1. MAJ
PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI
Pred triintridesetimi leti so udeleženci mednarodnega delavskega kongresa v Parizu proglasili 1. maj za največji delavski praznik. Nekaj let po tem so delavci v vseh zahodnoevropskih državah prvič stopili na ulice in javno povedali, da so brezobzirno izkoriščani ter zahtevali živeti človeka vredno življenje. Osem-urni delavnik, povišanje mezd, pomoč nezaposlenim in onemoglim delavcem — so bile njihove osnovne zahteve. Borba delavskega razreda za življenjsko eksistenco in za naprednejšo družbeno ureditev je bila upravičena!
Pomen prvomajskega praznika se je v naši novi socialistični deželi popolnoma spremenil. Manifestativni značaj praznika delovnih ljudi je dobil povsem novo vsebino. Prvi maj, ki ga Jugoslovani že sedemnajstič praznujemo v svobodi, ni več namenjen opozarjanju in dokazovanju delovnih pravic. Praznujemo ga v znamenju radosti in ponosa ob velikih sadovih dela in ob sveilih načrtih za lepšo prihodnost.
Od časov, ko je delavski razred opozarjal na svoj obstoj, na enotnost svojih prizadevanj in bil v prvih vrstah boja z,a družbeni napredek, smo podedovali neuničljivo energijo, ki se v nas samih še nadalje krepi in razvija. Iz tvornih sil tega delavskega razreda neprestano razvijamo nove oblike človeških socialističnih odnosov med ljudmi. To pomeni, da je tudi danes ostalo gibanje delavskega razreda še nadalje živo, tvorno in revolucionarno. Spremenili so se le cilji: z nacionalno in socialno osvoboditvijo je v ospredju najvišje — osvoboditev dela in človeka. Osnovno merilo vseh ljudskih vrednot je svobodno delo, osvobojeno vseh mezdnih odnosov in administrativnih spon.
Zato letošnji 1. maj — največji praznik delovnih ljudi — proslavljamo in slavimo na pragu nove etape razvoja družbenih odnosov. Pred našimi očmi nastaja nova podoba delavca — podoba socialističnega proizvajalca in upravljalca. Na ta dan lahko že s ponosom sami sebi podamo obračun, obračun o dobljeni borbi in o izkoriščanju njenih sadov.
Ne samo uspešna izpolnitev gospodarskih nalog v zadnjem obdobju, temveč tudi nedavne izpolnitve celotnega gospodarskega sistema, omogočajo nove uspehe in dajejo široke možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje delavskega samoupravljanja. Med vsemi pojavi in oblikami našega družbenega življenja je danes prav delavsko upravljanje temeljno in najzanesljiveje merilo naše gospodarske moči, kakor tudi dosežene stopnje družbenega razvoja. Priče smo velikih družbeno-ekonomskih sprememb, ko pred našimi očmi in z našim sodelovanjem raste in se oblikuje fiziono-mija nove socialistične družbe.
Člani kolektiva velenjskih rudarjev bomo na dan delavskega praznika sedemnajstič v svobodi podali obračun naših prizadevanj in plodnih rezultatov. Sadove dela bomo odeli v praznično razpoloženje, manifestacije in vzkliki pa bodo izraz notranjih čustev. Ob vsem tem bo Prvi maj praznik oddiha in veselosti. Nabrali si bomo novih moči, da bomo laže premagovali napore, ki nas v prihodnje še čakajo. In teh prav gotovo ni malo!
Naj živi največji praznik delovnih ljudi! Se naprej se naj poglablja in razvija delavsko samoupravljanje, ki krepi neposredno delavsko oblast!
Uspehi našega dela
V PRVIH TREH MESECIH LETOŠNJEGA LETA
I. Obseg proizvodnje, učinki in normativi porabe materiala
V prvih treh mesecih letošnjega leta smo uspeli v osnovni proiz-
vodnji doseči napram zastavljenim ciljem takale uspehe:
Mesec
lavršitev 1962
Plan 1962
Izvršitev 1961 %
Iz v. 62 Pl. 62
-o/ Izv- 62 %/0 "izv. 61
1
I. tram. Celoletno
608.000 608.000
590.390 2,500.000
Prav tako smo v tem razdobju dosegli lepe uspehe .tudi pri doseganju planiranih učinkov, kar nam prikazuje naslednja tabela doseganja učinkov ,za osnovno proizvodnjo:
a >
tO
.1
P«
O.
l -■a O
RJ £ a
Doseženo v I.			
tromesečju 1962	4,48	10,96	4,89
Doseženo v			
I. 'tromes. 1961	3,11	8,95	4,90
Družbeni plan			
za 1. 1962	4,25	11,16	4,93
Izvršitev 1962:			
izvr. 1961	141,8	120,2	98,0
Izvršitev 1962:			
plan 1962	105,4	98,2	99,2
591.000 2,425.000
5 = 2:3
103,0 24,3
2:4
102,9 25,1
nakazana smer v organizacijski shemii, da bi ta jama postala resnično študijska jama. Vendar je ekonomska enota jatma zapad v prvih treh mesecih razmeroma zelo težkega reševanja nalog tehnične pri-rode, dosegla zelo lepe rezultate na področju notranje organizacije in na znatnem izboljšanju ekonomskega poslovanja enote tako, da bo lablko planirane predpostavke dosegla, razen v izjemnih primerih višje sile, ki na tam področju niso izklj-učene.
V osnovni proizvodnji je prikazan znaten padec materialnih stro-
jamsko mehanizacijo ali druge proizvodne obrate.
Precejšnje težave predstavljajo še vedno visoke cene uslug rte ekonomske enote, predvsem osnovnim ekonomskim enotam, nejasnosti pri obračunavanju, nepravilnosti pri zaračunavanju itd. Nujno bo te sitvari treba čimprej urediti.
Slična situacija je v ekonomsk.i enoti avtopairka. Veliko število vozil, kii se nedovoljno (koristijo, posebno v zvezi z omejeno gradbeno dejavnostjo v tem letu, bo predstavljala problem, katerega rešitev bo treba pospešiti.
Stalež: Opazimo zmanjšanje sta-leža v proizvodnih enotah in deloma malo naraščanje staleža v enotah stranskih obratov 19 služb. Nujno bo te staleže treba vsikla-diti s planom čimprej, da ne bo imelo to negativnega odraza pri celokupnem poslovanju.
Z dobro zastavljeno tendenco vsestranske štednje bo nujno še doslednejše sprovajanje iste v življenje na vseh področjih poslovanja podjetja pri istočasnem vlaganju vseh naporov za povečanje produktivnosti, merjenje s čim objek-tivnejšimi merili in naporov začini
Iz navedenih tabel vidimo, da srno tskoraj v celoti dosegli planirano proizvodnjo prvega trameseč-ja, 'kljub (temu, da se je v mesecu marou nujno pristopilo 'k omejevanju proizvodnje zaradi ogrevanja že deponiranega premoga, trenutnih težav pri plasmanu proizvedene količine in novonasitalih težav pri razvijanju zahodne jame.
Proizvodnost dela v jami je v I. tromesečjiu postopoma naraščala in kaže na 'to, da so bili planirani učinki realno postavljeni. Z Vključevanjem drugega stroja PK-3 bo mogoče učinke na pripravi še znatno povečati. Na odkopu bo nujno z nadaljnjim razvijanjem cikličnega dela in zboljšanjem organizacijskih prijemov doseči s planom predvideni učinek. Razvoj cikličnega dela kaže v teh prvih treh mesecih ugodne rezultate, z osvajanjem tega načina dela .si bomo v največji meri ustvarili najsolid-nejšo osnovo za še boljšo produktivnost in s tem ugodne pogoje za uvedbo skrajšanega delovnega časa.
Jamski obrati so (ugodne pokazatelje dosegli kljub težavam, tki so se pojavljale v proizvodnem procesu zapadnega polja. Zamotani hidrološki in tektonski pogoji ne dopuščajo normalni razvoj jamskih del na pripravah in odkopih. Ker je varnost prvi pogoj, Iki narekuje izvajanje gotovih predhodnih raziskovalnih 'del in uvajanje varnostnih ukrepov v jami pri osvajanju rudarskih del, —■ je efektivnoist proizvodnega procesa s tem prizadeta.
Nii pa se sprovedla v življenje
	Razstr. gr/t on	Vžigaln. El. energ. kom./ton kW'h/ton		Jam. les m3/000 t
Doseženo v I. trom. 1962	256	0,14	6,47	5,11
Doseženo v I. tromesečju 1961	244	0,37	6,10	4,78
Delovni načrt za 1962	277	0,40	6,20	4,20
Izvršitev 1962: izvr. 1961 Izvrištev 1962: plan 1962	104,9 92,4	110,8 102,5	106,1 104,3	106,9 121,6
boljše izvrševanje s planom postavljenih nalog, predvsem v proizvodnji — nič manj pa tudi pri vseh stranskih delih, M omogočajo izvrševanje osnovne proizvodne delavnosti, tako na zunanjih obratih, delavnicah, avtopaiifcu m gradbenem obratu ter 'končno v administrativnem poslovanju.
II. Finančni uspehi ekonomskih enot
Osnovna ugotovitev, ki nam jo da pregled poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta je, da so ekonomske enote izpolnile pričakovanja in so dobro gospodarile. Tudi interni instrumenti rudnika, kot so to upravno prodajna režija; prispevek za osebne dohodke splošne uprave in prispevek na poslovna sredstva, postavljeni z družbenim planom rudnika, so se pokazali kot dober regulator razmerij med posameznimi ekonomskimi enotami Pričakovani finančni uspeh je sicer nekoliko nižji, vendar to z izjemo obrata jame zahod in delno tudi elektrostrojnega obrata nima v sebi močnejših protislovij, ker je dinamika in veličina stroškov vskla-jena z doseženim uspehom.
Finančni uspeh ekonomskih enot gledan skoči prizmo doseženih nerazporejenih sredstev in formiranega rezervnega sklada za osebne dohodke, nam daje upravičene upanje, da bodo ekonomske enote v celotnem poslovnem letu uspele doseči pozitiven uspeh. Posamezne ekonomske enote niso uspele doseči pozitivnega uspeha v pogledu formiranja lastnih nerazporejenih sredstev, to pa predvsem zaradi ne-sezone v tem časovnem razdobju kar velja za gradbeni obrat in avtopark, jama zahod pa izkazuje primanjkljaj, predvsem zaradi težkih .pogojev dela, ki smo jišh že omenili.
Posamezne ekonomske enote so dosegle prosta sredstva rezervnega sklada in nerazporejenega presežka takole:
škov, vendar pa moramo .poudariti, da temu ni vzrok boljše izkoriča-nje normativov osnovnega materiala, temveč se to znižanje posebno močno odraža v Stroških uslug, predvsem uslug elektrostrojnega obrata in avtoparka. Normativi porabe osnovnega materiala so bili v tem razdobju precej, preseženi, kar nam kaže gornja tabela.
V -določenih mejah imajo porasti normativov porabe tega osnovnega materiala 'svoje opravičilo v težavnih .pogojih proizvodnje, predvsem tudi v pomanjkanju jeklene podgrade, vendar pa nas taki pokazatelji .opozarjajo, da moramo storiti vse, da nam ti osnovni stroški naše proizvodnje ne bodo več naraščali, temveč jih moramo znižati na planirano porabo.
Ekonomska enota elektro-strojnega obrata: Nagel razvoj produkti vnosi t i in zboljšanje organizacije enote je .omogočila sprostitve znatno večjih 'kapacitet, ikaikor v predhodnem letu. Zaradi zastoja investicijske izgradnje objekta jame Šoštanj in dnevnega (kopa so izpadle znatne imožnosti za iadelavo nove opreme, katere proizvodnja se je osvojila v lanskem letu. To povzroča slabše koriščenje strojnih kapacitet in pa 'bojazen v kolikor ne bo mogoče dobiti nova dela, da je stalež delavnice premočan. Zaradi tega se ne priporoča širjenje staleža v tej ekonomski enoti z uvajanjem nove delovne sile. Eventualni višek delovne sile se bo premestil v
Ekonomska enota
Rezervni sklad oseb. dohodkov
Nerazporejeni presežek
Jama — vzhod Jama — zapad Klasirnica El. 'strojni obrat Avtopark Zunanji Gradbeni EFE Šoštanj Splošna uprava
Skladno s tako doseženim finančnim rezultatom ekonomskih enot, so se gibali tudi osebni dohodki, ki jih je izplačala vsaka posamezna
4,973.167 770.040 306.355 705.562 82.216 354.851 143.942 34.736 436.595
3,717.804
—	8,670.675
606 1,426.640
—	942.769 3,822.785
—	756.599 1,158.854
909.556
ekonomska enota v sikladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov (.povprečki za leto 1961 so izraženi za čas delovanja ekonomskih enot):
Ekonomska enota j	Plačana neto dnina trom. plan 62 izvr.		61	1/4 62 'Pl. 62	1/4 62 0,0 "Izv. 61
Jama — vzhod	1,510	1.525	1.443	99	104
Jama — zahod	1.464	1.502	1.420	97	102
Klasirnica	1.259	1.230	1.177	102	107
El. strojni obrat	1.234	1.203	1.128	102	109
Avtopark	1.388	1.438	1.118	96	125
Zunanji obrat	910	883	848	103	107
Gradbeni obrat	977	1.026	1.092	95	89
Obrat »EFE«	876	842	757	104	115
Splošna uprava	1.789	1.848	1.764	94	101
RLV	1.337	1.363	1.329	98	100
^^ %\4{ltaf Štev. 8 — 30. aprila 1962
V	splošnem lahko trdimo, da je gibanje osebnih dohodkov posebno kar se itiče doseganja povprečnih osebnih dohodkov vsklajeno in dokaj homogeno. Izjemo v tem predstavlja predvsem avtapasrk s precejšnjim odstotkom zvišanja osebnih dohodkov glede na doseženi lanski povpreoek, itemu pa je vzrok nesorazmerno nizek oseibni dohodek v preteklem letu zaradi togih predpisov tarifnega pravilnika. Tudi doseženi ipoviprečni oseibni dohodki splošne uprave so glede na planirane osebne dohodke doseženi izredno ndako, vzrok temu pa je predvsem v tem, da je bila izplačana vrednost točke v povprečju na doseženo vrednost točlke ekonomskih enot.
III. Vrednostni uspeh proizvodnje
V	prvih treh mesecih letošnjega leta je bila dosežena realizacija in celokupni dohodek nekoliko nižja od planirane, kar je bila logična posledica delnega nedoseganja planiranega obsega proizvodnje. V istem razmerju kot je bil dosežen celokupni dohodek glede na plan leta 1962, so bili tudi izplačani osebni dohodki. V podrobnem so vrednostni pokazatelji za poslovanje v tem obdobju naslednji:
Elementi strukture
finančne obremenitve v obliki navedenega dodatnega prispevka za socialno zavarovanje in izplačanih boleznin do 7 dni, kar da izredno visok znesek 24,218.923 din, za katero pa v dokajšniji meri odgovarjamo prav ;mi sama. Pri tem pa poudarjamo, da je ta izguba zaradi povečanih boleznin samo tista neposredna, ki pa nam ne pove, koliko je posredne izgube v proizvodnji zaradi dapada delovnih dni.
Pri pregledu vrednostnega uspeha poslovanja se moramo zaustaviti ifcudi pri že kroničnem kritičnem stanju naših dolžnikov — kiup-cev. Po stanju na dan 31. III. 1962 smo beležili terjatev do kupcev za prodan premog v znesku 822,583.004 din, od tega pa nam je dolgovalo samo 15 veleodjemalceiv 561,795.762 din. Td veleodjemalci pa so izkazovali v svojih obveznostih 289,800.369 dim obveznosti nad 30 dni, kar je na vsak način veliko previsoka vsota in bo takšno stanje potrebno z naj odločnejšimi in takojšnjimi ukrepi z boljšati.
IV. Prodaja premoga
Iz pregleda prodaje v I. trome-sečju je razvidno, da je imela prodaja premoga v tem razdobju precej težav. Čeprav je sicer prodaja
Znesek
•Indeks na plan 1962
Realizacija premoga	1.588,889.328	24,4
Skupna realizacija	1.791.027.610	23,6
Celokupni dohodek	1.793,572.504	23,6
Materialni stroški	482,875.072	22,3
Obresti na poslovni fond	30,037.500	25,0
Obračunano dodatno soc. zav.	16,167.478	47,9
Anuitete	28,852.500	25,0
Rudniški prispevek (renta)	190,666.718	24,4
Stroški poslovanja	1.184,629.663	23,7
Čisti dohodek	605,596.144	23,6
Osebni dohodki	544,254.652	23,6
Bruto skladi podjetja	52,867.826	20,2
Prosta nerazporejena sredstva		
ekonomskih enot	8,473.666	—
Pri sami izdelavi pregleda uspeha I. tromesečja ni upoštevana novo uvedena obveznost 25 % prispevka od izrednega dohodka. Po izračunu tega prispevka vidimo, da bi izredni 25 % prispevek od dohodka znašal, izračunan po obstoječih predpisih, za to razdobje 56,375.205 dinarjev, katerega pa ne foi bili v stanju pokriti tz ustvarjenimi sredstvi v tem obdobju. V kolikor bo obveznost plačila tega prispevka obveljala, že sedaj vidimo, da me bo podjetje v stanju ustvariti nobenih Skladov in da bo eventualno moralo del tega prispevika kriti tudi iz sredstev ekonomskih enot oziroma sredstev namenjenih za' osebne dohodke.
V stroških samih je tudi obveznost dodatnega prispevka za socialno zavarovanje, ki nastopi tedaj, če podjetje prekorači dopusten odstotek boleznin. Tudi obveznost do tega prispevka je za nas še sporna in teh obveznosti še nismo odvedli, zato ker pričakujemo, da bo socialno zavarovanje ugodilo naši zahtevi po zvišanem odstotku priznanih boleznin. Vendar ipa nas ta situacija ne sme zapeljati, ker socialno zavarovanje ne bo moglo v nobenem primeru zvišati tega odstotka do meje 8,6% kot je bil ta odstotek nenormalno dosežen v tem obdobju.
Tako visok (porast boleznin ima za posledico logično tudi dodatne
nam bo omogočeno realizirati skupno tonažo 195.000 ton v mesecu aprilu, seveda is pogojem, da prodajnemu oddelku uspe v stiku z grosisti povečati tonažo predvidenih dobav za široko potrošnjo.
V. Pregled boleznin
Pri pregledu gibanja izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni ter A in B nezgod, ugotovim® naslednje pokazatelje:
Strukturni
delovnem mestu se naj zaposli, tako da ob pregledu ne bi bilo napisano na spričevalu le: »Ni sposoben za jamska dela« ali »Sposoben za najlažja dela« in podobno. Podjetje ima velike težave glede zaposlitve mlajših ljudi, ki zaradi bolezni ali hib niso sposobni vršiti težja dela, na delo pa so bili sprejeti prav zato. Iz evidence je razvidno, da zaposluje RLV takih mlajših na lažjih delovnih mestih
Boleznine I. irani. 62
Boleznine 61
1961 = 100
Bolezni do 7 dni	27,5	6.106		
Bolezni nad 7 dni	47,2	10.476	48.515	34,2
A nezgode do 7 dni	5,9	1.307		
A nezgode nad 7 dni	14,3	3,181	16.446	27,3
B nezgode do 7 dni	1,6	353		
B nezgode nad 7 dni	3,5	780	6.894	16,4
Skupaj
100,0
22.203
72.855
30,5
premoga bila večja od proizvedene količine, pa je ibil neposreden vzrok za omejitev proizvodnje v mesecu marcu prav to, da prodaja ni imela možnosti večje realizacije na eni strani in zaradi nujnega odvzema določenih količin premoga z detponije na drugi strani. V primerjavi z lanskim obdobjem januar —marec je prodaja premoga nazadovala, kar je posebno močno čutiti ravno pri termoelektrarni Šoštanj in železniško transportnih podjetjih kat 'tudi pri prodaji premoga trgovskim podjetjem izven območja LRS. V podrobnem je bila dosežena v tem obdobju tolikšna prodaja:
tone
Prodaja v I. trames. 1962 611.941 Prodaja v I. trames. 1961 616.060 Plan prod. za I. trom. 1962 583.000 Dosež. prod. trom. 62:61 99,3 % Dosežena prodaja
trom. 62:(plan 62	105,0 %
Z delnim izboljšanjem situacije v mesecu aiprilu glede prodaje premoga nam bo v tem mesecu omogočeno spet normalizirati proizvodnjo na 8000 t/dan s pogojem, da nadaljujemo z odvzemom z deponije v času večjega povpraševanja v mesecih juniju, juliju in avgustu. Zaradi povečanja odjema TE Šoštanj v mesecu aprilu za ca. 60001
(Boleznine za leto 1961 so izkazane v celoletnem merilu in bi bil torej normalni odstotek boleznin doseženih v letu 1962 v primerjavi na leto 1961 25,0 %.)
Pri pregledu gibanja izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni ter A in B nezgod, kar je razvidno iz priložene tabele, pa ne moremo mimo ugotovitve, da stalež bolnih in število izgubljenih delovnih dni ni odvisno samo od podjetja in zaposlenih, temveč da je to v veliki meri odvisno tudi od zdravstvenega osebja in kako zdravniki omogočajo bolezenski stalež. Najboljši primer za to je zobozdravstvena služba in primerjava bolezenskih primerov v prvih treh mesecih letošnjega leta; ko je bilo v I. tro-mesečjiu leta 1961 176 bolezenskih primerov z 282 izgubljenimi delovnimi dnevi, dočim je bilo v I. tro-mesečju 1962 samo 25 primerov s ca. 71 izgubljenimi delovnimi dnevi. Iz tega izhaja, da je potrebno kar najtesnejše sodelovanje med podjetjem in zdravstveno službo in da bo potrebno v tej smeri še marsikaj napraviti, posebno nujen pa se nam zdi v tej smeri ukrep, da dobi podjetje svojega zdravnika — preventivca, da bi se s tem znižal stalež bolnih, še posebej zato, ker predvidevajo novi predpisi o zdravstveni službi spremembo £i-nanisiranja v tej smeri, da bo podjetje nosilo stroške boleznin nele do 7 dni, temveč do 30 delovnih dni.
Prav tako menimo, da bo potrebno ob sprejemanju novodošliih delavcev poostriti zdravniške preglede. Dogodi se namreč, da raovodošli delavec pri pregledu pred zaposlitvijo zdravniku na njegovo vprašanje ne pove po pravici, če je že boioval oziroma če še boluje na kakršnikoli bolezni. Tako se je v podjetju zgodil primer, da je imel tak novosprejeti delavec 'kronično vtnetje srednjega ušesa, pri zdravniškem pregledu pa zdravniku tega ni povedal. Zdravnik mu je po kratkem pregledu dal spričevalo, da je popolnoma zdrav in sposoben za vsako jamsko delo. Po kratkem. času pa je ta tovariš moral zaradi obolenja ušes iz jame na zunanji obrat. Zaradi takih primerov menimo, da bi morali odgovorni zdravniki poznati vsa delovna mesta v podjetju, ker ibi le na ta način lahko človeka z gotovo boleznijo ali hibo predlagali na kakšnem
štirideset, s tem pa je seveda močno okrnjena možnost, da pridejo na taka delovna mesta delavci, ki jam je zaradi dolgoletnega dela v jami zdravje tako poslabšano, da so prisiljeni vršiti zunanja lažja dela.
V zvezi z razdelitvijo odločb o vrednosti delovnih mest delavcem in .uslužbencem RLV se je na omenjene odločbe pritožilo 20 uslužbencev in 7 delavcev. Vzrok pritožbam je nizka odmera točk, medtem ko pritožb na sama delovna mesta ni bilo.
VI. Sklepi in priporočila upravnega odbora RLV v zvezi s pregledom poslovanja v I. tromesečju 1962
Ulpravni odbor Rudnika lignita Velenje je na svoji seji dne 18. aprila 1962 pregledal fcromeseč-no poslovanje rudnika in po skrbni analizi obstoječega stanja in ugotovljenih odstopanj od družbenega plana Rudnika lignita Velenje za leto 1962 sprejel naslednje sklepe in priporočila v zvezi z nadaljnjim poslovanjem.
1.	Upravni odbor ugotavlja, da je z uvedbo ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov dobilo gospodarjenje v podjetju ter spremljanje uspeha posameznih ekonomskih enot polno afirmacijo, kar je bistveno vplivalo na uspešen začetek novega poslovnega leta.
Uipravni odbor priporoča naj obratni delavski svati še intenzivneje spremljajo poslovanje svojih ekonomskih enot in stalno analizirajo rezultate tega dela tako, da lahko hitro in ustrezno ukrepajo.
Upravi podjetja pa je naročeno, da čimprej pripravi osnutek poslovnika ekonomskih enot, kjer bodo rešena in določena vsa juri-dična vprašanja v zvezi1 s poslovanjem ekonomskih enot.
2.	Upravni odbor ugotavlja, daje osnovna proizvodnja dosegla kljiub težavam pri plasmanu piemoga in zastojev, iki so nastali zaradi izrednih varnostnih ukrepov v jami zahod, dobre uspehe. Uipravni odbor priporoča, da se naj kompleksno pristopi k študiju problematike zahodnega polja ter da se naj za dosego tega cilja pojača študijsko raziskovalno delo. Upravni odbor je obveščen, da je ustanovljena komisija Sekretariata za industrijo IS LRS, v kateri so tudi predstavniki
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zaupali smo najboljšim
"19. aprila 1962. Ves kolektiv je bil praznično razpoložen. Vseh 16 volišč (volivci v Fiesi so namreč volili že v ponedeljek) je bilo lepo in skrbno okrašenih in vabilo člane podjetja, da bi s svojimi glasovi zaupali upravljanje podjetja res najboljšim iz njihove srede. V jutranjih urah smo obiskali v»a volišča in bili prijetno presenečeni, saj jih je volilo že čez 60 odstotkov.
(Nadaljevanje s 3. strani) RLV, z nalogo, da razišče hidrološke razmere na rudniku, predvsem nalogo, da razišče hidrološke razmere na rudniku, predvsem glede na nadaljnja odpiralna dela in tež-koče, kii bi se lahko pri tem pojavljale, tako da bo mogoče v takih primerih pravočasno ukrepati.
3.	Pri analizi poslovnih stroškov je ipokazano, da so se sicer materialni stroški poslovanja znižali, da pa so v Sklopu iteh stroškov porasli normativi porabe osnovnega materiala. Upravni odbor priporoča, naj vse ekonomske enote posvetijo polno skrb za znižanje teh stroškov tako, da bodo vsklajeni s planiranimi normativi pioraibe.
4.	Analiza 'je tudi prikazala, da je nujno uvesti točno evidenco stroškov za posamezne vrste jamskega jeklenega podporja. Predvsem pa je potrebno posvetiti kar največjo skrb stropnikom, ki jih domača proizvodnja še ne more proizvajati, istočasno pa so možnosti uvoza tega materiala vsaj za določen čais praktično nemogoče. Zato je potrebno res najiskrbneje gospodariti s temii elementi, ker bomo dogleden čas odvisni le od količine, kii jo imamo v uporabi ali zalogi.
5.	Rezultati uvajanja ciklusa so dobri in prepričljivi, vendar pa ugotavlja UO, da je potrebno čim hitreje razviti tako delo v ciklusu do popoln osli, kajti le tako organizirana proizvodnja nam bo lahko doprinesla k večjim delovnim uspehoma.
6.	Upravni odbor priporoča, da naj elektrostrojni obrat rudnika posveti vso skrb kvalitetnim in hitrim remontom, ki bodo omogočili nemoteno poslovanje osnovne proizvodnje in tudi isicer zagotovili tej ekonomski enoti polno realizacijo Dela na osvajanju nove proizvodnje naj bodo omejena na potrebe RLV in ipa na tiste izdelke, katerim bo prodaja na zunanji trg omogočena in rentabilna. Pri tem naj bo zlasti poudarjeno delo na osvajanj« proizvodnje jeklenega ipodporja.
Elektrostur ojna obrat naj posveti vso skrb polnemu izkoriščanju kapacitet, delovna sila, 'ki pri takem delu ne bi bila polno izkoriščena pa se naj da na razpolago jamski strojnoelekitro službi rudnika, kateri primanjkuje kvalificirane delovne sile.
Sklep UO pa je tudi, da naj bo finančno poslovanje ter zajemanje posameznih stroškov preko načina komltiranja v elektrosfcrojnem obratu, resnično in verodostojno in da se nikakor ne sme 'dogajati, da se prenašajo določeni stroški lastne porabe elekitrostrojnega obrata v breme naročnikov.
Volišče 1 — (jama vzhod). Obiskali smo ga ob 7,30. Predsednik je bil Berto Zavalovšek. Povedal nam je, da je do te ure volilo že 48%, kar je zelo lep uspeh, če pomislimo, da je več kot polovica volivcev tega volišča zaposlena na popoldanski in nočni izmeni.
Volišče 2 — (jama vzhod). Predsednik Franc Habat nam je ob 7,30 z vedrim obrazom sporočil, da je
7.	Vsem ekonomskim enioltam, zlasti pa zunanjemu in elekitrostroj-nemu obratu, naroča UO, da podrobno pregledajo cene svojih uslug in poiščejo vse možnosti za njihovo znižanje.
8.	Zaradi zmanjšanja investicijskih del rudnika v letošnjem letu, naroča UO vodstvu gradbenega in zunanjega obrata, da v skladu s tako gospodarsko politiko rudnika zmanjšajo število delovne sile povsod tam, kjer bo to mogoče.
9.	Upravni odbor je zavzel odločno stališče, da se v ekonomskih enotah, ki v določeni Obračunski dobi ne dosežejo dovolj sredstev za izplačilo nominalne vrednosti točke, ne more izplačati Sz naslova osebnih dohodkov višja vrednost točke od nominalne, t. j. bruto vrednost točke v znesku 1,60 din.
10.	Komercialni službi in prodajnemu oddeilku RLV naroča upravni odbor, da storijo vse za zboljšanje prodaje premoga, pri tem pa naj posvetijo posebno pozornost točno določenim dispozicijam in prometnim izdobavam količin. Zaradi boljšega plassnana premoga v kraje izven območja LRS pa je odobril UO popust na ceni za 300 din po tonii premoga za količino 40.000 ton glede na oddaljenost.
11.	Glede na kritično stanje dolž-nikov-kupcev, naroča UO upravi podjetja, da izvede najostrejše ukrepe proti nesolidnim plačnikom tako, da bo stanje obveznosti kupcev doseženo v normativu, ki ga predvideva družbena plan RLV za leto 1962.
12.	Upravni odlbor naroča upravi podjetja naj se nadaljuje z delom pri ureditvi osnovnih sredstev, pri tem se naj uvede točna tehnična kartoteka osnovnih sredstev in v čim krajšem času izdela Poslovnik za osnovna sredstva.
13.	Upravni odbor ugotavlja močan porast bolezenskih izostankov, kar močno bremeni sredstva podjetja. Kolektivni in ekonomskim enotam naroča UO naj izvedejo vse potireibne ukrepe, da se bo stanje v tem pogledu čim hitreje izboljšalo.
Upravni odbor bo v čim krajšem času organiziral sestanek organov samoupravljanja podjetja z upravnim odborom zdravstvenega doma, kjer naj bi se pretehtale vse možnosti za zboljšanje stanja boleznin.
14.	Upravni odbor ugotavlja, da je v začetku letošnjega leta popustila intenzivnost izobraževanja delavcev RLV, zato naroča kadrovski službi rudnika, da naj stori vse potrebne Ukrepe, da bo izobraževanje delavcev v letošnjem letu pridobilo zopet tisto intenzivnost in vrednost, ki jo RLV za svoje delavce že dolga leta z vso skrbnostjo izvaja.
med nami
Na volišču 11 — (zunanji obrat) je do 6,30 volilo že nad 78% vseh volivcev, kakoir nam je poročal predsednik Milan Janežič.
Volišče 12 — (elektrostr. obrat). Predsednik volišča je bil Vlado Leban. Volišče so zelo lepo in skrbno pripravili. Do 7,15 je volilo že 91% volivcev.
Volišče 14 — To volišče je bilo v Biesi. Predsednik je bil Tvrdko Kolšek in so volili že v ponedeljek 100 odstotno.
Volišče 15 — Obrat »EFE«. Šoštanj. Predsednik volivne komilsije je bil Vlado Praprotniiik. Zaradi popoldanske in nočne izmene je do 6,45 volilo 48% volivcev.
Volišče 16 — (avtopark). Predsednik je bil Franc Taušič. Z vo-
Vollšče 4 — (jama vzhod). Predsednik Ivan Pirš nam je povedal, da je do 7,30 volilo že 56% volivcev.
Volišče 5 — (jama vzhod). To volišče smo obiskali ob 7,45. Do te ure je volilo že 45% volivcev, predsednik tega volišča je bil Edo Laznik.
Volišče 6 — (jama vzhod). Do 7,45 je volilo 52% volivcev. To volišče je bilo eno najlepše okrašenih volišč. Predsednik tega volišča je bil Ivan Drev.
Volišče 7 — (jama zahod). Ob 7,45 je volillo že 52% volivcev. Predsednik tega volišča je bil Milan Veble.
Volišče 8 — (jama zahod). Predsednik volišča Jože Vozelj nam je poročal, da je do 7,45 volilo že 53% vseh volivcev.
Volišče 9 — (klasirnica). Na tem volišču je bila že v zgodnjih jutranjih urah vrsta. Predsednik volišča Franc Pirnalt je poročali, da je do 8. ure volilo že 63 % volivcev.
Volišče 10 — (zunanji oibrat). Na volišču je vladalo pravo praznično vzdušje. Predsednik Ludvik Uffiainjek nam je poročal, da je do 7. ure volilo že 82% volivcev.
litvami so pričeli že ob 5,15 in je do 6,30 volillo že 80% volivcev. Volitve so potekale v najlepšem redu.
Volišče 17 — (direkcija). Predsednik volivne komilsije je bil Stane Jamnikar. Do 8. ure je volilo že 95% vseh volivcev.
Volišče 13 — (gradbeni obrat). Predsednik Jože Kumer nam je poročali, da je do 8,30 volilo že nad 79% vseh volivcev.
volilo že 46%, to je skoraj vsi z dopoldanske izmene.
Volišče 3 — (jama vzhod). Ob 7,30 so na tem volišču volili že 50%. Predsednik volišča Kari Ro-škar nam je zatrdil, da volit'«'- potekajo v najlepšem redu.
Rudar štev. s -
30. aprila 1962
Rezultati volitev
Centralna volivna komisija je pregledala rezultate volitev v centralni delavski svet in obratne de-
a) za Centralni delavski svet 1270 volivcev ali 81,8%. Zaradi bolezni ali dopustov ni bilo 219 volivcev
lavske svete ekonomskih enot RLV, ki so biile dne 19. aprila 1962. Obveščamo vas z izidom volitev:
Centralna volivna komisija je pregledala celoten volivni material ki so ga izročili posamezni volivni odbori volišč štev. 1. do 17. in ugotovila, da so bile volitve na teh voliščih pravilno objavljene in so v redu potekale.
Volivnih nepravilnosti, ki bi vplivale na izid volitev, ni bilo.
Na podlagi tega preglednega o-iivnega materiala je Centralna volivna komisija ugotovila soglasno: I.
ali 14,1%, neupravičeno pa je izostalo 63 volivcev ali 4,1%. Med volivnimi listki je bilo 40 neveljavnih ali 3,1%.
b) Za obratni delavski svet 1264 volivcev ali 81,4%. Zaradi bolezni ali dopustov ni volilo 219 volivcev ali 14,1%, neopravičeno pa je izostalo 63 volivcev ali 4,1%. Med volivnimi listki je bilo 33 neveljavnih ali 2,6%.
II.
Druga volivna enota — ekonomska enota jaima-zabod je imela 452 volivnih upravičencev.
a) Za centralni delavska svet 394 volivcev ali 87,2%. Zaradi bolezni ali dopustov ni volilo 56 volivcev, ali 12,4%, neupravičeno pa sta izostala 2 volivca ali 0,4%. Med vo-
livnimi listki sta bila 2 neveljavna ali 0,5%.
to) Za obratni delavski svet 394 volivcev ali 87,2%. Zaradi bolezni
ali 8,5%. Neupravičeno jie izostal 1 volivec ali 0,4%. Med volivnimi listki niso bili 3 veljavni ali 1,4%.
b) Za obratni delavski svet 215 volivcev ali 90,6%. Zaradi bolezni ali dopustov na valilo 20 volivcev ali 8,5%. Neupravičeno je izostal 1 volivec ali 0,4%. Med volivnimi listki sita bila 2 neveljavna alti 0,9%.
V.
Peta volivna enota — ekonomska enota Elektr »strojni obrat je imela 148 volivnih upravičencev. Od teh je volilo: a) Za centralni delavski svet 134 volivcev ali 90,6%. Zaradi bolezni ali dopustov ni volilo 14 volivcev ali 9,4%. Neupravičenih izostankov ni bdllo. Med volivnimi lisitki sta bila 2 neveljavna ali 1,5%.
-to) Za obratni delavsiki svet 134 volivcev ali 91,1%. Zaradi bolezni ali dopustov ni volilo 14 volivcev ali 9,4%. Neupravičenih izostankov nii bilo. Med volivnimi listki sta bila 2 neveljavna ali 1,5%.
Deveta volivna enota —- obračunska enota splošne uprave — direkcija RLV vključno projektivni biro RLV, ki je volila le centralni delavski svet, je imela 150 volivnih upravičencev. Od teh je volilo 141 volivcev ali 94%. Zaradi bolezni ali dopustov je bilo 9 upravičenih izostankov ali 6%- Med volivnimi listki so bili 3 neveljavni ali 2,1%.
X.
Število volivnih upravičencev viseh devetih volivnih enot je iznašalo 3061 za volitve v centralni delavsiki svet, za volitve v obratne delavske svete naših ekonomskih enot pa 2911 volivnih upravičencev.
Od števila 3061 volivnih upravičencev za volitve v centralni delavski svet je volilo 2647 volivcev ali 86,5%.
Zaradi bolezni ali dopustov nii volilo 345 volivcev ali 11,3%, neupravičeno pa je izostalo 69 volivcev ali 2,3%.
ali dopustov nista volila 2 volivca ali 0,4%. Volivni listki so bili vsi veljavni.
III.
Tretja volivna enota — ekonomska enota Klasirnica je imela 141 volivnih upravičencev. Od teh je volilo: a) Za centralni delavski svet 137 volivcev ali 97,2%. Zaradi bolezni alii dopustov niso volili 4 volivci ali 2,8%, neupravičenih izostankov ni bilo. Med volivnimi listki sta bila 2 neveljavna ali 1,5%.
to) Za obratni deiavistki svet 137 volivcev aili 97,2%. Zaradi bolezni ali dopustov niso valili 4 volivci ali 2,8%, neupravičenih izostankov ni ibilo. Med volivnimi listki sta bila 2 neveljavna ali 1,5%
IV.
Četrta volivna enota — ekonomska enota Zunanji obrat je imela
volivcev ali 96,3%. Zaradi bolezni ali dopustov ni bilo izostankov. Neupravičeno pa sta iaastaila 2 volivca ali 3,7%. Med volivnimi listki neveljavnih glasovnic ni bilo.
b) Za obratni delavski svet 52 volivcev ali 96,3%. Zaradi bolezni ali dopustov ni bilo izostankov. Neupravičeno pa sta izostala 2 volivca ali 3,7%. Med volivnimi listki neveljavnih glasovnic ni bilo.
VIII.
Osma volivna enota — ekonomska enota Avto,park je imela 46 volivnih upravičencev. Od teh je volilo: a) Za centralni delavski svet 46 volivcev ali 100%. Izostankov v tej volivni enoti ni bilo. Tludii volivni listki so 'bili vsi veljavni.
to) Za obratni delavski svet 46 volivcev ali 100%. Izostankov v tej volivni enoti ni bilo. Tudi volivni listki so bili vsi veljavni.
IX.
Šesta volivna enota — ekonomska enota Gradbeni obrat je imela 282 volivnih upravičencev. Od teh je volilo: a) Za centralni delavski svet 258 volivcev ali 91,6%. Zaradi bolezni ali dopustov ni volilo 23 volivcev ali 8,1%. Neupravičeno pa je izostal 1 volivec ali 0,3%. Med volivnimi listki je 'bil 1 neveljaven ali 0,4%.
to) Za obratni delavski svet 258 volivcev aH 91,6%. Zaradi bolezni aLi dopustov ni volilo 23 volivcev ali 8,1%. Neupravičeno je izostal 1 volivec ali 0,3%. Med volivnimi lisitki sta bila 2 neveljavna ali 0,7 odstotka.
VII.
Sedma volivna enota — ekonomska enota EFE je imela 54 volivnih upravičencev. Od teh je volilo: a) Za centralni delavski svet 52
Neveljavnih volivnih listkov je bilo 53 aili 2%.
V ohraitne delavske svete naših ekonomskih enot je skupno volilo 2500 volivcev ali 85,9%.
Zaradi 'bolezni ali dopustov ni volilo 336 volivcev ali 11,5%, neupravičeno pa je izostalo 69 volivcev ali 2,4%.
Neveljavnih volivnih listkov je bilo 41 ali 1,6%.
XI.
Centralna volivna komisija je upoštevala le veljavne volivne listke in na podlagi tega ugotovila, da so prejeli posamezni kandidati naslednje število glasov, in sicer: (Nadaljevanje na naslednji strani)
Prva volivna enota — (ekonomska enota jama-vzhod) — je imela 1552 volivnih upravičencev. Od teh je volilo:
236 volivnih upravičencev. Od teh je valilo: a) Za centralni delavsiki svet 215 volivcev ali 91,1%. Zaradi bolezni ali dopustov ni volilo 20 volivcev
V centralni in obratne delavske svete so bili izvoljeni:
A. V centralni delavski svet RLV:
1.	Poidpečan Jože
2.	Novinšek Marjan
3.	Mravljak Hubert
4.	Krajnc Maks
5.	Suha Alojz
6.	Ing. D. Janežič
7.	Koreraič Alojz
8.	Martinšek Kari
9.	Debelak Jože
10.	Ing. J. Jurancič
11.	Gradnik Ivan
12.	Krajšek Edo
13.	Krašek Viktor
14.	P.raprotoik Maks
15.	Jelen Kari
16.	Blatnik Anton
17.	Britovšek Rado
18.	Doblšek Ivan
19.	Švent Jože
20.	Liipovšek Franc
21.	Lukman Milan
22.	Hudomalj Emili
23.	Jelen Alojz
24.	Medved Marcel
25.	Penšek Alojz
26.	Zganik Franc
27.	Oblak Vinko
28.	Koprivnik Martin
29.	Šušteršič Marjan
30.	Ocetpefk Roman
31.	Marčec Valentin
32.	Šilih Kari
33.	Berlinger Jože
34.	Verdev Franc
35.	Gmajner Mirko
36.	Beliaj Slavko
37.	Suhi Jože
38.	Borovšak Stane
39.	Fidej Jože
40.	Š en, t j ure ing. M.
41.	Dobrovraik Franc
42.	Kikec Alojz
43.	Gregorin Cveto
44.	Gaberšek Cveto
45.	Sevšek Alojz
46.	Murn Jože
47.	Ufemar Jože
48.	Zlodej Kari
49.	čiinkole Franc
50.	Romih Aniton
51.	Vincek Lenart
52.	Zibert Ludvik
53.	Potrč Alojz
54.	Jaklič Alojz
55.	Valenčak Ivan
56.	Zavraitnik Jože
57.	Zula Franc
Število glas.
2296 2292 2284 2296 2251 2245 2242 2242 2237 2232 2223 2216 2215 2213 2207 2204 2202 2202 2197 2195 2194 2186 2185 2172 2167 2167 2163 2152 2152 2149 2147 2147 2142 2137 2135 2126 2125 2124 2116 2114 2111 2111 2103 2102 2095 2092 2069 2068 2066 2042 2025 2011 1945 1917 1917 1864 1845
1.	Polak Ferdo
2.	Centrih Kari
3.	Stropnik Franc
4.	Juiteršek Jože
5.	Lemež Rudolf
6.	Bmnšek Franc
7.	šuster Leopold
8.	Lah Kari
9.	Borovnik Franc
10.	Hohkraut Jože
11.	Medved Alhin
12.	Kodiran Valentin
13.	Koren Martin
14.	Planine Stane
15.	Melanšek Štefan
16.	Knez Anion
17.	Cevzar Stane
18.	Miklavc Anton
19. Jerič Jože	1034
20. Vidmar Mirko	1032
21. Pleteršek Stane	1030
22. Perovec Ivan	1029
23. Lipičnik Alojz	1025
24. Kovačič ing. T.	1022
25. Kovše Ignac	1020
26. Halozam Štefan	1015
27. Kortnik Rudi	1011
28. Kljun ing. F.	1009
29. Kladivnik Jože	1007
30. Lebar Jože	1004
31. Tiraivnar Vojko	999
32. C viki Martin	997
33. Crep Ivan	991
34. Debelak Kristina	984
35. Frak Pavel	984
36. Kostrič Jurij	981
37. Hažič Anton	979
38. Cvarle Roman	976
39. Sknonišek Ivan	975
40. Vizintin Avgust	971
41. GoltnAk Franc	970
42. Švarc Valentin	969
43. Ocepek Jože	967
44. Šaronjia Rudi	962
45. Kešner Suljo	958
46. Hdžar Nikola	957
47. Zevart Ivan	953
48. Zičkar Alojz	948
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralna volivna .komisija, da so tovariši, ki so navedeni pod zap. številko 1 do vključno 42 izvoljeni v novi obratni delavski svet ekonomske enote jama-vzhod.
V obratni delavski svet ekonomske enote Jama-zahod
Število glas.
Na podlagi tega volivnega 'izida proglaša centralna volivna komisija, da so tovariši, ki so navedeni pod zaporedno številko 1 do 50, izvoljeni v novi centralni delavski svet RLV.
b. V obratni delavski svet ekonomske enote Jama-vzhod
število glas.
1072 1065 1065 1064 1063 1062 1058 1056 1054 1047 1045
1044 1041 1041 1040 1039
1045 1035
1.	Diacoi iing. Alojz	354
2.	Knez Slavko	340
3.	Čas Stane	339
4.	Holešek Vlado	327
5.	Brešar Mirko I.	324
6.	Patemeš Stanko	314
7.	Kristan Jože	313
8.	Kušar Ludvik	312
9.	Šterk Aniton	312
10.	Zevart Aniton	311
11.	Hribar Ludvik	310
12.	Drev Franc	309
13.	Premožič Vlado	309
14.	Mioč Ivan	307
15.	Aplinc Ludvilk	306
16.	Cvet Franc	301
17.	Detela Vlado	301
18.	Slapničar Jože	301
19.	Pravdič Franc	299
20.	Zidar Anton	299
21.	Kopina Jože	297
22.	Pavoič Marjan	297
23.	Vrstovšek Kari	294
24.	Iršič Kari	293
25.	Zrimšek Aleksander	283
1.	Krajnc Jože
2.	Blaj Ivan
3.	Hriberšek Ivam
4.	Mevc Baltazar
5.	Sešelj Ivan
6.	Grajal Ivan
7.	Jevšenak Pavel
8.	Hudales Jože
9.	Malin Ferdo
10.	Sušeč Martin
11.	Kraimberger Jože
12.	Divjak Ivan
13. Podpečan Franc	97
14. Zoihar Pavel	97
15. Daič Lazar	96
16. Lesjak Ivan	95
17. Rošar Franc	91
18. Tepež Martin	89
19. Vrtačnik Ivan	87
Število glas. 121 117 114 111 108 106 105 104 104 103 101 98
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralno volivna komisija, da so izvoljeni v novi obratni delavski svet ekonomiste enote Kla širni ca 'tovariši, ki so navedeni pod zap. številko 1 do vključno 15.
E. V obratni delavski svet ekonomske enote Zunanji obrat
Število glas.
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralna volivna komisija, da so izvoij enii v novi obratni delavski svet ekonomske enote Jama-zahod tovariši, ki so navedeni pod tek. štev. 1 do vključno 20.
d. V obratni delavske svet ekonomske enote Klasirnica
10.	Andročec Buro	204
11.	Juvan Franc	201
12.	Jezerinik Ivan	197
13.	Štiimiulak Franc	197'
14.	Verdev Miha	188
15.	Zganec Lovro II.	185
16.	Polenik Ivan	180
17.	Vargec Mio	164
18.	Vukovič Vlado	142
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralna volivna komisija, da so v novi obratni delavski svet ekonomske enote Gradbeni obrat izvoljena tovariši, ki so navedeni pod tek. št. 1 do vključno štev. 15.
H. V obratni delavski svet ekonomske enote EFE
1.	Glinišek Stanko 2.	Bujan Franjo	179 176			Število gl
3. Peonik Jože	175	1.	Tajnik Tone	52
4. Kneževič Aoo	174	2.	L epiko Ol ga	51
5. Medved Vinko	167	3.	Maksimoviič Mile	50
6. Grobelniik Albin	165	4.	KurnAk Marija	49
7. Knez Bernard	164	5.	Satler Rudi	49
8. Pavline Martin	162	6.	Tot Ljuidevit	49
9. Satler Ferdo	160	7.	Grah Tekla	48
10. Dobnik Pepca	157	8.	Mithajlovič Andrija	48
11. Markan Franjo	156	9.	Navodmik Marija	48
12. Sediovšek Alojz	153	10.	Vrabič Mirko	48
13. Pimat Cvetka	152	11.	Repnik Roman	47
14. Rednak Justin	146	12.	Mihajlovič Milka	45
15. Pire Ivan	142	13.	Košar Fraaic	44
16. Tajnik Gvido	141	14.	Firnat Slavka	40
17. Tolazizi Ivan	136	15.	Vrabič Vladimir	40
18. Kopitar Alojz	134	16.	Vodovnik Matilda	35
		17.	Zager Aniton	27
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralna volilna komisija, da so v novi obratni delavski svet ekonomske enote Zunanji obrat izvoljenii tovariši, ki so navedeni pod tekočo številko 1 do vkljiučno 15.
F. V obratni delavski svet ekonomske enote Elektrostrojni obrat
število glas.
1.	Jamnišek Alojz	122
2.	Kuhar Ignac	119
3.	Pečečnik- Franc	117
4.	Oštir Stanko	116
5.	Vrtaonik Jožica	116
6.	Kolar Jože	115
7.	Ribič Ivan	115
8.	Avbreht Alojz	114
9.	Kortnik Ivan	114
10.	Hladin Milan ml.	112
11.	Šmid Oto	110
12.	Petre Ivan	107
13.	Stropnik Kari	107
14.	Štrozalk Beno	107
15.	Mastnak Alojz	106
16.	Kukec Stanko	96
17.	Osojniiik Aniton	93
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralna volivna komisija, da iso izvoljeni v novi obratni delavski svet ekonomske enote Elektrasitrojnii obrat tovariši, ki so navedeni pod tek. številko 1 do vključno 15.
G. v obratni delavski svet ekonomske enote Gradbeni obrat
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralna volivna komisija, da so v novi obratni delavski svet ekonomske enote EFE izvoljeni tovariši, ki so navedeni pod tek. številko 1 do vključno 15.
I. V obratni delavski svet ekonomske enote Avtopark
Število glas.
1.	Cas Stane	45
2.	Crep Viki	45
3.	Kuntarič Jože	44
4.	Grmič Ferdo	43
5.	Liihtineger Alojz	43
6.	Pečeonik Martin ,	43
7.	Delopst Ivan	42
8.	Oštir Janko	42
9.	Kac Franc	41
10.	Ganter Oto	40
11.	Škorjanc Mirko	40
12.	Glavnik Silvo	38
13.	Borovnik Štefan	35
14.	Seme Ivan	34
15.	Švent Marjan	32
16.	Gornik Jože	31
17.	Markovič Stane	21
Na podlagi tega volivnega izida proglaša centralna volivna komisija, da so v novi obratna delavski svet ekonomske enote Avtopark izvoljeni tovariši, ki so navedeni pod tek. številko 1 do vključno 15.
1.	Kolšek Tvrdko
2.	Kuhar Herman
3.	Skornšek Albin
4.	Marič Rudolf
5.	Kumer Luka
6.	Tumšek Jože
7.	Habjan Slavko
8.	Kozjak Riihard
9.	Koifcba Štefan
število glas.
226 226 221 219 213 211 209 209 208
rudarjem in vsem
velenjCanom Čestita
k prvemu maju
Uredništvo »Rudarja«
jj Mud&C- stev. 8 — 30. aprila 1962
no tono premoga. Tako se veča del, ki ga ekonomska enota lahko plača zaposlenim delavcem, tako da ima tudi neposredni proizvajalec interes, da se zanima za čimboljše
jorjse je tu-
So še možnosti
Z delitvijo dela ali bolje rečeno z novo shemo podjetja je prišla do izraza tudi boljša organizacija na naših osnovnih proizvodnih edini-cah, to je na širokih čelih, ki se danes odraža v kvaliteti premoga, ki ga daje široko čelo.
Ko se je uvajalo oikliono delo na rudniku smo večkrat naleteli na odpor, ki je bil v nekaterih primerih sicer razumljiv, vendar pa ne nujen. Ciklus dosegajo laže tal-ninska, teže pa krovninska čela; to pa zaradi tršega premoga v stropih, kakor tudi različnih višin istih. Da se dosega ciklus, je potrebno, da ima čelo dovolj ljudi, ki poznajo svoje delo; da je vodja čela dober organizator, dovolj sposoben in elastičen, seveda pa tudi strokovno dovolj sposoben, da lahko uvidi potrebo po prestavitvi ljudi, ki so mu podrejeni; da so odnosi med rudarji na čelu v redu, da niso pre-
Odnos do čistoče v jami
Mnogokrat slišimo parolo, da človeka spoznamo po čisti obleki. K temu pa dodamo še, da človeka spoznamo po njegovi marljivosti pri delu ter odnosu do delovnega mesta. Pri nas v jami pa moramo tudi velikokrat upoštevati odnos do higiene. Tu se opaža velikokrat nekaj ravno nasprotnega. Nekateri tovariši gredo celo tako daleč, da je o tem zelo nerodno govoriti.
Odkar se izdajajo za malice razne konserve, vidimo po križiščih in ob stenah prog vse polno teh pločevinastih posod in papirja. Nekaj takega lahko vidimo na koti 107,5 pri delavnici, kjer imajo nekateri svoje orodne zaboje. Komur je težko nesli eno prazno konserv-no škatlo iz jame in jo odložiti v zato pripravljeno posodo, temu verjetno tudi do dela ni veliko. Zato bi bilo treba polagati malo več pozornosti na te ljudi ter jim na njihova dejanja primerno odgovoriti, ker ti tovariši rušijo napore vseh tistih, ki skušajo obdržati čistočo v jami.
Kaj bi bilo, če bi vsi delali tako? Jama bi postala celo smetišče. Opažamo tudi, da nekateri uporabljajo proge za stranišča, čeprav imajo za to določena mesta s posodo. Kdor ima le malo smisla o higieni, nekaj takega ne more storiti. O kulturi pa v tem primeru sploh ne moremo govoriti.
Zelo napačno je, če nekdo misli, da v jami ni potrebno paziti na čistočo. Pa še kako nujno je! Z nečistočo si sami sebi kvarimo zrak. Ne, tovariši! To ni prav in tisti, ki se teh nepravilnosti ne more odvaditi, pri nas ni zaželen.
L. F.
več familijarni, vendar pa morajo ljudje poznati drug drugega, ker le v tem primeru je možna hitra intervencija pri tovariših, ki iz različnih vzrokov ne dajejo svojega prispevka k proizvodnji čela, kar lahko negativno vpliva tudi na
ostale sotovariše v proizvodnji čela.
Z uvedbo ciklusa pa smo dosegli še nekaj, kar je bistvene važnosti v naši ekonomiki in to je zmanjšanje materialnih stroškov. Če se čelo hitreje pomika naprej, uhaja močnim pritiskom, ki nastopajo pri zruševanju, kar zmanjšuje porabo lesa in tudi železna pod-gradnja se manj kvari s čemer se manjšajo tudi stroški za proizvede-
delo, ker se vsak zaveda, da je di on tisti, ki mu je družba zaupala del svojega premoženja v upravljanje.
Bistvene važnosti za pravilno odvijanje vseh zgoraj navedenih stvari, so pravilni odnosi, ki naj vladajo pri nas, posebno pa še v jami. Vsi pa, ki neposredno delamo z ljudmi, se moramo zavedati, da je človek zelo dragocen in če bomo tovariške odnose še poglabljali nam tudi rezultati v proizvodnja ne bodo izostali.	Lah Kari
Potreba po impregnaciji jamskega lesa
(Nadaljevanje in konec) Predvsem bi se oprostil za toliko zakasneli konec. Zbiranje tehničnih podatkov in izračunov so mi vzeli več časa kot sem za to predvideval. Naravno je namreč, da moramo poleg vsega v zveai z impregnacijo lesa vedeti tuidi za ceno impregniranja ter ugotoviti, če je isto gospodarsko rentabilno.
Predvsem moramo vedeti, koliko nias stane m3 impregniranega jamskega lesa iglavcev, vgrajenega v jamo.
din 10.400 2.920 889
Nabavna cena s prevozom Stroški impregnacije zunaj Transport po jami Pretesarba podboja 0,229 m3 1.614 din ali m3 Režija
Skupaj m3 vgrajenega neimpregniranega lesa
Ein m3 impregniranega jamskega lesa vgrajenega v jamo nas stane 25.659 din. Njegova trajnost bo vzdržala največ eno leto. Če upoštevamo, da podaljšamo z impregnacijo življenjsko dobo:
din
20.800 5.840 1.778 14.320 8.580 51.318
Nabavna cena lesa s prevozom
Stroški manipulacije zunaj
Jamski transport
Stroški pretesarbe
Režija
Skupni stroški
7.160 4.290
25.659
Kubični meter impregniranega lesa vgrajenega v jamio bi stal:
Stroški impregniranja bi bili naslednji za m3:
din
Material — 6 kg Silvanita po 600 din	3.600
Plače in dodatki	489
Režija	462
Skupaj stroški impregnacije
v m3	4.551
Neimpregniran les m3 + stroški impregnacije Skupaj m3
din 25.659 4.551 30.210
V treh letih bi porabili 3 m3 neimpregniranega lesa, kar nas bi stalo 3 X 25..659 = 76.977 din, medtem ko ibi te stroške z impreg-niranim lesom znižali za
76.977 — 30.210 = 46.767 din.
V jami potrebujemo suh les
Čeprav smo na naših širokih čelih uvedli popolno jekleno tesarbo, še vedno potrebujemo v jami večjo količino jamskega lesa, kajti les je še vedno nepogrešljiv material za našo proizvodnjo.
Ker poraba jamskega lesa vpliva na polno lastno ceno, nam ne sme biti vseeno s kakšnim lesom bomo tesarili. Za tesarbo bomo pač izbrali tak les, da bo vsaj za nek gotov čas vršil svojo funkcijo. Pride pa tudi trenutek, ko v jami nimamo na izbiro lesa za tesarbo. V takem trenutku vzamemo takega, kakršnega imamo pri roki.
V nekaterih primerih pa lahko z malo več zavesti in požrtvovalnosti vplivajo nekateri tovariši, da bo v jami vedno na razpolago suh les. Zaloge jamskega lesa v jami so količinsko kar zadovoljive, vendar zaostajajo v kvaliteti, ker od zunaj v jamo prihaja popolnoma na sveže posekan les, večkrat morda kar iz vagona ali kmečkega voza, čeprav imamo zunaj tako zalogo, ki zadošča pri sedanji uborabi najmanj za tri mesece. Mora nam biti
tudi jasno, da sveže posekan les nima tiste upornosti, kakor jo ima suh les, kajti les postane odporen šele po gotovem času, kar zavisi od časa sečnje in načina sušenja. Če bi od zunaj v jamo prihajal les, •ki je bil na zalogi že tri mesece, bi se sigurno izognili upravičenemu godrnjanju naših rudarjev, pa tudi stroški bi bili manjši, kajti normativ lesa na tono bi se tudi sigurno znižal.
Mi se zavedamo, da vsako skladiščenje zahteva določene stroške, vendar so ti stroški znatno nižji kakor v jami, če tesarimo s svežim lesom in že po enem dnevu oziroma po nekaj dneh ugotovimo, da je bil ves trud zaman, ker tesarba ni prenesla minimalnega pritiska in smo jo morali ponovno izmenjati in stroški so se nam podvojili.
Mislim, da te napake, ki se pojavljajo iz leta v leto, predvsem v zimskih mesecih, lahko odstranimo z malo več napora in sodelovanja, kajti s tem bomo tudi olajšali napor našemu rudarju v jami.
Kikec Alojz
Na te način bi prihranili pri 100 kubičnih metrih 4,676.700 din, od-nosno bi, če upoštevamo, da bi znašali investicijski stroški za impregnacijske naprave ca 9,000.000, iste krild s prihranki 200 m3 impregniranega lesa.
Zaključek
0 Investicije za impregnacijske naprave so visoko rentabilne.
O Impregniran les naj bi se uporabljal povsod, kjer se predvideva, da je potrebna življenjska doba tega lesa več kot 1 leto.
#	Usposobiti je treba kader, da bo znal vse predpriprave, kakor tudi samo impregnacijo pravilno izvajati od česar so odvisni vsi ostali rezultati.
0 Usposobiti bi bilo tudi treba ljudi za pravilno manipulacijo z že imipregniranim lesom, predvsem pa je treba paziti, da se izognemo naknadni obdelavi že impregniranega lesa.
#	Za impregnacijo je treba uporabiti najučinkovitejša sredstva. Voditi moramo strogo evidenco o ponetraciji in učinkovitosti impregnacije na raanih mestih pod različnimi okoliščinami, ki povzročajo predčasno propadanje lesa.
Le na ta način ibo aikcija uspešna in stoodstotno zasigurano znižanje proizvodnih stroškov zaradi visokega prihranka na lesu, kar le-ta bistveno vpliva na iste.
Pečnik Jože
OBVESTILO
Vse nevčlanjene borce in aktiviste iz NOV obveščamo, da bo sprejemanje v organizacijo ZB le še do 4. julija — praznika »Dneva borcev« v letošnjem letu. Dolžnost vsakega borca oziroma aktivista, ki še ni član te organizacije bi bila, da se vsaj sedaj, po tolikih letih vključi v svojo matično organizacijo.
Po tem roku naša organizacija ne bo več sprejemala novih članov, istočasno pa tudi ne bo izdajala potrdil in priporočil nevčlanjenim tovarišem.
Odbor
V center novega Velenja tudi otroško igrišče
stitev otrok za igro z žogo. V zahodnem delu otroškega igrišča pa je nekaj lesenih hišic v zelenju, ki naj otrokom pričarajo pravljični
KINO
Od 2. do 4. maja: »DIVJI VETER« ameriški film
Od 5. do 7. maja:
»HOLLYWOOD ALI propast« ameriški film
Od 9. do 11. maja: »SERJOZA« ruski film
Od 12. do 14. maja:
»BALADA O OBLAKU IN TROBENTI« slovenistai film
Od 16. do 18. maja:
»LIGA GENTLEMANOV« angleški film
Sodobno urbanistično planiranje predvideva v naselju več otroških igrišč z otroškimi vrtci. Glede na to se deli naselje na posamezne soseske, ki predstavljajo zaključene stanovanjske četrti. Vsaka soseska naj bi imela svoje otroško igrišče z otroškim vrtcem pri katerem naj to območje ne bo večje od 360 do 400 m premera. Iz tega sledi, da bo Velenje v končni fazi izgradnje s svojim ca. 150 ha površine in ca. 30.000 do 35.000 prebivalcev imelo več otroških igrišč z otroškimi vrtci.
Novo Velenje ima sedaj otroški vrtec z otroškim igriščem na severnem delu. Zmogljivost tega — v adaptirani obstoječi stavbi — otroškega vrtca je veliko premajhna z ozirom na precejšnje število otrok. Tudi razdalja južnega dela mesta do tega vrtca je precejšnja — prevelika. Pri etapni gradnji naselja se je pokazala potreba lokacije otroškega igrišča v južnem delu naselja, to je v centru. Na tem delu je otroško igrišče z vrtcem utemeljeno tudi zato, ker tu stanuje večji del mater, ki so zaposlene in nimajo kam dati svojih otrok.
Obenem pa je to otroško igrišče tudi park, ki je v neposredni bližini sodobnega centra in je izredno zaželen.
Prostor bodočega igrišča z otroškim vrtcem leži ob Šaleški cesti na sedanji površini obstoječe vrtnarije kmetijskega posestva Šalek.
Celotno zemljišče meri približno 2,78 ha, od tega odpade ca. 2,10 ha na otroško igrišče, ostalih 0,68 ha pa na otroški vrtec v zelenilu.
Dostop iz Šaleške ceste je neposreden na paralelno sprehajalno pot — razbremenilno. Ta je povezana z ostalimi potmi, ki se vijejo prosto po zeleni ploskvi otroškega igrišča med drevjem in grmičevjem. Pri vhodu v otroški park naj bi stal kiosk, ki bi služil za prodajo mlečnih izdelkov in slaščic.
Poti so komponirane tako, da nudijo zanimiv sprehod skozi zelenje ob predmetih namenjenih otrokom. Ob poteh so postavljene klopi za otroke in odrasle. Poti s Svojo širino 1,60 do 2 m v asfaltni izvedbi naj ne bi služile samo sprehodu, ampak tudi vožnji otrok s skiroji kotalkami, kolesi in otroškimi avtomobili.
Otroško igrišče je projektirano tako, da nudi za vsakim ovinkom nekaj novega, otroku presenetljivega — privlačnega. To so predmeti od avtomobila, lokomotive, preko letala, helikopterja do rakete — satelita. Predmeti naj bi bili zanimivi, v malo manjšem merilu od naravnih, sodobni — bili
naj bi tudi vzgojnega pomena. Peško vniki, katerih je na otroškem igrišču večje število, so ploskovno dovolj veliki, da omogočajo kolektivno igranje otrok. Na tem prosto-rt najdeš tudi razna plezala v kovini in lesu, gugala — enosedežna ali desko za guganje večjega števila otrok hkrati. Kos asfalta ca 100 m2 površine nudi otrokom možnost, da rišejo po njem s kredo razne živali in predmete ali pa kvadrate namenjene raznim igram. Na njem se lahko tudi kotalkajo. Za vroče poletne dni pa najdeš v otroškem parku tudi otroški Jjazen z dvema toboganoma ter polkrožniro mostičkom, ki deli bazen psihološko na dva dela, na del za večje otroke z večjo globino vode in del za manjše otroke — plitkejši. V neposredni bližini je čistilni bazen s tuši. Neposredni prostor okrog bazena je popločen in se zliva s travo v lepo celoto. V kolikor bi bile sploh potrebne garderobe, bi se postavile prosto v neposredni bližini bazena. Skelet posameznih garderobnih utic bi bil v kovinski izvedbi, oblečen s progastim platnom različnih barv.
Višinski poudarek otroškega igrišča je stolp izveden v kovini, višine ca. 10—12 m in nudi razgled po igrišču ter pregled nad otroki. Dva travnata igrišča omogočata spro-
J V^
Ne bo več dolgo, ko se bodo njive Kmetijskega gospodarstva »Šalek«, ki jih vidite na sliki, spremenile v prijetno zatočišče naših najmlajših
svet. V sredini in na vzhodnem delu igrišča stojita še dve odprti pokriti lopi, ki bi s klopmi in mizo služili za inbkninejše pomenke ter zatočišče pred vremenskimi nepri-likami.
V južnem delu otroškega igrišča pod hribom, med drevjem in zelenjem, je postavljeno javno stranišče, ločeno po spolih za otroke in odrasle.
Na nekaterih mestih so postavljene tudi fontane (mični vodnjaki oziroma vodometi) s pitno vodo.
Celotno igrišče leži v zelenju. Povezano je s potmi z otroškim vrtcem, ki leži na vzhodnem delu prostora. Od ceste ga loči zelena ba-riera, ki zadržuje prah in obenem zapira igrišče pred cesto.
Ing. arh. M. Cerar
TLORISNI NAČRT OTROŠKEGA IGRIŠČA
1.	stolp	7.	asfaltno igrišče
2.	otročki bazen s tuši	8.	plezala
3.	travnato igrišče	9.	peskovinik
*.	lesene hišice — garderobe	10.	gugala fontana
5.	sanitarije	11.	
6.	kiosk prodaja mlečnih izdelkov	12.	tobogan
^^^ Jludoc Stev• 8 — 30 ■ aprila 1962
Hišni sveti
in njihova okolica
V eni od prejšnjih številk »Rudarja« smo lahko čitali o vlogi hišnih svetov In zborov stanovalcev, njihove pravice in dolžnosti itd. Danes pa bomo videli, katere naloge trenutno stojijo pred nami, ki jih bomo morali prav vsi od prvega do zadnjega izpolniti. Prvo, kar Je zelo nujno, da storijo hišni sveti še pred 1. majem je, ureditev okolice hiše, to se pravi, vse površine zelenic, ki so shojene se morajo prekopati in posejati s travo. Posebna komisija, ki je obšla naše mesto pred dnevi je ugotovila, da veže posamezne hiše med seboj nešteto stez in stezic, kar daje mestu videz, da stanovalci namerno kršijo in teptajo čuvanje zelenih površin. Komisija je zavzela sklep, da se vse steze takoj prekopljejo, po njih poseje trava in da se ne sme dopustiti kršenje omenjenega še v bodoče. Komisija je predlagala, naj se v tej smeri pokrene vse, da se vse one prebivalce, ki si še nadalje samovoljno delajo »bližnjice«, pokliče na odgovornost, oziroma jih preda pristojnim organom na odgovornost.
Po vsej verjetnosti se bodo spet našli ljudje, ki ne morejo razumeti, da hoja po zelenicah kvari zunanjo podobo našega kraja, da je hoja po zelenici pravzaprav dokaz, da nočemo čuvati, kar je skupna lastnina, da moramo uničiti vse, kar je lepega. Res je, da to govorimo že vrsto let, toda samo govorimo, nikoli pa nismo ukrenili ničesar. Zato je umesten predlog komisije, da se vse osebe, ki bi hodile po zelenicah po možnosti tudi fotografirajo, da tako ne bi mogle zanikati svojega dejanja, obenem pa bi sliko priobčili v našem časopisu. Mnenja pa smo, da ne bo potrebno ne fotografij in ne kaznovanj, ker pričakujemo, da bodo naši ljudje le razumeli potrebo, da se to, kar imamo, ohrani v lepoti, ki je za takšno mlado mesto, kot je naše, tako potrebna. Vsakdo naj pomisli kakšno bi izgledalo Velenje, če bi se lahko vsak sprehajal po zelenih tratah, nas pa je okoli 7000.
Drugo, tudi zelo važno vprašanje pa so zastave. Ob državnih praznikih ali drugih prilikah, ko se izobešajo zastave, opažamo, da večina njih ne simbolira naše dežele, ampak nasprotno. Vidimo zastave, ki so že zdavnaj odslužile, obledele in so vse izprane tako, da se ne loči več rdeča od bele barve itd. Prav bi bilo, da tudi te stvari takoj uredimo, ker tu gre predvsem za simbol, za katerega nam ne sme biti vseeno kakšen je, samo da visi. Zato bi bilo prav, da bodo prvomajske praznike pričakale nove zastave, ki jih lahko hišni sveti nabavijo v Trgovskem podjetju »Vel-ma«, če pa jih to podjetje slučajno nima na zalogi, pa jih po naročilu tudi takoj izdela. Vzporedno s tem problemom pa je snemanje in shranjevanje zastav po praznikih aH drugih svečanostih tudi ena od ne-lepih čednosti naših hišnih svetov. Včasih mine že ves teden, zastave pa še vedno vihrajo na hišah, Izpostavljene soncu in dežju in ni torej nič čudnega, če tako kmalu zbledijo. Take stvari se ne bi smele dogajati posebno še zato, ker za to ne more biti nobenega opravičila, kot ga ne more biti za one hišne
svete, ki zastav ob prilikah raznih svečanosti ali praznikih sploh ne razobesijo.
To smatramo kot golo malomarnost in je umesten predlog, da se dotične hišne svete javno objavi v našem časopisu.
Ker se opaža, da je našteto primerov kot je: hoja po zelenicah, izobešanje raztrganih in zbledelih zastav, puščanje izobešene zastave več dni po praznikih, v prihodnje take in podobne primere beležili in se s posamezniki tudi temeljito pogovorili.
Tretjič pozivamo vse hišne svete, da si temeljito ogledajo, če bo potrebno kakršnokoli popravilo na strehi, če bo potreben zunanji pre-plesk oken in vrat, žlebov, snego-branov, železnih ograj na balkonih, drogov za sušenje perila Itd. Kot je znano smo zato organizirali pleskarski servis, da ta dela poceni in
kvalitetno izvršuje. Zato apeliramo na vse hišne svete, da morebitne okvare prijavijo v pisarno »Stanovanjske skupnosti«. Obenem pa opozarjamo, da bomo izvršili kontrolo nad vzdrževanjem hiš, ki bo samo v korist nam samim. S tem bomo prihranili milijardni stanovanjski fond.
Tu moramo priznati, da so v lanskem letu hišni sveti vzeli stvar zelo resno, saj se je prepleskalo okoli 50 hiš, več pa prekrilo. Letos pa naj bi se popravile še ostale tako, da bodo vse kot nove. Kar zadeva cvetlic, naj se državljani obrnejo na vrtnarijo rudnika, ki jim bo radevolje ustregla, kolikor bo največ možno.
Obveščamo tudi prebivalstvo, da bodo otroška igrišča predvidoma zgotovljena do 1. maja, na njih bo zaposlena oseba, ki bo skibela za red in mir. Tako bo tudi ta problem odpadel oziroma skrb, da bi se otroci »potolkli« ali podobno. Seveda pa to ne bo dovolj in bodo morale mamice tudi še popaziti na svoje malčke, ker le takrat bo uspeh in cilj dosežen.
Gorogranc Ivo
Pogovor o radijskih sprejemnih antenah
Če Obiskovalec ali turist pri sprehodu in ogledu naišega mesta, očaran nad iimpozantnositjo ter urbanistično skladnostjo ureditve vseh zgradb, katere so med seboj ločene z zelenimi pasovi, kar obiskovalcu daje vtis prostora in zraka, obrne pogled nehote v višino, občudujoč vitkost posameznih objektov, se mu pogled nehote ustavi na pravem eldoradu žic ter žicic, napetimi med zgradbami, ki dajejo slutiti, da niso namenjene za sušenje perila, temveč da je lastnik posameznih žic izdelal anteno za svoj radijski sprejemnik. Nadaljnji pogled na strehah zasledi razne kole in drogove, na katerih so UKV antene, od teh nekatere na vse strani neba »tulečimi elementi pa vse tja do TV anten, kar je zadnja beseda družinskega standarda, ne glede na to, kako antena sedi na strehi.
Nad tem tehničnim labirintom na naših strehah bo obiskovalcu našega mesta gotovo v spominu ostala črna pika.
Namen tega članka je, da seznanim prebivalce z nekaterimi osnovnimi pravili radijske tehnike v pogledu postavljanja raznovrstnih anten.
Če primerjamo radijski (sprejemnik, kakršnega so delali pred 40 leti, ko so začeli sprejemniki krčiti pot v domove, z današnjimi sprejemniki, opazimo ogromno razliko tako po obliki kot ,po notranjosti. Zaradi lažjega razumevanja moramo poseči v zgodovino. Takratni sprejemniki z eno ali dvema stopnjama so nujno rabili zunanjo anteno ter zemljeviod, če ste hoteli iz sprejemnika izvabiti zvolke. Zakaj? Takratne maloštevilne oddajne postaje so delale z malimi izhodnimi j ak ostmi in če k temu prištejemo še ne do dobra razvite sprejemnike, uvodoma omenjamo z eno, dvema aH največ tremi o stopnjami, so takrat proizvajalci kot nujno priporočali zunanje antene vseh mo-gočih oblik, ki so koristile sprejemniku v toliki meri, da je poslušalec na svoj sprejemnik »ujel« tudi po 4' do 10 postaj. In kaj pravite k temu danes?
Z leti se je hitri vzipon tako sprejemne, kot oddajne tehnike razvil do vrhunca, kar vsak lastnik sprejemnika v večernih urah lahko sliši na srednjih valovih pravo gnečo postaj, ki se ena drugo motijo in ki so še pred leti rastle kot gobe po dežju. Mar je potrebna za še boljši sprejem antena?
Mnogi mislijo, da če itmajo sprejemnik, si morajo napeti tudi anteno, pri tem pa je glavna misel vsakega: boljši sprejem. Ne pomislijo pa, v koliki meri bo res boljši sprejem, to je sprejem brez motenj.
Sodobni sprejemniki, ki imajo po 6 ali več krogov so izdelani ter uglašeni tako, da za sprejemi zadostuje če v antenska priključek zataknete nekaj metrov žice, (ki prosto leži na tleh. Ali pa, v kolikor nimate že v stanovanju antenskega priključka, da to žioo priključite na vodovodno instalacijo ali centralno kurjavo. Staro pravilo za sprejem je: bolje je dobri zemljevod kot pa slaba antena.
Kdor si pa hoče po visej sild napeljati anteno, temu v pouk, da dobra antena ne služi v toliki meri za dober sprejem, kot za to, da lo-kalizira motnje, ki nastajajo v zaradbi sami.
Oglejmo si še to poglavje motenj ler njih izvor, kajti tudi to v veliki meri kvarno vpliva na sprejem.
V stanovanju obrnete stikalo in v aparatu vam poči ali zaškrta. Pravimo: nastala je motnja. Vprašamo pa se ali se lahko to odpravi ali vsaj omili. Odgovor se glasi: Lah-kp! S pravilno anteno ali z blokiranjem izvora motenj, ker slednje je tudi z zakonom obveznio!
Kakšna pa naj bo pravilna antena, seveda z ozirom na motnje?
Dokazano je, da lokalne motnje izvirajo v zgradbi sami, bodisi od slabih električnih kuhalnikov, od neblokiranih električnih strojčkov, brivskih aparatov itd. Te motnje se širijo po prostoru in ne dosežejo nekih daljav, ker je njihovo valovanje slabe jaikosti. Ta tenčica motenj, če jo tako imenujemo, oklepa celo zgradbo do oddaljenosti 3 m. Za boljše razumevanje, izgleda, kot če bi preko stavbe poveznili napihnjeno vrečo, ki se ne bi dotikala nobenega dela stavbe v razdalji 3 m.
Obrnimo se sedaj k anteni. Žica od same antene mora preko izolatorjev viseti prosto najmanj 3 m oddaljena od vsakega predmeta na sami stavbi. Običajno anteno preko vodnika povežemo z aparatom samim, če na anteni napravimo odcep ter privežemo na ta odcep izolirano žico, kii jo pripeljemo do aparata, kot je to pri nas povsod narejeno in si mislimo, da je s tem antena nared. Toda tu je največja napaka s katero antena postane brez smisla.
Ko peljemo od antene izolirano žico v stanovanje, obvezno zaidemo s to žico v polje motenj in iz tega sledi, da ta žica sprejema poleg postaj vse motnje, kii se širijo po stavbi An naim kvari sprejem. Iz tega razloga so take in to večina anten, neučinkovite in kot take za dober 'sprejem nesmiselne.
Pravilna izvedba antene, kot že omenjeno mora hiti minimalno 3 m oddaljena od vsakega predmeta na stavibi. Od odcepa na anteni pa do sprejemnika mora biti napeljan poseben kabel, imenovan kooksialni ali tako imenovani kapa kabel, kir ima okoli vodnika spleteno 'kovinsko mrežo, iki mora biti na kraju ozemljena, kot mora bita ozemijen sam isprejemnik preko dobrega zemljevoda. Ker pa se pni tako pravilni anteni pojavlja pojav statične elektrike, ter nevarnost udara strele, mora ta vodnik predno ga dovedemo do sprejemnika, preko posebne varovalne naprave, v kateri poleg varovanja zoper strelo
(Nadaljevanje na naslednji strani)
V prostorih bivše trgovine »Tabor« imamo sedaj nov, moderno urejen RTV servis

KULTURA
Tov. urednik! V prejšnji številki vašega glasila ste objavili članek pod gornjim naslovom. Strinjam se z objavo članka, vendar pogrešam, glede na vsebino in ton, navedbo avtorja. Ta propust da slutiti na soglasnost uredništva s člankom, od-nosno da je avtor članka uredništvo samo. Prepričan sem, da ne velja niti prvo, niti drugo.
Ta članek me je zelo presenetil ali še 'bolje rečeno razvnel tako, da sem se takoj odločil za to pisanje kljub temu, da mi pisana beseda ne gre najibolje in z lahkoto izpod rok. Odločil sam se kar za isti naslov, ker ga smatram trudi pri mojem pisanju za najprimernejšega.
V uvodu članka navaja avtOT trud, ki ga je amaterska igralska skupina naše »Svobode« vložila v priprave za uprizoritev drame» Ne-potkopani mrtveci«, ki pa je bil na premieri in zlasti na prvi reprizi zelo slabo poplačan, zaradi premajhne udeležbe občinstva. V redu, tu so dejstva, ki nedvomno drže! Brez truda se he da opraviti nobeno delo, pa naj bo umsko ali fizično. Ko se odločimo za delo, se istočasno odločimo tudi za trud, ki je potreben za izvršitev zamišljenega dela. Vsako delo je pač plod vloženega truda v neko zamisel. Kvaliteta dela pa je odvisna od obeh komponent. Dobro delo nastane iz dolbre zamisli v čigar ustvaritev je 'bilo vloženo obilo
POGOVOR O RADIJSKIH
(Nadaljevanje z 9. strani) odvaja tudi statična napetost, ki lahko drugače doseže večje napetosti.
Upam, da je bilo dovolj izrečenega glede zračnih anten kot tiudi upam, da si bo res dobro anteno malokdo omislil, ker taka instalacija je vezana na večje stroške, ter si ijo lahlko privoščijo le razne časopisne agencije, hidrometeorologi-ja in slične ustanove. Ponavljam pa, da vsaka drugače izvedena prosto viseča zračna antena je brez večjega učinka in tako itudi brez koristi.
Ker je v našem mestu veliko UKV aparatov in s tem tudi lepo število UKV anten, si na kratko oglejmo tudi ta problem.
Ker, kot uvodoma rečeno, obstaja na srednjih valovih prava gneča postaj in je to nujno zlo sililo tako tehnike kot proizvajalce, da omogočijo poslušalcem, vsaj dobe.r sprejem lokalne postaje, predvsem pa sprejem brez motenj, kar jim je v polni meri tudi uspelo z uvedbo novega sprejemnega pasu na UKV, ter drugačne tehnike modulacije vala, tudi sprejem brez motenj. UKV kot TV imajo to slabo lastnost,. da se valovi širijo le premočrtno in je zato teoretično mogoč sprejem le v vidnem polju oddajnik —sprejemna antena. Praktično je z UKV sprejem" v nekaterih pogojih mogoč tudi izven vidnega polja, medtem ko pri T V j« to redko.
PA TAKA
truda. Iz slabe ali neprimerne zamisli, v katero vložimo še toliko truda, ne more nastati nič dobrega ali pa primernega.
Ker je pisec objavljenega članka verjetno iz vrst same igralske skupine ali pa iz njene neposredne bližine, zvrača pač vso krivdo za slabo udeležbo na občinstvo. Tu pa se začenja farizejstvo. Občinstvo deli na »knape« in inteligenco, h kateri zlasti prišteva prosvetne delavce. Odsotnost »Jknapov« s predstav je opravičljiva, dočim druge kategorije za nobeno ceno ni. Taka zamisel je nevzdržna, ne: poštena ,in ne more prenesti nobene kritike. Ene opravičevati z namenom, da si zavaruje hrbet, ko na druge vsipa kup gnoja. Drzne si iti tako daleč, da vprašanje obiska predstav amaterskega gledališča istoveti z zavestjo: »Kje je vaša zavest? Menda je bolje, da smo o njej čisto itiiho!« Clankar, ozri se okoli sebe! Kaj vidiš? Velenje — novo mesto, nastalo v zadnjih dobrih desetih letih!
Močna, najsodobneje opremljena socialistična gospodarska podjetja z najnaprednejšim načinom proizvodnje! Novi mogočni hram Talij e isaj tega moraš videti kot »pravoveren« kulturnik! Cvetočo prosvetno dejavnost, ki nas dviga iz neznanja v sposobne proizvajalce in upravljalce vseh teh dobrin! Vse
SPREJEMNIH ANTENAH
i
Skoraj vsak UKV sprejemnik ima že vdelamo anteno v samem sprejemniku, kar zadošča za sprejem bližnje lokalne postaje, seveda pod pogojem, da sprejemnik zasukamo v ugodno lego.
Za sprejem drugih nam najbližjih UKV postaj pa moramo imeti zunanjo anteno.
Kakšna naj bo ta antena se bo lastnik sam pri nakupu odločil. Omenim naj le to, da imamo v glavnem 3 vrste teh anten: sam dipol, ki sprejema pod kotom 180 stopinj, nadalje dipol z reflektorjem, ki se nahaja na zadnji strani antene in ki ima že usmerjeni značaj, ter dipol z reflektorjem in direktorjem, ki je že strogo usmerjenega značaja, iz česar je proporcionalno tudi ojačanje večje. Seveda, morajo biti pri 'taki anteni elementi pravilno postavljeni teT v liniji s samim dipoIOm, drugače antena ne bo učinkovita. Antena mora biti s sprejemnikom povezana s posebnim kablom ter zavarovana proti streli.
Oh tej priliki naj omenim, da imajo nekateri sprejemniki z ugra-jenim UKV na antenskih priključkih majhno pretikalo, tako da lahko koristimo UKV anteno srednjih in ostalih valov.
S tem naj ta pogovor zaključimo, kdaj prihodnjič se bomo pa pomenili o TV antenah.
RTV servis Velenje Ignatov Saša
to smo v največji meri postavili z zavestnim delom 'tukajšnji meščani s pomočjo naše širše skupnosti. Vse to je plod zavestnega, umskega in fizičnega dela.
Ali živiš med nami ali neikje v oblakih?
Govoriti o zavesti in kulturi državljanov samo z gledišča dveh slabo obiskanih predstav je nekon-stauiktivno. Kultura se 'brez nadaljnjega ne sestoji samo iz gledališke umetnosti, temveč zajema mnogo širše področje. Mislim pa, da je ravno to pisanje bilo zelo nekulturno, čeprav se je »sukalo« okoli kulture. O kulturi pisati na tako nekulturen način je absurdno.
»Le v kakšen namen je bil zgrajen kulturni dom?«, se sprašuje pisec in predlaga, da se ga predela v stanovanje. Na ta predlog ni drugega odgovora kakor njegov »Nikoli! Nikoli!« Ali se pisec ne spominja stanja, kakršno je bilo pred nekaj leti, ko se je vsa dejavnost »Svobode«, poleg kina, še gnetla v starem domu? Tedaj smo upravičeno govorili vsi o potrebi novega doma, ker je pomanjkanje prostorov dejansko zaviralo dejavnost društva. Takrat so bile vse gledališke predstave polne - razprodane. Toda ne samo sedeži, tudi vsa možna stojišča so bila popolnjena. Občinstvu je takrat ta dejavnost ustrezala in so po tej dobrini segali. Tudi v. slovenskem merilu je bilo takrat velenjsko amatersko gledališče na zavidni višini, saj je celo v zamejstvu zastopalo to dejavnost. Postavitev novega doma je torej narekovala potreba.
Po tem pisanju bi se lahko znašel še kak vnet navijač nogometa in obisk nogometnih tekem istovetil z zavestjo. Ali pa upravnik socialističnega gostinskega podjetja, ki bi imel vse obiskovalce privatnih gostišč za nezavedne. Mislim, da se s takšno kategorijo ne bi nihče strinjal.
Igralska skupina, ki je uprizarjala dramo »Nepokopani mrtveci«, opravlja svojo dejavnost pod firmo: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. To pomeni, ali bi vsaj moralo pomeniti, da je dejavnost tega društva usmerjena v prosvet-ljevanje delavcev (neposrednih proizvajalcev), med katere nedvomno spadajo tudi »knapi«, zlasti pri
Ko berem ta odgovor na članek, ki je bil objavljen v prejšnji številki »Rudarja« pod naslovom »Kultura pa taka«, me na eni strani veseli razvnetost ob tako važnem problemu kot Je problem velenjskega kulturnega življenja, na drugi strani pa me preseneča nenavadna polemična ostrina. Nedvomno jo je povzročila predvsem vehementnost in ostrina prejšnjega članka, v katerem so nekatere očitno prehitro napisane trditve in sklepanja. Kulturnega doma res ne mislimo nikoli preurediti v stanovanja in zavest ljudi se dejansko težko meri
nas v Velenju, kjer smo v ogromni večini. In zakaj sedaj naenkrat opravičevati ravno te ljudi, ki jim je dejavnost društva zlasti namenjena? Ali ni tu nekaj narobe, ali še bolje rečeno, nekaj nezdravega? Za tem se nedvomno skriva zavestno zavarovanje javnosti in k rešitvi problema popolnoma nič ne prispeva, kvečjemu ga lahko le zaostri.
Gledališke uprizoritve pri nas so javne in namenjene najširšemu občinstvu. Spoznati to občinstvo, njegovo razgledanost, mentaliteto, navade in s tem v zvezi potrebe, menda ni noben problem. Spoznanjem, ki bi temu sledila, je pač treba prilagoditi repertoar našega gledališča. Ce bi analiza pokazala, da je treba začeti s čitalništvom, bi se pa začelo s čitalništvom. Sram bi ne bilo treba biti nikogar, niti igralca, niti gledalca. Igralec bi imel pred sabo poln avditorij, kar je najlepše plačilo za njegov trud, gledalec pa bi zapuščal hram z zadovoljstvom, ker je prikazano delo razumel in ga je to privedlo do novih spoznanj.
Vse gledališke hiše pri nas so v največji meri navezane na obisk iz vrst stalnega domačega občinstva saj je večina predstav abonmajskih. Nivoju tega občinstva je prilagojena repertoarska politika. Gledališča si sedaj in bodo še precej dolgo morala vzgajati občinstvo samo. V kolikor je na tem področju njihovo delo uspešnejše, v kolikor jim bolje uspe v neki meri izostriti okus gledalcev, v toliko večji meri občinstvo sprejme njihova težja in zahtevnejša dela. Mislim, da druge poti tudi pri nas za sedaj še ni.
Spomnimo se samo spontanega navala naših meščanov na predstave naših domačih dram in veseloiger. Zakaj pa je pri današnjih predstavah ravno nasprotno? Ali ni od domačih ljudskih del, do klasičnih del Shakespeara, Brechta in drugih prevelik skok, kakor za gledalce, tako tudi za pretežni del igralcev.
To pisanje je skromen delež k javni razpravi, ki se je tako žalostno začela v prejšnji številki tega glasila. Mišljenja sem, da bo uredništvo glasila rado odstopilo prostor. Ce se je problem že tako zaostril, da ga je bilo treba javno načeti, ga javno obdelajmo z vseh plati. Prepričan sem, da bodo v bodoče tudi drugi konstruktivno posegli v to razpravo. Sam sicer pričakujem tudi tale odgovor: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Vendar pravo sodbo in razsodbo bo dala javnost.
Za pisca prejšnjega pamfleta pa je najpametneje, da se javno opraviči, v nasprotnem pa naj uredništvo objavi avtorja.
Ferdo Malin
po obisku ene predstave. Toda problem kulture pasivnosti — ki Jo Je majhen obisk te predstave vsaj v določeni meri ponovno nakazal — v Velenju nedvomno obstaja. Gotovo ne v zaskrbljujoči obliki, saj imamo vrsto dobro obiskanih predstav in tudi precejšnje število požrtvovalnih kulturnoprosvetnih delavcev, ki dosegajo na raznih področjih kulturnega življenja lepe uspehe, vendar na drugi strani tudi vrsto vse premalo obiskanih predstav in prireditev in tudi precejšnje
(Nadaljevanje na 11. strani)
Se enkrat: // Kultura pa taka"
SE ENKRAT — KULTURA PA TAKA
V Pesjem
Kulturno-prosvetna dejavnost v Pesjem ne spi. Niso se še pridružili onim, ki jih je zazibal sen lenobe na tem področju. Nasprotno. V tej sezoni so postali izredno delavni. V Pesjem je živahno.
Z igro, ki so jo letos naštudira-li so igrali trikrat doma, nato so
Šostovali še v Lokovici, Šentilju, olčavi, Ljubnem, Bočni, Oplot-nici in Zrečah. Dolga turneja kajne? Veste, da se mi smilijo. V Pesjem namreč pozimi ni lahko naštudirati gledališki komad. Na odru je strašanski mraz. še nimajo centralne kurjave, ki bi jih grela od spredaj in zadaj. Dvorana je velika, peč pa zelo premajhna. Vse je tako preprosto. Od spodaj piha, pri oknih in vratih tudi piha. Morda je zato tako živahno, ker piha in je mraz .. .
Sedaj so že pričeli s študijem drugega komada. Igrali bodo dramo angleškega dramatika Maughama »Sveti plamen«. To odlično napisano delo s presenetljivo ostrimi preoikreti bo gotovo pritegnilo gledalce. To bo vsekakor težja igra od prejšnje komedije »Sladkosti zakonskega življenja«. Pa jo bodo izvozili, sem prepričan, čeprav je vreine toplejše.
Letos so pričeli z pevskim zborom, oziroma s pevskima zfooro-
Na koledarju je že nekaj časa pomlad, medtem pa se narava le z največjo muko otepa zime in le zadnji dnevi nas bodrijo in nam dajejo upanje, da jo bomo vendarle dočakali. Hitim domov in premišljujem o dopustu. Nekako že v tradiciji je, da plačan dopust pač več ali manj vsi koristimo v poletnih dneh. Kako bom preživela dopust letos? Premišljujem in delam načrte.
Iz razmišljanja me predramijo koraki, ki jih slišim za seboj in razgovor dveh mladih rudarjev, kar sem lahko razbrala iz njunega kramljanja. Moram priznati, da sem prisluhnila, kaj se bosta zanimivega pogovorila. To je sicer vseprej kot olikano, toda bila sta dovolj glasna, vsebina pa je bila tudi zelo aktualna.
»Kam pa kaj na dopust greš letos?«
Izgleda, da sem pogovor ujela prav na začetku.
»Nikar me ne sprašuj, sem zelo slalbe volje in ravno zaradi dopusta. Veš, sem bil danes na direkciji. da bi rezerviral sobo za Fieso. pa mi povedo, da je sicer še dosti prostih mest, toda le v pred in po sezoni. Pa mi povej, prosim, kaj naj delam na morju v maju ali v juniju, ali pa potem septembra in oktobra?«
»Pa si že bil kdaj na morju?«, ga spet vpraša prvi.
»Ne, nikoli še nisem bil, pa tudi letos ne bom šel, jo bom pa raje kar domov mahnil na kmetijo, da jim bom pomagal pri delu,« je zagrenjeno odvrnil.
Kako rada bi se bila obrnila in se vmešala v njun pogovor. Pa to še od daleč ne bi bilo po predpisih ibontona, prvič že zato ne, ker bi se s tem izdala, da sem prislušksvala, drugič pa res ne
je živahno
ma. V moškem pevskem zboru imajo okrog 25 pevcev, mladinski pa tudi šteje toliko članov, če ne še več. Torej bodo v Pesjem začeli peti. Zvedel sem, da bodo v kratkem ustanovili trio ansambel.
Tako je prav. Za mlade mora biti tudi kakšna poskočna. Se bodo še bolj pogreli!
Veste pa imajo še mnogo težav. Čimpreje bi radi dogradili garderobo, ki bi jim služila za bralne vaje. Ta šmentana televizija jih je skoro* čisto izpodrinila iz prejšnje sobe. Zadnjič bi skoro prišlo -med »televizisti« in »dramatiki« do »raufa«. Spominja me na Teksas. Garderobo bodo dogradili in potem Ibo mir. Imajo pa pod palcem bolj malo in to jih boli ter greni. Upajo na izdatno pomoč od zunaj. Veze niso najboljše. Imajo srečo, da so v sredi šaleških metropol.
Hišnika bi radi. Takšnega, ki bi v domu imel stanovanje. Stanovanje imajo, hišnika v stanovanju pa ne. Tam stanujejo drugi, ki niso »hišnik«. Zamenjave ne morejo napraviti, ker nimajo dveh isjanovanj. Na stanovanjski skupnosti si pa s tem nimajo časa beliti glave. Zato je pa tako.
Tako nekako mi je pripovedoval in potožil predsednik »Svobode« v Pesjem.	J. M.
moreš kar tako napasti človeka na cesti, posebno pa še ženska moškega.
Zato ibom izkoristila priliko, da napišem to v »Rudarja«, prepričana sem namreč, da ga boš tudi ti dragi tovariš, prečital. Oprosti, ker te kar tičem, toda po glasu in kolikor sem te bežno lahko pogledala, sklepam, da sva nekako v istih letih gulila šolske klopi. Zelo rada bi ti namreč pobila tvoje zmotno mnenje o dopustu na morju, kajti tvoja slaba volja mi res ni ugajala in nikakor ni sodila v te lepe pomladne dni, ko bi se moral človek nekako z naravo vred prebujati iz zimsJke otopelosti in čemernosti.
Praviš, da še nikoli nisi bil na morju, prepričan pa si, da je primerno uživati njegove privlačnosti le v juliju in avgustu! Vidiš, pa se silno motiš. Sama sem ga obiskala že v vseh mesecih, od zgodnje spomladi pa tja do pozne jeseni. Zato ti o tem lahko povem kaj več, če želiš in upam, da mi boš verjel.
Res je, da je običajno v sezonskih mesecih na morju največja vročina, ki te prekuha' in prepeče, tako, da si podoben prej kuhanemu raku, kakor pa lepo zagorelemu južnjaku, kar je večji del želja večine dopust-nikov. Toda ali nimaš te zoprne in neznosne vročine že dovolj v jami, ko ti v želji, da bi dosegel čimvečji učinek, pot kar lije z obraza? Ali te res ne mika osvežujoči vonj primorske pomladi, ki je polna bujnega zelenja in cvetja. Tvoja ipluča bodo zadihala. kot še nikoli in poln novih moči se boš vrnil nazaj na delo, kjer ti bo prah polnil nosnice in kjer ne bo omami jajočega morskega zraka? In pa pisana {Nadaljevanje na 12. strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani) število ljudi, ki so do takšnega dela popolnoma pasivni, čeprav so po svojem poklicu in izobrazbi zanj še posebej poklicani.
Naj mi tovariš Malin ne zameri, da tu vendarle zagovarjam tisto »delitev« na »knape« in »inteligenco«, pisca prejšnjega članka, ki jo je tov. Malin tako ostro napadel kot farizejsko in nepravilno. Nedvomno — v obliki, kot to tolmači tov. Malin, bi bila takšna delitev nepravilna. Kulturne potrebe nekega kraja so skupne in enotne in če je v našem kraju pretežno število rudarjev, je nujno, da se kulturna dejavnost usmerja tako, da bo zadovoljila predvsem ta pretežni del prebivalstva. Prepričan sem tudi, da je nepravilno govoriti o nekih razlikah med kulturnimi potrebami enih in drugih, kajti naše delovno ljudstvo predstavlja celoto v kateri so pač razlike v individualnih okusih in željah, ne pa razlika v kulturnih potrebah posameznih poklicev. Drugo pa je vprašanje odgovornosti. Tisti del velenjskega prebivalstva, ki ima večjo šolsko izobrazbo in ki se prišteva k skupini, ki jo imenujemo »inteligenca« in tu so. nedvomno prišteti tudi prosvetni delavci — ima do dviga in rasti kulture, zlasti v nekem mestu, ki šele nastaja, kot je to "Velenje — mnogo več nalog in odgovornosti. Ne samo v svojo lastno zabavo in kulturno sprostitev, ampak tudi do zabave in kulturne sprostitve ostalih. In gotovo je tedaj odsotnost tega dela prebivalstva bolj opazna in tudi bolj problematična, ker jo je teže razložiti. Ali pa laže: sam po sebi se vsiljuje zaključek; da gre tu za osebno pasivnost in ne razumem, zakaj to tovariš Malin kot rudar tako intenzivno zagovarja. Kajti njegova pripomba o težavnosti repertoarja vsaj za ta del prebivalstva gotovo ne drži. Ali se ne vsiljuje upravičen zaključek: tisti, ki mnogokrat išče zadovoljevanje svojih kulturnih potreb v večjih kulturnih centrih »ker so tam bolj kvalitetne«, bi vendarle pokazal del svoje zavesti — ki mu gre kot prebivalcu in to šolanemu prebivalcu Velenja, novega mesta, ki še išče svoje načine in poti, da tudi v svojem lastnem kulturnem pogledu polno zaživi — če obišče zlasti tisto predstavo, v kateri se kažejo trud in napori lastnih ustvarjalcev njihovega lastnega mesta. Tudi, če so trenutno še na manjši kvalitetni ravni kot predstave centralnih poklicnih ustanov.
Drugo pa je vprašanje reperto-arne izbire, iz katere tov. Malin bistveno izvaja razlago za majhen obisk predstave. Tu pride tako daleč, da pravi: če je treba začeti s čitalništvom, bi se pa začelo s či-
USEL JE...
Ušel je rumen kanarček s črnimi lisami in belim repkom. Sliši na ime »Cici«. Kdor bi ga slučajno ujel, naj ga vrne v stolpnico na Prešernovi 3, V. nadsitropje/1 stanov., proti nagradi.
talništvom. Ne vem sicer točno, kaj s tem misli, kajti čitalništvo je v dobi našega nacionalnega in političnega prebujanja predstavljalo specifično obliko kulturnega združevanja slovenskega meščanstva, zlasti izobraženstva, ki je za današnjo dobo že davno preživela, ki pa se tudi nikoli ni izogibala klasičnih del, za katere meni tov. Malin da so za Velenje pretežka. Ali so res pretežka? Ali po vsej intenzivni izgradnji mesta in človeka v Velenju, ki je nedvomno očitno bila uspešna in ki jo toliko drugih ljudi občuduje, potem, ko se leta in leta vrši v tem mestu intenzivno politično in kulturno prosvetno življenje, lahko pridemo do tako tvegane trditve? Ali ni to vračanje k tisti »Krpanovi kobili«, ki jo je Cankar tako ostro napadel? Gotovo — vedno lahko debatiramo o konkretni repertoarni izbiri in ugotavljamo, da je bila iz tega ali onega razloga neprimerna — toda takšna kategorična trditev, da gre za prehiter skok od domačih veseloiger in dram do klasičnih del »Shakespeara in Brechta«, je nedvomno nepravilna in prenaglena Logično in pravilno je tudi, da se domača igralska skupina od časa do časa obrne k moderni evropski dramatiki in seznani tudi svoje prebivalce z njenimi dosežki in problemi, da se ukvarja s težjimi in zahtevnejšimi deli, ki sta vi j a tako pred njo kot tudi pred gledalce večje zahteve. Ni moj namen, da bi tu razpravljal o konkretni izbiri. Toda odgovor, da je premajhnemu obisku predstav domače igralske skupine botrovala samo »previsoka« repertoarna izbira, me ne more zadovoljiti.
To na kratko. To je moje mnenje in morda bi bilo prav, da bi o tem problemu še kdo napisal svoje, brez nepotrebne polemične vročice. Nedvomno — kulturno življenje Velenja ne moremo ocenjevati skozi dve slabo obiskani predstavi, toda iz tega lahko sklepamo gotove zaključke. Mnenja o tej problematiki bo »Rudar« rad objavil. Končno pa je vendarle verjetno potrebna tudi analiza: ali nismo vsi skupaj postali do domačega kulturnega življenja vse preveč pasivni? Gotovo z izjemo tistih, ki žrtvujejo mnoge popoldneve in večere za razne nastope, vaje in koncerte in med katere nedvomno spadajo tudi člani naše igralske skupine. Toda — ali ne bi bilo lahko teh več?
Vsakemu, ki ga je prejšnji članek morda tudi tako ostro prizadel kot tov. Malina, se v imenu uredništva rad opravičim, če to želi. Za posamezne vehementne formulacije. Toda dejstvo ostane in nanj ne moremo biti ponosni.
' Pristovšek Franc
PREKLIC
Topič Zvonimir, stanujoč Velenje, CeljiSka cesta (baraka št. 1), pre-•klicujem veljavnost izgubljenega kartončka za dviganje plač (mat. številka 153).
Oh ta dopust...
Obvestilo
DPD »Svoboda« Velenje — amatersko gledališče priredi v okviru Mladinskega odra tečaj za ljubitelje odrske umetnosti — recitacije, igre, režija, scenarija itd.
Vsi ljubitelji sedme umetnosti, ki so starejši od 14 let, se lahko prijavijo vsak dan, razen ob nedeljah od 16. do 17. ure v študijski sobi kulturnega doma.
Štev. 8 — 30. aprila 1962 Rudlac
Zadnja tekma naših skakalcev v letošnji sezoni
Titova štafeta - praznik mladosti
8. aprila 1962 ob 9. uri je prispela iz Šoštanja zvezna Titova štafeta. Pred kulturnim domom jo je med vaklikanljem velenjske mladine in drugih isprejel tov. Brvar Damjan, predsednik SZDL občine Šoštanj. Pozdravni govor je imel tov. Volk Jože, predsednik krajevnega odbora SZDL. V imenu velenjske mladine pa jo je pozdravil tov. Na-raks Ljubo. Zvrstilo se je nekaj recitacij. Ob spremljavi velenjske godbe pa je štafeta nadaljevala pot proti Doliču in naprej proti Slovenjem Gradcu.
OH, TA DOPUST ...
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
nogradih, ki se pod težo bogatih plodov kar šibijo in je naše lepo Primorje polno sočnega sadja?
Kaj pa ti. bodo prinesli sezonski meseci? Ves dan se boš omotičen od vročine vlačil iz sobe do plaže ves utrujen od pripekajo-čega sonca in le večer ti bo prinesel nekoliko osvežujočega hladu. In še to le takrat, če se boš sončil po pameti, tako, da se boš pokazal iz sdbe prve dni le po nekaj minut, kvečjemu kakšno urico, sicer boš pa stokal od silnih bolečin, kajti tvoja koža bo opečena in mehurjasta in tvoj dopust se bo spremenil v bolniškega.
Kar pa se kopanja tiče, je res, da voda spomladi še ni tako zelo topla kot (poleti, v tolažbo pa naj ti povem, da sem se kopala že sama prve dni v maju in moram reči, da je bilo prav prijetno. Res je, da se ne moreš namakati ure in ure, če pa si fant od fare, zdrav in pogumen, te pa niti v aprilu ne bo zgrozilo potopiti se v slano morsko vodo, kaj šele v maju ali juniju.
Ker pa si po vsej verjetnosti še sam in še nimaš družine, te bo gotovo zanimalo, 'kako je kaj z zabavo in razvedrilom? Tudi tu te lahko z mirno vestjo potolažim, da boš spomladi ali v jeseni mnogo na boljšem, kakor v prenapolnjenih dneh, ko skoraj nimaš prostora, kamor ibi stopil, kaj šele, da Ibi pri ogledu bližnjega Pirana ali Portoroža sedel za prazno mizo in naročil hladno pijačo. Vse bo prenapoljeno in s suhimi ustami se boš ves nejevoljen vrnil v dom, toda zlom-ka. glej ga, tudi tu boš moral čakati, kajti kapacitete doma so izkoriščene do zadnje možnosti, medtem ko so kapacitete kuhinje in točilnice zaenkrat, dokler se
ne bo vse skupaj razširilo, še premajhne. Pa tudi tvoj dinar bo izven doma pred in po sezoni več vreden, ker tu še ne bo mnogo tujcev, bolj gostoljubno boš postrežen kot sicer, čeprav je to danes že bolj redek primer, se pa še zgodi. Vedno bolj poredko pa zato, ker naši gostinci pač postajajo vedno bolj prepričani, da bo prej padel desetak napitnine od domačega človeka, ki bo sicer z vlakom ali avtobusom, kakor pa od inozemskega petične-ža, ki se bo pripeljal v limuzini zadnje znamke. Tudi kinokarte boš lažje dobil, če boš želel videti kako lepo predstavo in na-plesal se boš do onemoglosti, kar ti bo pozneje ob prenapolnjenih gostiščih in terasah možno gledati le od daleč.
Torej kar hitro menjaj svoj načrt in ne hodi trosit še .te svoje zadnje energije na kmetijo, potreben ti je dopust, saj te potem spet čaka trdo in naporno delo.
Pa še nekaj čisto tiho na uho. Če boš slučajno izgubil srce pri kakšni članici katerega od ženskih delovnih kolektivov, ki jih je v Fiesi in Piranu precej, glej, da boš vsaj ti prišel nazaj, ker rudnik' te potrebuje, posebno, če si priden in vesten rudar, v kar pa ne dvomim.
Če so moje besede uspele omehčati tvojo zakrknjeno odločitev in se boš le odločil, pa te pozivam, da se po vrnitvi kaj oglasiš in napišeš nekaj vtisov s tvojega dopusta. Pa se nikar nič ne sramuj, če imaš morda bolj okorno pisavo, ali pa če boš naredil kakšno napako. Veš tisti, ki skrbijo za naš časopis, to vse popravijo, imena pa tudi ne izdajo, če tega ne želiš.
Prav prijeten dopust ti želim in mnogo, mnogo razvedrila!
Marljivi smučarski klub »Črna« *na Koroškem je za zaključek sezone priredil dne 25. marca 1962 tekmovanje v skokih za mladince in pionirje na 25 metrski skakalnici v Šmelcu pri Črni. Naši skakalci so izkoristili to priložnost in se je precej močna ekipa štirih mladincev (Kovač Jurij, Špegel Kari, Verdev Jože in Zupane Marjan) ter dveh pionirjev (Javornik Jože in Zep Anton) podalo na to tekmovanje. Ob prihodu v Šmelc so ugotovili, da je skakalnica, ki jo je zgradil oče Pudgar v glavnem za trening svojih treh sinov — pionirjev, postavljena na zelo ugodnem kraju, ki je posedovala še precej debelo snežno odejo. Grajena pa je precej drugače kot naše, zato je povzročala našim fantom od začetka precej težav, zlasti pri doskoku. Povrh tega pa je smola hotela še to, da so si kar trije naši tekmovalci na treningu zlomili smuči, vendar je potem potom kombinacije in izposojanja uspelo dva zopet vključiti v tekmovanje, ki je bilo popoldne in je bilo dobro pripravljeno. Tudi gledalcev se je nabralo kar lepo število, ki so z
zanimanjem in aplavzi spremljali potek tekmovanja.
Ker se druga društva niso odzvala, je bilo to tekmovanje pravzaprav dvoboj Črna—Velenje, kjer so bili domači tekmovalci v premoči, vendar predvsem zaradi tega, ker so bili skakalnice navajeni. Zato predstavlja 1. mesto pri mladincih, ki ga je iznad 7. tekmovalcev dosegel Verdev Jože iz Velenja zelo lep uspeh, dočim je Kovač Jurij dosegel 4. in Špegel Kari 7. mesto. Pni pionirjih, katerih je nastopilo 10, so prva 5 mesta zasedli Pudgarji. na 4. mesto se je plasiral naš Javornik Jože, ki je pokazal precejšnjo borbenost, vendar se skakalnice ni mogal prav navaditi. Njegovi skoki so bili sicer energični, vendar lepega telemarka ni mogel izvesti ter je dolhil zaradi tega slabšo oceno. Zep Anton -pa je dosegel 6. mesto, kar je tudi lep uspeh, če upoštevamo, da je skakal z izposojenimi smučmi. Zaključek tekmovanja je bil izveden v gostilni »Pri Škrubijuc, kjer so bili razglašeni rezultati in podeljena praktična darila.
Ing. Jeršenak A.
Ali ie laka ?
K vsemu temu bi mogoče nekdo pripomnil: »Kaj bi bili tako malenkostni«! Toda — poglejmo
si samo nekaj primerov . . . ★
Pogosto greš n. pr. v trgovino »Velma« (Hartmanov blok), kjer prodajajo kruh in ti zraven ne privoščijo vsaj toliko papinja, da bi ga malo zavil. Vzeti ga moraš ttar v roko din ga odnesti tako po Velenju. Srečuješ različne ljudi, tudi delavca, ki gre iz dela, pa mora nositi kruh v rokah kakršne trenutno ima. Da pa ne bo izpadlo preveč krivično, naj omenim tudi .to, da so ene uslužbenke, ki ti s papirjem rade volje postrežejo, medtem pa naletiš na drugo, ki ti z veliko nejevoljo ponudi papir šele, če jo ponižno poprosi® s pripombo: »saj plačam, če je to potrebno —«. Otroke se pa najraje kar naihruli.
Stopiš iz trgovine — greš mimo »Mesarije« (Hartmanov blok), pa ti naenkrat z vrha skozi okno nekega stanovanja pdjuskne na glavo nekakšna tekočina (?). Vsa sreča, če je slučajno dež in vsebino prestreže dežnik.
★
Dalje. — Precej »komplicirani« okni v Nebotičniku dajejo mnogo truda, predno jih očistiš. Z užitkom gledaš na storjeno delo.
Strmiš skozi čista stekla, ko ti naenkrat prične teči po oknu nekaj belega (verjetno mleko). Veselja je seveda kaj hitro konec. Pripominjam še to, da naveden primer ni redkost. Tudi na malih balkonih najdeš od časa do časa različne predmete, kii niso tvoja last.
Pripomba: Na napakah se učimo dn se vzgajamo. Malo samo-kritičnosti in vse to ter podobno bo odpadlo. Moramo pa se .tudi zavedati, da bolj kot sami, gleda s kritičnim očesom na Velenje in na kulturno ponašanje njegovega prebivalstva, ves ostali svet.
-dk
»RUDAR« glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla Zargaj — Ostali čllani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Sušter-šič, Ivan Drev to Vinko Srna j s — Izhaja dvakrat mesečno — Ttek Časopisnega podjetja »Celjski tisk«, Celje — cena 20 din.
Vsem delovnim ljudem Velenja in okolice čestita k 1. maju — prazniku dela
DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR RUDNIŠKI KOMITE ZKS SINDIKALNA PODRUŽNICA RLV RUDNIŠKI KOMITE LMS
©
/ludac štev. 8 — 30. aprila 1962