143. {tevIDNL g unHioflL v petek. 23. inoo mL XL1V. leto. .Slovenski Narod" rt^er, v LJubljani na dom dostavi je* v npravništvu prejemaš: cck> leto......K 24 — celo leto..... pol leta . . v.^. . . . . 12-— pol leta ,..... tetrt leta . J?.§. . - - • 6*— četrt leta...... na mesec. •*••••» 2*— na mesec. ..... Dopisi naj se frank ira jo. Rokopisi se ne vračajo. I redni Stro s Enaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34. Uhata vsak aaa ivaćer isvaaaUl aaaaHa ta praznike. Ijiserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijati po dogovora. Upravnictvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari številka velja tO vinarjev.-- .Slovenski Narod" velja po pošt? ca Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25-— pol leta ,......»13* — celo leto Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon st 85. « Nemaju četrt leta.......• 650 z« Ameriko in vse druge dežele: na mesec........2*30 1 celo leto.......£ 3fr— Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Uprarvalitvo: Enaflova nllcast 5, (spodaj, dvorišče 1 o /o), tele!eait & Politična situacijo. Drmaj, 22. junija. Cesar je sprejel demisijo trgovinskega ministra dr. Woisskirchner-ja ter poveril z vodstvom trgovinske-ga resor ta. ministra Zaleskega. Takoj pO povratku barona Bicnertba 2 av-dijence se je v parlamentarnih krofih raznesla vest, da je tudi železniški minister dr. Glabinski sklenil z ozirom na izid volitev v Galiciji zaprositi za demisijo. Minister Glabinski jo sicer kot poslanec izvoljen, toda njegova stranka, vsepoljska, še ;>rt»l kratkim najsilnejša iu najvplivnejša poljska politična organizacija je doživela poraz, ki jo potisne s prvega mesta na četrto. V Poljskem klubu bodo imeli prvo besedo Starinski, konservativci in demokrati : nasprotniki Vsepoljakov in njihovega ministra. Eden ministrski Moteč je torej že prazen, drugi portfelj je na ponudbo, pod celim kabinetom pa se tresejo tla, kakor pred potresom. Krščanski socijalci so odpovedali svoje sodelovanje pri vladni večini ter grozijo danes nastopati brezobzirno proti kabinetu samemu. Ti izbruhi krščansko-socijalne jeze so ponovno znamenje za popolno deso-iatnost v kateri se nahaja ministrski predsednik. Čez par tednov se sestane nova zbornica iu stranke, ki naj v njej tvorijo večino se od kabineta oddaljujejo, mesto da bi se mu približevale. Tako velikanske naloge kakor je socijalno zavarovanje, brani lina reforma in prouredba državnih in deželnih financ vise takorekoč v zraku, vsak delovni program je nemogoč, ker manjka delavcev, vsaka nada na uspešno zasedanje je prazna ker tvori avstrijski parlament danes > popolen kaos, katerega urediti in organizirati je Bienertbova. umetnost premalenkostna in preskromna, jrrehi preteklih časov zahtevajo svojo kazen, ki mora biti tem večja, ker je baron Bienerth odgovoren tudi za se strašne dogodke, ki so se 20. junija prigodili v Drohobiču. Danes je ■ ^»kazano, da so človeške žrtvo, ki .i i Ti ie zahteval tam volilni dan, žrtve po krivdi vlad", ki ne le (Ja ni ničesar pripravila, da se volitev mirno iu redno izvrši, temveč je s tem, da je n. pr. vseh Šest volilnih sekcij nastanila v eni sami sobi in poni. izgrede naravnost izzvala. Posebna deputacija iz Drohobiča je že par dni pred volitvijo prosila pri ministrstvu na Dunaju za avdijenco, toda niti sprejeli je niso. Tako pade za vse one žalostne dogodke, odgovornost v dvojni meri na ministrski kabinet, katerega čaka v prvi seji parlamenta najstrožja obsodba. V primeri z velikim vprašanjem delazmožnosti nove zbornice so sicer to »malenkosti« — toda ravno te okolnosti bodo potopile barko, ki se havarirana še drži nad vodo. Ogrski ministrski predsednik grof Khueii je daues označil položaj Bieuerthov za težaven, iz oficijalnih ust jako ostra beseda, ki pove vse. Ni dvoma, da se na tihem že vrše pogajanja glede sestave novega kabineta; naravno je, da je to vprašanje v ozki zvezi z vprašanjem nove večine, brez katere nobena vlada ne more prevzeti državne uprave. Računa se z dejstvom, da je pričakovati v najbližnjib dneh celotne demisije Bienerthovega kabineta, uakar bi sedanji naučni minister Stiirgkh stopil na čelo provizoričue, uradniške vlade, ki bi prevzela kot. edino nalogo sestaviti potrebno parlamentarno večino, ki bi podala dovoljne garancije za vspešuo parlamentarno delo. Predpogoj nove trdne večine je pač ta, da se na Češkem posreči spraviti spravna pogajanja v tek, katera je kakor se sedaj tudi v uemško-nacijo-nalnih krogih priznava, vedno baš v tremitku. ko je bilo napraviti konipa-ciscentoma — Čehom in Nemcem — le še majhen korak do cilja, razdrl — ministrski predsednik sam, boječ se, da pade s češko-nemško spravo njegova pozicija. Preko Bienertha se bodo v najkrajšem času pričela nova pogajanja in v tem oziru je pomembno, da sta bila danes sprejeta od cesarja čoški namestnik knez Thun-Hohenstein in najvišji češki maršal prine Lohkovie, ki r»ta poklicana igrati v spravnih pogajanjih vele-odlično vlogo. Politična situvacija se seveda ne razjasni čez noč. Zato je pričakovati, da bo julijsko zasedanje državnega zbora prav kratko, zgolj formalno, da se zbornica konstituira. Na to pa se bo pričela doba pogajanj — zatrjuje se, da se bližamo zopet parlamentarnemu kabineta, ki bi slonel predvsem na nemško-poljsko Če ški večini; v slučaju, da bi se pridružili vsi Jugoslovani novi konstelaciji, je tudi pričakovati, da doba svojega zastopnika v kabinetu. Kako se ustanavljalo nem-tte, kako pa slovenshe šole na Stalershem. »Slov. Narod« z dne 20. junija je objavil, kako se ustanavljajo nemške šole v Trbovljah, Hrastniku in drugod protizakonito, predno so rešene razne pritožbe. Deželui šolski svet je hiter, kjer je treba ugoditi Nemcem. Kako drugače je s Slovenci! Kjer bi bila za nas potrebna šola, se zavlačuje leta in leta. Vsak ugovor pride prav, da le ni treba razširjevati šol. V laškem okraju so nekatere šole, ki imajo blizu 200 otrok, a vendar so eno-razrodne. Nič boljše ni v brežiškem okraju osobito pa v kozjanskem in sevniškem. V teh okrajih je najslabši šolski obisk na eelep Štajerskem. Tu je največje število analfabetov. Samo v sevniškem okraju je gotovo 30% otrok, ki ne obiskujejo šole. Ker so okoliši zelo obširni, morajo otroci hoditi v šolo čez postavno daljavo. Nihče pa no misli, da bi se postavilo več šol, da bi se otrokom olajšala dolga pot. Deželni in zaspani okrajni šolski sveti pa nimajo ne volje, ne eneržije, da bi se rešilo šolsko vprašanje. To se zavlačuje leta in leta, birokratični »šimelj« pa gre počasi in si zna pomagati. Kjer je čezpostavno število otrok, vpelje se poldnevni pouk. V zadnjem času, kakor piše »Slov. Gospodari iz Št. Miklavža pri Rimskih toplicah, se zato ogrevajo celo nekateri, katerim bi morala biti skrb za šolo in izobrazbo naroda v prvi vrsti prt srcu. Živimo pač v znamenju klerikalizma. Temu je treba dovoljevati koncesijo za koneesijo, da ostane ljudstvo nevedno in pasje ponižno. Kdo bi se brigal za šolo ? Da bode le kanonov dovolj. Pri zadnjih volitvah so klerikalni poslanci agitirali največ proti šoli. Obljubo vali so ljudem Gletno in pol dnevno šolo, da so lovili kaline ter s tem zmagali. Radovedni smo, kdaj se bo dež. šol. svet za nas Slovence zganil, da dobimo, kar nam gre. Ali smo mi tukaj samo zato, da davke plačujemo za nepotrebne nemške šole?! Kdaj bo že nam pravičen in nepristranski T Na Gornjem in Srednjem Štajerskem ni niti ene šole, kjer bi bilo čez postavno število otrok. Kako drugače je na Spodnjem Štajerskem! Naši poslanci pa tudi ne uinejo politike, da bi gledali, če plačamo krono davka, da isto dobimo tudi nazaj. Pehajo se rajši za poldnevno in šestletno šolo, namesto da bi se zavzeli za njo. Na shodih in v časopisih pa se potem bahajo, kako skrbe za ljudstvo. Tako skrb za ljudstvo je cd muh in povsod drugod bi take poslance že zdavna vrgli med staro šaro. A pri nas veljajo taki ljudje za — najboljše ljudske zastopnike! _ Pomična kronika. Državni zbor bo sklican, kakor se zatrjuje v krogih gosposke zbornice, 11. julija. 12. julija bo prestohii govor na dvoru. V to svrho pride cesar 11. julija iz Išla na Dunaj, odkoder se vrne zopet 12. julija zvečer v Išl. — Kakor hitro se bo državni zbor sešel, bo vložil posl. Broy v imenu nemške nacijonalne zveze nujni predlog, v katerem se vlada pozivlje, naj predloži zakonske načrte o socijal-nem zavarovanju, kakor so bili sprejeti v pododseku. V nujnem predlogu se bo zahtevalo, naj se takoj ustanovi poseben odsek za socijalno zavarovanje. Cesar je sprejel v avdijenci razven ministrskega predsednika bar. Bienertha tudi rninistra-kraJana za Galicijo pl. Zaleskega. Odločitev o demisijski prošnji dr. \Veiss-kirehnerja še ni padla. Čakajo, kako bodo izpadle gališke volitve, kajti stališče železniškega ministra dr. Glabinskega se je vsled volitev ravnotako omajalo, kakor stališče dr. Weisskirehnerja. Dr. Glabinski, ki je vstopil kot zastopnik vsepoljakov v ministrstvo, bo od svojih prejšnjih 20 mandatov zastopal le še 5 mandatov. Če dr. Glabinski še nadalje v kabinetu ostane, nima to niti za poljski klub, niti za vlado uobene parlamentariene vrednosti. Iz tega sledi, da se bo moral dr. Glabinski že v najkrajšem odločiti, izvajati osebne konsekvence iz volilnih rezultatov v Galiciji in podati svojo demisijo. In kakor poročajo, bo železniški minister danes podal svojo demisijo. Železniški resort bo provizorično vodil sekcijski šef Forster ali pa sekcijski šef pl. R61I. * • * Ministrski predsednik baron Bienerth namerava podati demisijo ce- lega ministrstva, če bi stopili krščanski socijalisti v opozicijo. Baron Bienerth je danes k sebi povabil krščansko-socijalne voditelje, da jih opozori na posledice sklepa »trankiue konference in da zahteva od njih odločen odgovor, če hočejo vstopiti v vladno večino. Bienerth ne namerava brez zanesljive večine stopiti pred novo zbornico. Če bodo torej krščanski - -eijalisti sklep strankine konference tako interpretirali, da pomenja politika proste roke opozieijonalno politiko, tedaj hoče ministrski predsednik iz tega sklepa izvajati za se in za kabinet posledice. * * * »Vaterland« se peča z razni ni i časnikarskimi vestmi o demisiji dr. Weisskirchnerja in meni, da trgovinski minister ne odstopi od svoje demisije. To ne pomenja nič drugega, da se hoče krščansko-socijalna stranka odpovedati vladi in stopiti v opozicijo. »Reichspost« pravi, da prepoveduje krščanskim socijalistom čast, da bi se pridružili strankam, ki so Dunaj izdali narodnim nasprotnikom. O kaki izpremembi strankarskih razmer v dunajskem občinskem svetu se še ne more govoriti. Spomlad di bo pa treba izvoliti 69 novih občinskih svetnikov in takrat sc bo skoraj gotovo kaj izpremenilo. Seveda krščanskim socijalistom te prazne grožnje ne bodo dosti pomagale. Na krščansko-soeijalni program izvoljeni bukovinski drž. poslanec Hruška je izjavil, da ne vstopi v kr-sčansko-socijalni klub, temveč da hoče ostati divjak. Torej zopet eden manj. Ladja se potaplja . . . Cesar se, kakor poroča korespondenca »Wilhelm«, popolnoma dobro počuti in opravlja vse svoje vladarske posle. Kupil je vilo Hermes y Lainzu, katero je podedovala nadvoj« vodiuja Marija Valerija po smrti cesarice od svoje matere za poldrug milijon kron. Vladar hoče trajno stanovati v tej vili. Dr. L6weusteiu, v Drohobiču izvoljen državni poslanec, je odložil svoj mandat. Do tega koraka ga je privedel sklep demokratične poljske frakcije, ki mu je namignila, naj mandat odloži. Lowenstein bo zopet kandidiral in bo skoraj gotovo tudi izvoljen. LISTEK. Skusnlaue Tomaža KrmežUavika. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavec. (Dalje.) V. Zopet jo sedel Tomaž za svojo nizo v katoliškem gospodarskem zavodu. A držal se je jezno in metal je ■ovražue jioglede na ravnatelja. »Vi me hočete telesno in dušev-10 uniči ti,« je govoril Tomaž ravna-lelju. »V sedmih dneh sem izvršil revizijo, za katero bi vsak drugi rabil ri tedne. Ne samo, da sem vse v red pravil, tudi iztirjal sem vse. Kon-nm je rešen. In zdaj, ko se niti pre-•pal nisem, naj grem že zopet in kar la drugi konec dežele?« »Kar vam ukažem. morate iz polih i,« je velel ravnatelj z nenavadno mergijo, kajti bal se je, da bi se To-naž zopet začel bližati njegovi ženi. »Jutri morate odpotovati.« »Še tisti, ki je na smrt obsojen, me apelirati na višjo instanco, jaz laj bom pa popolnoma brezpraven?« Tomaž se je dvignil izza mize in je •egel po svojem klobuku. »Dovolite, I la si preskrbim zdravniško spričeva- I lo in je predložim uačelstvu. Kadar bo zdravnik dovolil, da grem na potovanje, se pa zopet oglasim v pisarni. Vzemite na znanje gospod ravnatelj, da sem bolan.<- In Tomaž je z roko pozdravil ravnatelja in svoje tovariše, pome-žikal tipkarici Filipini in je odšel iz pisane. »če me zatoži, pa razkrijem vse,« se je sam pri sebi rotil Tomaž. »In da mu povrnem njegovo nesramnost, bom še danes poslal njegovi ženi nekaj cvetlic. Pa se naj jeze in ljubosumnosti razleti.« Tomaž je bil pač v resnici potreben počitka, a privoščiti si ga ni mogel, kajti čakalo ga je mnogo opravil. Najprej je bil novic prosil svojega nominelnega očeta Boltežarja Krmežljavčka, r: j mu izroči pisma, ki jih je našel v zapuščini svoje žrtne. »Sem prisegel — pred velikim altarjem sem presegel — prej ne, da boš polnoleten,« se je branil Boltežar in ker ga je Tomaž hudo prijemal in pestil, mu je ušel iz hiše. Tomaž pa ni mislil odnehati in hotel je za vsako ceno dobiti pisma. »Ko bi bil imel jaz pri Sv. Janezu tista pisma v rokah, bi bil fajmo-štru Jošku Mrcini in njegovi kuharici Franciki Omahen že posvetil. A kaj, ko nisem imel ne enega teh pisem, ko spl^h še noben 'ga teh pisem nisem videl. Moral sem vse riskirati in nisem ničesar opravil. To ni nič! To mora ]X)stati drugače. Prej moram vedeti, kaj so moji očetje pisarili moji materi, potem bom lahko vsakega primerno prijel in ne tako, kakor sem Joška Mrcino pri Sv. Janezu.« Tomaž je poznal prav preprosto sredstvo, da pride do pisem. Zvečer je šel v kremo Luke Magarca, kjer sta se Boltežar in tudi vpokojeni eksekutor Smole najraje mudila in je »v proslavo svojega srečnega povratka z dežele« naročil Štefan močnega vina. Pri drugem Štefanu je bila družba že tako glasna in vesela, da se je prislinilo k mizi še nekaj tujih, vedno žejnih ljudi, ki so povečali hmp in veselost in pili kakor arobe. Pri četrtem Štefanu je Luka Magarac začel peti »polag navade stare, društvo se sastalo je — eee,« Boltežar pa je poskušal »čez jemati« in ker z glasom ni izhajal, je zlezel na mizo in se drl kolikor je mogel. Pri desetem Štefanu je stari Smole že tako norel, da je hotel natakarico za rubiti in jo eksekutivno prodati. A možje so mnogo prenesli in Tomaž je moral še več bankovcev položiti na mizo, predno jib je spravil v tisto stanje, v katerem jih je hotel imeti, namreč do popolne pijanosti in nezavesti. Ko je bilo čas, gostilno zapreti, so bili vsi ndeležniki tega popivanja, razen Tomaža, tako pijani, da se ni mogel nobeden p>anit; Tomaž je poklical natakarico »na pametno besedo« k sebi. »Poglejte jih — tako so pijani, da ne more nobedeu domov. Kaj mislite, ko bi jih pustili tu?« »Vseh že ne,« je odločila natakarica. »Gospodarja spravim v njegovo posteljo, vaš oče in Smole lahko na klopi prespita svojo pijanost, druge pa nesiva na cesto — naj jim policaji naprej pomagajo.« Tomaž je bil tudi s tem zadovoljen in je natakarici pomagal znesti pet pijanih mož pred hišo. Posadil jih je tako, da so sloneli ob zidu. Pomagal je tudi Luki Magarcu v posteljo iu položil Boltežarja in Smoleta z veliko nežnostjo na klop. Pri ti priliki je vzel Boltežar ju ključe do skrinje, v kateri je bila spravljena zapuščina Neže Krmežljavkc. »Če bi se moj oče in Smole pouo-či prebudila — hm, pustite luč goreti in postavite jima na mizo Štefan vode in Štefan vina.« Tako je ob slovesu naročil Tomaž natakarici in ko je bil poravnan še ostanek računa, je veselega srca odšel iz Magarčeve krčme in žvenke-tal z Boltežarjevimi ključi, kakor bi bili sami tolarji. Ob zidu so sedeč na tleh sloneli pijanci in smrčali. Tomaž je ravno razmišljeval, ali bi jim zamenjal klobuke ali jim sezul in skril čevlje, ko ie zaslišal izza v očala enakomerne korake. Trenotek pozneje se je prikazal redar. »Kaj pa to pomeni?« je vprašal, videč pijane jogre ob zidu. »Domu ne morejo,« mu je pojasnil Tomaž. »Ravnokar so jih znosili iz Magarčeve gostilne.« Redar je stopil k zidu, je prvega pijanca začel stresati in ko je videl, da se je prebudil, je nanj zavpil: »Kaj pa delate tukaj1?« Pijancu se je zakolcalo, pogledal je redarja debelo in zaklicali »Nesramnost! Ali vas kaj briga, kaj tu delam T Saj jaz tudi vas ne vprašam, kaj tu delate.« »Slišite — ali hočete morda v špehkamro ?« »Zakaj ne — če sc dobi tam črna kava.« Redar je poskušal svojo srečo tudi pri drugih pijaneih. Prebudil jih je pač, a naprej niso mogli; eni so kar popadli, dva pa sta začela kričati in peti in naenkrat se je iz gostilniške sobe Luke Magarca slišalo tuljenje in je začel na okno razbijati Boltežar in klicati na pomoč, češ, da ga hočejo bele miši snesti. Tedaj je pa Tomaž izdajalsko zapustil ubogega redarja in je pobegnil domov. Vse] je iz očetove skrinje Škatljo, polno vsakovrstnih pisanj, ter jo nesel v svojoskromno podstrešno sobico. (Dalje prihodnjih Zaradi krvavi^ dogodkov v Dro. hobicah je 5 vojakov v preiskavi ker so streljali predno je bil poročnik dal povelje. To so prav navadni izgovori, s katerimi hočejo vojaške oblasti slepiti javnost in oprati poveljujočega Častnika. Pravijo, da je bilo kuinontov. Sedaj imajo v srbskem cerkvenem kongresu samostojni Srbi Bolgarski kralj Ferdinand je v Trnovu slavnostno otvorii veliko so-T.ranje.Ko je vstopil v dvorano, so ga vladni pristaši burno pozdravili, samo agrarci, socijalisti in radikalni demokrati so ostentativno obsedeli. Pred otvoritvenim govorom kralja je voditelj agrarcev, Stambolijski, hotel protestirati proti temu, da bi kralj otvorii sobranje, toda večina tu u je to zabranila. Na to je kralj čita) pi*estolni govor. Za predsednika je ;>:.I izvoljen voditelj naprodu-* stranke, Danev, z 321 proti 394 glasovom. Kraljevo kronanje na Angleškem. Ob 7. dopoldne so m odprla vrata v Westminstru, da \^prejmejo goste slovesnega kronanja. Pripeljali -o se v slavnostnih vozovih najprvo angleški peeri s svojimi soprogami. Tem so sledili višji sodniki v starih nošah z barokaini in končno cela vr-sta vseh oblastev. Ob 9. je bila cesta v VVestminstru popolnoma napolnjena. Vse j»' bilo zbrano in čakalo prihoda kralja in kraljice. V sredi krasno okrašenega »loma >e dviga prestol za kraljevo dvojicu, nad njim pa se spe-nja krasno nebo iz najdražjih tkauin okrašeno z najumetnejšimi vezeninami. Na obeh straneh prestola so velike tribune za peerc in goste. Pred altarjem pa je stol sv. Edvarda, na obeh straneh pa takozvana stola hvaležnosti. Število častnih gostov znaša okoli 7000. Med temi je 40 članov kraljeve rodbine, 200 zastopnikov drugih držav, 220 članov diplomatič-nc zveze, 1000 peerov in njihovih soprog. 900 članov parlamenta in 800 zastopnikov angleških prekomorskih naselbin. Slovesno petje in orglanje oznani prihod kralja, ki pride v spremstvn zastopnikov plemeni tili m uri h angleških rodbin, ki nosijo zastave angleško, škotsko, in združenih kraljestev. Njim slede guvernerji in podkralji kolonij z zastavami Kana-4 i i jo. Indije, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike. Te dežele so prvič zastopane tako častno na kraljevem kronanju. Za kraljem pride v krasnem spremstvu kraljica, odeta v krasno obleko i/, atlasa, na kateri bleste na belem polju vsi ta znamenja 7lata roža angleška, škotski osat, ir--ka deteljica in lotosov cvet. Med gromovitirai vzkliki ter orgijanjem in i>etjem se otvori slovesno kronanje. Nadškof kanterburški stopi pred zbrano množico in predstavi kralja: »Pred vami stoji kraj Juri, neomejeni vladar kraljestva. Vsi, ki ste prišli se mu poklonit,obljubite mu zvestobo.«; Nato zaorijo po cerkvi gromoviti klici in pozdravi kralju. Kralj priseže javno, da hoče varovati protestantovsko cerkev in biti svojemu ljudstvu skrben in dober oče. To prisego tudi lastnoročno podpiše. Nato ga nadškof mazili in mu dene na glavo kraljevo krono, v kateri se l>li->•<"•! svetovnoznani največji dijamant Kullinan. S krono na glavi vsprejme nato kralj slovesno udanostno prisego svojih podanikov. Nato mazili in krona škof še kraljico, ki se nato vrne izpred altarja na kraljevi prestol. S tem je bila oticijozna slovesnost končana, na kar se je vredil pred cerkvijo slavnostni sprevod, ki ima iti z novokronano kraljevo dvojico po mestu. iMersko. Iz Celja. »Straža« skuša utajiti zvest med dr. Benkovioam in Nenici povodom driavnozborakih volitev v Poaavju. Mi vadržujemo svoja poročilo o pismu, katerega je tomadevno pisal šefredakter »Tagespošte« dr. Reiehenaner g. baronu Moseonu v polnem obsegu, V tistem pismu se izrecno pravi, naj se g. baron nikakor ne izpostavlja za dr, Kukovca, ker je dr. Benkovič obljubil, da bo delal za abstinenco slovenskih volil-cev v Sevnici. Nemci so smatrali letos Marckhlov mandat v resni nevarnosti, zato so odividno radi sprejeli Benkovičevo ponudbo. To kaže dr. Reiehenaner je vo pismo. Ako misli dr. Benkovic, da se je g. dr. Reiehen-auer zlagal, se naj pomeni z njim. Dotlej se držimo mi tega, kar imamo pred seboj črno na belem, ne pa zagotovil dr. Benkoviča. Verjeti mu je tem manj, ker so se mu 1. 1907. dokazale sveze s hrast niskim i Neme! in ker so ga letos volili najbolj zagrizeni nemški nacijonaki z odprto glasovnico. Sokolska veselica v Hrastniku. V nedeljo, dne fcJ5. t. m. priredi sokolsko okrožje Zagorje-Trbovljo-ITrast-nik-Radeče izlet v Hrastnik. Ob 3. ])opoldne je sprejem gostov na postaji, ob 4. javna telovadba. Po javnem nastopu je veselica s prosto zabavo, plesom itd. v prostorih g. Franc Lo-gerja. Vsakdo, kdor pozna naš kraj, ve, kako hud narodni boj bijejo hrastniski Slovenci z nemškutarji. Zato je dolžnost vseh zavednih in narodnih Slovencev, da pobite ta dan v naš kraj. da bo naš izlet dokaz, da še slovenski živelj v Hra&tuiku ni izumrl in da vzbudimo med našim ljudstvom se večje zanimanje za sokolsko idejo. Prisrčno vabimo vsa sokolska in druga narodna društva od blizu in daleč, da nas obiščejo v nedeljo ter jim, kakor tudi vsem drugim vab-ljencem kličemo: Na veselo svidenje! Na zdar! Iz Celja. Spre m e m b e v poštni službi. Menjala sta s svojimi mesti poštni asistent Anton Paul v Celju in Franc Tatschek v Trstu. —- Poštna oficijantinja gdč. Konsiancija Zupančič je stopila začasno v pokoj. — Ciril - Metodov kres. Bralno društvo za Gaber je in okolico priredi dne 4. julija kot vsako leto na posestvu Lastnefra doma Ciril-Metodov kres z ljudsko veselico. Bližnji in dalnji sosedi so prisrčno vabljeni! Tečaj za sadjerejo se vrši od 17. do 20. julija na štajerski deželni kmetijski šoli v Grortenhofu pri Gradcu. Tečaj obsega teoretičen in praktičen poduk v sledečih predmetih: obrana* vanje nritlikavcev v poletju. Uničevanje škodljivcev, pobiranje, vnov-če vanje in spravljanje sadja. Kazalo se bo ravnan.je z odraslimi drevesi v poletju, Teoretični poduk se vrši dopoldne, praktičui popoldne. Obisk tečaja je treba javiti pri ravnateljstvu. Zaprt »arhivar« Katoliške tiskarne v Ljubljani. V Celje je priraj-žal okoli 11. junija neki Pičel, doma iz Novega mesta, bivši nast ivljenec Katoliške tiskarne v Ljubljani. — Predstavljal sa je rad za njeuega »arhivarja«. Pripotoval je bojda iz Goriškega čez Gorenjsko v S*« vinsko dolino, kjer je »agi t i ral« za dr. Korošca in obiral fajmoštre za "ino in svetle kronce. Klerikalni generali pri »Belem volu« v Celju ko ga kot somišljenika in navdušenega sobojevnika, z veseljem vzeli v svojo sredo; dobil je častno mesto i>oleg dr. Benkoviča. Smatralo se ga je kot gosta iz Susteršičeve vojvodine in možu se je godilo dobro. Po 13. juniju pa se ni več računalo na agitacijske zmožnosti tega moža in Piclu se je začelo goditi vedno slabše, dokler niso gostilničarjevi ljudje poklicali zaradi neplačanega stanovanja in brane policaja, da se pomeni % »agitatorjem in arhivarjem« Pielom. Povabil ga je s seboj na rotovž, kjer se bo pred okrajno sodni jo Piclovo agita-tOTStvo in arli i varstvo dokončalo. Kaki ljudje so agitirali v Mariboru za \VasUana? Eden izmed naj-pridnejših agitatorjev za Wastiana je bil v Mariboru neki Laval, bivši vodja socialističnega konzuma. Na nekem shodu mu je te dni deželni jx>-slaucc Horvatek ponovno očital, da je poneveril v konzumu 960 K, katerih še do danes ni v celoti plačal. Laval mu je sicer že svoječasuo grozil zaradi tega očitanja s tožbo, a tožit je šel, ko je stvar — zastarala. Zmagoslavje na — puf. Dne 13. junija zvečer se je zbralo v salonu pri »Belem volu« v Celju znanih 12 klerikalnih apostolov, med njimi 4 kaplani, da proslavijo »sijajno« zmago dr. Benkovičevo in Koroščevo. Vino je teklo v potokih — pilo se je in trkalo, kar se je dalo. Ker pa krčmar vina ni ukradel, se je zanimal tudi za plačilo. Na svojo nesrečo je storil to še-le drugi dan — a plačnika ni bilo. Nekateri so se izgovarjali na dr. Slaviča, drugi na klerikalno posojilnico, a "obeden noče dati grošev za »magoslavno vino. Stvar je natančno podobna znani aferi z hoiienico pri »Belem volu« in smo selo radovedni, kako se bo to pot končala. Ii Laškega trga* Ni bil naš namen, padati se vnovo ■ minulimi dr-žavnozboTskimi volitvami, ker pa »Straža«, oziroma glasilo dr. »Ben-kovieba« poživlja, naj ae mu naznanijo rainovrstni volitvani prestopki, kateri so se baje zagrešili od napredne stranke, smo takorekoč prisiljeni, postreči javnosti, oziroma g. Benko-vichu samemu z nekaterimi podatki o nedopustnih korakih, ki jih ima na vesti ravno njegova stranka. — Evo vam torej g. Benkovie: Vprašajte nekega širokoustnega priganjača Kačurja pri Sv. Krištofu in vašega vrlega podrepnika »Slamnika«, koliko litrČkov se je »ruknilo« v prid vaši izvolitvi! Govori se, da je »ta mal kaplan«, ki se je dne 13. junija iz golega navdušenja za sveto (?!) krščansko stvar (1) kosilu odpovedal, svoje žepe za zalivanje zvezarskih grl in lov na vaše glasove, skoro popolnoma izpraznil. Prepričani smo Že v naprej, da bode g. Benkovich to zadevo lepo pri miru pustil, ne da bi se obrnil do Sagaja, Kačurja, Slamnika itd. za zaželjena pojasnila. Si tacuisses, philosophus mansisses! Koncert. Iz Celja nam pišejo: Naša glasbena šola priredi dne 2. julija v veliki dvorani >: Narodnega doma« koncert. Nastopijo gojenci z gosli, na klavirju in v orkestru. Pevski zbor poje tri moške, tri mešane in dva ženska zbora, enega štiri- in enega dvoglasnega. Koncert bo zelo poučen in zanimiv. Pevski zbori bodo predstavili našemu občinstvu glavne zastopnike slovenske moder ne glasbe (Kraka, Adamiča, Devaj, dalje v majestetično - cerkvenem slogu skladajoeega Aljaža, Ipavea, Zajca in melodijoznega Volariča. Da tudi slovenska narodna pesem dobi svoje častno mesto, je samo ob sebi umevno. Obiskovalcu se bo torej podala slika starejše in moderne slovenske pesmi. Gotovo pride vsakdo, ki ga ic količkaj zanima slovenska umetnost, posebej še, ker že d algo časa nismo imeli umetniško resnega koncerta v Celju. Spored priobčimo pravočasno. — »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« preloži svojo za dne 2. julija napovedano veselico zaradi tega koncerta na začetek avgusta. Drobne novice. Zgorelo jo 19. junija ponoči na Strmi gori v Sp. Veličini domovanje vdove Jererovo. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode zelo težavno. Zgorele so tudi 3 svinje. Ogenj se je videlo daleč okrog ix) Slov. goricah. — Nakup. Graščino Vitanje s prilično 1100 orali posestva, ponajveč gozda na Pohorju, je kupil od Edvard Mulejevih dedičev Rudolf Ramsauer ml. v Kapfenbergu. 900 oralov *?ozda, ki snada k tej graščini na Pohorju, je lepo arondiranega in tvori krasno lovišče. Na tem posestvu ima eelj ka garnizija vsako leto svoj^ strelne vaje. — I z C e 1 j a. Te dni so dobili v farni cerkvi nekega Avgusta Stnle-kerja ravno pri vlomu v cerkveno pušico. Mežnar je poklical stražnika, kateri je spravil drznega namoviea pod ključ. — Z B r e g a p r i C e I j u dobivamo pritožbe proti nenazljivo-sti posameznih kolesarjev. Tako je povozil nek učence orseljarske šole te dni 41etnega otroka. Naj bi občinski stražniki pazili na take tiče! — Od Sv. Lena r t a v S 1. g o r. nam poročajo, da je v trgu mnogo otrok bola ni h na mumpsu. Roroiko. Iz davčne službe. Finančni minister je imenoval davčno oskrbnike Ivana Peharea, Marka Durnheimer-ja, Friderika Krocha in Franca Mel-linga za davčne nadoskrbnike v okrožjti finančnega ravnateljstva v Ce lovcu. Poskusen samomor enoletnega prostovoljca. V nekom gozdičku St. Peterske občine pri Celovcu si je prereza 1 pred včerajšnjem žile na obeh rokah enoletni prostovoljec lovskega bataljona št. 19, 221ctni medicinee Andor Spitzer, doma iz Cente na Ogrskem. Vzrok samomora je neznan. Zdravniki so izjavili, da bo ostal še pri življenju. Najden utopljenček. Pri tovarni za barve v okolici Wolfšperka je potegnil delavec iz tolmuna, kamor se izliva tovarniški odtok, truplo dveletnega dečka. Spoznali so ga za siua tesarja Matija Maverbichlerja, ki je vslužben pri tvrdki Offner. Dečko se je brez nadzorstva igral ob tolmunu in padel v vodo. Obesil se je v torek v gozdu nad Celovcem 461etni finančni ofioijant Peter K. iz neznanega vzroka. Zapušča 6 še nepreskrbljenih otrok. Stavka mizarjev v Spi ta In ob Dravi traja že tretji teden. Še sedaj se ne morejo zediniti delavci ; s svojimi delode.jalci Vzrok tem ti pa j je, da se v nekaterih delavnicah j kljub stavki dela. »Arbeiterwille« ' poroča, da so nekateri delavci celo za- dovoljni s stavko, kajti dela je dosti, pridno delajo čez delavni čas in veliko zaslužijo. Podaljšanje uradnih ur pri brzojavnem uradu v Spitalu št. 2 je dovolilo trgovsko ministrstvo na predlog poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu la mesece juli, avgust in september vsako leto. Urad bo odprt vsak večer v teh mesecih tudi ob praanikih in nedeljah od 7. do 11. zvečer. Opusti se pa ta ugodnost pri brzojavnem uradu v Spitalu št. i. Primonho. »Viribus Unitis« spuste slavnostno v morje jutri v soboto dopoldne. V Trst pridejo k tej slavnosti nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo soprogo nadomestovat cesarja, dalje nadvojvodinja Marija Anunciata, ki je določena za botrco prvemu dread-nougthu in nadvojvodi Jožef, Peter in Henrik Ferdinand, Friderik, Kari Albrecht, Evgen in Jožef ter nadvojvodinja Avgusta. Dalje se udeleže slavnosti vse oblasti predvsem pa seveda tudi bojno brodovje, ki je dospelo že včeraj pred tržaško luko. Brodovje je razdeljeno v tri divizije, šteje čez 20 bojnih ladij in stoji pod poveljstvom vioeadmirala Antona Hausa. Argentinsko meso v Trstu. Včeraj je prišla v Trsi zopet pošiljatev argentinskega mesa. Pripeljal ga je parnik avstrijsko - ameriške črte »Franersea« in sicer 700 ton. En del tega mesa se odda raznim mestom, ostali del pa se shrani v hladilnicah te družbe v prosti luk i v Trstu. Dotedanje skušnje so pokazale, da v Avstriji mastno meso ne gre. Zato se je gledalo, da dobi Trst le meso boljše vrste. Mastno meso pa, katerega je ostalo precej tudi na Dunaju, odkoder ga vrnejo v Trst, pa se odpelje z angleškim parnikom »Ivelvinbank« na Angleško. Tam namreč ravno mastno meso jako cenijo in silno radi kupujejo. Prihodnja pošiljatev pride v Trst v začetku avgusta s parnikom avstro ameriške črte »Atlanta«. Zopet Hve žrtvi tržaškega orkana. Predvčerajšnjem zjutraj so potegnili iz morja pri Cedasu truplo mornarja Amanda Pelini. Služil je s svojim bratom na ladji »Achille< , ki je bil tudi med utopljenci. Dopoldne pa so potegnili iz morja popolnoma v vrvi zavito truplo druferavomočue, v smislu jasnega besedila zakona nemudoma skliče občinski svet v svrho konstituiranja. Ker je c. kr. deželna vlada poklicana hraniteljica in izvrševalka zakona, ne more biti nobenega dvoma, da se bo opozoritvi občinskega kluba brez odloga odzvala. To pa tem bolj, ker bi vsako na daljne zavlačevanje konstituiranja občinskega sveta, ne glede na to, da bi bilo popolnoma protizakonito, moralo povzročiti mestni občini in s tem mestnim davkoplačevalcem spričo neodložne nujnosti cele vrste občinskih zadev naravnost nedogledno škodo, za kar c. kr. deželna vlada gotovo nikomur na ljubo ne more prevzeti odgovornosti. Prihodnji teden je torej pričakovati prve seje občinskega sveta, na kateri bo-treba pred vsem po propisih zakona voliti župana in podžupana. + Dr. Susteršič in baron Teodor Sehwarz v nervoznem pričakovanju. V torek, ko se je razglasilo, da je v Ljubljani izvoljen za poslanca dr. Ravnihar, se je dr. Susteršič napotil k deželnemu predsedniku barouu Schwarzu. Kaj mu je imel povedati, ne vemo, to pa nam je znano, da sta se moža zaprla v sobo in konferirala polne tri ure do sedmih zvečer. Naj-brže sta snovala načrte sa bodočnost ter pričakovala radostnih vesti z Dunaja o sijajni zmagi svojih krščansko - socijalnih pokroviteljev. Zgodovina sioor molči o tem, če sta sprejela poročilo o porazu, ki so ga nepričakovano doživeli klerikalci na Dunaju, dejstvo pa je, da je dr. Susteršič prav kislega obraza zapustil sobane deželnega predsedstva. — Pol ure na to pa se je deželni predsednik baron Schwarz izprehajal po Šelenburgovi ulici, ter resigniran<» opazoval vesele obraze ljudi, ki so čitali v izložbi »Slovenskega Naroda« razveseljive vesti s cesarskega Dunaja . . . + Kapitulacija škofa Antona Bonaventure. Znano je, da je škof Anton Bonaventura poslal trnovskemu župniku Ivanu Vrhovniku dekret, v katerem mu je ukazal, da mora tekom 14 dni vložiti prošnjo za v pok oje nje. Ta škofov fernian je ogorčil vso slovensko javnost, ki pozna in spoštuje v župniku Vrhovniku naj v zo mej šega in najidealnejše-ga duhovnika. Pokonci je bila vsa trnovska župnija in deputacije, obstoječe iz naprednjakov in klerikalcev, so šle k škof ti samemu, k vladnemu komisarju na magistratu La-schanu in k deželnemu predsedniku baronu Schvvarzu, da izposlujejo umaknitev škofovega dekreta. — Ne dvomimo čisto nič, da bi vse te intervencije ostale brezuspešne, ako bi se med tem ne bil korenito izpremenil položaj na Dunaju. Ker pa ima tudi pri nasilni vpokojitvi župnikov govoriti vlada, saj tudi duhovnike plačuje država, je škof uvidel, da akcija proti župniku Vrhovniku vendarle ne bo šla tako gladko, kakor si je prvotno domišljal, ter preklical svoj dekret. Nu motimo se, ako trdimo, du je to prva posredna posledica spremenjenega položaja na Dunaju. Je pač, hvala bogu, preskrbljeno za to, da tudi klerikalna drevesa ne raso do neba. -f- Vladni komisar na magistratu vitez Laschan od]>otuje za dlje časa iz Ljubljane. Kakor čujemo, se napoti na Dunaj. Govori se, da je bolan in da se podvrže tamkaj operaciji, drugi viri pa zatrjujejo, da ga je na Dunaj poklicala vlada. -r Klerikalni agitator, dolgoletni in dobro poznani študent Čižman, je po Barju pobiral podpise zoper Župnika Vrhovnika. Izdajal se je za »katoliškega« dohtarja. Toda Bar-jani niso tako neumni, da bi šli na li-maniea takega strgan^Taki dohtarji se dobivajo v Ljubljani za Kozlerjavim zidom.« Katoliški »dohtar« Čižman je seveda odšel kakor poparjen pes. O tej slavni katoliški »dohtarski« korifeji se drugega ne ve. kakor da je večen študent in da je /o tri leta zaročen z neko punco, ki je šele letos dopolnila 15. leto svoje starosti. + Iz trgovske in obrtne zbornice. Trgovski minister je potrdil izvolitev Ivana Kneza za predsednika trgovske in obrtne zbornice za 1. 1911. -f- Kregar ni potrjen za pod. predsednika trgovske zbornice! Na drugem mestu poročamo, da je trgovinsko ministrstvo potrdilo izvolitev g. Ivana Kneza, predsednika trgovske in obrtne zbornice. Ob tej vesti bo marsikdo vprašal, kaj pa je s potrditvijo podpredsednika Ivana Kregarja? V položaju smo odgovoriti na to vprašanje, da trgovinsko ministrstvo ni potrdilo izvolitve Ivana Kregarja za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice kranjske. In zakaj ne? Radi znanih sleparij, ki jih je zakrivil Kregar pri zadnjih volit vab v trgovsko zbornico! S tem je Kregar moralično že stigmatiziran in prepričani smo, da ga doleti tudi še zaslužena kazen, ker imamo v tem oziru poplno zaupanje v nepristranost in pravicoljubnost naše justične uprave. + Iz slovenščine se norčujejo pri državni železnici. V nedeljo so se izdajali za progo Ljubijana-Grosupije in nazaj vozni listki z napisom: »Ljuljana«. Nam se zdi, da se take napake delajo nalašč, ker si ne moremo misliti, da bi bila korektura vedno tako površna, da ni skoraj voznega listka, na katerem bi ne bilo v slovenskem besedilu ene ali vce napak. — Nehvaležnost je plačilo sveta. Ta resnični rek je izkusil praktični šolar g. A n ž i č iipod Golovca, to je iz Hradeckega vasi. Mož se je, to priznamo odkrito, naravnost žrtvoval za klerikalno strauko, metal zanjo denar ven in se sploh pehal zanjo, ko* veren kristjan za izveličanje svoje neumrjoče duše. A kaj je žel za to I Ko je v torek, videvši silen poraj klerikalnega kandidata v Ljubljani, izustil, da bi klerikalna stranka tir bila poražena, če bi ne bila razvila tak silen terorizem, udaril ga je faktor Katoliške tiskarne Čeč po ustih, drugi navzoči klerikalci so ga pa vrgli na cesto. G. Anžič je zdaj gotove docela spoznal klerikalno ničvred-nost in pljuval bi v svojo lastno skledo, če bi se še kdaj v boj podal za to absolutistično stranko. — Kam privede klerikalna zagrizenost. Na Karlovski cesti št. 28 je gostilna pri Ahiinu, ki je last Ahli-nove matere. Sem so se pred kratkim hodili naprednjaki, dasi so vedeli, da so Ahlinova mati klerikalno navdahnjeni. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je pa napravil korenit preobrat. Dr. Dolšak, ta vneta klerikalna stvar, je reformiral Ahlinovo gostilno. Ahlinova mati so od torka naprej prepovedali vsakemu naprednjaku vstop v svojo gostilno, češ, da je ta tako pristno klerikalna, da ne dobi noben neklerikalec pijače v njej. Obenem so povedali večletnim naprednim odjemalcem mleka, da ga ne dobe nikdar niti kaplje več, ker mleko Ahlinovih krav je samo za klerikalce. Mislimo, da se take klerikalne zagrizence da prav lahko skuri-rati. ker v Ljubljani pač nismo še navezani na klerikalne gostilne in klerikalno mleko. — Geografi pri »Slovencu«. Včerajšnji »Slovenec« »uči« češka imena na Severnem Češkem, toda pri vseh imenih se je urezal. Bodenbaeh se imenuje Podmokli (ne: Usti nad La-bo); Liberec je Reichenherg (ne Reicbenau); LTsti nad Labo pa Aussig. — Na trgovski gremija In i šoli bo sklep šolskega leta v nedeljo, dne 25. i. m. Pri tej priliki bo od 8. do 11. dopoldne razstava od učencev izvršenih del v računstvu, nemščini, lepo-pisju, korespondenci, trgovskem jigovodstvn itd. Ob 11. se bodo učencem razstavljeni izdelki vrnili in razdelila izpričevala. — Razpisana srednješolska ine->ta: Od 3. do 20. junija t. 1. so bili izdani bledeči razpisi: Ravnateljska mesta: Gorica (žen. uč., 8. VIL), Line L5. VII.) — Klasična filologija: Trident (nem. od. g., L. Gr., 5. VIL), Praga-Novo mesto (nem. g.. L. Gr. dO. VI.), Line (g.. L. Gr. d., 15. VII.). — Moderna filologija: Liberce (g., 1>. 1. gr., 24. VI.), Iglava (dekl. lic., Fr. D.. 25. VI., prov. m.). Stern-berg (dež. r., Fr. D., 30. VI.). Dunaj. II. >>odaj. Šele čez dve uri so jo našli mrtvo. Mrtva zapušča 4 nepreskrh-jene otroke v starosti od 1 do 6 let. Čebelarski shod v Grosuplju se ršj v nedeljo 25. t. m. ob 3. popoldne i g. Košaku. Na shodu bo predaval g< isp. nadučitelj L i k o z a r. Vabijo 3€ vsi sosedni čebelarji in prijatelji rebelarstva, da se shoda obilo ude-leže. Nevihta v Kranju. 20, t. m. je divjala huda nevihta. Strela je udarila tudi v glavno električno nape- j o na Boleevi hiši. Naenkrat so v sled tega po celem Kranju ugasnile se električne luči, 21. t. m. pa je bila škoda že zopet popravljena. Krava je pobodla v Babni polici okraju Lož GOletno posestnico Marijo Pintar. Zaletela se je vanjo, ko e gnala posestuica živino na napa-. ališče in jo težko poškodovala na spodnjem životu. Strela je udarila Ne dolgo je udarila strela v slamnato hišo posestnika Luke Luzarja v Stari vasi v okraju Žiri- Strela je tudi zažgala. Hiša je popolnoma pogorela. Škode je 15.000 K, zavarovalnina pa znaša samo 1100 K. — Tudi koča Ivana iiladeka v Novi vasi, v istem okraju, je pogorela, tudi v njo je udarila -trela." Škode je kakih 2000 K, zavarovana pa je bila samo na 400 K. Večer smeha se vrši nocoj v kinematografu »Ideal«. Spored je izbran iz samih humorističnih točk, ki jih izvajajo najboljši gledališki ko* miki francoskih gledališč. Zadnja predstava se vrši ob 9. ob lepem vremenu na vrtu hotela »Pri Mališu«. Navihanka. Včeraj je prišla k nekemu tukajšnjemu posestniku neka neznana ženska ter prisila obleke za otroke. Nadalje ga je tudi poprosila, da bi vzel njenega starejšega sina v službo, kar ji je tudi takoj obljubil. Pa jo je znala izviti. Pristavila je, da takoj ne more nastopiti službe, ker nima obleke. Posestnik, dobra duša, je ženski nabral za 15 K obleke ter jo dal ženski, katera se mu je začela iz vsega srca zahvaljevati za dobroto in mu obljubila, da sin takoj danes zjutraj pride v službo. Posestnik pa že cel dan zastonj čaka nanj in je trdno u ver jen, da ga je navihanka, ki je rekla, da je iz Šiške, pod to pretvezo le za obleko ogoljufala. Kjer se še pojavi, naj jo izroče policiji. Ukradena je bila nekemu dimnikarskemu pomočniku iz spalne sobe srebna žepna ura s črkama A. K. s srebrno verižico. Tatvine je sumljiv nek hrvaški delavec. Čegava je pelerina? Te dni so se v Simon Gregorčičevi ulici trije možakarji sprli, potem pa zbežali. Pri tem je eden izgubil pelerino, po katero naj pride na policijo. Žepno uro je ukradel kletarju zaloge »Puntiganiske pive« nek dolgoprst než. Policija je tata izsledila in aretovala v osebi prejšnjega usluž* benoa 181etnega Pavla ^Bana iz Pleter jev in ga oddala sodišču. Cevlj e je odnesla svoji gospodinji neka 201etna služkinja v Streliš-ki ulici in neznano kam pobegnila. Zaradi prepovedanega povratka je bil na Tržaški cesti aretovau, tujemu imetju nevaren, lSletui vagant Jožef Kopač, katerega so izročili nato okrajnemu sodišču. Maščevanja al? kaj? Prerl krat-kem je bilo nekemu obrtniku na Kmonski cesti na vrtu potrganih več cvetlic in pometanih po tleh. Tudi domačega zajca in gos mu je zlikovce zaklal iu kar na mestu popustil. Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 34 Hrvatov, iz Beljaka se jih je pa povrnilo 35. Izgubila je delavka v tobačni tovarni Marija Novakova srebrno žensko uro s kratko zlato verižico. — Za-sebniea ga. Meta Petričičeva je izgubila zlato brožo. — Ga. Albina Vodnikova je izgubila duble ščipalnik. — Dijak Jožef Ilofler je izgubil zelenkasto pelerino. — Trgovska učenka Pavlina Dernoškova je izgubila bankovec za 10 K. Izgubljeno in najdeno. Našel se je zlat otroški prstan. Dobi se v trgovini Žibert v Prešernovi ulici. Oddelek »Slovenske Filharmonije« koneetira danes in vsak dan v hotelu »Tivoli«. Začetek koncertov ob 4. popoldne in ob 7. zvečer. Vstop prost. narodna ofiramba. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 906. Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo (plačala 200 K) ; 907. Omizje »Dolga vas< v Ljubljani v gostilni pri Bončarju (plačalo 200 K) ; 908. Dr. Milan Korun, odvetniški kandidat v Sežani; 909. Moška podružnica družbo sv. C. M. v Kranju (IV. kamen — plačala 16 K). — Primanjkuje tedaj še 91 kamnov! Združena odbora Šenklavško-frančiškanske in šentjakobsko-trnov-ske podružnice »Družbe sv. Cirila iu Metoda« sta sklenila v svoji včerajšnji seji prirediti 7. oktobra t. 1. v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma« veliko veselico pod imenom vinske trgatve in poskušnje. Priobčil jemo to v ravnanje narodnim društvom, da ne bodo istega dne prirejala svojih veselic. Šentklavska - frančiškanska ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« ima svoj občni zbor v sredo 28. t. m. ob 5. popoldne v damski sobi »Narodnega doma«, na kar odbor-nice in članice opozarjamo s pozivom, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže. Društveno naznanila. »Žensko telovadno društvo v Ljubljani« uljudno naznanja, da v soboto, dne 24. junija ni telovadbe. Izredni občni zbor ljubljanskega »Sokola« se je vršil včeraj zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Občni zbor je otvorii starosta br. dr. M u r n i k , konštatiral sklepčnost ter prešel takoj na dnevni red, k volitvam zvezinega predsedstva. Volilo se je po listkih. Po končani vo-litvi, ki je bila edina točka dnevnega reda, je starosta br. dr. M u r n i k zaključil obdaj zbor. Občni zbor društva zdravnikov na Kranjskem, kot organizacije kranjskih zdravnikov se je vršil včeraj zvečer v vrtnem paviljonu pri Tratniku na Sv. Petra cesti. Zborovanje je otvorii predsednik g. dr. Demeter Bleiweis - Trsteniški. Po kratkem nagovoru je omenil težnje zdravnikov na Kranjskem v obče, pojasnil njihovo sociialno stališče in njihovo razmerje proti novemu oživljenemu političnemu gibanju v Avstriji. Nagi asa 1 je posebno stališče dohodninske meje in proste volitve zdravnikov pri socijalnem zavarovanju. Končno je prebral apel kranjskih zdravnikov na vse novoizvoljene državne poslance, ki je bil soglasno odobren, na kar je zborovanje zaključil. — Apel se glasi sledeče: — Kranjski zdravniki pričakujejo, da se bodo novoizvoljeni državni poslanci z vso vnemo zavzeli za njih upravičene zahteve. Zdravniki so od nekdaj sem drage volje in požrtvovalno sodelovali pri vseh dobrodelnih socijalnih napravah; z ozirom na svoje itak še tako ogroženo gospodarsko stanje pa nikakor ne morejo privoliti, da bi se nove socijalne naprave uživotvorile na njih troske in v njih Škodo. Sklicujejo se pri tem na krilate besede angleškega ministra Mr. Liovda Ge-orgea, ki je — ko se je razpravljal angleški osnutek socijalnega zavarovanja — dejal: »Mi ne smemo biti dobrodelni na stroške težko delujočega zdravniškega stanu.« Z ozirom na to stavljajo zdravniki sledeče najmanjše zahteve: A. Glede socijalnega zavarovanja: 1. Socijalnemu zavarovanju je — v kolikor se gre za brezplačno zdravniško poinoč — pritegniti le osebe s najvišjim letnim dohodkom 2400 K. 2. Prostovoljni pristop k obligatoričnim bolniškim blagajnam je nedopusten. 3. V zakonu je izrecno določiti, da je pri obligato-ričnih bolniških blagajnah vpeljava proste volitve zdravnikov kot zakonita oblika zdravniške pomoči dopustna. 4. V s vrbo ureditve honorarnih vprašanj iu poravnave nesporazumi jenj med bolniškimi blagajnami in zdravniki je zakonitim potom ustvariti pogodbene komisije in razsodišča. 5. Za rodbinsko zavarovanje se morejo zdravniki le izreči, če se določi najvišja dohodninska mera 2400 K in če se ob enem na to panogo socijalnega zavarovanja zakonitim potom vpelje prosta volitev zdravnikov. Zdravniki na deželi pa zahtevajo pod vsakim pogojem, da se rodbinsko zavarovanje lahko vpelje povsod i tam, kjer se za to izrečejo merodajni činitelji (zdravniki in zdravniške organizacije, okrajna glavarstva, občine itd.) ti. Zdravniško zavarovanje potom registriranih pomožnih in društvenih blagajn je treba urediti. 7. Pri bolniških blagajnah vodijo naj se izknzi tudi o obolenju in zdravljenju onih članov, ki ne prejemajo bolniščnine. 8. Zdravniški stroški naj se pri bolniških blagajnah izkazujejo posebej in ne skupno s stroški za bolniške preglednike - lav-jike. B. Glede zdravniškega reda: Zdravniki odločno zahtevajo, da se izda zdravniški red, k» določa njih dolžnosti in pravioe, kajti danes so dolžnosti zdravnikov še večinoma presojajo po dvornih dekretih, zdravstvenih normativih itd. iz 18. in srede 19. stoletja. C. Glede kazenskega zakonika: V novi kazenski zakonik sprejeti je določilo, da stoje zdravniki pri izvrševanju svojega poklica pod posebnim var tvom zakona. D. Glede državnega zdravstvenega zakona; Zdravniki zahtevajo, da se vendar že izda državni zdravstveni zakon in zakon proti kužnimi boleznim, ki odgovarja modernim načelom medicinske vede. Prosveto. II. produkcija »Glasbene Matice« je privabila včeraj mnogoštevilno občinstvo v veliko dvorano »Union«. Na sporedu je bilo 7 klavirskih točk med njimi četveroročna Dvorakova legenda, ki sta jo izvajala gdč. Lu-kan in g. Schweiger iz šole g. Gerbiča z zelo dobrim umevanjem in precizno lahkoto. Iz iste šole je predna-šala gdč. Heuffel dve zelo težki skladbi z veliko spretnostjo in z izrazitim poudarjanjem posameznih stavkov. Zelo temperamentno igro ima tudi g. Črnagoj iz šole ge. Tali-chove, iz iste šole je nastopil tudi g. Stanko Komar, ki je občinstvo klub svoji nežni mladosti naravnost fascinira!, tako da odobravanja kar ni hotelo biti konec. Klub temu, da je naravnost izključeno, da bi bil mogel prijeti oktavo, si je mladi ljubitelj umetnosti, — lahko ga imenujemo umetnika, — izbral prilično težki finale iz 5. Beethovnove sonate in svojo nalogo rešil nad vse#častno. Tudi izvajanja gdč. Dežele iz iste šole in gdč. Rogl iz šole gdč. Chlumecke so bila zelo dobra in dovršena. G. Mate iz šole g. Breznika si je izbral za svojo flavto melodiozno - sonatino Poppa in jo dobro rešil. G. Jenko iz šole g. Vedrala je pokazal na gosli, da ima precej teoritičnega znanja, iz iste šole sta proizvajala koncertno simfonijo brata Lončar, ki imata oba lok izborno v oblasti in krepko poteze, zlasti mlajši obeta še velik napredek. Baritonist g Rumpelj iz šole g. Hubada je nastopil dvakrat v spretno izbranih pesmih in d krzal, da moramo pričakovati od njega še mnogo užilka polnih it*. Iz šole g. Rti Kada je nastopila tudi dvakrat gdč. Pipu Tavčarjeva, ki je z globokim umevanjem snovi zapela Devovo »Snegulči-co«, Ipavčcvo »Božji volek«, Pavči-čevo »Pred durmi« iu Sattnerjevo »Bibička«. Izbrala si je težavne točke, ki zahtevajo zelo veliko šole, in je premagala s svojim primerno močnim in zelo prikupljivim glasom vse, tudi največje težkoče skladeb brez vsake težave. Razne stvari. * Lep klerikalen poslanec. V Sol-nogradu je bil obsojen klerikalni deželni poslanec Brotzuer zaradi zapeljevanja k nečistoti po § 132. k. z. na šest tednov težke ječe. * Polet Dunaj - Budimepšta. Zra-koplovec Warchavski, ki se je dvignil včeraj ob 7. zjutraj na Dunaju, da poleti v Budimpešto, se je moral takoj za Dunajem spustiti na tla in ni mogel nadaljevati svojega poleta. * Velik pustolovec. Na Dunaju so aretovali pustolovca Putyna, ki je prosil že večkrat s ponarejenimi zrelostnimi spričevali in spričevali visokih šol za državne službe ter jih je •tudi dobil. Sedaj se je potegoval kot dr. knez Radziwil za službo koncipi-sta prj dalmatinskem namestništvu. Putvna je sedel že večkrat v ječah in je bil park rat tudi že v norišnicah. * Ker ni dobila novega klobuka. Kakor j>oročajo iz Prage, je hotela skočiti z nekega mostu v Pragi elegantno oblečena dama v VItavo, ker ji njen mož ni hotel kupiti novega klobuka. Dami so naklep še pravočasno preprečili. Ali pa bo dobila sedaj svoj novi klobuk, tega mož na po-lieiji ni povedal. * Za župana v Brodu ob Savi je imenoval novoizvoljeni občin, odbor posestnika Ste lana Benče viča. * K uski revolucijonarji oproste jetnike. Na kavkaski železnici so napadli ruski revolucijonarji vlak, ki je peljal jetnike. L'stavili so ga in oprostili 20 mož. Pri tem so ubili enega paznika, več pa so jih težko ranili. * Nemški stavkokazi. V Amsterdam je dospelo včeraj po noči 30 nemških mornarjev, katere je spremila policija v urad družbe »Com-panie Rovale maritime«. Ko so dospeli stavkokazi na kolodvor, so jim začeli belgijski mornarji žvižgati. Policija je morala s silo odstraniti demonstrante, pri čemer je bilo tudi več ljudi ranjenih. — V Rotterdamu so se po noči splazili stavkujoči mornarji na ladjo »Maashaven«, razbili vrata k spalnicam moštva iu hoteli napasti novo moštvo. Šele, ko so začeli častniki na napadalec streljati, so se ti umaknili. Vsled teh dogodkov so dobili vsi kapitani puške in pristaniško poveljništvo jim je dalo za pomoč tudi policijo, ki straži par-nike. Telefonska in brzojavna poročila. Ministrska kriza. Dunaj, 23. junija. Gotovo je, da bo železniški minister Glombinski v na j bližjem času podal svojo demisijo, in da odlaša s svojo tozadevno prošnjo samo radi tega, ker je zelo mogoče, da že v prihodnjih dneh poda celi kabinet svojo demisijo. Dunaj, 23. junija. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo cesar poveril vodstvo trgovskega ministrstva ministru Zaleskemu, ki bo v eventualnem novem kabinetu prevsel tudi ta resort definitivno. Dunaj, 23. junija. Iz krščansko-socialnih krogov prihaja vest, da se bo po odstopu Bienerthovega ministrstva konstituiral uradniški kabinet z grofom Stiirgkhom na čelu, ki bo imel namen ustvariti potrebno večino ter se bo moral potem umakniti parlamentarnemu kabinetu, kateremu bo predsedoval Bilinski ali pa, če se med tem posreči češko-nemška sprava, knez Thun Hojienstein. Prva seja poslanske zbornice. Dunaj, 23. junija. Danes popoldan se snide ministrski svet, da določi termin za prvo sejo poslanske zbornice. V parlamentarnih krogih se govori, da bo prva seja sklicana za 11. julija in da jo bo cesar osebno otvorii s prestolnim govorom. Dunaj, 23. junija. Danes je sprejel cesar v avdijenei skupnega vojnega ministra Sehonaicha. Ker bo cesar osebno otvorii parlament, se poda v Išl šele po 12. juliju. Krščanski socijalci se k uja j o. Dunaj, 23. junija. Krščanska socijalna korespondenca. Avstrija se dela danes kakor, da je krščanskim soeijaleem že žal, da so proglasili politiko proste roke. Korespondenca pravi, da krščanski socijalci ne računajo s tem, da bi stopili v opozicijo in da za sedaj neposredno tudi ne bodo izzvali nobene krize. Krščansko socijalna stranka bo imela vedno pred očmi le potrebe svojih volileev. Danes se vrše odločilne kouference med ministrskim predsednikom Biener-ihom in vodstvom krščansko socijalne stranke od katerih je odvilsno, ali poda ministrstvo že v najbližjih dneh svojo demisijo ali jo pa fe odloži. Ubegli Gessmann. Dunaj, 23. junija. V Inozemstvo pobegli Gessmann je odložil svoj občinski mandat. Reforme avstrijske uprave. Dunaj, 23. junija. Komisija za reformo uprave se sestane 28. t. m. \>od predsedstvom ministrskega predsednika ter bo izvolila več specijalnih odsekov. Zrakoplovstvo smrtni greh. Rim, 23. junija. Papeika kongregacija je proglasila za v se katoličane veljavno dogmo, da je zrakoplovstvo smrten greh. Vsi udeleženci iu vsi ki gledajo vzlete store tudi smrten greh in cerkev odpoveduje vsem ponesrečencem cerkveni pogreb. To? se je zgodilo pod onim papežem, ki je še pred kakim mesecem slavil zrakoplovstvo kot največjo pridobitev našega stoletja. Spor med Crno goro in Vatikanom. Cetinje, 23. junija. Med črnogorsko vlado in Vatikanom je nastal oster konflikt. Uradni list »Glas Črnogorca« poroča o stvari to-le: Apostolski upravitelj barske nadškof i je Metod Radie je v Rimu podal svojo demisijo, ki je bila sprejeta. Kurija je na to imenovala za administratorja župnika v Bojani Laha di Salvija, Ko je za to izvedela črnogorska vlada, je pozvala patra Radića, naj ostane na svojem mestu, ker ne more dovoliti, da bi bil brez njene vednosti in proti njeni volji imenovan za barskega škofijskega upravitelja pater di Salvi. Radič je to sporočil papeški kuriji, ki mu je na to ukazala, da mora takoj zapustiti Crno goro. Crnogorska vlada je odredila, da ima barska nadškofi ja ostati brez upravitelja, dokler se ne doseže sporazum med njo in Vatikanom, obenem pa je prepovedala katoliškim župnikom, da ne smejo ne uvaduo ne izvenurad-no občevati z d i Salvi jem. Novi avstrijski poslanik v Bed gradu. Belgrad, 23. junija. Kralj je sprejel novega avstrijskega poslanika Ugrona v nastopni avdijenci. Zvečer bo slavnostna pojedina. Minister Milovanovič na dopustu. Belgrad, 23. junija. Srbski zunanji minister Milovanovič, kateremu je pred par dnevi umrl sin, je še L vsled duševne potrtosti dopust. Dogodki v Trnovem. Sofija, 23. junija. Včerajšnji dogodki v narodnem sobranju v Trnovem niso izzvali v javnosti one pozornosti, kakor je upala opozicija.Res je opozicija silno kričala in hotela na ta način demonstrirati svoje anti-dinastično naziranje, vendar pa je vladna večina, ki šteje 330 poslancev, s ploskanjem in klici popolnoma zadušila kričanje opozicije. Vojna nevarnost na Balkanu. Carigrad, 23. junija. Razmer jo med Turčijo in Črno goro postaja od dne do dne bolj napeto, tako da v političnih krogih presojajo položaj kot skrajno težaven in resen. Avstrijska in italijanska vlada bosta že v prihodnjih dneh, morda že danes na carigrajskem dvoru skupno intervenirali, ter turško vlado še enkrat zelo resno posvarili, da naj ukrene vse, da prepreči grozečo vojno s Črno goro. Ta intervencija vzbuja v vseh političnih krogih pravo senzacijo, ter razkriva kako skrajno resen je položaj na Balkanu. Carigrad, 23. junija. V turškem vojnem ministrstvu so se vršile včeraj dolgotrajne vojne konference. Albanskemu poveljniku Torgutpaši je došlo povelje, da naj nemudoma stori najenergičnejše korake proti Malisorom, ki se ne marajo udati. Ker Crna gora očividno podpira vstajo, bodo turški vojaki primorani prekoračiti Crnogorsko mejo, na kar pa se bo Črnogora kod en mož dvignila proti Turčiji in bi bila vojna neizogibna. Carigrad, 23. junija. Turški listi vehementno napadajo Črno goro. List »Sabbaeh« poroča pritajeno jezo, da je rok za oddajo Malisorov potekel iu da je bil ta rok za 5 dni podaljšan. Kmečka vstaja na Ruskem. Berolin, 23. junija. Nemški listi poročajo, da so se vzdignili v Pav* lovsku kmetje proti ruskim oblastem. Vnel se je hud boj s policijo, v katerem je bilo mnogo kmetov postreljenih. Kraljevsko kronanje na Angleškem. London, 23. junija. Povodom včerajšnjih kronanskih slavnosti so se dogodile po celem Angleškem različne nesreče. Neki ritmojster v kraljevem sprovodu je padel s konja in si razbil črepinjo. V Lyme Regis se je razpo-čil top, napravil mnogo škode in več ljudi celo smrtno nevarno ranil. —< V Barnstable se je podrl slavolok, ranil več ljudi in eno žensko ubil. Stavka angleški mornarjev. London, 23. junija. Stavka na angleških pomorskih progah je popolnoma končana, ker so se delavci in delodajalci poltotali. Redni promet se je zopet pričel. OOSPOtfantVO. I Heteoralosieno porotno. Vt»m. ul m*i*m Uši. Inim* vatel tlak 71H — Srefkanje državnih srock. Glavni dobitek državnih srečk v znesku 200.000 K je zadela srečka številka 216.577, 50.000 K pa številka 101.900. — Razstava za pisarniško opravo in pisarniške potrebščine na Dunaja leta 1911. Avstrijska razstavna komisija naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi /veza avstrijskih trgovcev s pisalnimi stroji meseca novembra letos na Dunaju drugo razstavo za pisarniško opravo in pisarniške ]x>trebščine. Natančnejša pojasnila daje prospekt, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Poslano ) Govorice, ki se trosijo po Trnovem v Ljubljani čez mene, da sem jaz od hiše do hiše agitira! proti trnovskemu g. župniku in za volitve, izjavljam, da nisem storil ne enega koraka. Ker mi lahko na službi Škoduje, sem primoran proti vsakemu, ki me bo še obrekoval, sodnijsko postopati. 2221 Franc Grobelnik, _ užitninski nadpaznik. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. Poslano. Vclecenjeni gospod Ingenieur Hugo Uhlif Ljubljana Besljeva cesta št. 26. Izročil sem Varu rudosledno delo, «vršeno od strokovnjaka, v dopolnitev. Viste mi pa le tega izvršili v popolno '.adovoljnost, temveč s kontrolo in popravo popolnoma napačne izvršbe rudarskega dela od strani dotičnega •nženirja ste me obvarovali tako znatne Škode, in mogočih neprijetnosti, da se *utim dolžnega, Vam za Vase vestno ielo javno izreči zahvalo ter Vas kot Slovana priporočam svojim rojakom. Z odličnim spoštovanjem »05 A. S u sni k 1. r. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslerašek. Črtita eene v Budimpešti. Dne 22. junija 1911. Termin. "»šeotca za oktober 1911. . Z! za oktober 1911 . . . Voraza za ju I i 1911 . . . koruza za avgust 1911 . . koruza za maj 1912 . . . TK'es za oktober 1911 . . Eftktlv. za 50 kg 12 05 za 50 kg 9 40 za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg /Oh 7- 4.3 8- 22 Umrli so v Ljubljani: Dne 20. junija: Anion Gregorič, urednikov sin, 17 mesecev, Streliška i lica 15. Dne 21. junija: Ana Poljanžek, ne&tna ubofra. t>k let. Japljeva ulica 5. — Alojzija Hrovat. postrežuica. 14 let. Sv. Florijana ulica :><>. — Bli-labeta Koinpare, hči blokadnega sIh-re, 8 mesecev, Cesta na Budolfovo teleznieo i*. - Marijana Setnicar, za-tebnifa. 74 let. Klade/na ulica 14. Dne 22. junija: Ivana Lavrič, Mietreiniea, 60 let, Cojsova cesta 9. Ivan Čebuli, bivši te*ai\ 83 let. ^ade<-kc.sra <-^a 11. — Teodor iSajo-?ie, sin čevljarskega mojstra, ti me-leeev, Kri/evniška ulica 2. — Ivan Pitako, sodni oficijant, let. Hra-ieekega vas H4. Dne 23. junija: Matevž Marinie, 'jivši železniški delavec, 57 let. Ra-ieeke^ra cesta 11. V deželni bolnici: Dne lb. junija: Alojzija Klain-*Mer. potentni kova hči, 4 dni. Dne 17. junija: Peter Dimnik, ooljski delavec. 38 let. — Marija Zor-*»ian, postatnikova žena, 52 let. — Matija Bnrtelme, pose^nik. :>7 let. Dne 10. junija: Jernej Rogelj, "»rofijak, T)2 let. Dne 20. junija: Ivana Okom, po^estmkova žena, 2:5 let 22 12. pop. 7 ! 9-zv. : " 23.! 7. zj. 740-4 ! 739 9; 730 8! 23* 172 124 Nebo si. jvzh. del oblač. si. vzhod., jasno si. jvzh. i soparno Siednja včerajšnja temperatura 18*0*. norm. IS 5\ Padavina v 24 urah 0*0 mm. Zahvala. Ob bridki izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, brata in strica, gospoda 3vana Ji ep. Slobodnika sem sprejela toliko odkritosrčnih izrazov sočutja in tolažbe, da mi ni mogoče se vsem ustmeno zahvaliti. Tem potoni se iskreno zahvaljujemo preč. duhovščini, rodbini g. dr. Tavčarjevi, Obrt. pomož. društvu, gostiiničarski zadrugi, ter sploh vsem darovalcem vencev, kakor tudi spremljevalcem predragega rajnika k zadnjemu počitku- 2206* V Ljubljani, 22. junija 1911. Ana Slobodnik. Gostilna „Hotel pri pošti'1 v Kraniaki 9*ri se prostovoljno proda vsled smrti in preselitve pod ugodnimi pogoji. Plačuje se lahko več let. Ima več sob za tujce. Cena 32.000 K, ki pa se še lahko zniža. Nastopi se lahko 1. julija 1911. 2217 Lovrenc Pristave, posestnik. Imeli 1910; grmi prii miiiiiiiigr Motor 4 IIP tvrdke Fucli, še skoro nov, se zaradi nabave večjega motorja .*. po zelo nizki ceni proda. Ogleda se ga lahko in izve vse pobližje v hotelu „UNION" električna centrala na dvor. Ljubljana. 222? £jubijana, JColezijske ul. 16 1542 izvršuje za razne prilike. ' r Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. Prodaja cvetlice, razne- Naročila na deielo hitro in vestno. pri dolenjskem kolodvoru 2197 se odda. St. 19188. 2183 Na dan obletnice poroke Njene c in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je pri mestnem magistratu 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor vlagati je tuuradno do 10. julija 1911 Mestni agistrat ljubljanski, dne 10. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. Pristen dober brinjevec se dobi pri 4220 LSEBEHIKP »SpolfoM. parkhotel Tivoli Vsak dan ^koncerta Slovenske filharmonije. ZiUtiek ib 4. pop. in 7. »eter. — Vstop prost. Se priporoča 2220 I. Kenda, hotelir. kompletni letniki 1902. 1903. 1904. 1905, 1906. 1907 1908. 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo po izredno znižani ceni vsak letnik po 4 krone. Izdajateljstvo in založništvo „Ljubljanskega Zvona'1. Naznanilo, Iz konkurznega sklada trgovca Luka Brusa v Spodnji Idriji se bode na licu mesta v ponedeljek, dne 3. julija 1911 prodalo skupaj Se ostalo blip. cenjeno na K 167913. Kupec mora blago takoj plačati in prevzeti. — Natančneje se poizve pri upravitelju sklada 2216 Josipu Šepetavcu, trgovcu v Idriji. gostilna Dražil Rimska cesta 11. Priznano dobra vina. — Dvojno mar« čno pivo. — Gorka in mrzla jedila. — Prostor za balinanje. — časopisi na razpolago. 2074 želi premeriti službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je poslati pod „Koncipijent" na uprav- niŠtvo »SI. Naroda«. 2207 C0GNAC! STAR, pristen destilat dalmatinskega v» h najboljše sredstvo za slabome in rekonvalesentne. Dobi se edino pri tvrdki: 1066 BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana. reklame Veliko izbire cene 3E 3E3E Več črkostavcev sprejme „Jlaro8na tiskarna" v £jubljani. DE 3 Robert Smielovvski arhitekt In mestni stavbni mojster stavbna pisarna, Rimska cesta 2 m se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, :: katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. :: Delniška glavnica K 6,O00.000. 837 Rezervni fond okoli K 300.000. JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI Selenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne poste). Kupuje in prodajaš vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-i-itete, delnice, srečke itd. — Valute in de-Predujmi na vrednostne papirje in vize. blago ležeče v javnih skladiščih. — Promese k vsem žrebanjem. si Vloge na knjižice od dneva vložitve u Dar -* % % ~W od dneve dvige, rentni davek plačuje banka tvojega. — Na tekoči in žiro račun po • Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi. dogovoru. Menjalnica« Centrala v Trstu. is Eskomptujei menice, devize in fakture, — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours- krediti. — Borzna naročila. — Inkaso. h Filijalka v Opatiji. lajtejej Uafc »Narode« Hifcaratsi 4 39 68 21^091 UFA AY