Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 6. maja 1934. Štev. 18 Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensov- vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Dvoja smilenost z ednoga srca. Če gledamo okoli po sveti, najdemo dvojo nevolo: düševne i telovne siromačeke. Ti prvi so ne menje vredni pomilüvanja kak ti drügi. Prvi so blod-dniki. Zajšli so na krivo pot, v temno, kmično šumo, odkod ne morejo na svetlost. Zgübili so vero. I ar so jo zgübili, ki je svetlost, so zablodili v močvare. V grde, globoke, zaraščene z divjov travov, štera zadavi vsakoga, ki med njo zajele. Zablodili so s prave poti i zajšli na krivo. Kriva je njihova miseo, štera ne spozna najvekše svetlobe, ki razširja samo dobroto, Boga. Kriva je njihova žela, ki išče samo blato. Kriva je njihova reč, ki nema lübezni, nego samo sovraštvo. Kriva so njihova djanja, ar sramotijo i od sebe vkrajsünjavlejo svojega dobrotnika, Stvoritela i Rešitela, Boga. ; To so düševni Siromaki. Pri bogato obloženom stoli od gladi vmirajo, toplo oblečeni zmrzavajo, i skoz z zlatih očal tüdi nikaj ne vidijo. Bogati, gospocki siromačeki. Naj so te že veleposestniki, ali lastniki fabrik, ali delničarje bank z več milijonskov vrednostjov, ali na visokih uradniških položajaj i v vseh vodilhih mestaj, povsod so siromačeki, ubogi siromačeki ravnotak, kak zagriženi socialni demokrat ali komunist, šteriva Boga ne poznata i svoje nevole se ščeta rešiti s tem, da sovražita i vničiti ščeta bogate i najbole siromaške tüdi, šteri verjejo v Boga. To je slika düševnih siromakov. V tom tabori je zbrana na sto i stomilijone vnožine gospode, bogatinov, siromakov i delavcov iz vsakoga stana pa obojega spola. Kristuš njihov prijateo je s krvavečim srcom gleda i pravi: Smili se mi vnožina. Drüga nevola je telovna. Telovni siromačeki so zbrani v drügom tabori. Bledi so, beteg je muči. Sühi so, glad je gloda. Nagi so, obleka njim menka. Na vedrini so, nemajo strehe. Na njihovom hrbti biči pokajo, biči krivic. Vidijo svoje mučilce, a ne smejo je povedati. Če je povejo, do zaprti. Rajši bitje, kak se skriti iskrici sun-čevnoga traka, šteri še posija na njihove ronje. Kristuš se razjoče nad nešterim/ milijonami telovnih siromakov i jočič njim pravi: Smili se mi vnoiina. Düševni i telovni siromačeki se njemi smilijo, genejo njegovo Srce, šče njim pomagati, je zmožen njim pomagati z vsemi svojimi božimi vsemogočnimi pripomočki, a ne more si Srca odpreti. Boža pravičnost, ki greh sovraži i kaznüje, je zasünola Srce našega Rešenika. le zasün samo človeča smilenost lejko odsüne. Človek odsüni te zasün! Krščenik, če ga ne odsüneš, si ne vreden svojega imena! Dühovnik, vse drügo püsti, i primi samo za te zasün, za te riglač! Odsüni ga! Odpri Jezušovo zaprto Srce! Düševnim i telovnim siromačekom samo smilenje more pomagati. Bože Srce, jočeče i krvaveče naj se nam smili, odprimo je vsi z smilenostjov. I gda smo je odprli, gda smo smilenost pokazali do obojih, smo vlejali vrastvo vsake pomoči na düševne i telovne betežnike. Prve smo spravili na svetlo stezo pravice, tem drügim pa prinesli živlenje lübezni. Ki zarazmi bitje božega Srca, bo Zarazmo tüdi te naše reči. I živo bo, da v istiniti na sebi pomenlive reči naše Nedele.: Jezušovo Srce, omehči srca naša na smilenost do Tebe i do tvojih düševnih i telovnih sirot! I to živlenje je zmaga s stoterim sadom. Nedelska šola. Narodna (nacionalna) vzgoja. Mi katoličanci ne samo pravimo, nego tüdi v srci čütimo, ka so vsi lüdje toga sveta velka — jako velka drüžina. Nadale, ka je neskončno dober oča te velke drüžine sam Bog. Vsi smo boži Sinovje, vsi vednaki pred nebeskim Očom, če se ravnamo po Njegovoj zapovedi, vsi malo, ali nikaj vredni, če nam je lübši greh, kak boža zapoved. V tom pogledi nega razlike med siromakom i bogatinom, ne med kmetom i grofom, ne med zamorcom i človekom izmed belokožcov. Toj velkoj drüžini božih sinov právimo — človečanstvo. No, i kak ma vsaka drüžina ko-trige, ravno tak ma velka drüžina človeštva tüdi svoje kotrige. Takše kotrigo so — narodi. Narodov je dosta, jako dosta. Narodi so ne vednaki. Med narodi je lejko velka, ali mala razlika, majo pa vsi narodi nekaj sküpnoga, to, ka se rodijo, nastanejo, — potem rastejo, dosegnejo svoja moška leta, — potem pa pride čas starosti i smrti... Da, kak vmerjé zvonar na Dolenskom, tak vmerje tüdi kotriga velke drüžine človeštva — narod. Samo ne tak hitro kak zvonar v Dolenskoga! Živlenski čas naroda je navadno dosta dugši! Zgodovina nas vči, da so bili časi, kda so gospodarili v našem kraji — Huni. Za njimi Avari, ali Obri. Ge so dnes tej narodi? Jih nindri ne najdemo. Mrtvi so. Lejko listamo nazaj v knigi zgodovine i tam najdemo strani, štere nikaj ne vejo povedati na priliko od našega naroda. To je dokaz, da se je tüdi naš narod „rodio“, potem je raseo: dnes pa vsi vidimo — da je. Je H v moškoj ali mladenškoj dobi, to bo pokazala prišestnost, istina pa je, ka smo, ka živemo i po božoj postavi skrbimo, tüdi moramo skrbeti za to, da bi te narod ostao zdrav in bi si ešče za duga stoletja ohrano svoje živlenje. Živlenje je pa boži dar, dragi kinč, z živlenjem se ne smemo igrati. Kak mati, oča, starejši brat i sestre skrbijo za to, ka bi melo dete lepo rast, Zdravo telo i düšo, — to se pravi: kak odrasli skrbijo za vzgojo mladih, ravno tak moremo skrbeti za vzgojo naroda. Preskrbeti moremo vse, ka potrebüje narod za svojo rast i odstraniti vse, ka bi bilo narodi v škodo, ali v živlensko nevarnost. Na kratko povedano: skrbeti moremo za vzgojo národa (nacije) i to naše delo se imenüje narodna, ali nacionalna vzgoja. Pa — naj nišče ne verje, da vzgojiteo naroda misli i skrbi samo za — narod, na priliko za vse Jugoslovane. Ne, inači je to. Za to izvoljeni Sinovje dnes živečih narodov delajo postave. Te postave predpišejo med drügim tüdi to, kakšo vzgojo naj dobi narod. Po toj postavi delajo vzgojitelje naroda: vučitelje, profesori, duhovniki i drügi. Znati pa moremo, ka vučiteo, profesor, dühovnik se v prvoj vrsti skrbijo za svoj razred, za svojo občino, faro. Posamezne lüdi vzgajajo po postavi, štero so sprijeli zastopniki naroda. Tej posamezniki pa ne ostanejo vsikdar deca. Ne! Zrastejo i kakti možje i žene bodo delali nove postave, pa se zna v tistom dühi, šteroga njim vcepi dnešnja vzgoja. Malo zamotana, ali lepa reč je to. Narod kakti celota pove, kakša naj bo vzgoja poedincov, poedinci pa, kda dorastejo, odločajo od toga, kakšo vzgojo naj ma narod. Eden za vse, vsi za ednoga... Narodna (nacionalna) vzgoja teda ne pomeni samo vzgojo — poedincov. Vučiteo, profesor, dühovnik, to je lüdje, šterim je vzgajanje naroda vsakdanešnje opravilo, ne smejo gledati samo na svoj razred, na svojo ves, ali faro, nego tüdi na vse kotrige človeštva, na potrebe celoga naroda. Če ne bi bilo tak, bi bilo opravilo narodnih (nacionalnih) vzgojite-lov lejko, to delo bi lejko opravila količkaj pametna šolana osebe, kak je to nikda sveta bilo, kda je nepriliko Velika Polana mela za vučitela prvejšega logara, ali Bistrica vojaškoga narednika. So resan bili takši časi? O ja, so bili, nagrobni kamen logara, sledi vučitela v V. Polani ešče stoji na tör-janskom cintori! Sv. Bosko Ivan i njegovo delo. Ali znate ? Ka je sv. Bosko Ivan bio rojeni 16. avg. 1815. Ka je njegovoj materi bilo ime Margeta, od štere je naš kalendar dosta pisao. Ka je bio iz jako siromaške hiže. - Ka so njemi oča mrli gda je meo 3 leta. Ka se njemi je v 9 leti prikazala Marija i njemi razodela bodoče delovanje za mladino. Ka je komaj v 16 leti mogeo začnoti gimnazijo. Ka je meo novo mešo 5. jun. 1841. pa že isto leto 8. dec. začeo zbirati po turinskih vulicah dečkece. Ka so ga 10 let ž njegovimi dečki vred preganjali iz kraja v kraj i ga celo meli za noroga. Ka je njegov spovednik bio blaženi Kafaso Jožef. Ka je bio veliki prijateo i zavüpnik sv. Oče pape Pija IX. Ka je ustanovo „Drüžboˮ šteroj je dao ime „Salezijanska drüžbaˮ to pa po sv. Franciški Saleškom. Toga svetnika si je zbrao za Patrona Drüžbe, zato se njeni člani zovejo Salezijanci (ne Boskovci). Ka reč „Boscoˮ pomeni po taljansko šumo ali log i ka se slovenski čte Bosko. Ka reč „Donˮ pride od Dominus i pomeni gospod, pa se da vsakšemi duhovniki v Italiji. Ka je ne pravilno praviti „sveti Don Boskoˮ nego „sv. Bosko Ivanˮ, brezi Don. Ka so v Salezijanskoj drüžbi tüdi bratje (pomočniki), šteri so pa oblečeni kak drügi moški i dečki, Civilno. Ka Salez. drüžba ma mrtvih 9 püšpekov pa ednoga kardinala, živih pa ma 25 püšpekov i ednoga kardinala. Te kardinal je dr. Hlond, primaš cele velike Polske. Ka je sv. Bosko Ivan ustanovo tüdi drüžbo sester, nün, štere se zovejo „Hčere Marije Pomočniceˮ. Ka Salezijanci majo 718 zavodov za dečke, sestre pa majo 712 zavodov za deklice. Ka v Jugoslaviji mamo 9 zavodov i to: Dva v Ljubljani, dva v Zagrebi, ednoga na Radni, potem v Veržeji, v Soboti, na Razkrižji i pri Kapeli. Ka za par let tüdi sestre pridejo v Jugoslavijo. Ka je Don Bosko mro 31. jan. 1888, star 73 leta. Ka so Zdajšnji sv. oča Pij XI. 1. 1883, kak mladi mešnik obiskali Don Boska v Turini i bili pri njem tri dni. Ka je letos 1 aprila, ravno na Vüzem, Don Bosko bio preglašeni za svetnika i ka je za to proslavo prišlo 300 jezero romarov v Rim, tüdi iz Jugoslavije 180. Orjaško drevo. Nekaj čüdnoga je, kak je Bog razodevao svoje načrte Don Boski. Skoro zmerom v spanji, v senjah. Don Bosko jih je pripovedavao, zato je vse zapisano. Mi vidimo, ka se je vse vresničilo. Najbole so se vistinitila nazveščenja o razširjanji Drüžbe. Iz maloga gorčičnoga zrnca pa takše orjaško drevo! Don Boskova ustanova dnes ma: 718 zavodov za dečke, 712 za deklice, štere vodijo sestre. Zavodi za dečke so: V Evropi: Italija 174, Austrija 10, Belgija 11, Čehoslovaška 4, Francija 25, Nemčija 15, Angleška 12, Jugoslavija 9, Holandija 1, Polska 31, Portugalska 5, Španska 50, Švedska 1, Švica 4, Turčija 1, Vogrska 9. Vseh 362. V Ameriki: Argentina 76, Boli-vija 2, Brazilija 53, Kanada 1, Čile 17, Kolumbija 14, Kostarika 1, Kuba 4, E1 Salvador 5, Ekvator 16, Nika-ragua 2, Panama 2, Paraguay 3, Peru 10, Zdrüžene države 22, Uruguau 14, Venezuela 7. Vseh 258. V Aíiji: Kitajska 15, Japonska 9, Indija 34, Palestina 6, Siam 8, Türska 1. Vseh 73. V Afriki: Algerija 4, Belgijski Kongo 8, Egipt 5, Tunis 6, Maroko 1, Jüžna Afrika 2. Vseh 24. V Australiji je dozdáj samo 1 zavod. Sestre majo v Evropi 469 zavodov, v Ameriki 213, v Ažiji 18, v Afriki pa 12. Salezijancov je skoro 10 jezero, sester pa 7870. — r. Po katoličanskom sveti. Francija. Več kak Polovica di-jaštva na francuskih visokih šolaj žive í>ravo katoličansko živlenje, hodi gostokrat k svetomi prečiščavanji i opravla slüžbo katehista, to je vči drüge, do šterih dühovnik ne more, na istino Kristušove vere. — Viceadmiral Merveilleux du Vignaux, ki je bio glavni zapovednik francoske mornarice od 1. 1919—1927 i od toga je zavisna usoda Francuske, te veliki gospod je v varaši Plain-Saint-Denis pripravlao deco na prvo sv. obhajilo. Kak so ga ti mali verno poslüšali! Pa je ne samo včio, nego v siromaštvi i zapüščenosti njim je tüdi pomagao s smilenostjov. Tak dela Kat. akcija, gde je živa. — V boji se je na jezere cerkvi porüšilo. Verni Francozi so jih že 2626 nazaj pozidali za 612 milijon frankov.— Igrala Simone Suprin je zapüstila oder i stopila v samostan dominikank pa kak sestra dominikanka odišla na otok Trinidad, da tam v stalnoj nevarnosti, da se je primle strašen beteg, oskrblava gobavce. Keliko plemenitih düš je na sveti i kak velika je boža milošča! —V75 letaj je vLurdi 5250 lüdi čüdežno ozdravlenih. Povrnenja. Povrno se je na katoličansko vero v Ameriki dr. Dile-nij, ravniteo luteranskoga dnevnika pa se pripravla na prvo sv. mešo, ar je stopo v bogoslovje. Povrno se je tüdi novinar Wiliam Hard. Iz pravoslavne ruske cerkve pa se je povrno arhiman-drita Vladimir Aleksandrov i ž njim 14 drügih pravoslavnih dühovnikov. Preganjalec Cerkve. Bivši predsednik mehiške države Calles je jako preganjao katoličansko vero, posebno pa jezuite. Nego napadnola ga je gobavost i zapüstili so ga ne samo brez-božni prijatelje, nego celo sorodniki Od vseh zapüščeni je iskao i tüdi nejšeo zavetje v špitali jezuitov, ki so pokazali, ka znajo lübiti svojega bivšega sovražnika. Množine spreobrnjencov. V apoštolskom vikarijati (to je püšpekija v misijona}) Ruanda v Afriki je bilo lani 33000 novokrščencov. Stolni prost i dekan.Za stolnoga prošta v Maribori so sv. oča imenüvali kanonika i stolnoga dekana dr. Maksimi-ljana Vrabera, za stolnoga dekana pa je imenüvani kanonik dr. Cukala Franc. 2 NOVINE 6. aprila 1934. NEDELA. Jezušovo Srce, omehči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Peta nedela po Vüzmi. Evangelium sv. Janoša XVI. Vu onom vremèni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Zaistino, zaistino velim vam: Či kaj bodete prosili Očo vu imeni mojem, da vam. Do eti mao ste nikaj nej prosili vu imeni mojem: proste, i vzemete, naj radost vaša puna bode. Eta sam po prilikaj gučao vam. Pride vöra, gda že ne bom po prilikaj gučao vam, nego bom očivesno vam od Oče nazviščavao. Vu onom dnevi vu imeni mojem bodete prosili: i ne Velim vam, ka bom jas proso Očo za vas, ar sam Oča lübi vas, ka ste ví mene lübili i Vervali ste, ka sam jas od Boga zišao. Zišao sam od Oče, i prišao sam na ete svejt: pali ostavim te svejt, i idem k Oči. Velijo njemi Vučenicke njegovi: Ovo zdaj očivesno gučiš, i prilike nikakše ne praviš; zdaj znamo, ka vsa znaš, i nej je potrejbno tebi, ka bi te što pitao, po tom verjemo, ka si od Boga zišao. * S temi rečmi Gospod označi svoje vekivečno rojstvo (izhajanje) od Oče nebeskoga, kak tüdi svoje člo-veče-bože rojstvo iz D. Marije. Z ednim označi svojo smrt i svoj vnebo-hod. „Zišeo sem iz Oče i prišeo na svet, pa pá zapüščam svet i idem nazaj k Oči.ˮ Tak očivestno guči, ka celo apoštolje priznajo: „Poglej, pravijo vučeniki njegovi, zdaj očivestno govoriš i ne pripovedavaš nikše prilike. Zdaj znamo, ka vse znaš i ne potre-büješ, ka bi te što kaj pitao. Zato verjemo, ka si izišeo od Boga.ˮ Jan XVI. Kak je jasno i očivestno, ka je Kristuš poslani od Boga, ka od Boga izhaja, kak njegov večni Sin, druga boža oseba, i ka ide nazaj k svojemi Oči po dovršemom deli, ravnotak je jasno, da človek izhaja od Boga potom stvorenja i da se vrača nazaj k svojemi stvoriteli potom svoje smrti. Bog je naš začetek i naš konec. Kristuš sam pravi: „Jaz sem alfa i omega, začetek k konec vsega.ˮ Če je Bog začetek i konec vsega, če vse iz njega izhaja i se k njemi povrača, sledi s te istine te življenski navuk, da se more vse naše delo i vse naše či-nenje v Njem začenjati i v Njem dokončavati. To je pravo živlenje za Boga. I v to spremenimo naše živlenje potom dobroga namena. Zato pa moli sv. Cerkev: „Začni, prosimo Gospod, vsa naša dela, da se vse naše delo i činenje v Tebi začne i v Tebi začeto dokonča...ˮ V tom je skrivnost svetoga i pravičnoga živlenja. Premislimo i presodimo, kde se začinjajo naša dela i kde se dokončavajo, jeli v Bogi i z Bogom začen-jamo i ž njim dokončavamo svoje delo, svoj den, svoja nakanenja, svoje posle... Bele lelije. I. Bilo je pred dobrimi štirnajstimi leti. Če so že cvele jablane za hiža-mi ne vem, ali na to se spominam zagvišno, ka je na obrazi lüdi cvela Pomlad. Zima strašnoga nereda se je odpravila iz Prekmurja. Blatne so bile ceste, blatni so bili človeči obrazi... ali pri vekšoj večini je pod blatom dišalo sprotoletje. Povojno potrtost i mrtvilo je pregnala zasedba Prekmurja i zgibala mlado in staro. Prazno je bilo na komeni, pri peči, tüdi starci so Pogledali novomi sunci v obraz, trdo i odločno, da — ne, telko časa že ne idemo na drügi svet, dokeč ne zvemo kaj bo i kak bo pod novim suncom... Stari „redˮ se je naglavičko postavlen zgledavao po lüdej i gledao, zakaj se smejejo tüdi tisti, šteri blato nosijo na obrazi, ne mogeo razmiti, kak je to, da ne sprevidi „stara gospoda:ˮ za nas več ne bo rodila prekmürska zemla... Kajti tüdi ta stara gospoda je mela zavüpanje. „Tak ešče ne bilo pri nasˮ, so pripovidavali stari, „kak je dnes, pa itak potrpimo, počakajmo; te novi svet de tüdi meo falaček dobroga krüha za pametne lüdiˮ. Edna od teh „starihˮ je potrkala na moje dveri v Lakoši. Na obrazi stare gospe so gučala leta, na jeziki pa tisto, že davno preminoče, na pol pametno, na pol pijano sprotoletje. — Penzijo bi rada dobila, je povedala gospa. — Penzijo, pokojnino — od mene? Takši so bili tisti časi. Što se je glasno smejao, šteri je tüdi na cesti pokazao, ka je zadovolen, da ga ne straši novo sunce, tisti je meo goste, od tistoga se je mislilo, ka ma — moč. Gospa mi je pokazala svojo vogrsko pokojninsko knjižico. Miloščino je dobivala po svojem pokojnom moži, vučiteli iz Velke Polane, če se dobro spominam — na leto okoli 150 kron. — Gospa, sem vlüdno razlagao, ne razmim, kak bi vam pomagao v takšoj zadevi... Smejala se je i kak dugi sühi trn je strašo njeni kazalec pred mo-jim resan zbeganim obrazom. — Vi ne vete kak bi mi pomagali? Pač..., samo vi lejko pomagate siromaškoj vdovici. V našoj vulici stanüje novi sluga od sodnije. Ne naš človek, s preka je, ali i tak zadosta pameten i pošten dečko. On mi je povedao: „K vučiteli pojdite, v Lakoš. On vam prepiše pravico v slavski jezik; kaj vam napravijo v Lakoši, to odnesite na Civilni komisarijat, drügo že opravi naša gospodaˮ. — No, če je novi sluga od sodnije povedao to, potem bo najbrž pametno i dobro. — Gospa me ne püstila do sape; dale je razlagate svojo vučenost: — Ne bo več tak, kak inda sveta. Zdaj Slovenci dobijo velko penzijo... Moj mož je bio zadnji slovenski vučiteo v Velkoj Polani. Napravo sem prevode vogrskih listin, vse lepo zložo i zapro v novo koperto: . — Dvajset kron plačate gospa, pa posebi kolke. Mislo sem, da sva opravite i se lejko poprimem svojega dete. Zmoto sem se. Gospa je najmre trdo sedela na svojem mesti i kak v začetki z nevarnov naglicov orala pred mojim obrazom s kazalcom: — Ešče edno pravico mi morajo napisati. Moj pokojni, Bog njemi daj dobro düši, je bio zadnji slovenski vučiteo v Polani. Samo telko časa je včio, dokeč so ne močno pritiskali Vogri, ka po slovenski ne sme dale. — I potem? — I potem? Vmro je od žalosti. Sveta istina ! Bio jé pravi slavski človek iz Čakovca! — Gospa, — sem se brano toga novoga opravite, — samo od vas čüjem, kak dober Slovan je bio vaš mož... — Se zna, ka samo od mene. Vas ne bilo na sveti, kda je on že davno počivao na törjanskom cintori. Zobston so bili vsi izgovori, morao sem napisati novo »pravico". Gospa bi rada mela na spisi moj podpis, pa štampilko, ali pri toj točki je ostalo trdo srce sodnoga tolmača. Stem sva se ločite, naj prosi podpis ali pri törjanskom župniki, ar so oni bili predsednik šolskoga stolca v Velkoj Polani, ali pa od občinskih poglavarov, šteri zagvišno znajo „ka je pokojni gospod samo telko časa včio, dokeč je šlo po slovenski i včasi vmro, kda so pritisnoli Vogri, ka ne sme tak dale naprej..ˮ — K gospodi Sakoviči pojdem, se je odločila gospa. On me dobro pozna i podpiše zagvišno. Od Lakoša do Törnišča je duga pot, posebno kda se je drži sproto-lešnje blato. Gospodske kočije vajena gospa se je brez skrbi i z mladostnim ognjom podala na dugo pot, proti lepomi cili, do velke penzije. Kak je prište v Törnišče, ne vem, istina pa je, ka je proti večeri pali klonkala na moje dveri: — Rešeno je...! je vzdihavala blatna do kolen. — Itak je podpisao gospod Sakovič? — On? Tisti čaren grobijanec? Skoro da me je ne süno iz pisarne. Predgao mi je, ka siromaško lüdstvo ne bo plačüvalo dače za to, ka bi penzijo davali starim babam, štere itak majo svojo vrednoščo. Pomislite... takša nesramnost? Ka to briga törjanskoga plevanoša, če mam vrednoščo, ali ne? Ali to, da zakaj plača i komi plača dačo kmet iz Polane? No, povedala sem svoje tomi „gospodiˮ i zaloputila dveri tak, ka se je potrošo tisti stari törjanski kürnik, šteromi pravijo — farof. Pa sem šte. — — Sem, k meni? V Lakoš? — Kaj šè! V Velko Polano. Tam so lüdje...! Poštenjaki! Vsi so Poznali pokojnoga, vsi so ga hvalili. Vsi so podpisali svedočanstvo, kda sem povedala, ka je vaše delo. — Ste povedali možakom kaj je v svedočanstvi ? — „Zakaj?ˮ se je čüdite gospa. „To je vendar nepotrebno. Polančare pravijo, da skoro vsaki den njim prinesejo takše pravice za podpisat. Hvala Bogi, minoli so časi, kda je samo gospoda podpišüvala, se zna, za dobro plačo. Dnes siromak tüdi lejko podpiše, — zobstonˮ. Srečna i zadovolna je bite gospa. Zobston sem se brano, pobožala me je po sühom obrazi i hvalila: Vi ste pravi gospod. Takši bi mogli biti vsi. Ne pa takši, kak tisti čaren razbojnik v Törnišči, šteri nema niti telko olike, ka bi podpisao siromaškoj vdovici nedužno svedočanstvo. To je bilo moje prvo srečanje s pokojnim törjanskim gospodom župnikom Sakovičom. Tistim agrarnim intere-sentom, ki peneze nazaj dobijo. Peneze samo tisti dobijo nazaj,, šterih pogodbe neso odobrene. Ne dobijo nazaj penez, ki že majo sodnijske sklepe, ka je zemla na nje vpelana. Tem se samo tak lejko pomaga, ka se prosi za nje, ka lejko na dugša leta odplačüjejo, na menši intereš i mogoče, ka se njim, kaj püsti, to zadnje pa gotovo ne. Ali od toga bomo si drügoč gučali. Te vrstice se tičejo samo tistih, ki nemajo sodnij-skih sklepov, to je šterih pogodbe neso odobrene, ar stalne pogodbe neso podpisali. Tem interesentom naznanjao!, da njim ide nazaj nesamo šuma, nego tüdi intereš. To je najmre laž, štokoli jo širi med vas, ka te komaj v 12 letaj dobite nazaj peneze, če od intereša ne odstopite. To je laž. Vam ide šuma i intereš. Naša zadru- ga vas je vsikdar zagovarjala, pa , vas zagovarja tüdi zdaj, čeprav je žéla dosta Čarne nezahvalnosti za svoje trüde. Vsem, ki mate peneze nazajdobiti, naznanjam, da če kaj ne razmite, pridite v sredo 9. maja v Črensovce v Naš Dom ob 9 predpoldnom. Tü vam z rečjov ešče ednok vse razložiti!. Klekl Jožef, predsednik agr. zadruge, j Na znanje. Naznanjamo vsem, ki želejo oglašati v Novinah, da lehko oddajo svoje oglase v Prekmurskoj tiskarni pri g. Hahn Izidori v M. Soboti. Oglasi se morajo proti plačati. Z ednim naznanjamo, da lepe molitvene knige i cerkvene pesmi dobite pri g. Hahni v Prekmurskoj tiskarni za firmo. Dobite od cerkvene oblasti priporočene krasne molitvenike dr. Pečjaka: »PRI JEZUSI)" 256 strani, za 9 Din. »VEČNO ŽIVLJENJE" 608 strani za 20 Din., z zlatov obrezov 28 Din. Cerkvena ljudska pesmarica 87 strani z lepimi cerkvenimi pesmami za vsako priliko košta samo 3 Din. Naročite si je lejko tüdi pri č. sestrah, Križova 4, one vam je poskrbijo pri g. Hahni ali v Črensovcih na upravi naših listov, ki vam je isto poskrbi pri njem. Vredništvo i uprava Novin v Črensovcih. Politični pregled. Francoski zvünešnji minister Barthou je obiskao Polsko i Čehoslovaško. Francija je znova stopite na. staro pot i poiskala svoje stare zaveznike, Slovane, od šterih jo je štela odtrgati talijanska politika. Francuski zvünešnji minister Barthou je pri svojem povratki v Pariz izrázo zadovolstvo nad uspehi svojega obiska v Varšavi i Pragi. Na kolodvori so ga počakali poleg visokih francuskih dostojanstvenikov poslaniki Polske, Čehoslovaške, Jugoslavije i Türske. Francuzki zvünešnji minister Louls Barthou je dao izjavo, da Mala Zveza predstavla veliko moč. Med drügim je pravo: »Gda Znamo, ka ščemo, i gda v tom smisli postopamo, te mamo takšo moč, od štere se odbija predrznost i štera zjalovi skažlivost vseh namer." V Austriji so za 1. máj razglasili novo Stanovsko ustavo. Namen ma jako dober, morajo pa prle minoti leta, kak se bodo pokazali očivesni njeni sadovi. Za Rusijo delajo vnoge države, da bi bila sprejeta v Zvezo narodov. Potrebna njim je njena moč. Ne pomislijo pa, ka njena brezverska politika niednoj državi ne more Prinesti blagoslova, šterakoli se zdrüži ž njov. Španija. Predsednik nove vlade je Semper. Nova vláda se je 2. maja predstavila v parlamenti. P. Sutter: Šatan v Illfurti. istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Nekaj časa poznej se je zgodo spodobni dogodek. Za časa najbole silnih napadov sta dečka pogostokrat Vidla sedem sküšnjav, štere sta imenüvala za „bela bitjaˮ ali za „sedem norcovˮ. Leopold pa je ešče včasi vido Osmo bitje, štero je imenüvao »majstra". Neki den so se pali prikazale sküšnjave (törkle) i njemi oropale pojas sv. Jožefa, šteroga je meo močno zvezanoga okoli tete. G. plebanoš so ga pitali, kama se je skrio pojas. „Išči!ˮ se je glaso odgovor. Plebanoš so vse preteknoli, posebno pod posteljov, ali nikaj so nej najšli. I na nadalna pitanja so dobili vsikdar isti odgovor: „Išči!ˮ Za en mesec so ga dühovnik šče ednok pitali, kama se je dönok pojas zgübo. „Iščite ga v blaziniˮ, je odgovoro. I zaistino so ga najšli v blazini čista vküp zasükanoga, tak da je nej bio vekši kak kamena kruglja, s šterimi se mlajši zmenjajo. Leopold vendar ne mogeo toga po-jasa razvezati i tak zasükati, to bi mogli vpamet vzeli gospod plebanoš, šteri so dobro na njega pazili. Ednok so šteli vösprobati Leo-poldovo glüpost, zato so sklenili,' da v bližini njegovih vüh nikelkokrat strelijo s pištolov. Ali vseli, gda so šteli pištolo v roke vzeti, je nekam zginola. Dugo so jo zobston iskali. Nazadnje so pozvali Jožefa rekši: „Jožef, pomagaj mi iskati, pištolo!ˮ Mali je pribežo i pravo: „Tam v koti leži vaša pištola.ˮ Dühovnik so se čüdivali, gda so najšli pištolo na tak nenavadnom mesti. Nabili so jo i petkrat strelili blüzi vühe Leopoldove. Te pa je nika nej čüo. Ešče je pitao drüge, zakaj gospod plebanoš ne strelijo, i dodao: „Ve znam, nevejo Šatan je ednok odkrio, da je zato oropao Leopolda poslüha, ka ne bi čüo opazke lüdi, šteri so ga pomilüvali i se za njega starali. Nego pri napadi je dobo vseli poslüh i je čüo tak dobro, kak njegov brat. Glüpost je minote ščista te, gda je bio oslobodjeni, kak je to šatan sam tüdi naprej povedao. XV. Orožnik Schini se je ogno. Poleg stražameštra Wernera je bio v Illfurti šče drügi žandar, nekdašnji oficir pri pešakaj, šteri je meo vnogo odlikovanj i se je imenüvao Schini. Bio je Protestant i se je nor-čaro z dogodkov v Burnerovoj hiži, posebno pa iz trum tühincov, šteri so oddaleč prihajali, ka bi vidli, kak je on pravo, „norčaste burkeˮ dvej dečkov. Ar pa ma vsakši človek nikšo mero zvedavosti, bi pač tüdi Schini jako rad, ali neopaženo vido, ka vse se dönok tam godi. Zato je ednok proso svojega stražameštra za dovolenje, ka bi smeo dečka obiskati. „Ja iditeˮ, se glasilo dovolenje, „ali v kmici i v civili.ˮ Werner je, kak Uradna oseba, Od maja I. stanejo Novine na leto 16 Din., na mesec 2 Din., na sküpni naslov. 6. maj 1934. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Globoka Zahvala. G. Benko Jožef, nar. poslanec je s plemenitim darom podpro dobrodelno kühinjo za siromake v Soboti, Križova 4. Odvezao se je najmre, da vsaki mesec pokloni vu 500 Din vrednosti kühnji mást i meso. — G. Hartner Ferdinand, župan velike občine Murska Sobota, je pa poklono za den otvoritve 100 kg. mele. Obema dobrotnikoma se je predsednik našega odbora že osebno zahvalo za velikodüšni dar, tem potom se pa tüdi odbor zahvalüje. — Odbor Doma sv. Frančiška. Dolnja Lendava. Naša vogrska deca z veseljom popeva Slovenske cerkvene pesmi. Gospod dekan je že vnogo cerkvenih pesmaric razdelo. Dobro bi bilo, če bi nacionalna društva podpirala to delo. — Za kaplana je poslan k nam od višje cerkvene oblasti g. Bakan Štefan, dozdajšnji ekspozit na Hotizi. Edenajset jezero düš broječo faro dva dühovnika nikak nesta mogla opravlati, zato njima je mogo 'bit prideljen tretji na pomoč. G. Bistrica. Naš organist, Žižek Joško, ki je zdaj zvršo tüdi zadružni tečaj, je dobo v državnoj düševnoj bolnici v Kovini slüžbo. Pobožnomi mladenci čestitamo. M. Sobota. Srezki načelnik g. Lipovšek Gašpar je ozdravo od teške bolezni, samo slab je še, a vendar že dela v uradi. — Narodni poslanec g. Benko Jožef je dobo izvozno pravico tjedensko za 2 vagona svinj v Anglijo. To je velika dobrota za naš, kraj, gda Austrija vsikdar menje svinj potrebüje. Edno je samo za želeti, najmre to, naj se svinje küpüjejo v prvom redi v Slov. Krajini. Smrtni slučaj. Vmrla je v Soboti v 69 leti starosti po sedem letnom betegi gospa Arvai Matilda. Drüžini dr. Vályi Aleksandra, odvetnika i Arvai Vincenca naše globoko sožalje. Črensovci. Plüčnico je dobo veren kočijaš agrarne in gospodarske zadruge v Črensovcih, Kustec Matjaš. Zdravi ga dr. Klar Franc iz Dolnje Lendave. Stanje se njemi je že zbolšalo. Vučagomila. Šume grofa Szaparija sta küpila na licitaciji veleposestnik g. Hartner Geza i dovica od pokojnoga Dobrayja, hotelira v Soboti. Kmetje, kim po zakoni v prvoj vrsti idejo šume, ar jih nemajo, neso prišli zraven, ar se je zahtevala kaucija stojezero dinarov v gotovini i ar se je ne dovolila odaja na falate, nego samo sküpno. Kmetje so vložili priziv proti odaji. Za povračilo pravdenih stroškov Novin je darüvao Sobočan Matjaš z Žižkov 5 Din. Bog povrni! Pomočnik bana za naše sirote. Dr. Pirkmajer Otmar, Pomočnik bana, je darüvao za naše sirote na Dom sv. Frančiška 50 Din. Dober Bog naj njemi dobroto povrne z obilnov milostjov na tom sveti i z večnim plačilom na drügom sveti. delao svoje obiske v uniformi. Ali Schinijov obisk je bio čista zaseben i skriven. Zato si je sposodo civilno obleko i je v mraki šo k Burnerovim. Ar je pa tam bilo vnogo lüdi, je mogeo v preklti čakati, ka na njega red pride. Čakanje pa ne trpelo dugo. Dečka sta ležala v gornjem nadstropji na posteli. Tü se je eden od njiva oglaso i pravo tiho: „Mati, idi v prekim ; zdolaj na stubaj stoji žandar Schini. Pripelaj ga skoz teh lüdi sem gori, je že tak dugo časa, ka smo ga ne vidili.ˮ Mati je vzela posvet i šla. Ar pa je bio žandar v civili, ga je nej spoznala. Venovša se, je pravila dečkoma, ka sta se zmotila. „E kabi, kabiˮ sta kričala oba, Schini je tű, je v civili. Zdaj je šo oča pogledat. V istini je žandara najšo i ga proso, naj ide gor, ar ga dečka želeta. Ta vest je zadenola žandara kak strela. Vido i čüo je že zadosta. Brž se je povrno domo. Komaj pa se je oča vrno v hižo, sta dečka kričala: „Aha, papa, Schini se je nasmolo.ˮ Žigosanje lagvov bo v Soboti maja 12 in 13 pa junija 11 ino 12. Na podporo Novin je poslao Horvat Štefan, Douzies, Maubeuge, Francija, Din 10 .- — Dajč Karol, Širine, Din 6, Horvat Etelka, küharica Zagreb, Din 6. Bog plačaj! Na spomenik + Dr. Ivanoczyja je poslao Horvat Štefan, Douzies, Maubeuge, Francija, Din 20. — Hvala. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 11 do 20 aprila 417 moškov i 253 žensk. Marijini Listi i Marijikini Ogračeki za mesec april i maj so razposlani. Kak vidite, so jako lepi. Mladina, segaj po Ogračeki, tvoja nebesa so v njem. Dekle pazite. V Soboti zbira neki gospod dekle delavke i njim drži govore pa njim oblübla dom. Tüdi proti našim Novinam guči, ka prej v cerkev vabijo na den trikrat, „a z lačnim želodcom kak te dekle hodile.ˮ Nišče za siromake ne noso teliko lübezni v srci kak Kristuš i za njim njegova Cerkev. Samo tü je pomoč. Naš krščanski list pa je v slüžbi Kristuša i Cerkve njegove, ki lübezni ne predga sama nego jo deli. Deklice pazite! Prek stojezere dinarov en tjeden. Što je to zaslüžo? Naši delavci so teliko plačali za potne liste v Francijo. Eden najmre stane s vsemi taksami 265 Din., i petsto se jih je izpostavilo samo en tjeden na sreskom načelstvi v Soboti. Ogromno delo! Ogromni stroški! Tešanovci. Aprila 22 je obdržala pri nas jugosl, nac. organizacija svoj sestanek, na šterom je poročao g. Benko Jožef, nar. poslanec od moči organizacije. Edna kotriga organizacije je nato pitala g. poslanca,: če smo pa tak močni, ka nas je 3000 v njej v Gornjem Prekmurji, zakaj je pa te proti vsem tem zmagalo pet rorašov, ali dimnikarov, ka se njim je plača povekšala na tisto višino, kak je bila te, gda je meter pšenice koštao 500 Din. — Tešanovčar. Trnje. Dete Prša Andraša, tri leta stara deklička, je prišla pod kola z gnojom naložena. Gda je dete brek-nolo, so stavili krave i dete vzeli s pod zadnjega kola popolnoma nepo-škodüvano. — Lejko bi se pa zgodila velika nesreča na križapotji na zavoji, kama je prileto motor z belicami med kravji i konjski voz. K sreči je kočiš kobile v zadnjem hipi porino v en-kraj, ovak bi se vse spoklalo. Naj motorje Počasi vozijo v vozkih vulicaj i dajo glasna znamenja. Nedelica. V nedelo v noči so se pá spoprijali naši dečki. Pri Ružiči je bila veselica, pri šteroj so naši regrutje pokazali svojo moč. Bili so se tak, da smo mogli vnoči bežati po žandare v Törnišče. Črensovci. V Soboto 28. aprila se je zaklüčo Singerov prikrojevalni tečaj. Tečaj je vodila gdč. Mici Ko-govšek iz Ljubljane. Razstava, ki so jo priredile tečajnice v Našem Domi, je pokazala, ka vse so se navčile naše dekle. Gospodičini se tečajnice najlepše zahvalijo za vso njeno požrtvovalno de- Kda se je povrno na žandarsko postajo, ga je predpostavleni pitao: „Ka, ste že tü? Ka ste pa vidli?ˮ „Nikaj sam ne vido, ali čüo sam, i to mi je zadosta.ˮ Zdaj je pripovidavo, kak je dečkoma bio poznan, čeravno ga šče dozdaj nesta mogla viditi. „Ali to mi je nerazmlivoˮ, je nadalüvao, „naša vera prepovidavle vero v comprnije, ali kak si naj to razlagam? Ka pa či dečki majo dar nadnaravnoga gledanja?ˮ Od toga dneva naprej se je nej več smejao tomi dogodki. Za nikelko dni je prišo dečka obiskat nekši mož iz sosedne občine Spechbacha. Pot ga je pelala mino goric, šterih trsje je bilo puno presladkoga grozja. Prijela ga je močna sküšnjava, ka bi segno po ednom grozdeki; ali kak dober kristjan se je premagao i šo dale. Komaj je prišo k dečkoma, že sta na njega kričala oba: „Istina, to so ti bili lepi grozdeki! Zakoj si ne ednoga vtrgno ?ˮ Lejko si predstavimo, kak se je obiskovalec tomi čüdivao. (Dale) lo i njej želejo šle mnogo uspeha tüdi indri. — Dečki kat. akcije iz Črensovec nastopijo v soboto 5. v krčmi »Krona" večer ob 8 z igrov. Vodi je g. kaplan Bejek. Proslava sv. Janoša Boska v M. Soboti. Pred svetkom 29. aprila se je vršila v lepoj sobočkoj farnoj cerkvi tridnevnica, štero so v punom števili obiskavali verniki. Vsaki den v tridnevnici je bilo okoli 400 sv. obhajil, zadnji den v nedelo pa okoli 800, tak da je sprejelo Gospodovo telo okroglo 2000 düš v teh dnevaj. Predge so meli v tridnevnici g. Dr. Volčič Franc, ravniteo Marijanišča iz Veržeja. Predgali so: Sv. Janoš Bosko: mož vere, mož žrtve, zátajüvanja, mož lübezni. V soboto večer se je razvila velikanska procesija iz farne cerkve v Martinišče, v šteroj so nesli ostanke sv. Janoša Boska Slepec Ivan, kanonik. V nedelo so obdržali rano predgo g. Kos-telec Alojzij, ravniteo zavoda od sv. Janoša Boska, ki je Oča vseh nas, cele cerkve i zahvalen za vsako dobroto, štero njemi skažemo s tem, da podpiramo njegovo delo za rešenje düš. Iz Martinišča se je zdignola velikanska procesija i Šla v farno cerkev k velkoj božoj slüžbi. Velika farna cerkev se je popolnoma napunila. Jezeri i jezeri naroda so prišli od vseh krajov Slov. Krajine i napunili popolnoma ne samo cerkev, nego tüdi obširno okolico cerkve. Predgali so g. Klekl Jožef, urednik Novin od sv. Janoša Boska, ki je meo dva namena v svojem živlenji: a) postati Jezušov dühovnik i b) kak takši rešiti mladino, da bo mela živlenje düše v sebi, to je miloščo posvečüjočo. Drüge rešitve nega za mladino. Velko sv. mešo so slüžili z dvorbov mil. g. Slepec Ivan, č. kanonik. Popoldne ob pol treh je predgao mladini, ki je prišla na stotine i drügoj velkoj vnožini na dvorišči Martinišča g. Jerič Ivan, dekan iz Dol. Lendave. Povdarjao je, da mladina mora postati Kristušova. Takša pa postane samo po živoj veri.. Za mladino se vleče od najvišišega komunista do najvišišega kapitalista vse. Pa mladino Kristuš mora dobiti, ar je njegova. Omeno je H. ofenzivo pri Soči, pri šteroj je mladenec dobo najvekše Odlikovanje za svoje junaško oponašanje. I gda ga je divizijonar pitao: kak si mogo ostati v tom og-njenom pekli tak miren, ka si še knige čteo, je odgovoro: mislo sem na Boga. Mladina Slov. Krajine mora postati sv. Janoša Boska mladina, da po njegovom zgledi i njegovoj priprošnji postane mladina Kristušova. Po večernici je bila akademija na č. Sv. Janoši Bo-ski, pri šteroj je slavio svetnika g. Bajlec Franc, odvetniški pripravnik. „Lüdski oder, list za poglobitev našega igranja. Izšla je 3 številka toga meseč-nika, ki ga izdaja „Založba ljudskih igerˮ v Kranji. Ta številka je vsa posvečena vüzemskoj igri. Uvodni članek (Vüzemska igra — začetek modernoga teatra, Niko Kuret) zanimivo navezűje ves pokret Založbe na liturgijo Cerkve in na začetke modernoga teatra. Ostali članki (Davorin Plantarič, Matija Munda) se podrobno bavijo z vprizarjanjom Pasijona ino prinašajo momente, ki se pri nas dozdáj še niso nikde izpovedali. Številka poroča tüdi o oberammerganskom Pasijoni ino prinaša zanimive razglede po tüjem sveti. Odkritje so gotovo izvajanja o hrvačkom katoličanskom teatri. Dragocen! so štatistiki podatki naših iger za mesec februar, kak je dozdáj še níšče ne izbiro. List vala letno 20 D., vsa izdajanja (list in štiri knige) pa 60 D. Dobrodelna kühnja se je odprla v Soboti na sv. Boska Janoša proslavo dnes tjeden. Obiskalo jo je okroglo sto lüdi. Siromaki so se brezplačno nahranili. Zgübila se je ročna torbica rdeča. V nedelo 29. aprila 1934. popoldne ob pol treh se je zgübila na poti od bolnišnice po Kolodvorskoj vulici i Aleksandrovoj cesti do hiše g. Turka mala rdeča ročna torbica. Notri je bio rožnivenček v máloj škatlici pa eden robček. Ar je rožnivenček spominski, se pošteni najditeo prosi, da torbico izroči v Domi sv. Frančiška Ktižova ul. 4. Najditeo dobi primerno nagrado. Nesreča pri zidanji. Švajcer Maričika, 16 letna deklica pri zidanji evangeličanske cerkve v D. Lendavi je spadnola doli z 10 metrov višine, gda je vodo nesla gor po lestvici. Vrazila se je v večih mestih, posebno pa se je močno stukla po nogaj. Smrtne nevarnosti nega. Smrtna kosa. Smrt je pokosila v Soboti trgovca Gašpar Jožefa. Bog se smilüj njegovoj düši. Novine so naraste za komadov: 1 v Pusta Brestovaci, 1 v Veržeji, 1 na Sr. Bistrici, 1 v Turnišči, 1 v Gančani, sküpno za 5 komadov. V M. Črncih i v Bakovcih so edne odpadnola. — Uprava. Hitro, da ne bo prekesno! Časopisi den za dnevom poročajo od slučajov nagle smrti. Zadnji čas so poročali: Blüzi M. Nedelje so bujli ednoga dečka, pri Hočaj je dečko po neprevidnosti strelo neko deklino, v S. je Sneha po prihodi od zdavanja po nesreči dobila strel v glavo itd. Kak naglo pride smrt! — Kak dugo bote ví živeli? Ne vete. Mogoče računate, da še 10, 20, 30 ali še več let, pa pride nesreča i ste mrtvi. Nesreča se lehko vsakomi i povsodi primeri. Eden lehko spadne s štal, drügi s kol, tretji se močno vreže, štrtoga zadene boži žlak itd. Ne vete teda, kak dugo še bote živeli. Zato pa se za vsaki slučaj zasigurajte. Taki se dajte zavarovati pri posmrtninskom zavarvanji »Karitas". Tak rešite svoje domače v slučaji nagíe smrti velke stiske, ar jim bo zavarvalnica v kritje pokopnih stroškov izplačal zavar-valnino. Ne zamüdite niti ednoga dneva ! Kim mlajši se date zavarvati, tem vekša bo zavarvana šuma. Zavarjete tüdi leho svoje starše, deco, sorod-nike, znance itd. Samo zdravi morajo biti. Vsa potrebna pojasnila 'dobite pri domačih gg. düšnih pastiraj, pri zastopnikih, pri vodstvi Karitas v Maribori (Orožno va u. 8). Za Slovensko krajino se iščejo zastopniki. Što bi bio pripravleni sprejeti zastopstvo, naj se zglasi na uredništvi Novin v Črensovcih ali pa piše na naslov: Karitas, Maribor, Orožnova u. 8. Uredništvo da tüdi vsa drüga pojasnila. KRATKI GLASI. Lepa 25 letnica. Pred kratkim je cerkvena oblast imenüvala dr. Vraber Maksa, mariborskoga kanonika za stolnoga prošta. Pred 25 leti so bili kaplan v Žalci i ustanovili tű Marijino drüžbo. Na špomin toga dogodka so se 8. aprila zbrale Marijine drüžbenice v lepoj romarskoj cerkvi v Petrovčaj, kje so mladini držali navdüšen govor g. stolni proši. Povedali so njej, da posebno v denešnjem pokvarjenom časi se mladina mora zdrüžiti v dobra krsčanska društva. Lepo je bilo za človeča srca, keliko bole pa še sladko za Marijino i Bože srce, gda je mladina obojega spola sprejela z rok g. stolnoga prošta sv. obhajilo. V Parizi so začeli zidati lepo cerkev na čast novomi svetniki svetomi Bosko Janoši. Pred 50 leti je svetnik obiskao Pariz i zdaj na špomin toga obiska so se verni Pari-žani odločili, da svetniki vrnejo obisk z lepov cerkevjov. Pomotoma so odpelali v Londoni gospo Anny Landsdon v norišnico. Vodstvo norišnice je zato tožila i sodišče njej je posodilo 226 jezero dinarov, ka je 10 vür bila gost norišnice. Mali Andreja, ki je lani v sredo po Beloj nedeli vmoro svojo ženo, so letos na isti den obesili v Novom mesti. Molitvam svoje vmorjene pobožne žene se ma zahvaliti, da se je spokoro i kak spokorjeni grešnik stopo pred večnoga Sodnika. Na policiji v Zagrebi i v Bečiv dvema Cerkvoma so hüdodelniki nalekli bombe, štere pa zvün menšega kvara na poslopji drüge nesreče neso napravile. V Stoprcah pri Rogatci je bilo gostüvanje. Bio je povablen tüdi plivanoš. Iz veselja so strelali v zrak. Plivanoš ne bio vajen strelanja, zato je ponesreči zadeo samo sneho v prsi, štera je teško ranjena pripelana v celjsko bolnišnico. Svoje ovčice sta vračila misijonara 28 letni Dupont v Novoj Kale-doniji i 34 letni Seynaeve v Afriki proti tifusi. Beteg se je pa prijao oba i sta mlado živlenje darüvala za svoje ovce. V Hakodate japonskom mesti so dozdáj izkopali 2400 mrtvih, štere je potres zasipao pod razvalne hiš. 4 NOVINE 6. maja 1934. PO DRŽAVI. Svoje troje dece je vmoro poštni uradnik Loške Mirko v Zgornjoj Šiški pri Ljubljani, ar se njemi je zmešalo v glavi. Spomenik krali Petri I. Oslo-boditeli bodo postavili v Beogradi. Poziv so podpisali cerkveni dostojanstveniki vseh vereizpoved i drügi vodilni možje v državi. Šume v ognji. V Bosni v Čaj-niškom okraji so se vužgale šume. Zgorelo je 2 in pol milijona kvadratnih metrov šume, pripravne za stavbeni les. Kosti branilcov Belograda so z velikov žalnov slovesnostjov zakopali v častno mesto. OKOLI PO SVETI. Francoska socialistična banka je prepadnola. Voditelje delavcov so svoje milijone pravočasno zdignoli, Siromaški delavci pa svoje teško spravlene prihranke zgübili. Kje pač nega vere, nega tüdi poštenosti. Trocki izgnan z Francije. Bivšega voditela komunistov v Rusiji, je izgnala francoska vlada. Ne znati kam bo šo, ar ga niedna država nešče sprejeti. Ki je pregnao Boga iz človeči düš, je sam tüdi pregnan iz držav, vse se ga branijo. Pravičen je Bog. PREKOSNICE. Oča, daj mi dinar, ka v zverinjeki poglednem tisto veliko kačo. Ve maš doma rešpekta, pogledni skoz njega glisto, pa si vido veliko kačo. Zdravnik mi je svetovao, naj bole šparavno živem. Pa ste ga bogali! Šo sam k falejšemi zdravniki. Povej mi Markec, keliko kosti maš v teli? Sedemdeset tri, gospod vučiteo. Tü si pa sfalo, zato, ka samo 72 mamo. Ne, gospod vučiteo 73, ar sam dnes pri zajtrki edno požro. Zdaj se pa pošteno zvračim, ne jem skoro nikaj, pijem pa samo vodo. Te pa pridi k nam večer za gosta. Dajte mi edno spico. Nemam, rajši vam posodim ben-zinski nažigač. Da si pa ž njim ne moremo zobi trebiti. Naznanje vsem! Odprli smo dobrodelna kühinjo v Soboti, Krížova 4. Staro Martinišče, v šteroj dobi vsaki za 2 Din 50 par obed brez mesa i za 4 Din. z mesom. Namen kühnje je pomagati siromakom i vodijo jo sestre z drüžbe sv. Križa. Vsaki, ki žele dobiti v njej obed, se mora vsaki den do 10 vüre prijaviti. Smilena srca podpirajte z dari to napravo. - ODBOR. VAŽNO! Tem VAŽNO! potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po neverjetne nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovcu z usnjem v DOLNJI LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemsklh tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna In najstarejša trgovina z usnjem. Službena naznanila. Delavcom na znanje. Že zopet se širijo vesti o pobiranju podkupnine, ki jo baje jemljejo oni delavci, kateri dobijo pogodbe iz Francije in najemajo po naročilu delodajalca še druge delavce za poljedelsko delo. Resno se svari vse take delavce, da od drugih sodelavcev, katere nameravajo spraviti s seboj na delo v Francijo, ne jemljejo nikakih podkupnin (mite), ker to ni dovoljeno. Vsak tak delavec je dolžan, če že koga sprejme, to storiti popolnoma brezplačno in z dobrim namenom pomagati svojemu bližnjemu. Naj se ne ozira nihče na trenotno gmotno korist, temveč na dober ugled naših delavcev. Predvsem je dolžnost vsakega, ki ima priložnost potom svojega po-znanstva pridobiti delo večim delav-cem, da vzeme dobre, poštene in marljive delavce ter tako pripomore še drugim priti do zaslužka. Vsak si naj zapomni to, da nobene nepošteno dejanje ne more ostati prikrito in da se prej ali slej izve. Proti vsakentu, ki bi za posredovanje jemal denar, se bo postopalo v smislu obstoječih predpisov in bo v bodoče izkljüčen od posredovanja v Francijo. Borza dela ne bo dovolila, da bi razni brezvestni ljudje na nje rovaš zlorabljali uboge delavce. Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti. Pripovedka z lotmerške okolice v njenom narečji. Kak je en kmet mrtveca zbudjo pa vraga vün zganjo. On stopi k mrliči, pa mahne z vsoj močjoj s palcoj po njegovih plečaj pokojnik pa na nikšo vižo neče gor vstanoti. Lüdi to strašno razdraži, pa tega „čüdodelnikaˮ fest s palcoj „namažejoˮ po plečah. On se zagovarja pa pravi, ka ga je nekši Dündek nalogo, pa mu reko, da tota palca mrtveca zbüdi, pa je za njo do 500 ranjški. Lüdje so to „uncajgaliˮ gospocki, kera je poslala na pozved štin-dare, keri so Dündeka soboj vzeli. Dobjo je zavolo „petriganja“ lep tringet, tri mesce fraj kvantir v špehkamri. To si je tak k srci gno, ka je grato nevarno betežen, kak da bi se ga ha-pjo tifus. Žena ga trüca, naj gre v štampet, da se vüni ne razhladi, da je mejo vso glavo vročo. Pa je čim duže bol začejo besneti, da je že ne več znala, skim bi ga vračila. Pa si sama prisebi misli: kapa če je jega ne obsedjo sam bognasvari, da se tak premetavle na štampeti ? Doktora mu je ne mogla prignati, da je ne mela drobnih penez. Pa pride Güleš pitat, kak je z gverilom. Žena reče: „vište prijatel, v kakšnoj nevoli sen, malo potrpite ka ozdravi, da ga je vrag obsedjo.ˮ Güleš betežnika pregledne, pa ženi reče: „Jaz bom od vašega moža vün zegno vraga, če te mi potli dug gverali.ˮ Žena reče: Prav lepo vas prosim. Te eno večer soboj vzeme kozla, ga drži za zadnje noge no z glavoj navzdol pa ga pokaže skoz okno. Kozel se grozno dere, Güleš pa pravi: „Zdaj je hüdič vašega moža zapüsto.ˮ Dündek mu veselo dužne peneze gvera. Da nihče nebi zno za toti švindel, je Güleš kozla zaklo. Kak je negda vrag enega tata v hlevi mantro ? V nekoj vesi je en virt podfüjtro vekega prašička, ki ga je mislo za par dni bujti. Zadnjo večer pred kolinami ga zeženejo v eden zol (ozki hodnik), ka bi ga leži zgrabili, da je prašiček bijo jako veki, hlev pa mali. V hlev pa so namesto prašička djali velkega kozla, kerega so negdi küpili. Za prašička seje zanimo eden dugoprstnik v drügoj vesi, pa skleno, ga zadnjo noči vün z hleva vkrasti. Tisto večer pride k hlevi z enin kolegom, keri ga spüsti v hlev, pa zarigne dveri, ka jima prašiček nebi vün vujšo. Ovi v hlevi šlata po vseh kotih pa išče prašička. Kozel se čüdnega gosta prestraši, pa se z rogli zažene v tata pa se začne grozno dreti. Tat pa od groze trepeče po vsem teli, moli grevengo (požalüvanje) v prepričanji, da ma ga hüdi v škram-plih. Znala sta ne, ka ma viri tüdi kozla. Njegov pajdaš, kda začüje toto muziko v hlevi, od straha pozabi dveri odpreti pa beži domu, tak kak da bi mu hiša bila v ognji. Za pol vüre potli grejo mimo nekši čehi, keri so meli po vesi „patroloˮ. Začujejo v hlevi čüden „koncertˮ pa grejo virta büdit. Gre k hlevi, odpre dveri, tat pa na kolenah prosi, naj ga reši vražjih škramplov. Virt se od smeha drži za | vamp (črvo), tati obeča, da ga nebo | naznanje, če od zdaj nikdar več nede kradno, pa ga püsti iz hleva. MALI OGLAS Küpi se vložna kniga stare kase, zdaj Prekmurske banke v Soboti v od 15—25 jezer dinarov vrednosti. — Pitajte na uredništvi v Črensovcih. TRGOVINA z vsov opremov in s stanovanjom, z ogradom i grüntom se taki oda. Pozve se pri Gerenčer Josipi, Genterovci, p. Dobrovnik. Küpimo smetano, k i sil a k Mlekarna M. Sobota. Hiša s trgovskim lokalom, stanovanjom in gospodarskim poslopjem v Kapci na prodaj. Podrobno se poizve pri g. Toplak Štefanu, trgovcu v Dolnji Lendavi. Cene Pšenica 95—100, žito 70, Hajdina 80, kukorica 75 Din. sto kg. Pri živini i svinjaj je cena nespremenjena; Vreme. Po vročini: Vlažno, spremenlivo, hladno. , Zahtevajte taki knigo od moje nove umetnosti prehranjüvanja, ki je že vnogoga rešila. Ona more poleg vsakoga načina živlenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašeo prenehata, teža tela se zviša pa po povapnenji sčasoma bolezen premine. Resni možje zdravniške vede potrjüjejo Prednost te moje metode i jo radi priporačajo. Kim prle začnete z mojim načinom prehranjüvanja, tem bole. Popolnoma zobstom i poštnine prosto dobite mojo knigo, iz štere bote črpali vnogo koristnoga. Ar moj založnik razpošila samo 10.000 komadov brezplačno, pišite taki. Zadošča dopisnica na spodnji naslov. Zbiralnica za pošto: GEORG FULGNER, Berlin-Neukölln, Ringbahnstrasse 24., Abt 527. Izjava. Izjavljam, da ni res, da bi bil gospod Matija Horvat abs. geodet v Črensovcih obsojen na tri tedne zapora radi protidržavnega rovarenja, kakor sem trdil v svoji naknadni vlogi z dne 15. II. 1933 k svoji pritožbi zoper občinske volitve v Črensovcih na upravno sodišče v Celju. Prepriča! sem se, da sem bil tozadevno mistificiran. Stroške kazenskega postopanja Kps 175/34 Sreskega sodišča v Dolnji Lendavi nosim jaz. Ta izjava se sme na moje stroške priobčil v „Novinahˮ. DOLNJA LENDAVA, dne 17. IV. 1934. ŠKOBERNE FRANC posestnik ČRENŠOVCI. Pošta. G. Novak Sidonija, M. Sobota. Ma-rijikin Ograček dobite v M. Soboti, Križova 4. Tam se naj dete zglasi vsaki mesec. - Vsem. Papir nam je sfalo, prosimo naše dužnike, naj plačajo naročnino, da ga moremo naročiti. V ednom meseci ga moramo plačati, zato ne odlašajte. - Fujs Marija, Bessede, Francija. Novine Plačane. - Haklin Veronika, Labesseire, Francija. Po banki Baruch smo sprejeli 18 Din 85 p. i spisali te peneze k naročnini. Penez za sv. meše i Dom sv. Frančiška ne smo sprejeli. V pismi nikdar ne po-šilaj penez, ka dosta človečih srak je na sveti. — Režonja Janoš, Parlgny, Francija. Komaj to tretje pismo sprejeli i peneze po želi razdelili. Prošeni naslov je sledeči: chez Mr, de Courbeville, 58 Rue du Canal, Roanne (Loire), France. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. ran