The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA v CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen
8lovenslci
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 136
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 15. JULIJA — SATURDAY, JULY 15, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
NA GOSPODARSKI KONFERENCI SE VRSTE AKADE-MIČNE RAZPRAVE O IZBOLJŠANJU SVETOVNE-GA GOSPODARSTVA. — KAJ JE BLAGOVNI — "COMMODITY" DOLAR? — MNENJA O SREBRNI VALUTI.
London, Anglija. — Gospodarska konferenca nima od včeraj do danes nikakega posebnega uspeha zaznamovati. Na dnevnem redu so razprave glede zaposlovanja brezposelnih v raznih državah. Govorijo o raznih državnih proračunih za javna dela in vmes sq Vrste govori akademičnega značaja glede izboljšanja svetovnega in mednarodnega gospodarstva.
Včeraj popoldne je nastala kontroverza med raznimi govorniki, je li mogoče primerjati. in to po kakem merilu a-•neriški takozvani "commodity" — blagovni dolar, ki poceni, da se vrednost dolarja "tieri po vrednosti blaga in ma-terijala z evropsko zlato valuto. Na to vprašanje ameri-^a delegacija ni znala odgo-v°riti. Ameriški zastopniki ča na to vprašanje pojasni-
FAŠISTI ZA FAŠISTE
LINDBERGH PREGLEDUJE ZRAKOPLOV
iz Washingtona, nakar bo
V Italiji vlada zahteva, da se zaposluje samo fašiste. — Kdor se temu ne pokori, je kaznovan.
Rim, Italija. — Glasom poročil iz Azzate sta bila te dni obsojena na gotovo kazen dva italijanska delodajalca, ki nista plačevala predpisane plače svojim delavcem. Obenem so ju fašisti izobčili iz svojih vrst.
Iz mesta Santa Elia Flume-rapido pa poročajo, da je bil obsojen na 50 lir globe neki delodajalec, ker ni upošteva") zahteve fašistične stranke,, da bi bil zaposloval pri svojih delih izrecno le fašiste. Preiskava pred fašističnim sodnikom je pokazala, da dva delavca, ki je imel najeta, nista bila člana fašistične stranke in to je bila tista merodajna razžalitev fašistične stranke, da je bil obsojen na omenjeno globo V Italiji je državni zakon, ki predpisuje delavske plače, kar je na mestu in v redu. V redu pa ni, da mora biti vsak delavec tudi fašist, in če ni, sploh dela dobiti ne more.
-o-
ITALIJANI PRILETELI V AMERIKO
Shediac, N. B. — Italijanska "zračna armada", sestoječa iz 24. italijanskih letal, ki potuje iz Evrope na svetovno razstavo v Chicago pod vodstvom italijanskega zrakoplovnega ministra generala Italo Balbo. so dospeli srečno preko Atlantika na severni ameriški kontinent. Leteli so peko Švice, Belgije, preko severne Anglije na Islandijo, od-tam na Greenlandijo in odtam na severno kanadsko otočje in od-
Iz Jugoslavije,
strosmayerjeve orgle v škofovski katedrali v djakovu zgorele; ogenj unlcll tudi tri
freske; škode več milijonov__smrtna kosa.
_ nesreče, nezgode in drugo iz domovine.
Velika požarna škoda |ti avto, katerem se Rožnik ni Osjek, 23. junija. — Zad- mogel. več umakniti. Avto ga
Slika kaže polkovnika Charlesa A. LJndbsrgha, ko je pregledal zrakoplov, s katerim je odletel te dni na Greenlandijo, da ugotovi najboljšo pot za redno zrakoplovrto vožnjo iz a-merike v Evropo.
n
šele podali točno primero v
tein- ossiru.
V ospredje je prišla tudi debata o srebrni valuti, ki jo je izzval ameriški senator Key Pittman iz Nevade, ki je že Pred tedni v Združenih državah predložil svoje načrte Predsedniku Rooseveltu za obnovo srebrne valute. On vztra 3a na stališču, da naj se sklede mednarodni dogovor med vsemi državami glede stabilne vrednosti srebra in predlaga v ta namen posebno resolucijo gospodarski konferenci s prepričanjem, da z upoštevanjem srebrne valute bo oživela svetovna trgovina, zlasti na vzhodu, kakor tudi drugod. Drugih posebnosti konferenca od včeraj do danes ne beleži. -o-
gandijeva stranka popustila
Poona, Indija. — Glasom po^ ročil iz konference, ki se je vrši-rtam v Shediac in odtod bo vodila njih pot v Montreal in odtam v Chicago, kamor pridejo če jim bo šlo posreči v nedeljo Njihova pot iz Italije v Chicago bo znašala 6700 milj.
-o-
FRANCOZI
SVETUJEJO JUGOSLAVIJI
Jugoslavija se mora pobotati s Hrvati in Slovenci, ali pa?
—o—
Celovec, Koroško. — Tuje-zemski časnikarski poročevalci, ki s dospeli iz Jugoslavije, pravijo, da je belgrajska vlada dobila iz Pariza nasvet, da ima do jeseni omiliti svojo diktaturo in zadovoljivo urediti odnošaje s Hrvati in Slovenci. Jugoslavija rabi nadaljnih kreditov, pravijo poročevalci, in se za iste nima obrniti nikamor drugam,, kakor na Francijo. Ta pa na take razdrapa-ne politične razmere, kakor vladajo med belgrajskim nezmožnim režimom in Hrvati in Slovenci, ne želi več posojeva-ti svojih novcev. Tako torej ni več daleč čas, ko bodo morali tudi v Belgradir jenjati s svojimi balkanskimi metodami. Za takim nezmožnim režimom nihče jokal re bo!
-o--
KAKO KAZNUJEJO GRAF-
}a včeraj v tem mestu, so Gandi ^ »jegovi strankini somišljeniki Popustili s svojo pasivno kampanjo proti angleški vladi. Pomočilo omenja, da je angleška vlada ugodila nekaterim zahtevam Indijcev in da je strankina konferenca za enkra sprejela o-sttutke nove ustave za celo In-dijo. S tem je končano za enkrat Politič. nasprotstvo med Gan-dijem in vlado, Id je trajalo več let.
državni pregledniki Pregledujejo poslovanje k.s.k. jednote
Glasom poročil iz Jolieta, se budijo te dni državni pregledniki pri pregledovanju potovanja K.S.K. Jednote.
-o-
trg in vrednost
Lansko leto je veljala volna :5c funt, letos 31c- funt. — Pra-lansko leto $2.50 do $2.75 5° funtov, letos $4.75 do $4.90
'lva vaga__Pšenica lansko le-
42 do 49 centov bušelj, letos Cene se dvi-
•to
$1.02 bušelj.
TARJE V RUSIJI
Moskva, Rusija. — Pet restavracijskih kuhov je bilo obsojenih v sredo na smrt pred tukajšnjim sodiščem. Obtoženi so bili, da so prišli nepostavnim potom v Moskvo, si tam poiskali pri restavracijskem trustu službe kot kuhi. Tamkaj so na to tekom pomanjkanja živil lansko leto kradli razni življenjski provijant, s tem, da so drugim kratili porcije, metali v jestvi-ne steklo in druge take stvari. Zadeva je končno prišla na dan in sodišče je z njimi obračunalo. Pet kuhov je vsled tega obsojenih na smrt in več jih bo moralo dalj sedeti v ječah. Ali bi ne bilo dobro, če bi n. pr- par chicaških graf ter j ev poslali v to eksemplarično šolo v Rusijo?
HORNER VETIRAL PREDLOG ZA NOVE DAVKE
Springfield, 111. — Guverner
Horner je včeraj odklonil podpis in zavrnil predlogo,ki jo je stavil poslanec Lantz, da bi Chicago in Cook County smela na-
JOHN FACTOR IZPUŠČEN
Chicago, 111. — John Factor, podomače "Jake the Barber", o katerem gre glas že več let, da je za visoke milijone namazal Angleže v Londonu, kot prodajalec in posredovalec bondov in delnic, je bil pred 12 dnevi u-grabljen in za to dobo odveden neznanokam. Njegov sin se je veliko trudil, da bi ga našel, kakor tudi njegovi advokati in prijatelji. Izpustili pa so ga ugrabitelji še le po 12 dneh jetništva. Govori se, da odkupnina za izpust gotovo sega od 75 do 200 tisoč dolarjev. Ugrabitelji so Factorja vrgli iz automobila v sredo okrog polnoči v La Grange, 111., kjer ga je kmalu nato našel cestni policist, vsega kosmatega in poraščenega- Iz policijske postaje so na to obvestili njegovo ložiti nadaljne davke na pose-soprogo in detektive, ki v krat- jstva za vzdržavanje raznega do kem prihiteli ponj in ga odvedli ibrodelja. Prav ima, davkov ima-domov.	_ I mo že itak preveč.
KRIŽEMSVETA
— Berlin, Nemčija. — Nemški veliki zrakoplov Zeppelin se je povrnli včeraj iz svoje tretje vožnje preko Atlantika iz Južne Amerike. Na krovu je imel 20 potnikov in večjo količino pošte.
_ New York, N. Y. — Bivši newyorški guverner Alfred E. Smith je bil te dni izvoljen kot član direktorskega odbora znane ameriške zavaroval-ninske družbe New York Life Insurance Co.
_ Milwaukee, Wis.— Louis
Kotecki, tukajšnji mestni kon-. troler, ki je streljal predvčerajšnjim na svojega pomožnega kontrolerja in še sebi pognal kroglo, je včera j v bolnišnici umrl.
_ Chicago, 111. •— Začenši
z včerajšnjim dnem je začela voziti Madison Street kara na prostore svetovne razstave. — Proga poulične železnice je izpeljana do 18. ceste in sega do 23. ceste, kjer se obrne zopet nazaj.
—	Moskva, Rusija. — Ruski pilot Levanovsky je včeraj odpeljal z ruskim vladnim letalom ameriškega letalca Mat-terna, ki se je bil zgubil v Sibiriji, v Alasko, in ga bo izkrcal v mestu Nome, odkjer se vrne Mattern v Ameriko.
—	Riga, Latvija. — Glasom poročil iz Moskve je tamkaj izbruhnila epidemična bolezen tifus. Bolnišnice so vse prenapolnjene in zaznamovati je številne smrtne slučaje. — Zdravstveni krogi so na delu, da zajezijo širjenje te nevarne bolezni.
-o-
VVADNA
KONTROVA
PRIHAJA
Šest vrst večjih industrij sodeluje z vlado za ureditev.
Chicago, iii. — Zastopniki šestih vodilnih industrij v Chi-cagi in njeni okolici so priglasili svoje sodelovanje za ureditev delovnega časa, plač in cen v industriji. — Ta teden zborujejo voditelji tiskarske unije, kakor voditelji tiskarjev izven unije. IJnija zahteva, da se uvede v tiskarsko industrijo 32 urni čas dela na teden. Obe stranki sta že izročili svoje načrte zveznemu administratorju Johnsonu, ki bo zadeve v načrtu proučil in nato podal svoje mnenje. Isto so storile lesne, opekne in. še razne druge industrije po Številu šest, ki poslujejo v tej okolici.
-o-
avtomobil ga spravil s sveta Libertyville, 111- — Joseph C. Simms, star 96 let in še vedno dobrega zdravja, katerega starost so vsi občudovali, se je te dni ponesrečil v automobilski vožnji ne daleč od tukaj. Na za-dobljenih poškodbah je umrl v
njo noč je djakovsko katedralo zadela huda katastrofa, ko je nastal sredi noči ogenj, katerega vzrok ni znan. Vendar pa mislijo, da je nastal vsled kratkega stika. Okoli 1. po-polnoči so bili osješki gasilci telefonično obveščeni, da gori katedrala v Djakovu, katera je sezidal djakovski škof Strossmayer. Vest se je hitro razširila po vsem Osjeku in oddelki gasilcev so hiteli proti Djakovu. Požar je prvi opazil sluga davčne uprave Mandie, ki stanuje ravno nasproti katedrale. V potepanju je zašli šal nenavadno pokanje in ko je pogledal skozi okno, je vi del da se stolp katedrale nenavadno svetlika. Takoj je za čel klicati da gori in v hipu je bilo vse mesto zbrano okoli nesrečnega požara. Gasilci ki so takoj prihiteli od vseh stra
je podrl na tla, mu zlomil nogo in ga še drugače močno poškodoval, nato odbrzel dalje. Rožnik je ostal toliko časa na cesti, da so prišli ljudje ki so zaslišali njegove klice, ga obvezali in s požarnim avtom pripeljali do Trebnjega, odkoder so ga spravili v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
-o-
Boben poje
Metlika v juniju. — Veliki "R." je hodil te dni okoli. Vsak ima seveda raje gotov denar kot pa v dobro zapisano upanje, pa je morala iz štale teli-ca, junček, ali pa tudi krava. Ker je na tak način vsak pri-moran prodati, kupci to izrabijo sebi v prid. Taki kupci ne gledajo na revščino ubogega kmeta, niti ne vprašajo če ima kmet s čim kupiti koruzne moke za kosilo... Hudo je, da ni, so pogasili ogenj šele okoli jskoro ne more biti bolj. Koliko 10. ure dopoldne. — V kate-jjih je tako revnih, da služijo
eni čevlji dvema članoma v družini. Ta in oni še ima suknjo, ki je morda dobra za na polje, za med ljudje pa že ni več. Le kdor na lastni koži občuti ve, kaj se to pravi, ko ni pri hiši žveplenk niti soli, da niti debeljače za močnik. --o-
drali so popolnoma zgorele orgle, ki jih je pred 50 leti kupil pokojni škof Srosmayer za 28.000 goldinarjev, sedaj so bile cenjene na milijon dinarjev. Takrat so jih imeli za najlepše in najbolj moderne orgle v Evropi, ki so bile, ko so bile dograjene, odlikovane pri nekem koncertu z zlato kolajno. Na orglah je bilo 3000 piščali z 52 glasovi. Razdeljene so bile v tri tastature po 54 not in pedale z 27 notami. Od veličastnih orgel ni ostalo niti koščka, ki bi bil le še količkaj uppraben. Požar je uničil tudi |dva krasna svetilnika ki sta ibila na koru, katerih vsak je jimel po 48 električnih žarnic. Nadalje so uničene tri freske in sicer: ustvaritev Eve, Izgon adama in Eva iz raja in Noeto-va žrtev, lepe delo takrat slavnih slikarjev, bratov Ludvika in Aleksandra Seitza. Radi
Iz lavantinske škofije
Za župnika v Stranicah je
uuuijtjiun p^uu^u ju umj. i v , g	č.	. . imenovan Jože Žolnir, dosedaj
tukajšnji Condell bolnišnici. Kar o^ok nad presbUeriiem kieiMe i" " t^i -^T ni mogla opraviti naravna smrt,	^".Kapele pri Brežicah je pode-
Smrtna kosa
V Spodnji Šiški je umrl Ivan Rojina, bivši kleparski mojster. V Ljubljani je umrl Viktor Ivalan, gostilničar na Poljanski cesti. — V Spodnji Rečici je umrla Marija Jeraj, posestnica. — Na Koroški Beli je umrl Jože Zabkar, upokojeni orožnik in občinski tajnik. V Ljubljani je umrl Rudolf Strnad, višji davčni upravitelj v pokoju.
je storil automobil.
-o--
prizadeti farmarji
Elgin, 111. — Državna komisija iz Springfielda, ki se je te dni ogledala razdejana polja in poslopja mnogih farmarjev po velikem viharju v Kane in Du Page okraju, je potrdila, da škoda znaša več sto tisoč dolarjev in priporoča državi, da pride prizadetim farmarjem na pomoč, z živili, semeni in drugimi sredstvi-
-o-
VREDNOST DOLARJA
New York, N. Y. — V primeru 100% vrednosti dolarja, je dolar tekom sedanje inflacije padel na 68.84 ceiitcv vrednosti v primeru na zlato veljavo.
posetniki svetovne razstave
V torek in sredo so nas obiskali naslednji slovenski poset-niki svetovne razstave: Mr. in Mrs. Frank Boževar iz Chis-holma, Minn.; Mrs. Helen Jure-čich, iz Gilberta, Minn- s svojimi hčerkami in sinovi; Mr. A. J. Steklar, Jr. iz daljnega Wyo- Ljubljano 30 ameriških roja
zgrajena kupola in grozila je nevarnost, da se kupola prevrne in zruši na glavni oltar. Cerkev je bila popolnoma do zidana leta 1882 in je stala tedaj ogromno svoto, 1,300.000 goldinarjev.
-o-
Ameriški Slovenci v domovini
V nedeljo 25. junija je z jutranjim brzovlakom dospelo v
lajna tamošnjemu provizor.iu Cirilu Podržaju. Provizor v Stranicah Anton Medved pride za kaplana v Pilstajn.
minga. Vsi izjavljajo, da je razstava zanimiva.
-o-
kov, iz Clevelanda in drugih slovenskih naselbin po Ameri ki. Izseljeniške organizacije so napravile prispelim rojakom slovesen sprejem. — Rojake je spremljal znani August
NAJVEČJI NEMŠKI ČASO PIS V KONKURZU
Berlin, Nemčija. — Nemški vodilni dnevnik "Berliner Tage- jKolander iz Clevelanda in so blatt' ki je bil svoj čas največji se pripeljali s parnikom "lile časopis v Nemčiji je včeraj vložil prijavo za konkurz, ker ne more zmagovati svojih obveznosti. List je bil v rokah vodilnih
de France.'
Pod avtomobilom
Rožnik Tomaž, 28 let star nemških judov in ker vlada j ude kovaški mojster v Veliki Loki bojkotira na vseh koncih in kra- je pred kratkim šel proti Nojih njihova obrt v Nemčiji pro- jvemu mestu. Pri Ponikvah mu ipr.da.	je z naglico pridrvel naspro
Nesreča
V Naglasovi tovarni v Ljubljani je stroj zagrabil za roko 35 letnega mizarja Jakopa KopriVca iz Zaloga in ga občutno poškodoval.
-o-
Stara vrata se podrla Huda nesreča se je nedavno pripetila v Dubrovniku, pod obodom starih dubrovniških vrat. Levo krilo ogromnih me-stnih vrat se je zrušilo, čepra*' se vrat nihče ni dotaknil. Krilo, težko okoli osem meterskih stotov se je zrušilo in pod se boj pokopalo tri pasante, ki so ravno tedaj prišli mimo. Ranjence so morali spraviti v bolnico. — Vrata so bila postavljena leta 1532.
-o-
5IRITE "AMER. SLOVENCA"!
r BFrU S
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 15. julija 1933
[ AMERIKANSKI SL'OVENEC
frvi in najstarejši slovenski t list v Ameriki.
P Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ________________
Za pol leta________
Za četrt leta _______________
Za Chicago. Za celo leto _
Za pol leta _
Za četrt leta _
....$5.00 .._ 2.50 .._ 1.50
Kanado in Evropo:
__________$6.00
______3.00
_____________________ 1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...................................$5.00
For half a year .............................. 2.50
For three months .......................... 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ___________________________$6.00
For half a year________________3.00
For three months ______________________ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagale listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___
F. Muckerman, S. J.:
Deset božjih zapovedi in naš čas
Mi imamo deset božjih zapovedi, kar človeštvo le prerado pozabi. One so temelj vsega zasebnega in javnega življenja in vsebujejo vse predpogoje za srečo na zemlji in v nebesih. Ali bi ne bilo pravilno, če bi teh 10 božjih zapovedi zopet enkrat skušali pregledati v luči potreb sodobnega živečega človeškega rodu?
"Jaz sem Gospod, tvoj Bog!" Tako začenjajo te zapovedi, "in ti ne smeš imeti nobenih tujih bogov poleg mene." Niti zlatega teleta modernega kapitalizma, niti sodobnega malika vsemogočne državne oblasti.
"Ti ne smeš imena Gospoda, tvojega Boga po nepotrebnem imenovati." To se pravi, da ti tvoje osebne zadeve ne smeš nikdar vezati z imenom božjim, razen takrat, kadar so dobre in poštene. Ali ni res, da je marsikateri kapitalist govoril o veri, pri tem pa mislil na svojo denarnico?
"Ti moraš nedeljo posvečevati!" To se pravi, da moraš ne samo vsako nedeljo tvojo versko dolžnost izpolniti, ampak da mora celo tvoje življenje biti božja služba, da mora ne samo vs'ak posameznik, ampak vsa družina, vsa občina, ne samo Cerkev, ampak tudi država Boga častiti. Bog je najvišja po-
goje, ki bodo srečno zakonsko življenje pospeševali.
"Ti ne smeš krasti!" V tem vidim najbolj varen temelj našega gospodarskega in socialnega sožitja. Ako bi se vsi ljudje zvesto po tem ravnali, potem bi ne bilo več nobene korupcije v deželi. Napačno je, stalno■ podpihovati poželjivost revnejših slojev, to je res! Toda oni, ki kaj imajo, morajo vedeti, da svoje lastnine ne smejo zlorabljati, najmanj pa, da s pomočjo svojega premoženja stremijo za oblastjo v državi in hočejo vse bogastvo združiti v rokah samo nekaterih priviligi-rancev, kajti na ta način sejejo obup med človeštvom. Na vsakem premoženju sta se že vknjižili božja pravičnost in božja ljubezen in kdor božje vknjižbe na tem svetu ni odplačal, jo bo moral do zadnjega beliča povrniti na drugem.
"Ne pričaj po krivem!" Obrekovanje, intrige, dem.nci-jucije, kako vendar cvetejo te grde rože tudi med kristjani. — Kako si vendar upate sprejemati na svoj jezik Najsvetejše, f ko že nekaj minut potem isti jezik uporabljate, da uničujete čast svojega bližnjega. Kako si upaš tega ali onega državnega uradnika obtožiti, ali ga denuncirati? Ali te pri tem ni vodil grdi egoizem. Prav bi imela vsaka državna oblast, ako bi ravno v tem pogledu napravila red in denimcijantstvo vpisala med najstrožje zločine, za katere bi tudi najtežja kazen bila še premila.
Evo vam deset božjih zapovedi, ki so bile dane, ko je grmelo in bliskalo po Sinajskem gorovju in ki jih je božji prst zapisal v kamnate plošče. One so fundamentalni zakon tega sveta, temeljni zakon vseh narodov in osrednja postava vseh časov. Dal Bog, da bi jih sodobno človeštvo vzelo za resno in jih izpolnjevalo, da bi se uresničili tudi blagri nove zaveze, ki logično izvirajo iz izpolnjevanja teh zapovedi. Deset božjih zapovedi in osem blagrov so namreč ena sama velika božja celota. Kajti, kar Bog ukazuje, služi edino le človeški sreči. — Tudi tukaj se uresničuje staro krščansko načelo: zvestoba za zvestobo!
ZA ODLIČEN ZB2'R!
Chicago, 111.
III.
Kako bomo zidali velik in odličen zbor?
Okrog dosedanjega zbora, ki bo služil za fundament. Dodajati mir bo treba neprestano novih moči iz vrst mladine. Dalo bi se tudi sestaviti zbor iz samih odrastlih ljudi, sta-
rejših ljudi, toda zanimanje stava in ne gospodarstvo, niti kakšen razred, niti kakšno pie-1 občinstva za tak zbor preveč
me. Vse to so dragocene vrednote, toda na najvišjem mestu vrednot najdemo le Boga.
"Ti moraš očeta in mater spoštovati." To je temelj vse in vsake avtoritete na zemlji, kajti če otroci staršev ne poslušajo, potem bodo tudi vsaki vladi pokorščino odrekli. Toda ta avtoriteta se naslanja na Boga in on jo daje vsaki oblasti, ki je bila od njega postavljena. Zamisel o raznih vodjih, "Fiihrer-' jih" in "ducejih" je sicer lepa in velika, toda redkokdaj se zgodi, da je človeštvo dobilo zares vzglednih vodij. Ako na j človeško občestvo tudi v času, ki so revni na vodjih, ne pogine, potem mora biti zgrajeno na drugem temelju in ta temelj je: božja avtoriteta nad Vsem stvarstvom. Kadar govorimo o vodjih, potem mislimo takole: če je kakšna zares veličastna osebnost, potem se veselimo, kot se veseli otrok, čigar mati je lepa. Toda otrok mora biti pokoren svoji materi tudi takrat, kadar ni lepa, kajti blagor človeštva ne izvira iz slučajnih postranskih lastnosti, ampak iz trdnih neizpremenljivih načel.
"Ti ne smeš ubijati!" Kakor že sv. Pavel piše, ima oblast tudi meč na razpolago. Samo oblast ima pravico soditi in deliti kazni v državi. Samo oblast se lahko meča poslužuje v tbrarnbi svoje domovine. Ako p a kdo drugi, recimo kakšen zasebnik vzame ta meč v svoje roke, potem nastajajo iz tega zločini, krivice in uboji. Umor je umor tudi v današnji dobi, zloraba ostane tudi danes zloraba, krivica je tudi danes* krivica,' umor, zloraba in krivica pa so proti peti božji zapovedi.
"Ti ne smeš prešestvovati!" Ali vidite, kako se je že s to zavedjo začela borba proti umazanosti in proti moralni gr-dobiji? Ako in kadar zakoni propadajo, potem propadajo tudi narodi, propada Cerkev in propada država. Zatorej ni boljšega načina udejstvovati se v pravem krščanskem in narodnem duhu, kakor vzgledn«r živeti v zakonu in vse iz javnosti odstraniti, kar srečno zakonsko življenje izpadkopuje. Iz tega izha-
hitro ugasne. Vsak oče bo šel raje poslušat svojo hčer kakor pa svojo ženo, in ravno tako gre vsaka mati raje poslušat svojega sina, kakor pa svojega starega. Je pač naravno tako. Povsod imajo že v zborih ali pretežen del mladine, ali pa samo mladino. Vsekakor smemo največ uspeha pričakovati od mladine, toda le v slučaju, da so starši pripravljeni stati za svojo mladino s svojim vplivom.
V preteklosti smo si morali pomagati kakor so pač narekovale razmere. Za naprej bo najbolj primerna naslednja pot: en sam zbor, razdeljen na odrastli in mladinski oddelek. . Mladinski oddelek je le priprava za odrastli zbor, iz katerega bo ta zajemal svoje nove moči po potrebi. Mladinski oddelek pa bo zajemal svoj naraščaj iz vsakoletnih graduantov osnovne šole. Tako bo ne samo mogoče polagoma dospeti do mogočnega zbora, temveč tudi proizvajanje odrastlega zbora ne bo nikoli ovirano vsled manj
ja tudi potreba, da mora država ustvariti vse življenjske po (zmožnih začetnikov.
Zbor bo treba poučevati v omenjenih dveh skupinah: vsako po dvakrat na teden. — Taka razporedba bo za naše razmere najbolj pripravna in uspešna. (Več prihodnjič) Ivan Račič.
--o-
IZ OHIO PIŠEJO
Lorain. O.
Žalostno novico bom sedaj sporočila v naš list, da je namreč tukaj umrla moja mati, Katarina Muc. Doma je bila iz vasi Vranoviče, v Beli Krajini in je bila stara 73 let, od katerih je 23 preživela tukaj v Lorainu. — Oče mi je umrl že pred letom in pol in sedaj nas je še mati zapustila. V starem kraju zapušča sina z družino, tukaj pa eno hčer z družino, vnuke in vnukinje.
Kar nagloma je šla mati od nas. Zvečer, kakor po navadi je šla spat. Drugo jutro, že zgodaj, me je še poklicala pred svojo smrtjo in ob 5. uri je bila že mrtrva.
Tem potom naj se prav lepo zahvalim č. g. Rev. Virantu, ki je vse tako lepo vredil in prišel molit h pokojnici 2.večera, ko je ležala na mrtvaškem odru. Prav lepa mu hvala, da je vse tako vredil, ker je imel res veliko sitnosti. Hvala lepa tudi Mr. J. Svete in njegovi družini, ker smo bili prav dobro postreženi in pa da je bil pri pogrebu tako lep red. Hvala lepa tudi Oltarnemu društvu, katerega članice so tudi prišle molit in so darovale sv. obhajilo za pokojno. Hvala tudi mojim otrokom, hčeri in njenemu soprogu, sinu in njegovi soprogi, ter Mr. Kane, ki
so bili cele dneve in noči z nami, dalje Simonič, ki je tudi bila z nami in Zakrajšek, ki je prva prišla na pomoč in Mary Bahorič, ki je tudi čula pri pokojni. Hvala lepa vsem, ki ste dali za sv. maše, cvetice in vsem, ki ste na eden ali drugi način kaj pomagali in pokazali, da z nami sočustvujete. Hvala tudi tem, ki ste posodili svoje avtomobile. Bog plačaj vsem.
Marija Mihelich.
-o--
S POTA
Chicago, III.
Ko sem prišla z mojo družino v Chicago, da si ogledamo svetovno razstavo, sem se med potjo tudi ustavila na obisku pri glavni tajnici SŽZ., Mrs. Josephine Račič. Moj namen je namreč bil, da jo o priliki obiščem. Ko sem po dolgem iskanju prišla do nje, potrkam na vrata, nakar mi pride od-pret neki moz in mi pojasni, da so ravno vse uradnice tukaj in pregledujejo knjige in račune ter imajo obenem polletno sejo. Tega sem bila še bolj vesela in takoj potrkam na vrata sobe, v kateri so zborovale. Vse so se začudile, ko me zagledajo in takoj sem jim bila dobrodošla, jim povedala novice in izročila pozdrave. Navzoče so pa bile sledeče u-radnice: Mrs. Prisland, glavna predsednica, Mrs. Račič, gl. tajnica, Mrs. Motz, bivša gl. blagajničarka, Mrs. Tomaži«, nova gl. blagajničarka, Mrs. Erjavec, prva gl. nadzornica, in Mrs. Novak, nova u-rednica Zarje. Ker je bila že bolj pozna ura in je šlo že na šest, so zaključile sejo ter me povabile, naj grem drugi dan z njimi na banko, da bom videla, kje imajo Zvezin denar shranjen. Po kratkem razgovoru se podamo na stanovanje z dogovorom, da se drugi dan zjutraj zopet vidimo. Mene je pa Mrs. Tomažin povabila, da lahko gremo k njej na stanovanje. Ker nas je pa bilo po številu' kar šest, nam je dala na razpolago kar celo nadstropje. — Drugi dan smo šle skupno na banko, ki je največja v Chicagi. Tam sem na lastne oči videla vse Zvezine tisočake, katerih je samo v Liberty bondih za celih $20,000, po 414 in po 4'/o%. Drugih $12,000 je tudi prav dobro naloženih in nosijo gotove procente. Le $3000 je na bankah, ki so še zaprte, a je upanje, da se odpro. Videla sem torej, da je pri Zvezi vse v najlepšem redu in kadar pridem domov, vam bom že še povedala.
Helen Jurchich iz Gilberta.
GLAS IZ SEVERNE MINNE-SOTE
Ely, Minn.
Kako tukaj živimo? — Delavske razmere se prav počasi sučejo na boljše, vendar toliko je, da imamo vsaj upanje in dobro voljo, ki je menda najboljše zdravilo za delavca, kar ga tolaži in krepi. Veliko zaupanje pa imamo v našega razumnega gospodarja v Wa-1
shingtonu, ki je naklonjen delavskemu narodu__Takih odločnih gospodarjev potrebujemo pa tudi po vseh naših naselbinah, kjer so nastavljeni uradniki po vseh mestih Zdr. držav, pa bo prospenteta kmalu tukaj.
Tudi v našem mestu' Ely bomo skušali 18. julija zopet izvoliti dobre uradnike, kakor jih imamo. Izmed šest kandidatov bomo volili samo dva. Bomo li imeli težkoče, da izvolimo dobre uradnike ? Prav nobenih, ako smo razumni in pravični. Ce smo hvaležni za dobrote, ki smo jih uživali zadnja tri leta, bo naša odločitev prav lahka. Samo poglejmo rekord direktorja R. S. Richersa. Kdor bo videl ta rekord, ta bo volil moža, katerega ta rekord pokaže, kot najboljšega, ki se je pokazal pravega moža za naše družinske očete in pokazal, da zna modro gospodariti z denarjem davkoplačevalcev. Posebno je pa naklonjen našemu slovenskemu narodu. Ko je nastala splošna brezposelnost po rudnikih, se je ta mož zavzel, da mora na kak način pomagati revnim družinam. Kakor se je videlo iz naznanila šolskega zborovanja, je nastopil kakor možak in stavil predlog: Raznih slug (ženitorjev) in zunanjih delavcev imamo 31. Tem naj se zniža nekaj odstotkov na plači, ker imajo še precej visoko plačo za te čase in naj se jim odvzame 10 dni delavnega časa na mesec. To, kar se na ta način prihrani, se naj
razdeli med revne očete. _
Tako se je tudi zgodilo, za kar smo dolžni čast vsem ostalim odbornikom, ki so ta predlog podpirali. Po tem predlogu je prišlo do potrebnega kruha nad 70 potrebnih očetov in mladeničev.,
Kako naj potem Slovenci prezremo takega moža kot je B. S. Richers? Saj to ni mogoče, ako le količkaj cenimo nje govo delo, ki se je napravilo po njegovem pravilnem in razumnem gospodarstvu. Ako bomo torej ob času volitev zanemarjali te- dobrote, ki smo jih prejeli, se bomo po volitvah bridko kesali, pa bo prepozno. Preberite ta dopis in dajte ga še drugim brati, da se vsak prepriča o resnici in da ne boste poslušali krivične govore, ki bodo prihajali na ušesa. Mislimo si, da ima vsako dobro delo gotove sovražnike, ki človeka, ki dobro dela, zlobno obrekujejo iz same nevoščljivosti. Brez sovražnikov pa ni nobeden. Zapomnite si pa, da tako zlobno obrekovanje, ki izhaja samo iz nevoščljivosti in sovraštva, bo imelo jakp malo uspeha, pa naj pride od koderkoli hoče.
Zapomnite si, da je v korist nas vseh, da gremo 18. julija na volišče in volimo take kandidate, ki imajo že skušnje v gospodarstvu, kot je sedanji direktor B. S. Richers. Te volitve so velike važnosti poseb-(Dalje na 3. str.)
RED*'
Škodoželjnost. — Gost, ki mu je bila ukradena v rest* vraciji suknja: Kdaj je odšel falot, ki mi je ukradel suknjo?
Natakar škodoželjno: V trenutku, ko ste se gospodarju pritoževali, da sem vam slabo postregel.
* $ *
Oče in sinko. — Mihec sla bo čita. Oče mu da prečitati odstavek iz sv. pisma in Mi hec čita jecljaje: Gospod., gospod... dobro nam je tukaj biti. Naredimo si... tri šotore.
Oče ogorčeno: Ce boš tako slabo čital, ta navijem ušesa
Mihec pa jeclja dalje: Meni enega, tebi enega in Eliji enega.
* * *
Učinkovito zdravilo. — "Hudo ste kašljali, gospod Jazbec. Kdo pa vas je ozdravil?"
"Doktor Kljun."
"z zdravilnim čajem?"
"Kaj še! S Franc Jožefovo grenčico!"
"Kaj poveste! In zdaj ne ka šljante več?" ....
"Ne — si ne upam..." ♦ * *
Slika pokojnega očeta. —
Vaški pastir si je naenkrai domislil, da bi bilo prav, če imel fotografijo svojega pokojnega očeta. Podal se je fotografu in mu dejal: "Na pravite mi sliko mojega oče ta."
Fotograf: "Kje pa je oče Naj kar pride."
Pastir: "Oh, moj oče so že deset let v grobu."
Fotograf: "Potem ga ven-dar ne morem slikati."
Pastir: "Saj vam lahko ka1' povem, kakšni so bili. Zob i" brkov niso imeli ter na en°
oko so bili slepi."
* * *
Noetov golob. — Vaški pr? rok je razlagal družbi vašefl' nov zgodbo o vesoljnem pote pu in je povedal, da je po pi'e' stanem deževju prinesel 8°' lobček Noetu zeleno oljčn" vejico.
"No, kaj pravite, ali je bj' tisti golobček samec ali sami' ca?" jih je na koncu vprašal;
Ljudje so ugibali in nihče i11 mogel pravilno odgovoriti. Te' daj se oglasi prerok in pravi: "Golobček je moral biti s«' mec, zakaj samica bi ne mogla imeti kljuna toliko čas*1 zaprtega."
* *
Pred sodniki. — Toženec-priznajte vse in ne tajite ničesar. Vas je videl stražnik, ko se nekemu človeku, ki je klopi spal, začeli sezuvati čevlje."
"Gospod sodnik, tisti človek je v spanju tako vzdihoval, d® sem mislil, da ga čevlji tišče-'
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA:
"TARZAN IN ZLATI LEV
(52)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: edgar rice burroughs
Okrog dvorane 30 bila visoka okna, no zaprta, sk>bzi katere je vlekla gorka poletna sapa. Skozi te okna je videl Tarzan, da ta dvorana ,ie bila pnav nizko ztmlje in tamkaj je bila blizu gosta džungla, kar bi bilo za beg zelo pripravno. Toda med okni in njim je sedelo kakih 50 Bol-ganijev. Zato je začel kovati načrte Če skoči po La, jo .iztrga in z njo hitro pobegne na strate-gičen način, bo to mnogo bolje,, kakor rabiti silo.
"Ali zamorci čuvajo leva v dvorani zato, da ne bi gorilam pobegnil?" vpraša Tarzan. "Da zato. Bolganiji imajo leva za kralja," odgovori zamorec. "Ako je potreba, da stopim v dvorano, ali bi šel ti in povedal zamorcem Gomanr ganijem, da se naj borijo zame in jaz jim bom osvobodil iz te doline?" — "Bom, toda verjeli mi ne bodo." — "Potem jim povej, da ako ne bodo, da bodo vsi umrlL" — "Zdaj mi daj tvojo sulico," — V dvorano je prišel glavar Bolga-nijev.
Glavar Bolganijev je govoril: "Plemeniti Nu,-ma, kralj vseh stvari, je slišal, kaj je ona govorila. Njegova želja je, da ona umrje. Veliki cesar Numa je lačen, 011 sam jo bo razkosal v pričo nas »le.Tienitašev in vpričo najvišjega sveta nas treh." Iz grl Bolganijev, ki so sedeli okrog je prišlo odobravanje. Lev je rjul proti La. "Jutri pa pride pred sodbo njen moi," je dejal Bolgani.' "Zdaj vrzite levu njo, ki jo držite!"
Lev, ki je bil takih običajev že vajen in je vedel, da mu je padla ob takih prilikah vedno žrtev in plen v kremplje, je zdaj začel rjuti in se pripravljati, da zagrabi žrtev, kakor hitro mu isto pahnejo proti njemu. La, je prebledela in se je začela boriti z vsemi močmi, ki jih je imela. Toda prav v istem momentu plane v dvorano z dolgo sulico beli orjaški človek, kar je Bolganije naravnost osupnilo. Predno ga je mogel kdo prijeti je ta že vrgel svoio sulico z veliko močjo. . .
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in sc cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za $ 3.00 ............ 130 Din
" $ 5.00 ............ 220 Din
" $10.00 ............ 465 Din
' $10.60 ............ 500 Din
' $20.00 ............ 0S0 Din
' $21.00 ............1000 Din
11 $50.00 ............2400 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite....$ 5.7? Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $20.00 pošljite....$21.00 Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00 pošljite....$$1-5"
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John JericH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, 1^'
VOLITE ZA
T. H. Davey
ki kandidira za ponovno izvolitev
za šolskega direktorja
NA EVELETH, MINNESOTA, za Independent1 šolski distrikt štev. 39, Volitve se vrše v torek dne 18. julija 1033
Volišča odprta od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer
Volite za poštenega moža z pošteno preteklostjo!
VOLITE PONOVNO ZA
Malcolm MacDonald
za Šolskega direktorja
za Independent šolski distrikt štev. 39, v NA EVELETH, MINNESOTA. — Volitve se vrše v torek dne 18. jtdija 1033. —
Volišča odprta od 9. ura ajutraj do 8. ure zvečer
Volite za poštenega moža, ki ima hvalevredno preteklost.
Sobota, 15. julija 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
PETINDVAJSETLETNI JUBILEJ CERKVE SV. DRUŽINE
"PRVA GOSPA V DEŽELI" MRS. FRANKLIN D. ROOSEVELT PEČE KLOBASE
Kansas City, Kans.
Poročati želimo nekoliko o praznovanju slovesnega 251et-nega jubileja cerkve sv. Družine, ki so ga praznovali v nedeljo 2. julija. PTav lepo se je vse vršilo, še lepše, kakor smo pričakovali. Že okoli osme ure zjutraj so pričeli prihajati nekateri bratje Hrvati, ki spadajo v naša društva, in za temi prvimi jih je prihajalo več in več, tako da je bila Ohio cesta pred našo dvorano napolnjena. Kmalu nato je prikorakala godba Kolumbovih vitezov, ki nam je tako lepo igrala med slavnostnim obhodom (procesijo), za katere red sta skrbela Mr. Matija Petek in Mr. John Anžiček. Pod njunim vodstvom se je obhod krasno razvil. Najbolj so se pa pri tej priliki postavile naše ženske in dekleta, ki jih je bilo res veliko število pri procesiji. Resnico moramo povedati, da so namreč ob tej priliki ženske prekosile moške, katerih bi vsekakor bilo lahko večje število, kakor jih je bilo. Ko je obhod prišel do župnišča, se je pridružil sam mil. g. škof s častito duhovščino in ministranti, nakar smo skupno odkorakali proti cerkvi. — Raz visokih lin stolpa je slovesno plapolala naša slovenska trobojnica, da se je zdelo, kakor da hoče tujcem povedati, kako si je ta mala peščica Slovencev zgradila tu kaj veličasten božji hram, ki bo ostal v spominu še poznejšim rodovom.
Ko je mil. g. škof z duhovščino prestopil cerkveni prag je s kora mogočna zadonela pesem "Ecce Sacer^os Magnus . . ." pod vodstvom č. se stre Lorete. Takoj na to se je 7-ačela pontifikalna sv. maša, ^i se je darovala za žive in ^rtve ustanovnike in farane. ^avnostno pridigo je imel č. g- C'ir. Zupan iz Pueble, Colo., ki je med drugim povdarjal, da je občudovanja vredno, kar smo Slovenci napravili v zadnjih 25 letih. Navduševal nas je, da tudi še sedaj ne smemo odnehati, da moramo biti i za naprej enako navdušeni, kakor smo bili do sedaj in kakor so bili naši ustanovitelji. — Po končanih opravilih je imel govor sam mil. g. škof, ki je ča-stital Slovencem, da so globoko veren narod, ki da so za vero že veliko pretrpeli. Po končanih cerkvenih opra
vilih smo se podali v dvorano na slavnosten banket. Vse mize so bile kaj hitro zasedene in kmalu nato je č. g. župnik Rev. Perše nagovoril farane in vsem čestital za ta tako lep srebrni jubilej. Za njim je govoril kot ustanovnik Peter Majerle Sr., ki je lepo razložil dobo 25 let. Za njim je govoril še mil. g. škof, nato pa č. g. Ciril Zupan iz Pueble, ki je tudi prevzel stoloravnateljstvo in pozval nato k besedi predsednico dr. sv. Veronike, Mary Čop, ki je kot tukaj rojena Slovenka kaj lepo govorila slovensko in za svoj govor tudi žela aplavz. Govorili so potem še sledeči: Mrs. Terezija Cvitkovič, Mr. M.Majerle, Mr. Joseph Dragoš in Mr. Jos. Ko-stelec. Vsi so čestitali g. župniku, ki se je posebno zavzel, da se je sezidala nova cerkev.
Po končanih govorih so sledile razne pesmi. Naj posebno omenim, da je bilo nad vse ganljivo, ko je skupina tukaj rojenih slovenskih deklet tako ljubko prepevala naše slovenske pesmi. Občutili smo za ta kratek čas, kakor da smo v stari domovini na kakšnem žegnanju in kar žal nam je, da je ta dan tako hitro minil.
Še nekaj, kar ne smemo pozabiti omeniti, je one, ki so darovali za cerkvena slikana okna, ki so pravi kras naše cerkve. So to sledeči: Društvo sv. Veronike št. 115 KSKJ., Altarno dr. presv. R. T., društvo sv. Petra in Pavla št. 38 KSKJ., dr. sv. Družine, samostojno društvo, dr. Triglav (samostojno), dr. Najsv. Imena, Mr. in Mrs. Blaž Malnar, Mr. Math Petek, in Spomin Michaela in Marije Perše. — Vsem tem, ki so za krasna cerkvena okna prispevali, najlep ša hvala !
Naj še to omenim, da so fa-rani ta dan darovali nad $500, kar je vsekakor veliko v teh tako slabih in skrahiranih časih. — Najlepše se moramo zahvaliti našim ženam, ki so težko delale za banket. Pa tudi našim dekletam-natakari-dam gre vsa hvala, ki so tako izvrstno stregle, kakor tudi pevcem in pevkam, ki so tako ljubko peli ter vsem, ki so pri tej slavnosti pomagali. —Hvala cenjenim faranom in faran-kam, ki so ob tej priliki tako lepo darovali za cerkev. Vsem naj Bog stotero povrne.
Joseph Kostelec.
Slika kaže, kako se predsednikova soproga zabava na nekem izletu na otoku Campo-bello, N. B. Na palici vrti in praži klobaaico "frankfurtarc o".
PISMO
ZAHVALE IZ BENGALSKIH MISIJONOV V INDIJI
Gospod urednik:— Pošljem Vam dvoje pisem, da jih po volji objavite. Vem, da prinaša Ave Maria poročila teh misijonarjev; pa je dobro, da se večkrat na več načinov vzbuja zanimanje za slovenske misijonarje med slovenskimi izseljenci. Kako so nam za vse hvaležni, tudi za male denarne prispevke, zlasti pa za duhovno pomoč, i priča vsebina pisem.
Filateliste, to je one, ki se zanimajo in zbirajo raznovrstne znamke iz vsega sveta, pa bo razveselilo, da imajo posredovalca — po domače "me-šetarja" za ta "kšeft" v osebi Rev. Me hren, rodom iz Amerike. Pa tudi g. Stanko bo yad Pomagal. Le pišite na priložen naslov, pa kakšno dolarsko podobico priložite, pa bo gotovo kaj.
"Bengalski tiger" v Vestni-ltu fare sv. Lovrenca za leto 1933 je novomašna slika— fotografija g. Stanko Podržaj a, ki jo je nam sam poslal po novi maši 21. novembra 1932. Pozdrav: Newburški popotnik
Kurseong, Indija, 13. 6. 1933.
Dragi:— Najsrčnejša hvala Tvoje drago pisemce, za
priloženi dar in pa za poslani "Vestnik". Ali so se ljudje kaj ustrašili "bengalskega tigra" v Vestniku? Iznenadil si me. — Tako me veseli, da se zanimajo vaši farani za misijone. Vestnik, ki sem ^ga z največjim veseljem dobro pregledal,
mi je tudi marsikaj razodel o njihovi velikodušnosti. Tudi Vaši faranki L. J. pišem šele danes; že precej tednov nisem mogel nikomur pisati, ker sem bil strašansko zaposlen. Saj veš, da sem še "študent", čeprav misijonski. Zadnji pridevek samo delo še poveča, zato je bilo tako težko. Še pet mesecev bom tu, potem pa gremo nad krokodile, kače in .tigre ... Ko bi samo ti bili, bi ne bilo težko, ampak se bo treba še s kom drugim" spoprijeti, ki ima strašansko oblast nad u-bogimj Bengalci. Lahko si misliš, kako komaj pričakujem trenutka, ko se bom mogel popolnoma posvetiti njihovemu večnemu dobru. Razume se. da si ostanemo duhovno vedno blizu, saj drugače tudi biti ne more. Smo pač vsi udje istega mističnega telesa Kristusovega, isti Kristus!
Zato je pa tako žalostno, da si katoličani bolj ne prizadevamo, da bo ta naš Kristus ra-stel in se bližal tisti popolnosti, ki mu gre . . . Oprosti, da sem zašel v sv. Pavla, pa saj si je naš poklic tako soroden, pa kaj pravim soroden, isti je, samo da smo mi taki pritlikavci nasproti njemu.
Oprosti, da sem toliko govoril o sebi, Tebe pa nič ne vprašam po zdravju. Sicer pa po sliki vidim, da "novi Amerika-nec" dobro izgleda, ozir. "ven vidi", kakor pravimo po domače. Bog Ti daj vse dobro. Ti je Amerika kaj všeč? Rad Ti pošljem nekaj znamk, kar tako približno nabranih; veš. sem tak revež s časom in se prav nič nisem nikoli s tem špoi-tem pečal. Imam tu prijatelja Amerikanca, ki se peča s tem "kšeftom" in misli menda katedralo zidati z izkupičkom od znamk. Če bi torej kdo hotel "trgovske" stike z njim glede znamk, bom prav rad posredoval, če se do tični noče obrniti naravnost na njega: R. Mehren (isti naslov kakor moj). Torej oprosti, če so znamke tako "diletantske"!
Osebno zaenkrat nimam konkretnih "prošnja" z ozi-rom na Tvojo velikodušno pripombo na koncu pisma. Bojim
se, da jih bom imel kmalu še preveč; še par mesecev bo treba potrpeti. Naše ostale želje tolmači "Beng. misijonar"
v Glasniku, upam, da ga prejemate. Bog Ti povrni! Vsaka Tvoja vrstica mi je nad vse draga!.
Oprosti vsem napakam, strašno hitim, pa Tebe in vseh pri vas zato nič manj prisrčno ne pozdravljam, spominjam se Vas in zlast: Tebe pri oltarju, pa tudi sam prosim za skromen memento in molitev Tvoj iskreno hvaležni v pre sv. Srcu	Stanko D.J.
Naslov: Stanko Podržaj S.J, St. Mary's College, Kurseong. D. H. Ry., India.
Rešnjega Telesa.
V presv. Srcu globoko hvaležni
Stanko Podržaj D.J.
IZ SLOV- NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
so vso dobo depresije bili zmožni točno plačevati vse stroške v gotovini. Tako učiteljicam, delavcem plače, in lokal nam trgovcem za potrebne reči. Kljub vsem tem ve'ikim stroškom so danes evelethske šole v boljšem finančnem položaju kakor v katerekoli drugem distriktu v Minnesoti in v severozapadni Ameriki.
Mladina na Evelethu, med katerimi jih je veliko jugoslovanskega naroda, je bila preskrbljena z najboljšo vzgojo, katero jim zamore dati šola in to brez vsakih stroškov njihovih roditeljev. Nadalje, če se bo naš šolski odbor še za naprej držal istega gesla na podlagi varčnosti in nadaljeval svoje delo i v bodoče, potem je, Jugoslovani, naša sveta dolžnost, da oddamo svoje glasove za stare odbornike, ki so: Mr. T. H. (captain) Davey in Mr. Malcolm MacDonald.
Pridimo vsi na volišče v torek, 18. julija 1933 v J. H. S.
Oglasi omenjenih mož so o-glašeni v tej izdaji lis^ta.
Evelethčan.
to In OVO
Kurseong, 13. 6. 1933.
Spoštovana: — Kako težko mj je, da Vam šele danes morem odgovoriti na Vaše nadvse prijazno in ljubo pismo, za velikodušni dar in vse, kar z gorečo molitvijo dobrega storite za ubogo Bengalijo. Bog vam povrni tisočkrat. Kolikokrat bi Vam bil rad pisal in se zahvalil, a mnogo tednov nisem mogel nikamor pisati. Ali mi oprostite ?
Vsem spoštovanim sestram sv. Rešnjega Telesa srčna hvala za bogato duhovno pomoč \ molitvah in devetdnevnicah Dragi Bog očividno blagoslavlja delo prav zaradi Vaših gorečih duhovnih daril. Tudi mi ne pozabimo na svojo dolžnost in pa naši izpreobrnjenci.
Prav lepo pozdravljam Va3, Vašo dobro Anico in vse plemenite duše pri Vas, ki mislijo na nas. Tudi C. S. iz starega kraja najlepše pozdrave. Se poznava z njim še od doma. Sicer pa tudi njemu danes pišem, upam, da bo srečno priromalo.
Upam, da bom prihodnjič bolj priden. Samo tiskano zahvalo mi je bilo nekam težko poslati, pisma pa nisem utegnil napisati. Upam, da bom kmalu lahko kaj o misijonskem delu v nižini poročal, saj me to delo čaka, in je ogromno! Lepo prosim molitve!
Z iskrenimi pozdravi Vam, spoštovana, vsem Vašim dragim in vsem sp. Sestram sv.
no za Slovence, zato se vam, dragi rojaki, priporoča, da volite zmožnega in previdnega moža, sedanjega direktorja B. S. Richersa, ki je vreden naše pohvale in našega zaupanja Tega vam priporoča izkušeni opazovalec družinskih ?in gospodarskih razmer po slovenskih naselbinah.
Delavski prijatelj. -o--
EVELETHSKIM VOL1LCEM Eveleth, Min.
Če bi hoteli verovati vse, kar pišejo današnji časopisi, bi morali biti že popolnoma pre- vatikanskega glasila "Osser
KATOLIŠKA FILMSKA DRUŽBA
V Italiji se je osnovala družba za izdelovanje katoliških filmov. Nadela si je ime "Lux Christiana." Predseduje ji profesor Luigi Montresor. Preskrbovala bo dvorane s kinematografskimi aparati, izdelovala in posojala bo filme katoliškim podjetnikom. Njega opora bo katoliška revija "Rivista del Cinematografo," pri kateri sodeluje tudi grof Delia Torre, glavni urednik
ušel iz železne kletke. Skočil sem po puško ter stekel v saner od koder se je culo rjovenje. Tam na travniku je stalo osamljeno drevo, pod njim pa je sedel petletni fantek — moj sinko. Lev je skakal preko njega in njegove glave z namenom, da prej ali slej šapne po otroku. Ko je priletel na tla, se je lev takoj zaobrnil, fantek pa se je tej' levji "igri" smejal. Lev se je zopet obrnil in sem spoznal njegovo namero, da hoče zdaj svojo žrtev usmrtiti, sem hitro pomeril in lev je padel v skoku ter se ni več ganil.
Hvala Bogu, da sem ono noč zgubil pri igri, kajti sicer bi gotovo ne bil prišel domov in — mojega sinka ne bi bilo več med živimi.
-o-
ČE IMA ŽENA BRADO V Rimu so imeli zanimivo razpravo. Neki gospod Rous-siere je bil vložil tožbo za ločitev zakona, češ da svoje žene ne more več ljubiti, ker ji je začela poleg brkov poganjati tudi brada. Žena je pripravljena sprejeti ločitev, zahteva pa milijon lir odškodnine in 500 lir mesečne podpore. Sodišče je tožbo zavrnilo in to-žitelja obsodilo na plačilo stroškov, češ da ni ženska brada v današnjih časih, ko si jo ženska lahko odpravi s kozmetičnimi sredstvi, noben razlog za ločitev. A tudi če bi se odločili za to ločitev, bi žena nikoli ne prodrla s svojo zahtevo po odškodnimi milijon lir, ker je njena dolžnost, da se v takšnih primerih posluži kozmetičnih sredstev, zdravniškega nasveta, to pa tem bolj, če ji ni šlo v materialnem pogledu nikoli slabo.
pričani, da smo se zasukali o-koli vogala depresije proti prosperiteti. Mi, Evelethčani pa tega nikakor ne moremo še potrditi in zdi se nam, da se še vedno vrtimo v nekakem krogu in željno pričakujemo, da enkrat že pridemo do tistega tako zaželjenega prosperitet nega vogala.
Tukaj je lepo število dela zmožnih in dobrih delavcev. Mnogi teh so si služili svoj kruh v rudnikih. Danes mora večina teh ljudi potikati se po javnih institucijah, n. pr. v javnih šolah, mestu in okraju. Veliko naših dobrih državljanov mi bo pripoznalo, da je naš šolski odbor na Evelethu bil jako dober, ki je zbral vse svoje moči, da je pomagal prizadetim. Oni so pomagali našim evelethskim državljanom še več, kakor jim je v to dovo-
vatore Romano." Ta družba je pod okriljem posebnega odseka katoliške akcije, ki ga vodi g. Ilufo della Scaletta, imeji-telj malteškega reda. Odsek je v neposrednih stikih z Vatikanom. To naj bi bila podlaga za širšo filmsko akcijo, ki naj bi morda zajela ves svet. Nanjo naj bi se opirala katoliška
ŽRTEV ZNANOSTI
Profesor pariške medicinske fakultete Bruntes je postal žirtev izredne nesreče. Sluga, ki je pospravljal njegovo mizo v laboratoriju, je slučajno razbil cevko s komarji, ki prenašajo škrlatno mrzlieo. Profesor, ki tega ni vedel, je obolel na mrzlici, leži sedaj v bolnišnici, ima visoko vročino in
filmska podjetja in tudi miši- ^e. škrlatna mrzli M jonom naj bi posojala filme.1 Sveti oče je te dni sprejel po-četnike tc organizacije in jim dal svoj blagoslov.
-----o-
KROTILEC LEVOV PRIPO-
VEDUJE...
Bil sem krotilec levov v nekem potujočem cirkusu. Neko noč sem v slabi druščini igral karte prav do zore in seveda — vse izgubil. Ko sem se v jutranjih urah 'bližal crkusu,
, vv , ... v . kjer sem imel s svojo družino ^.fli dopuščal njihov sol- tn&. syoje bivaligfief gem za_
čul rjovenje in takoj mi je bilo
doma v ameriškem Skalnatem gorovju, uživa sloves najstrašnejše bolezni, ki zahteva do 70% smrtnih slučajev. Nesreča je zelo razburila pariške medicince.
"Izgovor, da so tudi drugi časopisi dobri, je izgovor za slep-e! Katol. dnevnik imamo samo eden in to je naš Amerikan-ski Slovenec!"—
—Rev. P. Odilo Hajnšek.
NA JUDOVSKI DAN NA SVETOVNI RAZSTAVI
ski sistem.
Pripoznati moramo, da je ni šole ali kakega drugega javnega zavetja, ki bi mogel zaposliti toliko ljudi, kakor jih zaposlijo rudokepi. Težavno je dati vsem dela. Kljub temu nam je eveletnsk; šolski odbor veliko pripomogel, zlasti našemu jugoslovanskemu narodu, pri katerih so pripoznali krizo, katero preživljajo sami in njih družine. — Radi tega, dragi čitatelji in rojaki, zasluži šolski odbor od nas vseh prisrčno zahvalo- \
Z njihovim skrbnim delovanjem kot direktorji javnih šol.
jasno, da je eden izmed levov
SLOVENSKA KNJIGA ZA
Konzerviranje
sadja, sočivja in mesa, tiskana na mimeograph s 120 recepti in vsem navodilom. Cena je SOc poštnine prosto. Angleška z 270 recepti 25c. Denar lahko pošljete tudi v znamkah po 3c.
FRANK LUKANCICH Midway, Pa.
VARCUJTE!
Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — S« priporočam!
JOHN F ALE
Slovenska POPRAVLJALNICA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Slika kaže del judinj, ki so se udeležile v narodnih starih judovskih kostumih v številu 6200 deklet in žena. Tako ve ike skupine zbranih judovskih žena judovska zgodovina ne pomni že 4000 let.
DR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogei Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F. WARHANIK
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd.
ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.
Sobota, 15. Julija 1933
Izpod »Golice
I5tr5n ?
AMERIKANSKI SLOVENEC
SLAVKO SAVINŠEK.
Povest z gorenjskih planin
"Mati, le brž povejte, da bo Matija prej odrinil !" se vmeša Liza.
"Ženi od tega velikega mleko nosim in pa jajčka, pa včasih takole malo mimogrede pohvalim, kako ima lepe in pridne otroke. Veš, vedno prav pride taka reč. In včeraj dopoldne, ko sem spet nesla polno košaro in jo tam odložila — takole malo pod ceno tudi včasih pustim, ker je vedno prav imeti kaj malega na dobrem! — pa spet božam punčko in jo hvalim na vse pretepe, ko pridejo gospod v kuhinjo in mi kar brž povedo: Mati, jutri zvečer si pa tiščite ušesa, bo na Golici pokalo."
"Kar tako naravnost vam pa vendar ni povedal?" meni Matija.
"gema, kaj ti veš, kako so domači z mano gospodje! — No, pa se naredim neumno in pravim: I, gospod, saj zdaj se ne sme streljati srnjakov. Kaj srnjakov, pravi, tihotapce bomo postreljali. Malo puščali jim bomo, da ne bodo preveč vročekrvni! — I, saj ni pri nas takih hudobnih ljudi, pravim. — O, pa so, in še predrzni, mati, in jutri pošljemo kar celo četo, da jih lepo sprejmejo; zdaj jih je bilo premalo užugali so jih. Jutri bo pa cela vojska! — Vidiš, tako so mi povedali!"
"Pa verjamete, mati?"
"Ti, zdaj pa kar brž zgini, pa prestavi svoje statve tjale v Pogledovo, da boš še za časa tam! Pa si zapomni, da Lona vse zve in veliko več ve, kot pa vi glavani vsi skupaj! Adijo!' ga kar zasuče po veži in porine skozi vrata, da Matija niti časa nima ziniti v Lizo za slovo. Samo pomaha ji v smehu in z glavo ji pokima, ko mu Liza naroči, naj se čuva. Brž se žene v graben; preden zgine v globel, se še ozre in pomaha Lizi, ki ga z roko pozdravlja, poleg nje pa stoji Lona in mu s pestjo žuga.
Hitro se vzpenja Matija skozi gmajno mimo Semprimožnika in Osolnika in tako mu je pri srcu, da bi zaukal od prešerne radosti, ko zagleda na rob gmajne prišedši pastirsko kočo na Petelinu. Morda je kdo finacarjev notri,si misli, treba bo iti malo na levo, niže pod njo ter proti Rožici. Sede na štor, da se malo oddahne. Po komaj potegne ruto iz žepa, da bi si obrisal pot, ker ga je urna hoja močno ozno-jila, ko zasliši od desne korake po stezi in polglasno govorico. Meni smukniti za kak grm, ali vsi so predaleč in tako mu ne ostane drugega kot počakati. Po stezi stopata proti njemu dva financarja. Postaneta za hip, roki jima nakrat zdrsneti po puškinem jermenu.
"Dober dan!" pozdravi Matija prvi.
"Bog daj!" odzdravita. "Kam pa?"
"Tjale doli k Podbregarju sem namenjen, v Podbreg."
"Pa ste od Dobrave prišli po takem ovinku ?"
"Sem bil v Spodnji koči; prinesel sem oskrbnici vino.'
"Ali ste iz Podbrega?"
"O ne, iz Dobrave."
"Pa ne mislite morda čez Rožico na Koroško?"
"I, kam neki? Nisem ničesar zgubil tam."
"Nikar ne poskušajte, vsakega ustavijo!"
"Saj pravim, da nimam po kaj hoditi tja čez.'
Financar se spogleda s tovarišem. Snameta puški in sedeta v travo. Matija si nažge ciga<-reto. Mučno mu je, da ne gresta dalje in ni mu bil všeč pogled* ki sta ga bila izmenjala. Počakam, si misli, da odideta ta dva prej.
Ali financarjema se nikamor ne mudi.Tudi ona dva si mirno zapalita cigareti, in se brezskrbno pogovarjata o vsem mogočem. Matija pa je kakor na trnju. Ce gre dalje, mu lahko z očmi sledita precej daleč, zaviti bi moral nizko doli in zgubil tako uro časa. Sedeti dalje mu pa tudi ne kaže, ker bi bilo še bolj sumljivo. Financarja že itak nista nič kaj preveč verjela njegovemu pripovedovanju, kot je bil opazil. Zato pač mora vzeti v račun uro, ki jo zgubi z ovinkom v dolino. Odloči se, vstane in odrine v dolino z urnimi koraki. Ko pa se ozre čez malo časa, vidi, da jo ubirata financarja za njim.
"Vrag vaju nesi!" se jezi sam pri sebi. "Še tega se je manjkalo! Zdaj naj gresta za menoj ves čas, pa smo opoldne lahko pri Brezniku."
Premišljuje, kako in kam bi se jima izmuznil. Že četrt ure hodijo, ona dva vedno v enaki razdalji za njim. Pa si zmisli Matija in počaka. Ali glej, tudi ona dva počakata.
"Hudimana!" suje Matija v zobe, "ali nimata drugega dela, kot za menoj hoditi. Ko bi bil en sam, tja po nosu bi ga omagal, da bi ga za vselej minilo, vtikati se v moja pota!"
Ali vsa jeza mu ne koristi nič; dalje mora, če noče vzbuditi suma. In tako hodijo, hodijo, Matija se vedno huje in glasneje jezeč, minuto hoda za njim pa financarja. Solnce gre v višino, Matija bi rad za njim, pa mora v dolino. Zdaj začne spešiti korake, ali ona dva tudi. In tako gredo, kot bi jim za petami gorelo, v dolino, vedno bliže k Podbegarju. Matija se je udal v usodo. Samo, da pridejo kmalu do Podbregarjeve gmajne. Tam ju že ukani. Res stopi še brže ter je kmalu med prvim drevjem. Gre dvajset, trideset koakov v goščavo, potem pa ko veverica smukne v grmovje, plane čez tri, štiri grabne in v petega počene. Nato pa steče po njem navzgor in'opazuje izza gostega smrečja stezo. Vidi financarja in ju sliši.
"Kam pa je zginil?" vpraša prvi.
"Kam neki? Dalje je šel,' odgovarja mlajšemu starejši, ki je že očividno utrujen od urne hoje.
"Ne vem, zdi se mi, da jo je ubral v grmovje! Ne zaupam mu," ugovarja prvi' in gleda ravno v smer proti Matiji.
"Dej, dej, nikar še dalje ne uganjaj neumnosti! Dovolj Je že da sva tiščala za njim na to plat in drla ko dve kozi po strmini! Saj sem ti že gori dejal, da ga pustiva na miru. Pa si nisi dal dopovedati."
"Sumljiv se mi vidi!"
"Ti vsakega pastirja sumničiš! Se ti vidi, da si še mlad. Ta je imel drugačno obnašanje kot taki, ki kani jo kaj napačnega. Ajde, idiva dalje! Komaj čakam, da bova na Fužinah."
"Sicer pa lahko pri Podbregarju počakava in povpraševa za njim."
"Kaj bi hodila po ovinku, tja doli zavijva pod Brežnikom kar po poseku, da sva prej na cesti. V Podbregu pri Martinjaku imajo dobro žganjico, tam si duši priveževa!"
Mladi skomizgne z rameni, se uda starejšemu in ubereta jo po gmajni dalje.
"No, zadnji čas je že bil!" meni Matija sam pri sebi. "Sem dejal, če me mislita gnati noter na Fužino.. Zdaj pa kar brž v breg!"
(Dalje prih.)
Širite amer. Slovenca;
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci r. Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in gočno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Znanstvene in poučne knjige
ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec:
AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek .................... 20c
AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in
oskrbujemo ....................................................................- 40c
DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo.
M. Humek ....................................................-............—$1.50
DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................$1.50
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c
DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA,
Dr. K. Ozwald .........................1.............-....................... 75c
FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$1.50
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon $1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima
i dužnostima anjeričkih gradjana ................................ 25c
IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in
komunizma ....................................................................... ?5c
IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov-
mstva
KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H.
Vedenik .............................................................................. 25c
KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege
narodov Daljnega vzhoda ............................................ 41c
KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$200
KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00
KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c
KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ........................................$1-00
KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00
LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ............................ 31c
MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1.00
NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c
NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in
strupenih gob ..................................................................$1.50
NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c
OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka.............................. 25c
O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena
razprava ..............................................................................$1.25
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v
premislek ............................................................................ 25c
OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MA;
LARIJE. Dr. I. Matko ..............-................................ 15c
GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ...........................................-..........$1.25
OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA
IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c
OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA.
M. Brezigar .................................................................... ?5c
OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom	$1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c
POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c
PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem....... 75c
PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c
POGLED V NOVI SVET ................................................ 15c
POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50
POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c
POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos.
Petrič ................................................................................- 25c
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00
PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju .............-.................................................... ?5c
PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ................................... 45c
PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................$1-00
RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik
in zakon .........................................................................—
RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ................................................................................ 75c
RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.-
latinsko-nemški. Al. Benkovič ....................-.............. 25c
RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1.25
REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s
sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c
SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c
SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE.
A. Robida .......................................................................... 1Sc
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c
SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal-----------$5.00
SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski
politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2.
del. Vsak po .........................-............................................ 60c
SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A.
Robida ................................................................................ 95c
SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c
STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za
izletnike .............................................................................$1.45
SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c
SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c
TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v
pouk ................................................................................... 45c
UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv.
Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c
UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek.
Vsak po ............................................................................$1.25
UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al.
Ušeničnik ............................................................................ 40c
VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za
pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50
VINARSTVO. Andrej Žmavč ............................................$2.00
VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih
gojila vladajoča oseba .................................................. 40c
VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL.
Dr. J. Jeraj ........................................................................ 50c
VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c
VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c
ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ......L.............................................50c
ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE-
GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov.
narod ................................................................................... 85c
ZDRAVILNA ZELIŠČA .................................................... 35c
ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ...................................................................................... 95c
ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA.
Iv. Grafenauer ................................................................$1.25
ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden.
1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c
ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J.
Potrata ............................................................................ 75c
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50
Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošlji-
chicago, ill.
skrivnosti vulkanskih
ognjišč
Znani vulkanolog in geolog dr. Schaffer se bavi v pravkar izišli knjižici s problemom vulkanov, ki črpajo po novejših ugotovitvah svoje strašne sile iz razmeroma neglobokih lokalnih ognjišč v zemeljski skorji, in opisuje tudi nekatera velika bljuvanja, ki predstavljajo po svojih posledicah prave zgodovinske katastrofe. Tako n. pr. delovanje ognjenika Krakatava, ki se je pričelo po 200-letnem mirovanju 1. 1883. in traja s presledki še danes.
V starih časih se je dvigal na tem kraju v morju ogromen ognjenik, ki se je pogreznil in ostavil za seboj tri manjše otoke. V omenjenem letu je silna eksplozija vrgla glavni otočič v zrak in ustvarila na 75 kv. kilometrov 360 m globoko vdr-tino v morskem dnu. Na površino 827.000 kv. kilometrov je padlo 18. kub. km pepela in kamenja, pri čemer so debeli kosi leteli do 80 km daleč dočim so slišali grom eksplozije še v daljavi 3400 km. Zračni pretres je obletel zemljo večkrat z brzino 1000 km na uro, 36 m visok morski val je poplavil bližnje bregove in uničil 36.000 človeških življenj. Do 70 km visoko se je dvignil pape] in velikanski prah, ki je potem še cela leta povzročal prekrasne pojave zarij po vsem svetu. Ta izbruh, ki traja s presledki, kakor rečeno, do danes, je nastal gotovo na ta način, da so velike vodne mase vdrle skozi razpoke v vulkansko ognjišče. Podobna sta bila izbruha Tam-bora na Sumbovi, ki je 1. 1815. pognal v zrak 150 do 300 kubičnih kilometrov materiala,
ter Consegnine v Srednji Ameriki, ki je spravil na površje 50 kubičnih kilometrov gmote. Pri javanskih in mnogih drugih vulkanih imajo glavno vlogo deloma strupeni plini, ogromne množine izmečkov in blatni toki, ki vsi uničujejo življenje.
Nevarnost vulkanskih izbruhov pobija Človek kolikor more, na različen način. Tako je osnoval na vulkanih samih opazovalne postaje, ki opazujejo \ sestavo J nastajajočih vulkanskih plinov in toploto v razpokah. Marsikateri izbruh se da tako uganiti v naprej. V mnogih primerih odvajajo vulkanom vodne mase (n. pr. jezera v žrelih,) ki često povzročajo eksplozije in ki so med izmečki vsekakor nevarnejše nego suhi pepel. Tako odvajajo nekemu vulkanu na Javi v določenih presledkih tudi vodne mase, ki se zbirajo v njenem žrelu in se nasičajo s kislinami, kar pri izbruhih potem silno škoduje plantažam. V novejšem času izkoriščajo notranjo temperaturo vulkanskih ozemelj celo v tehnične svrhe, za pogon strojev, kurjavo itd., tako da bodo vulkani človeku nekoč morda v blagoslov.
-o-
misijonarjeve nevarnosti
Misijonarji Oceanije, ki morajo obiskovati njim prepuščene kraje tako, da se prevozijo od enega otoka do drugega s kakim majhnim čolnom, so vedno v nevarnostih, ki jim pravi sv. Pavel "nevarnosti morja."
1 Katehet, domačin z otoka Nomuka je lovil ribe, sedeč na majhnem čolnu, ko je nenadoma zagledal ogromnega morskega psa, ki je bil veliko večji kot njegov čoln. Začel se je neenak boj med ribičem in pošastjo. Katehet je najprej žival parkrat udaril s palico, nato se mu je pa posrečilo, da jo je zadel s posebno vrsto har-
pune v oko. Zginila je pod vodo. Ker je mislil, da je sedaj varen, se je od kraja bitke nekoliko oddaljil in mirno vrgel mrežo. Toda pošast, ki je bila sedaj besna vsled rane, se zopet pojavi, ugrizne v veslo in zbeži. Slaboten čoln se prevrne in ribič pade v vodo. — Hitro se oklene prevrnjenega čolna ter se reši tako, da ga zajaha. Tedaj se morski pes zopet prikaže, topot pa ne z zlobnim namenom ; nepričakovano se zasuče in oddalji. Zdaj je kateheta začelo skrbeti, kako se bo vrnil na otok Namu-ko. Trdno se je oprijel čolna ter tako priplul do nekega otočka, kjer je iz kosa lesa naredil zasilno veslo, s katerim je končno mogel pripluti domov zdrav.
mnogi ne vedo...
da imajo v neki cerkvi na Filipinih orgle iz bambusovih piščal;
da so kuščarji, ki ne pijejo vodo, temveč si nabirajo vlage skozi kožo;
da tehta krogla iz čistega zlata s premerom 18 cm 100 kg, krogla iz plirtovine s premerom 2 m pa 400 kg;
da vsebuje havajska abce-da samo 12 črk;
da je imel siamski kralj Cu-lalonghoru 600 žen in 370 otrok, eden med temi je se" danji kralj.
da je hripa v letošnji zimi obiskala celo Egipt?
da uvajajo v Londonu "nevidno šipe" za izložbena okna in da temelji ta nevidnost na lahni krivini stekla, ki izločuje reflekse?
da je rdeča barva žalna barva mehiških Indijancev, da je najvišja vremenoslov-
na postaja na perujsTcem ognjeniku E1 Misti v višini 6400 m.
da se je-gozdna površina v Zedinjenjih državah od 1920. povečala za 10 milijonov hektarjev, in sicer na račun prej obdelane zemlje?
da drži čez reko Min na Kitajskem 70 m dolg most iz samega bambusa?
da je Amerika za zadnje božične praznike uvozila Japonske 48 milijonov majhnih električnih žarnic "sveč"?
-o-
illinois ratificiral preklic
Springfield, 111. — V ponedeljek je 50 delegatov, ki jih je izvolilo ljudstvo 5. junija, enoglasno odobrilo resolucijo, da še ratificira 21. amendment k ustavi Zed. držav, s katerim se razveljavlja suhaški 18. a-mendment. Ker zakon take zahteva, se je morala konvencija otvoriti v poslanski zbor* niči, dasi je bila dan prej tako poškodovana od požara, da bi delegati ne bili življenja vaf' ni v njej. Vsled tega se je zborovanje takoj po otvoritvi tudi ukinilo in se je nato nada* ljevalo v senatski zbornici. —' Med drugimi govorniki je nastopil tudi governer Horner, ki je izrazil veselje nad zrna' go mokrih. Celotno zborovanje je trajalo 58 minut in med njim je postala Illinois deseta država, ki je preklic ratifici' rala. — Isti dan se je vršil*1 enaka konvencija tudi v d t" žavi Iowa in ta država je P0' stala enajsta v vrsti preklic nih držav.
berač zapustil tri milijone frankov
V Vigu na Španskem je un"'' 80 letni berač Cramon Dapias[ ki je sklenil svoje življenje v ubožnici. Po smrti so preiska' li njegove listine in so ugot°' vili, da je lastnik 3 milijonom frankov. N&val na zapuščin0 pokojnika je ogromen; iz teg3 se bodo izcimile velike pravde'