NOVICE LETO II. - št. 51 V KOČEVJU, DNE 14. DECEMBRA 1957 * OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE »KLJUČAVNIČARSTVO« Vsestransko delo sindikatov Smo ravno v času, ko sindikalna vodstva dajejo obračun svojega enoletnega dela na občnih zborih sindikalnih podružnic. Pred kratkim je imela občni zbor tudi sindikalna podružnica podjetja »Ključavničarstvo«. Iz obširnega poročila upravnega odbora je razvidno, da so bili doseženi lepi uspehi. Razne pomanjkljivosti, ki so delno tudi objektivnega značaja, pa so povzročile, da uspehi niso bili še boljši. Važna nalaga UO v preteklem letu je bila organizacijska utrditev in uveljavljanje pri članih ter udejstvovanje na vseh področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja. V sindikatu so včlanjeni vsi v podjetju zaposleni delavci in uslužbenci. Pomemben dogodek za sindikat podjetja v tem letu je bil 1. maj — ko so razvili sindikalni prapor. Značilno za sindikalno organizacijo je tudi skladno delo z upravo podjetja, organi samoupravljanja in ostalimi organizacijami v 'pod- r9Lai tcoMtenial NALOGE OBČINSKIH ZBOROV PROIZVAJALCEV Na zadnjih volitvah občinskih ljudskih odborov smo prvič izvolili občinske zbore prozvajalcev. Brez dvoma je, da so v teh zborih izkušeni odborniki, ki so že delali v organih družbenega upravljanja, toda oblika teh zborov v naših občinah je nova, zato lahko pričakujemo, da bo delo teh zborov kdaj šepalo in da od-komiki ne bodo vselej našli prave vsebine dela. Da bi se od delu zborov proizvajalcev seznanili vsi odborniki in tudi volivci, bomo na kratko navedli, katere so glavne naloge teh zborov v industrijskih občinah in kakšne so naloge v pretežno kmetijskih občinah. Povsod mora občinski zbor proizvajalcev obravnavati gospodarske probleme. V občinah, kjer je precej inudstrije, bi bile glavne naloge naslednje: Poleg proizvodnih problemov v podjetjih skrbi zbor za pravilno izvajanje plačne politike ter za urejevanje delovnih odnosov v podjetju samem ter za pravilni odnos med podjetji in skupnostjo. Med gospodarskimi organizacijami nastajajo vedno večja nesorazmerja pri delitvi dohodkov, temu pa je največkrat vzrok premajhen stile podjetij z občino. Prihodnje leto se bodo z novim zakonom o delitvi dohodkov gospodarskih organizacij odnosi v podjetjih še bolj sprostili. Delitev dohodka znotraj podjetij * bo prepuščena njim samim. Kakšna bo ta delitev, bo predvsem odvisno od zavestnih sil v podjetju, id bodo vplivale na to, da bo ta delitev v skladu s splošnimi načeli in interesi naše družbe. Na te sile v podjetjih pa bo moral v prvi vrsti vplivati občinski zbor proizvajalcev. Zbore bo moralo zanimati, kaj in kako delajo organi delavskega upravljanja in se se-znanjati z njihovim delom, tako, (_'a bo potrjevanje zaključnih računov samo še formalnost. Zelo vazn0 bo( da bodo zbori vabili 113 svoje seje tudi predsednike upravnih odborov in delavskih svetov in z njimi skupaj analizirati stanje podjetja. Še posebej pa bodo odgovorne naloge občinskih zborov proizvajalcev v pretežno kmetijskih občinah. Skrbeti bodo morali za povečanje kmetijske proizvodnje, Ugotoviti bodo morali, kje in Ito-uko je še neizkoriščene obdelovalne zemlje in kako se kmetij-slte površine izkoriščajo. Naloge zbora bodo, sproti ugotavljati, kako se izpolnjuje zakon o racionalnem izkoriščanju ltmetij-r**11 površin v praksi. Predvsem g? b° naloga zbora, da bo prepri-razlagal in pomagal kme-duh, m vskladiti obdelovanje v tega zakona. zh tesnejše stike pa bo moral zadr, VzP°staviti s kmetijskimi sivi in kmetijskimi pose- a °nčina mora vedeti, kako itn n',?"1 razvija kmetijstvo, ka-.,k!!I,Uic in kako se razvijajo socialistični odnosi na vasi. jetju, ki upoštevajo predloge in sklepe sindikalnega vodstva, jih nato skupno rešujejo im izvajajo. Vsak pomembnejši (praznik ali dogodek je podjetju na ustrezen način praznovalo, in isicer: 29. november, Novoletno jelko, Dan žena, 1. maj, Dan mladosti, Dan borca itd. Ob prazniku dela pa so podelili podpore zdravstveno in socialno šibkim tovarišem. Člani sindikata, Iti so v organih družbenega upravljanja, poročajo o delu iteh organov na sestankih v podjetju. Sindikalna organizacija je pripravila vse potrebno, da so volitve v delavski svet in občinske volitve lepo uspele. Tudi na kultumo-prosvetnem področju so bili doseženi lepi uspehi. Dramska sekcija je ena najboljših in dela v okviru DPD »Svoboda«. Sindikalna knjižnica, ki ima 366 knjig, je letos dobila svoje pravo-mesto. V zimskem času je bil splošno izobraževalni tečaj za žene delavke, ki je trajal tri mesece. Tovarišice, ki so tečaj uspešno končale, so bile nagrajene tako, da so za- nje organizirali še krajši gospodinjski 'tečaj, ki sta ga večinoma finansirala podjetje in sindikat, delno pa same tečajnice. 14-dnevni bolničarski tečaj sta obiskovali 2 tovarišici in sta se usposobili, da lahko nudita prvo Cena 10 din 10 ČLANOV V SVETIH OBČINE DOBREPOLJE Na zadnji skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Dobrepolje so izvolili nove občinske svete, ki jih je deset. V svetih sodeluje skupno 70 občanov, med katerimi so tudi žene in mladi ljudje. Z izvolitvijo žena v Svete je bila vsaj delno popravljena napaka ob zadnjih volitvah, ko ni bila za odbornika v občinski ljudski odbor izvoljena niti ena žena. Na tej seji je bil v celoti in so- Se nadaljuje na 2. strani glasno sprejet statut občine. Več možnosti za uveljavljanje žena V začetku tega tedna je bila v bi jih dvigati na odgovornejša me-Ljubljani seja Okrajnega odbora sta. Socialistične zveze Ljubljana. Na A, .. o-nvnrili tudi n tem da , tej seji so razpravljali in obravna- ^ovitev (ja žene nočejo javno Izdelovanje obodi zahteva precej znanja in spretnosti. Foto L. Čampa vati probleme uveljavljanja žensk v javnem življenju. Socialistična zveza je skupno z občinskimi odbori premalo storila za razbremenitev žena, zato se tudi njihovo število v političnih, oblastvenih in organih družbenega upravljanja le polagoma dviga. Začeti bomo morali z odpravljanjem nasprotij, ki se porajajo med dolžnostmi žene-matere in gospodinje in njenimi nalogami v današnji družbi. Vse prečesto se je dogajalo, da smo prezrli požrtvovalno delo žena. Zato se nam ni zdelo potrebno, da delati, ne drži. žene so večkrat prisiljene ostajati doma, ker so preveliki stroški za pošiljanje otrok v javne ustanove — če so sploh na razpolago. Ko so govoriti o teh stvareh, so ugotoviti, da bi bilo nujno potrebno ustanoviti šolske vrtce, sicer se bo zgodilo, da bodo tudi žene, ki sedaj aktivno sodelujejo v (lružbe-nei i delu, morale ostati doma. Vse to naj bo naloga Socialistične zveze in občin, ki naj začnejo čimprej s konkretnimi ukrepi. Dr. FERDO KOZAK podpredsednik Ljudske skupščine LRS umrl SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LAŠČE V Laščah so izvolili komisije V torek 3. decembra je bila v Pred sprejemom statuta je ge potrebe, malokdo pa ve, da Velikih Laščah II. redna seja obeh predsednik občinskega zbora tova- dav čni zavezanci dolgujejo okoli 6 zborov novoizvoljenega Občinskega riš Vladimir Prezelj spregovoril ne-ljudskega odbora Lašče. Sprejeli kaj besed o vlcigi in pomenu ljud-so statut občine Lašče, izvolili ko- skih odbornikov. Poudaril je, da se misije in svete občinskega odbora morajo odborniki zanimati za delo in občinskega zbora ter zbora pro- upravnih organov in jim pomagati izvajalcev. Razpravljali so tudi o pri delu po vaseh. Dostikrat se sU-kmetijsko nadaljevalnih šolah, tak- šijo pripombe, zakaj občina ne da-si za pse in o drugem. je sredstev za komunalne in dru- PO SVETU Neuspela poskusna izstrelitev prvega ameriškega satelita je vzbudila po vsem svetu mnogo komentarjev, doma pri naval z angleškimi .politiki vprašanje evropskega sodelovanja. Položaj Špancev na njihovih za-Amerikancih hodno-afriških posestih se iz dneva v dan slabša, odkar so se jim uprla domača plemena, ki jih podpirajo plemenski rojaki iz sosedne- milijonov občini Lašče. Potrebno je tudi, da imajo odborniki čim več neposrednega stika z volivci, ki so jih izvolili. C dbemiki so nato z manjšimi dopolnitvami sprejeli statut občine, katerga so vsi odborniki že prej dobili na vpogled in ga tudi preštudirali. Nato so odborniki izvolili občinske komisije. V komisijo za volitve in imenovanja so bili izvoljeni: Petelin Janez iz Gradeža, Adamič Janez iz Ortneka, Krašovec Ivan iz Podstrmeca, Rigler Janez izBra-proč in Puh Angela iz Roba. Občinsko komisijo za prošnje in pritožbe pa sestavljajo: Tomšič Alojz iz Adamovega, Podlogar Franc iz Vel. Ločnika in Kaplan Janez iz Malega Osolnika. Oba zbora občine pa imata še Spet je prenehalo utripati srce še enemu velikemu sinu slovenske matere, pisatelju in političnemu delavcu, podpredsedniku Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dr. Ferdu Kozaku. Dr. Ferdo Kozak je umrl v nedeljo 8. decembra po krajši bolezni, star 63 let. Pokojnik se je rodil v Ljubljani leta 1894. Že v zgodnji mladosti se je začel udejstvovati kot pisatelj in kot publicist. Kmalu se je pridružil naprednemu delu slovenske inteligence, ki je v mračnjaški dobi stare Jugoslavije skušala najti pot x nov, socialno in politično pravičnejše urejen svet. Napisal je vrsto literarnih, kritičnih in drugih del. Ustvarjal je tudi dramska dela. Ferdo Kozak je bil tudi urednik neodvisne slovenske revije »Sodobnost« (od leta 1933 do 1941), dokler je izhajala. Revija je bila tisti čas glasnik slovenskih revolucionarnih tendenc. Pri tej reviji so sodelovali med drugimi tudi Ed- vard Kardelj, Boris Kidrič in Boris Ziherl. Po razsulu Jugoslavije se je Ferdo Kozak takoj v začetku priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Bil je tudi med udeleženci zgodovinskega ustanovnega sestanka OF 27. aprila 1941. Med okupacijo so ga Italijani pregnali v konfinacijo, po zlomu fašizma pa je v Bariju postal član jugoslovanske misije. Med Slovenci je vodil kulturno delo in se še pred koncem vojne vrnil na osvobojeno ozemlje. V prvi slovenski vladi je vodil ministrstvo za prosveto, 1 časne je je bil predsednik, nato podpredsednik Ljudske skupščine LRS. Za vse naše književno in politično življenje pomeni nenadna smrt dr. Ferda Kozaka veliko vrzel. Vedno nam bo ostal v spominu kot velik mož — književnik in politik. Na Brionih je bil deveti plenum ZKJ ga Maroka, išpanija je v te (kraje svoje komisije. Tako so bili v ko- 7. decembra je bil na Brionih deveti plenum Centralnega komi- V drugem delu plenuma je tov. Edvard Kardelj podal poročilo de- pa veliko slabe volje in vrsto zahtev, da se poostri državna kontrola nad znanstvenim delom za razpolago večja sredstva, tisk pa poslala močne pomorske eskadre in misije občinskega zbora izvoljeni: teja Zveze komunistov Jugoslavije, legaoje CK ZKJ, ki se je v Moje celo zahteval, da se spremeni tako pokazala svoje pravo lice. Vsa mandatno imunitetna komisija: Najprej je bila svečana seja Cen- skvi udeležila, nroslav način šolanja in je postavljal za pretekla leta si je namreč general Purkait Franc iz Osredka, Praznik itrailnega komiteja, -ki je bila po- zgled sovjetsko šolstvo, kjer dajejo Franco prizadeval, da bi pridobi! Frane iz Podsmreke in Petelin svečema dvajseti obletnici, odkar poseben poudarek matematiki, fi- med arabskimi ljudstvi sloves nji- R+afn° ziik in kemiji. Uradno ameriško poročilo pravi, da poizkus ni uspel zaradi mehanične napake v pogonskem mehanizmu rakete, ki naj bi ponesla umetno telo v vesoljstvo. V Parizu je začela z delom konferenca Atlantske zveze, ki so se hovega velikega zaščitnika na tuj račun. Ko so pa sedaj ogroženi njegovi interesi se je pokazal v pravi luči. Indonezijska vlada je v sporu z Nizozemsko podredila državni kontroli vse plantaže nizozemskih lastnikov, ki v tej državi gospodarijo je udeležili predsedniki vlad držav nac; tremi četrtinami vseh plantaž- Stame iz Dolščakov. Komisija za gospodarstvo sestavljajo: Pečnik Maks iz Rašice, Bavdek Anton ilz Se nadaljuje na 2. strani je tov. Tito postal sekretar komunistične partije Jugoslavije. Tov. Aleksander Rahkovič je imel ob tej priliki daljši govor. skvi udeležila proslave 40. obletnice oktobrske socialistične revolucije. Plenum je med drugim ugotovil, da je dosledno uveljavljanje načelne politike ZKJ rodilo pozitivne sadove pri nas in v svetu. OBČINSKA KONFERENCA LMS ZA KOČEVSKO OBČINO Mladinska organizacija - zavestna politična sila članic. Ker se je stara politika Atlantskega pakta preživela in zašla v slepo ulico, je naloga konference, da zastavi novo politiko Zahoda. nih površin. Indonezijci so izjavili, da bodo zemljo vrnili lastnikom,-ko bo Nizozemska vrnila Indoneziji Zahodni Irian. PAVEL VESEL NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA KOMITEJA LMS Po dveh zaporednih uspehih So- V prihodnjih dneh bo zahodno-nemšlti Zvezni zbor razpravljal o vjeitov pri izstrelitvi umetnega sa- naših terjatvah do nemške države V organizacijo LMS kočevske občine je v 30 osnovnih organizacijah (19 na vasi, 8 v podjetjih, 1 na ustanovi, 1 pri vajencih in 1 na gimnaziji) vključenih 950 mladink in mladincev. Mladina se je malsov-no udeležila vseh proslav in akcij. nekaj primerov: organizacija v podjetjih je dolžna, da se zanima za vsakega novega mladinca, ki je vstopil na delo, kako je zadovoljen z delom. Pozanimati se mora, če ima stanovanje in ga poučiti o odnosih v podjetju, tako, da mladinec V sdboto 7. decemrba je bila Kočevju občinska konferenca Ljudske mladine Slovenije za kočevsko telita nočejo Amerikanci ničesar v zvezi s socialnim zavarovanjem občino. Poleg delegatov in pred- posebno še za Dan mladosti, vse ne bo osamljen, ampak bo čutil, da več čuti o razoroževanju in o spo- in prejemki naših ujatnikov in dr- (stavnikov organizacij se je konfe- premak> pa je organizacija storila tu dela mladinska organizacija, ki razumih in so se z vso silo užalje- žavljanov, ki so bil med vojno od- renče udeležil tudi sekretar Okraj- za ustanovitev in delo klubov mla- skrbi tudi zanj. Kadar se mlademu nega narodnega ponosa vrgli v peljani v Nemčijo na prisilno de- nega komiteja LMS Ljubljana to- ^ zadružnikov in klubov mladih človeku -godi krivica, je zopet or- tekmo, da v raketni tehniki dohi- lo. Politični opazovalci menijo, da variš Viktor Polak. O dosedanjem proizvajalcev. Občinski komite je ganizacija dc’žna, da kot zavestna tijo Sovjetsko zvezo. V tem smislu bo kljlub prekinjenim diplomatskim delu občinskega komiteja sta poro- nU(gi premalo -pomoči organizaci- politična sila -vstopi in izrazi svoje je zunanji minister ZDA Dulles zo- cdnolsom Zvezni zbor odobril spo- čala predsednik občinskega komite- jam na vasj, zahteve. pet zastavil svojo zunanjo politiko, razum o teh terjatvah, ki je -bil ja Julij Plut in sekretar Marjan y djskuslji so dejegati poročali Na vasi, kjer je manj organiza-ki jo je svoje dni že sam označil sklenjen že marca meseca. Lukežič. kakšne težave ima mladima pri cij in društev, v katerih bi mladi- kot »politiko do roba vojne«. Zato zadnje dni po doseženem sporazumu z Angleži glede vzpostavljanja velikih vzletišč za rakete srednjega dosega v Angliji ponujajo Amerikanci tudi drugim deželam . Atlantske zveze raketno orožje. Te sc-!a Občinskega zbora rakete so dvojne vrste: ene služijo prozvajalcev ObLO protiletalski obrambi, druge pa spadajo pod taktično- orožje. Važno je, da imajo te rakete tako imenovano atomsko glavo z atomskim razstrelivom. Konferenca v Parizu naj bi rešila vprašanje, kdo bo čuval te atomske glave. Ameriško ponudbo so- doslej sprejeli Belgijci, Seja obeh zborov občine Sodražice svojem delu. V Kužlju zavira de- na že delala, pa ima mladinska lo mladinske organizacije tamkajš- organizacija še večje odgovornosti. nji učitelj. Kakor je poročala delegatka, je učitelj obdržal mladinski radio in izjavil, naj si mladina 'dobi prostore v hlevu. V Kočevski Dne 6. dec. je bila II. skupna bami v celoti sprejet. Nato so iz- in Zbora volili odborniške komisije mandat' ... . Sodražica, no-imunitetno komisijo, komisijo za Reki ie delo organizacije ze o raz-Udeležba je bila polnoštevilna. Se- gospodarstvo in komisijo za pred- ‘UJUKl ji obeh zborov sta bili najprej lo- piše. Po polurnem odmoru so posa-čeni, nato je pa sledila skupna se- mezme komisije izdelale predloge, moči od ostalih političnih organizacij. Delegati iz .podjetij pa so Ob koncu konference so delegati izvolili nov občinski komite, v katerem so: Vesel Pavel, Pantar Slavica, Andoljšek Doroteja, Drobnič Nada, Miše Konrad, Škerl Franc, vsi iz -Kočevja, Škulj Danilo iz Predgrada, Hegler Otmar iz Fare, Bauer Dragica in Vesel ja. Na seji Zbora prozvajalcev, pri ki so bili sprejeti. Sprejet je bil Poročati, da aktivi pri njih niso de- iz K^ev ja Pavlič Slavko j EBf bilode; ljati o spremembi statuta ObLO. jalcev tov. Fajdiga je objasnil si- Pcsefbmo pomembni pa sta bili £ dtiti" je "'dejavnost^Sveta^za ObLa^Xe^^^ora^! ^ OK druge. kmetijstvo, gozdarstvo in obrt ta- Francelj Ivan je pojasnil odborih- LMS Kočevje tovariša Goloba. Poko, da sta sedaj dva sveta namesto kom rebalans ObLO Sodražica in vsod, kjer živi in dela mladina, je ^ im «,1««. „„ T-oSu notnk-T)rfl.prfl. K-nrpiet ie bil nctrebno in nujno, da obstoji tudi Dragica. Merhar Ivan, Ilc Janez in Hegler Jože iz Kočevja. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Plut Julij, Vojska Francka, in Žnidaršič Cvetka, za delegate za okrajno konferenco pa: -Škerl Franc, Drobnič Nada, Rus Ludvik, Knavs Jože in Bauer Zahodnonemški zunanji minister enega to sicer Svet za gospodar-vom Brentano je obiskal London, stvo in Svet za kmetijstvo in go-kjer je razpravljal o nemškem pri- zdarsitvo. Skupaj ima občina So-spevku za vzdrževanje angleških dražiea 12 svetov, čet na nemškem ozemlju in obrav- Statut občine je bil s spremem- Loški potck-Draga. Sprejet je bil odlok o zatiranju ameriškega kaparja ter odlok o zatiranju goveje tuberkuloze. I. potrebno in nujno, da o-bstoji mladinska organizacija. Mladinska Po konferenci se. je sestal novc-organizacija je politična organiza- izvoljeni občinski komite in izvolil cija, k! se mora vselej in povsod za predsednika Pavla Vesela, za boriti za mladega človeka. Samo sekretarja pa Ivana Mrharja. , . ZiMcmiep&CUičai kammtat -...... ŠE EN DOKAZ! Med deželami, ki so bridko občutile vso težo japonske okupacije, je bila tudi Indonezija. Ob kapitulaciji japonskih čet je indonezijsko ljudstvo, opirajoč se na svojo osvobodilno armado, računalo s tem, da bo zaživelo svobodno in da ne bo več del nizozemskega kraljestva. S pomočjo zaveznikov pa so se na tem največjem otočju sveta izkrcale nizozemske čete v želji, da podaljšajo kolonialno oblast v Indoneziji. Začela so se dolgotrajna pogajanja med obema deželama, ki so se končala tako, da se je Indonezija oklicala za neodvisno republiko. V deželi pa so tudi po tem sporazumu ostala številna nizozemska podjetja pod nizozemsko upravo, močne nizozemske banke pa so imele velik vpliv na gibanje indonezijskega gospodarstva. Čeprav je Nizozemska majhna dežela, se že vsa leta odločno bori, da bi obdržala močne gospodarske položaje v Indoneziji. Prav zaradi tega tej deželi ni bilo po volji, da bi se notranje življenje Indonezije uredilo in da bi politične stranke ustvarile enotno fronto z glavnim ciljem, povezati v političnem pogledu raz-sežna otočja nove države v močno skupnost in zavarovati deželo pred tujim vmešavanjem. Med Indonezijo in Nizozemsko pa je ostal neporavnan spor okrog zahodnega dela Iriana (to je zahodni del velikega otoka Nove Gvineje). V zahodnem Irianu še vedno gospodarijo Nizozemci, čeprav je to del Indonezije. Nizozemsko podpirajo v tej njeni okupaciji dežele, ki so članice vojaškega pakta za jugovzhodno Azijo. V zadnjih dveh letih je Indonezija poskušala tudi pred Združenimi narodi rešiti ta spor v svojo korist, kar ji pa ni uspelo. Razprava o tem vprašanju je v Indoneziji ponovno okrepila sovražna čustva do Nizozemcev. Indonezija že leto dni preživlja burne notranje spore, ki jih spremljajo celo vojaški upori in vstaje. Vse to pa je plačano in organizirano od zunaj z željo, da se sedanja politika Indonezije spremeni in da se ta mlada država v celoti vključi v politiko blokov7. Vse vstaje in upori pa so doslej ostali brezuspešni in centralni vladi v Djakarti je uspelo, deželo ponovno pomiriti. Ko so v tujini uvideli, da sedanje vodstvo uživa med ljudstvom Indonezije zelo velik osebni ugled, so pripravili atentat na predsednika indonezijske republike. Ob tej priliki je bilo preko 100 ljudi ranjenih. Posledica tega neuspelega atentata pa je bil val protinizozemskih demonstracij, ki je končal s tem, da so demonstranti zasedli poslopja nizozemskih bank in prevzeli upravo posameznih nizozemskih podjetij. Pod grožnjo novih nemirov in izpadov proti Nizozemcem, je vlada prevzela upravo nad vsemi nizozemskimi podjetji v deželi in omogočila okrog 50.000 Nizozemcem, da so se začeli izseljevati iz dežele. Zadnji dogodki v Indoneziji kažejo na to, da se tudi v tem delu sveta po osvoboditvi Indije in Burme, Severnega Vietnama in Malaje ter Kambodže proces razpadanja kolonialnih svetov nadaljuje in da ga ni več mogoče preprečiti. ČLANI SVETOV PRI KOČEVSKI OBČINI Hlodovino najprej domači industriji V zadnji številki smo objavili imena članov in komisij pri občinskem ljudskem odboru Kočevje Sedaj pa objavljamo imena članov in svete pri ObLO. V svet za družbeni plan in finance so bili izvaljeni naslednji: Nagode Ignac iz Kočevja za predsednika, za člane pa Švajger Jože in Bergar Slavko iz Kočevja, Opa-čič Milan iz Banja loke, Švigelj Lado in Šenčur Polonca iz Kočevja, Koprivec Peter iz Predigrada, Košir Sonja iz Kočevja in Kovač Prane. V svet za splošno upravo: Pezdirc Janko iz Kočevja za predsednika, za člane Potočar Jože iz Stare cerkve, Okrajšek Ivan iz I=kr be, Poljanšek Stanc, Vojska Francka, Zamuda Franc in Žnidaršič Jože, vsi iz Kočevja. V svet za gospodarstvo: Korelc Franc iz Kočevja za predsednika, za člane pa žagar Jože, Draškovič Zora, Južnič Mirko, štimac Drago, inž. Zorc Anton iz Kočevja, Lavrič Jože, Golob Franc iz Kočevske Reke, Vesel Pavle, Kamičnik Nace iz Kočevja, Virant Franc iz Cviš-larjev, štamfelj Matija iz Banja leke in Košir Jože iz Kočevja. V svet za kmetijstvo in gozdarstvo: Planinc Julij iz Kočevja za pred- sednika, za člane pa inž. Blžal Mira iz Kočevja, štimac Drago iz Osilnice, Švajger Jože iz Kočevske Reke, Mikulič Karel, inž. šaubah Zdravko in Troha Lado iz Kočevja. V svet za komunalne zadeve: Cuk Tone iz Kočevja za predsednika, za člane pa Rade I. iz Pred-grada, Rojc Julka, Pahulja Franc, Gril Drago, Bambič Cirila, Pirman Jože, Vidmar in Šeško Gizela, vsi iz Kočevja. V svet za stanovanjske zadeve: Vidmar Feliks iz Kočevja za predsednika, za člane pa Zajc Vinko, Debeljak Pepca iz Kočevja, Gabrič Stane iz Borovca, Šalamon Ivan iz Cvišiarjev, Ooersta’ Jože, Zajc Pepca in Grm Marija iz Kočevja ter Mchar Rudi iz Stare cerkve. V svet za delo: Jenko Rajko iz Kočevja za predsednika, za člane pa Ban bol Anton iz Kočevske Reke. Hude Vinko, Mikulič Marija, Novak Justina, Lorbar Boža, Le-nasi Gusti, Štefančič Miha iz Kočevja in Torkar Leopold iz Borovca. V svet za šolstvo: Repar Stane Vsestransko delo sindikatov Nadaljevanje s 1. strani pomoč. Dva mlajša člana DS sta obiskovala krajše seminarje, ki jih je finansiralo podjetje. Oto akciji krvodajalstva se je prijavilo 67 prostovoljcev, od katerih je dalo 58 delavcev in uslužbencev preko 30 litrov krvi, kar je lep prispevek. Tudi športno udejstvovanje je bilo uspešno. Nogometno moštvo je imelo 4 srečanja, prav tako odboj -kaškd moštvo, šahovska sekcija je v zadnjih dveh leth zelo dvignilo, tako da so kos uspešno izvršiti vsako nalogo. Sindikat, vodstvo podjetja in organi samoupravljanja bodo morali -posvetiti več pozornosti higien-sko-tehmični zaščiti dela. Prepogosto obolevanje in odsotnost zaradi bolniškega dopusta povzročajo podjetju nad milijon dinarjev škode. Pogoji dela in higienske prilike ter zaščitna sredstva so letos neprimerno zboljšati, vendar je od- Pri »Ključavničarstvu« so razvili sindikalni prapor imela dva turnirja in na obeh zavzela 2. mesto. Kegljaška sekcija je ustanovljena letos in dela najbolj živahno. Pomanjkljivost pri vlseh športnih in fizkulturnih sekcijah je le .ta, da bi bilo treba več načrtnega dela in boljša povezava z ustreznimi sekcijami in društvi v mestu in okolici. -Strelska družina »Jože Šeško« je dosegla lepe uspehe in ima precej članov, vendar so nekateri premalo aktivni. Velik uspeh in svojo koristno vlogo je v sicer kratkem času (1 letu) pokazala blagajna vzajemne pomoči, ki ima nad 460.000 dinarjev vlog in je nudila svojim članom-vlagateljem -preko en milijon dinarjev posojila z najugodnejšimi pogoji, dlani te blagajne so z malo izjemo vsi zaposleni delavci in uslužbenci. Strokovno znanje delavcev se je stot ek odsotnosti razmeroma velik. Veliko poškodb pri delu je v glavnem zaradi tega, ker se delavci ne drže predpisov in ne koristijo zaščitnih sredstev pri delu. Stari UO je opozoril, naj bi se nepravilnosti odpravile in dal nekaj predlogov za izboljšanje dela, predvsem v higiensko-tehnični zaščiti. Po priznanju staremu UO za uspešno delo, so bile volitve v novi UO. Potrjen je bil tudi stari UO blagajne vzajeme pomoči in izvoljeni so bili delegati za občinsko konferenco sindikata. Izvoljeno je bilo tudi tovariško sodišče, komi sija za Mete in dopuste, poverjenik Delavske enotnosti, poverjenik za ženska vprašanja. Razen tega je bil sprejet Statut sindikalnega prapora in izvoljen zastavonoša ter njegovi spremljevalci. M. Š. iz Kočevja, za predsednika, za člane pa Švigelj Dušanka in Kuzma Jože iz Kočevja, Poje Jurij iz Kuži ja, žagar Marija, Kotar Herman, Cimprič Zlata, Mikuš Biserka in Pintar Slavica vsi iz Kočevja. V svet za prosveto in kulturo: Mohar Rudi iz Kočevja za predsednika, za člane pa Žnidaršič Cvetka, Hren Magda, Golob Ludvik in Smolej Jože iz Kočevja, Rauh Mirko iz Laz pri Predgra-du, Hvastja Franc iz Kočevja, Kozina Stane iz Kočevske Reke, Novak Jože iz Stare cerkve, Šercer Tone iz Kočevja in Drnovšek Peter iz Rudmka-Kodcvje. V svet za zdravstvo: Bradač Pavla iz -Dolge vasi za predsednika, za člane pa Marolt Jože iz Kočevja, Križman Anton iz Moz-Ija, Figar Zora, Benčina Marija iz Kočevja, Grmovšek Anton iz Dolge vasi in Potočar Jože iz Stare cerkve. V svet za socialno varstvo: Nagode Ančka za predsednika, za člane pa Borovnica Fanika iz Koprivnika, žagar Jože iz Kočevja, Lavriča Jaka iz Kočevske Reke, Delač Ivan iz Jakšičev, Kovač Jože iz Osilnice, Sovre Anton iz Kočevja, Mesner Alojz iz Brezovice in Šenčur Polonca iz Kočevja. V svet za varstvo družine: Debeljak Pepca iz Kočevja za predsednika, za člane pa Česnik Rozalija in Ahlin Ciril iz Kočevja, Debeljak Anton iz Mlake, Križman Antc-n iz Mozlja, Gorše Nežka. Vodušek Oto, Lipovec Štefka in Sovre Anton iz Kočevja. X' svet za telesno vzgojo: Karničnk Nace iz Kočevja za predsednika, za člane Oražem Dušan, Klun Ivan, Smole Nada, Svete Albin, Debeljak Drago, vsi iz Kočevja, Volf Franc iz Fare, Planinc Lado iz Kočevja in Piber Danica iz Kočevske Reke. V svet za arbitražo: Plut Julij iz Kočevja za predsednika, za člana pa Orel Rudi iz Kočevja. Novoizvoljenim članom komisij in svetov pri občinskem ljudskem odboru Kočevje čestitamo! V petek 6. decembra- 1957 je bila na Poslovni zvezi za gozdarstvo in kmetijstvo v Kočevju konferenca, kateri so prisostvovali predstavniki vseh kmetijskih zadrug, predstavnika LIP Ribnica in »Smreke« Loški potok, kakor tudi inž. tov. Seliškar iz Strokovnega združenja gozdno gospodarskih organizacij- LRS, ter Franc Gorše iz OUG. Gsrednj predmet razprave je -bila trgovina z leSom. Po uvodnih -besedah predsednika Upravnega od-bora Poslovne zveze tov. Karla Miikiultiča je bila živahna diskusija. Na področju Poslovne zveze za gozdarstvo in kmetijstvo v Kočevju določa gozdno-gospodarski plan za posek v letu 1958 97.800 m:l bruto lesne mase. Od tega gre na iglavce 44.300 kuto. metrov in na listavce 53.500 kub. metrov. Neto lesna malsa je v višini 83.925 kub. metrov, povprečni odstotek odpadka iglavcev in listavcev skupaj 14 odst. Neto lesna masa iglavcev je 38.397 kub. metrov, listavcev pa 45.528 kuto. metrov. Na blagovno proizvodnjo tehničnega lesa iglavcev gre 28.857 kub. metrov in 12.600 kub. metrov listavcev, od česar odpade 8600 kub. metrov na hlode. Domača parada znaša 9540 kub. metrov iglavcev in 32.928 kub. metrov listavcev, od česar gre 32.573 kub. metrov na drva. Odkazovanje gozdnega drevja za posek je skoro v vseh logarskih okoliših v teku. Sečnja se je tudi že pričela. Domeniti so se naj bi kmetijske zadruge začele sklepati pogodbe z gozdnimi posestniki, da si tako zagotove količino in sorti-ment lesa. Prav tako naj začne sklepati pogodbe z zadrugami Poslovna zveza. Le-ta too sklenila tudi pogodbe z lesno industrijskimi in drugimi podjetji, za les, ki gre iz zadružnega sektorja v industrijo. Navzoči so bili mnenja, da je treba s hlodovino najprej oskrbeti domačo lesno industrijo, zlasti V Ribnici in Laščah imajo kmetijsko-gospodarske šole LIP Ribnica in »Smreka« v Loškem potoku. Od kmetov naj odkupujejo le kmetijske zadruge, od zadrug pa Poslovna zveza, ki naj ima proste roke pri prodaji lesa na trg za zadružni sektor svojega območja in poslovne odnose z lesno industrijskimi podjetji in drugimi odkupovale! gozdnih sorti-ment-ov. Iz diskusije je bilo razvidno, da je problematika trgovine z lesom precej zapletena. Pogosti so primeri. izigravanja veljavnih predpisov, kar zlasti velja za obmejni pas z LRH, pa tudi področje nekaterih zadrug v smeri proti Ljubljani. Med drugim je bilo domenjeno, da se gozdne sentimente odkupuje po orientacijskih cenah. Poslovna zveza, ki je gospodarsko združenje kmetijskih zadrug naj posluje po veljavnih pravilih, ki vežejo njo in zadruge in naj bo od trga spro-čšena. Skrbi naj za čim boljše in solidnejše poslovanje lesne trgovine, kmetijskim zadrugam pa naj vrača komisijske razlike v skladu z -višino doseženega prometa in dohodka, kakor je dogovorjeno. Kmetijske zadruge naj se zanimajo za potek odkazovanja in stanje sečnje. Spravilo lesa iz gozda naj bi se izvajalo pravočasno, da ne bo les izpostavljen raznim okvaram in škodljivcem. V diskusiji je med drugimi sodeloval tudi tov. inž. Seliškar, ki je pojasnil, da je registracija kmetijskih zadrug za trgovino z leSomr omejena in, da gredo posamezne zadruge v svojem poslovanju preko svoje registracije. Govoril je o potrebi -gozdno -gojitvenih ukrepov, o predvideni novi uredbi o delitvi dohodka, ki bo dajala precejšen poudarek komunam, o potrebah enotne ureditve trga in cen za vso državo in podobno. Prav tako je opozoril, da se premalo zavedamo pomena gozdno gospodarske službe in, da se preveč poudarja trgovina. Iz razprave sledi, da je bila ta konferenca zelo potrebna in je prav gotovo dala svoj prispevek za boljše, jasnejše in solidnejše poslovanje zadrug in Poslovne zveze. ★ Danes pa nekaj besed o kmetij-sko-gespodarskih -šolah. .Zaenkrat delujeta samo dive — v Ribnici, ki je začela z delom v prvi polovici novembra in ima 18 učencev ter v Velikih Laščah, ki je začela s poukom v drugi polovici novembra in ima 26 učencev in učenk., šolo so nameravali ustanoviti tudi v Dobrepolju. Na prvi sestanek je prišlo 15, na drugi pa 9 mladih ljudi. Zaradi premajhne udeležbe šola ne more začeti z delom, čudimo se, da je med mladino v Dobrepolju tako majhno zanimanje za -to koristno šolo. Pouk je brezplačen. Mladinci -v Dobrepolju! še je čas, da se vpišete! Kakor smo zvedeli, nameravajo ustanoviti kmetijsko-gospodarske šole tudi v Robu, v Strugah, v Sodražici in na Hribu v Loškem potoku. Pouk v Ribnici in Laščah lepo poteka, šolo obiskujejo fantje in dekleta dvakrat na -teden po štiri ure. Pouk zajema poleg splošnih perdmet-ov (zgodovina, zemljepis, zdravstvo itd.) tudi: zadružništvo, mehanizacijo, živinorejo, sadjarstvo, biologijo itd. Splošne predmete poučujejo učitelji in profesorji iz tamošnjih krajev, strokovne predmete pa člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov iz Kočevja. Kmetijsko-gospodarske šole bodo trajale pet mesecev v zimski sezoni s teoretičnim poukom, v letnem času pa bodo te šole nadaljevale s praktičnim poukom, ki se bo začel ob koncu marca, trajal pa bo do konca junija. Pouk bo vsakih 14 dni po tri do štiri ure. Učenci se bodo seznanili z delom s stroji, sadjarstvom, -uporabo zaščitnih sredstev itd. Šole so dvoletne. Finančna sredstva za obstoj teh šol so zasigura-na. šole v Ribnici in Laščah so prejele po 30.000 din, za šole v Robu, Dobrepolju in Strugah pa je predvidenih 30.000 din, za Sodra-predvidenih po 30.000 din, za Sodražico pa 20.000 din. BO HOTEL ORTNEK OŽIVEL? Problem ortneškega hotela se rešuje že vsa -povojna leta. Menjavali so se v njem lastniki in upravitelji, vsi pa so gospodariti le za kratek čas in so se le malo brigati za vzdrževanje stavbe, ki je sedaj celo ostala brez pravega gospodarja in propada. Na prošnjo turističnega društva »Grmada« iz Ortneka je zadevo obravnaval tudi občinski odbor Lašče in sklenil, da se hotel .izroči v upravljanje turističnemu olepševalnemu društvu »Grmada« z vsem inventarjem, ki je v hotelu, vendar pod pogojem, da društvo pristane na mesečno al: tramesečno inventuro. S seje ObLO Lašče Nadaljevanje s 1. strani Laz, Krašovec Ivan iz Podstrmca, Hočevar Anton iz Malih Lašč in Zabukovec Jože iz Jakičevega. V komisijo za predpise in organizacijska vprašanja pa so biti izvoljeni: Podlogar Rudi iz Vel. Lečnika, Dolščak Franc iz Vintarjev, Marolt Jože iz Gor. Podpoljan, Tomažin Jože iz Mohorjev in Praznik Franc iz Podsmreke. Svoje komisije ima tudi občinski zbor proizvajalcev. Za mandatno imunitetno komisijo so bili izvoljeni: Adamič Janez iz Ortneka, Rigler Štefan iz Gor. Podpoljan in Petrič Janez iz Laz. V komisijo za gospodarstvo: Lenič Anton iz Pur-kač, Tomšič Alojz iz Adamovega. Venturini Alojz iz Velikih Lašč, Rigler Janez iz Praproč in žužek Ježe iz Brloga. Komisija za predpise: Kaplan Janez iz Malega Osolnika, Žagar Anton iz Velikih Lašč, Andoljšek Matej iz Velikih Poljan, Mencin Ciril iz Malega Ločnika in Adamič Janez iz Ortneka. Komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja pa sestavljajo: Puh Angela iz Roba, Žagar Anton iz Velikih Lašč in Petelin Janez iz Gradeža. Izdelan investicijski program za osrednji kombinat lesne industrije v Ribnici predvideva, da se bopro-zvodnja zabojnih delov postopoma preusmerila. V prvi fazi bi se sicer še izdelovali samo kvalitetni zaboji, istočasno pa bi se že izdeloval ladijski pod in skoblani opaži, nato pa bi se polagoma prehajalo v nižjo stopnjo proizvodnje ambalaže iz luščenega furnirja, kakršne so zahteve svetovnega trga. Rekonstrukcija sama pa -prvenstveno upošteva dejstva, da sedanja žabo jama v gradbenem smislu sploh še ni dograjen objekt, ker nima niti stropa, niti sanitarnih naprav za zaposleno delavstvo. Več kcit polovica objekta je le lesen provizorij, ki je zelo nevaren za požar, tudi ogrevanje je otež-kočeno. Zaradi tega bodo prvenstveno iz provizorija napravili gradbeno dovršen objekt. Kot sem že prej omenil, bo ta obrat po- rekonstrukciji imel kapaciteto 1800 kub. metrov jelovih zabojnih delov v eni izmeni, za kar bo porabil 56.890 delovnih ur, kar bo lahko opravil z 29 delavci. Pod temi pogoji bo pač moral občutno povečati svojo storilnost. Vendar dokončni razvoj zabojame po sedanjih cenitvah ne bo šel v tej smeri. Dejansko se predvideva, da se bo sedanja zaibojama razcepila v dva dela in sicer v fumirski oddelek in oddelek za navadno embalažo prvenstveno za lastne potrebe galanterije. Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline s — - H Levstek Franc ---ZTIU ---- ------ ■ -- Fumirska ambalaža nižje stopnje se sestoji samo iz navadnih luščenih furnirjev predpisana dolžine, širine in debeline. Ti furnirji bodo s tračnim železom povezani v zveze in kot talci pripravljeni za odpremo. Zaradi tega ne bo odveč, če povemo, da se bo ta oddelek sedanje zabojame enostavno preseli v podaljšek novega, turnirskega obrata in tam samo pripravljal že pripravljene turnirske dele za odpremo. Kot bomo kasneje videti, too ta oddelek turnirske ambalaže že v prvi, to je nižji stopnji dajal -bruto produkt ca. 50 milijonov din letno, oziroma ca. 5 milijonov din na enega zaposlenega. Pripomniti je treba, da bo 1 kub. meter turnirske ambalaže prinesel našemu narodnemu gospodarstvu okoli 100 otorač. dolarjev. V drugi, višji stopnji izdelave, na katero bomo polagoma prešli, to je v stopnji, ko bo turnirska ambalaža že na pol gotova (s pribitimi letvicami in podobno) pa se bo bruto produkt dvignil že za 50 odst., ali za 50 otorač. dolarjev. Z razdelitvijo sedanje zabojame na dva dela in z odselitvijo turnirskega dela v podaljšek turnirskega obrata, bo ostal v sedanji rekonstruirani zatoojami manjši oddelek, ki se bo pridružil obratu finalnih izdelkov, oziroma sedanji galanteriji, ki se bo preselila v bodočo rekonstruirano zabojamo in bo skupno z omenjenim oddelkom osnovala obrat lesne galanterije. , Cel-ckupna investicija za rekonstrukcijo sedanje zabojame bo znašala manj kot 10 milijonov din in se bo v doglednem času izvršila lahko iz -lastnih sredstev podjetja. Obrat lesne galanterije Proti koncu -leta 1953 se je v žabo jami Ribnica začela majhna, tiha proizvodnja .bukovih mettišč na amerikanskem stroju, ki ga je podjetje prejelo v zadnjem metsecu planskega gospodarstva. En sam delavec se je popolnoma sam usposobil za izdelavo tega artikla. Podjetje mu ni posvečalo neke posebne pozornosti. Vendar se je že par mesecev kasneje ta neznatna produkcija na trgu afirmirala in naenkrat so se okoli tega stroja našli že trije delavci. Tako se je začel razvijati sedanji, -po delovni sili najmočnejši obrat lesne galanterije Lesno industrijskega podjetja Ribnica. Iz nič je rast el sam od sebe in prerastel celo ostale obrate, posebno zabojamo. Prej smo že omeniti, da bo z združitvijo dela zabojame in preselitvijo v rekonstruirani, oziroma gradbeno dovršeni objekt tudi obrat lesne galanterije do-bil svojo stalno in dobro streho, ter vse možnosti nadaljnjega razvoja. V tem obratu smo se zaenkrat specializirali na izdelavo ščipalk in okroglih paličic -ter .podobnih izdelkov. Kapacitete so zelo velike, kvaliteta izdelkov pa je tudi za svetovni trg skoraj brez prigovorov. Obrat trenutno zaposluje preko 80 ljudi in izdela dnevno preko 50.000 kom. ščipalk za perilo ter preko 10.000 kom. okroglih paličic. Tudi v kooperaciji z drugimi podjetji, posebno z Javorjem v Pivki in Lipo v Ajdovščini, je ta obrat dosegel zelo vidne uspehe. <2c hočemo pogledati še njegovo finančno rast, bomo videti, da je že letošnje leto dosegel svoj plan z 202 odst. de pa označimo plan za leto 1957 s koeficientom 100, bomo vidčti njegovo -bodočo rast po naslednjem: v letu 1958 bo plan znašal 202, v letu 1959 že 250, v letu 1960 .pa odsega že koeficient 450. —- Sicer -bom o tem govoril kasne- je pri primerjavi stanja pred rekonstrukcijo z onim po rekonstrukciji. Obrat lamelnega parketa Kapaciteta novega obrata lamelnih parketov bo znašala pa planu v eni izmeni 28.500 m2, kar znaša pri zaposlitvi nove delovne sile za eno izmeno 25 zaposlenih 100 m2 na dan, torej pri dveh izmenah 200 kvadr. metrov na dan, ali skupna -letna kapaciteta obrata 59.000 m2. — Ta proizvod daje letni bruto produkt, v znesku 137,634.000 din oziroma na enega zaposlenega 2,700.000 din. Lamelni parket bo v glavnem koristil surovine trdih listavcev, hrasta in bresta slabše kvaktete, kakršen raste na našem gozdnem področju. Predvideva se dvojna iz delava, in sic «• za direktno polaganje na betonsko podlago in za polaganje na jelovo podlage. — Posamezne lamele imajo naslednje dimenzije: debelina 8 do 10 mm, širina 20 do 24 mm in dolžine 120 nam. Za enoizmensko kapaciteto se potrebuje 513 kub. metrov rezanega lesa listavcev, prvenstveno slabše kvalitete to je IH/IV, ali pa že izdelani frizi. Pri dveh izmenah torej 1026 m3. Lamelni parket se že mečno uporablja namesto običajnega parketa, zlasti pri novogradnjah v Zahodni Evropi. Prednost lamelnega parketa je posebno v tem, da ta pri polaganju v posameznih prostorih ne potrebuje slepega poda. Funkcije in lastnosti lamelnega parketa pa popolnoma odgovarjajo običajnemu hrastovemu parketu. Razlika je le v ceni. tie računamo, da stane 1 m2 navadnega hrastovega parketa 2650 din in da slepi pod skromno računamo po 700 din za 1 m2, potem bomo videli, kakšna je .razlika v ceni, če stane po ekonomskih kalkulacijah 1 m2 lamelnega parketa samo 2400 din in da pri tem popolnoma odpade potreba po slepem podu. Razlika 950 din pri 1 m2 nam daje dovolj razloga, da se v vsakem slučaju odločimo za .lamelni -parket. Z izpraznitvijo provizorične barake, v kateri je sedaj obrat lesne galanterije, bo novi obrat dobil tu' di svojo lokacijo. S predvideno investicijo v znesku 15 milijonov din se bo sedanja baraka gradbeno in tehnol. usposobila za obrat lamelnih parketov. Za domačo opremo je predvidenih 12 milijonov din, za uvoženo pa 5 milijonov dn. To vse skupaj daje znesek 32 milijonov din. Ta investicija se bo krila delno z lastnimi sredstvi po*" jetja, delno z investicijskim posojilom. Se nadaljuj9 Kočevski dijaki so nastopili Četudi nekolil«) pozno, je vendar treba spregovoriti nekaj besed o pravljični igri »Najlepša roža«, ki jo je po 'korejski pravljici napisala Kristina Brenkova in ki jo je uprizorila mladina MKUD »Matej Bor« gimnazije Kočevje in sicer 23., 24. in 25. novembra v Še-škovem domu, skoraj vselej pri polni dvorani. Delo samo je zelo prisrčno in za mladino kakor nalašč. Med pravljičnimi igrami, ki jih Slovenci imamo, je to delo eno tistih, ki je zelo hvaležno tako za igralce, kakor tudi za gledalce. Uprizoritev je bila zelo lepa in to so potrdili ljudje, ki so si predstave ogledali, z zelo toplimi aplavzi. Mladih nastopajočih ni mogoče ocenjevati z merili, ki so veljavna za amaterje, saj naši dijaki nastopajo le priložnostno, komaj dvakrat na leto, kot smo nar/ajeni in torej nimajo •— kakor amaterji, ki stalno sodelujejo v igralski grupi — stalnih vaj. Vendar pa so nas dijaki to pot zelo prijetno presenetili in bi na marsikaterem amaterskem odru doživeli prav tako lep uspeh Zlasti dobre so bile vse ženske vloige, med katerimi je bila prav prisrčna Amina, prva dvorjanka. O moških vlogah tega ne moremo zapisati, četudi so bili nekateri dobri, zlasti dobri pa vsi trije trgovci, ki so tvorili tako jezikovno kakor glasovno in igralsko lepo ubran trio. Motili pa so r<5-mar, kapitan ladje in tudi cesarjevič, katerim ise je poznalo, da so deske zanje le še malo znano področje in jim je manjkalo vživetje. Treba pa je pohvaliti vse, da so itekst dobro obvladovali. Naj igralcem te besede dobrohotne kritike ne vzamejo veselja, niti poguma. Verjetno je, da nekateri niso razpolagali z dovolj bogatim glasovnim materialom, da bi bili vlogam kos. Vsem nastopajočim in vsem tistim, ki so predstavo pripravili, se je treba zahvaliti za užitek, ki smo ga bili deležni stari in mladi, treba je čestitati k -uspehu, prav posebno pa se je (treba zahvaliti tudi profesorjem, ki so predstavo naštudirali, saj tako delo terja zelo veliko truda in žrtvovanja. Lepo je in prav, da se naši doraščajoči mladini, Id študira, posveča tudi taka iskrb. F. V. Posvet režiserjev v Kočevju Gostovanje v Kočevski Reki Po uspelih predstavah Nestroye-vega »Utopljenca« na domačem odru se je Igralska družina odločila za gostovanje v Kočevski Reki. Oder v Kočevski Reki je majhen ter brez treh odprtin, ki so za tretje dejanje »Utopljenca« neob-hodno potrebne, vendar so bile vse težave premagane. Dvorana je bila polna razgibanega občinstva, ki je s simpatijo sledilo vsakemu novemu prizoru, zato je predstava dobro uspela. Igralska družina se najtopleje zahvaljuje predsedniku i» Svobode« Kočevska Reka za topli tovariški sprejem, za vso pomoč in ljubeznivo naklonjenost. V bodoče bomo šli še večkrat gostovat v Kočevsko Reko. V sredo dne 4. decemba 1957 dopoldne ob 9. uri je okrajni odbor Sveta Svobod in prosvetnih društev Ljubljana stoical za kočevski sektor posvet režiserjev, ki je bil v garderobi šeškovega doma. Posveta sta se udeležila -tudi tov. Mišja, član okrajnega sveta in tov. Pretnar, režiser Mestnega gledališča v Ljubljani. Zelo slaba pa je bila udeležba s strani društev našega sektorja, saj so bila zastopana samo društva iz Kočevja, Rudnika in Livolda. Nihče ni vedel povedati, kaj je z zasotpniki društev iz Stare cerkve, Mozlja, Koprivnika, Fa- Prosvetno sekcija v Črnem potoku Na občnem zboru PGD Cmi potok, ki je bil v soboto dne 7. de- Nova premiera v Šeškovem domu 'Dramski kolektiv Svoboda Kočevje mesto se nam je preteklo soboto predstavil z delom Robertom Branca »Prava ljubezen«. O delu je zapisal pisatelj sam, da je to dvogovor med možem in ženo in da ni niti drama niti komedija. Dogodek, M se odvija pred gledalci, hoče pokazati, kaj je prava ljubezen, hoče dati odgovr na te večno živo in tisočkitt zastavljeno vprašanje na zelo prisrčen in lahkoten način. Prav enostavno je vse skupaj. Ob delu se je mogoče nasmejati in razvedriti, gotovo pa je, da danes ne moremo več pritrditi vsemu tistemu ali pa samo tiste- mu, kar nam bcče pisatelj pokazati kot pravo ljubezen. Današnji čals ima večje zahteve na vseh področjih človekovega udejstvovanja in ima torej tudi ljubezen, četudi je — priznajmo — v bistvu vedno ista -— mnogo večje zahteve, kakor jih je imela v preteklosti. Uprizoritev dela je bila res dobra. Nosilca obeh glavnih vlog sta bila zelo dobra. Vendar bi morala, vsaj po mojem mnenju, biti v zadnjem dejanju oba veliko bolj topla, veliko bolj prisrčna. Njuna zadržanost v prvem in drugem dejanju je bila prav na mestu. Mor la ju je motilo v tretjem dejanju tudi scensko okolje, saj je bilo celo nam gledalcem težko verjeti, da se tretje dejanje odvija v zakonski spalnici, ker je bilo skoraj prav tako inscenirano kot prvo — hotels aa veža. Že samo okolje torej ni ustvarilo domače, 'tople sredine, v cembra 1957 v tamkajšnji prosvetni dvorani, so navzoči med sklepi za (bodoče delo sprejeli tudi obvezo, da bo (tamkajšnje gasilsko društvo ustanovilo v svojem okrilju tudi 'prosvetno sekcijo, ker ni posebnega kultumo-prosvetnega (društva, ki bi skrbelo, za izobraževanje in zabavo vaščanov. Sklep je vse pohvale vreden, saj so sklenili, da bodo poleg tečaja za izprašane gasilce poskrbeli (tudi za poljudnoznanstvena predavanja in predvajanje filmov, kakor tudi za uprizoritev vsaj ene igre. želimo obilo uspeha! OBVESTILA KOČEVJE do in Simon Neža, gospodinja iz dinja iz Praproč 7 — deklico An- Foročili so se: Urh Vekoslav, de- Kočevske Reke — dečka Janeza, drejo, v ljubljanski poordnišnici pa lavec iz Zajčjega polja 6, star 23 Srečnima mamicama čestitamo! sta rodili: Purkart Hedviga, gospo-let in Skok Ivana, delavka iz Cr- Umrla sta: Farič Frančiška, dinja iz Velikega Osolnika 27 -— nega potoka 5, stara 23 let, Burja otrok iz štalcarjev, stara 2 mese- deklico Stanislavo, Virant Angela, Franc, avtomehanik iz Mahovnika ca, v novomeški bolnišnici pa je gospodinja iz Stop 2 — deklico 20, star 24 let’ in Kranjc Štefanija, umrl Dulmin Ivan, upokojenec iz Ireno in Zalar Vida, gospodinja iz delavka iz Mahovnika 2, stara 29 Kočevske Reke, star 60 let. Velike Slevice 13 — dečka let. Krulič Anton, logar iz Jeleno- Branka, vega žleba 1, star 28 let in Kraše- PREDGRAD Srečnim mamicam čestitamo! vee Alojzija, kuharica iz Brega 31, Rodili sta: Konda Katarina, go- Umrl je Zakrajšek Janez, pre- kateri bi se dejanje moglo veliko in-stara 24 let, V Ljubljani pa so se spodinja iz Dola 6 — deklico Ivan- užitkar iz Podsmreke 1, star 77 timneje razvijati. Helena pravi v Prizor iz igre »Sluga dveh gospod mladinska igralska skupi ov«, ki jo je pred dnevi uprizorila na v Loškem potoku re, Kočevske Reke in Osilnice. Mislimo, da je priznanja vredno prizadevanje Okrajnega sveta v Ljubljani, da tudi temu koncu okraja posveča tako pozornost, zato je treba grajati prosvetne funkcionarje društev, da nimajo toliko zanimanja, da bi se udeležili sestanka, ki bi jim dal prav gotovo nekaj pobud za delo. Ljudje v odročnih krajih so takih pobud gotovo potrebni že zaradi pomanjkljvega stika e ostalimi organizacijami in prosvetnimi delavci. Posvet je za udeležence potekal zadovoljivo. Upamo, da ni bil zadnji in da bodo stiki s Svetom v Ljubljani vedno večji, kar bo v korist posameznim društvom, kakor tudi naši kulturno-prosvetni dejavnosti. KOČEVSKA »SVOBODA« ZA NOVO LETO Dramska sekcija Svobode Rudnik bc uprizorila v petek cine 13., v nedeljo dne 15. in v torek dne 17. decembra t. I. v domu Svobode v Sajki vasi Goldonijevo komedije »Nenavaden dogodek«. Predstave med tednom bodo ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. uri in bo film oli tej uri odpadel. Celoten dramski kolektiv društva se marljivo pripravlja za akademijo, ki bo v počastitev Dneva armade v soboto, dne 21. decembra v domu v šalki vasi. Akademija be združena z razvitjem prapora krajevne organizacije ZB na Rudniku. Za zadnje dni decembra pa se pripravlja II. veseli večer, ki bo poskrbel za dobro voljo pred vstopom v novo leto. Svoboda Kočevje mesto študira za dedka Mraza Gallevo igro Princeska in pastirček, Svoboda Rudnik pa za Mo priliko igrico: Volk in sedem kozic. Ne pozabite naročiti našim tastom na odsluženju vojaškega rok* »NOVICE«! poročili: Vidervol Franc iz Mrtvic ko in Hudorovac Dragica, delavka 2, star 26 let in Hočevar Ana iz iz Brezovice — dečka Toneta. Stare cerkve 29, stara 22 let, Lav- Srečnima mamicama čestitamo! rič Stanislav iz šalke vasi 82, star Umrl je šneler Jurij, preužitkar 22 let in Breceljnik Julija iz Hinj iz Dola 10, star 77 let. 14, stara 19 let, Benčina Janez iz Klinje vasi 6, star 28 let in Luzar LOŠKI POTOK tem dejanju Hugu, da ga hoče skušati, toda mimično je gledalce na DOBREPOLJE to opozarjala, ko je Hugu našte- V Ljubljani so se poročili: Per- vala izmišljene doživljaje iz svoje-ko Anton, kmečki delavec iz Ma- ga preteklega življenja z moškimi, le Ilove gore 8, star 31 let in Jam- a zdi se mi, da bi morala biti ve-nik Štefanija, kmečka delavka iz liko bolj prisrčna in topla. 39 let Cankarjeve smrti Karolina iz Gabrja 2, stara 21 let, y Ljubljani sta se poročila- Turk Škofljice 34, stara 21 let, Kastelic Gladov natakar je bil zelo do-Hren Bogdan iz Kočevja, Reška c. Franc, delavec iz Retij 45 star 27 Ivajn> šofer iz Predetrug 8, star 30 ber, prav tako Zajčev šofer, krč- 7, star 24 let in Jelenc Ana iz Ko- ]et jn’ Lavrič Danijela delavka iz let 111 Tomšič Antonija, trg. po- maričina podoba pa še ni bila iz- čevja, Reška c. 7, stara 29 let, Bu- R^ttj 105 stara 21 let močniica iz šmarje-Sap 5, stara 20 delana, čeprav se je videlo, da se čan Anton iz Ljubljane, Tavčar- Srečnima zakoncema' čestitamo! let j® ^alka zelo trudila. Umrl je Debeljak Janez kmet iz Srečnim zakoncem čestitamo! To pot pa je vendar treba zapi- šegove vasi 12 star 78 let v ljubljanski porodnišnici so ro- sati par besed na račun prebival- dile: Mehle Frančiška, gospodinja cev našega mesta, ki so v tako RIBNICA 12 Podgorice 18 -— deklico Emo, majhnem številu obiskali tako pre- „ .. „ , Zabukovec Anica, medicinski sestra micro, kakor tudi reprizo v nede- —™, k,-— m 5v»fu- , . oro ,a se.: Tekav®c .Pet6h iz Predstrug 18 — deklico Bredo, ljo. Ker vemo, da naši igralci in dinja iz Kočevja, Kolodvorska ul. Lrl?r.l?1-!e vasL,Oblak Frančiška, gospodinja iz igralke delajo na odru brez Kukrš- la ^ dečka Miloša, Muhvič Ana, ' „eK„-umlKa’ ‘™nlca 12 ,1°™;®e ‘°' Panikev 78 — dečka Janeza, Str- ne koti nagrade in leer nam je zna- gospodinja iz Zajčjega polja 6 — r iIT"1 * 4'1 ceatita™°- nad Frančiška, gospodinja iz Ceste no, da je za tako delo treba ogrom- deklico Marijo. V Ljubljani .pa so Brgž 15 go ; j-f™nc’ kmet iz 32 — deklico Frančiško in Hočevar no volje, časa in žrtvovanja, bi rodile: Dodič Jugoslava iz Kočevja, ’ 1 et' Ivana, gospodinja iz Podgorice 18 morali te idealiste in delavce na Rožna ul. 6 — deklico Mirjano, VELIKE LAŠČE — deklico Marjetko. kultumo-prosvetnem torišču za nji- Jurkovič Ivanka iz Kočevja, Ljub- Srečnim mamicam čestitamo! hovo delo nagraditi vsaj s polno- ijanska 11 — deklico Milojko, Rus Poročila sta se: Rupar Jožef, Umrli so: Rus Frančiška, social- številnim obiskom njihovih pred- KrMina iz Kočevja, Rudnik 7 — kmetovalec iz Tomažinov 1, star na podpiranka iz Doma počitka stav. V. F. dečka Bogatina, Križman Marija 19 let in Mramor Stanislava, 'krneč- Ponikve, stara 80 let, Pugelj Ma- iz salke vasi 2 — dečka Dušana, ka delavka Iz Gradišča 8, stara 19 rija, otrok iz Tržiča 8, stara 6 me- """—————— jeva 4, star 35 let in Urh Helena iz Kočevja 93, stara 26 let. Srečnim zakoncem čestitamo! Rodile so; Rajnovič Cvetka, gospodinja iz željn 39 — deklico Cvetko, Šenčur Magdalena, gospo- 11. decembra je preteklo 39 let, kar je umrl veliki slovenski pisatelj — Ivan Cankar. Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876. leta na '»klancu siromakov« na Vrhniki. Oče je bil krojač, a je bil pogosto brez dela. Ta-krat je morala mati prevzeti skrb za preživljanje precej številne družine. Cankar se je šolal na Vrhniki, potem pa v Ljubljani, že v nižjih razredih gimnazije je začel pisariti. Po dokončani maturi se je vpisal na tehniko, vendar pa se je moral zaradi pisateljevanja odreči študiju. Umrl je v Ljubljani 1918. leta. Najbolj znana Cankarjeva dela so tista, v katerih opisuje svojo mater. V teh svojih delih opisuje med drugim tudi to, kakšno kri- vico je storil materi, ko jo je zatajil in ko je o njej kot otrok mislil stvari, katerih ni mogoče nikoli poravnati. Posvetil ji je roma* Na klancu. Druga dela, v katerih opisuje Cankar svojo mater, so še: Mater je zatajil, Materina podoba, Desetica, Skodelica kave, Sveto obhajilo itd. črtica Sveto obhajilo je prispodoba, v kateri pravi Ivan Cankar: »Tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili, zato si šla take zgodaj od nas.« Ivan Cankar je bil tudi pesnik in dramatik. 1899. leta je izdal svojo prvo knjigo, zbirko pesmi z naslovom Erotika. Istega leta je izšla tudi zbirka črtic Vinjete. Bil je odličen dramatik. Najbolj znane drame so: Kralj na Betajnovi, Hlapci, Za narodov blagor In Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Mavrič Neža iz Kočevja, Reška 4 — deklico Sonjo, Kenda Marija, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode 28 — dečka Dušana, Lipovec Marija iz Kočevja, Ljubljanska c. 4 — dečka Marjana, Lampe Ani-CA trg. pomočnica iz Kočevja, Roška c. 43 — dečka Konrada, Pi-ber Danica, učiteljica iz Kočevske Reke 36 — dečka Janeza, šafar Frančiška, gospodinja iz Mozlja 10 — dečka Jožeta. Srečnim mamicam čestitamo! u' „ . secev in Zupančič Marija, roj. Fer- ALI STE ŽE PORAVNALI v • | , ,, „, srečnima zakoncema čestitamo! kul j, gospodinja iz Ti=ovca 6, sta- NAROČNINO? ČE JE ŠE NISTE ZmOCIGI ITI ti Sl h V K tim «11/11 Rodile so: Virant Jožefa, gospo- ra 69 let. STORITE TO ČIMPEEJ! IUJOIII OI I V V 1X11111 MIKU O B ] A V E KOČEVSKA REKA v stalno službo kuharsko pomoč-z večletno prakso v tem poklicu. Nastop službe s 1. januarjem DEŽURNE TRGOVINE KINO SPREJEM V SLUŽBO Dežurno službo imajo: v soboto JADRAN, Kočevje: od 13. do 15. -r, , „ , , 14. decembra od 8. do 12. ure in decembra ameriški barvni film 'i?0us*uzbenska restavra- od 14. do 18. ure trgovina »Pc- »Pot v Hcllywood«, od 20. do 22. .. »Zidar« Kočevje sprejme trošniik« Kočevje, Reška cesta. V dec. amer. barvni film »Na glad- s ° ° ” " " b v * , . soboto 21. decembra ob istem času ki površini«. co , VU1 sta; Cuka Amalija, delav. trgovina »Prehrana« Kočevje, Trg SVOBODA, Rudnik: 14. in 15. de-Kočevske Reke deklico Maj- svobode. cem. jugosl. barvni film Čira in pop Spira«, 21. in 22. dec. polj. film »Kanal«. SODRAŽICA: 14. in 15. dec. Šved. film »Samo mati«, 21. in 22. dec. ital. film (»Kruh, ljubezen in ljubosumje«. LOŠKI POTOK: 14. in 15. dec. franc, film »Lepotice noči«, 21. cem. jugosl. barvni film »Pop 1Q« Čira in pop Spira«, 21 im 99 ® ® .a^‘ P° dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. V soboto 7. in v nedeljo 8. decembra je bilo na povabilo kamniških strelcev organizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško med reprezentancami mesta Kočevja in Kamnika. Kočevska ekipa je štela 10 moških članov, dočirn so Kamničani postavili za nasprotnika desetčlansko ekipo iz podjetja Kamnik-Smodnišnica in desetčlansko ekipo iz tovarne »Titan« v Kamniku. Po zelo zanimivem in razburljivem tekmovanju je zmagala ekipa Kočevja, ki je premagala obe ekipi nasprotnikov. Tekmovanje je bilo pred- OPOZORILO Odjemalce električne energije opozarjamo, da se pojavljajo razni šušmarji, ki strankam vsiljujejo proti takojšnjemu plačilu razna popravila na elektroinstaiacija in čiščenje elek-tro-motorjev z izgovorom, da jih je poslalo Elektro Kočevje. Podjetje navedenih ukrepov ni izdalo, zato ne nasedajte šušniarjm in si po nepotrebnem ne delajte stroškov. ELEKTRO KOČEVJE Za Smeh in debta ocljo Pokojnine in povišica »Sedaj ,boš pa že lahko dihal s Maura«6"' ^ Pokojnino, n., Žatero teš dobti po- VE^gKfilmA>t^e mor£<1521dto toeži! Kai Pa P°™ica Pri 22- dec. film W ? ^ RIBNICA: '14. in 15. dec. ital. film »Scampolo«, 21. in 22. dec. polj. film »Pokolenje«. KOČEVSKA REKA: 14. in 15 OBVESTILO Vse interesente za potrošniške kredite v trgovinah obve-^amo,