PRIMORSKI DNEVNIK
plačana v gotovini ° Postale | gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXH. St. 105 (6392)
TRST, sreda, 4. maja 1966
KONČANA ZASEDBA RIMSKE UNIVERZE
Predsednik republike bo sprejel antifašistične profesorje univerze
Pred razpravo v parlamentu je Moro sprejel ministra za šolstvo Guia - Fašisti izzvali nove nerede pred univerzo - PSI prisotna na kongresu socialistične internacionale v Stockholmu
RIM, 3. — Danes se je zaključila zasedba rimske univer-le i^° skuPščini vseh organizacij, ki so to zasedbo organizirala v M so ugotovile, da so akcijo začele pozno v noči 27. apri-skli ° umiral študent Paolo Rossi. Na skupščini, ki je bila
s® ne
a 1. maja, so se dogovo-2a cilje celotne akcije, ki
omejuje na obnovitev de-
ver^e na italijanskih uni-j,n temveč zahteva solidarne* v.Se^a italijanskega politič-zahfo žl,vlJenJa. V tej-zvezi so strm678’,1, in tudi dosegli, od-
V’	Papija-
en
*ke’ ^a bo predsednik republike
men ^ zvez' ima tudi izreden po-obvestilo predsedstva repu-
sprejpi ei
ske • rednih profesorjev rim-]jen uruvprze, takoj ko bo izvo-Po rek*0r rimske univerze. c| j ,sPreiexnu omenjene resolu-,4« Prof. Visalberghi dal nakar s ° zapust'tv> univerze, na-docen so
Potrebščine, ki so jim slu-
docenr Se atudenti, profesorji in
:	tl Zbral; no Trnu MinQnro
in s'‘“ zbralj na Trgu Minerva dru 0 pusti*i v avlah odeje ter žile potrebščine, ki so jim slu-p0sl m.ed zasedijo univerzitetnih Zasedba se le končala o,w° P0 PredPisib, tako da je dal D°ren Za vsako fakulteto pre-mu opie odgovornemu višje-čeitie °°°^C'r'*u iavne varnosti, o tfnivSe naPravil zapisnik. pina erz° še vedno straži sku-tabin^?entov lavne varnosti in ka-š°ljj5^eriev. ki so ugotovili, da so Poslopja popolnoma prazna
ditisk Papi> dosedanji rektor
j. **£ Univdr»n	»ona.
di jT® univerze, ki je moral zara-Bodkov na univerzi odstopiti
'—---—--
danes
in da so vse naprave povsem v redu.
Minister za šolstvo Gui je danes dopoldne sprejel ostavko rimskega rektorja Papija. Uradno sporočilo pravi, da je minister «u-pošteval plemenite razloge stališča profesorja Papija in da je sprejel njegovo ostavko«.
Medtem ko so demokratični in antifašistični študenti rimske univerze zapustili univerzo, ker so se zadovoljili z odstopom nepriljubljenega rektorja, pa so fašisti izvedli očitno izzivalno dejanje, ko so skušali vdreti v univerzo pod vodstvom treh svojih poslan cev. Med incidenti je bil baje ra njen poslanec Delfino. Takoj po kratkotrajnih incidentih, med ka terimi so policisti preprečili sku pini fašističnih poslancev vstop v univerzo, je skupina že vnapre pripravljenih zdravnikov izjavlja la in dajala točne indikacije o ra ni, ki jo baje ima fašistični posla nec Delfino.
Nekaj kasneje se je izvedelo iz Rapalla, da je pretor dr. Gallo zaplenil lepak, v katerem je odkril naslednji stavek, ki da je v nasprotju z zakonom: «V Rimu je skupina neofašistov barbarsko ubila študenta Paola Rossija na način, ki je lasten neofašistom.« Vprašujemo se, kaj je v tem besedilu pretor odkril netočnega in zakaj ni rajši pogledal, kaj je protizakonitega in fašističnega v vrsti lepakov, za katere se ni zmenil.
Danes se je po vseh italijanskih univerzah nadaljevala dvodnevna stavka, ki so jo proglasili predstavniki zveze predstavniških organov študentov, združenja univerzitetnih asistentov in združenja opoi nomočenih profesorjev.
Policija sporoča, da so za sedaj pridržali 60 oseb v zvezi z incidenti na rimski univerzi. Vse te osebe so v policijski vojašnici v Ulici Castro Pretorio, kjer bodo proučili njihove odgovornosti. V bolnišnico pa so odpeljali agenta javne varnosti Angela Fichiera, ki je star 26 let in ki prapada prvi skupini «Celere» in študenta Maria Sebati-na, ki ima 23 let.
Predsednik vlade Moro je danes sprejel ministra za javno šolstvo Guia, ki po sestanku ni hotel povedati nič drugega, kot da sta razpravljala o položaju v zvezi z incidenti na rimski univerzi. V bistvu je Gui posredno povedal, da je sprejel ostavko Papija, bil pa je «dos!e-den» s svojim predhodnim stališčem, ko ni hote! priznati, da gre za fašistično manifestacijo.
Danca se je sestala paritetična komisija med PSI in PSDI, ki Ji je predsedoval Nenni in ki je sklenila, da razpravo o splošnih vprašanjih socialistične združitve prenese za teden dni, ker bodo med tem časom člani komisije odsotni, ker bodo sodelovali v Stockholmu na kongresu socialistične internacionale.
V parlamentu Je bilo govora o delu komisije za sodstvo v senatu,
i amnestiji, glede katerega je med vsemi parlamentarnimi skupinami načelen sporazum, da ga bodo v okviru osnovnih določil komisije sprejeli.
V četrtek bo komisija poslanske zbornice za sodstvo pričela razpravo o zakonu «Fortuna», ki se nanaša na nekatere primere ločitve zakona.
Primarne volitve v šestih državah ZDA
WASHINGTON, 3. - V šestih ameriških državah so se danes začele primarne volitve za imenovanje kandidatov raznih strank za državne m krajevne ustanove Države so Indiana, Ohio, Florida, Nova Mehika, Oklahoma in Alabama. V Alabami prvikrat mno-
žično volijo tudi črnci. Na podlagi nedavnih zakonov zvezne vlade so končno premagali vse pravne in dejanske ovire, ki so onemogočale črncem udeležbo na volitvah. Črnci so se danes množično udeležili volitev. V mestih, kjer so nedavno bili neredi, so volitve nadzorovali zvezni funkcionarji.
V Alabami je važna bitka za imenovanje demokratičnega kandidata za guvernerja, zaradi česar je udeležba pri volitvah visoka tudi med belci. Glavna kandidata sta Lurleen Wallace in Richmond Flowers. prva je žena rasističnega guvernerja Georgeja Wallaceja, ki ne more biti izvoljen tretjič, toda upa, da bo lahko vladal po svoji ženi. Drugi je zmernejši, kar se tiče črncev, in uživa podporo črnskih organizacij. Črnci predstav-
V
Se vedno zastoj
v
v Ženevi
ŽENEVA, 3. — Kakor je bilo že sklenjeno, bo ženevska razorožitve-na konferenca na seji 10. maja odložila nadaljnje delo do 14. junija. Na današnji seji so delegati Italije, Romunije in Indije podali pregled dosedanjega dela vsak s svojega vidika. Italijanski predstavnik Cavalletti je govoril o treh glavnih vprašanjih, ki so jih obravnavali na sedanjem zasedanju, in sicer o splošni in popolni razorožitvi, o vzporednih razorožitvenih ukrepih in ukrepih proti širjenju jedrskega orožja. Izjavil je, da bo Italija med prekinitvijo dela proučila ob spoštovanju načel zahodnega stališča vse, kar bi lahko olajšalo zbližanje stališč.
Cavalletti je ugotovil splošno željo, doseči pomirjenje kljub sedanjim krizam. Na splošno pa je poudarjal zahodne predloge in ponovil, da so vzhodni predlogi pomanjkljivi.
Kar se tiče prekinitve jedrskih poskusov, je omenil zanimive predloge Mehike in ZAR in poudaril tudi švedski predlog, naj bi sklicali sestanek znanstvenikov, ki bi proučili vprašanje nadzorstva.
Indijski predstavnik je poudaril, da bi morala biti popolna in splošna razorožitev glavna skrb konference, kakor jo je pooblastila glavna skupščina Združenih narodov. Vzporedni ukrepi bi sicer bili koristni za mednarodno pomirjenje, toda ne bi mogli res ustaviti oboroževalne tekme. Romunski predstavnik pa je ugotovil pomanjkanje otipljivih rezultatov in dejal, da je
ODMEV NA NEDAVNE IZJAVE MALIOVSKEGA
Peking polemizira z Moskvo glede vojaških dobav Vietnamu
Pri tem ponavlja, da bi SZ lahko pošiljala vojni material po morju
Ijajo 20 odstotkov volivcev v Ala-1 to treba Iskati v napadalnosti ZDA batni.	Iv Vietnamu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiKNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GOVOR U TANTA V STRASSB0URGU
Stare države naj pokažejo strpnost do novih držav Azije in Afrike
Posvetovanje med Fanlanijem in U Tantom o raznih aktualnih vprašanjih
STRASSBOURG, 3. — Glavni tajnik OZN U Tant je govoril danes v posvetovalni skupščini evropskega sveta. Med drugim je rekel o tej skupščini, da je «prvi poskus, da se v mednarodnem merilu uveljavi načelo parlamentarne udeležbe pri javnih zadevah ne glede na vlade same«. Govoril je zatem o miru in poudaril, da je jasno,
»keJ^^ovalni skupščini evrop-,sa svet,, .. taJ U
»aj », s'eta v Strusshourgu je vče - • fant naštel štiri vzroke da-
v*hJtT napetosii v svetu: tekmo-ideo,*^ nasprotnimi političnimi kost \	gospodarska	neena-
Mva’ °*°nialna vprašanja in ču-biu asaeka nasprotja. O Vietnama ie )e K°voril, ko je poudaril, vzhodni borba med zahodnim in PopUgti.m blokom sedaj nekoliko 8pr«tw ln kaže težnjo, da se bose * v bolj konstruktivne od-
v predstavlja vojna v ""•nu >U °Br«mno oviro. O Viet-^bfanp. 86 Pogovarjala tudi s ičine J®O* kot predsednikom skup-tila „ Predvsem pa sta govo-barodn B konferenci Združenih 10. j,,,!, za razvoj, ki bo v Milanu bouru Ja- Danes bodo v Strass-Zavje^ '^glasovali resolucijo, ki se apoda,.*, ** razširitev evropske gorske skupnosti
vhmat*1*n pa te pekinška vlada zavit^ kanadsko ponudbo za usta-Vs®bova?n,*a V Vietnamu, ki naj bi rišhjj, • a *U|li postopen umik ame-■luine b' severnovietnamskih čet iz Popovn '’*etnama. Obtožila pa je bitna ° Sovjetsko zvezo, da je tako P.omo« Severnemu Vietnamu 'fedaa» r"mna“- da *
, ___ . »obsojanja
Ppklnška vlada je zanika-*k* ”ovi Sovtetske izjave, da Kitaj-Po jjj. V* prevoz sovjetskih dobav P0UdaJ?.J8kem “armiju ter hkrati v , ’ da dobavlja važne kolt-'‘"nftin teškega materiala Indiji. In
da je «pravi namen SZ
<«'« Kitajski, Vietnamu
da «si ni moč misliti, da je potrebna tretja svetovna vojna, zato da bi se narodi naučili živeti drug ob drugem«. Zato so potrebni napori, da se prepreči popolna katastrofa, in te napore morajo storiti ne samo narodi, temveč tudi njihovi voditelji, katerih pogledi bi morali biti «obmjeni v prihodnost rajši kakor v preteklost«.
U Tant je nato analiziral vzroke današnje napetosti na svetu in izjavil, da je treba napetost pripisati štirim vzrokom: tekmovanje med nasprotnimi političnimi ideologijami, gospodarska neenakost, kolonialna vprašanja, rasna nasprotja. Vsak od teh štirih vzrokov napetosti v neki meri prispeva h krepitvi slabega vpliva drugih in zato se nobeden ne bi mogel zamisliti in reševati ločeno.
U Tant je svaril pred posledicami, ki bi jih lahko imela morebitna atomska vojna, katere nevarnost postaja vedno večja, sproti kakor napreduje širjenje jedrskega orožja. U Tant je govoril tudi o borbi med zahodnim in vzhodnim blokom in dejal, da gre za borbo, ki se je sedaj nekoliko polegla in kaže težnjo, da se spremeni v bolj konstruktivne odnose, tudi če vojna v Vietnamu predstavlja ogromno oviro.
Na koncu je U Tant poudaril potrebo koordinirane akcije na svetu, ki bo lahko učinkovita, če bodo stare države pokazale razumevanje in strpnost do novih držav Azije in Afrike. «Evropa, žarišče zibelka toliko
ki mora izdelati načrte zakona o toliko revolucij in
.........................................
VČERAJ V ALEKSANDRIJI
Razgovori Tito-Naser
Perzijski šah bo odpotoval 27. t. m. na obisk v Romunijo, Jugoslavijo in Maroko
ALEKSANDRIJA, 3. - že sinoči po prihodu Jugoslovanskega predsednika sta Tito in Naser v svojih zdravicah na slovesni večerji Izrazila osnovne poglede na glavna aktualna mednarodna vprašanja in na naloge nevezanih držav. Danes pa so se začeli uradni razgovori, med katerimi sta predsednika proučila mednarodni položaj v Evropi in jugovzhodni Aziji ter stališče nevezanih držav do zadnjih mednarodnih dogodkov. Kot Je bilo pričakovati, sta precej časa posvetila vojni v Vietnamu.
Z jugoslovanske strani se izjavlja, da se bodo razgovori nadaljevali Jutri ter da so prežeti z velikim realizmom ln da ni pričakovati senzacionalnih pobud. Isti krogi poudarjajo, da sta državnika obravnavala tudi vprašanja razorožitve, kakor tudi gospodarske probleme držav v razvoju.
Zvedelo se Je. da Je Tito s svojo delegacijo proslavil 1. maj na šolski ladji »Galeb«, ki Je okrog 13 ure plula skozi tisti predel Sredozemskega morja, kjer se je potu pila Jugoslovanska ladja «Tlsa» v lanskem oktobru, ko Je zgubilo življenje 17 članov posadke. Maršal Tito Je ob zvokih žalne koračnice vrgel v morje venec.
odpotoval na uraden obisk v Romunijo, Jugoslavijo In Maroko 27. maja t.l.
O sedežu NATO
,v"1. državam, da bi nadaljeva- ' Iz Teherana pa uradno poroča-1 NAT revolucijo«.	| Jo, da bo iranski šah Reza Pahlevl cljo.
LONDON, 3. — Londonski »Times« je danes objavil na prvi strani članek, v katerem pravi, da bo sedež NATO premeščen v britansko prestolnico. Predstavnik britan skega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da je ta novica prezgodnja in da se o tem države članice še posvetujejo. Dalje je izjavil, da bri. tanska vlada ne namerava zahtevati prenosa sedeža NATO v London, vendar pa je ponudila britansko prestolnico za novi morebitni sedež, če bi se zavezniki o tem sporazumeli. Sporočil je tudi, da predstavnik britanske vlade obiskuje razne evropske prestolnice ter se posvetuje o vprašanjih, ki se tičejo Evrope m NATO.
Belgijsko zunanje ministrstvo je nocoj sporočilo, da so prezgodnje novice, češ da se je Belgija praktično odpovedala, da bi predlagala Bruselj ali Antverpen kot sedež sil uradno poroča-1 NATO, ki morajo zapustiti Fran-
stvo zaradi povečanja udeležbe vzhodnoevropskih držav pri pomoči razvijajočim se deželam.
novih idej, je dejal U Tant, je poznala številne neprilike v preteklih stoletjih. Spričo novega stanja predstavljata njen genij in njen duh lastnosti, ki jih današnji svet bolj kot kdaj koli potrebuje.«
U Tantov govor je sledil poročilu, ki ga je bil podal britanski laburist Edelman. Za U Tantom je govoril avstrijski zunanji minister Tončič, ki je govoril o glavnih vprašanjih evropskega sodelovanja. Govorili so nato predstavniki raznih držav, med katerimi britanski zunanji minister Stevvart. Med drugim je omenil odnose med Vzhodom in Zahodom in je izjavil, da železna zavesa začenja sedaj kazati razpoke v različnih smereh. »Zato da jo popolnoma odstranimo, je dejal, moramo počasi napredovati in si ob vsakem koraku zagotoviti vzajemno zagotovilo o lastni iskrenosti, zato da se ustvari ozračje vzajemnega zaupanja.«
O evropskih zadevah je govoril francoski podtajnik v zunanjem ministrstvu de Broglie. Med drugim je izrekel zadovoljstvo nad možnostmi, ki bi mogle nastati glede vključitve Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost med obiskom predsednika francoske vlade v Londonu.
Angleški predstavnik Duncan San-dys je izrekel zadovoljstvo nad stališčem francoske vlade. Izrekel pa je nekaj dvomov glede francoskega stališča do NATO.
Italijanski poslanec Bettiol je izrekel nekaj pridržkov glede razvoja v evropski gospodarski skupnosti. Po njegovem mnenju kljub obnovitvi posvetovanj med šestimi kriza v skupnem tržišču še vedno traja.
Politična debata se bo zaključila jutri z izglasovanjem resolucije, ki se zavzema za razširitev evropske gospodarske skupnosti. Zahteva se uvedba sistema posvetovanj o pobudah, ki naj se sprejmejo glede vzhodnoevropskih držav. Priporoča se začetek večstranskega evropskega sodelovanja v tehnologiji in industriji na znanstveni podlagi.
U Tant se je danes popoldne sestal z Italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem kot predsednikom skupščine OZN. Med drugim sta govorila o bližnji konferenci Združenih narodov za razvoj, ki se bo začela 10. junija v Milanu ob udeležbi 110 držav. Govorila sta tudi o razorožitvi, o Vietnamu in evropski varnosti. Fanfani je poročal U Tantu o svojih razgovorih s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom in z ameriškim poslanikom v Sajgonu Lodgeom. U Tant pa je poročal Fanfaniju o svojih razgovorih, ki jih je te dni imel v Londonu in Parizu.
Nocoj je Fanfani povabil U Tan-ta na večerjo, ki so se je udeležili tudi nekateri zunanji ministri, ki so navzoči v Strassbourgu.
PEKING, 3. — Pekinška vlada je zavrnila kanadsko pobudo za ustavitev ognja v Vietnamu, ki naj vsebuje budi postopen umik ameriških čet in severnovietnamskih čet iz Južnega Vietnama. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je s tem v zvezi izjavil, da gre za staro ameriško spletko, ki ne zasluži nobenega komentarja.
Kitajsko zunanje ministrstvo je tudi zanikalo nedavne izjave sovjet, skega ministra za obrambo maršala Malinovskega, da Kitajska ovira prevoz sovjetskih dobav Severnemu Vietnamu po kitajskem ozemlju. Predstavnik ministrstva je izjavil, da je v februarju 1965 šlo po kitajskem ozemlju za 43.000 ton sovjetskega blaga za Severni Vietnam. Izjava pravi, da gre za »obsojanja vredno skromno količino za veliko državo, kakor je Sovjetska zveza«.
Predstavnik je nato izjavil, da so ves vojaški material, ki so ga poslali kot pomoč Severnemu Viet-
ke s kitajskimi diplomati na različnih ravneh v Parizu, Londonu in v drugih prestolnicah.
»Zelo verjetno, je dodal senator, bi Kitajci vse te pobude, če bi jim jih ponudili, zavrnili; zavrnili bi jih morda letos in še druga leta. Toda ameriška pobuda bi bila prav tako koristna, tudi če bi bila zavrnjena, ker bi izboljšala možnosti miru v Aziji, če drugače ne, s tem da bi dokazala, da vsak korak do vojne prihaja iz Kitajske in ne od nas. Poleg
namu in ki ga je dobavila Sovjet- | tega bi postopoma zmanjšala izo-
_i ____: —i- ~aV<Io .	• •
Odgovor bonske vlade na francosko noto
BONN, 3. — Zahodnonemški podtajnik v zunanjem ministrstvu Carstens je izročil danes francoskemu poslaniku v Bonnu uraden odgovor bonske vlade na francosko spomenico od 29. marca. Odgovor so pripravili po posvetovanjih z ZDA in Veliko Britanijo in sporazumno z drugimi državami NATO.
V noti se poudarja, da je z umikom Francije iz integriranih poveljstev atlantske obrambe zmanjkala pravna podlaga za navzočnost francoskih čet v Nemčiji Bonska vlada pa bi želela, da bi te čete osta-
ska zveza .pristojne kitajske oblasti nujno in brezplačno poslale v Vietnam.
Zatem je izjavil, da je večina sovjetskih dobav Severnemu Vietnamu sestavljena «iz starega in deloma neuporabnega materiala«. «Res je, je nadaljeval predstavnik, da je Sovjetska zveza izročila Vietnamu tudi orožje relativno novega tipa, toda tudi to orožje je bilo že zastarelo. Na vsak način niso bile izročene velike količine tega orožja dobre kvalitete.« Izjavil je tudi, da je Sovjetska zveza v letošnjem prvem trimesečju zaprosila Kitajsko, naj rezervira 1730 tovornih vagonov za prevoz tega materiala. »Mi, je nadaljeval predstavnik, smo to odobrili in rezervirali vagone. Toda dejanske sovjetske dobave so potrebovale samo 556 železniških vagonov.«
Nato je predstavnik obtožil sovjetske voditelje, da so «skušali sejati spor med Kitajsko in Vietnamom«. Hkrati je nastopil proti ma. džarski vladi in dejal: »Prav madžarski delegat je bil tisti, ki je na 23. kongresu sovjetske komunistične stranke bolj hrupno kakor vsi drugi intoniral protikitajsko polemiko. Jasno je torej, da je maršal Malinovski izkoristil svoj obisk na Madžarskem za širjenje tega obrekovanja, ki so ga najprej mrmrali za kulisami tega kongresa.«
Dalje je pekinški predstavnik omenil, da je moskovska vlada »izročila Kubi in zatem umaknila, po morju razne izstrelke in nadaljuje po isti poti dobavljanje važnih količin vojaškega materiala Indiji«. Dodal je, da «bi bila popolnoma sposobna dobavljati Vietnamu po istem sistemu«. «Dejansko, je zaključil kitajski predstavnik, je sovjetska pomoč Vietnam usramota. Pravi namen je preprečiti Kitajski, Vietnamu in drugim državam, da bi nadaljevale svojo revolucijo, ter okrepiti sovjetsko-ameriško sodelovanje za svetovno nadvlado.«
Julija posvetovanje varšavskega pakta
MOSKVA, 3. — Kakor poroča Ansa, se je v Moskvi izvedelo, da je za prvi teden julija sklicano zasedanje političnega posvetovalnega odbora varšavskega pakta. Na dnevnem redu bodo evropska var-
ZDA in Kitajska
WASHINGTON, 3. — Senator
le na* nemškem MemijiT TodVpre. i Ed^ard Ee"n^-V J« v senatu ,p°-
zval predsednika Johnsona, naj u-
den se začnejo prava pogajanja s Parizom, bi hotela vedeti kaj Jasnejšega o namenih Francije s tem zvezi. Bonska vlada vztraja pri trditvi, da, če bi bile te čete podrejene izključno francoskemu poveljstvu, bi zadobile položaj okupacijskih sil, kar pa je treba izključiti.
Bonska vlada izraža tudi željo, naj bi Francija sklenila sporazume tudi z drugimi državami NATO, da pojasni, kakšna bo naloga omenjenih enot v zavezništvu v času miru in v primeru vojne.
Johnson o odnosih z vzhodnimi državami
WASHINGTON, 3. — Predsednik Johnson je izjavil, da je vojaška integracija v NATO bistven pogoj za evropsko enotnost in za izboljšanje odnosov med Zahodom in Vzhodom. Napovedal je, da namerava v kratkem predložiti kongresu načrt zakona, ki naj omogoči povečanje trgovine med ZDA ln državami vzhodne Evrope. Izjavil je, da namerava okrepiti kulturne ln trgovinske vezi med Vzhodom ln Zahodom ter Iskati mirno rešitev nemškega vprašanja na podlagi samoodločbe. Izrazil je zadovolj-
VIENTIAN, 3. — Danes so v Vientianu uradno sporočili, da je laoškl kralj Vatana sprejel vabilo prezidija vrhovnega sovjeta SZ, naj obišče za tri tedne Sovjetsko zvezo v drugi polovici maja. Spremljala ga bosta kraljica in njegov mlajši sin. Domnevajo, da bo v uradnem spremstvu tudi predsednik vlade Suvana Fuma. Kralj bo obiskal razne kraje Sovjetske zveze in sovjetska vlada mu bo dala na razpolago posebno letalo.
stanovi komisijo izvedencev, ki naj pripravi novo politiko, da bi sprostili odnose med ZDA in Ki tajsko iz »železne srajce«. Komisi, ji bi lahko predsedoval general Ridgway ali bivši poveljnik NATO general Gruenther ali pa dr. Milton Eisenhower, ki je bil pred sednik »John Hopkins Universi-ty». Naloga komisije bi morala biti ugotovitev, ali bi mogli »v okviru smotrov in načel naše zunanje politike navezati normalnejše odnose s komunistično Ki tajsko«.
Kennedy je mnenja, da bi komisija mogla pripraviti priporočila, kako naj se razvijajo vladni neuradni stiki s Kitajsko in stiki na znanstvenem, vzgojnem in kulturnem sektorju. Izreči bi se morala glede sprejema Kitajske OZN in znova proučiti sedanji a-meriški embargo na trgovino s Kitajsko.
Senator je dalje izjavil, da sedanji stiki, ki jih ZDA imajo Kitajsko, in sicer razgovori med poslaniki v Varšavi, ne zadostujejo. Morali bi iskati pogostejše sti
lacijo Kitajske.«
nost in skupna akcija v korist Vietnama. Nedvomno bodo govorili tudi o kitajsko • sovjetskem ideološkem sporu. V političnem posvetovalnem svetu varšavskega pakta so Albanija, Bolgarija, CSSR, Poljska. Romunija, Madžarska in SZ. Na zadnji seji februarja lani nista bili navzoči Albanija in Kitajska.
V istem času bo v Bukarešti tudi zasedanje SEV. Kakor je znano, je bila Jugoslavija nedavno povabljena, naj pošlje stalne opazovalce. Zato bo na prihodnjem zasedanju SEV navzoča tudi jugoslovanska delegacija.
SVP poziva na obnovitev pogajanj o Južni Tirolski
BOČEN, 3. — SUdtdroler Volk«-partel Je pozvala italijansko in avstrijsko vlado, naj obnovita pogajanja o Južni Tirolski. To je sporočil na tiskovni konferenci predsednik stranke dr. Magnago, ki j* dejal, da je nujno zaprosil italijanskega in avstrijskega zunanjega ministra, naj obnovita pogajanja, da najdeta rešitev za vprašanja, ki so še nerešena.

PRESENEČENJE V ANGLEŠKEM PRORAČUNU
Obvezna štednja za industrijo
Omejitev notranje potrošnje
LONDON, 3. — Britanski finančni minister James Callaghan je prebral v spodnji zbornici proračun za leto 1966-67. Izjavil je, da ima vlada tri smotre: o-krepitev šterlinga, doseči polno zaposlitev ter razmahniti industrijski sektor in ga okrepiti. V ta namen je potrebna podpora vseh plasti prebivalstva in učinkovitejše delo.
Callaghan je v bistvu predlagal zmerno deflacionistično politiko, zato da se ne oškoduje angleško gospodarstvo Vse temelji na izvajanju stroge politike dohodkov in cen, na omejevanju odtoka kapitala preko morja (posebno v razvite države), na omejevanju vladnih izdatkov preko morja in na splošni omejitvi notranje potrošnje. Da bi omejil razmah potrošnje, nalaga finančni minister začasno politiko omejevanja mezdnih poviškov (ugotovil je, da so se lani mezde zvišale bolj kakor proizvodnja) in davek na trgovske družbe.
Zvišanje javnih izdatkov v prejš. njem proračunu se je krilo z večjimi dohodki od davkov. Zaradi tega je Callaghan sklenil, da ne bo povišal davkov. Vendar pa je uvedel nov davek na breme industrije na podlagi števila nameščencev. Od leta 1967 dalje bo vlada vrnila ta davek industriji v obliki «nagrad» z obrestmi. Dejansko je vlada uvedla obvezno štednjo za industrijo.
Glavne davčne novosti novega proračuna so omejitev potrošnje z uvedbo davka na družbe, ki bo prizadejal predvsem družbe, ki proizvajajo za notranji trg. Uvedba obvezne štednje za industrijo in davek na posebne storitve.
Drugi važni elementi so ukinitev dodanega davka (10 odstotkov) na uvoz (s 1. novembrom) in uvedba davka 2,5 odstotka na stave in na hazardne igre.
V Londonu ugotavljajo, da Je finančni minister obrazložil načrt, ki stremi po zmanjšanju delovne sile pri raznih storitvah in povečanje delovne sile v manufakturni industriji, kjer primanjkuje oseb-
ja. Vlada upa, da bo to dosegla z davkom na »posebne storitve«, in ki bo prizadel garaže, hotele, trgovine, banke, brivce, zavarovalnice itd.
Novi davek na delovno silo pa bo prizadel vso industrijo. Veljala bosta torej dva sistema obdavčenja: selektivni sistem, ki bo prizadel storitve, medtem ko bo davek na delovno silo prizadel vse, storitve in industrijo hkrati. Vendar pa bo drugi davek, ki se bo vrnil z o-brestmi, praktično predstavljal obliko obvezne štednje.
Voditelj opozicije je izjavil, da novi proračun ne daje nobene nove in dejanske spodbude industriji in čeprav ne bo povečal osebnih davkov državljanov, pomeni znatno breme za industrijo.
V industrijskih krogih Je bila reakcija različna. V nekaterih sektorjih se pritožujejo, da bo novi davek na delovno silo zvišal socialna bremena in zaradi tega tudi stroške. V industrijskih sektorjih pa so novost ugodno sprejeli. Londonska borza je ugodno reagirala na proračun. Na splošno vlada presenečenje, ker se ne bodo zvišali davki na dohodek, zato da bi zmanjšali kupno moč državljanom. V finančnih krogih pa se bojijo, da v tujini ne bodo preveč ugodno sprejeli proračuna.
Kongo ima ženski padalski oddelek. V nedeljo se Je prvič spustilo na letališče v Leopoldvillu 24
padalk, od katerih so tri poročene
Bonski liberalci o stikih z Vzhodom
BONN, 3. — Zahodnonemška liberalna stranka je dala pobudo za revizijo zakonskih določb, ki bi se lahko izvajale v primeru, da vzhod, nonemški politični voditelji pridejo v Zahodno Nemčijo. Kakor je znano, so številni demokristjanski politiki (med katerimi tudi predsednik Bundestaga Gerstenmaier) te dni jasno izjavili, da bi bili vzhodnonemški politiki lahko aretirani, če bi prišli v Zahodno Nemčijo.
Parlamentarna skupina liberalne stranke, ki se je sestala pod predsedstvom podkanclerja Mendeja, se je danes Izrekla za revizijo teh zakonskih določb, ki naj omogočijo, da se iz politične nujnosti Iz-vajajo z večjo elastičnostjo, v primeru, da bi morali nekateri člani vzhodnonemške komunistične stranke priti v Zahodno Nemčijo, kar bi se zgodilo v predvideni izmenjavi govornikov s socialdemokratsko stranko. To vprašanje bi morali obravnavati na prihodnjih posvetovanjih o nemškem vprašanju, ki bodo prihodnji teden med bonskimi strankami pod vodstvom kanclerja Erharda.
AL2IR, 3. — Danes so uradno potrdili, da je Kocine Alt Ahmed zbežal iz zapora v noči od sobote do nedelje s pomočjo drugih o-seb, od katerih so nekatere že are-tirali, druge pa policija še išče.
Ait Ahmed ni bil v zaporu podvržen strogi disciplini kakor drugi. Na večer, ko je zbežal, je i-mel obiskovalce do 20. ure Družinski člani in prijatelji so ga lahko obiskali vsak dan.
V alžirskih krogih so mnenja, da je najbolj verjetno, da bo skušal Ait Ahmed zbežati v Francijo, kjer živijo številni alžirski opori-cionalci.
EGON PERTOT, eden najmlajših
slovenskih partizanov
Pertotovi, po rodu iz Trsta, so znana pevska družina. Oče Milan, upokojen učitelj in znan glasbenik, je bil pevovodja več pevskih zborov tako na Primorskem ni tudi drugod. Pred drugo svetovno vojno je bil dirigent Učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani in pevovodja litijske Lipe. Milan Pertot je tudi zbiralec in zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi. Pred leti je izdal v Trstu venček starih voja-Jkih in ribiških pesmi. Brošura je danes razprodana in je nima »iti avtor sam. (Kdo mi jo lahko proda?) Pesmi iz te zbirke
♦	Stare tržaške narodne pesmi« prepevajo danes razni pevski zbori.
Dobra pevka je tudi Pertotova •oproga Mara. Ko so živeli Per-totovi v Litiji, je prepevala pri domačem pevskem zboru Lipi.
Dva pevca rodita gotovo tudi dobro pevko. Tako bi pričakoval vsakdo in je tako tudi res. Pertotova hčerka Mileva je znana operna solistka v Mariboru. Večkrat jo gledamo in poslušamo tudi na televizijskem ekranu. Mileva Pertotova se je rodila v Litiji dne 21. maja 1931. (Kmalu bo njen rojstni dan!)
S Pertotovimi sem dobro znan. V času, ko sem se spoznal z Milanom pri Učiteljskem pevskem zboru (UPZ), ki ga je vodil nepozabni dirigent Srečko Kumar, je Milan služboval na Muti na Štajerskem. Od tam je imel precej daleč do Ljubljane, kjer so bile skupne pevske vaje UPZ. Tedaj sem se zavzel, da je dobil Milan službo učitelja v Litiji in sem tudi uspel. Litijska Lipa se je pod Pertoto-Vim vodstvom kulturno zelo dvignila, kar mi je bilo v veliko zadoščenje.
Pozneje je Milan odšel v Maribor, kjer je vadil tamkajšnje pevsko društvo. Druga svetovna vojna ga je zatekla v Mariboru.
1.	maja 1941 so ga Nemci aretirali in zaprli v mariborske sodne zapore. Bil je 24 dni v samici. Nato so ga odpeljali z gasilskim avtom v Gradec in z njim devet sojetnikov. V Gradcu so bili 14 dni, nato so jih prepeljali na Dunaj, kjer je bil v sodnih zaporih 61 dni. Ves čas ni bil nič zaslišan, niti ni vedel ničesar o uscjdi svoje družine, ki je ostal* 'v Mariboru.
Pertotovo ženo Maro s tremi otroki:	Ljubanom,	Egonom in
Milevo pa so medtem gestapovi naložili na vlak in jih odpelajli v Mojsinje pri Cačku v Srbiji. Vlak, ki je pripeljal Pertotove in druge izgnance, se je ustavil na postaji Preljina, od koder je do Mojsinja deset kilometrov.
Mara Pertotova mi je pripovedovala :
♦ Zena s tremi otroki je za vas in vaško skupnost gotova hudo breme. Pa smo brž našli dobre ljudi. Nikoli jih ne bomo pozabili. To je bila učiteljska družina. Gospodar družine je bil Mile Djurič, ki pa v času vojne ni hotel učiti. Srčno dobra in prijazna je bila z nami tudi Miletova žena Cana. Prav tako nam je bil naklonjen tudi Mile-tov oče Mihajlo Djurič, ki je bil prav tako učitelj, v prejšnjih časih pa je bil tudi državni poslanec in ugledna osebnost v vasi. Bil je vojak — oficir v rezervi in je imel čin podpolkovnika. V soseski je živel DJuri-čev nečak Srečko, prav tako učitelj. Imeli so posestvo, pa smo jim včasih pomagali pri delih na
♦	imanju«.
Djuričevi so bili res vse pohvale vredni ljudje. Zaradi naprednega mišljenja Djuričev so neko noč pridrveli v vas četniki in so očetu Mihajlu prerezali vrat...«
Pertotova žena Mara je živela nekaj mesecev sama s svojimi tremi malimi otroki v tuji vasi pri povsem tujih, a dobrih ljudeh. Družina ni imela o očetu nobenega glasu. Culi so, da so Nemci očeta odpeljali v Avstrijo in da so ga tam likvidirali. Na podlagi teh netočnih vesti je sklenil 15-letni sinko Egon, ki je bil nazadnje v Mariboru dijak 4. gimnazije, da se bo Nemcem sam maščeval za vsa preganjanja, ki jih je moral pod okupatorji doživeti njegov oče. Prav v tistem času so se pojavili v okolici Mojsinja prvi partizani. Zbirati jih je začel učitelj Sre-doje Uroševič iz Trepče, male vasi v bližini Mojsinja in Pre-ljine. V partizansko četo komandante Sredoja Uroševiča je brž vstopilo nekaj domačinov, ki so bili pripravljeni na boj z okupatorjem, da bi se maščevali za vse krivice, ki jim jih je napravil. Ker je živelo v okolici Mojsinja in Čačka več slovenskih izgnancev, se je tudi nekaj za boj sposobnih fantov in mož prijavilo v partizane komandanta učitelja Sredjoa.
V Sredojevo četo sta vstopila med drugim dva Celjana Perti-nača. Stanko Pertimač je padel pozneje v borbah z Nemci. V partizane sta vstopila tudi dva Bobnarejva fanta, Franci in njegov brat. Pa še nekaj drugih — danes se Pertotovi ne spominjajo več imen vseh teh borcev. Tudi iz sosednjih Mrčajevcev se je priglasilo nekaj slovenskih izgnancev v Sredojevo partizansko četo. V okolici Čačka in Mojsinja je prišlo po ustanovitvi učiteljeve čete do prvih spopadov
z Nemci.
Mladi Egon Pertot je čutil, da mora v partizane. Nekega večera je povedal materi:
♦	Očeta hočem maščevati. Odšel bom v partizane!«
♦	Ali nisi premlad?« ga je pobožala mati po mehkih laseh in mu pogledala v oči.
♦	Nihče ni premlad za boj proti okupatorju!« ji je odvrnil sinko.
Naslednjo noč ga je zmanjkalo. Fant je bil za svoja leta izredno resen. S partizansko četo se je boril proti Nemcem v Kraljevem in v Cačku.
Bilo je 27. novembra 1941. leta, niti pol leta pozneje, ko je prišel mladi Egon z mamo, bratom in sestro v Srbijo, pa je že doživel najbolj usodne ure svojega življenja. Tiste dneve so bile borbe okrog Gornjega Mi-lanovca. Mladi slovenski izgnanec Egon Pertot je stiskal v svojih rokah težko brzostrelko. Z njo je kosil sovrage. Borbe so bile od ure do ure hujše. Ne-dičevci so zavzeli železniško postajo v Gornjem Milanovcu, iz zraka so tolkli partizane Nemci.
Egon se je vgnezdil v zaklonišču in je streljal kakor najbolj izkušen borec. Porabil je že vso mutacijo in nenadoma se je znašel s prazno strojnico pred sovražniki. Ker ni imel mu-nicije, ni mogel več dajati odpora, nd se mogel braniti. Iz zasede se ni mogel izmakniti. Tedaj so ga sovražniki zlahka zajeli. Menili so, da bodo dobili v roke mitraljezca zrelih let, pa so dobili v kremplje golobradega fantiča petnajstih let. Zlahka so ga ukrotili in zvezali.
Na železniški postaji v gornjem Milanovcu je tedaj služboval slovenski železničar Renčelj iz Štor pri Celju. Zasmilil se mu je fantiček, ko je zvedel za njegovo usodo. Železničar je skušal Egonu Pertotu rešiti življenje. Stopil je pred nemškega majorja in ga je prosil za njegovo rešitev. Major se ni dal omehčati in Renčlja so zalile solze.
Mladi Egon pa se je držal junaško. Poln poguma in prezira do okupatorjev se je zravnal in odvrnil:
♦	Ne prosite zame te ljudi, ki ijh preziram in sovražim. Njih ne bom profil za milost 1»
Te odločne besede so pomenile njegovo smrt. Kmalu zatem so počile na železniški postaji v Gornjem Milanovcu sovražne puške in Egon Pertot in neki njegov vojni tovariš sta padla — ustreljena. Naslednji dan so Nemci in nedičevi ujeli še devet drugih partizanov in vse so likvidirali.
Vse žrtve tega pokola so domačini pokopali na pokopališču v Gornjem Milanovcu. Ko je nekaj časa	pozneje	prišel	oče
Milan Pertot do svoje družine v Mojsinje, sina nd našel več živega. Milan je prišel namreč medtem v beograjsko ječo Glav-njačo, pa ga je rešil neki slovenski orožnik. V pisarni beograjskega Rdečega križa je Milan zvedel	za	usodo	svoje	dru-
žine in tudi za njen naslov. Zato je odšel tudi sam v Mojsinje. Tam je ostal do konca vojne, ko se	je	vrnil	v Maribor,
pozneje pa je bil poslan na kulturno delo	v	Trst.
Pred leti sva z Milanom Per-totom skupno obiskala Srbijo, kjer sva bila v letih 1941 do 1945 izgnanca z družinami. Najprej sva šla iskat grob padlega Egona. Nisva ga več našla. Pač pa stoji na hribu nad pokopališčem
in mestom Gornjim Milanovcem spomenik vsem številnim žrtvam za svobodo. Tudi mlademu Egonu Pertotu.
Zatem sva odšla z Milanom Pertotom še v Varvanin ob reki Moravi, kjer sem bil z družino vsa štiri težka leta. Vsepovsod so nas srbski domačini lepo sprejeli. Prijateljstvo, skovano v hudih urah, se ne pozablja. Prav je, da te vez negujemo v znak bratstva, enotnosti in prijateljstva.
Te dni sem bil spet pri Per-totovih v Ljubljani. Stanujejo v Kotnikovi ulici. Oče glasbenik Milan Pertot je precej bolan, vojna leta so ga močno izdelala. V njegovi sobi stoji klavir. Le kdaj pa kdaj sede Milan za klavir in udari v tipke. Težka srčna bolezen pa ga bolj priklepa na posteljo kakor h glasbilu.
S sten pa te pozdravljajo številne diplome, ki jih je prejel pevovodja Milan za svoje dolgoletno glasbeno udejstvovanje. Na steni visi tudi slika Egona Pertota, enega najmlajših slovenskih partizanov, ki je dal svoje mlado življenje v bratski Srbiji za našo osvoboditev. Mati Mara je poleg sinove slike obesila tudi Egonovo diplomo, ki jo je dobil v znak odlikovanja kot partizanski borec. To je posmrtno priznanje za njegovo hrabrost. Trpki so spomini na težke in krvave dneve, ko je padel mladi mitraljezec Egon v srbski zemlji na železniški postaja v daljnem Gornjem Milanovcu.
Prav je, da se ga spominjamo te dneve, ko poteka četrt stoletja velikih dogodkov, bojev in — žrtev...
JOŽE ŽUPANČIČ
................................................................................................................... . ..............................................................................................................................................................................................................................................
♦Letalstvo Fiat« se udeležuje važne aeronavtične razstave v Hannover - Langenhagenu, kjer ima obsežen stand. Razvidna je dejavnost na področju letal, motorjev avioelektronike in vesoljstva. Tako razstavlja Fiat modele, ki so bili napravljeni v okviru evropskih vesoljskih programov ELDO in ESRO; med temi
je satelit ELDO STV (na sliki)
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KJE JE UGRABLJENI MSGR. USSIA?
Ali lahko ima tako dejanje zares kak pozitiven učinek
Nekateri politični emigranti v Franciji se ne strinjajo z ugrabitvijo, češ da je spričo sedanjega položaja v Španiji taka pobuda zgolj negativna
RIM, 3. — Ugrabiteljem msgr. Marcosa Ussie je doslej uspelo, da so se izmaknili iskanju karabinjerjev, sodne policije, Interpola in še agentov protivohunske službe, špansko diplomatsko predstavništvo pri Sv. stolici je prejelo pismo, ki je bilo oddano na železniški postaji v Rimu in v katerem Ussia sporoča, da je zdrav, obenem pa potrjuje vesti, kf so že bile objavljene, o pogojih, ki so jih ugrabitelji postavili za njegovo izpustitev.
Po nekih vesteh so ugrabitelji msgr. Ussie hoteli odpluti iz Civi-tavecchie na Korziko. Vsekakor je težko misliti, da bi ugrabitelji kakor koli poskušali prekoračiti mejo, ker se s tem preveč izpostavljajo. Mogoče so našli prostor za ugrabljenega prelata pri kakem an-tifrankistu aU anarhistu v Rimu. Policiji so že prišle na ušesa vesti o nekaterih skrivališčih, toda doslej niso našli nikogar, ko so šli gledat na navedene naslove.
španski politični begunci v Franciji ne soglašajo v ocenjevanju u-grabitve msgr. Ussie, cerkvenega svetovalca španskega veleposlaništva
IIIMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIItlHIIIIIimimillllllllllllllllllllllUlllllIlIJIlllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllMIIIIIHtllll
INTERVJU V PRIHODNJI ŠTEVILKI «LE ORE»
Ernesto «Che» Guevara živi v Južni Ameriki
(Poznam vse svoje gverilce od Venezuele do Peruja»
RIM, 3.	— «Usoda Latinskega
kontinenta je pravzaprav že zapečatena: največ čez pet let bo vse kastristično.« To je izjavil Ernesto «Che» Guevara med intervjujem z nekim italijanskim časnikarjem; intervju bo objavljen v prihodnji številki tednika «Le ore». Tako Je spet prišel na pozorišče bivši finančni minister ter «desna roka« Fidela Castra, ki je lani skrivnostno izginil s Kube.
Do srečanja med italijanskim časnikarjem to «Che« Guevaro Je prišlo pred tednom dni v nekem zgubljenem kraju v osrčju And v višini 5.000 m. Bivši kubanski finančni minister je imel na sebi žametne hlače ter težak vojaški plašč to bil Je v majhni hiši, narejeni iz velikih kamnov ter za-straženi po številnih oboroženih moških. Ni bil podoben Guevari, kakor je bil znan po fotografijah, objavljenih v listih, ker Je bil popolnoma obrit. Toda po ustih in očeh ga je bilo mogoče prepoznati.
Med pogovorom Je «Che» Guevara dejal med drugim: «Nihče ne more več ustaviti osvobodilnih gibanj, ki so se dvignila v vseh republikah Latinskega kontinenta. Sicer pa načrti kastrizma ne morejo biti presenečenje za nikogar.
Že decembra 1964, ko sem bil v New Yorku na generalni skupščini OZN, sem dal jasno razumeti, da so lahko Venezuela, Kolumbija, Ekvador in Peru prvi cilji komunistov, ko sem namreč dejal, da so razmere to možnosti za revolucijo v teh državah dozorele to da se je boj za osvoboditev že začel.«
Po svojih izjavah italijanskemu časnikarju živi Guevara že več mesecev med Kolumbijo, Bolivijo, Ekvadorjem in Perujem ter organizira gverilce teh dežel. «Poznam vse svoje gverilce, je dejal, od Venezuele do Peruja to vem, da bomo zmagali. Proti gveril ji je izgubil Napoleon to je izgubil tudi vaš Julij Cezar.«
Pogovor je trajal približno eno uro.
pri Vatikanu. Odgovornost za to dejanje je prevzel Luis Edo, tajnik pariške federacije beguncev. Ta je dejal, da je pripravljen prelata izpustiti v zameno za svobodo vseh španskih političnih zapornikov. E-do, ki dela kot dekorater v nekem music-hallu v Parizu, je zatrdil, da je bila ugrabitev pripravljena v Parizu.
Drugi voditelj Iste organizacije generalni tajnik Germinal Esgleas pa je močno kritiziral to pobudo. Esgleas, ki je član skupine emigrantov v Toulousu, je dejal: «Nam o vsej tej stvari ni nič znano. Možno je, da gre za dejanje, ki so ga izvedli člani naše organizacije, toda v tem primeru so ravnali brez poprejšnjega sporazuma vodstva organizacije. Sicer pa je spričo sedanjega položaja v Španiji ta pobuda po našem mnenju zgolj negativna.«
Tajnik za propagando In kulturo Miguel Celma, ki tudi biva v Toulousu, je rekel: »Menimo, da ugrabitev msgr. Ussie ni prizadela kakega zakrknjenega sovražnika protitankovske stvari, ker ta prelat ni kazal takih čustev. Razen tega pa v trenutku, ko se v Španiji poraja združitev vseh antifrankistov, ta ugrabitev lahko samo razdraži del javnega mnenja in tako škoduje združitvi vseh, ki hočejo odstraniti sedanji režim.«
Drugi pa spet izražajo popolno solidarnost z Edom. Radio «Europa št. 1» je danes oddajal pogovor z nekim predstavnikom tajnega gibanja, ki je dejal, da so pač prisiljeni k takim metodam, ker so še edina oblika propagande, ki jim ostaja. Na vprašanje, kakšna bo usoda Ussie, če španska vlada ne bo hotela izpustiti političnih zapornikov, je odgovoril: «Prepričan sem, da se msgr. Ussiji ne bo zgodilo nič hudega.«
»Pariš Presse« pa piše, da gre za dve hipotezi, po katerih pravi namen ugrabitve ne bi bil pritisk na madridsko vlado temveč na Vatikan. Po teh hipotezah naj bi prelata ugrabili baskovski nacionalisti, da bi tako Vatikan opozlrili na problem španskih Baskov, ali pa naj bi bili ugrabitelji Katalonci, ki bi izpustili Ussio, če bi Vatikan imenoval Katalonce za škofe v njihovi deželi.
Direktni poleti Milan-Varšava
MILAN, 3. — Od včeraj sta Milan to Varšava povezana z direktnimi poleti. Razdaljo med obema mestoma prevozi štirimotomi «Ujuši/* 18», ki lahko vozi 82 potnikov, v dveh urah in 50 minutah. Poleti so enkrat tedensko in jih opravljajo letala poljske letalske družbe.
Hotelski podatki za februar
RIM, 3. — Po podatkih, ki jih zbira Centralni inštitut za statistiko v sodelovanju z ministrstvom za turizem to z ENIT ter s pomočjo pokrajinskih ustanov za turizem ter avtonomnih letoviščar-skih ustanov, izhaja, da so v februarju 1966 v hotelih zabeležili
1,280.000	prihodov, kar Je za 7,9 odst. več kot v februarju 1965. število nočitev Je bilo 4,063.000, kar je za 7,1 odst. več kot v istem mesecu lani. Tujcev je bilo v številu prihodov 17,5 odst. to 22,6 odst, v
številu nočitev, kar pomeni povečanje za 13,1 odst. in 9,8 odst. v primerjavi s februarjem preteklega leta. Za obadva prva meseca 1966 so se prihodi povišali za 5 odst. in nočitve za 4,9 odst. v primerjavi z isto dobo 1965. Gibanje tujcev je naraslo za 11,3 odst. pri prihodih ta za 18,2 odst. pri nočitvah.
Zasedanje svetovne zdravstvene zveze
ŽENEVA, 3. — Danes so se začela dela 19. zasedanja svetovne zdravstvene zveze pod predsedstvom dr. Alguina (Argentina). O-krog 400 delegatov, ki predstavljajo 126 držav članic svetovne zdravstvene organizacije (OMS), med katerimi so številni ministri za zdravstvo, se udeležuje del, ki bodo trajala tri tedne. Med drugimi se udeležujejo zasedanja: minister za zdravstvo Brazilije Roberto De Britto, šef urada mednarodnih zadev Čila dr. Juricic Turina, podtajnik v mehiškem ministrstvu za zdravstvo dr. D. Martinez, glavni ravnatelj za zdravstvo v Peruju dr. Quiros Salinas. Italijo predstavljata prof. Martorano in prof. Vannugli.
Londonski «Tim«s» v novi obliki
LONDON, 3. — Londonski »Times« je danes — prvič, odkar izhaja — izšel z vestmi na prvi strani, ki Je bila doslej sicer vedno rezervirana za oglase. Oglasi so sedaj na drugi strani. Uvodniki v novi tipografski obliki so ostali na centralni strani. Nastalo pa je še več sprememb v urejevanju lista. Spremenjena je tudi glava lista, ki je sedaj bolj moderna. Na splošno je list bolj pregleden.
Dovolj j« Luna.
NEW ORLEANS, 3. — V važnem govoru o vesoljski politiki, ki ga je imel v New Orleansu namestnik ravnatelja NASA dr. Robert Sea-mans, je nasvetoval, naj bi se po dosegu Lune ameriški vesoljski napori usmerili raje «k objektivom, ki lahko koristijo vsemu človeštvu«, kot pa k spektakularnim početjem, kot bi na primer bilo izkrcanje astronavtov na Marsu.
PALERMO, 3. — Tožilstvo Je u-vedlo kazenski postopek proti 515 osebam, ki so vpisane kot ročni delavci v občini Bolognetta; obtožene so goljufije na škodo INPS.
Na račun totoealcia so pili zastonj
ALASSIO, 3. — V baru na sprehajališču ob morju, ki ga vodi Lo-
renzo Gigli, klienti ves dan ne bodo nič plačevali, ker jim bo lastnik nudil zastonj, kar bodo želeli. Gigli je namreč z obrazcem totoealcia za 2400 lir pogodil eno trinajstko in pet dvanajstk ter bo tako dobil 11,5 milijona lir.
w tjlectuli&CG
glahbu **
RIM, 3. — Perzijski šah Reza Pahlevi je dal na razpolago za UNESCO toliko denarja, kolikor ga Iran porabi v enem dnevu za vojsko — 700.000 dolarjev in milijardo in sto milijonov lir. Denar naj se uporabi predvsem za pobijanje analfabetizma.
Dario Fo In Franca Rame
sta dobila pravdo proti RAI-TV
MILAN, 3. — Danes je bila položena razsodba v pravdi, ki sta jo igralca Dario Fo in Franca Rame začela pred časom proti RAI-TV. Zadeva je že dokaj stara, saj sega v november 1962. Tedaj ravnateljstvo televizije ni pustilo, da bi se v «Canzonissimo» vključil skeč ((Gradbeni podjetnik». Svojo odločitev so pri televiziji zagovarjali s tem, da je bilo prav v tistem času med gradbenimi delavci močno gibanje in da televizija ne bi smela kakor koli vplivati v sindikalnih sporih. Zaradi tega se je nadaljnje sodelovanje med igralcema in televizijo razbilo. Igralca sta vložila tožbo z zahtevo po odškodnini. Televizija je bila obsojena na plačilo predstav, do katerih po njeni krivdi ni prišlo, in sicer Fo-ju 7 milijonov in 200 tisoč, njegovi ženi pa 3 milijone in 600 tisoč za šest predstav. Stroški procesa znašajo 919 tisoč lir in jih mora plačati televizija.
Tudi Sabljič v razsodišču
za «verdijevske glasove«
MILAN, 3. — Od 15. do 19. junija bo v Bussetu VI. mednarodni natečaj za ((verdijevske glasove». Nagradna vsota se je letos dvignila na 1.600.000 lir. V razsodiščni komisiji, ki ji predseduje župan Busseta, so še: C. M. Badini, superintendant občinskega gledališča v Bologni, V. Ham-mond, ravnatelj aAcademie oj Vo-cal Arts» iz Filadelfije, M. B. Mis-siroli, superintendant opernega gledališča v veronski Areni, dr. G. Negri, intendant iz Parme, M.
J.	Napoli, ravnatelj konservatorija #G. Verdis v Milanu, M. E. Pedrazzoli, umetniški svetovalec pri «His Masters Voice» v Londonu, M. M. Sabljič, umetniški vodja gledališča v Beogradu, dr. E. A. Schneider iz dunajske «Staatsoper», dr. F. Siciliani, u-metniški ravnatelj iz milanske «Scale» ter še drugi glasbeniki, glasbeni kritiki in dirigentje orkestrov.
♦Dialogi« št. 4
V četrti številki mariborskih Dialogov je na prvem mestu proza Marjana Kolarja Vsak dan u-gasne v noč. Za pesmi v tej številki so poskrbeli Jože Olaj, I. \ G. Plamen, Bogdan Podpeča in Mirko Slana, medtem ko je še kratek prozni prispevek objavil Branko Maksimovič. Andrej Ujčič je napisal Ob Jakijevi monografiji. Trije udeleženci simpozija o morali v družbi, ki je bil marca 1966 v Ljubljani — Mirko Čepič, Branko Rudolf in Vlado Sruk — so popisali svoje vtise s simpozija. Pod naslovom še ena komedija piše Branko Rudolf o Poroki ženitnega goljufa (O. Da-nek), ki so jo igrali v Mariboru. Vlado Sruk pa piše o dveh Shaf-ferjevih enodejankah, igranih v Celju, medtem ko je avtor recenzije Rameaujevega nečaka (Di-derot) — igrala ga je ljubljanska Drama na svojem malem odru — Juro Kislinger. Janko Car poroča o kulturi ustnega in pismenega izražanja pri študentih nejezi-
liiiiiiiililiniiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiilItiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
V Bolgariji je bilo 96 smrtnih žrtev
SOFIJA, 3. — Uradno poročilo o nesreči, ki je nastala 1. maja, ko se je podrl jez pri Vratclh v Bolgariji, navaja, da je nesreča zahtevala 96 smrtnih žrtev in 153 hiš je porušenih. To je danes sporočila vladna komisija, ki vodi preiskavo.
Malo prej se je govorilo celo o 130 mrtvih.
Bazen za jezom ni služil za kako hidrocentralo temveč za pranje železne rude.
PRAGA, 3. — Na nekem železniškem prelazu Je vlak zavozil v tovornjak, s katerim se Je peljalo 48 študentov neke tehniške šole. Takoj Je bilo mrtvih 10 študentov, vseh ostalih 38 pa je bilo ranjenih. Osem med temi je hudo poškodovanih. Češka tiskovna agencija, ki je dala to vest, je dostavila, da so bile zapornice na progi odprte, ko je pripeljal tovornjak.
«Najbolj elegantna ženska Italije 1966»
RIM, 3. — Ob priložnosti velike konjske dirke v Rimu (Piazza dl Siena) bodo letos izbrali tudi »najbolj elegantno žensko Italije 1966». Pravzaprav bo na ta dan šele prva selekcija, katerih bo še pozneje več, tako da bo izbranih kakih 15 do 20 žensk. Potem bodo čitateljl-ce revije »Amica« izvedle referendum ter tako Izbrale najelegantnej-šo žensko Italije 1966.
^Michelangelo* odpluje 8. maja
GENOVA, 3. — Transatlantic »Michelangelo« bo spet odplul lz Genove 8. maja ob 23. uri, kar je le štiri dni od prej določenega rednega datuma, preden je namreč na ladji nastala znana poškodba zaradi silne nevihte sredi oceana.
Družba «Italia» je namreč sklenila v dogovoru z ladjedelnico in pomorskimi registri, da se sedaj popravijo najbolj nujne stvari, drugo pa bodo popravljali v času nizke sezone. »Michelangelo« bo prispel v New York 15. maja nato pa v Genovo 24. maja. Iz Genove pa bo potem odpotoval že naslednjega dne ter bo tako spet «ujel» svoj normalni itinerarij.
kovnih skupin na pedagoški ak' demiji v Mariboru. France F«*P" je objavil Nekaj misli o TratK Kreftu ob njegovi knjigi «Protive tru za vihar«. B. R. poroča ° dveh slovenskih otroških knjiSan' prevedenih v madžarščino, Ton Sušnik pa je napisal Zapisek knjigah Mohorjeve družbe za * to 1966.
♦Lingua nostra«
V marčni številki revije gua nostra objavlja Marida ‘a . lino Grappi poročilo Un stionario manzoniano del “ .
s številnimi reprodukcijana
Manzonijevih rokopisov. Ale*° dru Niculescu je prispeval spetti lessicali e gramrnatit0‘ d ellespressione pronommale cortesia_ Kratek sestavek Ra > rallino je napisal Erich Topi' ’ Vecchi termini gastronomM ova misside — je delo ^iana Luigija Beecarie. Poleg neM. terih krajših notic, se v tel številki nadaljujejo Notizie *“ vocabolario della Crusca. Da/ ši je tudi prispevek Un n ario geologi co e mineraloS[* , dei primi deli’ottocento; nflP** ga je Francesco Rodolico. " rio Gaudenzi je avtor nasle“n ga članka Terminologia tecn logia:	ciangrino, presella, Vr
sello. Sledijo poročila o knji9a in revijah.
«Ulisse»
o boaočnosti arheologije
Revija Ulisse (/ problemi Ulisse) je prišla do suojefl® zvezka (april 1966, letnik Vsa številka je posvečena ar ^ logi ji pod skupnim naslovom juturo delVarcheologia. Kral ali daljše članke so o tem P .. blemu napisali: Cesare Btrt (La situazione archeolo9,c ' Ranuccio Bianchi Bandinelli tuazione e prospettive cerca archeologica in Italiah ^ cia Cavagnaro Vanoni (La gradazione del patrimonio . cheologico nazionale), Dinji ^ damesteanu (Danni causaf* centri preistorici e storici), u, cenzo Tuša (Gli scavi clanC~ ni), Massimo Pallotttino sciremo a salvare il patrt^*0 ,5 archeologica italiano?), Monelli (Ho perduto ogni & ranza), Guy Weill Godvcb (TJnn nalitim niiL liherdle ^
(Una politica piu liberale to di archeologia), Bruno
(Appunti su una P®
delVarcheologia), Carlo M- \ j rici (II patrimonio archeoloH sepolto) Licia Vlad BorrelU dei
conservazione ♦in situ« >»— RB, numenti antichi), Pasquale " tondi (La conservazione “ f oggetti trasportabili), , Cailllois (Le prime testirhon1^,. ze delVambizione umana), lippo Coarelli (Le grandi . „ perte archeologiche deli'«”1, j, decennio), Michail IllarionoV
Artamonov (L’archeologia ,sCie. co-siberiana nelVUnione ^0 tiča), Adriano La Regina ( blemi di archeologia italica Sannio), Carlo Bertelli gine alVEnciclopedia deli A Antiča).
Knjiga za obrambo mandtfeV
{ji-
Znano Je, da obstajajo di nasprotniki odstranjena
mandljev (tonzil). Pog°st°ei tudi pojavijo knjige in br0‘ .tjo
z vso možno prepričevalno
rezanje
odsvetujejo
Eno takih knjig smo Prr„n-založbe
p red kratkim od zai ^ vivio Letterario iz Milana- N go je napisal Filippo Ticn^e, in se imenuje Divagaziom ^ dico-legali e sociali contte> f moda della tonsilleetomia. &f. knjigo prebira, bo lahko sikaj verjel.
• * * fl„.
Na jugoslovanskem ja’onern. tečaju za idejno rešitev cenm 1 nega doma hrvaške mla • Sedam sekretara SKOJ* v^0r grebu je zmagala skupina ča k a Mušiča, predstavnika Še generacije slovenskih flrjj.j|i tov. Avtorji osnutka so " prvo nagrado.
Dobre volje so se igralci torinskega gledališča vrnili s turneje • ^ (Od leve na desno: Valeria Moriconl, Glauco Mauri in režiser ° trauco de Boslo ■ ženo.)
PRVI STIKI MED BONNOM IN BERLINOM
•Splošnon eniška pomlad» in dejansko stanje
Vprašanja, o katerih bi rada spregovorila vzhodnonemška Enotna socialistična partija - Opreznost in pridržki zahodnonemških socialdemokratov - Stališča in mnenje Krščansko-demokratske stranke
b°NN, maja. — Po mnogih ®alcih sodeč, postaja ((vsesplošna netnška pomlad« — kot nekateri °Ptimisti imenujejo izmenjavo a®enJ med naivišjimi funkcionar-^ zahodnonemške Socialdemokratske stranke (SPD) in Enotne socialistične partije (JSP) Vzhodne Nemčije — poglavitna skrb polkov obeh nemških držav.
Predvideno je doslej, da bodo ftajvišji funkcionarji SPD in JSP SvoJa stališča prikazali na dveh božičnih zborovanjih, in to že v Prvi polovici maja. Prvo zboro-jfsojc bi se moralo vršiti v Karl-"*srx- stadtu (Nemška demokra-bena republika), drugo pa v Hannovru (Zvezna republika Nem-ba). Bila bi to prva javna in ^Posredna izmenjava gledišč med Najvišjimi politiki obeh nemških wžav v teku dveh povojnih deset-
2e samo to dejstvo mnogi tuji Pazovalci v Bonnu sprejemajo z adovoljstvom. Čeprav na Benu renutno vlada splošno prepričale. da v tem primeru ne gre spremembo dosedanje bonske Politike, temveč samo za dolo-eno uvedbo «elastičnejše takti-v tej politiki, se socialdemo-atsko sprejetje pobude JSP o-bjuje k0t določen korak na-^eJ v dosedanjih mednemških
odnosih.
dr*P predvideva v izmenjavi gle-sc znatno širši razpon tem kot lin S?D' Politiki vzhodnega Ber-a žele predvsem debatirati:
,1° odpovedi Zvezne republi-j” Nftnčije sleherni obliki razpodi5 z jedrskim orožjem; o
j ■ 0 bodoči evropski varnosti
razorožitvi;
det ° °meiitvi oboroževanja Bun-Wehra in armade Demokratično vepul)like Nemčije na določe-količino določenega orožja;
,1' 0 bonskih zakonih glede iz-
stanja in nadzorstva sinit aatQv nad zahodnonemškimi
koncerni;
ju.' 0 odpravi revanšizma in mi-v Zvezni republiki Nem-
<ti'0 konfederaciji dveh nemških v v bodočnosti.
nakjlnkcionarji SPD pa so bolj tj- 0nieni samo proučevanju «na-kov ^oljšanja medsebojnih sti-4jje Probivalstva obeh delov Nem-Valtt ^ pa “seznanjanju prebija,^'1 srednje Nemčije s pozici-2Vp._ ene od svobodnih strank
vezne
v*6 bodo skrbno pazili pred di . ’..lcar bi na kakršen si božava- m°8'o pomeniti, da pri-žave J° obstoj druge nemške drse ■ Številne indicije kažejo, da UH a ®®nu trenutno očitno stre-garid . I za nekakšnimi propa-bini *mi u4inki kot pa za stvarcam sporazumevanjem in popu-Jetn napetosti.
Nari'ilalciemokratska skupina za Nain ^arxstadt, v kateri bodo Bra °pre) predsednik SPD, Willy Erier ■’ in Podpredsednika Fritz Izlože 10 Herbert Wehner, je zdaj Cantt8 zel° ostrim napadom kr-daj0j ^demokratskih vrst. Vla-stra a . stranka nasprotuje dvo-bitni razgovorom med kakrš-trii ,S1 bodi političnimi stranka-UDe“ nemških držav.
skhcaiCler Erbard Je spričo tega litičnn, Predstavnike vseh treh pobi r strank v Bundestagu, da f)Ctnš?>ravlJaU 0 nastopu SPD v Bonsk.' demokratični republiki, razili 1 p°Htiki pa so soglasno izid bontllnen^e’ da o neki izmenja-hiote k?1 Političnih koncepcij ne se
biti niti govora. In vendar
nastajajo težkoče okrog garancij za osebno varnost funkcionarjev JSP ter “izdajo dovoljenja« za njihov vstop v Zvezno republiko. Ključ vsega je, potemtakem, v rokah bonskih krščanskih demokratov (ki so na oblasti in spričo tega lahko dovole ali pa onemogočijo sestanek v Hannovru) in ne v žepu opozicijske SPD.
Podpredsednik zahodnonemške Krščanskodemokratske unije Bar-zel in predsednik bonskega parlamenta Gerstenmaier sta celo zagrozila, da bosta funkcionarje JSP dala aretirati, če bodo prišli v Zahodno Nemčijo na razgovore s socialdemokrati.
Zatorej, ne samo v zvezi s politično platformo SPD, marveč tudi iz «tehničnih razlogov« se danes še ne more z gotovostjo trdi-
ti, ali bo ali ne bo prišlo do omenjenih plenarnih razgovorov, Ce bo do njih prišlo — zatrjujejo na Renu — «splošnonemška pomlad« za gotovo ne bo obsijana s soncem, marveč bo njeno nebo prekrito s turobnimi oblaki doktri-narske bonske politike.
Vendar pa, če se napovedana srečanja na najvišji ravni med predstavniki SPD in JSP, ne glede na sedanje, za uradni Bonn neugodne možnosti glede dosege stvarnih rezultatov, označijo kot začetek stikov med voditelji dveh nemških držav, potem bi za nadaljnji razvoj že samo to bilo daleč važnejše od napovedovanja ((spomladanskega viharja«, ki da naj bi vznemiril prvo srečanje najvišjih politikov Bonna in Berlina.
K.	KUKOLJA
Ko je Irec Hugh Heffner začel odpirati svoje nočne lokale «Palyboy Club«, je kot svojo »posebnost« uvedel v njih kaj malo oblečena dekleta, ki jim pravijo «zajčki». V ZDA in tudi drugod so njegovi «zajčki» malone goli, v novem stockholmskem lokalu pa so ti «zajčki» vendarle nekoliko odeti
•iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
O KOLIČINI IN KAKOVOSTI PREHRANE V ITALIJI
Največ mleka, masla in sira uživamo v Julijski krajini
v
Velika razlika med italijanskim Severom in Jugom - Se večja med Italijo in nekaterimi državami severne Evrope
Ua s ^NHskodemokratski napadi daiju(f!aldem°krate nenehoma na-skortp^0- Podpredsednik Krščan-**!> je KCratslce Hitije, Rainer Barko’ j b‘l še prav posebno oster, P°ložat deJaI: “SPD je v težkem kot v’ talco notranjepolitično s °dnosu do JSP«.
ttiu^^demokrati so navzlic vse-tli kor t n° zat0’ da “ Predvlde-ho ak stori. Medtem pa strnje-r e^n na seJah parlamen-tiouef-.^Nkcij in odborov zahodih bivt ega Bundestaga v poslop-Berlin,, a ^obstaga v zahodnem tepnhpu 111 ni v sestavu Zvezne Ri o Nemčije. Sicer pa kro-stva j0,8 socialdemokratskega vodili^ plujejo, da obstajajo še ve-d°loN, °če kar zadeva dokončno Nied ev naCina in oblike srečanj Dem »^date^kl SPD in JSP v Netnfj.jatlCni in Zvezni republiki
ho, °*dokaz dobre volje. Je reče-tborov bodo voditelji SPD na teh viJUd anJih držali «kurtoazne ho	ih ravnanja« ter se Jav-
tlarji j°va" z na j višjimi funkclo-Jevrst;Sp. kar predstavlja že svo-Nieti« ,n Ptecedens v dosedanjih ^bojnih odnosih.
*Veji ^ja ae> (ja se morda, v &&citetS telekomunikacljskimi ka-Vfšilo ami' Prvo srečanje ne bo v Le, v Karl-Marx-Stadtu, marveč Kraj ziSH ali vzhodnem Berlinu. r<>Vani 1 se bo vršilo drugo zbo-]e* ostane Hannover, tu pa
RIM, 3. — Človeštvo je v nevarnosti, da se ves svet spremeni v velikansko Indijo, če ne bo človek začel intenzivnejše razvijati pridelovanje prehrambenega blaga, če se ne bo človek otresel dosedanjega ozkega števila kultur in ne bo začel pridobivati tudi mikroorganizme v prehrambene name ne. Tako je bilo rečeno na 103-let nem zasedanju ameriške znan stvene akademije, kjer je na,Cel nik centra za proučevanje demo grafskega vprašanja na Harward-skem vseučilišču Roger Revelle rekel, da se bo vsem ljudem na svetu zgodilo to, kar se danes dogaja Indijcem, če ne bodo uresničili določenih načrtov za pridobivanje drugih kultur, ki bi prišle v poštev za prehrano vedno bolj množečega se prebivalstva sveta.
Ce upoštevamo to dejstvo, ki velja za ves svet, t. j. za bogate in siromašne narode, za narode, ki imajo obilico prehrane, in na rode, kjer je prehrana pomanjk ljiva, se logično postavlja vpra šanje, kako je s prehrano pri nas. S tem v zvezi bi mogli na vesti nekaj podatkov o prehrani v Italiji in o vlogi, ki bi jo pri tem moglo imeti mleko. Po študijah, ki so jih glede prehrane napravili Američani in sicer v zvezi z minimalno količino kalorij, ki Jih mora zaužiti povprečni Italijan v zvezi s klimatskimi razmerami in okoljem, v katerem živi, znaša dnevna potreba povprečnega Italijana 2.207 kalorij na dan.
Kako bomo prišli do teh kalorij? Predvsem bi moral človek zaužiti na dan 60,3 grame beljakovinskih sestavin, od katerih 30 gramov beljakovin živalskega izvora, nadalje bi moral zaužiti 0,9 gramov kalcija, 11 miligra-
mov železa, 4623 enot vitamina A, 0,7 miligramov vitamina B 1, 1,3 miligrama vitamina B 2. Količina raznih sestavkov, ki smo jih navedli, predstavlja tako imenovano kompletno hrano po predpisih ((Recommend dietary allo-wances».
Uspe italijanskemu državljanu zadostiti vsak dan to svojo potrebo po energetskih virih, ki jo dobiva v prehrani? Odgovor na to vprašanje je pozitiven, vendar pa le kar zadeva količinski del prehrane, ne pa kar zadeva njeno kakovost. Po podatkih, ki so jih zbrali z vrsto anket v okviru državnega zavoda za prehrano, zaužije povprečni Italijan kar 579 kalorij več kot bi jih sicer potreboval. To izhaja iz naslednjih podatkov: na povprečnega Italijana pride na dan 22,8 gramov popolnih beljakovin, 1,5 grama beljakovinskih sestavin živalskega izvora, 6 miligramov železa, 961 enot vitamina A. Uživanje vitamina B 2 je v povprečju na ravni potrebe, primanjkuje pa ustrezna količina kalcija.
Toda to velja za povprečnega Italijana, to se pravi za državljana italijanske republike od najvišjih predelov razvitega Severa, do zaostalega skrajnega Juga in otokov. Sicer velja tudi za Jug, celo za siromašne sloje italijanskega Juga ugotovitev, da pride v povprečju na prebivalca zadostna količina kalorij, vendar pa uživa prebivalec južnih predelov Italije in otokov mnogo premalo beljakovin živalskega izvora, kar ima hude posledice na duševni in telesni razvoj otrok.
Po tej ugotovitvi nastaja vprašanje, ali bi se dalo temu odpo-moči? Strokovnjaki za prehrano menijo, da bi se rešitev mogla najti v — mleku. To izhaja iz študija, ki jo je napravil direk-
limilllllllllllllHIIIIIIIIIIIHlIllIlilUlltllltllllUMlUllllllllimillllllMIIIIIItItllllllllllllltlllMIIIIIIIIIiIllllllltlllll
V TELEFONSKI MREŽI TRST NA PRVEM MESTU
RIM, 3. — Za Italijana je značilno, da mu jezik teče. Tako vsaj pravijo in tudi sam tega ne zanika. In vendar se zdi, da to ne bo držalo. O tem vsaj pričajo nekateri podatki, ki jih je objavilo vodstvo telefonske družbe, kjer je rečeno, da so telefonski razgovori v Italiji razmeroma kratki. Zato pa Jih Je veliko. V letu 1965 Je bilo kar 698 milijonov medkrajevnih telefonskih razgovorov, krajevnih pa kar obilnih 7 milijard, tako da je prišlo na posameznega ((zasebnega« telefonskega naročnika na leto malo manj kot 22.000 lir stroškov, na poslovne naročnike pa obilnih 92.000.
Bolj zanimivo kot to bo morda vprašanje, kje Je več in kje manj telefonskih naročnikov, odnosno aparatov. Predvsem je treba dodati, da se telefonska mreža v Italiji naglo širi in smo se že krepko približali Franclji. Toda prvo mesto po gostoti telefonske mreže nosi naše področje: v Trstu in na Tržaškem pride na 100 prebivalcev kar 28,73 telefonskih aparatov. V Milanu Jih je 27,88, v Genovi 27,38, v Rimu pa
26,29. Najmanj jih je v Avellinu, kjer pride le 1,90 aparata na sto prebivalcev.
Ce pa upoštevamo gostoto te-, lefonske mreže v okviru dežele, je na prvem mestu Ligurija z 21,76 aparata na 100 prebivalcev, na drugem je Lacij, na tretjem Lombardija, na četrtem Piemont in šele na petem mestu dežela Furlanija-Julijska krajina. Na zadnjem mestu Je Molise s 3 aparati na 100 prebivalcev.
tor državnega zavoda za prehrano prof. Sabato Visco. Po njegovem, Italijan v povprečju uživa premalo mleka. Italijan uživa mleko najprej kot nujno prehrano v dobi dojenja, nato jo uživa iz navade, vendar premalo, ali pa zato, ker mu je uživanje mleka predpisano, nikoli pa se v celoti ne zaveda vloge, ki bi jo mleko moralo imeti v prehrani. Mleko je namreč najpopolnejša prehrana in tega mnogi niti ne vedo. Da se mleko kot prehrambeni element v Italiji premalo upošteva, nam pove dejstvo, da je Italijan med dvajsetimi državami, ki spadajo v okvir OCDE, komaj na šestnajstem mestu s samimi 66 litri mleka na prebivalca na leto. Manj mleka kot Italijani uživajo le Grki, Spanci, Turki in Portugalci. Na Portugalskem pride komaj 28 litrov mleka na prebivalca na leto.
Povsem drugače je glede tega v severnih državah. Na prvem mestu je glede uživanja mleka Finska, kjer pride mleka in mlečnih izdelkov na prebivalca na leto kar 317 litrov, na Irskem zaužijejo povprečno po 253 litrov mleka na leto. Sledijo druge države, ki so še vedno pred Italijo.
Ne glede na to, da zaužije Italijan v povprečju razmeroma malo mleka in mlečnih izdelkov, dobiva iz te prehrane še vedno 51,1 odst. svojih potreb po beljakovinah, 71,4 odst. kalcija in 57 odst. vitamina B 2.
Ker je mleko razmeroma cenen vir zelo potrebnih beljakovinskih sestavin živalskega izvora, bi pričakovali, da se več mleka užije v bolj siromašnih predelih dežele, ker si v bogatejših predelih morejo privoščiti več mesa. Toda konkretni podatki kažejo prav narobe. V letih 1960-61 je prišlo v Italiji na prebivalca le nekaj manj kot 62 litrov mleka in 7,2 kg sira. Toda v severni Italiji je prišlo skoraj 93 litrov mleka in 10 kg sira na prebivalca, v srednji Italiji 45 litrov mleka in 5,5 kg sira, v južni pa komaj 31,3 litra mleka in 4,4 kg sira na prebivalca. Le nekoliko boljše razmere od razmer v južni Italiji so zabeležili na otokih, kjer je prišlo v istem času 36,2 litra mleka in 5,1 kg sira na prebivalca.
Največ mleka spijemo pri nas. V Julijski krajini pride na prebivalca kar obilnih 119 litrov mleka na leto, v Tridentinski Benečiji skoraj 116 litrov, v Piemontu in Dolini Aosta skoraj 103, v Lombardiji pa 101 liter mleka. Najmanj mleka popijejo v Kalabriji, komaj 25 litrov mleka na prebivalca na leto, v Apulji se bližajo 30 litrom, v Abru-cih in Moliseju 31, v Laciju pa 31,7 litrov na prebivalca na leto.
Agenzia »Italia«
ODMEVI NA ZAMISEL ZA ZELENI PAS NA KRASU
«Načrt, ki zasluži največjo pozornost»
Študija profesorjev Mezzene in Poldinija, ki naj bi služila kot temelj načrta za ustanovitev pri-rodnega parka na našem Krasu, je imela velik odmev v ustreznih znanstvenih krogih po vsej državi, od koder so prišle laskave ocene glede strogo znanstvenega izbire ter ugodni komentarji glede praktične izvedbe načrta.
Ustanova «Societk botanica ita-liana« je preko svojega predsednika prof. Sergia Tonziga v pismu tržaškemu občinskemu odborniku za urbanistiko inž. Spac-ciniju, ki se pobliže ukvarja s tem načrtom, izrazila ((najbolj živo zadovoljstvo za delo, ki zasluži največjo pozornost«, hkrati pa tudi «pohvalo in spodbudo za dejavnost, ki se je začela v krajevnem merilu za zaščito pri-rodnih značilnosti Krasa«.
Višji skrbnik nacionalnega parka Gran Paradiso prof. Renzo Videsott je podrobno proučil študijo profesorjev Mezzene in Poldinija in je v svojem pismu sporočil: «V nasprotju s tem, kar se doslej dogaja, in ko prebiramo ploho predlogov za ustanovitev nacionalnih parkov po vsej Italiji, smo končno ugotovili, da je vaša študija v celoti v skladu z našimi pogledi glede nacionalnih parkov in glede zaščite prirode«. Videsottovo upoštevanje zajema nato razne tehnične in znanstvene plati, ki jih obsega ((načrt«: «Zelo pozorno smo proučili — je med drugim rečeno — seznam sedmih področij, ki so bila predlagana za zaščito, in zares bi ne mogli predložiti kaj bolj primernega: smemo reči, da gre za edinstvena področja in da je določitev bila izvršena z vso pozornostjo (izključujoč na primer naseljena središča)«.
Ko direktor nacionalnega parka Gran Paradiso navaja nekaj nasvetov, ugotavlja, da, kar zadeva lastninsko pravico zemljišča, ki bi v smislu tega načrta prišlo v poštev, če to ni javna last in če ni možnost, da bi ga odkupili, bi ga bilo treba vsaj vzeti v najem. Drugi aspekt, ki je velike praktične važnosti in ki predstavlja eno največjih bremen, je stvar nadzorstva, ki mora biti zadostno in poverjeno gotovim in strokovno pripravljenim elementom. Kar zadeva izvedbo načrta, prof. Videsott poudarja nujnost posebnega državnega zakona, zakona, ki bi moral biti pozorno sestavljen, da bi bil učinkovit in bi ga ne bilo možno izigrati. Glede osnovnega načrta prof. Mezzene in Poldinija — zatrjuje pismo prof. Vide-sotta — bi bilo treba strniti vse dejavnosti in pobude tako, da bi poglobljeni in v podrobnosti proučeni načrt mogel biti-ustreznim
litiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilllillliimiimniiiiiiiiMiiniiiluiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiirriiiiiiiniiiiiiiiniu
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ohranite dobre odnose s svojimi starimi klienti. Uresničili boste svoje želje v zvezi z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Posvetite več energij organizacijskim vprašanjem. Skušajte v odločilnih trenutkih premagati samega sebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo ugodni pogoji za razvoj trgovinskih odnosov. Nekoliko viharno vzdušje v družinskih odnosih.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dovolite, da bi vas sodelavci izsiljevali. Storite, kar je potrebno, da bi vas ne obvladala skrajna sebičnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Predložite svojemu predstojniku neko svojo zanimivo pobudo. Razumevanje v družini trenutno ne bo najboljše.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je primeren predvsem za proučevanje raznih finančnih vprašanj. Izredno prijetno presenečenje v zvezi z nekim novim prijateljstvom.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zahvaljujoč se svoji prizadevnosti, boste danes uspešno rešili nekatera važna vprašanja. Vaša srčna zadeva se bo ugodno razvijala.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Na nekem poslovnem sestanku pazite na sleherno svojo besedo. Ne prisluhnite osebam, ki bi vas ho-
tele pripraviti na neko pustolovščino.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nekatera vprašanja, ki jih doslej niste rešili, vas bodo še naprej vznemirjala. Branite svoje pravice, ne da bi s tem kakor koli škodili drugim.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Cimprej izdelajte svoj delovni program. Dan bo za vas v vsakem pogledu uspešen.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne vsiljujte svojega programa tistim, ki nanj še gledajo z nezaupanjem. Ne bodite prenagljeni v čustvenih zadevah
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Udeležili se boste strokovnega srečanja, ki bo za vas zelo važno. Skušajte svoje čustvene odnose razvijati na stvarnejši osnovi.
odgovornim oblastem predložen s skupnimi močmi in nameni, da bi se mogel doseči ustanovitveni zakon.
Med ostalimi izrazi podpore pobudi prof. Mezzene in Poldinija je še posebno pomemben tisti, ki prihaja od svetovno znanega botanika prof. Dalla Fiora. Tu beremo: «Gre za izredno u-spelo delo, za katero iskreno čestitam. Gre za proučitev in analizo, ki sta bili podvzeti s pravo strokovnostjo in globoko vestnostjo in privedli k poudarku potrebne nujnosti ter k sestavi predloga, ki je vreden, da se čimprej prizna, sprejme in uresniči«. Spodbudni izrazi za nadaljevanje prevzetega dela so prišli tudi s strani predsednika vsedržavnega odbora italijanskega Touring Clu-ba prof. Cesara Chiodija.
V	pokrajinskem merilu pa načrt Mezzena-Poldinl sledi svojemu normalnemu poteku. Z njim se je ukvarjala medobčinska komisija za regulacijski načrt. Prof. Mezzena in Poldini sta se srečala z župani vseh zainteresiranih občin kraške planote, kjer sta bila izražena pristanek in volja do sodelovanja. Kar zadeva tehnično plat tega načrta, se danes vršijo merjenja na področjih, ki jih je treba zaščititi, da bi se mogel predložiti konkreten načrt o njihovem lastninskem stanju.
V	izpopolnitev študije, ki sta jo Mezzena in Poldini obdelala z botanične plati je bila izdelana in bo v kratkem objavljena še študija o geoloških aspektih Krasa, študija prof. Carla D’Ambro-sija, profesorja na geološkem zavodu tržaške univerze.
DVAJSET LET REŠKE ITALIJANSKE DRAME
«Mati» B. Čopiča - prva predstava
Italijanska Drama na Reki praznuje letos dvajseto obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je Lucifero Martini napisal v «La voce del popolo« članek, kjer prikazuje njen nastanek in razvoj, obuja spomine na nekatere dogodke in osebe, podaja skratka nekakšen pregled vsebine in rezultatov njenega dela, naporov, ki so bili vloženi za uveljavitev te izredno važne kulturne inštitucije italijanske manjšine onstran meje. Ker nas, kot slovensko manjšino v Italiji, zanima vse, kar je v zvezi z življenjem in razvojem omenjene manjšine v Jugoslaviji, objavljamo ta simpatični in lepo napisani članek tudi v našem dnevniku.
• * *
Znana je zgodovina italijanske Drame, zgodovina teh zadnjih dvajset let, ki jo sestavljajo drame in komedije Shakespeara ter Goldonija, trenutki navdušenja in znatni napori. Manj pa je znana njena predzgodovina, dasiravno jo tudi italijanska Drama ima, v kolikor je že prej delovala, čeprav še ni obstajala. Njeno delovanje se je izražalo po skupini igral-cev-diletantov, ki so se bili zdru žili, oziroma povezali v cilju ustanovitve svoje igralske skupine.
Predzgodovino italijanske Drame predstavljajo tako imenovani «1 gatti selvatici», predstavlja jo nadalje rdečelasi Venanzi, ki si je bil prevzel dolžnost režiserja, predstavljajo jo Tardivelli, Bortolotti, Pontonijeva, Fonda, ljudje, ki so se kasneje porazgubili kdove kam. Spominjam se, kako sva z rdečelasim Venanzijem enkrat oktobra l. 1944 v njegovem stanovanju pripravljala revijo, izpolnjeno s partizanskimi junaštvi in z ostro ironijo na račun fašizma. «Objavili jo bomo,» je dejal Venanzi, tiko bodo naši osvobodili Reko.»
Nekega dne pa Venanzija ni bilo več na dogovorjeni sestanek. Pred njegovim stanovanjem je stal esesovec. Naglo sem se umaknil in zapustil Reko, ki je nisem več videl do maja, ko sem oborožen in šepajoč prišel v Opatijo. In spet sem tu srečal Venanzija, ki mu je tik pred koncem vojne uspelo pobegniti iz zapora.
Ko sva se nekega dne kasneje pogovarjala z Nicom Pitaccom, obujala spomine in se pritoževala nad pomanjkanjem kulturnih, še posebno dramskih prireditev, nama je prišla na pamet ideja, da bi ponovno zbrala skupaj nekdanje «/ gatti selvatich ter z njihovo pomočjo sestavila dramsko skupino. Branka čopiča «Mati» je bilo prvo delo, ki smo ga bili pri pravili in podali v kinematografu «Fenice». Pred blagajno, se spominjam, so stale dolge vrste ljudi, saj je to bila prva gledališka predstava po končani vojni na Reki. Potem je prišla na vrsto Bracco-va komedija «Don Pietro Caruso». Nastopili so Tardivelli, Bortolotti in Giannina Depoli. Venanzi je vtem postal umetniški direktor, ukvarjal pa se je tudi z režiranjem. Fonda je bil režiser, vtem ko je bila kritika področje, s katerim se je ukvarjal Osvaldo Ra-mous.
Prireditev za praznik 29. novembra l. 1945 je bila organizirana skupaj s člani kulturne skupine «Otokar Keršovani», ki je nastala že v teku osvobodilnega boja. Za to je prišel na vrsto Venezianijev «11 medico e la pazza», Pirandel-lovo delo «Non si sa come» in še nekatera druga, nakar je l. 1946 prišlo do uradne ustanovitve Ljudskega gledališča. Med raznimi ansambli je bila tudi italijanska Drama, ki je prvič bila sestavljena iz profesionalcev. Njen prvi ravnatelj je bil Edo Dermit, režiser Fonda,
igralci pa — kolikor se jih spominjam — Alda Grattoni, Gianna Intravaia, Andreina Negretti, Li-liana Bontoni, Fanny Buncuga, Gianna Depoli, Scaglia, Bedaelli, Tardivelli, Bortolotti, DalVOglio in drugi. Goldonijev vBurbero bene-fico» pa je bilo prvo delo, ki ga je italijanska Drama prikazala na odru gledališča «1. Zaješ, temu je sledila «Dubravka» v hrvaščini in ob sodelovanju italijanskih igralcev, ker je pač v tistem času bilo precejšnje pomanjkanje igralcev, si je bilo treba vsestransko medsebojno pomagati.
Spomnil sem se tistih časov — dvajset let je že kar lepa doba — tudi v družbi z Gianno Depoli, eno najstarejših sodelavk. Pa mi je v zvezi z «11 burbero beneficos dejala: «To je bil prvi stik z Goldonijem, torej s teatrom, ki zahteva natančne kretnje, to so bile prve izkušnje, ki smo si jih bili pridobili na osnovi študija, ki ga še nismo bili vajeni. Potrebno je bilo ne samo ne govoriti, kot smo to delali doslej, ampak tudi nadzorovati kretnje in graditi recitacijo. Spominjam se, kako nama je režiser dela, Dalla Gatta, namreč meni in Britti, znani koreografinji, ukazal obiskovati ure gimnastike samo zaradi tega, da bi se tu naučili gibati se z določeno ljubkostjo. V tem delu sem bila Martuccia, resnici na ljubo, vsaj v začetku predstave, od razburjenja vsa tresoča se Martuccia. Občinstva pa je bilo naravnost ogromno. Če je v tistem času bilo v dvorani petsto gledalcev, smo govorili o puščavi.»
To bi bila v kratkem predzgodovina italijanske Drame. Začetek ni bil lahek, vendar so se z navdušenjem premagovale vse težkoče. Gledališko poslopje je bilo tedaj, leta 1945, domala razmajano od eksplozij, lestenci, sedeži so ležali vsevprek po tleh. lukenj v zidovih pa ni bilo moč niti prešteti. In naenkrat nam je Pavazza govoril: eUpajmo, da ne bo deževalo, ker bo sicer vse skupaj vzel vrag.ii To je predzgodovina, ki se je prejkone malokateri spominja, ki pa je nam, ki smo jo doživljali, nadvse draga. Vse napore smo premagali spričo zavesti, da je treba delati in nekaj zgraditi.
V Lipi
so se spomnili 269 žrtev
Preteklo soboto, na obletnico zločina, ki so ga nacifašisti izvršili pred 22 leti v vasi Lipa, so predstavniki Zveze borcev iz Opatije ter člani občinskega odbora Socia-listične zveze delovnega ljudstva imeli v Lipi komemorativno svečanost, na kateri so počastili spomin 269 ljudi, ki so tedaj izgubili življenje. Zadnjega aprila 1944 so namreč v vas Lipa, ki leži nekako v sredini med Jelšanami in Klano, pridrveli nacisti, ki so vas obkolili in vse prebivalstvo zaprli v nekaj hiš ter nato vso vas z ljudmi vred zažgali. V tem velikem zločinu nacistične vojske so izgubili življenje starčki in otroci ter ženske, kajti kar je bilo za orožje sposobnih ljudi, so ti bili povečini v partizanih, ali pa že od prej v zaporih, odnosno taboriščih.
Ob letošnji komemoraciji so pred spomenik žrtvam položili vence, tajnik občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Mi-lutin Milivojevič pa je v kratkem govoru dejal, da te žrtve ne bodo nikoli pozabljene in da se bomo njihovemu spominu najbolj oddolžili s tem, da se bomo z vsemi silami borili, da preprečimo novo vojno, nove podobne strahote.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodne; 11.35 Radio za šole; 11.55 Tržaške pesmi; 12.55 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Orkester Italijanske radiotelevizije; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Bjelinski: Tretja sonata; Bagatele; 18.55 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor «Vinko Vodopivec«; 20.00 Šport; 20.35 T. Curk: «Hišo zidal«; 21.00 Simfonični koncert; v odmoru (približno ob 21.30): «Carlo Carra, življenje in delo«; 22.45 Melodije iz preteklih dni; 23.00 Pianist The-lonius Monk.
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.40	Livio Luzzatto: «Judith» — prvo dejanje; 14.20 Furlanski glasbeniki; 14.40 Zvoniki na Tržaškem.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Glasbeni vrtiljak;
15.45	Slov. narodne; 16.20 Pevci lahke glasbe; 17.00 Tretja stran;
17.15	Rossinijeva sonata štev. 4;
17.45	Furlanske pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 1B.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Lloyd;
22.35	Chopinov* skladb*.
SREDA, 4. MAJA 1966 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Glasbeni spored; 9.45 Popevke; 10.05 Rossini in Verdi; 10.30 Sola; 11.30 Schumannove skladbe; 12.45 Plošča za poletje; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pianist P. A. Vulpetti; 17.25 Ljubezen R. Wagnerja in Cosime; 18.00 Umetnost in književnost; 19.05 Kmetijska oddaja;
19.15	O morju in pomorščakih; 20.25: Donizetti: «Lucrezia Borgia«.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 8.50 Harmonikar Assandri; 9.15 Orkester Terby; 9.35 Plošča za poletje;
10.35	Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za poletje;
14.00	Pevci; 15.15 Izbrani motivi;
16.00	Rapsodija; 17.00 Plošče; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.30 Od swinga do bopa; 22.15 Plesna glasba.
III.	program
18.30	španska kultura; 18.45 Messiaenove skladbe; 19.30 Koncert; 20.40 Mozartove skladbe;
21.30	Brucknerjeva simfonija štev. 3; 22.45 «Nova glasba«.
Slovenija
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.10 Mladinski zbor «Mladost»; 9.30 Orkester Mantovani; 10.15 Violinist Uroš Prevoršek; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaft prednosti!; 12.05 Musorg-
ski: zaključni prizor opere «Ho-vanščina«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola — Ernest Adamič: Najdaljša pot; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo;
15.30	Pihalna godba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Nacionalne smeri v evropski glasbeni kulturi;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Ansambla Soss in Lesjak; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Mozart: ((Gledališki ravnatelj«, komična opera; 21.10 ((Večerna pesem«; 22.10 Melodije za lahko noč; 22.50 Literarni nokturno — S. Grochowiak: Kanon;
23.05	Plesni orkester RTV Ljubljana.
Ital. televizija
8.30	Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 19.15 TV razprave; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Od fašizma do republike; 22.00 Športna sreda; 23 00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik: 21.15 Stevenson-Moser: «11 tesoro del capitano Dodd»; 22.10 Znanost in tehnika.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 16.35 Poročila;
16.40	Ruščina; 17.00 Angleščina;
17.40	Tiktak: Orehi; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 TVO; 18.45 N. Hercigonja: Planetarium — glasbena oddaja; 19.15 Filmski pregled; 19.40 London: Nogomet Anglija : Jugoslavija; 20.30 TVD;
20.45	Nadaljevanje prenosa Anglija : Jugoslavija; 21.30 žarko Petan: Casanova na dopustu — igra;
22.35	Poročila.
Vrem« včeraj: najvišja temperatura 24.5, najnižja 15.7, ob 19. uri 22; zračni ^ tlak 1020.6 pada, vlaga 42 odst., nebo jasno, mprje mimo, temperatura morja 16.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SHEDA, 4. maja Florijan
Sonce vzide ob 4.49 in zatone ob 19.15. Dolžina dneva 14.26. Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 4.*1 Jutri, ČETRTEK, 5. maja Miran
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Ladjedelnica Sv. Marka se mora čimpre j modernizirati in ohraniti
Tako je izjavil župan dr. Franzil, ko je sporočil, da je povabil v Trst predsednika ekonomske komisije evropskega parlamenta • Občina zahteva, da priznajo tržaškemu pristanišču ugodnosti rimskega sporazuma EGS
V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil v imenu občinskega sveta obsodil vandalsko dejanje v štiva-nu, kjer so neznanci odstranili enega od dveh volkov, ki sta bila postavljena v spomin padlih italijanskih vojakov divizije »Lupi di To-scana» v prvi svetovni vojni. Nadalje je župan sporočil svetovalcem, da je dobil pismo vladnega komisarja dr. Mazze, v katerem se mu v imenu ministra za šolstvo Guia zahvaljuje za podporo, ki jo je dala tržaška občina za ustanovitev v Trstu mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Nato je župan pove dal, da je dobil odgovor predsednika ENI prof. Boldrinija na njegovo zahvalno brzojavko za sklep ustanove ENI, da zgradi do Trsta plinovod. Prof. Boldrini poudarja v svojem odgovoru, da je z zadovoljstvom sprejel zahvalno brzojavko tržaške občinske uprave. Predsednik ENI pravi, da je njegova ustanova dala pobudo za gradnjo plinovoda do Trsta v okviru politike ENI, da omogoči, da najširša področja v Italiji lahko izkoriščajo v industrijske in druge namene gorilni plin. V svojem pismu prof. Boldrini izraža zaupanje, da bodo poleg tržaške občinske uprave tudi ostale krajevne ustanove v Trstu cenile to pobudo in pomagale, da se uresniči.
Zatem so bili na vrsti odgovori župana in odbornikov na razna vprašanja svetovalcev. Svetovalec dr. Pincherie (PSIUP) je želel vedeti od župana, ali so točne vesti, da se je sestal s predsednikom socialne komisije EGS, ki skrbi za pomoč v primeru, da se v okviru držav EGS zapre kako veliko industrijsko podjetje Dr. Pincherie je vprašal župana, ali je bil ta njegov stik morda v zvezi z nameram’ vlade, da zapre ladjedelnico Sv. Marka.
župan dr. Franzil je za odgovor prečital pisma, ki jih je poslal predsedniku ekonomske komisije evropskega parlamenta (in ne predsedniku socialne komisije EGS) in odgovore, ki jih je dobil, župan je pojasnil, da je imel ta pismeni stik z omenjenim predsednikom, ker je zvedel, da bo ekonomska komisija evropskega parlamenta kmalu obiskala nekatera pristanišča v državah EGS in se je zato pri predsedniku komisije zanimal, najdbi komisija prišla tudi v Trst in pri nas proučila vprašanje tržaškega pristanišča in tržaških ladjedelnic, ter se na kraju samem prepričala, da ima Trst vse pogoje, da lahko zanj uveljavijo člen rimske pogodbe o u-stanovitvi EGS, ki omogoča razne ugodnosti pristaniškim mestom, ki so bila prizadeta zaradi vojne. Te ugodnosti so že odobrili Hamburgu in Bremenu. Hkrati pa naj bi komisija prišla v Trstu tudi v neposredni stik s pristojnimi političnimi in gospodarskimi krogi.
Predsednik ekonomske komisije evropskega parlamenta je županu sporočil, da sedaj komisija ne bo mogla priti v Trst, da pa bo on prišel osebno v Trst prihodnjega julija, ko se bo udeležil evropskega zasedanja o prevozih, ki bo na tržaški univerzi. Tedaj se bo tudi zanimal za preriočena mu vprašanja. Zupan dr. Franzil pa je že poslal predsedniku ekonomske komisije evropskega parlamenta razno gradivo, med katerim tudi poročilo prof. Forteja, ki ga je imel na gospodarski konferenci v Trstu, posebno publikacijo tržaške trgovinske zbornice o položaju ladjedelnice Sv. Marka in študijo Delavske zbornice o istem vprašanju. O vsem tem gradivu je župan že obvestil tudi senatorja Mora, ki zastopa Italijo v evropskem parlamentu.
Glede usode ladjedelnice Sv. Marka pa je župan poudaril, da čeprav je ta ladjedelnica za vladne kroge obrobno podjetje, je za Trst življenjskega pomena. Dejal je, da ni mogoče sprejeti zamisli o zapori ladjedelnice. Prav tako je skoraj neizvedljiva zamisel, da bi nadomestili ladjedelnice Sv. Marka 2 drugimi industrijskimi obrati, ker je to vprašanje povezano z ogromnimi investicijami, ki gotovo niso na razpolago. Zato je potrebno, da vsi vztrajajo na modernizaciji in ohranitvi ladjedelnice Sv. Marka.
Odbornik za Acegat Vascottopa je odgovoril na vprašanje svetovalcev Muslina (KPI) in Pincher-la (PSIUP), ki sta se pritožila, da je podjetje Acegat začelo pre-urejevati tramvajske proge, čeprav je bilo rečeno, da bosta o tem najprej razpravljala posebna svetovalska kom.sija in občinski svet Odbornik ie poudaril, da je ukinitev tramva.ske proge št. 3, odnosno njena združitev s št. 9. organ'zacijsko vprašanje podjetja, ker sta bili itak obe progi dejansko ena sama proga. Podjetje je ukinilo progo št. 3, ker je inšpektorat za motorizacijo zahteval, da moraio namestit, na tramvajskih prikolicah avtomatična vrata, kar bi zahtevalo velike stroške Zato je podjetje raje ukinilo progo št. 3 in je sedaj uredilo vožnje proge št. 9 na način, da so hitrejše, kar da je v korist potnikom Svetovalca se nista zadovoljila z odgovorom ter sta poudarila, da bodo z uk;nitvijo proge št. 3 prizadeti predvsem tisti prebivalci, ki so hodili na kopanje k Sv. Andreju
Po potrditvi izvolitve v občinski svet komunistične svetovalke Ivane Hrovatin na mesto komunističnega svetovalca Bruna Petro-ni’a, ki je podal ostavko, je občinski svet odobril nekaj upravnih sklepov Ob zaključku pa je občinski svet soglasno odobril resolucijo občinskega odbora, ki predvideva, da bo občinska uprava samostojno uredila odpravnine občinskih uslužbencev na način kot so urejene za državne uslužbence. V primeru pa, da do 15. junija ne bi utegnila tega storiti, bo obči neka uprava vzela v poštev predloge komunističnega svetovalca Burla in misovca Morellija, da
je treba z občinskimi uslužbenci v vseh pogledih ravnati tako, kot ravnajo z državnimi uslužbenci.
Danes seja deželnega sveta
Danes ob 9,30 se zopet sestane deželni svet, ki ima na dnevnem redu številna vprašanja in inter-pelacije. Zatem bodo razpravljali tudi o zakonskem osnutku komunističnih svetovalcev o dopolnilnih predpisih zdravstvenega zavarovanja v prid kmetom v naši deželi, če bodo končali razpravo o tem zakonu, bodo obravnavali še zakonski osnutek o prispevkih Konzorciju za pospeševanje študij in raziskav Inštituta za fiziko na tržaški univerzi.
Delo deželnih komisij
Včeraj se Je pod predsedstvom svetovalca Ribezzija sestala peta deželna komisija za javna dela. Komisija je odobrila zakonski osnutek deželnega odbora o ukrepih v prid šolskim infrastrukturam. Dežela bo letos porabila skupno 550 milijonov lir v ta namen. Komisija je odobrila tri spreminjevalne predloge svetovalca Rigutta in Romana. V razpravi so spregovorili svetovalci Siškovič, Chieu, Dulci, Ramani, Morelli in Trauner. Disku-tantom je odgovoril tudi odbornik za javna dela Masutto.
Imenovanje komisarja za ustanovo EAAS
Prefekt Mazza je imenoval dr. Vincenza Guarrello za začasnega komisarja EAAS v Trstu, da bi ugotovil točno gospodarsko-finanč-no stanje ustanove ter proučil možnost, kako bi ji zagotovili trajno finančno avtonomijo s sklenitvijo dogovorov z javnimi ustanovami, ki se okoriščajo s storitvami EAAS. Ce pa se ne bi mogla do konca leta zagotoviti finančna avtonomija te ustanove, pa bi moral komisar poskrbeti za njeno likvidacija. ••
miiHniimiiHimininiiniiiiiiiiHiiimniUiiiinunHn
Dr. Maziza je imenoval komisarja, ker je predsednik Giordano Delise odstopil in so za njim podali ostavko tudi člani vodstvenega sveta. Zato ni mogla ustanova izvajati svojih funkcij, zlasti ker ni mogla kriti izdatkov in je pretila nevarnost samemu njenemu obstoju.
Skupščina delavcev ORION
Pojasnilo
mladinske konzulte
Predsedstvo mladinske konzulte je zvedelo, da niso na manifestaciji 2. maja v Avditoriju nekaterim univerzitetnim študentom in predstavnikom mladinskih organizacij dovolili, da bi šli v dvorano in se udeležili ceremonije. Prireditelji manifestacije izjavljajo, da niso prav nič krivi za neprijetni incident, za katerega so odgovorni elementi, ki nimajo nič skupnega z organizacijo. Predsedstvo izraža zato svoje priznanje vsem tistim, ki bi radi izrazili svojo privolitev na manifestacijo, a jim je bilo to onemogočeno.
Delavci družbe ORION so se včeraj ob 17. uri sestali na sedežu Nove DZ CGIL v Ul. Pondares
8 ter proučili položaj v podjetju_______________________
ob obnovitvi proizvodne dejavnosti, podpredsedniku Giacomettiju, ki je
eto annžnn elrlinaln /-\Vvr> ' fiiHI z-vHV\j-»vrv i Ir rja nroirobo in turi.
Seja deželnega odbora
Včeraj se je sestal deželni odbor, ki mu je predsedoval predsednik Berzanti. Odbor je proučil osnutek zakona o ustanovitvi deželne finančne družbe, ki ga je pripravil odbornik za industrijo in trgovino Marpillero. Odbor je tudi imenoval svojega zastopnika v osrednji svet za turizem, ki je posvetovalni organ pri ministrstvu za turizem in prireditve. To nalogo so poverili
Skupščino sta enotno sklicala oba tudi odbornik za prevoze in turi-sindikata kovinarjev.	j zem.
SEJA V DOLINI
Odobren občinski proračun s 44.338.081 lirami primanjkljaja
Za proračun so glasovali svetovalci Občinske demokratične liste in PSI, proti pa KD in dva svetovalca LSS, medtem ko se je en svetovalec LSS vzdržal
Po pojasnilih župana o problemu srenjskih zemljišč je dolinski občinski svet na svoji sinočnji seji nadaljeval in zaključil razpravo o občinskem proračunu za letošnje leto, ki predvideva skupno 44.338.081 lir primanjkljaja. Primanjkljaj naj bi krili z državnim prispevkom 26.118.990 lir in z dolgoročnim posojilom 18.219.091 lir. Precejšnjo težo v primanjkljaju dolinske občine ima vodovod, ki teži občinski proračun že nekaj let.
Med diskusijo so nekateri svetovalci opozorili na potrebe raznih vasi, na problem odlaganja smeti in odpadkov itd. župan je odgovoril, da je občinska uprava predvidevala za javna dela vladni prispevek v znesku 138 mil. lir, pred kratkim pa je vladni komisar sporočil, da bo ta prispevek znašal le 20 mil. lir. V okviru te vsote bodo

VČERAJ NA TRGU SV. ANTONA
Izjalovljena izzivalna manifestacija peščice nahujskanih fašističnih pnbalinnv
Protesti antifašističnih strank in gibanj ter sindikatov pri vladnem komisarju in kvestorju
Včeraj je mladinska skupina MSI na Trgu sv Antona priredila zborovanje, na katerem so govorili znani starejši študent Ren-zo de Vidovich, Roberto Damiani in Sergio Giacomelli, ki so bili toliko nesramni, da so trdili o rimskih dogodkih v. zvezi z ubojem študenta Rossija, da so nesramna «demo-marksistična špekulacija*. Na trgu se je zbralo kakih 200 fašističnih pobalinov, ki so peli fašistične pesmi in tudi vzklikali pokojnemu dučeju, medtem ko so govorniki po svoji stari navadi o-pletali s plesnivo retoriko, povlečeno iz fašistične ropotarnice.
Zborovanje je pravzaprav pomenilo pravo izzivanje in zato se je zbralo na trgu tudi precej antifašistične mladine, ki je ostro protestirala in žvižgala. Na trgu ja v vseh okoliških ulicah pa je tu-
HniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiuiiiiiiiimiiuiiiiiiiii
di kar mrgolelo policije, celere in i ker so oblasti dovolile fašistično
l  L.:_ J J  ..	----—A J 0/-v	. * Trpfn Ir i io nroiol
SESTANEK TAJNIŠTEV VSEH SINDIKATOV
Sindikati zahtevajo ponovno uvedbo neposredne zdravniške oskrbe
Predlog za takojšnji sestanek, na katerem naj bi razpravljali o tej zahtevi
Sinoči so se sestala tajništva Nove delavske zbornice CGIL, pokrajinske zveze CISL in Delavske zbornice ter proučila položaj, ki je nastal tudi v Trstu zaradi razbitja pogajanj med bolniškimi blagajnami in zdravniki in zaradi obnovitve posredne zdravniške pomoči, ki iz tega izvira.
V skladu z enotnim stališčem treh sindikalnih vsedržavnih zvez delavcev CGIL, CISL in UIL, ki so poudarile načelo, da niso delavci dolžni plačevati vnaprej za zdravniške storitve, so pokrajinska sindikalna tajništva zaprosila za takojšnji sestanek z vodstvi krajevnih bolniških blagajn, da bi sprejele potrebne ukrepe za organiziranje neposredne zdravstvene oskrbe delavcev.
Kot po vsej državi so namreč tudi tržaški zdravniki ob razbitju pogajanj z bolniškimi blagajnami prešli na posredno zdravstveno oskrbo, t.J. da zahtevajo od zavarovancev, da jim plačajo za preglede ter da nato sami izterjajo znesek od bolniških blagajn. To pa povzroča delavcem vsaj Izgubo časa in številne nevšečnosti.
Prošnje za suplenee v obe. otroških vrtcih
Občinska uprava »poroča, naj vse ženske ki se zanimajo za suplenee v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1968-67, vložilo prošnje najkasneje do 12. ure 18. maja letos. Prošnji, ki mora biti napisana na kolkovanem papirju, Je treba priložiti vse predpisane dokumente ter Jo v omenjenem roku dostaviti občini na urad »Ufficio presentazio-ne atti». Vsa potrebna pojasnila glede dokumentov, ki Jih je treba priložiti, so opisana v ustreznem ob vestilu, ki se ga lahko dobi vsak dan od 9. do 12. ure v sobi št. 92, oddelek za osebje, 2. nadstropje občinske palače na Trgu Unitš
Svetovalka J. Burlo proti odpustom v ustanovi ONMI
Komunistična občinska svetovalka Jole Burlo je poslala županu dr. Franzilu vprašanje, v katerem ga obvešča, da je precejšnje število uslužbencev ustanove ONMI v Trstu dobilo odpoved iz službe a 1. julijem in da bo ista ustanova v vsej Italiji odpustila okrog 1000 uslužbencev. Zaradi teh odpustov je bila tudi napovedana tridnevna stavka, ki traja Se danes. V Trstu naj bi zaradi odpustov zaprli tudi dvoje otroških jasli. Potem ko v svojem vprašanju omenja državne prispevke tej ustanovi, svetovalka vprašuje župana, ali namerava občina posredovati pri vladi za dokončno ureditev tega vprašanja, da bodo lahko vse otroške jasH v Tr-
stu nemoteno delovale v korist revnejših družin, v skrajnem primeru pa naj občina neposredno podpre to ustanovo in naj si hkrati tudi zagotovi takojšnji državni prispevek.
Skupščina mesarjev
Pokrajinsko tajništvo sindikata mesarskih pomočnikov FILCAMS-CGIL sklicuje skupščino vsega osebja mesnic. Na skupščini bodo razpravljali o umikih mesnic ob praznikih ter ob dneh tedenskega počitka kakor tudi o delovni pogodbi.
Zvišanje dravinjske doklade za eno točko
Na osnovi uradne ugotovitve in-deksa življenjskih stroškov v trimesečju februar-april, se bo dra-ginjska doklada za zaposlene v industriji, trgovini in kmetijstvu v prihodnjem trimesečju maj - Julij zvišala za eno točko.
Na obisku pri hčeri je nerodno padla
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 88-letno jugoslovansko državljanko Arhangelo Frančeškovič vd. Bušanič z Malega Lošinja, Ostromanova ulica 8, ki začasno stanuje pri hčeri Mariji Bussani v Ul. Tigor 23/4. Včeraj popoldne Je Frančeškovičeva odšla na obisk h drugi hčerki Antoniettl Bussani, ki stanuje v Ul. Boccaccio 3. Ko je
bila v sprejemnici pa je spodrsnila na pološčenem podu in tako nerodno padla, da si je pri tem zlo-
tako ne-
mila levi kolk. Ponesrečenko so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Pri prečkanju ceste jo je z avtom podrl
V Ul. Giulia pri stavbi štev. 73 se Je sinoči pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 55-letna gospodinja Stefanla Pisu-lin iz Ul. Giulia 74. Ženska Je na zebrastem prehodu prečkala cesto, ko je v smeri proti Sv. Ivanu z avtom fiat 1100 TS 55333 privozil 26-letni Tulilo Poli iz Ul. Orlandini 18. Avtomobilist Je prepozno opazil Pisulinovo in čeprav Je nemudoma zavrl, mu ni uspelo pravočasno ustaviti avta. Trčenje Je bilo neizbežno in Pisulinova je po močnem sunku ranjena obležala na cestišču.
Ponesrečenko so nekaj minut potem s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 50 dneh zaradi zloma leve stegnenice ter udarcev po hrstu in levi roki.
karabinjerjev v bojni opremi. Policija je tudi zaprla promet po u-licah Dante, 30. oktobra, Fabio Filzi itd. ter postavila kordone in odrivala antifašiste od prostora zborovanja. Pri tem so mahali karabinjerji tudi s puškinimi kopiti in ostro nastopili proti mladincem. Na koncu zborovanja je šla peščica fašistov še v povorki do Portici di Chiozza, kjer se je razšla.
Proti zborovanju so protestirale razne stranke in organizacije. Zjutraj so v imenu tajništva federacije KPI in komunistične svetovalske skupine zaprosili za sestanek s kvestorjem dr. Pacejem, da bi mu predočili položaj, ki je nastal z dovoljenjem za fašistično zborovanje. Kvestor je sprejel tajnika Šemo in svetovalca šiškoviča, pri čemer so bili navzoči tudi drugi funkcionarji kvesture. Omenila sta da fašisti špekulirajo s tragičnim dogodkom, ki je bil posledica škvadristione nestrpnosti. Dejansko bi torfej pomenilo zborovanje, da se fašistom priznava pravica, da motijo javni mir in nadaljujejo s svojimi izzivanji ter s pretepanjem meščanov. Zato sta zahtevala, naj kvestor prekliče dovoljenje za zborovanje, da se pomiri meščanstvo, ki je še pod vtisom nasilne smrti socialističnega študenta Paola Rossija. Ko je kvestor odklonil preklic dovoljenja, sta mu Šema in Siškovič izrazila nezadovoljstvo in obžalovanje.
Tajnik tržaške federacije PSI Pittoni pa je bil pri prefektu dr. Mazzi in mu predočil, da je fašistično zborovanje v tem času pravo izzivanje. Rekel je, da bi ga morali zato prepovedati Dr. Mazza pa je izjavil, da se drži zakona, po katerem se dovoljujejo zbo. rovanja vsem.
Prepoved zborovanja je zahtevala tudi Nova delavska zbornica CGIL, ki je poslala v tem smislu kvestorju in dr. Mazzi fonogram.
Sinoči ob 17. uri pa so šli h kvestorju predstavniki petih mladinskih levičarskih organizacij, in sicer Dario Supancich za FGCI, Lucio Ghersi za FGS-PSI, Attilio Bottari za UGI, Adriano Gold-schmied za FGS-PSIUP in Luigi Benvenuti za FGSI-PSDI. Vsi so protestirali proti izzivanju, ki ga je MSJ pripravila za včeraj zvečer. Tržaška demokratična mladina je s tem izrekla svoj protest,
morali določiti najbqlj nujna dela. Nato so sledile glasovalne izjave predstavnikov raznih skupin v občinskem svetu.
Predstavnik Liste Slovenske skupnosti dr. Tul je dejal, da je proračun pač tak kot je in da teži k izenačenju izdatkov in dohodkov z vladnim prispevkom in dolgoročnim posojilom. Rekel je, da so svetovalci opozicije dali nekatere predloge, ki pa jih odbor lahko upošteva, ali ne. Občinski proračun je politični akt, nekakšna zaupnica odboru; zaradi tega in spričo različnega stališča glede vprašanja raz-laščevanj, čeprav je na prejšnji seji prišlo do precejšnjega zbližanja, je poudaril dr. Tul, bo njegova skupina glasovala proti proračunu.
Pri tem se je oglasil svetovalec Liste Slovenske skupnosti Niko Kosmač, ki je poda! svojo izjavo v popolnem nasprotju z izjavo dr. Tula in v polemiki s politiko vodstva Slovenske skupnosti. Najprej je dejal, da če občinski odbor ne more dobiti več denarja in prispevkov za kritje proračuna in za razna dela, ni to njegova krivda. Glede na razlastitev pa je dejal dr. Tulu osebno: «Ti ne greš v osmice in ne slišiš, kot jaz, kaj pravijo ljudje. Tu se govori o borbi za slovensko zemljo, potem pa se hodi po hišah spraševat ljudi, po čem bi prodaii svoja zemljišča. To ni pošteno in iskreno. Z vašimi stališči si Slovenska skupnost ne bo pridobila ugleda. Ne dopade mi to napadanje na občinski odbor. Tudi oni so domačini in naši ljudje. Najti je treba točke, ki nas družijo, ne pa iskati razprtije. Jaz sem iskren in bom spoštoval tiste ljudi, ki se bodo sporazumeli in skupno skrbeli za korist občine in naših ljudi, čeprav te ideološko in. v drugih političnih vprašanjih ne bi strinjali. Zato ne bom glasoval proti proračunu, ampak se bom vzdržal.«
Svetovalec Josip Lovriha (PSI) je zavrnil očitke na račun občinske uprave glede vprašanja razla-ščevanj in je pripomnil, da je odbor sestavil proračun, kot je pač mogel. Nato se je oglasil vodja de-mokristjanske skupine svetovalec Hlača, ki je dejal, da je pri sestavljanju proračuna v primerjavi z lanskim letom odbor pokazal mali napredek, toda očital je občinski upravi, da proračun ne kaže nobene perspektive in ne nakazuje nobenega načrtovanja. S tem je hotel opravičiti nasproten glas svoje skupine proti proračunu, župan je na kratko odgovoril dr.
miiiilllliinmlijllillillimuiillllllliiliiilliiiiiliiilliminiuiuiiiiiiiiiiiiiiitiilillliiliuilllliiiliiliiiiiiiilliiilllll
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
zborovanje v Trstu, ki ie prejel zlato kolajno za odporniško gibanje. Kvestor se je obvezal, da bo zatrl manifestacijo, če pride na njej do apologije fašizma.
Predavanje o upravljanju jugoslovanskih pristanišč
V avli Giacomo Venezian tržaške univerze na Trgu Europa 1, bo na pobudo gospodarske fakultete tržaške univerze prof. Zoran Kompanjet, dekan gospodarske fakultete reške univerze danes ob
18.30	predaval o temi: »Upravljanje jugoslovanskih pristaniških podjetij*.
Zbornica vztraja pri predlogu o industrijskem področju na Krasu
Dežela Furlanija-Julijska krajina se bo udeležila celovškega velesejma
Na zadnji seji ožjega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi podal daljše poročilo 'o srečanjih, ki jih je imel v preteklem aprilu z novim ministrom za pošte in telekomunikacije Spagnol-lijem ter s predsednikom in ravnateljem trgovinske zbornice iz Karls-ruhea, s skupino zahodnonemških časnikarjev, ki so si pred kratkim na našem področju ogledali naprave naftovoda Trst - Ingolstadt ter s predstavniki najvažnejših denarnih zavodov iz dežele Furlanije-Julijske krajine v zvezi z nadaljnjim poslovanjem tukajšnje borze.
Dr. Caidsasi je še poročal o raznih stikih, ki jih je imel s predstavniki nekaterih tukajšnjih gospodarskih organizacij. Glede nadaljevanja dela trgovinske zbornice pa je navedel, da se bo kot njen predstavnik udeležil zasedanja komisije za prevoze pri stalni konferenci trgovinskih zbornic v Evropski gospodarski skupnosti v Comu, zatem pa se bo udeležil ogleda vodne poti Milano - Cremona - Pad.
iiiiiiiiiiiiiMiiiiioiiiMiiiiiiiiuiiMiiiiiiitiiiiitiMiiifiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiii
POJASNJENO VANDALSKO DEJANJE
Bronastega volka pri Štivanu sta ukradla dva mlada tatova
Plen sta začasno zakopala na nekem paštnu v Barkovljah, kjer ga je policija odkrila m prijela storilca
Bronastega volka, del spomenika v spomin bojev 77. in 78. preš-polka «1 lupi dl Toscana«, ki je stal na skali ob obalni cesti pri Stivanu. sta ukradla dva mlada tatiča, ki sta si s prodajo brona hotela pridobiti nekaj lir. Tatova sta 26-letni Carlo Zavadlal iz tli. Ma-donna del Mare 19 m 20-ietni Enea Rossin iz Ul. San Vito 4. Oba tatiča so včeraj popoldne prijeli a-genti s komisariata v Barkovljah, ki jih je vodil dr. Deganut m ju pospremili na zaslišanje. Oba sta priznala tatvino bronastega volka, ki sta ga potem skrila tako, da sta ga zakopala v zemljo.
Pred nekaj dnevi |e nekdo obvestil agente v Barkovljah, da je opazil mladeniča, ki je po neki stezi nad železniško progo nad Ceda-zom nosil veliko jekienko za aceti-lensko varjenje. Istočasno so na komisariatu v Barkovljah dobili prijavo o tatvini dveh takih jeklenk in raznih pritiklin za varjenje. Tatovi so namreč jeklenki u-kradli v kopališču Cedaz, kjer podjetje »Norbedo« opravlja razdiralna dela.
Policisti so hoteli ugotoviti, kam Je mladenič nesel jeklenko in so prehodili vse steze in stezice ter se vzpenjali na paštne nad železniško progo nad Cedazom. Po dolgem iskanju so vendarle našli, kar so iskali. Na nekem zaraščenem paštnu, dva metra nad železniško progo, so našli jeklenko, v grmovju pa Je bil skrit bronasti,
60 cm visok doprsni kip baje Ita-
lijanskega kralja Humberta prvega To je bila prva sled. Po temeljitem pregledu so nato zagledali še bronasto prednjo taco in gobec, ta vlitina pa je bila zakopana približno pol metra globoko v zemljo. Ni bilo dvoma, tam je bil zakopan bronasti volk. Policisti so se postavili v zasedo in včeraj popoldne ob 15.45 so končno zasačili Zavadlala in Rossina, ki sta prišla s potrebnim orodjem, da bi bronaste vlitine razbila in jih nato prodala po kosih.
Zavadlal in Rossin nista mogla tajiti. Pospremili so ju na komisariat, kjer sta izpovedala tatvino v Stivanu. Pred približno enim mesecem sta sežagala zadnji taci volka, 29. aprila ponoči pa sta s pomočjo varilnega plamena prerezala prednji taci in bronusto vlitino odpeljala ter jo skrila v Barkovljah. Povedala sta tudi, da sta kip kralja Humberta ukradla v Henrique-zovem muzeju na griču Sv. Vida.
Agenti so tatova pridržali, ker ie preiskava še v teku. Po končanem zasliševanju ju bodo vsekakor prijavili sodišču zaradi tatvin z obte-ževalnimi okoliščinami.
Z najdbo bronastega volka je torej zadeva razčiščena. Bila je navadna tatvina, ki sta jo izvršila nepridiprava, da si prislužita nekaj lir. Vse to pa nima nobene zveze z raznimi podtikanji o kriminalnem dejanju, ki naj bi bilo odraz ((trajnih čustev in naklepov terorističnega in napadalnega nacionalizma*.
Med drugim Je dr, Caidassi na zasedanju omenil potrebo, da bi se industrijsko pristanišče razširilo iz žavelj na sosedna področja. S tem vprašanjem se zdaj ukvarja študijska skupina pri zbornici, ki obenem razpravlja tudi o možnosti, da bi na Krasu pripravili vse potrebno za izgradnjo nekaterih objektov v neposredni bližini kraja pri Stivanu, kjer se bo končala nova avto cesta Trst - Benetke. Predsednik je omenil, da ostane še vedno na dnevnem redu predlog, ki ga je pred časom dala trgovinska zbornica, namreč o delni uporabi v industrijske odnosno terciarne namene širšega področja med Opčinami, Trebčami in mejo s sosedno Jugoslavijo.
člani odbora so nato poročali o delu. ki je bilo v zadnjem času o-pravljeno na posameznih resorjih. Glavni tajnik organizacije je na primer omenil, da se bo dežela Furlanija - Julijska krajina letos udeležila velesejma v Celovcu, in sicer približno v istem obsegu kakor lansko leto, za prihodnjo prireditev pa bo že nared stalen paviljon. Med drugimi točkami na dnevnem redu naj omenimo še zborničen predlog, naj bi pristojne ob lasti omogočile, da bi se poslej tudi na Tržaškem vršili usposobljenostni izpiti za carinske operaterje, odbor pa je med drugim odobril osnutek statuta konzorcija, ki bo skrbel za gradnjo zidanega doka v Trstu.
Tulu in Hlaci ter pripomnil, da predstavniki opozicije, razen malenkostnih pripomb, niso ničesar prispevali v diskusiji o proračunu, dr. Tulu pa je še posebno očital, da kot predstavnik Slovenske skupnosti se v diskusiji o proračunu sploh ni dotaknil vprašanja zaščite pravic Slovencev.
Sledilo je glasovanje o proračunu. Za proračun je glasovalo 11 svetovalcev Občinske demokratične liste in PSI, proti pa 3 svetovalci LSS in 2 KD, 1 svetovalec LSS pa se je vzdržal. Prihodnja seja bo v petek, 13. maja.
Četrti in zadnji javni koncert radia Trst A
Za ciklus javnih koncertov, ki jih v tekoči sezoni prireja tržaški sedež RAI-ltalijanske radiotelevizije, je postaja Trst A v slovenskem jeziku pripravila svoj četrti in zadnji koncert, na katerem bo nastopil pianist Gabriel Pisani. Koncert bo v petek, 13. maja, ob 21. uri v avditoriju *A» sedeža v Ul. Fabio Severo 1. Spored >obsega Sonato v h-molu F. Liszta', Skico Tržačana M. Kogoja, ki se ga spominjamo ob 10-letnici smrti, A-rabeske Tržačana K. Pahorja, Ki praznuje S. julija 70-letnico, m Tri groteske V. Lovca Vstop z vabili, ki bodo na razpolago občinstvu v veži tržaškega sedeža RAI, Ulica Fabio Severo 7, v četrtek 12. in v petek 13. tm.
Koncert v Nemškem kulturnem inštitutu
V soboto 7 tm. ob 18. uri bo v Nemškem kulturnem inštitutu enajsti in zadnji koncert sezone, na katerem bosta nastopila Gar-hard Mantel (violončelo) in Erika Fieser (klavir). Mantel in Frieser. jeva sta nastopila že na raznih koncertih po svetu in mednarodna kritika ju je ocenila kot največja nemžka umetnika te zvrsti. Na sporedu so razne sonate in druge skladbe.
Zborovanje KPI
Danes ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Skednju v Ul. S. Lorenzo in Selva zborovanje, na katerem bo Erhilio Semilli govoril o zdravstveni oskrbi in bolniških blagajnah.
Razna obvestila
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK V TRSTU
bo imel v četrtek, 5. maja ob 20.30 redni občni zbor v Gregorčičevi dvorani v Ulici Gep-pa 9.
Vljudno vabljeni.
Krenila je čez cesto kljub semaforski rdeči luči
Ce se tako pogostoma dogajajo prometne nesreče na prehodih za pešce niso krivi samo avtomobilisti, ki drvijo po mestnih ulicah, ampak tudi sami pešci, ki prečkajo cesto, ne da bi dovolj popazili, ali še huje, ko je na semaforju prižgana rdeča luč.
Tako nepredvidnost je včeraj po. poldne napravila tudi 72-letna gospodinja Maria Machius vd. Cola-rich iz Ul. del Rivo 18, ki je na začetku Ul. Molino a Vento prečkala cestišče, čeprav je bil semafor zaprt. Prav tedaj Je navzgor po Ul. Molino a Vento z avtom fiat 500 TS 62176 privozil 28-letni Marijan Baic iz Ul. Campanelle 167, ki ga je iznenadilo ženskino početje. Hitro je zavrl avtomobil, toda m mu uspelo, da bi se izognil Machiusovi ter jo podrl.
Z rešilnim avtom so nekaj minut kasneje ponesrečenko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Pri nesreči se je Machiusova pobila po glavi, zatilju, čelu in se ranila tudi po levem sencu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica. Ul. sv Justa l; Bu-soiint, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do *.,?•>
ALI'Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cippolla Ul. Belpogglo 4: Marchio, Ul. Ginnastlca 44; Mlani, M Iranu r-I skl drevored 117 (Barkovlje),
Slovensko planinsko društvo Trst
organizira 15. maja 1966, ob cvetenju narcis, izlet na Golico čez Ljubljano, Kranj in Jesenice, Vpisovanje v Tržaški knjigarni do 11. maja 1966.
• • •
P.D. Marij Matjasič-Mtlan v Barkovljah (Rumena hiša) priredi v nedeljo 29. maja tl. izlet v Postojnsko jamo, združen z ogledom Predjamskega gradu. Izlet se vrši s skupnim potnim listom. Kosilo bo v Postojni. Odhod ob 7. url izpred sedeža društva. Vpisovanje dnevno od 18. do 20. ure na sedežu. Pojasnila po telefonu št. 30597 od 12. do 14. ure.
Vpisovanje se zaključi 12. maja. Za udeleženec iz mesta bo odhod ob
6.30	izpred stavbe št. 5 na Trgu O-berdan.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. maja 1966 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLt SO: 82-letna Carolina Zeil-ler, 72-letna Maria Bernetich por. Martini, 71-letni Florlano Furlani,
57-	letna Rosalia Antoni vd. V.eliscek, 69-letni Adolfo Degiampietro, 70-let-ni Giuseppe Sossa. 79-letrvi Romeo Simeoni, 63-letna Mari« Savarin por. Cernaz, 79-letna Anna Tulllach vd. Zigante, 80-letna Maria Caprln por. Miazzl, 80-letna Valeria de Clmiotti.
58-	letni Glno Grossi, 95-Ietna Antonia Fara.
Mali oglasi
ISCEMo NUJNO več knjig — Rado Bednarik: Zgodovina novega veka — II. izdaja. Teleton: 736-713 ali 71-77*.
MM na
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU V TRSTU V MALI DVORANI Danes, 4. maja ob 20. ut1 študentovski abonma Jutri, 5. maja ob 21. url invalidski abonma
V	petek, 6. maja ob 21. uu
sindikalni abonma	,n
V	nedeljo, 8 maja ob abonma nedeljski popoldanso
PISMA GOSPE DE LESPINASSE
recital MIRE SARDOCEVE
Prevod: prof. SVETKO SKOK Režija; BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ALENKA BARTLOVA
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave P‘ blagajni Kulturnega doma. Ke' zervacije na tel 734-265.
GLASBENA MATICA-TRST
V soboto, 7. maja ob !*• ur* v Kulturnem domu
koncert glasbene šole «FRANCA ŠTURMA* iz Ljubljane
SODELUJEJO SOLISTI, ŠTRUMENTALNI ANSAMBLU VOKALNI OKTET IN OTROŠKI PEVSKI ZBOR
Vstopnice po 200 lir bodo na razpolago od četrtka dalje Tržaški knjigarni, Ul. sv. Fran-čiška 20.
Vabimo predvsem šolsko mladino, da se polnoštevilno ud' leži koncerta.
Gledališča
1RIASKA KNJIGARNA
Trni . |;|.	Erančlftkii 2,1
Ividim (iI-7H2
Bevk:
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC	L 37°
Darovi in prispevki
predvaja danes, 4. t. m. ob 18. uri barvni film:
L’INTRIGO
(SPLETKA)
Igra ROSSANO BRAZZl
KINO PRJtSEK^KONTOVEj:
predvaja danes. 4. t. m. ob 19.30 uri film:
TEMPO Dl GUERRA - TEMPO D'AM0RE
(CAS VOJNE — CAS LJUBEZNI)
Igrajo: JAMES GARNER, JULI E ANDREWS, MELVYN DOUGLAS in KEENAN WYNN
Mladini pod 18, letom vstop prepoved*^.
VEHDI
gledališki blagajni s« ljuje prodaja vstopnic za seduu
uri-
fontčni koncert pomladanske sez0^ ki bo v soboto 7. maja ob 2L ^
Orkester gledališča Verdi bo i®-v ^ skladbe Ottorina Respighija otJ letnici njegove smrti.
Nazlonale 15 30 »Mauriel«. . 0eF Ezcelsior 16.00 «Un deiitto dUMMF fetto« Eastmancolor.	T cu-
Fenice 16.00 »Cavalca e uccldia 1 nicolor. Robert Undar.	Hi01
Eden 16.00 «Tecnica di un omiU“ Technicolor. Robert VVebber. v povedano mladini pod 18. let ap. Grattaclelo 16.00 «Tutti insteflj* passionatamente« Todd AO 1° '',5. Barve De Luxe, Julie Andr*” Nagrada Oscar 1965.
Alabarda 16.30 *La vergine n“ Helene Mal, Al Johnny. Prep0 dano mladim pod 18. letom. |j0. Filodrammatico 16.30 «Le meravi« ( se donne del Giappone fantast . Technicolor. Prepovedano nua pod 18. letom.
Aurora 16.3U «Django».	.),.
Crlstallo 16.30 «La 10 vittima« le^r. nicolor. Marcello Mastrolanni. ,y sula Andress. Prepovedano u11 m pod 18. letom.	idi,
Garibaldi 16.30 «Io uccido tu ucc.^ Franchl-Ingrassia. Margaret Lee’^ Prepovedano mladini pod 18. 1 „a>| uapitol 1600 »Adulterio "''tal13' Technicolor. -'Ino Manfredi. K»l . rine Spaak, Maria Grazia 0uC la. Akim Tamiroff.
Impero 16.30 «La notte delle streS ^ Prepovedano mladini pod !*■ tom.	.j.
Vlttorlo Veneto 16.00 .Accadde u State« Maureen 0'Hara, R°ss Brazzl. Technicolor.
Moderno 16.30 «Johnny Wcst H cino« Technicolor — prepOVe“a’ mladini pod 14. letom Astra 16.30 «Fra diavolo«.
Ideale 16,00 «11 ladro di Dama^ Technicolor. Tony Russel.
Abbazla 16.00 «Orgoglio e passLOti Technicolor. Gary Grant. s°Pn Loren, Frank Sinatra.	j,
Skedenj 16.00 «Morido cane N- ie. Prepovedano mladini pod 1®-tom. Technicolor.
Astorla Počitek.
Namesto cvetja na grob pok- , na Križmančiča (Petrača) iz 0aZ% ce daruje družina Mevlja Čufar lir za Dijaško Matico.
Timaza-
V PETEK SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Za smeti in odpadne vode bodo določili novi lokaciji
Župan Martina odpotuje z delegacijo trgovinske zbornice na pogovore v Budimpešto
Na zadnji seji občinskega odbo-,a v Gorici je župan Martina spo-roa>l, da bo čez teden dni odpoto-V*1 skupno s komisijo trgovinske Gornice v Budimpešto na pogo-'fore o trgovinski izmenjavi in že. _ezniškem prometu, ki zanima na-
še
mesto.
Zupan je na kratko poročal o •usedanjem delu komisije občin-•^Sa sveta, ki proučuje mestno avtobusno službo ; na prihodnji se-ki bo 7. maja ob 11. uri, se 7®do pogovorili o treh novih polnih avtobusih Odbornik dr. Tomassich je pred-a®al, naj bi proučili vprašanje Paniranja smeti Določili bodo nov Prostor, kjer bodo odlagali smeti, ^akor tudi kraj ob Soči, kjer se J? Otekala mestna kanalizacija, ^neinski odborniki so sedaj pred Prašanjem, kakšno napravo naj “Pijo za predelavo odpadkov v rdem stanju; najbolj se bo z nji-. 1 ukvarjal odbornik za higieno n zdravstvo.
Odborniki so nadalje 'odobrili Upno 8.6 milijona lir za zdrav-veno oskrbo. Odbornik Lupieri v jraz*°žil izvršilni načrt novega “dovoda, ki ga bo v kratkem redložil občinskemu svetu. Z de-* nim prispevkom bodo zgradili li	Ponte del Torrione nova
jjUdska stanovanja za 80 milijo-“v lir. 2Upan je sporočil, da je V	svetovalec PLI Bruno
Br° k Podal ostavko ter bodo na ' ,dnji seji izbrali njegovega v s ednika. Seja občinskega sveta v Petek 6. maja ob 18. uri.
Tri operne predstave v llfifi v Gorici
»ne0'’ Sm° Ze Por°čaL so s Pri" oni °m ministrstva, za turizem ogočili tri operne predstave tudi ste°S -V <^or'ci- Umetniki in orke-r iz Milana bodo predvajali v dei°!° 7' v nedeljo 8. in v pone-9- t. m. ob 21. uri v veliki
>lll""|iiii„,illlllllltltalllllllllflllllltllllll]|IIIIIIIII
Gorica
16.30: «Nodo scorsolo«, T. r^nahne in H. Sullivan, ameri-kinemaskopski film.
URŠO. 17.15; «Pigiama Party», T. Z~rlc in J. Wayth; mladini prepovedan.
^ERNISSIMO. 16.15; «La belva Duesseldorf«, Robert Hossein Marie Franze Pisier; nemški “n; mladini pod 18. letom vstop Prepovedan
VrrrORlA.
17.00: «La donna che ■vieva l'amorev>, G. Foundas in • Kondou; čmobeli grški film; adini pod 18. letom vstop prepovedan.
Jerale. 17.15: «saladino», Ah-Mazhar in Nadja Loutfi; arvni film v kinemaskopu; zad-nja ob 22. uri.
trtic
e*celsior.
dvorani UGG na Trgu Battisti tri znane opere:	Nabucco, Lucia di
Lammermoor in Tosca.
Vstopnice za te prireditve so že v prodaji pri blagajni UGG. Nu-merirani partemi sedeži stanejo po 1700 lir, sedeži na stranskih galerijah pa so po 700 lir. Ker so take prireditve redkost za Gorico, prireditelji upajo, da bodo za to priliko napolnili sicer obsežno dvorano.
ki
12,
Slovenske knjige v državni knjižnici
Državna knjižnica v Gorici, ima svoj sedež v Ul. Mameli je v zadnjih mesecih dobila tudi naslednje slovenske knjige, ki so na razpolago čitateljem med uradnimi urami ob delavnikih od 9. do 12.30 In od 16. do 19. ure:
BEVK:	Rož, Podjuma, Žila,
BRATKO: Rakete in sekvoje. CERKVENIK:	Ovčar Runo. Danske
pravljice. Dvajset let Državne založbe Slovenije. Dvajset let graditve naše socialistične domovine. JANOSCH: Mož in jabolko. JAN-CZARSKI: Novi prijatelji medvedka Uhačka. KAVČIČ: Upanje. Ljubljana podobe iz njene zgodovine. MAGAJNA: življenje in sanje. MALENŠEK: Minuta molka. MIHELIČEVA: Puhek v Benetkah. MILIC-MARKO: Dvaindvajset triindvajset tisoč kilometrov od Kragujevca do Kragujevca. Miroslav Krleža. Mladi vedež. MODERNDORFER: Ljudska medicina pri Slovencih. MUŠIC: Veliki arhitekti. NEŠOVIC: Tujina in nova Jugoslavija. 1941-1944. PAHOR: Otrok črnega rodu. PEČJAK: Poglavja iz psihologije. PETELIN :	Osvoboditev slovenskega
Primorja. PETKOVŠEK - STANIČ: Gobe. POGAČNIK: Povsod so ljudje. Poslanstvo slovenskega zdravni-ka. Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski štajerski. PRISCO: Zgledna gospa. ROZMAN:	Ruševine. SELIŠKAR:
Velika gala predstava. Slovenske uganke, šiptarske pravljice. STRGAR:	Lončnice. SUHODOLČAN:
Potovanje slona Jumba. VAŠTE-TOVA: Roman o Prešernu. WAL-LACE:	Velikonožec. WALLACE:
Zeleni lokostrelec. WERTHEIMER: Kleopatra. ŽUPANČIČ: Zbrano delo.
in nogi zaradi udarcev. Žigon hotel ostati v bolnišnici.
Zadnja pot Karla Planinščka
Vesti iz Ronk
16.—22.:
«Vacanza
spiaggia«, Dorothy Malone,
Na barvah'
*‘°NALE. 17.30—22.: «Per un »bo nell’occhio», Franco Fran-*Rlv ^ ®coio fbgrassia.
Ncipe, 17.30-22:	Una notte
per r
s °*er. v barvah, dl oHeLE. 17.30—22
Konico
**>IOR. 19.-21.30: ztagarelliii. Stan
C”:
u- zaprt.
cus», Stawe
«11 figlio Reeve, v
«Gli alle-Laurel in
Občinski svet v Ronkah se bo sestal v soboto 7. maja. Vsem dvajsetim svetovalcem so poslali osnutek proračuna in poročilo. Na dnevnem redu je več sprememb organika:	namestili bodo šoferja,
dva pometača ter razpisali natečaj za namestnika tajnika.
Občinska svetovalca Rlzzi ln So-ranzo sta poslala v imenu PSIUP vprašanje županu, naj občinski svet javno obsodi fašistične metode.
Zdravstveni urad sporoča, da bo-do 9. in 10. maja od 11. ure dalje' cepili proti kozam m davici otroke, rojene v drugi polovici leta 1964; drugo cepljenje bo 30. in 31. maja. 12. maja bodo v šolah cepili proti kozam otroke, rojene v drugi polovici leta 1957. Staršem priporočajo, naj bo med cepljenjem s Sabinovim cepivom in cepljenjem proti kozam vsaj en mesec razlike.
Družinski pretep
Opolnoči med ponedeljkom in torkom so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul. Seminario 7, kjer je nastal prepir v družini Žigon. Izkupil jo je 62-letni Feliciano Žigon, ki so ga odpeljali v bolnišnico, ker je bil ranjen po levi roki
Ogromna množica je včeraj popoldne pospremila na zadnji poti Karla Planinščka iz števerjana. Pred hišo žalosti «Na bregu« je najprej zapel zbor prosvetnega društva «Briški grič«, potem pa se je do cerkve razvil žalni sprevod, pred katerim so nosili številne vence, med njimi tudi venec prosvetnega društva. Pred odprtim grobom se je od pokojnika poslovil Saverij Rožič, ki je z ganjljivimi besedami povedal, kako je pokojnik — kakor že 500 let njegovi predniki — obdeloval kot kolon tujo zemljo. Planinšček je bil partizan in požrtvovalen prosvetni delavec. Preden so ga položili v grob, je zbor prosvetnega društva spet zapel žalostinko.
Časnikarji «Večera» obiskaii tudi Goriško
Včeraj dopoldne so prišli v Gorico časnikarji mariborskega «Ve-čera». Na sedežu kluba «Simon Gregorčič« sta jih pozdravila podpredsednik SKGZ odv. Peter Sancin in predsednik kluba Marko Waltritsch. Gostje so v družbi u-rednikov našega lista odšli na grad in si ogledali njegove zanimivosti, mesto in okolico. Po kosilu pri «A1 Cavallino« se je razvil topel prijateljski pomenek; zabavni ansambel, ki je spremljal urednike «Večera» na Madžarsko, na Koroško in tokrat med rojake v Italijo, pa je poskrbel za dobro voljo. Popoldne so se naši rojaki iz štajerske čez prehod Rdeča hiša vrnili v domovino.
Nova delovna pogodba za peke
Med sindikalnimi organizacijami in peki je bila sklenjena nova delovna pogodba, ki bo pričela veljati 16. maja; z njo se je zvišala draginjska doklada. Sindikalne organizacije so zadovoljne s pogodbo, ki bo vrgla delavcem okoli
10.000	lir na mesecv več kot poprejšnja.
Danes ob 18. uri bo na sedežu CGIL v Tržiču sindikalna skupščina pekov, na kateri bodo razložili določila nove delovne pogodbe.
llllllllllllllllllllllllIlfHllllllllllllltUllllllllfllllimilllllllMIIIIIllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIlfllllllllllllllll
SKLEP POKRAJINSKE UPRAVE
Nagrade za diplomske teze trem goriškim visokošolcem
Med njimi je tudi dr. Primožič z Oslavja Prihodnji teden seja pokrajinskega sveta
Pokrajinski odbor je na svoji seji prejšnji teden med drugim odobril izplačilo diplomskih nagrad trem goriškim akademikom za njihove diplomske teze, ki zanimajo našo pokrajino. Kot znano je pokrajinski svet tudi prejšnja leta določil v ta namen posebno postavko iz katere dajejo take nagrade v znesku po 50 tisoč lir za vsako diplomsko tezo take vrste.
Med tremi letošnjimi nagrajenci je tudi dr. Mirko Primožič z Oslavja, ki je diplomiral iz kmetijstva na univerzi v Padovi ter pripravil tezo o »zajedavcih borovega prelca«. Ker je ta problem zelo aktualen tudi za goriško kmetijstvo, kjer se pogostoma pojavlja borov prelec zlasti na Krasu, je pokrajinska uprava prisodila nagrado tudi avtorju te teze.
Tudi včeraj zvečer je imel pokrajinski odbor svojo običajno tedensko sejo, na kateri je razpravljal o raznih upravnih zadevah ter tudi o eventualnih novih točkah za dnevni red prihodnje seje pokrajinskega sveta, ki bo po vsej verjetnosti prihodnji teden. Na tej seji bodo nadaljevali debato o pokrajinskem proračunu za tekoče leto, ker je prijavljenih še več govornikov in morajo pregledati tudi še posamezne postavke proračuna.
Trčenje v Ločniku brez posledic za potnike
V	Ločniku sta včeraj trčila dva avtomobila; vozili sta se dokaj poškodovali, potniki pa nič. S fiatom 500 sta se peljala 39-letni Leonardo De Polo in svak 39-letni Franzot Innocenti, s fiatom 600 pa 39-letni Alfredo Peresson in njegov sin 2 leti star Gianni. Vozili sta trčili na križišču Ul. Groppada in Rialto. Na kraj nesreče je prišla patrulja karabinjerjev, ki je sestavila zapisnik. Zdi se, da se je nesreča pripetila zaradi izsiljevanja prednosti.
Trije padci s kolesa
V	tržiški civilni bolnišnici so včeraj pridržali na zdravljenju tri osebe. V ponedeljek zvečer je padel s
kolesa 15-letni Gianfranco Biasiol iz Tržiča, Ul. S. Marco. Podrl ga je avtomobil. Zdravil se bo 10 dni zaradi udarca v glavo.
Mario Visintin iz Ul. Staranzano je padel s kolesa med potjo v Gra-dež. Udaril se je v glavo ter se bo zdravil v bolnišnici 10 dni.
Ana Latanzio por. Donato, stara 38 let iz Ul. Toti 21 v Tržiču je s kolesom padla v Drevoredu Valentini ter si prebila obe ustnici, udarila se je v obraz in si verjetno zlomila nosno kost. Tudi njo so pridržali na zdravljenju za 10 dni.
Anton Mihelič razstavlja v Teatra
Do 5. maja bo v kavarni Teatro v Gorici odprta razstava slovenskega slikarja Antona Miheliča. Na tej osebni razstavi je slikar razobesil 17 del, ki zaobjemajo najrazličnejše motive. Obravnava teme iz tržaškega območja kakor tudi iz Pariza, Toscane, Benetk.
Kolesar trčil v vespista
Sinoči ob 18.45 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 16-letnega Maria Cozzola, vajenca iz Ul. Pasubio 7. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju zaradi poškodb, ki jih je dobil, ko je trčil v Ul. Venezia v Stra-žicah s svojim kolesom v vespo Vittorla Sillija iz iste ulice, ki je bil tam ustavljen.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,1 stopinje ob 12.30, najnižjo 9 stopinj ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 45 odstotkov.
MEDNARODNO PLAVANJE V POKRITEM BAZENU
Triestina tri točke pred Mornarjem
Neodločeno 3:3 v vaterpolu ■ Triestina izenačila v zadnjih sekundah ■ Danes nadaljevanje
Odločno premalo gledalcev je bilo zbranih na tribunah pokritega bazena, ko sta se predstavili plavalni ekipi Triestine in Mornarja iz Splita, okrepljeni z mnogimi državnimi reprezentanti iz drugih klubov. Po kratki slovesnosti, med katero so tudi poklonili staršem pokojnega tržaškega plavalca Bian-chija šop rož, so že bili na startu plavalci za progo 400 m prosto moški.
Splitčan Dijakovič je plaval od samega začetka naj lepše in tudi vidno večal naskok. Tržačan Span-garo ni bil na višku svojih moči. Plaval je naporno in precej zaostal kljub temu, da je Dijakovič na koncu popuščal.
IZID
400 m prosto; Dijakovič (M) 4’ 33”8, Spangaro (T) 4’48”4, Mattei (T) 5’00”2, Culič (M) 5’15”5 — Točke: Mornar 6, Triestina 5.
100 m delfin ženske: Državna rekorderka Cecchi je z lahkoto odpravila konkurenco in tudi dosegla soliden čas če upoštevamo, da ni na treningu več tako aktivna kot pred dvema letoma.
Cecchi (T) 1’12”7, Čovič (M) I’ 20”8, Giljun (M) 1’26”5, Mogoro-vich (T) 1’28"9 — Točke: Mornar 11, Triestina II.
200 m hrbtno moški; Ljubljančan Dani Vrhovšek, ki je plaval v Mornarju kot gost, je že po startu pridobil nekaj naskoka nad Della Sa-vio. Naskok dobrega metra je Vrhovšek obdržal do zadnjega obrata. Della Savia je skušal tu šprintati, Vrhovšek pa je potegnil še krepkeje in prispel na cilj z dobrimi tremi metri prednosti
Vrhovšek (M) 2'18”1, Della Savla (T) 2’20"1, Del Čampo (T) 2’27”9, Bilanžič (M) 2'44”1 — Točke: Mornar 17, Triestina 16.
100 m prosto ženske: V prvih 33 metrih je bila v vodstvu Jugoslovanka Bjedov; pri zadnjem obratu pa sta istočasno obrnili Bjedo-va in Camino. V finlšu je bila Italijanka odločno boljša in zmagala z zelo dobrim časom.
Camino (T) 1'5”4, Bjedov (M) 1’6”2, Jurič (M) l’9”2, Zanon (T) 1’12” — Točke: Mornar 22, Triestina 22.
100 m delfin moški:	Odsotnost
evropskega rekorderja Depola je močno razočarala gledalce. Rekor-
derja je nadomestil Vrhovšek, ki je bil očitno utrujen od komaj pet minut prej končane tekme na 200 m hrbtno. Italijanski prvak Fossa-ti je res z največjo lahkoto osvojil prvo mesto, Dijakovič pa z naskokom 4 metrov drugo. Vrhovšek je bil brez moči in ni mogel čez četrto mesto.
Fossati (T) 1’2”5, Dijakovič (M) 1’7”; Sulligoi (T) 1T0”1, Vrhovšek (M) I’12”. — Točke: Triestina 29, Mornar 26.
Štafeta 4x100 m prosto ženske: S prvima dvema plavalkama je ekipa Mornarja pridobila veliko prednost kakih 12 metrov. V tretji ‘pre. daji je Cecchijeva odščipnila Mor-I nar ju polovico tega naskoka, v zadnji predaji pa je bila Camino, kljub izrednemu finišu, na cilju le za kake 3 metre za Bjedovo.
Mornar 4’40”8, Triestina 4’43”8. — Točke: Mornar 36, Triestina 35.
štafeta 4x100 m mešano moški: Za Triestino je plavala popolna italijanska državna reprezentanca. Zanimiva je bila najbolj prva predaja, kjer je bil za Mornar ponovijo v vodi Vrhovšek. Della Savia jp vodil skoraj vso progo s poldrugim metrom naskoka, v finišu pa je bil utrujeni Vrhovšek res od-ličen in se skoraj istočasno dotaknil roba. V prsnem slogu je Gross pridobil za Triestino nekaj metrov naskoka, Fossati je razliko še povečal in najhitrejši italijanski plavalec Boscaini je lahko plaval popolnoma sproščeno in prispel na cilj z naskokom skoraj cele dolžite bazena.
Triestina 4’17”5, Mornar 4’37”2. — Točke: Triestina 45, Mornar 42.
Po plavalnih tekmah je bilo na sporedu še srečanje v vaterpolu. V prvem polčasu sta bili ekipi enakovredni in neodločen je bil tudi rezultat. V drugi četrtini je Mornar hitro napadal in prešel v vodstvo, v tretji četrtini pa se je posebno izkazal vratar Triestine, ki je med drugim ubranil tudi prosti strel. Triestina je v hitrem protinapadu presenetila obrambo Splitčanov. Vratar je bil zelo negotov in žoga je končala v mreži: 2:2.
V zadnji četrtini je Mornar navalil na vrata domačinov, ki pa so se krčevito branili. V gneči je
.	. - -----~	A «'•»-» -i
limmiiiiiim imiiiimiMiimmmiiiiii n n tiiiiiiuiimiimiiiiimitiiiiiiiimniimti umi m imun tiiimiii umni
PRVO KOLO ZAKLJUČENO
V borbah za Davisov pokal skoraj same zmage favoritov
v
Spanci odpravili Jugoslovane s 4:1 - Majhno presenečenje: zmaga Poljske nad Švedsko
V prvem kolu teniškega tekmovanja za Davisov pokal so bili doseženi naslednji izidi:
Evropska cona:	Južna Afrika -
Belgija 5:0, Španija-Jugoslavija 4:1 (zadnji srečanji: Gisbert . Jovanovič 6:0, 6:4, 6:3, Santana - Pilič 6:1, 6:3, 1:6, 6:2), Češkoslovaška - Avstrija 5:0, Francija - Romunija 4:1, Madžarska - Grčija 4:1, Kanada -Finska 4:1, Izrael - Portugalska 3:2, ZAR - Turčija 5:0, Švica - Luksemburg 5:0, Zah. Nemčija . Norveška 5:0, Nizozemska - Irska 5:0, Poljska - švedska 3:2, Brazilija - Danska 5:0.
Ameriška cona: Venezuela . Jamajka 2:1.
Vzhodna cona: Japonska . Filipini 3:2.
Izločitev Jugoslavije ne predstav. Ija posebnega presenečenja, čeprav je obstajalo upanje, da bo Piliču in Jovanoviču uspelo z najnižjim rezultatom odpraviti odlične špan-
ske igralce. Toda Santana je bil zopet v veliki formi, pa tudi Gisbert je proti pričakovanju brez težav premagal Jovanoviča. Sicer pa je skoraj gotovo, da bo Španija tudi letos zmagovalka evropske cone, saj v Evropi trenutno praktično nima enakovrednega nasprotnika.
♦ * *
V	Rimu se je začelo mednarodno teniško prvenstvo Italije. V igrah posameznikov so med zmagovalci drugega dne Okker (Niz.), Graebner (ZDA), Bologna (It.), Gaudnezi (It.) Stolle (Avst.), Kodes (CSSR), Buding (Nem.), Roche (Avst.), Belkin (Kan.), Lejus (SZ) in Pilič (Jug.), ki je v zadnjem trenutku prihitel v Rim iz Beograda.
V	nadaljevanju so se uvrstili v naslednje kolo še: Emrrson (Av-stral.), Maioli (It.), Ralston (ZDA), Mandarino (Braz.), Drysdale (Jut. Afr.), Mulligan (Avstral.), Greene (ZDA).
končno Mornar dosegel tretji zadetek in kazalo je že, da se bo tek. ma končala z zmago igralcev iz Splita. Zaradi prekrška je sodnik nekaj pred koncem tekme izključil enega igralca Mornarja. Triestina je izkoristila številčno premoč in popolnoma obkolila vratarja gostov. Samo tri sekunde pred koncem se je napadalec Triestine odločil za strel, ki se je uspešno končal in postavil končni rezultat 3:3.
Po prvem dnevu dvoboja vodi tako Triestina z 52 proti 49. Danes zvečer z začetkom ob 21. uri se bo dvoboj nadaljeval	B. K.
MEDNARODNI NOGOMET
VARŠAVA, 3. — V prijateljskem nogometnem srečanju sta Poljska in Madžarska igrali v Chorzovu neodločeno 1:1 (0:0). Vodilni gol je dosegel v 5’ drugega polčasa Bene za Madžarsko, izenačil pa je v 9’ Lubanski za Poljsko.
llllllIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlimilllllllllllllUUlIIIIllllllllUIIIIIIIimillllllllllllllllllllHIIIIIUIIlUlIinHIIIIIU
DANES NA STADIONU WEMBLEY V LONDONU
Atletika na občinskem stadionu
Zmaga in rekord Cesarja (Bor)
Na nedeljskem atletskem mitingu v Trstu so bili doseženi večinoma povprečni rezultati. Izjemo predstavlja rezultat 22”2 katerega je na 200 m desegel videmski atlet Tomaello. Omembe vreden je tudi čas zmagovalca na 800 m Brezzo-nija, ki je v ostre msprintu prehitel le za nekaj centimetrov klub-skega tovariša Flaminija. Borovec Vojko Cesar je zmagal v skoku v daljino, vendar s slabim rezultatom, veliko boljši pa je bil kljub tretjemu mestu v skoku s palico, kjer je izenačil osebni rekord s
3,40	m.
Rezultati:
400 m zapreke: Tassini (Ginn. 60”3; kladivo: Deghenghi (Tomana) 40,72 m; 5000 m: Miani (CRDA Tržič) 16’01”; 800 m: Brezzoni (Gin-nastica) 2’0”7; 3000 steeple: Intem perante (S. Giacomo) 9’58”1 200 m: Tomaello (Udinese) 22”2 disk: MazzoU (CRDA Tržič) 42,76 palica:	Medesani (Fiamma) 3,70
3. Cesar (Bor) 3,40; daljina: Ce sar (Bor) 5,92); hoja 4 km: Coro-su (Libertas Videm) 55’46”5; 4x400 m: Ginnastica 3’32”8.
Jugoslavija proti Angliji s pomlajenim prvim moštvom
Namesto branilca Vujoviča zadnji trenutek vključen v moštvo Jeftič - Prenos po jugoslovanski televiziji ob 19.40
ZAGREB, 3. — Jugoslovanska no. gometna reprezentanca, ki bo jutri popoldne odigrala na stadionu Wembley v Londonu prijateljsko tekmo z reprezentanco Anglije je včeraj popoldne odpotovala z letalom preko Pariza v London. V zadnjem trenutku se od izbranih nogometašev ni pojavil na letališču bra. nilec Vujovič, katerega so morali na hitro nadomestiti z branilcem Crvene zvezde Jeftičem, ki je odpotoval za ostalimi z drugim rednim letalom.
Jugoslovanska reprezentanca bo predvidoma nastopila v naslednji postavi:
šoškič; Cuzzi, Jeftič; Rašovič (Ramljak), Vasovič; Samardžič, Melič, Mojsov, Skoblar, Djajič.
Kot rezerve so odpotovali v London še: Pantelič, Bajič, Gugleta in Mušovič.
V gornji postavi je problematičen samo nastop Rašoviča, ker obstaja možnost, da ga bo jugoslovanska nogometna zveza kaznovala zaradi preostre igre med tekmo 2e-ljezničar . Partizan, v kateri je Rašovič v startu zlomil nogo Zemku. Rašovič je zaradi te hude poškodbe Zemka zelo potrt in se ne more pomiriti z dejstvom, da se je to zgodilo, trdeč, da Zemka nikakor ni hotel namerno udariti.
Predsednik jugoslovanske selektorske komisije Aleksander Tirna-nič je pred odletom letala dejal, da bo tekma v Londonu težka, da pa je Jugoslavija vedno bila za Angleže neprijeten nasprotnik. Član komisije Gegič pa je dejal, da angleški selektor Alf Ramsey potrebuje zmago za svojo lastno afirmacijo in za afirmacijo svojega moštva.
Tekmo bo prenašala jugoslovanska televizija v direktnem prenosu ob 19.40.
MEDNARODNI NOGOMET Danes so na programu kar tri mednarodne tekme. V Budimpešti se bosta v prijateljskem srečanju pomerili B reprezentanca Madžarske in Fiorentina, v Londonu na stadionu v Wembleyu Anglija in Jugoslavija, v Dublinu pa Irska in Zahodna Nemčija.
Jutri bo v Glasgowu finalna tekma za evropski pokal pokalnih zmagovalcev med Liverpoolom in Borussio, v Tunisu pa vojaška mednarodna tekma med Marokom in Francijo.
V soboto bo v Belfastu srečanje med Severno Irsko in Zah. Nemčijo, v Kaatscheuvelu srečanje med Nizozemsko in Francijo, v nedeljo pa v Beogradu prijateljsko srečanje med Jugoslavijo in Madžarsko.
Lahkoatletske tekme goriških srednješolcev
V soboto popoldne so bila tekmovanja srednješolcev vse goriške pokrajine na šolskem stadionu na Rojcah. Med številnimi drugimi šolami so se plasirali tudi dijaki slovenskih srednjih šol. Med njimi naj omenimo Špacapana, ki je v kategoriji gojencev bil tretji v me. tu krogle z 12,59 metra, ter Jus-so s slovenskega liceja, k ije skočil 5,40 metra v daljavo ter se plasiral četrti.
Med drugimi uspehi naj omenimo 11”1 dijaka Tomasina na 1000 metrov ter gojenca Lippija z 8”3 na 60 m z ovirami.
Finalne tekme bodo v soboto 7. t. m. ob 15. uri.
SLOVENSKO PLANINSKO BRUSIVO TRSI
obvešča vsa slovenska zamejska društva, da ob dvajsetletnici obnovitve društvenega delovanja priredi 8. maja 1966 ekipno tekmovanje v planinsko - orientacijskem pohodu. Proga bo predvidoma speljana s startom in ciljem v Nabrežini.
Najbolje plasirano društvo bo prejelo prehodni poka! — člani prvih treh ekip pa kolajne.
Vpisovanje bo do 5. 5. 1966 v Tržaški knjigarni, kjer dobi-dobite tudi vse potrebne informacije.
!£AN BRATKO________________________H
Louis Adamič
2.
sem ga tiste nemirne pomladi 1949, ko je bila nad star'avijo mora stalinske grožnje. Tedaj je znova prišel v ih č, domovino. Pričel je pripravljati svojo zadnjo knjigo Orel ?a *°renine. Seznanjal se je z razmerami v Jugoslaviji, ker so d J“lv° zanimale in ker je želel zbrati dovolj snovi za to svoje Ram del° 0 stari domovini, ki bi ga pridejai trinajstim knji-stahirP08ve6enim ameriški «džungli». Pravkar se je vrnil s se-re|'vCa v neki vasi na Gorenjskem, kjer so ustanavljali živino-T° zadrugo. Bil je ves vnet in svež od vtisov. Pritegnilo Ra u Snovanje nečesa novega, predkapitalističnega, obetajoče-hio ^dskega. Pripovedoval mi je, da je ves večer opazoval sa-v6(ietri 'Judi, zato da bi laže sprejemal in si zapomnil njihovo Ce £je* spreminjajoči se izraz na obrazu, govorico in opazke, k^hje opazoval vse, bi se izgubil, je govoril iz pisateljske iz-
hjemNa Poti po Ameriki sem se često zapletel v razgovor o Prij6i Navadno sem ga Jaz omenil, sobesednik pa je živo po-
oznj?eki ameriški publicist ga je po njegovi nasilni smrti 8 kratkimi besedami:
Vedno manj se je smejal!«
Leta 1930 je napisal svojo drugo knjigo Smeh v džungli, ki smo jo prebrali z živim zanimanjem. Ob njej in ob njegovem liku se je tedaj raznežil in razpisal Oton Župančič. Zaljubil se je v njegov smeh in z žalostjo ugotavljal, da je v tedanji slovenski literaturi smeh zamrl. Avtor Smeha v džungli pravi na koncu, ko pripelje h kraju vrtoglave usode ljudi, ki jih je zagrabila velika gospodarska kriza, da je njega samega smeh minil. Prav v tej hudi krizi ga je minil. «Vedno manj se je smejal«.
Ko sem ga srečaval 1949, leta v Jugoslaviji, je bil resnoben, dasi se je še vedno rad dolgo itn od srca smejal.
Neljuba usoda mu je prav v letih, ko bi potreboval največjega miru, ko bi se moral mimo zbrati in se osredotočiti na svoje literarno, publicistično in politično delo in ko bi moral intenzivneje skrbeti za zdravje, prav v teh letih mu je namenila najtrše in najzahtevnejše ure v življenju. Ljudje, s katerimi je bil sodeloval, so mi naštevali vzroke njegovih depresij po drugi vojni. Ozračje Je bilo naelektreno do skrajnih meja. Protikomunistična in protinapredna histerija je naraščala od dne do dne. Korejska vojna je še močneje vznemirila duhove. Senator McCarthy in njegov Un-American Activities Com-mittee je grozil tudi njemu, živel je v trajni bojazni, da ga bodo nekega lepega dne aretirali. Ce hočeš ustvarjati, pa moraš biti miren, spočit, nemoten, varen in delo te ne sme priganjati. Koliko vsega tega je potrebno! Seveda se velika dela porodijo tudi v prav nasprotnih vzdušjih, toda navadno z življenjskimi žrtvami in v izjemnih primerih.
Prijatelj Janko Rogelj mi Je v Clevelandu pokazal drugi det njegove zadnje knjige Orel in korenine, ki ni nikoli izšel. To Je pravi rokopis v nastajanju. Strani so tipkane komaj do polovice, tako da je dovolj prostora za opazke in nove vložke. Teh m malo. Delal jih je s tanko priostrenim svinčnikom. Delo preveva izredno ostra kritika političnih razmer v »zamota-
nem delu sveta« okrog leta 1950 ter poskus analize histeričnega ameriškega antikomunizma.
«če me hoče zaslišati senator McCarthy ali Un-American Activities Committee’, naj kar pošlje sodno pozivnico, za kar koli hoče, pripravljen sem in natančen odgovor imam, ki jim ga lahko dam pod prisego. Moj odgovor se glasi: ’Kaj mislite s tem, ko me vprašujete, ali sem komunist? Ali veste, kaj govorite? Jaz ne vem. Ce menite, da sem član ameriške komunistične stranke ali kake druge komunistične skupine na svetu, potem je moj odgovor: NE! — Ne še sedaj. Ce pa se bo ta histerija še nadaljevala, se bom pričel ozirati naokoli in postanem član kakršne koli skupine, ki pa mora biti proti vsem tistim, ki danes ustvarjajo to histerijo. Ce je moj odgovor zaničevanje ali prezir sodne oblasti, potem opustite vsako sodno obravnavo ter bodite odkritosrčni v razlogih, zaradi katerih me hočete vreči v ječo. Prav nič me ne skrbi, kako dolgo ostanem tam.«
Lov na čarovnice je grozil, da postane totalitaren. To je bilo zaradi reakcije doma in v svetu za tedaj nemogoče, a vendarle deloma uresničljivo. Adamič je spadal v vrsto mož, okoli katerih jim Je uspelo skleniti obroč. Založniki mu niso več tiskali knjig. Res je, da že deset let ali še več ni napisal ničesar literarnega, posvečal se je pač politiki, bila je vojna, SANS, nemimi povojni svet, ki se ni mogel konsolidirati. Posvečal se je publicistiki in zlasti akciji. Toda če bi založniki hoteli, bi lahko tiskali njegove stare dobre knjige. Vmes je bila tudi afera s Churchillovo tožbo zoper neki odlomek v njegovi Večerji v Beli hiši. Harper and Brothers je moral plačati Churchillu odškodnino 20.000 dolarjev; odvetniki, ki so s pravne strani pregledovali tekst, pač niso bili dovolj previdni.*) In tako je prišlo do preloma med njim in Harperjem, čeprav je zatrjeval, da je imel Harper z njegovimi knjigami četrt milijona dolarjev dobička. Ta vsota je zelo visoka, toda če pomislimo na to, da je imel vsak ameriški vojak, ki je bil določen
za nameravano, a pozneje opuščeno invazijo na Balkan, pri sebi tudi njegovo knjigo Native's Retum, nam bo gornji podatek bolj razumljiv. Po vsej priliki je bilo pri Harperju glavno to, da je bilo njegovo ime sedaj na proskripcijski listi. Zlati časi, ko so bile njegove knjige zaželene na pisalni mizi v Beli hiši, so minili, Roosevelt mrtev, njegovi sodelavci odrinjeni.
In tako se je pričel vnovič trdi boj za obstanek, za življenje, za novo afirmacijo.
*) Inkriminirani tekst, ki je pod črto na straneh 151-152, se glasi:
♦ Kakor je Drew Pearson v enem svojih stolpcev zgodaj v letu 1945 odkril, so bili nagibi angleške politike v Grčiji vsaj delno povezani z okoliščino, da je Hambro’s Bank, London, glavni angleški upnik Grčije (ki je prejemal do 17 odst. na svoja posojila; grški levičarji — EAM — pa so hoteli ta odstotek znižati na 5 odst.), bila v letu 1912 s svojim jamstvom rešila Winstona Churchilla bankrotstva. Angleška politika v Grčiji je bila nemara tudi v zvezi s sorodstvom med grškim kraljem Jurijem in angleškim kraljem Jurijem. Seveda pa je glavni razlog te politike v legi Grčije ob ♦življenjski črti», ki veže Britanijo z njenim imperijem na vzhodu in v vzhodni Afriki.*.
Adamič je bil tedaj še prepričan, da sč bo povojna ameriška svetovna politika bistveno ločila od angleške. Rooseveltova od Chur-cillove. V tem razlikovanju je tudi ozadje pravde okrog Večerje v Beli hiši, V drugem delu knjige Orel in korenine, ki je ostala torzo in še ni bila izdana, se Adamič srdito spopada z novimi konservativci, ki so spet obračali jadra ameriške svetovne politike v Ohurchillovo smer. Razlikovanje, koncipirano v Večerji v Beli hiši, je vsebina ameriške svetovne politike prej ko slej. Trenutno — 1965 — z močno poudarjeno težnjo, zoper katero je naperjena Adamičeva knjiga.
(Nadaljevanje sledi)
«etttlNla,'vO: 1RST - UL MONTECCH1 B, II., TELKrON 934108 ln »4-«38 - PoStnl pr sPfLi. a ^250 lir, polletna 4 4U0 Ur, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v ADiT ---  -------------------- ■*>"*« — >—*•	.—I
predal 550 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefon 374138, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za D2S Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni n»nM v Ljubljani - 503-3-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi <0 Ur beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - la vseh drugih pokrajin Italije prt »Societš PubbUcltš ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.
PRIMORSKI DNEVNIK
6
4. maja 1966
RADIOTELEVISIONE ITALIANA
Dne 39. aprila 1966 je bil v Rimu pod predsedstvom ambasadorja Pie-tra Quaronija redni občni zbor delničarjev RA1, na katerem je pooblaščeni upravnik dr. Gianni Oranžo t to prebral poročilo upravnega sveta. Občni zbor je za tem odobril obračun ter račun izdatkov in dohodkov za poslovno leto 1965.
Gospodje delničarji,
obračun, ki vam ga danes predlagamo v odobritev, se nanaša na poslovno leto, ki ga lahko iz več razlogov smatramo za izredno leto v razvojni zgotjovini na»e države.
Leto 1965 se je namreč začelo v času, ko je konjunktuma kriza, ki je zajela italijansko gospodarsko strukturo, dosegla najnižjo točko depresije. Toda že v teku leta se je gospodarski razvoj po-povno začel dvigati, ko je proizvodni proces hitreje stekel. Zaradi vsega tega je bilo leto 1965 leto ostrih nasprotij in obsežnih neuravnovesij, v katerih se je poleg vsega zrcalila tudi zamuda, s katero je konjunkturni razvoj vplival na socialno strukturo in na splošno potrošnjo.
Vse to je treba upoštevati, če naj popolnoma osvetlimo izsledke našega obračuna, kateri se nam zde, nepristransko vzeto, še precej ugodni za tako težavno in razcepljeno leto, kakršno je bilo 1965 in za katerega je bilo značilno tolikšno število najrazličnejših ovir. To je treba še posebej poudariti, ako upoštevamo, da od trenutka, ko je naša druž-
ba pričela upravljati tudi televizijsko mrežo, t. j. v preteklih desetih letih, se je prvič v letu 1965 zgodilo, da je krivulja o številu novih naročnikov nekoliko upadla: to je namreč prvič, da je nenehno naraščanje televizijskega booma nekoliko zavrlo svojo hitrost v primerjavi s predhodnim časom. Težko je z gotovostjo reči, v kakšni meri je na to nazadovanje vplival neposreden razvoj gospodarske konjunkture in v kakšni meri je nanj nasprotno vplivalo počasno približevanje trenutka, čeprav še od daleč, ko bo tržišče popolnoma zasičeno, ker bo v Italiji število televizjiskih sprejemnikov m abonentov doseglo najvišji možni nivo v razmerju s povprečnima dohodki v državi.
Ni dvoma, da v pogojih ki niso bili ugodni kakor v preteklih letih, se je naša družba tudi lani postavila med tiste, ki so se dobro obdržale v splošnem nazadovanju gospodarskega trenda, ne da bi se niti kakovostno niti količinsko poslabšal red radijskih in televizijskih oddaj, po katerih slovi RAI kot ena izmed najboljših organizacij, ki se v najrazličnejših krajih sveta ukvarjajo s temi dejavnostmi; nasprotno se je poslovanje družbe še znatno izboljšalo in sicer v popolnem soglasju z dolžnostmi, ki jih ustanovi nalagata Konvencija in njen lasten dolgoletni načrt; družba je namreč lani še izboljšala proizvodnost svojih tehničnih naprav
ter razširila radijsko in televizijsko mrežo do meje, ki krije skoraj v celoti vse državno ozemlje.
Osnovna načela, katerih se je družba držala tudi v težkem poslovnem letu, kakršno je bilo preteklo 1965. leto, so se torej še enkrat ujemala s principom ekonomičnega upravljanja, smotrom gospodarske politike vsake organizacije javne narave, kakršna je RAI bodisi v razmerju s svojimi delničarji, kakor tudi v razmerju s svojimi naročniki, ki predstavljajo tako širok delež italijanskega občestva.
Poleg zadovoljivega gospodarskega razvoja ustanove, bi radi prikazali gospodom delničarjem tudi vsestransko solidnost obračuna s patrimonialnega vidika. Na dan 31. decembra 1965 je bilo približno 47 odst. obračunske vrednosti naprav, strojev, nepremičnin, načetih del in raznih dotacij, že redno amortiziranih, medtem ko je znašala vrednost neamortiziranega dela obračunske vrednosti (ki ustreza približno 59.0000 milijonov lir) le za malenkost višja od naložb, ki jih je družba uresničila v zadnjih petih letih (56.500 milijonov lir).
Ko se bomo dotaknili posameznih postavk obračunske aktivnosti bomo lahko videli, da je RAI tudi v preteklem 1965. letu dosegla nove pozicije na poti, ki vodi k čedalje popolnejšemu prilagajanju radijskih in televizijskih sredstev stvarnim in kompleksnim zahtevam sodobne ita-
lijanske družbe; pot na kateri si že od nekdaj vsi prizadevamo, vsak v okviru svojih odgovornosti, da bi ta cilj čimprej dosegli.
Naj nam bo dovoljeno, v tem kratkem nagovoru, pokazati vsaj na nekaj izrednih pogojev v katerih deluje naša ustanova, in ki predstavljajo nekakšne koordinate vseh upravnih družinskih problemov ustanove in ki naravno usmerjajo njeno bilančno politiko.
Ti stalni pogoji so:
—	povsem svojevrstna proizvodnja, ki ima tipične značilnosti masovne produkcije (v letu 1965 čez
42.000	ur radijskih in 4.700 ur televizijskih oddaj) medtem ko je v resnici sestavljena iz posameznih kreacij, ki se ne dajo ponavljati in ki so si med seboj popolnoma različne, ne da bi se pri tem operaterji lahko zatekali k metodam in prednostim, ki jih daje serijska proizvodnja, značilna za običajno industrijsko napredovanje;
potreba, da se računa na čim bolj razširjeno omrežje oddajnih naprav, upoštevajoč neugodno oro-grafsko razčlenitev našega države (v primerjavo naj navedemo da v Veliki Britaniji manj kot sto oddajnih naprav jamči raztegnitev televizijskih sporedov na 99,4 odst. celotnega angleškega prebivalstva; v Italiji je samo v sklopu prve televizijske mreže danes na delu čez 700 takih naprav);
—	struktura ustanove, ki je popolnoma različna od vsakršne druge industrijske organizacije kar zadeva osebja. Ustanova RAI namreč mora računati na neprimerno
bolj razčlenjeno in povsem drugače strukturirano aktivnost ter potrebuj- zato izjemno kvalificirane ljudi, ki naj bodo kos svojim nalogam, pa naj gre za urejevanje posameznih rubrik, ali pa za _zagotavljanje brezhibnega tehničnega, delovanja naprav, ali končno za reševanje notranjih organizacijskih problemov. Ustanova mora med drugim voditi posamično evidenco preko 6 milijonov televizijskih naročnikov (za primerjavo, s podobnimi ustanovami v tujini naj navedemo, da je leta 1965 osebje ustanove BBC prekašalo 20.000 enot, osebje francoske ORTF 10.000, medtem ko je RAI štela konec decembra 1965 8.858 ljudi);
— končno, odgovornosti, ki se porajajo iz velikanskega števila poslušalcev, katerim so namenjene naše oddaje: nekatere med njimi namreč posluša celo do 17-18 milijonov ljudi, in to zlasti ko gre za izjemno priljubljene rubrike: povprečno število državljanov, ki sledi televizijskim oddajam (med 21. in 22. uro), znaša 3,5 milijona ljudi, od tega 10 v okviru državnega sporeda in 3,5 v okviru drugega sporeda. Radijske oddaje pa posluša vsak dan do 9 milijonov ljudi (5 milijonov nacionalni spored in 4 drugi spored) z najvišjo frekvenco ob 13. uri.
Na obračun, ki ga predlagamo, je treba gledati predvsem s tega zornega kota. V okviru karakterističnih razsežnosti, mora poslovanje družbe ohraniti trajen ritem, da lahko napreduje vzporedno s spreminjajo se realnostjo v naši
državi. S tem namenom bi radi poudarili, da smo v lanskem letu namenili več časa oddajam o aktualnosti in sicer tako z rubrikami žurnalistično-informacijske vsebine, kakor tudi s številnejšimi debatami in dokumentacijami, vse to ob upoštevanju družbene struk-ture, v kakršni živijo in delajo naši gledalci m poslušalci Hkrati s tem si je RAI v zadnjih letih prizadevala, da bi pri obnavljanju — tudi v scenskih rekonstrukcijah — velikih dogodkov iz sodobne narodne zgodovine in pri podajanju življenja velikih osebnosti iz italijanske kulture, zagotavljala radijski in televizijski proizvodnji poleg razvedrilnega smotra tudi pečat in smoter civilnega napredovanja.
Oglejmo si trenutek nekaj primerjalni številk. Leta 1961., tik pred odprtjem druge televizijske mreže, so predstave dramske u-metnosti, varietejske, oddaje filmi in telefilmi, ako upoštevamo prvi časovni presledek večernih oddaj, ko je pred televizijskim aparatom največ ljudi, t.j. med 21. in 22. uro, predstavljale 89 odst. vseh oddaj, medtem ko je bilo posvečenih kulturnim sporedom in aktualnosti samo 11 odst. Leta 1965. so v istem časovnem presledku predstavljale informacijske oddaje 22,4 odst. vsega oddajnega časa, medtem ko so predstavljali kulturni sporedi 12,7 odst., a preostalih 84,9 odst. je bilo posvečenih dramskim in varietejskim, filmom in telefilmom.
Pripravljanju oddaj kulturne in informacijske narave, k; naj se od-
dajajo v času, ko sledi programom največ ljudi, si je ustanova prizadevala, da bi ohranila trajen kontakt z zmožnostjo razumevanja in okusom širokega občinstva, ter skušala vedno združevati primeren poduk z zahtevami koristnega rekreacije.
Treba pa je priznati, da se še pri svojem delu nismo znali povsem odtrgati od del in načinov podajanja, ki so tradicionalno namenjeni občinstvu s srednjo izobrazbo. Politika televizijske in radijske programacije, ki bi bila pretežno namenjena civilni službi, bi pa utegnila ostati brez vsakega sadu, ako ne bi v prihodnje upoštevali tudi potrebo, ki je postala že povsem aktualna, da bi našli nove teme in nove načine izražanja, ki bi bili neodvisni ter prikrojeni kulturnim zmožnostim in človeškim stremljenjem velike večine italijanskih poslušalcev. Danes je namreč jasno razvidno, da ne bo mogoče dolgo nadaljevati s prakso, da bi širokemu krogu 10 milijonov televizijskih poslušalcev ponujali dramska dela, ki so bila napisana za krog 100 tisoč ljudi ter da bo treba obračunati z vsemi analognimi problemi, ki jo masovno občinstvo postavlja vsem drugim oblikam televizijske proizvodnje, izposojene iz običajnih del odnosno informacijskih sredstev. Prav tako na področju, glasbe ne kaže več posvečati izjemnih intelektualnih in finančnih sredstev stalnemu ponavljanju skladb iz tradicionalnih repertoarjev. Ve- , lika ustanova za priredite in po- | speševanje kulture, kakršna je i RAI, mora opravljati svoje odgo- I
vorno poslanstvo, na takšen nacij da bo na vsakem področju naroa-ne kulture vzbujala čedalje bog tejše forme izražanja in jih Posj_ poma pnlagojevala potrebam » likega dialoga med kulturniki širokim občinstvom, kar preasta lja specifično in privlačno fu^*® jo vsake javne ustanove, ki 5 udejstvuje na radijskem in te vizijskem področju.
S tem namenom si RAI na Pl''' mer, prizadeva da bi na poatoa televizijske prireditve mobilizh la se intelektualne moči, ki so a razpolago v krogu, ki ga zavze® italijanski jezik, da bi jih PrlPU vila do tega, da bi mislile m P šale, tekste, ter pripravljale za der odnosno za televizijske oda ' dramska dela, varjetejske k made ter kinematografska o*‘ > ki bj utegnila zanimati širok kr | italijanskih teleposlušalcev — I*'e katerimi je 60 odst. takih ne sin. mo pozabiti, ki imajo sko šolsko izobrazbo — —	».
pri tem puščale v senci nerazu® vanja in nejasnosti psihološke socialne momente.	, „
Želimo izraziti zahvalo nase®
osebju, ki je vedno dokazalo sv
jo privrženost ustanovi in cut o govornosti, ki je neobhodno_ P treben pri vsakdanjem izvrše nju javne službe, kakršna le. ■J5.J ki jo mi opravljamo. Ta Pr’.sj[jn) zahvala naj gre tudi vsem ki so z nami sodelovali in na vse nivojih doprinesli k uspehu naa radijskih in televizijskih Pr0® mov.
Poročilo se nadaljuje z °P',oTn posameznih postavk poslovanja-
samo
da bl
PREMOŽENJSKO IN GOSPODARSKO STANJE
Gospodje delničarji, potem, ko smo va? obširno seznanili z dejavnostjo, izvršeno v poslovnem letu 1965 in preden preidemo na ocenjevanje obračuna ter na pregled dohodkov in izdatkov, želimo na kratko povzeti kako ugotovitev, ki je že bila prikazana.
Prve mesece leta, torej v obdobju, ko se sklepa večina naročil (abonmajev) na TV, smo bili v najbolj težavnem obdobju gospodarske konjunkture.
Da bi se zavrla težnja po zmanjšanju tempa v sklepanju abonmajev. so bili izvršeni dokajšnji napori tako kar zadeva nove pobude, kakor tudi kar se tiče upravnega in so bili pri tem zabeleženi dobri rezultati ter so bile izboljšane začetne perspektive.
Programske ter informativne službe so bile izboljšane in precejšnja sredstva so bila strnjena na programe, še posebej na TV-program.
Nadaljevala so se dela za nove naprave in poslopja ter za razširitev mreže z ustreznim razširjenjem in izboljšanjem tehnične službe. Breme stroškov za tehnično služoo je bilo krepko skrčeno in to tudi v zvezi z napredovanjem avtomatizacije v oddajnih in povezovalnih napravah
Pozitivni rezultati, ki so bili doseženi s pospešenim procesom čim boljšega izkoriščanja sredstev ustanove, so po zajezitvi naraščajočih stroškov, omogočili izboljšanje služb v razmeroma višji meri, kakor v preteklih letih.
Po teh kratkih navedbah, preidemo k analizi obračunskih postavk ter k računu dohodkov in izdatkov.
AKTIVA
Nepremičnine, naprave, stroji, dotacije, vozila, pohištvo in dela, ki so v teku
Cisto povečanje vseh navedenih postavk znaša 11.137.235.135 lir (od 100.273.675.345 na 111 410.960.480 lir), od česar odpade l.U10.04(.8by lir na nova dela, začeta v letu 1965, ki se vršijo v okviru investicijskih načrtov ustanove. Ta skupek postavk se takole razčlenjuje:
—	nepremičnine:	26.761.614.770
lir, s povečanjem za 1.701.288.836 lir v odnosu na leto 1964
—	naprave in stroji: 55.169.798.524 lir s povečanjem za 5.070.514.929 lir v odnosu na leto 1964.
—	oprema, avtomobili in pohištvo:	lir 11.053.694.724 s poviša-
njem v primerjavi z letom 1964 za lir 777.275.468. Postavka vsebuje tehnično opremo, se pravi vse premične tehnične naprave, ki niso vključene v postavko • Naprave in stroji, o kateri je bilo prej govora. Med avtomobilska prevozna sredstva (948 po številu) je vključenih tudi 20 sredstev za zunanje snemanje TV, ki so opremljena z 52 telekame-rami;
—	dela v teku: lir 18.405.852.452 s povišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 3.588.205.899;
Vsota Ur 11.137.285.135 predstavlja saldo med kosmatim povišanjem (lir 11.925 833.409) im zbrisa-njem odpravljenih virov dohodkov (lir 788.548.274).
Skladišča
Povišanje za vsoto lir 45.814.623 (od lir 4.490.402.539 na Ur 4.536.217.162) predstavlja vskladi-tev zalog na mejo stroge funkcionalnosti.
Delnice
Povišanje za lir 310.000.000 (od lir 307.441.375 na lir 617.441.375) se nanaša na podpis novih delnic za zvišanje družbenega kapitala s strani naslednjih družb:	ERI —
Edizioni RAI Radiotelevisione ita-liana (Ur 35.000.000); SIPRA — Societa italiana Pubblicita per azioni (lir 75.000.000); Telespazio — Societa per azioni per le Comu-nicazioni spaziali (lir 200.000.000).
Preostala kvota izrednega kanona lir 2.000 milijonov, ki jo je treba amortizirati — Dogovor z dne 31. decembra 1962.
Znižanje za lir 250.000.000 (od lir 1.500.000.000 na lir 1.250.000.000) predstavlja amortizacijsko kvoto poslovnega leta z direktnim odbitkom od preostalega kanona z dne 31 decembra 1964. Izredni kanon «una tantum. v znesku lir 2.000 milijonov je bil vplačan Državi, kot predpisuje člen 1 dopolnilne pogodbe, ki je bila podpisana 31. decembra 1962 med Ministrstvom za Pošte in Telekomunikacije in RAI.
Računi dolžnikov
V tej skupini postavk je zabeležiti največje zvišanje pri »Kreditih napram Raznim*, ki gredo od lir 9.641.530.547 na Ur 12.749.062.675 s povišanjem v znesku lir 3.107.532.128; postavka »Povezane Družbe, beleži povišanje za 2.038.244.902 (od lir 14.504.978.652 na lir 16.543.232.554).
PASIVA
Znižanje za lir 478.201.815 (od 4.225.859.070 na lir 3.747.657.255) predstavlja izplačilo dveh polletnih obrokov v svrho poravnave dolga v okviru ustreznega amortizacijskega načrta.
Državna soudeležba
Zvišanje v znesku 756.828.795 (od lir 8.425.131.555 na lir 9.181.960.350) se nanaša na povečanje dohodkov. V tej postavki
Družbena glavnica
Povišanje za lir 1.750.000.000 (od lir 8.250.000.000 na lir 10.000.000.000) je bil sklenjeno na izredni skupščini 29.4.1965 ter se je izvajalo na naslednji način;
— za lir 875.000.000 izdaja brezplačnih delnic iz izredne rezer ve:	užitek	od 1. januarja 1965.
lir	875.000.000 izdaja	del-
nic proti plačilu, ki so bile podpisane	v razdobju od 3. do 27.
decembra 1965; užitek od 1- decembra 1965.
Izredna rezerva
Znižanje v znesku lir 875.000.000 (od	lir	1.554.219.778 na	lir
679.7197-8) ie nastalo zaradi izključitve zneska, ki se nanaša na izdajo brezplačnih delnic, v družbeno glavnico.
Amortizacijski skladi
Zvišanje za Ur 5.824.724.180 (od lir 46.243.895.319 na lir 52.068.619.499) predstavlja saldo med nakazilom v znesku lir 6.500.000.1)00, ki se nanaša na obratovanje, ter izbrisom kvot z ustreznimi viri dohodkov.
Skladi za odpravnine, skrbstvo in pokojnine
Postavka kaže zvišanje za Ur 6.813.474.532 (od lir 42.464.424.975 na Ur 49.277.899.507), in sicer vse buje kvote poslovanja 1965 za integracijo skladov.
Posojila
Znižanje za lir 403.882.865 (od lir 2.044.061.165 na lir 1.640.178.300)
Ministrstvo za Pošte im Teleko-1 pasive gre za Državno soudelež-munikacije — pogodbi z dne 10. I bo, ki jo je treba izplačati na marca 1965 in 21. maja 1959.
mi J ~ J —	------ *
račun dohodkov ustvarjenih tekom letnega poslovanja. V računu »Izdatki in Dohodki, pa je Državna soudeležba merjena na podlagi zneska vknjiženih dohodkov ter je zvišana s kvoto lir 250.000.000, ki pripada letnemu poslovanju za amortizacijo izrednega kanona «una tantum. v znesku lir 2.000.000.000, ki je bil izplačan v smislu pogodbe z dne 31. decembra 1962. Razlika med
vključitvijo zneska za Državno soudeležbo v pasivo ter podobno postavko računa »Izdatki in dohodki., izključivši zvišanje za lir 250.000.000, je vključena v račun »Dolgovi napram Raznim«. Na podlagi dopolnilne pogodbe, ki je bila podpisana z Ministrstvom za Pošte in Telekomunikacije dne 7. februarja 1936, je RAI pooblaščena, da si pridrži v letnih poslovanjih od 1963 do 1970 na večjih zneskih, ki bodo izplačani Zakladnemu ministrstvu, letno
vsoto lir 250.000.000. Ta vsota na obračun za leto 1965 je vključena, kot je bilo že v prejšnjem proračunu, v postavki »Razni dohodki, na račun »Izdatki in dohodki«.
Računi upnikov
Ta skupina postavk beleži zvišanje za lir 3-610.537.766 (od lir 15.429.571.831 na lir 19.040.109.597) pri postavki »Dolgovi napram Raznim, v zvezi z razširitvijo delovanja Ustanove.
OBRAČUN NA DAN 31. DECEMBRA 1965
AKTIVA
Nepremične ...................................k'r
Naprave in stroji ....»••	9
Dotacije avtomobili * pohištvo ...	»
Dela v teku....................................*
Skladišča........................  •	•	•	»
Vrednostni papirji Države in Javnih Ustanov	»
Delniški vrednostni papirji....................»
Razpoložljivi skladi:
—	v blagajni .	.	.	•	•	•	•	9
—	na Bankah in Poštnih uradih	.	-	-	*
Stroški za izdajo posojil, ki se lahko
amortizirajo ...	•	■	-	*
Preostala kvota izrednega kanona lir 2.000 milijonov, ki se mora amortizirati - pogodba z dne 21.12.1962	 9
Računi dolžnikov;
—	Krediti do Povezanih Družb ...	»
—	Krediti do Dobaviteljev ....	»
—	Krediti do Raznih.........................»
Skupaj	Lir
Tekoče postavke................................9
Skupaj	Lir
26.761.614.770 55.189.798.534 11.053.694.724 18.405.852.452 4.536.217.162 354.352.496 617 441 375
43.922.701 613.357 380
37.898.040
1.250.000.000
16.543.232.554
1.925.611.116
12.749.062.675
150.082.055.979
1.392.760.147
151.474.816.126
PASIVA
Družbeni kapital ........	Lir
Legalna rezerva ........	»
Izredna rezerva....................»
Amortizacijski skladi..............»
Skladi za odpravnine, skrbstvo in pokojnine	»
Posojila ................................»
Ministrstvo za Pošte in Telekomunikacije -pogodbi z dne 10.3.1956 in 21.5.1959	.	.	»
Državna Soudeležba.................  .	»
Računi upnikov:
— Dolgovi do Dobaviteljev ...»	»
— Dolgovi do Raznih..............»
Prebitek dobička iz prejšnjih proračunov .'	»
Dobiček poslovanja................»
Skupaj	Lir
Tekoče postavke.................. »
Skupaj	Lir
10.000.000.000
239.184.704
679.219.778
52.068.619.499
49.277.899.507
1.640.178.300
3.747.657.255
9.181.960.350
3.610.639.776 19.040.109.597 9.944.867 586 642.346
150.082.055.979
1.392 760 147
151.474.816.126
RAČUN IZDATKOV IN DOHODKOV
Račun izdatkov in dohodkov
Dohodki znašajo lir 95.901.878.737 z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 7.617.501.077,, se pravi za 8,63 odst. Izdatki, po odbitku amortizacij, znašajo lir 88 milijard
815.236.391	z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 v znesku lir 6.856.049.200, se pravi za 8,37 odst.
Amortizacije se dvignejo od lir 5.800.000.000 na lir 6.500.000.000 z zvišanjem v znesku lir 700.000.000, se pravi za 12,07 odst. Vključivši amortizacije, znašajo stroški lir
95.315.236.391	z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 7 milijard 556.049.200, se pravi za 8,61 odst. Saldo obračuna znaša ur 586.642.346 z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 61.451.877, se pravi za 11.70 odst. Analiza dohodkov in izdatkov postavlja v ospredje naslednje;
Dohodki
Dohodki iz rednih in posebnih radio-abonmajev znašajo lir 23 milijard 100.456.651 ter predstavljajo 24.09 odst. skupnih dohodkov. Zvišanje te postavke v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom znaša lir 1.025.373.859, se pravi 4,65 ods*. Dohodki, ki se nanašajo na televizijo za višje cene navadnih in posebnih abonmajev, znašajo lir 45.041.032 769 ter predstavljajo 46,97 odst skupnih dohodkov. Zvišanje te postavke v primerjavi s prejš njim proračunskim letom znaša lir 5.533.887.546, se pravi 14.01 odst.
Dohodki iz oglasne radijske službe, ki znašajo lir 10.560.161 944 ter predstavljajo 11,01 odst. skupnih
se nanaša na amortizacijske načr- I dohodkov, beležijo zvišanje za lir te ustreznih finančnih operacij. 1368.399.154, se pravi za 3.61 odst.
Dohodki iz televizijske oglasne službe, ki znašajo lir 14.226.177.805 ter predstavljajo 14,83 odst. skup nih dohodkov, beležijo zvišanje za lir 977.296.980. se pravi 7,38 od stotkov.
Dohodki iz radijske in televizijske oglasne službe, ki znašajo lir 24.786.339.749, predstavljajo v celoti 25,84 odst skupnih dohodkov v primerjavi z letom 1964, ki znaša izražen v odstotkih 26,56 odst. Razni dohodki, ki znašajo lir 2 milijardi 974.049.568 sodelujejo pri ustvarjanju celotnih dohodkov s 3,10 odst.
Izdatki
Skupna vsota izdatkov, vključivši amortizacijo, znaša lir 95 milijard 315.236.391. Izdatki v sektorjih pripravljanja programov znašajo lir 32.213.213.942 z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 3.504.414.806, se pravi za 12,56 odst.
Izdatki na tehničnem področju znašajo lir 22 674 536.549 z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 482.784.250 se pravi za 2,18 odst. Stroški skupnega, upravnega, splošnega in trgovskega sek-torja (vključivši tu izdatke za upravljanje na račun Finančnega ministrstva kumulativnih abonmajev za radio in televizijo) znašajo lir 22.684.737.396 z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za Ur 2 013.061.565, se pravi za 9.74 odst.
Davki, takse in državna soudeležba znašajo lir 10.823.319.567 (od teh lir 9.482.516.021 pripada sami državni soudeležbi) s skupnim zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 792 951.004, se pravi za 7,91 odst.
Državna soudeležba se zviša za
lir 750.559.647, se pravi za 8,60 odst. in se tako razčleni v svoje razne komponente:
— Ministrstvo za pošte in telekomunikacije 4 odst na vse dejanske kosmate dohodke (člen 21, prvi odstavek — pogodba z dne 26.1-1952.)	... lir 3.758 880.326
— Zakladno ministrstvo 2 odst. na vse dejanske kosmate dohodke. Ta vsota je namenjena finansiranju gledaliških in glasbenih prireditev (člen 21, šesti odstavek — pogodba z dne 26.1.1952) lir 1.879.440.163
— Zakladno ministrstvo 3,60 odst. na vse dejanske kosmate dohodlce (člen 2 — pogodba z dne 21. maja 1969) .... lir 3.382.992.293 — Ministrstvo za pošte in telekomunikacije 2 odst. čistih letnih dohodkov iz radijske oglasne službe. Ta vsota je namenjena ustanovitvi sklada za izplačilo na koncu poslovnega finančnega leta pridnostne nagrade osebju avtonomne uprave in pošt in telekomunikacij ter osebju državnega podjetja za telefonsko službo (člen 22 — pogodba z dne 26.1. 1952; člen 15 zakon 27.5.1961, štev. 465)	...	lir 211.203.239
— Izredni kanon: kvota v breme poslovanja izrednega kanona • una tantum« kot doprinos v korist opernih gledališč in podobnih ustanov (člen 1 — pogodba z dne 31.12.1962)	.	lir 250.000.000
Pasivne obresti in razne postavke znašajo lir 419.428.937, z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 27.162.425, se pravi za 6,08 odst.
Amortizacije znašajo, kot je bilo že omenjeno, lir 6.500.000.000; ta vsota izhaja iz izvajanja de-
ležev, o katerih se govori v okrožnici z dne 1.3.1957 štev 360620 generalnega ravnateljstva za neposredne davke.
Deleži so bili izračunam v celoti na osnovi dohodkov dne 31.12. 1964, odštevši tiste, ki so bili fiskalno amortizirani v skladu s členom 7 zakona 51 1956, štev. 1 ter za polovico na dela, ki so prešla v premoženje leta 1965.
Skupna vsota lir 95.315.236 391 se drugače porazdeli v naslednje postavke;
— Stroški za osebje: lir 40 milijard 499.226.553, ki predstavljajo 42,39 odst. skupnih stroškov z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 2 469.726.777, se pravi za 6,49 odst.
— Drugi poslovni stroški (vštev. ši državno soudeležbo in amorti žarijo); lir 54.816.009.838, ki pred stavljajo 57,51 odst. celotnih stro škov z zvišanjem v primerjavi z letom 1964 za lir 5.086.322.423, se pravi za 10,23 odst.
C? se Iz celotne vsote stroškov odbijejo davki in takse, državno soudeležbo, pasivne obresti, razne postavice in amortizacijo, znašajo stroški za osebje 52,21 odst. nove skupne vsote (leta 1964: 43,20 odst.). Glede stroškov v skupnem upravnem, splošnem in trgovskem soktorju gredo tisti, ki zadevajo elektronsko središče podjetja za eno tretjino na rovaš skupnih, upravnih in splošnih stroškov ter za dve tretjini na rovaš stroškov službe za abon maje. Obračun in račun izdatkov in dohodkov Se zaključuje z dobičkom poslovanja v znesku lir 566.642.346, za katerega predlaga mo, da bi ga takole razdelili;
Dobiček poslovanja 5 odst.
legalni rezervi
lir —
586.642.346
29.332.117
Prebitek Iz poslovanja za leto 1964 lir
557.310.222
9.944.867
lir 567.255.096
Na razpolago delničarjem dividenda 6 odst. (z vključenim predujemskim odtegljajem, ali davkom, ki ga predvi-
deva zakon 29.12.
1962 štev. 1745 in poznejše spremembe) v znesku:
—	Ut 30 za vsako delnico z užitkom od 1. januarja 1965:
Delnic št. 18.250.000	-AnnflO
a lir 30	lir — 547.500™
—	lir 2,50 za vsako delnico z užitkom od 1. decembra ’65: delnice št. 1.750.000
krat lir 2,50	lir- 4.375.00«
Prenos na novo	lir 16.3800^
RAČUN IZDATKOV IN DOHODKOV POSLOVNEGA LETA 1965
IZDATKI
Priprava sporedov
Izdatki za radiiske oddaje .	.
Izdatki za televizijske oddaje '. Izdatki za radijska poročila Izdatki za televizijska poročila Izdatki za rubriko «Telescuola»
Avtorske pravice in podobno
radio televizija
Skupaj
Tehnična služba
Tehnični izdatki za radio Tehnični izdatki za televizijo Izdatki za laboratorij Izdatki za gradnje
Skupaj
Lir	7.853.974.685
»	11.682.148611
»	4.141.374.43J
»	4.264.561.72'*
»	334.601.249
»	1.786.837.295
»	2.149.715.93»
Lir	32.213.213.942
Lir	7.883.218.08-*
»	12.351.362.308
»	848 308.303
»	1 591 647.855
Lir	22 674.536.549
Skupni upravni in komercialni izdatki
Skupni upravni izdatki
za poslovanje s tujino
Izdatki
Izdatki
za abonmajsko službo Stroški propagandnega oddelka in tiskov
nega urada ........................
Stroški za razmenja in upravljanje osebjerp ............................
		Skupaj	Lir
Davkj in državne Pasivne obresti in Amortizacije .	udeležbe	 razne postavke		Lir » »
Skupaj (*)	. Dobiček	, ,	. . . . . .	Lir »
C) Od tega izdatkov za socialne dajatve		Skupaj osebje in ustrezne	Lir Lir
Lir
»
»
12.065.097.391 776.351.193 6 111.247 341
1.561.802.748
2 170.238.723
22.684.737.396
10.823.319.567
95.901.878.737 40.499.226 553
DOHODKI
Navadne In posebne naročnine Dodatki za televizijo Radijska propaganda Televizijska propaganda Razni dohodki............
Lir
»
»
»
»
23.100 456.8®? 45.041.032 76»
sssg
o, «174 «40
Skupaj
Lir	95.90 1 878.737
Občni zbor je po odobritvi obračuna, računa izdatkov in dohodkov za poslovno leto 1965 in ustreznega poročila, potrdil v skladu z rednim potekom man datne dobe za upravna svetoval ca ing. Albina Antinorija in prof. Giampiera Dorea, ter imenoval za novega upravnega svetovalca dr. Guifla Ruggiera.
Upravni svet se je takoj za tem sestal, ter je na sestanku pooblastil predsednika, naj v časovnem presledku, ki ga zakon predvideva za podobne primere,
skliče Izredni občni zbor d® v čarjev, da bi na njem vnesh ^ družbeni statut spremembe,
se nanašajo na sestavo uPrBV ga sveta in vodilnega odbora-