravil v sultanovem imenu. Zvečer se je odpeljal dalje.
Pariz, 20. februarja. ,New-York Herald" poroča iz Harbina: Na desnem krilu so se vršili težki boji, ki se se končali z umikanjem Rusov. Jako pojačena japonska armada pod O k u o v i m poveljstvom prodira proti severovzhodu. Prednje japonske čete pod poveljstvom generala F u š i m i so le 30 km oddaljene od Tjenlina. V krvavih bojih, vsled katerih so Rusi morali za pustiti svoje pozicije, je bil ranjen general Stackelberg. Ruske čete so zopet trpele velike izgube, posebno na častnikih. Tri polkovnike so težke ranjene odnesli z bojišča; med njimi je eden smrtno ranjen. (To poročilo še ni potrjeno in je malojve-rojetno).
Tokio, 20. februarja. Ojama poroča: Rusi se neprestano utrjujejo na vsej črti in bombardirajo naše utrdbe. Dne 17. t. mes. je napadla njihova pehota, a je bila odbita.
Baku, 20. februarja. Ladja, naložena z nefto je eksplodirala in zažgala še pet ladij. 20 ljudi je pokončanih.
Sofija, 20. febr. Iz Trnavo-Seymena ob bolgarsko-turški meji poročajo: V Adrini in Mustafl Paši je tudi vse polno vojaštva, orožja, topov in sicer mnogo več nego lansko leto, ko je bilo razmerje nud Turčijo in Bolgarijo skrajno napeto. Vsak dan prihajajo novi vojaški vlaki tako, dajevtisek, kakor bi stali tik pred vojsko. Turški častniki pravijo, da je Rusija sedaj za 20 let oslabljena in da sedaj mora Turčija dobiti vse nazaj.
Madrid, 20. febr. Vesti, da se ženi španski kralj, se na dvoru zanikujejo.
Peterburg, 20. februarja. V Su-homkalu je 500 trgovskih pomočnikov in delavcev metalo kamenje in streljalo na po-lic jo. Ubit je en policaj in več delavcev.
Belgrad, 20. febr Urednika Marin-koviča so pozvali častniki zarotniki na dvoboj.


Priporočamo
švicarska uezilo
za telesno in posteljno perilo ki gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri
Antonu tarcu, Specialna trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta St. 8.
42 12-7
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo iskreno ljubljeno sestro, oziroma teto
fležibo Meden
kuharico,
po dolgi, mučni bolezni v soboto, dne 18. februarja popoldne ob 1. uri, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v dobi 47. let odpoklicati v boljše življenje.	322
Zemski ostanki nepozabne pokoj-nice bodo v torek, dne 21. februarja ob 9. uri položeni k večnemu počitku na župnijskem pokopališču v Ihanu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ihan, dne 20. februarja 1905.
Žalujoči ostali.
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
Dnevni red:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Dopolnilna volitev odbora.
3.	Prememba pravil.
4.	Razni nasveti in predlogi.
Službo išče
gospodinja
h kakemu samskemu gospodu ali gospej Marija Grebene, Sv. Petra cesta štev. 25, III. nadstr., Ljubljana. 320 1—1
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in del vrta je na Dunajski cesti št. 60 z maj • terminom am- {a oddati.
3t9 4-1
hiša
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov n Tltonu Ferlan d i Giorgio, Rovinj Istra. 2053520-20
Fiftl 1J	izvrstno sredstvo za ohranitev
X>/ llllUlVllt, lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATAEBERL v Ljubljani
Frančiškanske ulice.	624 16 11-6
Vnanja naročila proti povzetju.
Vabilo
k	321
občnemu zboru
„Prve kranjske mizarske zadruge u ti Uidu nad Ljubljano,,
kateri bode
v soboto 25. februarja 1905
točno ob 5. url popoldne v pisarni lastnega poslopja.
Načelstvo.
■■ Gospoda moja, ali pijete
313 10-2
Cvekou brinovec
Prostovoljno se proda
283 3-3
v Ljubljani,
v kateri se nahaja gostilniški obrt z velikim senčnatim vrtom za goste. Poleg hiše je velik hlev za živino in velik travnik. Hiša je sezidana v podobi vile in stoji ob glavni cesti, par minut od dolenjskega kolodvora, ter donaša na leto 1800 K najemščine. Proda se z vso gostilniško opravo. Pogoji zelo ugodni. Več pove lastnik hiše, polenjska cesta 40.
zar išče močnega
struparja
L pod ugodnimi pogoji. Delo tra|no.
Naslov pove upravništvo ,,Slovenca".
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, gk
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	mi 19
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
305 Sprejmem dobro izurjenega 6—2
krojaškega pomočnika
Služba stalna. A. Tavčar, Škofja Loka.
Vsppejmo se takoj:
Zanesljiv, enepgieen
ključavničarski preddelavec,
3to 3-2	izupjeni
ključavničarji
za štedilnike in ograje, kakor tudi dobro vajeni m izarj i.
Kje, pove upravništvo „Slovenca".

Najfinejša naročila po meri.
J3 najfinejšega pristnega angleškega in francoskega blaga se izdelujejo v Londonu, tferolinu in na Dunaju najfinejše in najmodernejše obleke, površniki in športne suknje. Obleke, ki so jih moji cenjeni odjemalci naročili pri meni in jim ne ugajajo, sprejmem nazaj in jim na željo pripravim druge. Jfer je pristno angleško in francosk0 blago zelo trpežno in elegantno, je morem priporočati kar najtopleje Velespo$tovanjem	309 3 —2
O. fjernatovič, Mestni trg 5.
Št. 95.
Mestna občina radovljiška razpisuje službo
občinskega redarja.
Prošnje s popisom življenja in izpričevali naj se pošiljajo do dne 25. svečana 1.1. na občinski urad v Radovljici.
Mestno županstvo v Radovljici
287 3_3	dnč 14. svečana 1905.
Knjigarna
J. Krajec nasl.
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
u. m.
IV.
v
VI.
VII.
VIII.
IX
iz Kamnika
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
l. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. „ Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K. Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v. „ Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 40, trdo 60 v. „ Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. Pirhi. — Ivan, turški s6ženj. - Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 60, trdo 80 v. Najboljša dedščina. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat.
Mehko vezan 40, trdo 60 v. Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo
v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-— žemo v primerno obliko.	----
W0T Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M. K II C U K"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
t0f Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kur/.nih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—20


Pozor!
V Udmatu, na Martinovi cesti, Selu, Tiču itd. blizo Ljubljane iščem prazno
■ 11 stanovanje -
s 4—5. sobami s pritiklinami, ali majhno 3—3 hišico v najem ali v zakup. 301 Natančnejša pojasnila le pismeno sprejme Fran Jonke, Ljubljana, Kongresni trg 16.
»SLOVENEC
ir se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozlr. trgovinah:
Bisjak Ivan, Bohoričeve ulice 10 Blasnik Lovro, Stori trpr 12. Blaž N., Dunajska cesta 12.
grua Maks, Pred fik< fijo 12 einovar Lovro, Kolodv. ulice 33 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Eisner Marija Kopitaneve ulice 1, Fnchs H., Marija Terezije cesta 14. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, sv. Petra cesta 14 Kristan Ivan Rteljeva cesta 24 Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg.. Sodnijsbe ulice 4. Omejc Terezija, Karlovsba cesta 82 Pihler Ivana, Kongresni trg 3. Podboj Ivan Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mastni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Fiorijansk« ulice 1. Velkavrh Antonija Sv. Jakoba trg Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobctek, trgovec.
Celovec:
Josip oows, prodaja časnikov.
Cerknica:
lian Lavrič, (koneumno društvo).
Gorica:
Jos. Sohwarz, Šol. ulice 2.
Hrenovice:
Stet Dužnik.
Hruiica pri Jesenicah:
Katarina Kmc.
Idrija:
Valent. Trezen, trg, 102.
Javornik:
Štefan Pcdpac, trgorec. Leopold Zuič, trgovec.
Jesenice:
Ade!a Balch.
Kamnik:
Pran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Fiorian, knjigotržec.
Leskovec pri Krškem
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Krajec nasl, knjigotrioica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnioa:
I. J. Vendelin Stare, trgovec,
Sodrailoa:
Marija Kruc v Kmet. društvu.
Spod. Šiika:
Maks Lavrenfiič, trgovec 3.
Stari trg p. Rakekn:
Ivan Turk (konsumno društvo).
Škofjaloka:
Jonez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trnovo, Notr.: Franc Cvetnič (kmcti|sko društvo).
Trst:
Mihael LavrenčiC, Piazza Caserma 1. Vipava:
Fran Silvester.
Zidan most:
Mary Peterman. kolodvor._
Iidajatelj in odgovorni urednik: Dr. l|naoi| /lian.


priporoča
| »Kol. bukvama" v Ljubljani |
i
nove postne govore:
Schlor-Katschner, Fastenpredigten. Erster Zyklus: Die Pa-rabel vom verlorenen Sohn. — Zweiter Zyklus: die Schule des Kreuzes. — Gelegenheitspredigten fiir die Fastenzeit. Cena K 2 40 (knjiga sama za se po pošti poslana velja 20 vin več).
Stingeder, Gottes Antwort auf die brennendste aller Lebens-fragen. Dargestellt in sechs Fastenpredigten iiber das Oeheimnis unserer Auserwahlung im Lichte des Kreuzes. K 1"50, po pošti K 1-60.
Stingeder, die brennendste aller Lebensfragen beantwortet in sechs Fastenpredigten Uber das Geheimnis unserer Auserw3hlung im Lichte des Kreuzes 3. Auflage K P—, po pošti K 110.
| m- Pijte -mm f
f Klauerjev
Jriglav"
aajzdravejši vseh likerjev.
M41 50-145 208b 12—V	12. januarja 1905.
Gospodu
lekarju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih sa/mijakovih pasti/.
Velespošto vanjem
Julija Milischka,
Dunaj XIV.U, Goldschlagstr. 1.
Išče se spreten, izurjen
potouolec
za trjovino s stroji,3113 2
vešč slovenskega, nemškega even-tuelno italijanskega jezika. Podrobne ponudbe na upravništvo tega lista.
Velikanska
Premišljevanja za postni čas: | p©S3
Diessel E. Ss. R, Auf Kalvarias Hohen. Ein Wegweiser in den Tagen der geistigen Einsamkeit. K 5 40, po pošti K 570.
„Schl6r, Katschner, Diessel, Stingeder" sama znana imena pisateljev, katerih duševni proizvodi brez dvoma vsakemu ustrezajo.
Slovenske postne pridige so zastopane v raznih letnikih ,Duhovnega
pastirja", posebej so bili natisnjeni govori:
Dr. Robert Neuschl, Jezusovo trpljenje in sedanji čas. (Poslovenil Fr. Hiersche.) Cena K 120, po pošti K 130.
V najkrajšem času izide nadaljevanje krasnih Meschler-jevih premišljevanj o Izveličarjevem življenju:
Meschler, S. I., das katolisehe Klrchenjahr. Betrachtungen iiber das Leben unseres Herrn Jesus Christus, des Sohnes Gottes, 2 zvezka K 7 20, vezano K 11 40.
Ker smo uverjeni, da bodo to delo želeli vsi oni p. n. naroče-valci, ki so prejeli prvotna dva zvezka, objavimo je že sedaj in prosimo cenjenih naročil, da bomo točno postregli, ko se dotiska.
..Katoliška bukvama" u Ljubljani.
iz Kvedlinburga.
Kraški in amerikanski
grah, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo Phacelia in Esparsetto, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi, zajamčeno kal-jive se dobe pri	308 6-2
Petru Lassniku v Ljubljani, Marijin trg.
iitiiiiimiiiii......11.....milim..........umnimi...............iiiiuiiimiii
Že skozi 19 let f
boleham na želodcu. Po	5
poskušnjah z različnimi	§
zdravili sem začel leta	S
18-/6. rabiti Vašo	|
tinkturo za želodec,
ki mi je vedno prav	|
dobro služila kot učin-	|
kujoče zdravilo, pa ne	|
le meni, ampak tudi	§
| raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	|
| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	|
1 ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—41	f
1	Friderik Repolusk,
= iupnik e Št. Vidu nad Taldekom, p. Mistling,	= = 16. dec. 2003.
I	Resnici čast!
I Vaše „2«leznafO Vino" se mi je pri	f
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	g
| kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	=
| posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	f
| krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	1
= rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
1	morem Vaše res izborno železnato vino iz	|
2	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	g | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	|
1 Anton Žnidaršlč,	§
I iupnik pri Beli cerkvi, p. St. Jernej, Dolenjuko	=
S 1. marca 1904.	=
1 Naročila vsprejema proti jovzetju In točno Im nje |
i odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana	|
I lekarna .Pri angelu", Dunajska ce»ta, dvorni	g 5 Tnlnfntk Nllhove Svetosti napela.	E .............................mi.......................................................