PoStnlna plačan* v gofovlbt
Maribor, sreda S. marca
Stav. 53 Late VII. WV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
tlredn^wvj m upm»«i Maribor, Ooaposfca »L tl / Talafoa uradnl*Wa S440,uprav« a*B0 Uhaja rasna nadaljo hi praznikov vaak dna ob 16. url / Valja nmantoo prejaman n upravi a* po poiti 10 Din. Oostavljan pa do« 18 Ota / Oglaal P®**"1*™ '	||
aprajema tadl oglasni oddolak Jutra- v Ljubljani $ Poitnl Sokova! raSua «k 1M06	77
JUTRA”
Vzroki ameriške gospodarske krize
ZDRUŽENE DRŽAVE NA USODNEM RAZPOTJU.
Instalacija novega predsednika ameriških Združenih držav Roosevelta se ie izvršila v gospodarsko skrajno neugodnem času. Prav v trenutku, ko je ^va demokratska vlada prevzemala posle od prejšnje republikanske, ie bil v naj več jem razmahu bančni polom. Dru-*a za drugo so ameriške banke in vele* tanke zašle v hudo krizo, naval na nji« tave blagajne je bil vsesplošen in seči k bilo treba po moratoriju. V bistvu je t0 Pač zadnji akt obupne krize, ki je zajeli ves svet in zato tudi Združenim državam ni mogla prizanesti. Nasprotno, Prizadela jih je še veliko bolj kaikor karkoli drugo državo, kar je pa popol-J'°tna razumljivo, če poznamo vzroke taize in strukturo USA, usmerjeno od vsega pričetka naseljevanja v naglo eks Noatacijo in gospodarsko razvijanje.
Takozvani »ameriški tempo« je Nastal že pred stoletji. Ogromne pokra tae so bile puste in prazne, zato so pri Sehenci stremeli z vsemi silami PO tem, ta bi jih čimprej poselili, kultivirali, Gradili ceste, železnice, vasi, mesta in Industrije. Skratka, hotelj so v najkrajšem času ustvariti Iz zapuščenih pokrajin Evropo — pa so ustvarili Ameriko! Enkrat započeti tempo se že po zakonu vztrajnost! ni dal več naravnim hotom zaustaviti. Tako sp raštla preko noči ogromna Industrijska^ trgovska, po-tadelska in bančna podjetja, in iz tako Pridobljenega kapitala so vstajala velemesta, dvigali so se f a ntastični n e-botičnlki. Razvoj enega je pospeševal razvoj drugega, in v enaki pregrešili je rastel tudi izvoz, spočetka slfovin, Potem polfabrikatov in naposled faibri-katov. Del tega izvoza je šel v Evropo, del pa v Azijo ter še bolj v Srednjo in ■lužno Ameriko, ki je bila še do nedavno docela agrarna. V produkcijo In eks-bort so vlagale banke ogromne kapi-tale in se s tem razvijale v gigautične denarne zavode. Ta razvoj se je do Svetovne vojne in tudi še do njenega konca, dasi v preorientaclji k vojni industriji in liferaciji, dvigal v vedno hitrejšem tempu. Rastel je tako, da je mogla Produkcija Združenih držav kriti v nekaterih vrstah od 50 do 75 In celo več Odstotkov svetovne potrošnje.
Po svetovni vojni pa sta nastali dve Usodni stvari: obubožanje Evrope In avtarkija. Konsuitn je v obubožanih državah padal od meseca do meseca, ht da
se zajezi razkrajajoča poguba nesorazmerij med izvozom in uvozom, da se vsaj kolikor je mogoče sanirajo trgovinske bilance, so te države segle po avtarkiji, to se pravi, da so skušale kolikor mogoče kriti vse svoje potrebe iz lastne produkcije. Avtarkija je upljvala kvarno na vse države, zlasti na_ industrijske države Evrope, še vse boli katastrofalne posledice je pa rodila za ameriške Združene države, ki niso izgubile le večine evropskega trga, temveč tudi trg v Aziji in v Srednji ter Južni Ameriki. Značilen je primer Brazilije. Se pred 10 leti je bila izrazito agrarna država in njen glavni izvozni produkt ie bila k a v a. Ko pa je pričel izvoz njene kave in drugih agrarnih produktov padati, je bila primorana omejiti tudi uvoz, to pa je mogla storiti najlažje na ta način, da Se pričela forsiratl domačo industrijo. Tako so v Braziliji, zlasti v Sao Paulu, ki šteje že čez milijon pre bivalcev, zrastle čez noč ogromne indu striie. In ta industrija je zopet omejila uvoz iz Združenih držav. Takih primerov bi pa lahko našteli še celo vrsto.
Produkcija USA, usmerjena v prvi vrsti na izvoz, je zašla v krizo. Tovarne so morale omejevati in ustavljati obra te, reducirati uslužbence in delavce. 8 tem se 3e avtomatično nižal tudi notra nji konzum. Neproduktivna brezposelnost je rastla v silne dimenzije in v produkciji investirani kapital bank je postal brezplodno vezan. Razpoložljivi denar se je manjšal in s tem obtok. No va posledica je bila tedaj: nezaupanje vlagalcev! Pričeli so vloge le dvigati, novih pa niso prinašali. Ta proces se je razvijal stalno v vedno večjem obsegu, dokler ni narastel v sedanjo katastrofo, ki zavzema oblike »ameriškega tempa«, sedaj seveda v pogubnem smislu. In kaj sedaj? Ali bo mogel Ro o se ve lt ta razvoj zaustaviti? Skoraj gotovo ne. Časi možnosti »ameriškega tempa« v produkciji in bogatenju so za vselej za nami. Potrebna bo temeljita preorientaclja v smislu normalnega po časnega poslovanja In rasti. Amerike, kakršno smo poznali doslej, je najbrže za vselej konec. Vsak razvoj ima svoje meje; ko jih doseže in prekorači, je dosegel maksimum in se mora nujno uravnotežiti, če noče prej »li slej popol noma propasti. Amerika je rta usodnem razpotju.	__________________
KRIZA PREDSEDSTVA PARLAMENTA. _ DIKTATORSKI UKREPI VLADE. KI PREVZEMA VSO OBLAST. — RAZPUSTITEV PARLAMENTA. — PRO-KLAMACIJA VLADE. - OST PROTI SOCIALISTOM IN NARODNIM SOCIALISTOM.
DUNAJ, 8. marca. Zaradi krize v dunajskem parlamentu, ki je nastala preteklo soboto z odstopom predsednika dr. Rennerja in obeh podpredsednikov Ra meka in Straffnerja, je zašla vsa avstrij ska notranja politika v zelo kočljiv položaj. Ker zvezni kancefat dr, Dollfuss ni hotel več gledati bratenja socialnih demokratov z nekaterimi meščanskimi strankami, je segel po sredstvih, ki niso v soglasju z ustavo in ki zelo spominjajo na dogodke v Nemčiji. Na včerajšnji popoldanski seji je ministrski svet razpravljal o položaju in sklenil v obrambo miru in reda v državi prepovedati prihod v Avstrijo vsem ekstremnim radikalnim agitatorjem, pa naj si bodo to komunisti ali pa narodni socialisti, dalje se absolutno prepovedujejo vsa zborovanja, sestanki in obhodi najmanj do jeseni, prepoveduje se vsak prenos političnih govorov iz tujine po dunajski radio-postajl (Ravag) in končno se odrejajo najostrej ši ukrepi proti onemu delu tiska, ki s svojim pisanjem stalno vzbuja sovraštvo in zaničevanje proti vladi in oblastem.
Zvezna vlada je sklenila nato stopiti pred narod s svojo posebno proklamacl jo. Zvečer je odšel zvezni kancelar dr. Doitiuss k zveznemu predsedniku Mlkla su in predložil v podpis poseben predlog polnomočja vladi, ki ga je Miklas po kratkem premisleku podpisal, ker bi vla. da sicer nedvomno podala ostavko. PO' noč! se je vlada ponovno sestala k selu na kateri je redigirala besedilo prokla
macije in ga takoj dala v tisk, nakar Je' bila proklamaclja nemudoma razposlana vsem oblastvom v državi. V proklamacli! pravi vlada, da ne bi mogla tipeti, da bi ostala država brez parlamenta. Ker pa daje ustava predsedniku republike In vladi iste prvice kakor parlamentu, se je vlada odločila za ukrepe, ki so potrebni za ohranitev reda In varnosti v državi.
Vlada je trdno odločena nastopiti proti vsem hujskačem, v prvi vrsti pa proti narodnim socialistom, katerih okrožni vodja Proksch je zahteval v odprtem pismu takojšen odstop Dollfussovega kabineta in razpustitev parlamenta. Narod-no socialistični listi, ki so prinesH to pisna), so bili zaplenjeni.
DUNAJ, 8. marca. V političnih krogih se z gotovostjo zatrjuje, da bo par lament še danes razpuščen. Ukrepi, ki se lih ie poslužila vlada, poraenlajo praktično uveljavljenje obsednega sta nia v državi. Listi še niso mogli zavzeti nobenega stališča, ker je bi a proklamaclja izdana šele v poznih nočnih urah. Krščansko-sociama »Reichspost« piše, da sl ne bo dala vlada od socialnih demokratov In narodnih socialistov prav ničesar predpisovati. »Arbeiter ZcitunR« gleda v vladnih ukrepih kršenje ustave. To le prvi korak k diktaturi v Avstriji po Hitlerjevem vzoru. »Neues Wiener Tagblatt« pa upa, da vlada v interesu ljudstva ne bo popolnoma zatrla vsake stvarne kritike.
Razvoj finančne krize Združenih držav
KONFERENCA POD ROOSEVELTOVIM PREDSEDSTVOM. — ROOSEVELTOV GOVOR. — MNENJE PARIZA. — SPLONŠA ZMEDA V USA.
predsedniku vsak dostop in so prekinili tudi vse telefonske zveze s palačo. Zaradi tega Je onemogočen tudi uradni promet med državnim predsednikom In ostalo Nemčijo. Državni komisar za policijo je imenoval za svojega namestnika deželnega poslanca dr, Besta, za zunanjega referenta Pa policijskega polkovnika Sendela-SartoriMsa,
Dograjevanje Hitlerjeve diktature
Komunisti beže v rušijo. - narounosocialistični prevrat na
HESENSKEM. - DOCELA REVOLUCIONARNE METODE
RIGA, 8. marca. Poroča se, da prehaja Veliko število potnikov iz Nemčije preko betonske v sovjotsko Rusijo, Komunisti beže pred hitlerjevsko diktaturo v množicah. Nemške oblasti ne delajo onim, ki hočejo preko meje iz države, nobenih »vir.
FRANKFURT, 8. marca. Ko je pred« sinočnjim hesenskl deželni poslanec dr.
Mliller kot pooblaščenec državnega notranjega ministrstva prevzel vodstvo po-hcijskih zadev na Hesenskem, je bilo °krog polnoči notranje ministrstvo zasedeno po vojakih hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Včeraj zjutraj je stala pred poslopjem dvojna straža omenjenih ljudi z Jeklenimi čeladami, karabinkami in ročnimi granatami. V teku pretekle noči je zasedeno in temeljito preiskano tudi poslopje socialnodemokratskega lista »Der Volksfreund« in strokovne organizacije. v Poslopju državnega predsednika se le £°ooči nastanila straža hitlerjevskih napadalnih vojakov, ki so juvnogo&P k
SRDITI BOJI NA MEJI KITAJSKE.
PEJPING, 8. marca. Pri Hupekauju se jc vnela huda bitka med Japonci ln maršalom Cangsuljanom, ki brani s 30.000 možmi tamkajšnje prelaze in klan ce. Japonsko topništvo strašno obstreljuje kitajske postojanke, ki branijo japonskim četam vsako prodiranje čez važne pozicije. Topništvo krepko podpirajo tudi bojna letala, ki vodijo artilerijski ogenj in obenem mečejo na Kitajce ogromne množine bomb in razstreliva Prebivalstvo j* ^m’vru je zelo raabur iano.
WASHINGTON, 8. marca. Na predsi-noč nji konferenci, ki ji je predsedoval Roosevelt, pri kateri je sodelovalo 37 guvernerjev ter cela vrsta vodilnih ameriških osebnosti, je bil sprejet predlog, da se mora v sedanji težki krizi podpreti predsednik po vseh močeh brez ozira na kakršnekoli strankarske okoliščine. Ob tej priliki je imel Roosevelt govor, v katerem je dejal med drugim: »Želim, da H bil splošni položaj bank po možnosti čim bolj edinstven in sem jim prav zato ponudil pomoč zvezne vlade. Prav tako pa mora biti edinstvena in nacionalna naša politika tudi glede hipotek in v vprašanju pobijanja brezposelnost!.« Kot posledica predslnočnje konference le Izšla naredba državnega finančnega tajnika Vodena, s katero so banke pooblaščajo, da morejo »prejemati nove vloge, ki pa jih tudi morsjo vsak čas v celoti Izplačevati. Pričakuje se tudi vladni predlog glede znižanja davkov. Zasilni denar, takolmenovftni certifikati, ki jih je vlada pod silo razmer morala izdati, ne bo imel skupnega značaja, temveč ga bodo izdajale banke posameznih mest popolno-ma neodvisno, pač pa seveda po skupnem načrtu, ki mu bo tudi varoval In zagotovil vrednost. Zasilni denar bo zajamčen e aktivami 22 newyoršk!h bank, izdan pa bo v različnih vrednostih od I do 20 dolarjev.
PARIZ, 8. marca. V francoskih finančnih krogih se ugotavlja, da ameriška finančna kriza ni Imela nobenega Izrazi-teffega v*#** m kmeoeho finančno tr-
žišče. Obenem se ugotavlja, da so v se-danjl situaciji dejansko francoski Irank, švicarski frattk ln nizozemski goldinar edini denar v vsej Evropi, k! se da Praktično konvertirati v zlato. Kar se Uče ameriških vrednot, ki so plasirane v Franclji, niso njihovi lastniki ni« najmanj vznemirjeni, ker verujejo v PrehoAmst sedanjih težav v Združenih ameriških državah.
NEW-YORK, 8- marca. Splošna zmeda, ki Je nastala z zaprtjem vseh bank, se še vedno ni polegla In pomirila, temveč se neprestano poostruje. Nihče noče Izmenjati ni« bankovcev po 10 tolarjev. Vse banke so včeraj zaprle svoje blagajne. Sprejemajo se ie še takohnenovane proste vloge, ki Uh le pa zelo malo. Po-sobno varuje In hrani vsak zlato In srebro.
Koitdilis gospodar Grilja
ATENE. 8. marca. Plastlrasov re-Žltn v Grčiji je trajal komaj 24«r Inse Je moral včeral popoldne umakniti vladi generala Kondlllsa. ki je orlspel v Atene Jz Soluna. Kondllls se Je orno ČH za svojo diktaturo z motivacijo, da mora opozicija svojo pravico, k! sl jo je pridobila z Izidom volitev, tuj uveljaviti. Višji državni oravdnlk je odredil Plastlrasovo aretacijo, ki pa Zaenkrat še hi Izvedena, ker je Piastl-ras pobegnil. Kondllls je zahteval od Tsaldarisa. da sestavi v treh dneh dan* vlado
Dnevne vesti
Iz železniške službe. Premeščeni so: Anton Pšeničnik iz Maribora za šefal postaje Rače-Fram, Alojzij Rižnar, vlakovodja iz Miurske Sobote v Celje, Herman Požar iz Čakovca na Rakek in zva-ničnika France Kotnik iz Maribora .v, Zagorje ter Janez Jervšovar iz Maribora v Celje.
Duhovniške vesti. Župnik in dekan Anton Podvinski se je odpovedal župniji Zavrče. Za upravitelja dekanije Zavirče je bil imenovan Ignac Škamlec, župnik pri Sv. Andražu v Halozah. Za provi-zorja v Zavrču pa je postavljen tamkajšnji kaplan Konrad Jarh. Kaplan Franc Satler pri Sv. Juriju ob Ščavnici je imenovan za župnika na Gomilskem. Župnije sta menjala novo imenovani župnik France Grobar na Crešnjicah in župnik France Hlastec pri Sv. Marku niže Ptuja. Nadalje so premeščeni kaplani: Rudolf Vahčič iz Ruš k Sv. Juriju ob Ščavnici, Anton Radanovič iz Zreč v Braslovče, Janez Leber iz Luč v Žreče ki Venceslav JastrObnik iz Ponikve v Luče.
Nov grob. V Svečini je pretekli torek preminil posestnik g. Jožef Jamšek. Pokojni je bil splošno priljubljen in zelo ugleden mož ter dober družinski oče, ki ga bodo domači težko pogrešali. Naj mu bo lahka zemlja domača, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Občril zbor mariborske podružnice SPD je bil sinoči v lovski dvorani hotela »Orel«. Zanimanje zanj je bilo iz redno veliko. Navzočih je bilo 160 oseb, med njimi tudi zastopniki oblastev, in sicer mestni župan g. dr. Lipold, okrajni glavar g. Milan Makar ter zastopniki skoraj vseh kulturnih in nacionalnih dru štev iz Maribora. Dnevni red je bil ta ko velik, da je trajal občni zbor cele 4 ure in se je končal šele o polnoči. Otvo-ril ga je in vodil velezaslužni predsednik g. dr. Senjor. Po poročilih posameznih funkcionarjev so sledile volitve, pri katerih je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik g. inž. Šlajmer, odborniki pa gg. Majer, inž. Jelenec, Gajšek, Škofič, dr. Sekuia, Sfcrašnik, Soršak, Pagon, Kravos, kap. Novak, Kasper, dr. Rojko, dr. Jehart, dr. Irgolič, mag. Maver, dr. Rosina, inž. Jug, Vetrih, kap. Gnus, inž. Wolf, kap. Jainčikovič, Le-nard, dr. Kovačec, Golubovič, dr. L. Kac, dr. Dev, inž. Dev, Pivka, Voglar in dr. Bergoč. Za namestnike: gg. dr. Berlic, Černetič in Rauter. Nadzorni odbor: gg. D. Rosina in Dostal. Obširno poročilo ter potek občnega zbora objavimo zaradi pomanjkanja prostora v jutrišnji številki Komorni koncert ljubljanskega godalnega kvarteta. Sinoči so nas drugič obiskali štirje ljubljanski komorni glasbeni umetniki«! Leo Pfeifer, Franjo Stanič, Vinko Šušteršič in Oton Bajde, ki so pod ime nom »Ljubljanski godalni kvartet« nasto pili pod okriljem Ljudske univerze v nje ni dvorani, ki jo je mariborsko občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. S svojim nastopom so nam mladi umetniki pripravili izreden glasbeni užitek, kakršnih smo dejanski le malo doživeli. Zato pa smo jih tudi tako prisrčno sprejeli in nagradili za njihova izvajanja z navdušenim priznanjem. Z iskrenim zanosom in preciznostjo so mladi umetniki podali Beethovnov kvartet v C molu iz op. 18 ter želi za svoja izvajanja navdušen aplavz. Nato je sledil Borodinov kvartet v D-duru, ki je bil prav tako učinkovit. Najmogočnejša pa je bila zadnja točka sporeda, Debussyjev kvartet v G-molu iz op. 10, ki so ga podali s tako iskrenim razumevanjem in s tako tehnično dovršenostjo, da je bilo navzoče občinstvo presenečeno, in je priredilo izvajalcem navdušene in prisrčne ovacije. Umetniki so si s tem pridobili vsesplošno zaupanje in želimo, da nas čimprej zopet obiščejo.
Clril-Metodov zbor iz Zagreb bo nastopil v soboto 11. t. m. ob 20. uri v unionski dvorani pod vodstvom svojega dirigenta Borisa Komarevskega. Zbor, ki goji samo vzhodno cerkveno in duhovno pesem, je v kratkem času dosegel že velik sloves. Opozarjamo mariborsko javnost na ta zanimiv umetniški koncert.
Okrajno učiteljsko društvo za Maribor, desni breg, zboruje dne 11. t. m. ob 9.30 v Nabavljalni zadrugi po na zadnjem zborovanju določenem programu.
Občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže. Pretekli ponedeljek je imel mariborski krajevni odbor Jadranske straže v, lovski sobi pri »Orhi« svoj le tošnji občni zbor, ki ga je vodil predsednik g, dr. Rapoifcec. Poleg poročila o poslovanju v pretekli poslovni dobi je predsednik naglasil tudi potrebo po čim intenzivnejši pritegnitvi mladine v vrste Jadranske straže. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Janko Pirc je razvidino, da šteje mestna organizacija 400 članov, naraščaj pa 1700. Ugodno je bilo tudi blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik g. Silvin Rode. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika S. dr. Rapotec, za podpredsednika g. prof. Sar-šon, za tajnika g. Janko Pirc, za blagaj nika g. Silvin Rode, za gospodarja pa ravnatelj g. Ajdiišek; v odbor pa so bili izvoljeni gg. Golob, prof. Sevnik, Sila, Gorup in Bevk, nadalje ge. Lavrenčiee-va in Armancinjevd, inž. Domicelj in ca rinik Rozek; za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen ravnatelj g. Kadunc, za člane pa g. prof. Cotič, kontrolor Karis, šolski nadzornik Samec in Her-ma Bračičeva.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 10. marca nas obišče sloviti zagrebški zgodovinar univ. prof. dr. Gavazzi. Predaval bo o zelo interesantni temi »Iz življenja In kulture polarnih narodov«. Številne izbrane skioptične slike bodo pojasnjevale svojevrstne pokrajine in nazorno prikazovale ljudstvo v njegovi borbi za vsakdanji kruh, njegovo rodbinsko življenje, običaje, religijo itd. V ponedeljek 13. t. m. pa bo pričetek cikla o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Prvo predavanje ima univ. prof. dr. An drassy iz Zagreba, ki bo govoril o prizadevanju narodov za mimo rešitev mednarodnih sporov v preteklosti.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 9. t. m. ob 19. uri bo gosp. strokovni učitelj Ivan Lavrenčič razpravljal na podlagi okostnjaka o pomenu telovadbe in športa.
Vse pisarniške potrebščine v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slo venska II.
Z redkim ulivanjem JAFFA pomaranč si ohranimo mla dos no sveiosl in proinosl. Engros zaloga Miloš Osel, Maribor
Ne pozabite na zanimivo predavanje o usmerjenosti povojne inteligenčne mladine, ki bo v četrtek 9. t. m. ob 20. uri v palači Delavske zbornice!
Davčna uprava v Mariboru opozarja vse službodflijailce, ki plačujejo uslužben-ski davek v mankicah, in knjižic za uslužbenski davek vseh svojih uslužben cev in poslov še niso vposlali v pregled, da to store najpozneje tekom 8 dni, da se izognejo individualnim pozivom in eventualnim kazenskim posledicam. Hkra ti se opozarja, da se mora plačevati od 1. jan. 1933 naprej tudi na uslužbenski davek v markicaih po zakonu o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu za leto 1932/33, da se olajšajo razhodki za javna dela, prehrano siromakov in ne zaposlene delavce — prispevek, in sicer do letnih 5000 Din davka 1%, od 5000 do 10.000 Din 1.5% itd. Tudi ta prispevek se plačuje v markicah vsak mesec, če je pa znesek premalenkosten, četrtletno ali polletno.
Kajenje po javnih lokalih. Svoječasno smo čitaili v vseh naših listih o neki mi ulstrski odredbi, po kateri se dovoljuje cajenje tudi taim, kjer je bilo doslej prepovedano. Povsod bi to dovoljenje ne >ilo umestno, vsekakor pa v veži našega gledališča, kjer pač ni nobene nevarnosti, da bi cigarete povzročile požar, tolicijski organi pa še doslej niso dobili nobenih naročil glede ukinitve prepovedi in je kajenje tam še vedno prepove dano. Zato bi bil skrajni čas, da se to stori, kajti prepih na hodniku je neznosen.
Drava narašča. Radi zadnjega južnega vremena, ki je raztalilo precej debelo plast snega, ki je še pred kratkim pokrivala vso pokrajino in radi zadnjega dežja je Drava močno narasla. Naglo in besno tera umazane valove proti jugu, kjer so ponekod že nastale p^ndave radi oa-* rašoajočih
Vozne olajšave. Jadranska obala, zdravilna kopališča in objezerska mesta, po
desetdnevnem bivanju četrtinska. vožnja pri povratku. — Ženltovanjsko potovanje,
polovična vožnja za novoporočence po naših železnicah. — Leipzig, sejem, od 5. do 12. marca, 25% znižana vožnja, legitimacija Din 90. —* Dunaj, sejem, od 12. do 19. marca, vizum prost in 33%% znižana vožnja, legitimacija Din 50. — Praga, sejem od 19. do 26. marca, 25% pri nas in v Avstriji ter v Češki 33%% znižana vožnja, legitimacija Din 35. — Budimpešta, sejem od 23. do 27. marca, znižana vožnja, znižani vizum. — Rim, sveto leto od 25. marca 1933 do 2. aprila 1934, 50% za posameznike ter 70% za skupine znižana vožnja. Vse nadaljnje informacije daje »Putnik« (Tourist Offi ce), Maribor, Aleksandrova' cesta 35, te lefon 2122.
Druga letošnja dražba krzen v Ljubija ni na velesejmu bo 27. t. m. Iz dosedanjih dražb »Divje kože« je kaj dobro razvidno, kako važna je skupna organizirana prodaja za naše lovstvo. Tudi letošnja prva dražba meseca februarja je nad pričakovanje dobro uspela, posebno kar se tiče zares prvovrstnega blaga. Kdor ima še kože, naj jih takoj pošlje »Divji koži«, Ljubljana, velesejem, da tako izrabi priložnost in vnovči svoje blago, ker se dražba kož potem ne bo več ponovila.
Sokol II naznanja cenjenemu občinstvu, da je igro »Legionarji«, ki bi se morala 11. t. m. igrati v kadetnici, preložil na poznejši čas.
Okrožna strelska družina ima svojo I. redno sejo v četrtek, dne 9. t. m. ob 20. uri pri »Orlu« v lovski dvorani.
Kino Union. Danes zadnji dan iz vrstni ljubavni in zabavni film »Poročno potovanje v troje« z Brigito Hehno-vo, Oskarjem Karlweisom in lepo Dunaj-čanko Susi Lannerjevo. Film vsebuje kra sno godbo, petje in posebno lepe naravne posnetke z otoka Caprija. Pozor: V četrtek pride edinstvena senzacionalna veseloigra »Paprika«.
Grajski kino. Danes zadnji dan film Anny Ondre: »Ce beba ljubi«. Vesela zgodba. Razkošna oprema. Vesele in zabavne pesmi. Poleg Anny Ondre nastopijo Wi!ly Stettner, 011y von Flint in Albert Panlig. Razen tega sodeluje priznani najboljši ženski pevski jazz »Singing Babies«. V četrtek nov spored!
Huda nesreča v tekstilni tovarn Bren v Studencih. Včeraj popoldne ob 16. ur se je pripetila v Brenovi tekstilni tovarni v Studencih huda nesreča. Pri centrifugalnem stroju je bil zaposlen 251etn mizar Josip Adam iz Studencev. Po nesrečnem naključju pa ga je zgrabil stroj za desno roko in mu jo odtrgal nad komolcem. Ponesrečeni delavec je pade! radi groznih bolečin v nezavest in so ga takoj z nekim osebnim avtom prepeljal v mariborsko bolnišnico.
Tat v stolnici. V jutrnjih urah je neznan storilec ukradel ključ iz vratič ta-bernakla nekega stranskega oltarja in izginil brez sledu. Ključ je pozabil v vra-ticah duhovnik, ki je davi maševal prec oltarjem. Tatvino ključa je prijavil stolni župnik msgr. Umek tukajšnji policiji.
Nezgoda. Pretekli torek zvečer je doletela 37letnega kočijaža Alojzija Juga pri Sv. Jerneju huda nezgoda. Pri podiranju drevja mu je padlo na nogo težko deblo in mu jo zlomilo nad kolenom. Ponesrečenega kočijaža so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Popadljiv pes je ugriznil sinoči 381et-nega železničarja Simona Mogeta v levo nogo pod kolenom tako hudo, da je moral Moge iskati pomoči v bolnišnici.
Aretacija razpečevalca pornografskih zrcal. Pri nekem mariborskem trgovcu je naročil v zadnjem času neki podjeten Ljubljančan večjo množino žepnih zrcal, ki so na zadnji strani opremljena z raznovrstnimi pornografskimi slikami. Te dni je bil razpečevalec aretiran in oddan sodišču.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.8 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 6.6 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 744.1, reduciran na ničlo pa 742.4; relativna vlaga 91; vreme je oblačno in tiho ter polagoma rosi.
PA PRI
tš
ff
V četrtek, dne 9. mate« ivečana premiera Preskrbite si vstopnice v predprodaji!
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno ivalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpi-rajoči učinek zanesljivo pokaže v krat-cem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah.
Na. odno siedalijl*
REPERTOAR:
Sreda, 8. marca: Zaprto.
Četrtek, 9. marca* ob 20. uri »Faust«
Red A.
Petek, 10. marca: Zaprto.
'Sobota, 11. marca ob 20. uri »Grob neznanega vojaka«. Premiera. Red B.
Gounodovo opero »Faust«, eno najlepših del operne literature, ki je letos na mariborskem odru doseglo zelo lep uspeh, bodo ponovili v četrtek 9. t. m. za red A.
Prihodnja premiera bo to soboto. Uprizorili bodo Raynaldov »Grob neznanega vojaka«, ki je .nedvomno najlepša tragedija, kar jih je navdahnila svetovna vojna. V tem delu se odigra usoda treh bitij, bojevnika, njegovega očeta in njegove neveste v nekaj urah. Mariborsko uprizoritev pripravlja J. Kovič. Igrajo gg. Kraljeva, J. Kovič in Furijan.
Plesni večer priznanega slovenskega umetniškega para Pina in Pie Mlakar bo v gledališču v četrtek 16. t. m. ob 20. uri. Oba umetnika, ki sta deležna danes že mednarodnega slovesa, sta si za mariborski nastop izbrala zelo pester it kvaliteten spored. (Prokofjev, Rimskij-Korsakov, Chopin, Rahmaninov in drugi.) Veljajo operne cene. Izven.
Katarina trmoglavka
Gostovanje Hansi Niese in njenega atl* santbla.
Znana dunajska igrate komičnih u>k>2' ga. Hansi N i e s e je gostovala v ponedeljek zvečer v našem gledališču s svojo skupino, ki tudi Mariboru ni tuj3-Uprizorila je Eugena Hollyja burko v treh dejanjih »Katarina trmoglavka« v režiji igralca skupine Alfreda M ah ra. Delo je zdrava sodobna burka brez nevarnih banalnosti in sposobno, da zabava res od srca'. Uspeh je pa seveda odvisen samo od1 igralke naslovne uloge in precej tudi od režije. Mahrova režija je preprosta, a nairavina in fino izdelana, -dokaz, da so v velikem svetu že daleč od povojnih eksperimentov, kar bi morah tudi mi bolj upoštevati.
Ga. Hansi Niese je kot Katarina sijajna, kakor pač povsod, kjer nastopa v svoji stroki. Dosti ji pomaga tudi organ-Občudovanja is vredna njena sigurnost, ki jo ustvarja rutina in naravnost, izvirajoča iz resnične umetniške nature. Prav zato je ga. Niese visoko nad vsemi ostalimi člani njene skupine, ki se nam je predstavila v ponedeljek. Katarinina hči Lisa je zaživela v gospodični R a u t z o v a, ki je talentirana igralka Z vsemi potrebnimi atributi, a še ne sega v kategorijo nad povprečnostjo. Tretjo žensko, sobarico Mizzi, je upodobila neprisiljeno gdč. Rosi A it o v a.
Moške uloge so bile podane splošno povprečno, a s fino soigro in med igralci je nekaj močnih oblikovalcev. Henry Smith g. Mohra je hii odigran dokaj pristno amer ihansko. Živahnega snubcu dr. Schafflerja je ustvaril g. B e n e s c h. vsiljivega Rotbichlerja pa g. dr. Gef-hardt. Izvrstno tipiziran je bil Jean 3arsoni g. Schmiederja, zelo močan preiskovalni sodnik dr. Becker pa g-Bran d. Manj posrečena sta pisar Boli-tansky g. Baar in zlasti policijski inšpektor g. Hanse n.
Obisk je bil rekorden, ker so gfleda-išče napolnili miši Nemci, ki se ga sicer ogibljejo kot vrag križa. Videli pa smo tudi nekatere, ki se ne štejejo za Nemce, pa jih kljub temu ob drugih pri-ikah vedno pogrešamo. Takole gostovanje je tudi zato zelo poučno. —r.
Položaj brezposelne inteligence
IZ ZVEZE MLADIH
Veliki gospodarski krizi se je pridružil nov simptom — nadprodukcija inteligen-ce- Najhujše socialno in v še večji meri nioralno zlo je ravno v narašča in ju brezposelne intelektualne mladine.
Zavedati se moramo, da je ta brezposelna mlada inteligenca izšla iz uradniških, kmetskih, delavskih in obrtniških družin malega človeka, t. J. onega, ki ga ie današnja kriza najbolj zadela. Starši z vso težavo komaj in komaj vzdržujejo doštudirano mladino. Zato živi v, skrajnem Pomanjkanju vsakdanjega kruha in v vedni negotovosti za jutrišnji dan. Še hujše je v družinah, v katerih je več brez poseSnih absolventov raznih šol, ki čakajo že po več mesecev in celo let na zaposlitev in zaslužek.
Pomniti moramo: za mlado inteligen-co je brezposelnost mnogo več ko samo Pomanjkanje zaslužka, kajti ona se le ob delu dviga in vzgaja v koristne državljane, zmožne voditelje naroda in pozitivne kulturne delavce. Prisiljena k brezdelju ln postopanju je izpostavljena velikim koralnim nevarnostim. Ginevajo ji tudi sPosobnosti za izvrševanje življenskih nalog. Zavest, da je izrinjena iz človeške družbe, čut manjvrednosti, nekoristnosti ‘u nepotrebnosti ter s tem v zvezi prazno 'u nekoristno životarjenje, polno razoča-r®nj ji dan za dnevom bije v obraz ter jo vedno bolj razjeda in uničuje. — Nikjer ni znaka, da se bo stanje v bližnji bodočnosti vsaj znatno izboljšalo.
Zavest, da se posameznik izgubi v bor "i za obstanek ter se prav lahko utopi v nbupu in malodušju današnjega časa, do-lahko tisoči kljubujejo kot trdna ska-la, je vzbudilo v nekaterih izmed nas brezposelnih idejo za osnovanje organizacije mlade, predvsem brezposelne inteligence. Večina prizadetih je uvidela časovno nujnost močne organizacije, ki bo ščitila njene stanovske interese ter bo s pomočjo dosledne statistike uvedla
INTELEKTUALCEV
v sodobni konglomerat sistematičen red. Poleg tega pa dela gibanje za okrepitev in poglobitev zavesti skupnosti inteligence vseh stanov. Kajti le ta skupnost bo lahko koristila močnejši narodno-kuitur-ni in državni skupnosti in bo gradila boljšo bodočnost ter s tem preprečila nevarnost velike socialne katastrofe.
Zveza mladih intelektualcev, kot se imenuje organizacija, se deli v stanovska združenja in ta v krajevne delovne krožke. Smoter teh krožkov je pretvoriti v brezposelni inteligenci njeno pasivnost v aktivnost, njeno lenobno brezdelje v tvorno dejavnost, njeno opazovanje in čakanje pa v spopolnjevanje in pripravljanje za življenjsko poslanstvo, ki bo odločilno v bodočnosti. Kajti na vsak način bi bilo zgrešeno, če bi z novim časom ne prišla tudi korektura preteklosti, nove metode ter nove in boljše oblike življenja.
To so glavni motivi, ki so privedli organizacijo v življenje. Vendar so se kmalu pojavile ovire v finančnem oziru, članska članarina na leto v iznosu 5 Din ni zadostovala niti za najnujnejše poslovne zadeve. Radi trajnega pomanjkanja finančnih sredstev se organizacija ni mogla razviti v zadostnem obsegu. Marsikaj, kar je imelo vodstvo prvotno v načrtu, je moralo odpasti. Vse delo se je omejilo na najnujnejše.
Zato pa tem veselejše pozdravljamo dejstvo, da se je okrajno učiteljsko društvo za mesto Maribor na lastno iniciativo odločilo ter poklonilo Učiteljskemu združenju naše organizacije 500 Din. Smatramo za svojo dolžnost, da se imenovanemu društvu javno najiskrenejše zahvalimo za nepričakovan velikodušen dar.
Na vse ostale pravne in fizične osebe pa apeliramo: »Posvetite več pozornosti mladi — brezposelni inteligenci!«
Problemi naše severne meje
Nevzdržne razmere na postaji Gornja Radgona.
Tujec, ki prihaja v našo državo preko Gornje Radgone, dobi pri svojem prvem koraku po naših tleh slab vtis, ko vidi, kakšna je obmejna postaja Gornja Rad-Sona. To vam je kakih 12 m dolga in 4 metre široka lesena baraka, nekdanje po-^ajališče, v kateri so prometna pisarna, Čakalnica ter prostori za carinsko osebje ki policijsko ekspozituro — vse na prostoru kakih 50 kvadratnih metrov. Uradovanje v teh docela nezadostnih prostorih je silno otežkočeno, občinstvu pa je na razpolago le majhna čakalnica, v kateri je ob malo večjem prometu ali slabem vremenu prava gneča. Taka je bila ® prevratu, ko se je večji del prometa koncentriral še v avstrijski, tedaj Še naši Radgoni, im taka je z malimi iz-hremembami ostala, dasi se je njen promet silno dvignil, odkar je postala obmejna postaja, dasi so se lokalni činitelji
že opetovano zavzeli za zgraditev večjega in dostojnejšega postajnega poslopja.
Tudi druge naprave te postaje so nezadostne. To velja tako za premajhno skladišče, kakor tudi za preozki nakladalni prostor ob edinem stranskem tiru. Tu se zbira razno izvozno blago iz obširne okolice, ki sega preko apaške kotline do Marije Snežne in še v Slovenske gorice do Negove in Sv. Benedikta, tu sem pa prihaja tudi razno blago, namenjeno v te kraje. Ob količkaj večjem dovozu raznega blaga, n. pr. sadja, krompirja, jajec, opeke itd., sta nakladalni in dovozni prostor prenapolnjena. To se je pokazalo zlasti v sadni sezoni 1932, ko je radgonska okolica pošiljala na postajo Gornjo Rodgono velike množine jabolk. Vozovi so takrat zastavili tudi glavno prevozno cesto skozi trg ter tako ovirali redni cestni promet. Povrhu gre vsa izvozna roba iz Prekmurja in vseh postaj do Ormoža, namenjena v Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo itd. preko Gornje Radgone.
Železniška uprava je sicer že davno uvedla potrebo po zgraditvi novega po-
stajnega poslopja in po razširitvi postajnih naprav sploh. Izdelala je tudi že podrobne načrte ter postavila v proračun primeren znesek. Pričela je celo dovažati ugaske za nasipavanje prenizko ležečega terena, vendar je to delo hitro opustila, in vse je ostalo pri starem. Za odkup sveta, polaganje novega tira, zidanje eno nadstropne lične postaje, skladišča itd., je bilo proračunanih 830.000 Din. Po informacijah poslanca g. Jakoba Zemljiča pa se je kredit, namenjen za postajo Gornja Radgona, porabil za drugo obmejno postajo, in sicer za Rateče-Planico.
Poslovni krogi v Gornji Radgoni in okolici so pričeli sedaj novo akcijo za svojo postajo. Tudi trška občina, ki je vedno kazala razumevanje za javne potrebe in interes splošnosti, jih pri tem podpira. Stvar naših narodnih poslancev, Zbornice TOI, Zveze trgovskih združenj in drugih organizacij pa je, da sedaj ob sklepanju o novem državnem proračunu skušajo doseči preureditev obmejne postaje Gornje Radgone, ki ne zadostuje, kakor smo videli, prometnim zahtevam ter tudi ne služi ugledu naše države.
Tri obravnave pred malim kazenskim senatom
Poiskušen požig. — Nasilen tihotapec. — Oče ubijalec svojega sina.
Prvi je stopil včeraj pred miaili kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča 431etoi posestnik in trgovec z alkoholnimi pijačami France Kurnik iz Bačko-ve v Slovenskih goricah, obtožen, da je lani v marcu nasilno nastopil proti finančnima organoma Filipu Javšovcu in Antonu Logarju ob priliki kontrole. Obtožnica mu očita, da se je 22. marca 1- L peljal na vozu v Maribor. Ko sta ga spotjo srečala omenjena organa finančne kontrole in nameravala preiskati njegov voz — Kurnik je bil namreč na sumu kot tihotapec alkoholnih pijač — ie namenoma naglo pognal konja, da je pri tej priliki padel pod voz finančni stražnik Javšovec in se hudo poškodoval. Obtoženec je pri razpravi odločno zanikal vsako krivdo in zatrjeval, da omenjenega dne sploh ni bil namenjen v Maribor. Senat pa je bil drugačnega mnenja in je obsodil Franceta Kurnika na 2 meseca in 14 dni zapora, na 50 Din globe in na plačilo 500 Din kot odškodnino Javšovcu.
Nato je stopil pred tri sodnike 361etni posestnik France Žeks iz Podgorja, Obtožen, da je nameraval lani 10. januarja zažgati gospodarsko poslopje posestniku Alojziju Zemljiču v Podgorju. Iz obtožnice je bilo razvidno, da se je obtoženi Žeks omenjenega dne vračal z neke veselice,, ki jo je priredila tamkajšnja požarna bramba. Pot ga je vodila mimo Zemljičevega gospodarskega poslopja. Ko je domov grede prispel do tja in si nameraval prižgati cigaro, je iz hudobije vrgel gorečo vžigalnico na slamnato streho, ki pa je bila pokrita z debelim snegom in se zaradi tega ni vžgala. Ker so njegovo dejanje opazili neki njegovi znanci, so ga ovadili orožnikom. Obtoženec je imel tudi jezo na Zemljiča, ki je bil načelnik požarne hrambe, in ga je to oboje spravilo na zatožno klop. Pri razpravi je Žeks priznali, da je vrgel vžigalico na streho in zatrjeval, da ni imel nobenega zlobnega namena. Ker pa so priče obtožilno izpovedale zoper njega, ga je senat spoznal krivim in ga obsodil na 1 leto zapora, pogojno za dobo petih let.
Danes dopoldne pa se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom 591etni preužitkar Jernej Fideršek iz Popove, ker ie lami 18. novembra zakrivil smrt svojega sina Jakoba.
Iz obtožnice posnemamo:	Jernej	Fi-
deršek, današnji obtoženec in njegova žena Marija, sta preužitkarja r.a posestvu
pokojnega sina Jakoba v Popovcih. Starša se nista dobro razumela s sinom, ki je včasih zelo sirovo in grdo ravnal z njima. Čestokrat se je sin tudi prepiral radi preužitka, ki jima ga je moral dajati.
Kritičnega dne je odšel pokojni Jakob Fideršek na tesarsko delo. Pred svojim odhodom je naročil, da naj obrežejo doma korenje. Ko se je zvečer vrnil in opazil, da korenje ni obrezano, se je začel kregati nad domačimi, zlasti nad starima ter začel v jezi razbijati s pestmi po oknu sobe, v kateri stanujeta starša*. Pri prepiru je oče zlil lonec vode po sinu. To pa je sina tako razburilo, da je planil v svoje stanovanje po dolg kuhinjski nož in pričel z njim divje suvati skozi odprto okno, radi česar je segel oče po neki lati in sunil svojega sina z vso močjo v levo oko. Sunek je bil tako silen, da je lata prodrla skozi oko v možgane. Sin se je zgrudil s smrtonosno rano in je 20. novembra umrl. Nobena zdravniška pomoč bi mu ne mogla rešiti življenja.
Pri današnji razpravi je obtoženi oče odkrito priznal svoje dejanje, izgovarjali pa se je, da ni imel namena usmrtiti svojega sina. Vse, kar je bilo, se je zgodilo le po nesrečnem naključju.
Senat je upošteval zagovor obtoženca Fiderška in ga obsodil na 2 leti težke ie-če ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Ribnica-Josipdol je
priredilo 19. febr. t. 1. smučarsko tekmo vseh oddelkov. Tekmovalo je vsega 44 pripadnikov Sokola in so se plasirali kot prvi br. Hinko Rajšp na progi 12 km ,v času 45 min. 52 sek., naraščajnik Franc Dešnik na progi 3% kan v času 12 min. 11 sek., deoa na progi 3 J4 km, prvi Lojze Skočin, 17 min. 15 sek., otroci izpod 6 let na progi 200 m, prvi Peterček Vou-šek v času 1 min. 47 sek. — Vsekakor je br. Hinko Rajšp na sorazmerno težki progi dosegel zelo dober čas in lahko je ponosen, da je kot Prlek posekal vse domače fante. Le vztrajno naprej, da bo končno imelo naše društvo v svoji sredi tudi župnega prvaka.
Sokol Maribor-matica ima svojo II. redno sejo v četrtek 9. t. m. Ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. — Zdravo!
ArkadlJ Averčenko:
Povest za rekonvalescente
Doktor je pokazal s prstom kvišku: »Poidete tja.«
»S tem hočete gotovo reči,« je zašepetal Korzuhin s slabo nado v glasu, »da Dušenj« čigar spravi v nered moj prora-mm in da se bom moral preseliti više za nadstropje?«
»Govorim o smrti,« je udarilo trdo iz doktorja.
Korzuhin je stisnil ustnice, spačil o-oraz, pristopil k mizi, pograbil škatlico s smotkami in jo jezno vrgel v peč. »Junak,« je rekel zdravnik. »Bolni ie treba hitro izpuliti.«
»Tudi zob?« je jecljal Korzuhin. »Tudi *°*>...?«
»Ne, zoba zdaj še ne. To pravim sa-tako «
,-Uez teden dri je bil doktor zopet pri
Aorzuhinovih.
»Natalija Pavlovna mi je telefonirala, a se vam je ponoči bledlo?«
Šalo?* 16 k°Sa' ^em'u naj se mi me_
*^o, pa poglejmo. Slecita se... Aj, aj,
ai... Priiateli! Za vaše živce bi ne dal piškavega oreha.«
Korzuhinu ni niti na misel prišlo, da bi stopil z doktorjem v kupčijske zveze, pa se je vendar ustrašil.
»Kaj mi je torej storiti? Kaj, Bože miti?«
*
»Hodite pozno spat?«
»Ob treh, ob štirih zjutraj. Ostajam v klubu.«
»Kvairtaijo tam, gospod doktor,« je tožila Nata.
»Kaj pravite? To je vendar samomor. Ali hočete ohraniti ostanke svojega zdravja?«
»O, rad.«
»Vrag vzemi klub s kartami vred. V posteljo morate — o polnoči. Pred spanjem se umivajte z mrzlo vodo.«
»Vse napravim kakor pravice,« je iztisnil iz sebe s tragičnim glasom. »Pridno se bom umival.«
Doktor je dolgo mencal, gnetel in trepljal Korzuhina.
Tolkel ga je s pestjo v pleča in vpraševal:
»Ali boli?«
»To se ve, da boli.«
»In tukajle?«
»Ojoj.«
»Živci, živci, živci. Treba jih je pomiriti. Ali imate radi godbo?«
»Najrajši operete.«
»Ne, to ni za vas. Vi morate poslušati kaj resnega, resničnega, umetniškega. Hm ... Veste kaj? Prav te dni se prične vrsta Wagnerjevih oper. Preskrbite si abonement!«
»To bo imenitno!« je vzkliknila Nada in plosknila v dlan. »Moji znanci hočejo prav zdaj prepustiti abonement. In tako bomo hodili skupaj... Wagner — kakšno razkošje!«
»Preiščite me temeljito«, fe poprosil Korzuhin iz dna srca. Mogoče najdete kaj lažjega, s čimer bi se dal nadomestiti Wagner. Vsaj kakšno običajno opero... ali cirkus...
Doktor je udaril Korzuhina s pestjo v žličico in vprašal:
»Boli?«
»Pa kako!«
»No, zdaj vidite — kaj boljšega od NVagnerja si ni mogoče izmisliti,.. Ču-
dak ste... Pravite — cirkus. To je prav tako, kakor če bi revmatičnemu bolniku dajali kroglice za kašelj. Medicina, prijatelj, je taka reč, da... hm... hm!...«
Doktor je postal domači zdravnik pri Korzuhinovih.
Neki dan ga je preiskal, potrepal in vzdihnil:
»Zdaj gre pa zares.«
»Govorite — ne mučiti me — za kaj gre?« se je zgrenil Korzuhin.
»Motor!«
»Ali je mogoče? Kakšna bolezen je to? Gotovo psychomotor?«
»No, navadni motor. Vi se ne smete več voziti z izvoščkom — ne prenesete najmanjših stresljajev! Ali slišite? Vaša prsna in trebušna mrena nista v redu. Potrebujete motor!«
»Poslušajte!« >2 povzel Korzuhin. »Vi ste vendar doktor? Gotovo. Vi pogledate bolnika? ... Res, izborno... Recimo, da je tisti pacient bolan. Dobro. Sedete in mu napišete recept. Pravilo je, da hodimo z receptom v lekarnico. Ali še nikdar in nikoli nisem slišal, da bi kdo z receptom šel v avtomobilsko garažo!«
(Konec jutri.)
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
Radyard Kh>Mo»:
Milijonar in v sin
(fc angleščine prevedel Josip Poljanec.)
Harvey se je davil od jeze, Troop pa je tolažitoo nadaljeval: »Žal nam je zate. Prav; žal nam je zate — m še tako mlad si. Mislim, da ne bomo več govorili o denarju.«
»To se ve, da ne boste. Ukradli ste mi ga.«
»Rakar ti je prav. Ukradli smo ga, da, če ti kaj pomaga. No, sedaj pa, kar se tiče vrnitve. Recimo, da bi nam bilo mogoče to storiti, kar pa ni, ti sploh nisi v primernem stanju, da bi se vrndl na svoj dom; tudi smo mi pravkar šele prišli v te dele oceana, da si služimo kruh. Mi ne vidimo velike potrebe niti po po-lovioi od sto dolarjev na mesec, kamo-li denar za majhne izdatke. Ako nam bo sreča mila, bomo zopet na suhem nekako prve tedne septembra.«
»Ampak — ampak sedaj je šele maj, jaiz vendar ne bom ostal tukaj, in brez dela, samo zaradi tega, ker hočete ribe loviti. Ne morem, vam pravim!«
»Pošteno in pravično; pravično in pošteno. Nihče ne zahteva od tebe, da ne hi nič delal. Vse polno je dela, ki ga ti lahko opravljaš, posebno ker je Oto padel z ladje. Bojim se, da se ni dovolj močno držal v viharju, ki smo ga tam imeli. No, nazaj gai ni blio, da bi mi to zanikal. Sedaj si pa ti padel med nas, »rav po božji previdnosti, kakor vse kaže. Bojim se samo, da je kaj malo, kar znaš delati. Mar ni tako?«
»Jaz znam narediti, da bo vam in vaši tolpi kar vroče prihajate, ko pridemo na suho,« je rekel Harvey in grozeče momljal o »morskem razbojništvu,« tako da se je Troop skoraj — ne popolnoma — nasmehnil.
»Samo ne gobezdaj! Na to sem čisto
pozabil. Nai naši ladji ne zahtevamo, da bi govoril .več kakor te je volja. Imej oči odprte, pa pomagaj Darmi pri njegovem dehi in podobnem, in jaz ti dam — vreden nisi, ampak dam ti — deset in pol dolarja na mesec, recimo vsega skupaj... petintrideset dolarjev na koncu vožnje. Malo dela ti razvedri glavo. Svoje zgodbe o tateju in mami in denarju pa nam lahko pozneje poveš.«
»Mama je na parniku,« je rekel Har-vey in oči so se mu napolnile s solzami. »Takoj me peljite v Newyork.«
»Uboga reva — uboga reva! Ako te dobi nazaj, bo pozabila na vso žalost. Na ladji nas je osem; ako bi se sedaj vrnili — pot je kakih tisoč milj dolga — bi zamudili pravi čas za ribolov. Mornarji ne bi hoteli nič slišati o tem, tudi ako bi jaz bil za to.«
»Ampak moj oče bo vse poravnal!«
»Poizkusil bi. Prepričan sem, da bi poizkusil,« je dejal Troop, »toda tisto, kar ulovimo rib tekom tega časa, je kruh osmero mož. Tudi zdrav boš, ko ga vidiš jeseni. Pojdi in pomagaj Danu. Plače dobiš deset dolarjev in pol m mesec, kakor sem rekel, pa hrano, kajpada, kakor ostali izmed nas.«
»Mar mislite, da vam bom čistil sklede, ponve in tako dalje?«
»In druge reči. Nobenega vzroka nimaš kričati, pobič!«
»(Pa ne bom! Moj oče vam bo dal dovolj, da si lahko kupite tako umazano majhno ribjo skrinjo,« — Harvey je zacepetal po krovu — »desetkrat, ako me varno pripeljete v Newyork; tudi — ste na vsak način za stointrideset dolarjev pri meni v žlahti.«
»Ka-ko?« je dejal Troop te jekleni
obraz se mu je pomračil.
»Kako? Sad veste še dobro. In pri vsem tam zahtevate, dia vam opravljam hlapčevska dela —« Harvey je, bil prav ponosen na ta pridevnik — »vse do jeseni. Povem vam naravnost, da ne bom. Me slišite?«
Ko se je Harvey tako repenčil okrog njega, je Troop nekoliko časa z velikim zanimanjem motril vršič glavnega jambora.
»Tiho!« je izpregovoril naposled. »Kar sem dolžan storiti, storim. Samo to je pametno.«
Dan se je priplazil bliže in pocukal Harveya za komolec. »Nikar ne draži več očeta«, je prosil. »Že dvakrat ali trikrat si mu rekel tat; kaj takega ne trpi od žive duše.«
»Pa ne bom!« je Harvey malodane zavpil, ne meneč se za nasvet, Troop pa je še vedno razmišljal.
»Malo neprijazno se mi zdi tako vedenje,« je izpregovoril naposled in oči so se obrnile od jambora do Harveya. »Jaz ti ne oponašam, pobič, prav nič, a tudi ne boš meni štel v zlo, če stresem žolč iz želodca. Glej, da si zapomniš, kaj ti rečem. Deset dolarjev in pol na mesec plače imaš kot drugi strežaji na ladji — pa hrano in vse drugo — za to, da se učiš, pa zaradi tvojega zdravja. Da, ali ne?«
»Ne!« je zavpil Iiarvey. »Peljite me v New York, sicer naj te...«
Ni se dodobra spominjal, kaj je sledilo tem besedam. Ležal je v odtočnem žlebu in se držal za nos, iz katerega mu je tekla kri, Troop pa je vedro zrl nanj.
»Dan,« je velel sinu, »ta pobič me je razdražil s svojim prenagljenim govorjenjem takoj, ko sem ga videl. Ne daj se zapeljati v prenagljeno govorjenje, Dan. Meni je prav žal zanj, veš, ker se mu meša v zgornjem delu glave, žaradi tega ni odgovoren za psovke, ki mi jih je
V M i t 1 6 o r n, dne 8. Ul. 1933.^
naštel, niti za druge svoje besede — in tudi ne zaradi tega, ker je skočil z l®aj® skpraj sem, prepričan, da je sam skočil. Bodi dober z njim, Dan, drugače jih dobiš še enkrat toliko, kolikor sem jih dal njemu, Takole krvavenje vedri glavo. Pusti ga, da se mu .odteče.«
Troop je odšel svečano v kabino^ kjer so imeli on in starejši mornarji ležišča,® je pustil Dana, da je tolažil nesrečnega detiča tridesetih milijonov.
Drugo poglavje.
»Saj sem te svaril,« je dejal Dan, k0 so padale debele, hitre, solze po temnem, umazanem oboju. »Tatej ni nagle jež®, ampak zaslužil si pošteno, kar si dobil. Aa! Tako govorjenje ni za nikamor.« Harveyju so se rame dvigale in padale ob krčevitem ihtenju brez solz. »Dobro vem, kako je človeku, kadar se mu kaJ takega prigodi. Ko me je tatej prvikrat našeškal, je bilo tudi zadnjikrat — te t® se je zgodilo, ko sem se prvikrat poda na morje. Ti je hudo? Se čutiš zapuščenega? Ej, dobro poznam to.«
»Zares mi je hudo,« je tarnal H"
»Ta človek je ali nor ali pijan-ne morem nič storiti!«
»Nikar ne reci tega tateju,«
Dan. »On je zoper vsako pijač veš, rekel mi je, da se ti je bržko. šalo. Kaj za božjo voljo te je r da si mu rekel tat. Moj tatej je!«
Harvey je sedel pokoncu, si br. čistil nos ter pripovedoval zgodbo grešanem zvitku bankovcev. »Ka se mi ne meša,« je končal. »Samo ve-tvoj oče sploh še nikdar ni videl hk več kot en bankovec za pet dola: moj oče pa bi si lahko vsak teden tako ladjo, kot je tale, pa še ne bi grešal tistega denarja.«
»Saj veš, koliko je naša ladja vn;
Tvoj atej mora imeti silno denarja ko ga je pa pridobil? Povej še naprej-* (Dalje prihodnjič.)
Grozote trgovine z belim blagom
KOMISIJA DRUŠTVA NARODOV JE PROUČILA VPRAŠANJE PROSTITUCIJE VSEH DRŽAV IN VSEH KONTINENTOV. - STRAHOTNI PODATKI IZ ŽIVLJENJA BLODNIC. — NOVI UKREPI ZA POBIJANJE PROSTITUCIJE
IN JAVNIH HIŠ.
Že leta 1925. je storilo Društvo narodov z denarno pomoči ;> urada za socialno higieno v Newyorku vsestranske in temeljite korake proti, razširjenosti in metodam trgovine z belim blagom ter za pobijanje javne te tajr.e prostitucije. Poseben odbor je proučeval to pereče moralno vprašanje na področju 28 držav Evrope ter na področju Severne in Južne Amerike te zbral žalostne podatke, iz katerih se zrcali sramota človeškega življenja.
V maju leta 1930. je bilo sklenjeno, da se v tem oziru posveti majvečja pozornost tudi Daljnemu vzhodu in je omenjeni urad dal na razpolago znaten znesek. Poseben anketni odbor se je takoj nato podal na proučevanje, ki je trajalo od novembra 1930. pa do marca, lanskega leta. Obiskal m prepotoval je vsa mesta Japonske, Kitajske, Filipinov, Iodo-ktee, Nizozemske Indije, Levanta in Palestine. Oblasti omenjenih držav so podpirale dete odibora, ki je sestavil nad 400 strani dolgo poropte o vsem, kar je do-Šivel to ugotovil.
Nešteto primerov prikazuje ne le sen zacije, temveč hude sociološke posledice zločinske trgovine, brez ozira na pleme ali kulturo. Strahotni so zlasti pri-
meri na Kitajskem, kjer je trgovina najbolj razvita, vkljub strogim odredbam vseh merodajnih oblastev. K tako širokemu razmahu pripomorejo namreč prastari običaji, da siromašni starši na deželi oddajo proti odškodnini v najem svoja dekleta mestni gospodi. Na ta način se s prodanimi dekleti polnijo javne hiše, širi se prostitucija in množe se vrste takoz varnih »Singing girlsov«. Poročilo podrobno navaja, kako se ravna s temi dekleti, kako jih zapirajo in ponovno prodajajo to kupujejo. Cene takim dekletom so do sto, le v redkih primerih do 1000 dolarjev.
Često pa se pripeti, da se posreči izvabljenemu ali ugrabljenemu in prodanemu dekletu pobegniti, ali reši se le s pomočjo policije. Na Kitajskem ima prostitucija svoja središča v Šanghaju, Pekingu in Kantonu. Karakteristična to polna grozot je anekdota nekega trgovca z belim blagom, ki je potopil deset kupljenih mladenk, ko je zaslutil, da so mu oblasti za petami. S silo je dal odvesti nesrečna dekleta v precej velik čoln in ukazal svojemu slugi odveslati daleč na odlprto morje, kjer jih je sluga po gospodarjevem naročilu zmetal v morje.
Poglavje zase pa tvori mesto Harbin, i
ki je pribežališče ruskih deklet, ki so na begu iz Rusije popadale v žrelo moralne propasti. One pridejo navadno v roke ruskim ali kitajskim trgovcem z belim blagom, to ti jih pod najrazličnejšimi pretvezami požeoo v mreže tajne m javne prostitucije. V vseh večjih mestih Kitajske je najti ta dekleta in so redke ene, ki se rešijo; večina jih propade na strahoten način.
Nekoliko boljše v tem pogledu so razmere na Japonskem. Tudi tam so sicer še v navadi običaji, ki so slični kitajskim, vendar so radi japonskega družabnega življenja že precej obledeli. K temu pripomore zlasti napredek japonske žene.
Odbor, ki je zbral podatke o sramotni trgovini z belim blagom in o tajni in iavmi prostituciji, bo predložil Društvo narodov obširno spomenico, v kateri bo zahteval, da se ustvari čim trdnejša vez med oblastvi posameznih držav in kontinentov v tem pogledu, da se preskrbi ruškim begunkam primerna zaposlitev to da se zapro vse javne hiše, ki so leglo trgovine z belim blagom.
Cesar Viljem ni nemški državljan.
Politični dogodki v Nemčiji so zopet sprožili vprašanje povratka bivšega cesarja Viljema II. Do leta 1923. mu je bilo prepovedano stopiti na nemška tla. Strescmannova vlada pa ie omilila to prepoved. Takrat se je tudi vrnil iz petletnega prognanstva na otoku Wierlngen na Holandskem bivši prestolonaslednik. Čeprav holandski za-
kon ne zabranjuje nobenemu tujcu po* vratka, vendar so nastale druge tez* koče glede povratka bivšega cesarja* in siqer vprašanje državljanstva, čudno je vsekakor, da človek, ki je bil 30 let vrhovni poglavar Nemčije, ni vec njen državljan. Vsak nemški državljan mora namreč, če živi več ko deset let v tujini, optirati pri nemškem konzulatu za državljanstvo, sicer izgubi pravico državljanstva. In na to je nekdanji mogočni vladar Nemčije pozami-On ni več torej nemški državljan in bil njegov povratek zvezan z veliki* težkočami. Dali bo še kdaj stopi1 Viljem II, na nemška tla, je vprašanje-na katero danes ne more nihče odgovoriti. Odgovoriti ne more niti on sam...
Kako si ljudje pomagajo.
Mestnemu zdravstvenemu uradu * Lugošu v Rumunijd se je javite zadnJ® čase več oseb, ki jih je ugriznil nek* stekli pes. Največ med tujimi je bite d®' lavcev, pa tudi uradnikov je bilo precej' šr-je število. Vsakemu od teh je zdrav' stveni urad, namreč nakazal večjo vsoto denarja za potovanje v Pasterjev z-3' vod v Cluj. Ker je število teh ljudi bi® vedno večje, se je pričela zdeti zadev® upravi zdravstvenega doma sumljiv** Kmalu je ugotovila, da v mestu sploh nobenega steklega psa in, da so si oseb® same prizadale rane, da bi r.a ta na#H prišle do denarja. Mučno zadevo bo se' daj obravnavalo lugoško sodišče.
Mali o
Pasno
PAPIGA, male vrste, zelena, je že v prejšnjem mesecu ušla. Ce jo ie kdo uiel, nai sporoči upravi »Večerntka«,	804
PUH. PERJE, BLAZINE.
zavese, žima, volna, afrik na malo In veliko, najceneje v Mariboru pri Novaku, Vetrinj ska ulica 7, Koroška cesta 8.
803
Spomnite se CMD!
Prodani
SC
NOVA HIŠA
na Pobrežju, 2 sobi, kuhinja, vrt, na prodaj, tudi za hranilne knjige. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica. Kralja Petra tre.	809
pletarna.
zelo dobro vpeljana trgovina, radj družinslčih razmer zelo poceni na prodal, tudi proti hranilni knjižici. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pie tarna«..	807
BREZSTENSKI VOZ
na vzmet, nosilnost 16 meter-skih »tatov, nov mesarski voz več ročnih vozičkov na
m
prodaj, Lamlnger, Slovenska ulica 26.	902
NA PRODAJ
omara za obleko In perilo v zelo dobrem »tanin. Vprašati v Dr, Karl Verstovškovi ulici št. 6. H. nadstr vrata 19 193
Posolilo
  	!'"i 1 ni"    "»tul
KATERI MARIBORČAN bi bil voljan dati Din 30,000 pbsoltla na vknjižbo na prvo mesto, lepega malega posestva,- za gradnjo nove dvostanovanjske hiše pri mestu Mariboru, Naslov v upravi Večernika.	798
Sobo odda
GOSPODA SPREJMEM
na brano in stanovanje. Pobreška cesta 9-a.	805
LEPO SOBO
oddam takoj pri igrišču SK. Rapida, uradniku ali oficirju. Obmejna c. 16, pritličje (pri Kadetnici).	792
DELAVCA ALI DELAVKO
sprejmem na stanovanje in hrano. Ciril Metodova ni. 17. Studenci.	796
GOSPODIČNO
sprejmem s 15. marcem na stanovanje In hrano. Gaieva ulica 4. Maribor. _____794
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodični. Lgfika ul-5, I„ vrata 10.	777
Sobo lita
VELIKO. PRAZNO.
suho sobo, iščem. Naslov upravi Večernika.
V:
809
Kupim
s=ss»
KUPIM MANJŠE POSESTjg prednost gorski kraj, do 250.000,— v gotovini. Obšito® ponudbe na Zobec, ZaStoE; Clundullčeva ul. 41.
Cenjenemu občinstvu naznanjava, otvoriva danes na vogalu Vrtne in Vr
banove ulice
novo
tobačno trafiko
Za obilen obisk se priporočata
B. Eigner in A. Bažaf
Izdaja konaoicij »Juitsa« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR x Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavi*
S W DETELA m KferiVotu