Časopis obči n e Kam n i k, 3. apri la 2020, leto 5, števi lka 7
Kako med epidemijo
I	• •	•	y • •
poslujejo največji
Kamniška podjetja, ki zaposlujejo največ delavcev, se prilagajajo epidemiji koronavirusa. Na prvem mestu je zaščita zaposlenih, kažejo pa se tudi že znaki prvih težav.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Gospodarstvo tako doma kot v tujini vse bolj čuti posledice širjenja koronavirusa. Novim razmeram se prilagajajo tudi številna podjetja, ki delujejo v Kamniku. V podjetjih, ki na območju občine zaposlujejo največ ljudi, smo povprašali, kakšne zaščitne ukrepe so sprejeli do sedaj in ali že lahko napovedo, kako velik vpliv bo imela epidemija na njihovo poslovanje.
Za odgovore in pojasnila smo zaprosili vodstva podjetij Dom-Titan, Calcit, Livarna Titan, Eta Kamnik, Meso Kamnik in Menina, ki zaposlujejo med sto in dvesto delavcev, vsa skupaj pa več kot osemsto. Do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli le iz družbe Calcit.
Zagotavljajo zaščitna sredstva, delavcem merijo temperaturo
V podjetju Dom-Titan dnevna prilagajanja usklajujejo s koriščenjem presežka ur, z delavci se dogovarjajo tudi o morebitnem koriščenju dopustov, v režijskih službah pa so, kjer je možno, uvedli delo od doma. »Tako imamo na lokaciji podjetja v režijskih službah prisotnih približno trideset odstotkov režijskih delavcev, dodatnih trideset odstotkov režijskih delavcev pa dela od doma. V proizvodnih oddelkih zaradi
V Menini, kjer tri četrtine svojih izdelkov - krst in žar ter pokopališke in pogrebne opreme -prodajo na tuje, v primerjavi s preteklimi leti ne zaznavajo bistvene spremembe obsega naročil.
Tako kot v številnih drugih podjetjih, so tudi v Livarni Titan sprejeli različne ukrepe za preprečevanje širjenje koronavirusa. Livarna za zdaj deluje nemoteno. / foto: Tina Dokl (arhiv GG)
narave in specifik dela delo -
od doma ni izvedljivo,« nam je pojasnil prokurist Andrej Hribar. Prav tako so še pred začetkom izrednih razmer v podjetju namestili razkužila za roke, poleg ukrepov, ki jih priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pa so na območju tovarne omejili gibanje in prehajanje zaposlenih med oddelki, uvedli posebne režime in urnike v oddelkih, ki sodelujejo in komunicirajo z zunanjimi partnerji, in omejili število njihovih nujnih prihodov. Kjer je bilo
»Naša proizvodnja trenutno poteka nemoteno, nihče od zaposlenih ni na čakanju, odsotni so samo nekateri, ki koristijo lanski dopust ali so že pred tem bili na bolniškem dopustu. Okužbe v podjetju v tem trenutku še nismo zaznali,« pravi direktor Livarne Titan Drago Brence.
izvedljivo, so v proizvodnji uvedli dodatno izmeno, s čimer so zmanjšali število oseb, ki so hkrati prisotne v proizvodnih prostorih. Minuli teden so pridobili zaščitno opremo za delavce. Spremenili so režim in urnik razdeljevanja malice, uvedli pa so tudi merjenje telesne temperature ob prihodu v službo. Podobno postopajo tudi v Livarni Titan. Kot nam je povedal direktor Drago Bren-ce, so ukinili vse obiske poslovnih partnerjev, tisti, ki prihajajo po izdelke, pa morajo biti opremljeni z rokavicami in maskami. Tudi vsi njihovi zaposleni uporablja-
jo razkužila in rokavice, zagotovili so zadostno število mask, razdalja med zaposlenimi v proizvodnji pa je več kot poldrugi meter, saj vsak dela za svojim strojem. Tudi v Livarni Titan so prilagodili urnike malice, tako da v menzi naenkrat ni več kot dvajset delavcev, ki sedijo vsak za svojo mizo. »Naša proizvodnja trenutno poteka nemoteno, nihče od zaposlenih ni na čakanju, odsotni so samo nekateri, ki koristijo lanski dopust ali so že pred tem bili na bolniškem dopustu. Okužbe v podjetju do sedaj še nismo zaznali,« je še povedal Brence.
► 8. stran
OBČINSKE NOVICE Občani hvaležni do solz
Eden prvih ukrepov občine ob pojavu pandemije je bila vzpostavitev posebne telefonske številke za pomoč (predvsem starejših) občanov, na katero se javlja Katja Vegel z občinskega oddelka za družbene dejavnosti.
stran 3
AKTUALNO Spremljanje novic tesnobo še poveča
Epidemija novega koronavirusa ne prinaša le zdravstvene in gospodarske krize, ampak tudi vrsto s tem povezanih duševnih stisk, ki pa prevečkrat ostanejo prezrte. Kako si v tovrstnih težavah lahko pomagamo?
stran 6
ŠPORT
Jan kot svetovni rekorder
Kamničan Jan Emberšič sodi med najbolj obetavne slovenske atlete. Čeprav še ni dopolnil niti sedemnajst let, je kraljici športov zapisan predano, vztrajno in discipli-
stran 10
ZANIMIVOSTI Na politiko zdaj gleda drugače
Nika Vrhovnik z Oševka je bila v zadnjem letu in pol prisotna ob vseh intervjujih nekdanjega predsednika vlade. Opravljala je namreč delo svetovalke predsednika vlade za odnose z javnostmi.
stran 12
Število okuženih narašča
V občini Kamnik je število okuženih v zadnjih dveh tednih z dveh primerov naraslo na dvanajst.
Jasna Paladin
Kamnik - Zaradi okužbe s koronavirusom so pred dvema tednoma z vladnim odlokom zaprli tudi Zdravstveni dom (ZD) Kamnik, paci-
ente pa v tem času preusmerili v ZD Domžale. Kakšne so razmere sedaj in po kakšnem režimu deluje zdravstveni dom, nam je pojasnil direktor dr. Sašo Rebolj.
► 2. stran
Kulturna karantena
Aleš Senožetnik
Kamnik - Življenje se vse bolj seli na splet, kjer ob obilici kulturnih vsebin številnih kamniških ustvarjalcev v času karantene nikakor ni dolgčas. Razmere, ki nas ob razširjanju zlohotnega virusa pehajo v izolacijo, so enega za drugim posekale tudi številne kulturne dogodke, ki naj bi se zgodili v teh zgod-njepomladanskih dneh. A kulturniki, vajeni težkih ča-
sov, tudi ko jim delovanja ne greni epidemija, so še enkrat več našli pot in svoje udejstvovanje povečini preselili na spletišče. Izmed številnih »online« dogodkov, ki so in še bodo sledili v naslednjih dneh in tednih, je med prvimi udarila pest besed, s katerimi so zamahnili kamniški in s Kamnikom povezani mladi pesniki ob svetovnem dnevu poezije.
► 16. stran
OPTIKA OCULOS
TC MALI GRAD-SPAR 1.NADSTROPJE
KONTROLA DIOPTRIJE HOYA JAPONSKA STEKLA KOREKCIJSKA SONČNA OČALA VELIKA IZBIRA OKVIRJEV KABLI, POLNILCI,ZAŠČITNA STEKLA ŠPORTNE URE
USNJARSKA CESTA 8,1241 KAMNIK TEL.: 051 443 553 ALI 01 831 49 51
poštovani bolni in ostareli
Zaradi virusne bolezni vam letos ne moremo poslati voščilnic za Veliko noč. Vam pa zato preko časopisa Kamničan-ka sporočamo, da mislimo na vas in da vam želimo blagoslovljeno Veliko noč. Želimo vam, da ostanete zdravi in dobre volje. V upanju, da bomo čim prej premagali to težko preizkušnjo, vas pozdravljamo.
Sodelavci Karitas Stranje

2
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Občinske novice
V nedeljo smo praznovali občinski praznik
Osrednjo slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj bo občina pripravila, ko bodo razmere to znova dopuščale.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik 29. marca, na rojstni dan generala Rudolfa Maistra, ki je bil rojen v Kamniku, praznuje občinski praznik, ki pa je letos zaradi epidemije minil skorajda brez pozornosti. Na občini na Maistra vendarle niso pozabili. Tako kot so odpadli vsi dogodki, povezani z občinskim praznikom, zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, razumljivo ni bilo tudi osrednje občinske proslave s podelitvijo priznanj ter slovesnosti s častno četo Sloven-
ske vojske pri Maistrovem spomeniku. Je pa župan Matej Slapar s podžupanoma Sandijem Uršičem in Jernejem Markljem pred osrednji Maistrov spomenik na Trgu talcev v nedeljo položil cvetje. Prav tako so po mestu izobesili nekaj zastav. Kdaj bodo lahko pripravili proslavo in primerno počastili občinske nagrajence, ta hip še ni znano. Morda pa jeseni, ko občina vsako leto pripravi tudi proslavo ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo 23. novembra.
Župan Matej Slapar je s podžupanoma takole položil cvetje k Maistrovemu spomeniku.
Obvestilo najemnikom neprofitnih stanovanj
Jasna Paladin
Kamnik - Občina obvešča najemnike neprofitnih, namenskih najemnih, tržnih in hišniških stanovanj, ki še niste prejemniki subvencij in v izrednih razmerah prejemate nižje mesečne prejemke ali ste ostali brez dohodkov in imate stalno prebivališče v občini Kamnik, da lahko na Center za socialno delo (C S D) Osrednja Slovenija vzhod, enota Kamnik posre-
dujete vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, objavljeno na spletni strani CSD, skupaj s potrebnimi prilogami (najemno pogodbo, potrdilom o zadnji plačani najemnini in bančnimi izpiski za vse družinske člane). Če boste izpolnjevali vse pogoje, vam bo CSD izdal pozitivno odločbo, na podlagi katere bo Občina Kamnik lastniku stanovanja do 15. dne v mesecu izplačevala odobren znesek subvencije.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
Jasna Paladin	malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d.o.o., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 17. aprila 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 9. aprila 2020.
Število okuženih narašča
► 1. strani
Razlog za zaprtje Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik je bil pozitivni bris pri enem od zaposlenih. Ambulante so v tem času opravljale le nujno administrativno delo, paciente pa so sprejemali v Zdravstvenem domu Domžale. Čeprav so epidemiologi predlog za ponovno odprtje vladi podali že konec prejšnjega tedna, v ZD Kamnik do zaključka naše redakcije (v torek) zelene luči za odprtje še niso dobili; dobili naj bi jo v sredo, 1. aprila. »ZD je bil zaprt za paciente, a dejansko je v tem času v njem delalo veliko ljudi. Družinske ambulante so opravljale administrativne storitve, ki jih je bilo res ogromno, in je osebje komaj sledilo vsem receptom, napotnicam, izdajam bolniških listov, zobozdravstvene ambulante so izvajale telefonsko triažo in usmerjale bolnike na vstopno točko v Ljubljano, kadar je bilo nujno potrebno, ginekologija je bila na voljo za posvete in prena-ročanje pacientk, prav tako so bile za konzultacije 'na daljavo' na voljo otroške ambulante. Deloval je naš KoronaMo-bi za svetovanje in naročanje ljudi na vstopno točko v Ljubljani, ločena telefonska številka je bila na voljo za posvete o nujnih in manj nujnih stanjih, ker se svet ni ustavil v celoti, je delovala tudi uprava, deloma od doma, deloma v samem Z D, tako da je bil Zdravstveni dom Kamnik zaprt dejansko zgolj navzven,« nam pojasni Sašo Rebolj. Kako pa ZD za občane deluje po vnovičnem odprtju?
Zdravstveni dom deluje še bolj optimalno
»Režim v ZD je zdaj podoben kot pred zaprtjem, smo pa posamezne stvari naredili
bolj optimalne. Za zakonsko nujno preventivo otrok smo odprli ločen vhod, kjer osebje naročene zdrave otroke (denimo na cepljenja) spusti v stavbo skozi vhod pediatri-je, da se jim ni treba mešati s potencialno bolnimi ob glavnem vhodu. Za paciente, ki imajo zdravila proti strjevanju krvi in potrebujejo redne kontrole, smo omogočili v času antikoagulacijske ambulante vstop skozi zgornji vhod, kjer je lekarna. Preuredili smo režim parkiranja, da imajo bolniki z nenalezljivi-mi boleznimi možnost parkiranja desno od glavnega vhoda v njegovi neposredni bližini, s pomočjo specialista medicine dela smo preuredili dostop do t. i. koronakon-tejnerjev. Na voljo so sedaj trije, ločeno za otroke, ločeno za odrasle ter t. i. čisti kontejner za osebje. Z novo ureditvijo smo omogočili, da se poti bolnikov, ki potrebujejo različne storitve in oskrbo, ne križajo. Parkirišča za ko-ronakontejnerje smo fizično ločili in oštevilčili in pacienti, ki bodo naročeni na pregled, bodo prejeli tudi številko parkirišča, da bodo lahko na pregled počakali v avtu in ne bodo prišli v stik z drugimi morebitno okuženimi bolniki. Režim parkiranja smo jasno označili z usmerjevalnimi tablami, paciente pa prosimo, da jih pozorno spremljajo, saj je parkirni režim v primerjavi z normalnim stanjem močno spremenjen. Še vedno velja, da lahko vstopajo pacienti zgolj po predhodni najavi po telefonu, saj želimo na vsak način preprečiti, da med neokužene bolnike zaide kdorkoli z znaki okužbe. Prepričan sem, da je organizacija dela odlično organizirana in izpe-
Dr. Sašo Rebolj / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv Gorenjskega glasa)
ljana. Vsa organizacija dela in kadrov poteka preko krizne strokovne COVID-skupine, ki smo jo sestavili iz različnih strokovnjakov in jo vodi zdravnica dr. Judita Trunk,« nov režim opiše Rebolj in pohvali vse zaposlene, ki so zelo motivirani, da bi pacientom olajšali nastalo situacijo, pa tudi prostovoljce iz Študentskega kluba Kamnik, ki jim pomagajo po svojih močeh.
Z opremo so zdaj spet dobro preskrbljeni
Na začetku epidemije so se soočali z velikim pomanjkanjem zaščitne opreme in so morali ravnati skrajno racionalno, k sreči takrat ni bilo veliko potencialno okuženih bolnikov. »Šli smo v akcijo, vsak po svojih kanalih smo nabirali opremo, škatlo po škatlo, in zdaj mislim, da smo vsaj za sedanje razmere z zaščitno opremo za zaposlene dobro preskrbljeni, ko začnejo zaloge posame-
znega dela opreme kopneti, se ponovno aktiviramo in opremo poiščemo. Nekaj opreme smo dobili s strani Civilne zaščite Kamnik, v teh dneh smo jo nekaj dobili tudi s strani ministrstva za zdravje.«
Potrebe po paniki ni, a ...
»Epidemija je začasno korenito posegla v naša življenja. Potrebe po paniki ni, kar pa seveda ne pomeni, da moramo biti nespametni. Naloga prebivalcev ni, da postanemo nestrpni in sovražni do soljudi, naša naloga je, da postanemo solidarni, razumevajoči, da mlajši poskrbimo za starejše, bolj ogrožene, da ne širimo okužbe in se ne okužimo, a da ne postanemo paranoični vedno, ko koga zagledamo na cesti. Nestrpnost in sovraštvo sta vsaj tako nevarna kot koronavirus. Zavedajte pa se, da je v Kamniku dobro poskrbljeno za naše občane,« zaključi dr. Sašo Rebolj.
Poziv Občine Kamnik in Občinskega štaba Civilne zaščite k odgovornemu obnašanju
Občina Kamnik občanke in občane obvešča in redno ozavešča o vseh priporočilih pristojnih institucij o preventivnem obnašanju z namenom preprečevanja epidemiološkega tveganja in nevarnosti širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki jih je treba resnično dosledno upoštevati. Skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite in drugimi službami ter institucijami delamo vse, da bi tudi v naši občini preprečili širjenje bolezni. Predvsem in izključna naloga slehernega posameznika naše lokalne skupnosti je, da ravna odgovorno in se obnaša v skladu z vsemi priporočili ter predpisi in ukrepi. Le z odgovornim ravnanjem boste preprečili širjenje virusa.
V	zadnjih dneh smo bili tudi v naši občini priča posedanjem na klopcah, zato smo se odločili, da poleg redne dezinfekcije s trakovi zaščitimo avtobusna in železniška postajališča ter klopi v parkih in ob pešpoti ob Kamniški Bistrici.
V	teh dneh bomo skupaj s pogodbenim podjetjem Občinskega štaba Civilne zaščite Komunalnim podjetjem Ka-
mnik, d. o. o., redno izvajali dezinfekcijo javnih površin, a vendarle nam dezinfekcija ne bo pomagala, če se občanke in občani ne bodo obnašali odgovorno. Tukaj je ključen človeški vidik. Ne dotikajte se ograj, ne posedajte po klopeh in pazite, če že hodite po našem mestnem jedru, da se obnašate odgovorno. Predvsem ostanite doma, če le lahko, po obveznostih pa se odpravite premišljeno. Vlada Republike Slovenije je sprejela Odlok o začasni prepovedi gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, zato pozivamo vse občanke in občane, da namen odloka nikakor ni druženje na priljubljenih izletniških točkah naše občine. Odlok moramo resno upoštevati in ga spoštovati, zato na vsakem svojem koraku pomislimo na tiste, ki bi jim s svojimi neodgovornimi dejanji lahko škodili in jih celo življenjsko ogrozili. Pomislimo na vse zaposlene v kritični infrastrukturi. Vsi zdravstveni delavci, policisti, zaposleni v Civilni zaščiti, gasilstvu ter v vseh službah zaščite in reševanja, sektorju energetike, prometa, prehra-
ne, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-ko-munikacijskih omrežij in sistemov, čistilke in čistilci, smetarji, peki, trgovke in trgovci, prostovoljci in še bi lahko naštevali, delajo za vas neumorno. Spoštujmo tudi trud kmetovalcev, ki se ne predajo navkljub težkim časom. Ne smemo misliti le na to, da gre za storitve, ki so samoumevne. Marsikdo se izpostavlja za vse nas, zato ponovno pozivamo: »Bodite odgovorni tudi za vse te srčne ljudi, ki skrbijo, da nam je udobno, in ostanite doma, če je to le mogoče.«
#OSTANIMO DOMA. SKUPAJ BOMO ZMOGLI. SOLIDARNOST, POMOČ IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Občinske novice
Občani hvaležni do solz
Eden prvih ukrepov občine ob pojavu pandemije je bila vzpostavitev posebne telefonske številke za pomoč (predvsem starejšim) občanom - 051 374 207, na katero se od ponedeljka do nedelje med 9. in 20. uro javlja Katja Vegel iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti.
Jasna Paladin
Kakšen je odziv občanov na posebno telefonsko številko oz. humanitarno linijo, kakor ste jo poimenovali? Kdo vse vas kliče? Ste zaznali tudi kaj zlorab oz. nepotrebnih klicev?
Vsak dan posebej se ideja, da se vzpostavi t. i. humanitarna linija, izkaže za več kot dobrodošlo, saj dnevno nanjo pokliče tudi do dvajset občank in občanov. Njihove potrebe, stiske, pričakovanja in vprašanja so različna. Najpogosteje našo humanitarno linijo uporabljajo starejše samske osebe, ki so po večini brez bližnjih svojcev in prijateljev, saj so stiki oziroma obiski v tem času omejeni.
Zlorab do tega trenutka še ni bilo, občankam in občanom pa je treba občasno pojasniti, da si na tej telefonski številki lahko uredijo nakup in dostavo nujnih življenjskih potrebščin iz trgovine, dostavo zdravil iz lekarne, dostavo toplih obrokov na
stovoljec se oglasi pri občanu doma, ta mu preda zdravstveno kartico, prostovoljec v lekarni prevzame zdravila, nato jih dostavi nazaj k občanu. Prostovoljec vsak dan v Domu starejših občanov Kamnik prevzame tudi topli obrok in ga odnese starejši občanki, ki živi sama. Pred dnevi smo prejeli tudi prošnjo občanke, ki živi sama z invalidnim sinom in je nujno potrebovala zdravila, ki so bila poslana v lekarno v UKC Ljubljana. Prostovoljka Janja je odšla v Ljubljano po zdravila in jih nato občanki dostavila na dom.
Na prvi pogled je videti, da občinski (in drugi javni) uslužbenci te dni ne delate, kar seveda ne drži. Kako so zdaj videti vaši delovniki? Ja, verjetno je tako prepričanje, čeprav temu še zdaleč ni tako. Humanitarna linija je občanom dosegljiva sedem dni v tednu od 9. do 20. ure zvečer. Zaposleni v občinski upravi po večini delamo od doma, ko je treba,
Bodimo na tem mestu predvsem ljudje. Pokažimo sočutje in obnašajmo se tako, kot bi se to zgodilo našim bližnjim. Torej pomagajmo po svojih močeh.
dom in organizacijo varstva na domu za predšolske oziroma šolske otroke za starše, ki kljub kriznim razmeram dnevno hodijo na delo, žal pa ne, na primer, plačila kurilnega olja oziroma kakšnih drugih večjih izdatkov. V primeru, da se občani znajdejo v večji denarni stiski, jim pojasnimo, da se lahko obrnejo na Center za socialno delo Osrednja Slovenija vzhod, enota Kamnik, ali Oddelek za družbene dejavnosti ter zaprosijo za redno ali izredno denarno pomoč.
Kakšno pomoč na podlagi teh klicev izvajate in na kakšen način?
Občan, ki pokliče in na primer potrebuje nakup ter dostavo nujnih življenjskih potrebščin iz trgovine, posreduje svoje kontaktne podatke, nato podatke o občanu posredujemo koordina-torici prostovoljcev Anama-riji iz Študentskega kluba Kamnik. Prostovoljec Žiga, ki je v tem času opravil večino vseh obiskov občanov in je opremljen z masko ter zaščitnimi rokavicami, se oglasi pri občanu na domu, kjer mu ta preda seznam stvari, ki jih potrebuje, in denar. Prostovoljec nato nakupi stvari in jih dostavi občanu nazaj na dom. Podobno je z dostavo zdravil. Pro-
smo prisotni tudi na občini, da stvari, ki so nujne, ne čakajo po nepotrebnem (na Oddelku za družbene dejavnosti so to predvsem izdaja odločb za novorojenčke in enkratne denarne pomoči in njihova izplačila, priprava odločb in pogodb že zaključenih javnih razpisov, nemoteno potekajo vsa plačila stroškov javnim zavodom in drugim izvajalcem, sproti odgovarjamo na vso elektronsko pošto, vsakodnevno pripravljamo poročila o dogajanju na humanitarni liniji ipd.). Župan pa je skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite v tem času občanom na razpolago praktično 24 ur dnevno.
Kako te dni obratuje javna kuhinja v prostorih društva upokojencev?
Ker se zavedamo problematike socialno ogroženih občank in občanov, smo se na občini odločili, da bo razde-lilnica brezplačnih toplih obrokov kljub zaostrenim razmeram še vedno odprta vsak delovni dan. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vodstvu Društva upokojencev Kamnik in vsem prostovoljcem, ki dnevno razdeljujejo obroke. Seveda smo ob tem poskrbeli, da razde-lilnica deluje v skladu s priporočili pristojnih institucij. Zaposleni v njej so ustrezno
zaščiteni z zaščitnimi maskami in rokavicami, tisti, ki so uporabniki razdelilnice, pa obrok prejmejo v embalažo, ki jo prinesejo s seboj. Torej obroka, kot je bilo običajno do sedaj, ne pojejo v prostorih društva, temveč doma.
Pomembno mesto v mreži pomoči imajo tudi prostovoljci. S kom sodelujete?
Predvsem njim gre vsa zahvala in pohvala, saj bi brez njih v teh težkih časih težko obvladovali razmere. Velika zahvala gre vodji prostovoljcev pri Študentskem klubu Kamnik Anamariji Dolenc, ki dnevno koordinira in skrbi za prostovoljce-štu-dente. Prav tako gre zahvala za pripravljenost pomagati vsem prostovoljcem, ki so se na različne načine prijavili v našo bazo prostovoljcev, ki šteje že več kot trideset občank in občanov, Zavodu Oreli, župnijskim Karita-som, društvom upokojencev, Kulturnemu društvu Priden možic, posameznikom in še bi lahko naštevali. Ko se bodo potrebe na terenu povečevale, se bomo vsekakor obrnili na vse, ki so solidarno ponudili pomoč. Glede na to, da je stanje v državi in naši občini takšno, da bi lahko na vrata potrkali tudi nepridipravi, ki si želijo izkoristiti nemoč najbolj ranljivih skupin naše družbe, smo se odločili, da kamniške prostovoljce naredimo bolj prepoznavne z značilnimi modrimi majicami s sloganom »Za solidarnost, da odženemo korona nevarnost!«, v teh dneh pa bodo dobili še posebne priponke. Kot lahko opazimo, so Kamničanke in Kamničani resnično stopili skupaj in verjamemo, da se nam bo pridružil še kdo, a vseeno po drugi strani tudi srčno upamo, da se bodo razmere umirile in ne bomo potrebovali njihove pomoči.
Takšne razmere prinesejo vrsto streznitev, dobrih in tudi pretresljivih zgodb. Lahko kakšno delite z nami?
Ja, res je. Sicer za zdaj kakšnih težkih zgodb ni bilo, je pa pri starejših občanih zaznati, da poleg tega, da jih obišče prostovoljec in jim dostavi želeno, potrebujejo pogovor po telefonu, kar pomeni, da si je treba vzeti čas zanje.
Mogoče bi na tem mestu izpostavila starejšega občana, ki je že večkrat poklical humanitarno linijo in se zahvalil, da Občina Kamnik v sodelovanju z Občinskim štabom Civilne zaščite omogoča tovrstno pomoč. Navdušen je tudi nad prostovolj-
cem Žigom, izrazil pa je željo, da bi tovrstna pomoč ostala tudi, ko se zadeve umirijo. O tem bo veljalo tudi razmisliti, saj verjamemo, da bodo razmere, ki smo jim priča v teh dneh, ljudem pustile tudi nekaj strahu in bodo še vedno nekaj časa potrebovali našo pomoč.
Poudarim naj tudi pomemben vidik stigme. Sosedje, znanci, ki bodo prišli iz bolnice, še ni rečeno, da so bili tudi okuženi, pa tudi, če so bili. Vemo, kako se obnašati, kakšni so preventivni ukrepi in bodimo na mestu predvsem ljudje. Pokažimo sočutje in obnašajmo se tako, kot bi se to zgodilo našim bližnjim. Torej pomagajmo po svojih močeh. Tudi občanka, ki živi sama in je pred kratkim prišla iz bolnice, je z nami delila naslednjo zgodbo. Prostovoljec Žiga ji dnevno dostavlja topli obrok, ob tem pa je izrazila neizmerno hvaležnost občini za tovrstno pomoč. Ko od hvaležnosti slišiš jok na drugi strani slušalke, človek ne more ostati ravnodušen.
Seveda se te zgodbe dotaknejo, a ko se zaveš dejstva, da smo s humanitarno linijo skupaj z županom Matejem Slaparjem in Občinskim štabom Civilne zaščite vsaj eni osebi pomagali, je ves vložen trud poplačan.
Je torej na način, ki ga izvajate sedaj, v občini Kamnik poskrbljeno za vse, ali so se pokazale kakšne pomanjkljivosti?
Glede na to, da so vsa gospodinjstva v občini Kamnik prejela letak, kam se lahko obrnejo v primeru, da bi potrebovali pomoč, menimo, da je obveščenost med občani dobra. Prav tako občane obveščamo na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si, o vseh aktualnih razmerah dnevno obveščajo tudi vsi prepoznavni mediji v Kamniku, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljuj e-mo. O tem so očitno obveščeni tudi občani sosednjih občin, ki nas kličejo na humanitarno linijo in prosijo za pomoč. Vedno pa obstaja prostor za izboljšave in smo odprti za vse dobre predloge.
Še kakšno sporočilo občanom?
Pravijo, da nobena preventiva v tem času ni pretirana, zato drage občanke, dragi občani, ostanite zdravi, ostanite doma zase, za svoje bližnje in vse tiste, ki dnevno rešujejo življenja in tvegajo svoje zdravje.
Nagovor župana Mateja Slaparja ob prazniku Občine Kamnik
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
letošnje leto smo se zaradi povečanega epidemiološkega tveganja in nevarnosti širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (CO-VID-19) odločili, da odpo-vemo vse prireditve ob prazniku Občine Kamnik. A 29. marec je dan, ko Občina Kamnik obeležuje svoj praznik, ko se spominjamo rojstnega dne našega generala Rudolfa Maistra - Voja-nova. Obujamo njegov izjemni prispevek k ohranitvi slovenskega ozemlja, slovenskega jezika, naroda in severne meje. Praznik je namenjen našim občankam in občanom, zato smo v teh dneh izobesili tudi zastave, v manjšem obsegu kot običajno, z namenom zavedanja o tem, da nam ni vseeno, da smo skupnost, ki bo skupaj zmogla premagati še tako nepremagljive ovire.
Kljub temu da smo v državi in v naši lokalni skupnosti priča številnim žalostnim zgodbam, da je marsikdo bolan pa tudi marsikdo osamljen, da številni vsak dan doživljajo stisko, imamo med nami prave borce. Maistrove borce. Vsi zdravstveni delavci, policisti, zaposleni v civilni zaščiti, gasilstvu ter v vseh službah zaščite in
reševanja, sektorju energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunika-cijskih omrežij in sistemov, prostovoljci in še bi lahko našteval, delajo neumorno. V teh dneh smo priča dogajanju, o katerem si nismo mislili, da bo doletelo našo državo in našo lokalno skupnost. A skupaj zmoremo! Skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite delamo vse, kar je potrebno za ohranitev vašega zdravja, spoštovane občanke, spoštovani občani. Naj vam na tem mestu vseeno čestitam ob prazniku Občine Kamnik, ki je drugačen, kot običajno. A najpomembnejše je, da ostanemo zdravi in bomo lahko, ko bo za to primernejši čas, tudi praznovali. Združimo moči in ravnaj-mo odgovorno ter to doka-žimo z dejanji, kot je z dejanji dokazal tudi naš general Rudolf Maister -Vojanov.
Vaš župan Matej Slapar
#OSTANIMO DOMA. SKUPAJ BOMO ZMOGLI. SOLIDARNOST, POMOČ IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE
Na previdnost opozarjajo talne nalepke
Kamnik - Predstavniki Občine Kamnik so skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite in ob pomoči prostovoljk Študentskega kluba Kamnik minuli konec tedna ožje mestno središče Kamnika opremili z opozorilnimi talnimi nalepkami o varnostni razdalji in z željo, da občani ostanejo zdravi. Nalepke, s katerimi opozarjajo, da je previdnost potrebna prav na vsakem koraku, so namestili pred lekarno, pošto, bančne poslovalnice, pekarno, trafiko in druge še delujoče trgovine in ustanove, na pločnike in prehode za pešce ter drugod, kjer se gibljejo občani. J. P.
Opozorilne talne oznake so nameščene povsod po ožjem
središču Kamnika. / Foto: Jasna Paladin
4
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Občinske novice, mnenja
Mnenje občinskega svetnika
T	• •	v* Iv**
Izzivi v nasi obcmi
Prejeli smo Pokriti bazen
Podprimo lokalne ponudnike hrane
Kamniška tržnica je zaprta, a doma pridelano hrano še vedno lahko kupite.
Matija Sitar Močnik, svetnik SDS
Občina Kamnik je polna naravnih in kulturnih lepot in na prvi pogled se zdi, da ima vse pogoje, da bi bila ena najuspešnejših občin na Slovenskem in širše.
Morda pa nam ravno danosti ali pa, če želite, prednosti pred ostalimi predstavljajo oviro. V samem centru naše občine, v starem srednjeveškem delu, je vrsta degradiranih območij, ki že leta in leta kazijo podobo našega mesta. V mislim imam predvsem območji nekdanjega podjetja Utok in območje nekdanje klavnice. Res je, da so zemljišča v zasebni lasti, a vendar lahko občina z različnimi vzvodi (denimo odmero NUSZ-ja) spodbudi lastnike zemljišč, da jih uredijo. V preteklosti so že bile ideje, da bi se tja preselila kamniška tržnica in vsaj začasno naredila parkirišča. V zadnjem času se vse pogosteje omenja ureditev parkirišča pri zdravstvenem domu, kar seveda podpiram, žalostno pa je, da so v preteklem mandatu ravno tisti, ki ureditev sedaj najbolj zagovarjajo, glasovali proti predlogu ureditve omenjenega parkirišča. Predvsem bi bilo treba opraviti obširnejši razmislek okoli celotne prometne problematike v širšem središču mesta. V neposredni bližini zdravstvenega doma stoji tudi glavna športna dvorana naše občine in dve izmed največjih šol. V času prireditev je parkirišče poleg športne dvorane seveda premajhno za vse obiskovalce, tako da bi bilo verjetno smiselno razmisliti, kako urediti parkirišče, ki bo namenjeno več
objektom v bližini, in ne zgolj zdravstvenemu domu. Veliko črnila je bilo prelitega tudi glede urejanja območja Velike planine. V luči nezadržnega širjenja bolezni covid-19 vidimo, kako nemočen je človek v boju proti neki nevidni bakteriji ali virusu, kar nas opominja na tematiko onesnaževanja podtalnice v širši okolici Velike planine. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi v zajetje naše pitne vode prišle bakterije, ki bi se po vodovodnem sistemu nezadržno širile v velik del gospodinjstev na kamniškem območju in bi povzročale razna obolenja in nevšečnosti. Ta tematika zagotovo ni nepomembna, kajti hitro se lahko zgodi, da bomo Kamničani postali žrtev lastnega uspeha oz. žrtev množičnega turizma na Veliki planini. Ureditev razmer bo seveda terjala zajetna sredstva, tako kadrovska kot finančna. V preteklih letih smo že bili uspešni pri črpanju evropskih in državnih sredstev s področja urejanja okolja (urejanja odpadnih voda, čistilnih naprav ipd.) in prav tovrstni način (so)financiranja bo po mojem mnenju nujno potreben pri ureditvi razmer na Veliki planini.
Nenavadno in žalostno se mi zdi, da domišljija naših izvoljenih predstavnikov oblasti glede postavitve pokritega bazena seže le do letnega kopališča Pod Skalo. V zadnjih letih ga je uspelo upravljavcu dodobra skva-riti, namreč odstranjena so bila drevesa in drugo zelenje, ki je ustvarjalo prijeten ambient, dajalo senco in zastiralo pogled s ceste, kar so kasneje nadomestili z zeleno ponjavo iz umetne mase (Kdo je tu čudak?). Poleg tega so bile zamenjane plošče na ploščadi, navkljub temu, da s prejšnjimi betonskimi ni bilo nič narobe in bi bilo morda pametno pred tem razširiti bazen na olimpijskih 25 metrov širine. Sedaj pa bi ga radi še dodatno uničili s streho. Čemu nihče ne pomisli, da je lokacija za zimski bazen zaradi slabega osončenja in hladnejše mikroklime, nahaja se namreč na severni strani hriba, morda neprimerna? Se je kdo vprašal, ali ne bi bilo morda bolje postaviti novega
Jasna Paladin
Srednja vas - Občina Kamnik je minuli konec tedna nadaljevala asfaltiranje regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino na odseku skozi Srednjo vas (na sliki). V času del je na cesti urejena polovična zapora cestišča, zaradi varnosti pa bo ta čas prepovedana vožnja za tovorna vozila s težo nad 7,5 tone. Z novim asfaltom cesta
pokritega bazena na novi lokaciji nekje na degradiranem območju in ga s tem revitalizi-rati? Je morda kdo pomislil, da bi bazen zgradili na območju ali v bližini nekdanjega Stola, kjer deluje termoelektrarna Tisa z ogromnimi presežki (poceni) toplote? Je morda kdo sprevidel, da bi s tem, vsaj poleti, imeli dva bazena, in bi letnega lahko uporabljali občani tudi zvečer? Očitno ne, saj se pojavljajo le predlogi pokrivanja bazena Pod Skalo. Tudi takšni z balonom, kar pa je daleč največja umazanija. Dobesedno. Večkrat sem na kopališču Ko-deljevo sodeloval pri postavljanju in podiranju balona in lahko rečem, da se marsikdo, po tam doživetem, ne bi želel več kopati v vodi dotičnega bazena, saj se, zaradi načina postavljanja in podiranja, balon opere v bazenski vodi. Nato pa se neosušen in zložen hrani pol leta, kaj v vmesnem času v njem zraste, si lahko predstavljate. Poleg tega pa bi bilo za balon treba zopet preurediti ploščad in vgraditi sidra v nove (nesmiselne) plošče.
Maks Lavrinc, Kamnik
ne bo varnejša le za voznike, ampak so poskrbeli tudi za varnost pešcev, saj so namestili hitrostno oviro (grbino) na novem prehodu za pešce, vgradili dodatno cestno signalizacijo ter nekoliko prilagodili tako imenovani S-ovinek. S tem bo zaključeno še eno zadnjih gradbišč v Tuhinjski dolini, kjer je občina v zadnjih dveh letih gradila sekundarno kanalizacijo.
Jasna Paladin
Kamnik - Če kdaj, potem se v razmerah, v katerih smo se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa, pokaže, kako pomembna je samopreskrba s hrano, v kateri Slovenci žal še močno pešamo. Meje so zaprte, prehod blaga je močno otežen in ob misli na še hujše bo letos marsikdo svoj vrt gotovo zasadil do zadnjega kotička. Kamniška tržnica, ki sicer obratuje ob torkih in sobotah, je od 13. marca do nadaljnjega zaprta, a z občine in Komunalnega podjetja Kamnik, ki tržnico upravlja, Kamničane pozivajo, naj še naprej podpirajo lokalne ponudnike živil in drugih izdelkov, saj se z večino ponudnikov da dogovoriti za prevzem oziroma dostavo izdelkov na dom. Pripravili so seznam vseh po-
nudnikov, njihovo ponudbo in možen način nakupa, ki ga vseskozi dopolnjujejo, objavljen pa je na spletni strani Občine Kamnik pod naslovom Podpiramo ponudnike kamniške tržnice. »Hkrati pozivamo vse preostale ponudnike lokalnih živil in drugih izdelkov iz občine Kamnik (ki še niste na seznamu in bi želeli poslovati na opisani način), da nam podate soglasje za objavo svojih kontaktnih podatkov. Z navedenim želimo ponudnikom omogočiti v danih razmerah karseda nemoteno poslovanje ponudnikov in v nadaljevanju zagotoviti možnost nakupa lokalnih izdelkov vsem zainteresiranim občankam in občanom Kamnika. Ponudniki nam svoje podatke sporočite na elektronski naslov vida.remic@ kpk-kamnik.si,« sporočajo.
Cesta v Srednji vasi je asfaltirana
Povezovanje je pomembno
POLITIKA IN KORONAVIRUS
Čas za pomoč in sodelovanje
V občini Kamnik, torej tudi v Tuhinjski dolini, je kar precej različnih organizacij, društev in posameznikov, ki skrbijo za turistično dejavnost in druge podobne aktivnosti. Zagotovo I niti občani vsega ne poznali mo, kaj šele, da bi o tem ve-= deli turisti oziroma obiskovalci inaših krajev. Zato menim, da 3 je zelo pomembno, da se razi lični ponudniki med seboj polj vezujejo, da je javnost o teh H zadevah na različne načine |i obveščena in seznanjena. I V občini Kamnik kot turistični i destinaciji imamo gotovo še vež liko neizkoriščenih možnosti za i boljšo prepoznavnost in tudi za
razširitev turistične ponudbe. Ena takih priložnosti je vsekakor ureditev in sklenitev kolesarske poti od Kamnika do Motni-ka in na drugo stran do doline Kamniške Bistrice. Tudi sama si bom kot občinska svetnica prizadevala, da se omenjeni projekt izpelje do konca. V prvem tednu marca je Turistično društvo Tuhinjska dolina sklicalo delovni sestanek ravno na temo povezovanja, kar pozdravljam. Upam, da bo sestanek obrodil lepe sadove ter da se bo čim več društev in ponudnikov povezalo med seboj. Na ta način se bodo različne dejavnosti turistične ponudbe lahko še bolj razvile, vse skupaj pa bo pripomoglo k večji prepoznavnosti tako Tuhinjske doline kot tudi celotne občine Kamnik.
Cvetka Slapnik, občinska svetnica NSi Kamnik
N.SÍ
Trenutno se nahajamo v obdobju, ki ga nihče ne pozna. Naša osrednja tema je koronavirus. Nekateri se znajo zahvaliti lju-| dem, ki so še posebej izpostav-Ujeni virusu, drugi spet najdejo jI sto in en razlog za kritiko. Vsi pa | smo na eni največjih preizkusi šenj svojega življenja. f Če še malo pogledamo čez ! plot, potem lahko vidimo, da | imajo tudi naši sosedje enake | oziroma podobne težave. Koro-I na virus ne izbira, vendar pa | smo ljudje tisti, ki smo lahko | konstruktivni ali pa povsod vidi-|mo težave. Korona ne izbira s med levimi in desnimi, niti ne
med belimi in rdečimi. Pri naših severnih sosedih naj bi mediji objavljali pozitivne zgodbe in tudi politiki nastopajo kot eno. Koalicija in opozicija z roko v roki z odločnimi koraki stopata v boj proti koroni. Prav bi bilo, da se vsaj za časa epidemije vsi izogibamo temam, ki hote ali nehote razdvajajo narod. Zdi se mi, da smo v Kamniku na dobri poti k temu. Opažam, da so bile odgovorne službe dobro pripravljene in kljub temu da je bila OŠ Frana Albrehta prva zaprta šola v državi, se virus ne razvija tako hitro kot v nekaterih drugih občinah. Upam, da bomo iz te težke situacije kot družba odnesli vsaj nekaj dobrega in bomo na koncu ljudje bolj povezani med sabo, da bodo v ospredje spet stopile vrednote, na katere smo v hitenju za napredkom pozabili. Dragi Kamničanke in Kamniča-ni, ostanite zdravi.
Robert Prosen LSU
Trenutno smo v obdobju, ki nas ponovno preizkuša. Spomnimo se na čas, ko je Kamnik zajela ujma in je Civilna zaščita pod vodstvom takratnega župana Marjana Šar-ca uspešno reševala zadeve. Tudi sedaj je potrebno sodelovanje, Civilna zaščita in Občina Kamnik sta pred težkimi izzivi. Vsi, ki so v tem težkem času na delovnih mestih - od zaposlenih v ZD Kamnik, DSO Kamnik, pa trgovci, komunala in mnogi drugi - od nas pričakujejo, da upoštevajmo in spoštujemo priporočila t pristojnih institucij. I Ponujamo pomoč in sodelo-I vanje. Svetniška skupina LMŠ I bo po uspešni zajezitvi korona ¡virusa občinskemu svetu pre-| dlagala ukrepe, ki bodo po-Imagali čim prej vzpostaviti j normalno življenje v občini. | Trenutna oblast zagotovo lahi ko računa na našo podporo, v f kolikor bodo ukrepi celoviti in ^namenjeni vsem. Pričakuje-
mo pa odprt dialog, kajti delitev, ki se trenutno izvaja na državni ravni, ni pravi pristop. Zato je tako zelo pomembno, da ohranimo solidarnost in povezanost, da ohranimo in še izboljšamo javno zdravstvo in šolstvo.
Alenka Jevšnik >
I ms
Lista Marjana Šarca
svetniška skupina
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Aktualno
Veseli so videoklicev
Dom starejših občanov Kamnik je zaradi epidemije koronavirusa za obiskovalce zaprt že skoraj mesec dni. Obiskov svojcev tamkajšnji stanovalci tako ne morejo imeti, se pa zaposleni trudijo, da jim omogočijo čim več drugačnih stikov, ki jih omogoča sodobna tehnologija.
Jasna Paladin
Kamnik - Zaprtje doma starejših občanov 6. marca sicer ni bilo nekaj izjemnega, saj so svoja vrata pred obiskovalci zaradi raznih respirator-nih in črevesnih obolenj zapirali tudi že v preteklosti, za približno mesec dni, a tokrat bo trajalo mnogo dlje.
Okuženih s
koronavirusom za zdaj ni
V Domu starejših občanov (DSO) Kamnik do zaključka naše redakcije niso imeli nobenega okuženega starostnika s koronavirusom; vsi dosedanji odvzeti brisi so bili negativni.
Kako so se na izolacijo odzvali njihovi stanovalci, smo povprašali direktorico DSO Kamnik Majo Gradišek. »Stanovalci se na trenutno zaprtje doma in celotno situacijo različno odzivajo, večinoma pa z mirnostjo in velikim razumevanjem. Izkazuje se, da so naši stanovalci iz generacije, ki je preživela že veliko težkih življenjskih preizkušenj. Trenutne izredne razmere nehote primerjajo z izrednimi razmerami med vojnim časom. Izraža se njihova zaskrbljenost, skrb nad situacijo in skrb za svoje bližnje,« nam pove in poudari, da se z zaposlenimi nenehno trudijo, da je njihov čas še bolj kakovostno zapolnjen in da s svojci vendarle lahko ohranjajo stik. »Stanovalci, ki imajo svoje telefone, so pogosto v stiku s svojimi domačimi,
Zaposleni se v teh dneh še skrbneje posvečajo
starostnikom. / Foto: DSO Kamnik
»Stanovalci se na trenutno zaprtje doma in celotno situacijo različno odzivajo, večinoma pa z mirnostjo in velikim razumevanjem. Izkazuje se, da so naši stanovalci iz generacije, ki je preživela že veliko težkih življenjskih preizkušenj.«
drugim pa to možnost na njihovo željo zagotavljamo preko osebja. Če obstaja možnost videoklica tudi s strani svojcev, jih povežemo tudi v tej obliki. Kakršnegakoli stika, so tako stanovalci kot tudi svojci izredno veseli.«
Zaščitne opreme jim primanjkuje
V minulih dneh so sicer zaznali tudi nekaj kršitev, saj nekateri svojci prihajajo
Stanovalci DSO Kamnik stik s svojci ohranjajo po telefonu in drugih napravah. / Foto: DSO Kamnik
Čas v izolaciji si v DSO Kamnik krajšajo z najrazličnejšimi
aktivnostmi. / Foto: DSO Kamnik
pod balkone starostnikov in jim prinašajo osebne stvari, s čimer pa ogrožajo zdravje vseh - drugih stanovalcev in tudi zaposlenih. Za dostavo nujnih predmetov in živil so tako uvedli poseben režim, o čemer so svojce že obvestili. Takšne predmete (zgolj nujne, kot denimo baterije za slušni aparat, nov mobilni telefon ali tablični računalnik, nujno potrebna oblačila in podobno) v DSO Kamnik sprejemajo le enkrat tedensko, in sicer vsak petek med 11. in 12. uro pri podvozu ob predhodnem klicu na številko 01 839 15 18. Takšen režim je še toliko pomembnejši, saj se tudi v DSO Kamnik soočajo z velikim pomanjkanjem zaščitne opreme. »Obstoječa zaloga zaščitne varovalne opreme v trenutnih razmerah, ko se trudimo za preprečitev širjenja okužbe, se hitro manjša, v primeru okužbe je nimamo dovolj -potrebovali bi kombinezone Tyvek in zaščitne maske FFP3,« opozarja Maja Gra-dišek in poudarja, da vsi zaposleni po svojih najboljših močeh, strokovnosti in znanju še skrbneje skrbijo za stanovalce, čutijo njihovo stisko in nadomeščajo bližino svojcev ob raznih stiskah stanovalcev. Bivanje jim skušajo polepšati s sprostit-venimi pogovori, branjem, igranjem razvedrilnih iger in drugimi dejavnostmi, seznanjajo jih s pomembnimi novicami, fizioterapijo izvajajo po sobah, praznovali pa so tudi materinski dan, ko so stanovalkam predali vrtnice iz filca.
Spomin na akademika
Aleš Senožetnik
Kamnik - V soboto, 18. aprila, bo minilo sto let, odkar se je na Zapricah rodil arheolog, predavatelj in akademik Stane Gabrovec. Po diplomi se je na povabilo takratnega ravnatelja dr. Jožeta Kasteli-ca zaposlil v Narodnem muzeju Slovenije. Vodil je različna arheološka izkopavanja, med katerim izstopajo tista na Viru pri Stični, kjer je raziskoval naselbino iz stare železne dobe. Izkopavanja pri Stični so bila pio-
nirsko delo v več pogledih in so prinesla pomemben uvid v zgodovino železnodobnih kultur na Slovenskem, navaja Kamniško-komendski biografski leksikon. Gabrovec je napisal vrsto razprav, s katerimi je začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe pri nas, pomembno pa je tudi njegovo pedagoško delo na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, med drugim tudi Akademije znanosti
Bosne in Hercegovine, dopisni član Instituta za pra- in protozgodovino Italije v Firencah ter arheološkega inštituta v Firencah. Njegova objavljena dela presegajo 40 tisoč tiskanih strani. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Ob njegovi 90-letnici so v Medobčinskem muzeju Kamnik na Zapricah pripravili svečanost, leta 2002 pa je postal tudi častni občan občine Kamnik. Umrl je 12. januarja pred petimi leti, pokopan je na kamniških Žalah.
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V ČASU KORONAVIRUSA
Spoštovani občani,
obveščamo vas, da odvozi odpadkov pri gospodinjstvih potekajo v skladu s koledarji odvozov odpadkov in da delamo vse, kar je v naši moči, da bo tako tudi ostalo. Ker izredne situacije narekujejo tudi izredne ukrepe, vam v nadaljevanju podajamo še nekaj dodatnih obvestil oziroma opomnikov.
1.	Če sumite na okužbo ali imate potrjeno okužbo s koronavirusom in ste v domači oskrbi, vas prosimo, da osebne odpadke (na primer uporabljene robčke, rokavice iz lateksa, maske) ter odpadke od čiščenja prostorov (na primer krpe za enkratno uporabo) odlagate v plastično vrečko za odpadke. Ko je vreča napolnjena, jo tesno zavežite in nato namestite v dodatno plastično vrečko, ki jo tudi zatesnite in jo ločeno od ostalih odpadkov hranite vsaj 72 ur. Po preteku 72 ur vrečko odložite v svojo črno posodo s črnim pokrovom za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
2.	Zdrave osebe tudi prosimo, da odpadne samozaščitne pripomočke (zaščitne maske, rokavice iz lateksa, robce in ostali sanitetni material) odlagate v svojo črno posodo s črnim pokrovom v tesno zaprti plastični vrečki. Druge
gospodinjske odpadke lahko odlagate kot običajno v skladu z navodili na naši spletni strani www.publikus.si.
3.	Prosimo vas, da pri nakupih ravnate odgovorno z mislijo, da boste po uporabi izdelkov proizvedli čim manjše količine odpadkov.
4.	V času posebnih ukrepov ne izvajajte večjih čiščenj v vašem gospodinjstvu, saj je zbirni center ZAPRT za dovoz kosovnih in ostalih odpadkov. Ta ukrep smo sprejeli na priporočilo državnih inštitucij z namenom, da se prepreči širjenje virusa. Prav tako teh odpadkov ne dovažajte na ekološke otoke. Prosimo vas, da do normalizacije stanja te odpadke ZADRZITE DOMA!
5.	Ponovno vas obveščamo, da ne bomo izvedli spomladanske akcije zbiranja
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, prav tako ni možno naročiti brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov na podlagi izpolnjenega kupona.
6.	Ker smo primorani redne odvoze izvajati nemoteno, pravne osebe obveščamo, da zaradi zaprtja šol, vrtcev, trgovin, gostinskih lokalov in drugih storitvenih dejavnosti (nastanitvene, velneške, športno-rekreacijske, kulturne, frizerske, kozmetične storitve ...) ne bomo zmanjševali nivoja rednih storitev in s tem tudi ne zmanjšali obračuna storitev.
Za konec ne pozabite po odlaganju odpadkov poskrbeti za higieno rok (umivanje, razkuževanje), hkrati pa upoštevajte tudi ostala samozaščitna priporočila državnih inštitucij.
Pazite nase in na sodržavljane, ostanite doma, skupaj nam bo uspelo!
©PUBLLKUS
6
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Aktualno
Glasbe se učijo celo po telefonu
Skupaj z vsemi vzgojno-izobraževalnimi zavodi po Sloveniji so morali pouk prekiniti tudi na Glasbeni šoli Kamnik. A glasbeniki ostajajo povezani, pravi ravnateljica Neža Gruden, saj se tudi oni učijo s pomočjo različnih aplikacij.
Jasna Paladin
Kamnik - Slovenske glasbene šole kot del javnega izobraževanja delujejo pod enakimi pravili kot osnovne šole, kar pomeni, da so tudi te svoja vrata morale zapreti - od 16. marca dalje ves pouk izvajajo na daljavo, nekaj ukrepov pa so sprejeli že pred tem.
»V Glasbeni šoli Kamnik smo že pred zaprtjem začeli razmišljati o možnostih pouka na daljavo. Naša učiteljica, ki je že imela izkušnje z izvajanjem pouka s pomočjo Zooma, je vsem učiteljem poslala nekaj nasvetov in predlog učnih listov. Nato je vsak učitelj stopil v stik s starši in se pogovoril o možnostih poučevanja na daljavo. Nekateri starši imajo na svojih napravah nameščen Skype, Viber, drugi Google Duo, Messenger, prilagoditi smo se morali vsakemu učencu posebej. Sama sem na računalnik namestila vse možne aplikacije,« nam pojasni ravnateljica Glasbene šole Kamnik Neža Gruden in poudari, da so bili sprva prepuščeni lastni iznajdljivosti in da so navodila pristojnega ministrstva dobili šele kasneje.
Težave povzroča polsekundni zamik
Ravnateljica pravi, da so se nastalim razmeram prilagodili v rekordnem času. »Bili smo ena izmed redkih glasbenih šol v Sloveniji, ki je pouk na daljavo začela že v začetku prvega tedna zaprtja šol. Nekateri so se pouka sprva lotili tako, da so učencem pošiljali posnetke z navodili za vadbo, zataknilo pa se je pri pošiljanju, zaradi velikosti datotek. Zdaj večinoma poučujemo s pomočjo neposrednih povezav (Zoom, Skype, Viber) v realnem času. Program plesa izvajamo s posnetki, pri nauku o glasbi pa učitelji učencem pošiljajo učne liste in naloge. Ob izvajanju pouka se prilagajamo možnostim staršev
in učencev. Kvaliteta pouka seveda ni enaka poučevanju v živo, saj komunikacijski kanali popačijo zvok, pri komunikaciji med učencem in učiteljem pa je približno polsekundni zamik. Če povezave niso v redu, slika in zvok nista sinhrona. V teh primerih z učenci vzpostavimo kar navadno telefonsko linijo, da vsaj zvok deluje, kar je za nas najpomembnejše.« Trudijo se, da pouk nikjer ne bi bil okrnjen, a vendarle je glasba specifična in ponekod gre težje. Najbolj je okrnjen pouk orkestrov in komorne igre.
»Poučevanje na daljavo terja vsaj petkrat več napora od poučevanja, ki smo ga vajeni. Dopoldne učitelji pripravljajo note, jih skenirajo in pošiljajo učencem, se snemajo in pošiljajo posnetke, da imajo učenci informacijo, kako naj bi neka skladba zvenela. Veliko učiteljev si je na telefon namestilo program CamScanner, ki note fotografira in uredi tako, da jih lahko pošljemo učencem. Popoldne izvajamo pouk, večinoma po ustaljenem urniku. Ves napor je poplačan, ko se nas učenci vedno znova razveselijo, ko jih pokličemo. Ugotovili smo, da več vadijo zdaj, ko so prisiljeni biti doma. Kolegi mi sporočajo, da so največje težave takrat, ko kateremu izmed učencev poči struna in jo je treba zamenjati. Takrat večinoma vskočijo starši in potem preko video napotkov učitelja skušajo struno zamenjati in priviti toliko, da je intonacija pravilna. Težave so tudi pri uglaševanju vseh strunskih inštrumentov, koliko priviti vijake, da bo zvenelo, koliko ne. Tudi pri inštrumentih z jezički prihaja do problemov, jezičke namreč učitelji brusijo (nekateri tudi izdelujejo) in prilagajajo vsakemu učencu posebej, zato imajo tudi ustrezna orodja. Veliko izzivov nas še čaka, a upamo, da bomo našli ustrezne rešitve,« zaključi Neža Gruden.
Ravnateljica Glasbene šole Kamnik Neža Gruden
Nenehno spremljanje novic tesnobo še poveča
Epidemija oziroma celo svetovna pandemija novega koronavirusa ne prinaša le zdravstvene in gospodarske krize, ampak tudi vrsto s tem povezanih duševnih stisk, ki pa prevečkrat ostanejo prezrte. Kako si v tovrstnih težavah lahko pomagamo, smo povprašali specializantko sistemske psihoterapije Marino Haralovič iz Kamnika, ki se je v teh dneh odločila pomagati z brezplačnim psihosocialnim svetovanjem po telefonu ali Skypu.
Jasna Paladin
Zakaj se v takih razmerah, kot smo jim priča sedaj, znajdemo v duševnih težavah?
Strah kot stresni odziv je nezaveden odziv človeka, ko se znajde v dejanski nevarnosti in služi temu, da se naše telo ustrezno pripravi na obrambo, ki je lahko boj ali beg. Z obrambo telo sprosti energijo in odzivanje se počasi povrne v prvotno stanje, kjer je človek zmožen zavestno regulirati svoje impulze. Trenutne razmere bi lahko imenovali tudi stanje trajnega stresa, ki ga občutimo kot tesnobo, ki je ne moremo razrešiti z begom ali bojem. Socialna izolacija kot eden izmed ukrepov povečuje občutek negotovosti.
Kateri ljudje so v takšnih razmerah še posebno občutljivi?
Ljudje, ki imajo slabše zmožnosti in pogoje, da se prilagodijo trenutnim situacijam, kot na primer tisti, ki že ima-
Kako se lahko sami notranje pomirimo?
Pomembno je, da vzdržujemo stike z drugimi ljudmi po telefonu ali računalniku; občutek negotovosti premagujemo z vsakodnevnimi aktivnostmi, ki si jih razporedimo čez cel dan - tako si osmislimo dan. Naredimo si seznam za vsak dan posebej in se ga držimo. Poslušanje novic večkrat dnevno ima lahko za posledico občutek še večje ogroženosti in tesnobe, tako da je smiselno, da jih omejimo in se preostali čas posvetimo drugim dejavnostim. Ko začutimo, da nas tesnoba preplavlja in nam onemogoča delovanje, je smiselno, da se z njo soočimo. To storimo tako, da naredimo notranji pregled tega, kar nam spodbuja tesnobo. Z natančnim pregledom ugotovimo, kaj točno nam ne da miru, in včasih že ta ugotovitev zadošča, da se pomirimo. Nadaljujemo lahko tako, da vključimo svoje notranje predstave:
Marina Haralovič v svojih terapevtskih prostorih na Šutni, kjer pa v času epidemije in s tem povezane karantene brezplačno izvaja psihosocialno pomoč po telefonu ali
Skypu. / Foto: Marko Šimnovec
Marina Haralovič psihoterapijo izvaja v prostorih na Šutni, v tem obdobju pa nudi brezplačno psihosocialno pomoč po telefonu ali Skypu. Na voljo je vsak delavnik na telefonski številki 051 650 192 ali na elektronskem naslovu marina.psihoterapija@arkada-int.si. Pogovor po potrebi nudi takoj ali pa se s klicateljem dogovori za termin pogovora po Skypu.
jo težave na področju duševnega zdravja, revni in brezdomci, samski ljudje brez socialne mreže - tako mlajši kot tudi starejši, ljudje, ki so odvisni od pomoči drugih, zakonci in družine, kjer se ne pogovarjajo, zakonci, ki so v postopku ločevanja.
lahko si prikličemo želeni razplet v obliki slike ali zvokov. Pri tem nam bodo v pomoč slike, besedila, glasba ali karkoli, kar nam pomaga, da se vključijo naše zmožnosti samopomirjanja. Lahko pogledamo stare fotografije ali filme in obujamo
prijetne spomine, morda imamo kje spravljene risalne ali slikarske potrebščine ali pa se lotimo pisanja dnevnika. Morda je kje v kotu spravljen šivalni stroj, ki čaka na vašo ustvarjalno roko. V terapevtskem delu pogosto uporabljam zgodnje vire: vsak človek se v otroštvu nauči mnogih spretnosti in premaga mnoge krize - nauči se hoditi, govoriti, voziti kolo. Vstop v vrtec, šolo, skrb za brate in sestre, včasih tudi skrb za starše, ki ne zmorejo skrbeti za družino, razpad družine so preizkušnje, kjer gradimo svojo moč in nam dajo zavedanje, da znamo, zmoremo, da smo na koncu zmagovalci - ne glede na to, kako težko je bilo.
Če ne gre drugače - kje in kako v tem obdobju lahko poiščemo strokovno psihološko pomoč?
V tem obdobju vam lahko pomagajo prostovoljci na različnih telefonih v stiski, psihoso-
cialno prvo pomoč pa nudimo tudi psihoterapevti in specializanti psihoterapije v okviru Slovenske krovne zveze za psihoterapijo ter Fakultete SFU Ljubljana.
Številni psihoterapevti ste v teh dneh ponudili brezplačno pomoč. Komu je namenjena in kako poteka?
Brezplačna psihosocialna prva pomoč je namenjena vsem, ki občutkov negotovosti in tesnobe ne zmorejo sami regulirati in nimajo nikogar, s komer bi se lahko pogovorili. V takšnih primerih lahko pokličejo po telefonu ali se povežemo s pomočjo računalnika. Pogovor pomaga, da se človek lahko počuti pomirjenega in razbremenjenega. Psihosocial-na podpora ni terapevtska obravnava, pač pa je njen namen podpora in razbremenitev, ki deluje tako, da se človek laže stabilizira, da ublaži trenutno stisko, in če je treba, osebo napoti na terapevtsko obravnavo.
Na klopeh ni več možno posedati
Jasna Paladin
Kamnik - Da bi preprečili druženje občanov po mestu, je poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Matjaž Srša v nedeljo, 29. marca, izdal odredbo o zaprtju vseh avtobusnih in železniških postajališč ter vseh klopi ob sprehajalnih poteh, v parkih in drugje, kjer bi se utegnili zadrževati občani - ob
pešpoti ob Kamniški Bistrici, pred srednješolskim centrom, ob izviru Kamniške Bistrice in drugod. Lokacije, kjer se ne sme zadrževati, so s trakovi označili delavci Komunalnega podjetja Kamnik, ki so pogodbeni izvajalci Občinskega štaba Civilne zaščite. V teh dneh po večini javnih površin in pred trgovskimi centri izvajajo tudi dekontaminacijo.
V skladu s pozivom #ostani doma posedanje po klopeh in na avtobusnih ali železniških postajah ni več dovoljeno.
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Kultura
Dobre ideje ostanejo
Kamničan Uroš Košir je živ dokaz, da je vrhunski glasbenik instrumentalist hkrati lahko tudi odličen pedagog. Z njim sta tuba in evfonij mnogim mladim postala najbolj »kul« instrumenta na svetu.
Uroš Košir ob svoji najljubši tubi
Umetniki moramo tudi ozaveščati
Stane Balantič je kamniški slikar, ki ga od nekdaj zanima ekologija, na kar s svojimi deli skuša opozarjati tudi javnost.
Igor Kavčič
Kaj počnejo tubisti, ko v državi zaradi nastalih razmer velja pravilo #ostanido-ma?
Ostani doma pomeni, da si doma, žal ne, kjer se počutiš v danem trenutku najbolje, ampak vseskozi doma, kjer imaš stalno prebivališče. Omejeni smo na določen prostor. Torej nam je, razen vseh nujnih poti, onemogočen tudi dostop in vstop v glasbeno šolo in s tem fizični stik učitelj - učenec ter s tem dostop do vseh drugih doslej samoumevnih glasbenih vsebin. Z učenci in dijaki sem že v prvih dneh karantene vzpostavil stik s pomočjo nam dostopnih digitalnih medijev in telefona.
Kako poteka pouk na daljavo, je ta sploh mogoč? Zvok glasbila po Skypu je vendarle drugačen ...
Glede na dolgoletno prakso so učne ure vsekakor najbolj učinkovite v fizični obliki, v komunikaciji učitelj - učenec. Trenutno to ni možno, zato uporabljamo Skype, Messenger; z nekaterimi pa tudi po telefonu določimo snov, potem se učenec posname, pošlje posnetek in sledita moj komentar in napotki. Sam večkrat na teden posnamem malo daljše predavanje in ga na Google Dri-vu delim s slušatelji. Kako bo delo potekalo naslednje dni, tedne ... žal nihče točno ne ve.
Vrniva se v boljši pretekli in prihodnji čas. Z učiteljeva-njem ste pred leti zamenjali igranje v Orkestru slovenske vojske in dirigentsko taktirko v Mestni godbi Kamnik. Kaj je bilo tisto, kar je vaš poklic glasbenika preusmerilo od igranja tudi k poučevanju?
(smeh) Tudi sedanji čas je dober, vsaj tako ga je treba vzeti, iz dane situacije, če se le da, izvleči najboljše in stremeti k rešitvam v skupno dobro.
Na začetku tisočletja sem redno igranje v orkestru res zamenjal s poučevanjem. Nekaj malega sem poučeval tudi pred tem, za stalno pa mislim, da učim od leta 2004. V tistem času sem kratko obdobje vodil tudi Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik in kasneje bil dirigent Mestne godbe Kamnik. Moje delo učitelja pa je od vsega začetka v največji meri vezano za kranjsko glasbeno šolo. Ko se oziram nazaj, s hvaležnostjo povem, da mi je bila v Kranju omogočena »rodovitna zemlja« za rast mojih idej, ki sem in jih tudi še danes z veseljem gojim.
Takrat se nisem spraševal, kaj bi raje počel. Kot vidim danes, je bil tak nekakšen »višji« načrt - da se tako zgodi. In očitno je bilo tako prav. Seveda me je poučevanje vedno bolj gnalo v raziskovanja po novem, poglobljenem znanju. Tako sem kmalu uresničil eno svojih velikih želja, da bi po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani izkušnje pridobil še v tujini. Povezal sem se s priznanim profesorjem tube Danielom Perantonijem. Po avdiciji, ki je nekako že bila na mednarodni konferenci v Denverju v Coloradu, sem bil leta 2006 sprejet na univerzo Indiana State University, Jacobs School of music. Obdobje dveh odličnih let je bila ena mojih najboljših življenjskih naložb doslej, tako v smislu glasbe kot tudi širšega profesionalnega vpogleda in pogleda na njeno poslanstvo. Po vrnitvi v Slovenijo sem nadaljeval kot učitelj in vedno bolj spoznaval, da je to tista prava smer - daj-dam, vzajemni proces. Če si pošten do sebe in posredno svojega dela ter srčen v podajanju znanja, sledi nagrada za opravljeno delo. In teh je bilo v preteklih letih ogromno. Ne gre le za nagrade na številnih tekmovanjih doma in v tujini, to so vsi učenci, s katerimi smo skupaj v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa poglabljali znanje tube in evfonija in skozi občutljiva leta odraščanja z večino stkali pomembno zgodbo za življenje.
V Glasbeni šoli Kranj ste tako v zadnjem desetletju na oddelku nizkih trobil postavili oddelek tube in evfonija ...
Poleg učiteljevanja v Kranju nekaj malega učim v Glasbeni šoli Kamnik, že četrto leto pa svoje znanje delim
tudi z dijaki Glasbene šole Celje v okviru Umetniške gimnazije Celje. Res je, kar pravite. Minilo je dobrih deset let in kranjska šola je postala najbolj poznana na slovenskem zemljevidu po tem, da se tam kar množijo tubisti in evfonisti. (smeh) Na začetku sem poln zanosa naletel na ravnateljico Petro Mohorčič, ki se ji s tega mesta lepo zahvaljujem, saj je vseskozi verjela vame. Skupaj z njo in mojimi sodelavci smo do danes zapisali že kar nekaj nepozabnih zgodb tube in evfonija.
Na veselje učencev vam zgolj poučevanje obeh instrumentov ni dovolj. Pred leti ste tubiste zbrali v okviru projekta Tuba božič, oktobra pa pripravljate Oktu-bafest, ki se je odlično prijel, saj na njem združite učence z različnih koncev Slovenije, vabite pa tudi profesorje iz tujine ...
S hvaležnostjo zaupam glasu, ki me nagovarja k novim idejam, domača naloga pa je, da se potrudim te v čim večji meri udejanjiti. Dobre ideje zagotovo ostanejo! Tuba božič smo prenesli iz Amerike. Namen dogodka je popularizacija tube in ev-fonija, seveda tudi druženje in izmenjava dobrih praks. Glavni namen pa je praznično voščilo. V zadnjih letih se dogodek imenuje Slovenski tuba božič. Na odru se zbere več kot petdeset glasbenikov iz vse Slovenije. Ob prijetnih zvokih tube in evfonija se poslušalci vsako leto zazibajo v praznično vzdušje. Lani oktobra je v Prešernovem gledališču v Kranju izzvenel že deseti Oktu-bafest. Vsako leto v mesecu oktobru prirejamo nekajdnevni festival, vsakič z novim konceptom - od nastopa učencev naše šole,
gostujočih slovenskih glasbenih šol, domačih in tujih profesorjev. Tudi žanrsko je Oktubafest vsako leto zasnovan drugače. Igramo od klasike, roka in popa do otroških in narodnih skladb. Ponosen sem na našo lansko obletnico. V organizaciji Glasbene šole Kranj se je, vsaj za slovenski prostor, zgodil tuba-evfonij spektakel na visoki ravni. Poleg učencev kranjske šole so se ansamblu pridružili dijaki Umetniške gimnazije iz Celja in učenci Glasbene šole Kamnik. Krstno so bila izvedena tri dela slovenskih avtorjev (Gašper Gortnar, Leon Firšt in Peter Tovornik). Svoje priredbe je dodal tudi sodelavec David Kajič. Gostje na koncertu so bili študentje Visoke šole za umetnost iz Berna in njihov profesor evfonist Thomas Ruedi.
Se motim, če zapišem, da tako tuba in evfonij postajata »kul« glasbili? Tuba in evfonij sta kul. Žal v naših koncih nista bila znana tako v vsestranski uporabi in na tako visokem nivoju. Tubo in evfonij (bariton) se je poučevalo, vendar v okrnjeni obliki, odrinjena na rob, bolj v smislu »lih tok, da neki mamo«. Danes je drugače. Po glasbenih šolah v Sloveniji je vedno več učencev tube in evfo-nija. Najbolj opazno je to v času tekmovanj, ko imamo vedno več tekmovalcev v kategoriji omenjenih instrumentov - od najmlajše skupine, nekje od osmega leta starosti naprej. Bliža se mesec maj in s tem sprejemni preizkusi za novo šolsko leto. Vabim vas, da nas obiščete. Kot učitelj tube in evfonija na Glasbeni šoli Kranj in Glasbeni šoli Kamnik vam bom z veseljem mentor pri uvodnih korakih kot tudi v času vašega šolanja, morda celo na srednji stopnji v Celju.
Se tudi sami še pridružite kakšnemu sestavu ali orkestru?
Poleg poučevanja priložnostno največ igram v komornih zasedbah, solistično na koncertih učiteljev, Oktu-bafestu ... Na površju so neke ideje, a naj še ostanejo skrivnost. Sicer pa poleg občasnega sodelovanja z domačimi orkestri že kar nekaj let sodelujem z Orkestrom beograjske filharmonije.
Ideje, želje?
Idej je hvala bogu dovolj! Tista, ki se v celoti realizira in se »prime«, je tista prava. Želja je, da bi svoje poslanstvo še naprej lahko opravljal v dobro nas vseh.
Jasna Paladin
Kamnik - Stane Balantič je znan obraz s kamniških ulic pa tudi iz umetniških krogov, saj je - četudi po izobrazbi izučeni kovinar - v likovnih vodah aktiven že vse od leta 1969, ko se je priključil Društvu likovnih samora-stnikov Ljubljana. Bil je tudi član kamniške slikarsko-ki-parske skupine Nova in kot zvesti član likovnih ustvarjalcev na Kamniškem deluje še danes, pri svojih 73 letih. V petek, 13. marca, bi moral javnosti predstaviti svojo dru-
Onesnaževanje zraka, vode in zemlje, odlaganje smeti, odpadki v gozdovih in drugi vplivi človeka me strašno motijo in res si želim, da bi moja dela vsaj malo pripomogla k temu, da bi se ljudje do narave in svojega okolja vedli bolj odgovorno. S svojimi zadnjimi deli, ki so nastajali kakšno desetletje, skušam opazovalce svojih slik podrezati, kaj lahko storijo sami,« nam pove Stane Balantič in doda, da najraje ustvarja v tehniki olje na platno in da so njegova dela nadrealistična. »Ne gre za podobe na prvo žogo -
Stane Balantič s svojimi nadrealističnimi deli povezuje umetnost in ekologijo.
go samostojno razstavo v razstavišču Šole idej na Šutni (prvo je priredil leta 2011 v Galeriji Veronika), a mu je načrte prekrižal novi koronavirus. Razstava, ki je sicer že postavljena, bo javnosti na ogled, ko bodo razmere to znova dopuščale, je pa Stane-tovo udejstvovanje v tem obdobju še kako aktualno. »Od nekdaj me zanima ekologija.
malo se je treba poglobiti in razmišljati zraven, le tako lahko prejmemo pravo sporočilo. Likovna umetnost ne bi smela biti sama sebi namen, zdi se mi namreč prav, da tudi umetniki na svoj način ozaveščamo,« še pravi Stane in že zdaj vabi na ogled svoje razstave.
Kdaj bo to, vas bomo pravočasno obvestili.
V kamniškem muzeju obujajo spomine
Kamnik - Tako kot vse javne ustanove je tudi Medobčinski muzej Kamnik z vsemi svojimi enotami zaprl vrata za obiskovalce. Komunikacija z muzejskimi uporabniki poteka izključno po telefonu (01/831 76 62) ali elektronski pošti (info@muzej-kamnik-on.net). So pa v tem obdobju toliko bolj aktivni na Facebooku, kjer redno objavljajo stare fotografije iz svojih zbirk. Tale fotografija je bila posneta v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je bila ob današnji Kavarni Veronika na Glavnem trgu še bencinska črpalka. J. P.
8
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Podjetništvo
V času epidemije se je v Eti Kamnik povečala prodaja pripravljenih jedi. Zaposleni imajo sedaj tudi zaščitno
opremo. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv GG)
► 1. strani
Tudi v Eti Kamnik so zagotovili zadostno količino zaščitnih mask, oblek, očal in rokavic ter razkužil. Prav tako zaposlenim merijo temperaturo ob prihodu v službo. »Vsem, za katere je to mogoče, smo omogočili delo na domu. Prihajajo le
dežurni, tako da ni nikoli več kot ena oseba v pisarni, komunikacije pa tečejo s pomočjo video klicev in po elektronski pošti,« nam je še povedal Marko Konič, ki poleg Ksenije Jankovič Banov-šek vodi Eto Kamnik. Primerljive zaščitne ukrepe kot v drugih podjetjih so v teh dneh uvedli tudi v druž-
bah Menina in Meso Kamnik, kjer kritičnim skupinam zaposlenih, ki prebole-vajo težje bolezni, imajo poslabšan imunski sistem ali jih pestijo druge zdravstvene težave, omogočajo delo na domu ali pa so jih poslali na čakanje. V Menini je na delu 65 odstotkov zaposlenih. Kot je povedal direktor Jože Homar, so doma tisti, ki nimajo varstva za otroke, ter delavci, ki kažejo znake prehlada ali gripe ali bi bili potencialno lahko v stiku z okuženimi. Prav tako tisti, katerih delovno mesto to omogoča, delajo od doma.
Skrb, kaj bo po ukinitvi interventnih ukrepov
Sogovorniki vsi po vrsti zatrjujejo, da je v tem trenutku še prezgodaj ocenjevati, kako močno bo epidemija koronavirusa zarezala v njihovo poslovanje, prvi učinki pa se že kažejo. Po besedah Andreja Hribarja v družbi Dom-Titan že beležijo upad naročil. »Večina naših kupcev je sprejela začasne ukrepe, povezane z omejevanjem transporta in kontrolami prehodov v posamezne države v prejšnjem tednu (sogovorniki so na vprašanja odgovarjali prejšnji teden, op. a.), zato bodo prvi neposredni
učinki ukrepov znani šele v prihodnjih dneh. Veliko pa je odvisno, kako dolgo bodo ti ukrepi trajali. Od trajanja ukrepov v tujini je tudi odvisna dobava surovin, ki jih potrebujemo za proizvodnjo,« pravi Hribar, ki ocenjuje, da bodo na letnem nivoju beležili padec prometa ekvivalenten vsaj dvomesečni realizaciji, kar predstavlja med 15 in 20 odstotkov.
Tudi Marko Konič težko ocenjuje, kako se bo epidemija odrazila na poslovanju Ete Kamnik v tem in prihodnjih letih. »Prehrambna panoga je zelo tradicionalna, nima velikih skokov, nima padcev,
zato pričakujemo, da se bo prodaja v mesecih po epidemiji nekoliko znižala in potem spet prišla na normalno raven. Pomembno je, da dobivamo surovine (in za zdaj jih), imamo na voljo embalažo in predvsem, da smo zdravi in lahko proizvajamo,« pravi Konič, ki sicer opaža, da se je v tem času, ko potrošniki kopičijo zaloge živil, povečala prodaja pripravljenih jedi, steriliziranih stročnic in vložene zelenjave, riža in omak, pa tudi gorčice in kisa. »Naša domača prodajalna je zabeležila rekordno prodajo in zaradi zasedenosti ekip jo težko zala-
gamo, zato se kupcem iskreno opravičujemo, če je kdaj med dnevom za pol ure zaprta, da napolnimo police,« še dodaja Konič.
V	podjetju Meso Kamnik, kjer kot zadnji člen v verigi skupine Farm Ihan skrbijo za pripravo svežega svinj -skega in govejega mesa ter proizvodnjo mesnih izdelkov, po besedah Miha Rozmana trenutno še dokaj normalno poslujejo, meni pa, da se položaj lahko že jutri popolnoma spremeni. Na vprašanje, ali so morda zaznali večje povpraševanje po njihovih izdelkih, odgovarja: »Predvsem zaznavamo zelo visoka nihanja naročil, kar pomeni težje planiranje proizvodnje.«
V	Menini, kjer tri četrtine svojih izdelkov prodajo na tuje, v primerjavi s preteklimi leti ne zaznavajo bistvene spremembe obsega naročil. Kot pravi direktor podjetja Jože Homar, imajo za zdaj predvsem probleme pri nabavi materialov in dostavi izdelkov, opažajo pa tudi, da so kupci začeli zamujati s plačili. »Ocenjujem, da se bodo največje težave pojavile po ukinitvi interventnih ukrepov po Evropi. Gospodarstvo se bo v tem obdobju izčrpalo, kar bo vodilo v splošno nelikvidnost,« zaključuje Homar.
V podjetju Dom-Titan dnevna prilagajanja usklajujejo s koriščenjem presežka ur, z delavci se dogovarjajo tudi o morebitnem koriščenju dopustov, v režijskih službah pa so, kjer je možno, uvedli delo od doma. Upad naročil že beležijo.
V Mesu Kamnik za zdaj dokaj normalno poslujejo, pravijo pa, da se položaj lahko že jutri popolnoma spremeni. / foto: arhiv GG
O B M O C ~
OBRTNO-PODJETNlSKA ZBORNICA KAMNIK
Spoštovani obrtniki in podjetniki!
Če kdaj, potem je zdaj pravi čas, da smo povezani v svoji stanovski organizaciji.
Obrtniki in podjetniki smo iznajdljivi ljudje, zato verjamem, da bomo tudi to krizo, ki jo je povzročil koronavirus, preživeli in ohranili svoja delovna mesta. Čeprav je za marsikoga v tem trenutku situacija videti brezizhodna, se bodo pokazale nove priložnosti. Zato ne obupajte! Država pripravlja vrsto ukrepov, ki bodo nam, obrtnikom in podjetnikom, ter našim zaposlenim pomagali preživeti to nepričakovano krizo. K ugodnejšim ukrepom za gospodarstvo s predlogi sodeluje tudi obrtno-podjetniška zbornica, saj dobro poznamo problematiko drobnega gospodarstva.
Kako članom zbornice konkretno pomagamo na Obrtno-podjetniški zbornici Kamnik:
•	priskrbeli smo kontinuirano dobavo zaščitnih obraznih mask slovenskega podjetja UUBO, ki so izdelane iz kakovostnega, nepropustnega certificiranega blaga,
•	nudimo brezplačno pravno svetovanje in pravno odvetniško pomoč pri uveljavljanju kriznih ukrepov, v sodelovanju z Odvetniško družbo Kožuh,
•	i nformiramo o aktualnem dogajanju na zakonodajnem področju in na posameznih strokovnih področjih,
•	obravnavamo individualne probleme članov in pomagamo najti prave rešitve,
•z Zavarovalnico ARAG, ki nudi zavarovanje pravne odgovornosti, smo se dogovorili za 20-odstotni popust pri sklenitvi zavarovanja in takojšnje brezplačno pravno svetovanje,
•	dogovorili smo se za VALU-plačila, pri katerih trgovec in kupec ne vzpostavita fizičnega stika. Provizija VALU je za naše člane znižana s 3,5 na 2,9 odstotka,
•	pripravljamo finančne ukrepe, s katerimi bomo tudi mi članom omogočili hitrejši izhod iz krize.
Vsi naši člani prejemajo mesečno revijo Obrtnik-pod-jetnik in imajo možnost brezplačnega oglaševanja na spletnih straneh www.ooz-kamnik.si, saj podpiramo prodajo in nakup storitev in izdelkov »član - članu« v lokalnem okolju.
Več informacij:
pTJ OBMOČNA OBRTNO-PODJETNlSKA L 3 ZBORNICA KAMNIK
mag. Barbara Jančar Rozman, sekretarka T: 01/8319 810, E: barbara.jancar@ozs.si
Partnerji, združeni v projektu Mozaik podjetnih, pa našim članom nudijo:
•	Zavarovalnica Triglav, d. d.: 7-odstotni dodatni popust na vsa obstoječa in nova zavarovanja,
•	DZS, d. d.: 20-odstotni popust na pisarniški material,
•	Kompas shop: 20-odstotni popust na celoten prodajni program,
•	Erste Card: prvo leto uporaba kartice Diners brez članarine, nato le 3 evre/mesec; nakup na 24 obrokov doma in na 12 obrokov v tujini, veliki prihranki v nagradnem programu partnerjev Diners,
•	Telekom, d. d.: 5 evrov na mesečno naročnino za določene pakete,
•Energija plus, d. o. o.: popust na ceno električne energije ob sklenitvi pogodbe in vrednostni bon v višini 20 evrov ter popust v višini 15 odstotkov na proizvode za popolni nadzor porabe energentov,
•	Prigo, d. o. o.: od 10- do 30-odstotni popust na rezervne dele in pnevmatike za tovorna vozila,
•	Merkur, d. d.: 5-odstotni popust na posamezni nakup,
•	Big Bang, d. o. o.: od 3- do 10-odstotni popust na nakupe.
V projekt so vključeni še: Ajpes, Bisnode, Hiveterminal (slovenska spletna platforma za odkup terjatev) in drugi ponudniki, ki se partnerskemu projektu stalno pridružujejo, zato je aktualna ponudba dosegljiva na www.ooz-kamnik.si.
Zbornica bo močnejši sogovornik državi, če bomo obrtniki in podjetniki ne glede na velikost, pravno organizacijsko obliko ali dejavnost združeni pod eno streho. In tako bomo lahko več storili tudi za vsakega posameznega člana.
Pridružite se nam vsi podjetniki in obrtniki občin Kamnik in Komenda!
Ostanite zdravi!
Tomaž Sodnik, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik
Gorenjski glas je najbolj bran časopis na Gorenjskem, ki izhaja že 73 let. Raziskava branosti kaže, da branost narašča, in v letu 2019 je imel Gorenjski glas kar 65.600 bralcev. Tudi letos bo časopis v vaše domove vsak torek in petek prinašal gorenjske novice, ki jih ne morete najti nikjer drugje.
Vabimo vas, da tudi vi postanete del naše velike družine naročnikov!
Naročniki Gorenjskega glasa so pri plačilu letne naročnine deležni 25 odstotkov popusta, pri polletnem 20 odstotkov, pri rednem mesečnem plačilu pa 10 odstotkov popusta. Vse informacije o naročnini so vam na voljo po telefonu št. 04/201 42 41 ali po elektronski pošti: narocnine@g-glas.si.
Gorenjski Glas
www.gorenjskiglasi^
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Mladi
V vrtcu z otroki tudi kuhamo
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik se zavedamo pomena zdrave prehrane, najmlajše pa najlažje naučimo tako, da jih vključimo v dejavnosti.
Alenka Jevšnik
Kaj je hrana? »Hrana je, da se prehranjujemo, da ne umremo!«
Hrana ni in ne sme biti odpadek
Na to, kaj je hrana, lahko dobimo zelo različne odgovore, zato je naš namen poudariti različne vidike hrane - odnos do hrane, prevelike količine hrane, hrana kot odpadek. Vprašanje je namreč: Ali se resnično zavedamo pomena hrane? Znamo ceniti vse te dobrine, ki jih imamo na razpolago? V današnjem času velike dvojnosti - ko imamo preobilje hrane in dobrin, na drugi strani pa pomanjkanje hrane in lakoto, je naše vprašanje predvsem odnos do hrane in dobrin. Pomembno je, da že otroci spoznajo, da hrana ni in ne sme biti odpadek.
»Hrana so kostanji. Pa kokoši, ki jajca nosijo, in naredimo lahko palačinke. To se poje. Banane in jabolka, pa hruške so tudi hrana.« »Hrano dobimo v trgovini iz kmetije. Hrana tudi raste na polju, rastejo žita. Če bi bili brez hrane, bi pomrli.« Tako razmišljajo o hrani petletniki iz enote Mojca.
in raznoliko prehrano.
»S hrano se osvežimo, ker je zdrava. Če premalo ješ, si potem bolan!« Otroke k nečemu najlažje pritegne lastna aktivnost, zato smo se tega lotili na način, da smo jih vključili v same dejavnosti. Otroke pri različnih dejavnostih spremljamo, spodbujamo, po potrebi tudi usmerjamo. Pomembno je, da opazimo in upoštevamo vse tisto, kar jih zanima in s tem hkrati pritegne njihovo pozornost. Otroci so do novih vsebin in dejavnosti zelo pozitivno naravnani ter pri njih vztrajajo, kljub morebitnim težavam - morda je težava v lupljenju, rezanju. Pa vendar so to spretnosti, ki se jih lahko začne učiti že otrok v vrtcu. Otrok se kljub morebitnim težavam želi naučiti in obvladati določeno dejavnost.
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik dajemo velik poudarek tudi bivanju na prostem. Temu primerno smo zelo veliko v gozdu, ob porečju Kamniške Bistrice, na travniku, polju. Otroke navajamo na opazovanje narave, na spoštovanje naravnega okolja, opazovanje sprememb v naravi ... Tako otroci tudi spoznavajo različne rastline, ki rastejo v
Z otroki smo v gozdu spoznali čemaž, podlesek, šmarnice, čmeriko, koprive, regrat ... Tako so otroci spoznavali različne rastline, ločili rastline po barvi in vonju, prepoznavali užitne in neužitne rastline, njihov pomen in pravilno uporabo v kulinariki.
Zavedamo se pomena zdrave prehrane, zavedamo se tega, da z nezdravo prehrano lahko škodimo sebi in svojemu zdravju. Vendar pa je hrana lahko tudi zaščitni dejavnik človeka. Lahko nas varuje pred boleznimi. Zato j e pomembno, da že otroke navajamo, da uživajo pestro
Otroci radi in z veseljem sodelujejo pri vseh postopkih priprave. In ne, niso premajhni za rezanje, gnetenje,
mešanje. / Foto: Alenka Jevšnik
različnih letnih časih. V gozdičku, v katerega radi zahajamo z otroki iz enote Mojca, raste marsikaj. Spomladi je tam veliko čemaža, zato smo otroke seznanili z njegovo vsestransko uporabo. Tako smo tudi neposredno pokazali, da hrana ni nujno nekaj, kar kupimo samo v
Priprava jabolčne juhe s polnozrnato gorčico / foto: alen
kaJevšnik
trgovini, ampak nam veliko hrane daje tudi narava sama (čemaž, regrat, kostanj, borovnice, gobe ...). Z otroki smo v gozdu spoznali če-maž, podlesek, šmarnice, čmeriko, koprive, regrat ... Tako so spoznavali različne rastline, ločili rastline po barvi in vonju, prepoznavali užitne in neužitne (strupene) rastline, spoznavali so pomen rastlin in njihovo pravilno uporabo v kulinari-ki.
Gospa Kuhla in gospod Polentnik
Dejavnosti, ki smo jih načrtovali, smo povezali z različnimi področji, hkrati pa smo vanje pogosto vključili tudi značilno kamniško kulinarično posebnost, saj smo za pripravo določenih jedi uporabili trnič in polnozrna-to gorčico. Prav tako pa smo hkrati pogosto uporabili kruh, ki nam je ostal pri obrokih, saj smo iz njega naredili različne jedi - od kruhovih kock, drobtin, na-rastka.
V zadnjih letih smo se dodobra seznanili tudi z uporabo sadja v prehrani. Naša rdeča nit so bila jabolka. V vrtcu so jabolka pogosto za malico in otroci jih radi pojedo. Včasih nam kakšno jabolko tudi ostane, zato smo razmišljali, kako bi lahko jabolka uporabili na nov, drugačen način. Pridružila sta se nam pravljična lika
gospa Kuhla in gospod Po-lentnik, ki navdušeno sodelujeta z nami. Že prvo leto smo pripravili značilno kamniško jed, za katero smo recept dobili v Okusih Kamnika - prekmaš župo. S to jedjo smo tudi zmagali na natečaju Ekošole - Reciklirana kuharija. Ker ne spimo na lovorikah, smo zgodbo nadaljevali in nastajale so nove jabolčne jedi. Tako smo prekmaš župi dodali kamniško jabolčno juho, kjer smo nekoliko dopolnili in spremenili recept, letošnje leto pa smo kuhali jabolčno juho s polnozrnato gorčico. Iz jabolk smo pripravili še celo paleto drugih jedi - od jabolčnih cmokov, pečene prosene kaše z jabolki do jabolčne pite in jabolčnih piškotov. Odličen je bil tudi jabolčni pire. Nastala je celo pravljica o Kuhli in jabolčnem letu, prav tako pripravljamo Kuhlino kuharsko knjigo. Idej, kako in na kakšen način otroke navdušiti za spoznavanje različne hrane, imamo še veliko. Otroci radi in z veseljem sodelujejo pri vseh postopkih priprave. In ne, niso premajhni za rezanje, gnetenje, mešanje. Naš nasvet - spoznavajte, okušajte, uživajte, raziskujte, kuhajte. In verjemite, tudi vi boste slišali takšen ali podoben pogovor: »Ti, to je pa t'ko dobro, da ne moreš verjet'!« je rekla deklica drugi deklici.
Največja želja: izdati svoj album
Gašper Vodlan, Aljaž Božič, Domen Flerin in Dominik Lenart so člani skupine Echoes. Mladi glasbeniki prihajajo iz okolice Kamnika in jih poleg ljubezni do glasbe združujejo tudi inovativnost in vedno nove in nove ideje.
Maša Likosar
Kamnik - Vsi člani imajo za seboj že bogato glasbeno ozadje in zgodovino, ki jih dodatno spodbuja k učenju in spoznavanju novih stvari, k nastopanju in snemanju novih skladb. Aljaž Božič in Dominik Lenart sta skupaj začela ustvarjati že pred leti na področju narodno-zabav-ne glasbe. Zaradi želje po igranju drugih žanrov se je Aljaž odločil prestopiti v pop-rok skupino Bombshell, kjer uspešno sodeluje že eno leto. Poznanstva in kontakti so ju pripeljali do Gašperja Vodlana in Vida Jaksetiča, s katerim so spoznali, da so na poti do istih ciljev. Gašper in Vid sta že pred tem skupaj igrala v metalski skupini Defenestrate. Skupina je žal razpadla in tedaj sta moči združila z Aljažem ter Dominikom in skupaj so ustvarili skupino Echoes. Zaradi osebnih razlogov je prvotni bobnar Vid Jaksetič kmalu zapustil skupino in ostali so brez pomembnega člana ekipe. Pred približno pol leta se jim je pridružil Domen Flerin in tako je bila skupina spet popolna. Povod za nastanek njihove skupine je bil »jam«, ki so ga izvedli Dominik, Aljaž in Gašper na veselici, kjer je igral ansambel Šus. Pojasnjujejo, da so takoj začutili željo po skupnem igranju in kmalu zatem je sledila prva vaja. Člani skupine Echoes (ime v dobesednem prevodu pomeni odmevi) ustvarjajo že približno eno leto v svojem naravnem ha-bitatu - Mladinskem centru Kotlovnica. »Druženje, znanje in inspiracije izvirajo iz same matere Kotlovnice in presrečni smo, da lahko tam ustvarjamo,« je pojas-
nil Gašper Vodlan in nadaljeval: »Zvrst, ki jo igramo, je zelo težko opredeliti. Sega od noise-rock, alt-rock do funk-rock in pychadelic. Skladbe, ki jih izvajamo, so naše avtorske, za zdaj jih imamo pet. Poleg njih pa tudi priredbe drugih izvajalcev, kot so Pink Floyd, Placebo, Kings of Leon, Red Hot Chili Peppers. To so glasbeniki, ki jih neizmerno cenimo in jih jemljemo kot vzor in inspiracijo za svoje samostojno delo.« Skupina Echoes se je v trio izvedbi že predstavila na Variete dogodku, ki se je odvijal v omenjenem mladinskem centru. Konec marca bi se morali v polni zasedbi predstaviti na pre-miernem koncertu v domačem okolju MC Kotlovnica, a je bil dogodek zaradi trenutnega stanja s koronavi-rusom žal odpovedan. »To sicer pomeni le, da se je nastop prestavil na za zdaj še neznan datum,« je povedal Gašper in dodal: »Trenutno situacijo doživljamo kot slabo in dobro obenem. Nikomur ni prijetno, zelo smo omejeni, ampak gledamo na prihodnje skupno dobro. Obstaja tudi svetla plat, saj lahko ta čas izkoristimo za osebno rast in razvoj kot umetniki.«
Načrtov in želja imajo člani skupine Echoes ogromno. »Največja med njimi je izdaja svojega albuma. Zavedamo se, da bo do tega dogodka preteklo še nekaj časa, saj imamo vsi zelo profesionalen pristop do glasbe in želimo izdati tisto najboljše, kar znamo. Naša ciljna publika je tuje občinstvo, zato si želimo čim več nastopov in turnej po domačih in tujih krajih ter državah,« je sklenil Gašper Vod-lan.
Kitarist in vokalist Gašper Vodlan, basist Aljaž Božič, kitarist Dominik Lenart in bobnar Domen Flerin, ki ga ni na fotografiji, so člani skupine Echoes. / Foto: Iztok Čebašek
10
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Šport
Jan kot svetovni rekorder
Kamničan Jan Emberšič sodi med najbolj obetavne slovenske atlete. Čeprav še ni dopolnil niti sedemnajst let, je kraljici športov zapisan predano, vztrajno in disciplinirano.
Jan Emberšič je letos že postavil državni mladinski rekord, njegove športne ambicije pa so še precej višje. / foto: osebni arhiv
Jasna Paladin
Kamnik - Jan Emberšič je dijak drugega letnika Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, športu pa je zapisan že vse od malega. »Do petega razreda osnovne šole sem treniral nogomet pri NK Domžale. Ker je me-tališče v Domžalah čisto blizu nogometnih igrišč, sem že takrat opazoval dolge mete kladiva. Od šestega razreda sem bil član Strelskega društva Trzin. V letu 2016 sem skupaj z dvema sošolcema postavil nov državni rekord v streljanju s serijsko zračno puško, ki velja še danes. Leta 2018 sem postal tudi državni prvak v streljanju. Ko sem končal osnovno šolo v Trzinu, sem se povsem predal metu kladiva,« v uvodu pove mladi športnik, ki je že vseskozi član Atletskega kluba Domžale.
Tvoj trener je tvoj oče Danilo S. Emberšič. Je tudi on nekoč treniral to disciplino? Je to, da je oče in trener v isti vlogi, zate prednost ali kdaj tudi breme?
Moj oče ni treniral meta kladiva, ampak met kopja. Zato sem po njegovi želji dobil ime Jan po Janu Železnyju, svetovnem rekorderju v metu kopja. Oče je učitelj športne vzgoje in v prostem
času se je zaradi ljubezni do atletike začel ukvarjati s poučevanjem atletskih metov. Glede na to, da sem bil dostikrat prisoten na njegovih treningih, sem se preizkusil v vseh metalskih disciplinah in doumel, da mi met kladiva najbolj ustreza. To, da je moj oče tudi moj trener, ima pozitivne in negativne plati. Pozitivne so, da lahko vedno govoriva o tehniki meta kladiva, tudi v času večerje ali zajtrka, da lahko treniram tudi individualno, saj se na treningu posveča le meni, in da nimam težav s prevozom na treninge. Negativna plat pa je, da pride včasih do slabe volje, če ne mečem tako dobro, kot bi si oče to želel. A po navadi presegam njegova pričakovanja, tako v rezultatih kot tudi v odnosu do treninga.
Kako pogosto treniraš in kje?
Uradno imam treninge petkrat ali šestkrat na teden. Treningi trajajo od dve do tri ure. V zimskem času treniram enkrat na teden v telovadnici Osnovne šole Rodi-ca. Ostali treningi potekajo na metališču v Domžalah ter v fitnesu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Ključ do mojih uspehov je trdo delo, znanje in izkušnje mojega očeta ter tudi kakšne
dobre pripombe s strani dveh izkušenih metalcev kladiva Nejca Pleška in Primoža Kozmusa.
Kaj šteješ za svoj do sedaj največji uspeh?
Največji mednarodni uspeh sem dosegel lansko leto, ko sem izpolnil normo za udeležbo na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Ba-kuju. Tam sem prišel v finale in dosegel končno 11. mesto med eno leto starejšimi tekmovalci. Začutil sem utrip velikega tekmovanja in mislim, da sem se za prvič kar dobro odrezal, kljub temu da me oče kot trener ni spremljal. Za zdaj je moj letošnji največji uspeh postavitev novega državnega rekorda v metu petkilogram-skega kladiva.
Kako treninge usklajuješ s šolo?
Gimnazija je kar zahtevna, kljub temu da imam status športnika, je potrebno veliko discipline. Če mi česa sproti ne uspe narediti, moram to nadoknaditi ob koncu tedna.
To obdobje je tradicionalno čas atletskih priprav. Kako te načrte kroji koronavirus?
Zimske priprave sem na srečo že opravil v mesecu februarju. Drugi del priprav je načrtovan med prvomajskimi
počitnicami, vendar, kakor kaže, bom primoran te odpovedati. Trenutno je problem z metanjem, saj je uporaba javnih površin prepovedana. Namesto fitnesa trenutno treniram doma v garaži, tečem in kolesarim.
Kakšne športne cilje si si zadal za letošnjo sezono in kje se vidiš čez pet, deset let?
Za letošnjo sezono imam cilj še izboljšati svoj državni rekord. Izpolnil sem že normo za evropsko mladinsko prvenstvo v atletiki, ki naj bi potekalo v mesecu juliju v Italiji. Zaradi trenutnih razmer upam, da bo tekmovanje vsaj za kakšen mesec prestavljeno, in ne odpovedano. V primeru, da bo do tekmovanja prišlo, pričakujem uvrstitev med prvih pet. Čez pet let si želim približati se normi za nastop na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu. Čez deset let pa se vidim kot redni udeleženec svetovnih in evropskih prvenstev v atletiki ter olimpijskih igrer.
Imaš v atletskih oziroma športnih krogih kakšnega vzornika?
Imam kar nekaj vzornikov. Eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji je Primož Koz-mus, saj ga poznam osebno. Potem pa so tukaj še Japo-
nec Koji Murofushi, Belorus Ivan Tsikhan in Rusa Sergej Litvinov in Jurij Sedih.
Kaj počneš, ko nisi na treningu, v šoli ali na tekmi? Še ostane kaj časa?
Večinoma mi šport in šola vzameta toliko časa, da ni-
mam prostega časa za druženje. Če ga pa slučajno imam, pa je to seveda ob koncih tedna, pa še to se zgodi zelo redko. Poleg vseh obveznosti mi vedno ostane nekaj časa za družino - za sprehode, kolesarjenje in večerne igre taroka.
Plezal je, še preden je shodil
Milan Preskar je triindvajsetletni športni plezalec, ki je februarja prejel enega od priznanj za naj kamniške športnike v kategoriji članov. Sicer prihaja iz Škofje Loke, a zadnji dve leti tekmuje za Plezalni klub Kamnik, kjer trenira tudi mlajše generacije. Ime Kamnika v svet prenaša tudi kot redni član slovenske reprezentance.
Milan Preskar od leta 2018 tekmuje za Plezalni klub
Kamnik. / Foto: osebni arhiv
Jasna Paladin
Kako se je začela vaša špor-tnoplezalna pot?
S plezanjem sem se srečal, preden sem shodil. Najprej po ceveh v stanovanju, potem po drevesih ... V drugem razredu osnovne šole me je oče vpisal v plezalni krožek. Zelo hitro sem napredoval in očetu predlagal, da me vpiše v Plezalni klub Škofja Loka. Tudi tam sem dokaj hitro prehajal iz skupine v skupino. V začetku sezone 2018 sem prestopil v Plezalni klub Kamnik.
Kdo je vaš trener?
Od leta 2010 naprej sodelujem z Romanom Krajni-kom.
Kako je potekala vaša tekmovalna pot do lanskoletnega naslova državnega podpr-vaka in rednega mesta v slovenski reprezentanci? Ste bili tako uspešni že v mlajših kategorijah?
Moja tekmovalna pot se je začela na državnem prvenstvu v kategoriji cicibanov. V svoji prvi sezoni še nisem posegal po medaljah. To se je kaj kmalu spremenilo, že v naslednji tekmovalni sezoni sem namreč stal na najvišji stopnički. Moj življenj -ski cilj je bil postati član slovenske reprezentance v športnem plezanju. Pri skoraj dopolnjenih štirinajstih letih sem postal član mladinske reprezentance in jo
redno zastopal naslednjih šest let. Udeleževal sem se evropskih mladinskih pokalov in svetovnih mladinskih prvenstev. Proti koncu mladinske reprezentance sem izpolnil svoj »življenski« cilj - uvrstitev v člansko reprezentanco - in odprla so se mi vrata za nove. Od takrat naprej redno tekmujem na svetovnih pokalih in državnih prvenstvih, kjer se uvrščam v sam vrh.
Kaj štejete za svoj največji dosedanji športni uspeh?
Zmago na državnem prvenstvu in uvrstitev v polfinale na svetovnem pokalu, kjer sem končal na 19. mestu.
Koronavirus je pošteno zmešal štrene tudi športnikom. Plezanje po plezališčih in stenah je prepovedano, odpadle so tekme, kako bo, še ne vemo. Kako je situacija vam pokvarila načrte? Kako ste se ji prilagodili? Koronavirus je dobesedno ustavil svet. Zaradi izrednih razmer, varnosti nas in drugih ljudi smo bili primorani prekiniti trenažni proces. Moj zadnji resni trening je bil pred približno tremi tedni. Zdaj smo prepuščeni sami sebi. Vsak trenira sam, z nadzorom trenerja na daljavo. Da bi ohranili formo, treniramo na manjših »domačih« stenah in t. i. fingerboardih. Situa-
cija je težka, vendar se nekako znajdem.
Če dava koronavirus ob stran in če se bodo razmere kmalu uredile - kakšne načrte imate za letošnjo sezono?
Letošnje tekme so pod velikim vprašajem, zato se trenutno ne osredotočam na določene cilje. Želim si ostati v formi in začeti resno trenirati takoj, ko bo to mogoče.
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Šport
Predčasno do četrtega naslova prvakinj
V Odbojkarski zvezi Slovenije so bili med prvimi, ki so zaradi koronavirusa končali tekmovanja v obeh prvih državnih ligah. Naslov državnih prvakinj so tako osvojile kamniške odbojkarice Calcita Volleyja, v moški konkurenci pa ACH Volley, medtem ko so bili Kamničani drugi.
Miha Štamcar
Kamnik - O še eni, sicer nekoliko skrajšani sezoni, ki je kamniškim odbojkaricam prinesla še prvo mesto v srednjeevropski ligi, smo se pogovarjali s predsednikom kluba Gregorjem Hribarjem.
Za predčasni konec državnega prvenstva so se v predsedstvu Odbojkarske zveze Slovenije (OZS) odločili že 17. marca. Mnogim se je ta odločitev zdela prezgodnja, pojavile so se tudi določene polemike, da ni bila pravilna, toda glede na to, da še vedno ne vemo, kdaj se bo situacija umirila in se bo življenje nadaljevalo z normalnim ritmom, je bila edino logična.
Mislim, da je bila odločitev predsedstva OZS pravilna, kajti vsi, ki delamo v odbojki, se moramo vprašati, ali bi bile ekipe po daljši odsotnosti, če bi prišlo do nekakšne skrajšane končnice, sploh lahko v formi. Po tako dolgi odsotnosti s treningov bi bile tudi večje možnosti poškodb. To je bilo eno od vprašanj, na katero si je moralo odgovoriti tudi predsedstvo OZS. Ob tem ne smemo pozabiti, da imajo pri večini ekip igralke in igralci pogodbe le do konca aprila, kar bi za klube pomenilo dodatne stroške in druge težave. Dejstvo je, da je do prekinitve prvenstva prišlo zaradi višje sile, kajti zdravje je tisto, ki je v takšnem položaju na prvem mestu.
Več polemik glede odločitve predsedstva OZS je bilo v prvi ženski ligi, čeprav so ekipe, ki so igrale v srednjeevropski ligi, igrale tudi v rednem delu domačega državnega prvenstva, prav tako je bila odigrana celotna modra skupina.
Zdajšnji vrstni red v prvi ženski ligi je morda celo bolj pravičen, kot bi bil, če bi imeli končnico po hitrem postopku, in še to je vprašanje, ali bi jo sploh lahko izvedli. V prvi ženski ligi so vse ekipe med sabo odigrale po tri tekme. Mi smo recimo Novo KBM Branik premagali dvakrat, enkrat pa smo izgubili, od tega sta bili dve tekmi v Mariboru in le ena v Kamniku. Zanimivo je, da v prvi moški ligi mi in ACH Volley nismo igrali rednega dela državnega prvenstva, prav tako ni bila odigrana celotna modra skupina, tako
da bi pravzaprav moralo biti tam več polemik kot v prvi ženski ligi. Ker prvo mesto prinaša tudi igranje v ligi prvakov, je seveda tudi zato logično, da se eni pritožujejo bolj, drugi manj. Toda zaradi višje sile, ki je prisotna v svetu in Sloveniji, je bila res potrebna prekinitev, in ker je na prvem mestu zdravje, je bila takšna odločitev predsedstva OZS nujna.
Omenili ste ligo prvakov. Ženska ekipa Calcita Volleyja je pred štirimi leti v njej že igrala. Ali boste izkoristili priborjeno pravico nastopa med najboljšimi evropskimi klubi?
Zavedamo se, da bo to velik zalogaj, ki smo se ga enkrat že lotili. Takrat smo klub selili v Ljubljano, tokrat tega zagotovo ne bo, težava pa bo, ker spet ne bomo mogli domačih tekem igrati v Kamniku, kar pomeni, da bomo morali v njegovi okolici poiskati primerno dvorano. Že pred začetkom sezone sem vodstvo Občine Kamnik opozarjal, da obstaja možnost, da igramo v ligi prvakinj, da pa kamniška dvorana še zdaleč ne zadošča kriterijem za nastop v tem tekmovanju. Upam, da bomo do nove dvorane prišli vsaj v sezoni 2021/22, saj vsi vemo, kako je igrati domače tekme v drugih dvoranah. Po rezultatih je Kamnik najbolj odbojkarsko mesto v Sloveniji, Calcit Volley pa edini klub, ki ima ekipo na prvem in drugem mestu, da niti ne omenim naših drugih ekip.
Z naslovom državnih prvakinj in prvim mestom v srednjeevropski ligi je ženska ekipa Calcita Volleyja v celoti izpolnila cilje pred začetkom sezone. V primerjavi s prejšnjimi sezonami ste pred letošnjo ohranili jedro ekipe. Koliko je to vplivalo na boljše igre v letošnji sezoni?
Naša ženska ekipa je v letošnji sezoni prikazala stabilno igro, z malce sreče bi lahko dobila tudi zaključni turnir pokala Slovenije, ki je bil v Kamniku, saj je že takrat bila v dobri formi. Žal te dobre forme takrat nismo najbolj iztržili, zato pa smo bili toliko bolj uspešni v srednjeevropski ligi in v državnem prvenstvu. Dejstvo je, da je bila naša prednost v primerjavi z recimo Novo KBM Branikom in GEN-I
Gregor Hribar, predsednik Odbojkarskega kluba Calcit
Volley / Foto: Klemen Brumec
Volleyjem, ki sta bili lani pred nami, tudi v tem, da smo ohranili jedro ekipe iz lanske sezone. Za nameček se je sredini sezone iz Italije vrnila Eva Pogačar, kar je bila dodana vrednost za našo ekipo. Naš cilj bo, da jedro ekipe ohranimo tudi v novi sezoni, in skušamo dodati še kakšno kakovostno igralko.
Navkljub drugemu mestu v državnem prvenstvu je bilo manj razlogov za dobro voljo v prvi moški ekipi, ki se v domačem pokalnem tekmovanju ni uvrstila v finale, prav tako je brez finala ostala na zaključnem turnirju srednjeevropske lige. Čeprav ste imeli v ekipi kakovostne igralce, očitno kemija med njimi ni bila najboljša?
Tekme so odraz kakovosti treninga, kakovosti posameznikov in kemije med njimi. Vse skupaj je povezano. Sezono smo začeli odlično, celo nad pričakovanji. V srednjeevropski ligi smo premagali tako ACH Volley kot Merkur Maribor, obe tekmi pa sta veljali tudi za modro skupino državnega prvenstva, tako da lahko rečemo, da smo do drugega mesta v državnem prvenstvu prišli po zaslugi dobrih iger v začetku sezone. V nadaljevanju sezone smo igrali povprečno in na nekaterih tekmah je bilo prav mučno gledati ekipo, ki je bila sesta-
vljena iz kakovostnih igralcev, kako igra.
In to čeprav sta jo vodila dva kakovostna trenerja, ki sta v preteklosti z vami že osvajala lovorike?
»Če je bil razlog, da se je Marko Brumen pred novim letom odločil, da zapusti ekipo, ta, da z igralci ni bil na isti valovni dolžini, si Gašper Ribič zasluži pohvale, da je sprejel izziv. Vseeno sem mislil, da bo ekipa pod njegovim vodstvom zaigrala bolje, vendar se tudi to ni izšlo.«
Ali že razmišljate, v kakšni zasedbi boste začeli novo sezono?
»V klubu se že od decembra ukvarjamo z moško ekipo. Nekateri igralci so nam dali jasen signal, da niso več za to ekipo, in jasno je, da bo potreben korenit rez. Veliko bo odvisno od tega, kakšna bo ponudba na trgu, toda samo s tujimi igralci se ne mislimo reševati. Prva naloga bo vsekakor najti trenerja. V vsakem primeru bo to še vedno profesionalna ekipa, vendar z manj stroški in pomlajena, morda tudi za ceno rezultata. Sicer pa sezone za naš klub še ni konec, kajti še vedno čakamo, kako bo z nadaljevanjem državnih prvenstev v mlajših kategorijah. No, lahko se zgodi, da se bo tudi pri njih sezona predčasno končala. Upajmo, da se to ne bo zgodilo.«
Občinska liga v kegljanju
Zaradi vsem znane epidemije koronavirusa je tri kroge pred koncem prekinjena tudi občinska liga v kegljanju. Kdaj bomo lahko nadaljevali, za zdaj ni znano, vendar upajmo, da bomo s skupnimi močmi premagali to bolezen in čim prej spet normalno zaživeli.
Štefan Flerin
Kamnik - Ta neljubi premor lahko izkoristimo za obujanje spominov. Občinska liga ima v Kamniku dolgoletno tradicijo. Začelo se je kmalu po odprtju novega kegljišča Planinka leta 1976. Žal mi podatkov za prva leta ni uspelo najti, je pa nesporno dejstvo, da je bilo v tistih letih kegljanje verjetno najbolj množičen organiziran šport v Kamniku. Nosilci tekmovanj so bili sindikati v posameznih podjetjih, potekala pa so pod okriljem Keg-ljaškega kluba Kamnik. Tako se je sindikalnega prvenstva leta 1976 udeležilo 436 tekmovalcev. Kegljišče je bilo odprto vse dni v tednu, ob delavnikih od 14. do 23. ure. Bilo je polno zasedeno s termini kamniških podjetij, tako da mnogi, ki so tudi želeli kegljati, pa niso bili organizirani v keg-ljaških sekcijah podjetij, niso imeli možnosti, razen v nedeljo. V Občinski sindikalni ligi je imelo svojo ekipo skoraj vsako malo večje podjetje. Kegljišče je imelo štiri steze, zaradi velikega števila tekem pa se je kegljalo na sto lučajev mešano. Udeležba je vrhunec doživela v sezoni 1981/82, ko je v A-ligi nastopalo devet ekip in v B-ligi osem ekip. Skupaj torej 17 ekip, v katerih je bilo evidentiranih 260 članov. Praviloma so za ekipe nastopali tekmovalci, ki so bili v teh podjetjih tudi zaposleni. Poleg Občinske lige so bile vsako leto za zaključek sezone organizirane Sindikalne igre. Tekmovalo se je tako v moški kot ženski konkurenci. Kategorije so bile: ekipno, dvojice, posamezno in še borbene igre ekipno. Leta 1982 se je teh iger udeležilo rekordnih 450 tekmovalcev in tekmovalk. V letu 1983 je nastopila gospodarska kriza, ki je vplivala tudi na udeležbo v Občinski ligi, saj se je število ekip začelo zmanjševati. Po mojih podatkih je v sezoni 1991/92 sodelovalo še 11 ekip, ki so nastopale v enotni ligi. Takrat je bilo po koncu rednega dela razigra-vanje za prvaka med prvimi štirimi ekipami. Potem je število nihalo med 11 in 12, spreminjala so se le pravila. Zadnja sezona je bila 1996/97, ko je nastopalo 12 ekip. Po prvem delu je prvi šest ekip igralo med seboj dvokrožno za prvaka, preostalih šest pa za razvrstitev od 7. do 12. mesta. Zaradi tranzicijskih mahinacij so
leta 1997 zaprli kegljišče in stavbo prodali. Vse do leta 2005, ko smo začeli kegljati na novem kegljišču, je tudi tekmovanje v Občinski ligi mirovalo. Žal je mnogo kegljačev v tem času prenehalo kegljati ali pa so se podali v druge oblike rekreacije.
Novo poglavje kegljanja v Kamniku se je začelo s sezono 2005/06. S sodobnim, šeststeznim kegljiščem in novim, ambicioznim vodstvom je v nekaj letih Keg-ljaški klub Calcit Kamnik postal spoštovano ime v keg-ljaškem svetu in tudi državni prvak. S sezono 2005/06 je Kegljaški klub Kamnik ponovno organiziral tekmovanje v Občinski ligi. Od sezone 2002/03 se ne keglja več na dvesto lučajev mešano, ampak na 120 lučajev mešano. Tako pravilo velja tudi v Občinski trim ligi. Prej sindikalna liga je zdaj dobila ime trim liga. Spremenilo se je še nekaj: prej so v ekipah nastopali praviloma igralci, zaposleni pri podjetju, ki je financiralo ekipo. Zdaj je to prej izjema kot pravilo. Tako smo v zadnjih letih na kamniškem kegljišču videli na delu mnoge igralce svetovnega slovesa, svetovne prvake in reprezentante, kot so: Boris Benedik, Uroš Stoklas, Jan-že Lužan, Aleš Blaž, Primož Pintarič, Damjan Hafnar, Klemen Mahkovic in drugi. V prvi sezoni je nastopalo 11 ekip, ki so tekmovale po dvokrožnem sistemu. To so bili: DU Kamnik, Zarja, KamBus, Mladinci, Alu-Alprem, ŠD Soteska, Eta, Zarja Elektronika, Obrtniki, ŠRD Calcit in BIPol. Skupaj je nastopalo okrog 120 igralcev. V sezoni 2008/09 je bilo še deset ekip, potem pa vsako leto manj, saj se je recesija odrazila tudi na tem področju. Zavedati se moramo, da so se ekipe od leta 1976 financirale z denarjem, ki ga je zagotavljalo podjetje, po privatizaciji pa so se zadeve spremenile. Zdaj že drugo sezono v Občinski ligi nastopa šest ekip. Vsa leta od 2005 naprej pa nastopajo Calcit, ŠD Soteska in Ambrož Team (prej Alu-Alprem). Največ naslovov je osvojila ekipa Amrož team - šest v nizu, petkrat je bila prvak ekipa ŠD Soteska, po enkrat pa AluAlprem, Obrtniki in Zarja Elektronika. Letos najbolje kaže ekipi ŠD Policist, ki se bo morda pridružila ekipam, ki so zmagale po enkrat.
12
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Zanimivosti, križanka
Na politiko zdaj gleda drugače
Kamničanka Nika Vrhovnik zase pravi, da rada potuje in kolesari. V Kamniku je med najzaslužnejšimi za organizacijo Maratona Alpe. Takšnih pogovorov v zadnjem letu in pol ni opravila veliko, bila pa je prisotna ob vseh intervjujih nekdanjega predsednika vlade. Opravljala je namreč delo svetovalke predsednika vlade za odnose z javnostmi.
Jasna Paladin
Oševek - Novinarji v teh časih do uradnih informacij praktično ne moremo brez služb za odnose z javnostmi in t. i. piarovcev, zato so dobri odnosi z njimi zelo pomembni. Ena tistih, ki je imela v zadnjem letu in pol v Sloveniji stik z največ novinarji, je Nika Vrhovnik, ki zadnja leta sicer živi v Ljubljani, a ostaja Kamničanka, kot ponosno pove, saj v Oševku živi njena družina ter nečaka, v Kamniku pa 'nona' in številni prijatelji, zato se v domače kraje redno in rada vrača.
Še kakšna dva meseca nazaj bi Niko težko ujeli za daljši pogovor, saj so bili njeni dnevi večinoma polni službenih obveznosti, a vlada se je zamenjala in časa ima zdaj nekoliko več. Zaupala nam je, kako so bili videti njeni delovniki. »Nikoli nisi mogel povsem predvideti dneva, ki je bil pred nami. Sem se tudi hitro odvadila zjutraj reči: 'No, danes bo pa bolj miren dan.' Dnevna
stalnica so bila novinarska vprašanja, na katera je bilo treba pravočasno zagotoviti odgovore. Medijem smo tedensko pošiljali napoved dogodkov predsednika vlade, da so bili vnaprej seznanjeni, kakšne bodo njegove aktivnosti v tistem tednu. Veliko je bilo obiskov na terenu, po Sloveniji, in te je bilo treba pokriti s t. i. sporočili za javnost, kjer smo seveda povzeli predsednikova ključna sporočila, poskrbeli tudi za objave na družbenih omrežjih. Predsednik je veliko večino svojih govorov govoril na pamet, kar pomeni, da mu nikoli nismo pripravljali govorov, ampak le ključna izhodišča - in to je redkost, ki so se ji mnogi čudili. Sva pa zato s sodelavcem Luko, s katerim sva dogodke pokrivala izmenično, skušala kar čim hitreje, navadno še med samo prireditvijo in z računalnikom na kolenih, povzeti povedano in prenesti to do novinarjev z omenjenim sporočilom za javnost. Potem so tukaj razni intervjuji in gostovanja v oddajah
- bila sem na vezi z novinarji ali uredniki, prejela od njih izhodišča za pogovor oziroma teme, skupaj s strokovnimi službami so se nato pripravile iztočnice za predsednika. Prisotna sem bila pri intervjujih, spremljala predsednika v studie ... Imeli smo kar nekaj obiskov v tujino. Tam smo se seveda vsakič povezali s slovenskimi dopisniki, zagotovili izjave, morda kratke intervjuje s predsednikom vlade, zanje in tudi za tuje medije. Potem so tukaj obiski tujih državnikov pri nas. Če je obisk gostil predsednik vlade, se je bilo treba povezati z ekipo za odnose z javnostmi z druge strani, skupaj doreči podrobnosti, kar se tiče tiskovne konference in ostalih medijskih aktivnosti. Kot 'piarov-ka' sem tudi povezovala tiskovne konference, novinarje je bilo treba seveda pravočasno o tem obvestiti in jim zagotoviti dovolj časa in enake pogoje, da so tiskovno konferenco lahko spremljali,« našteje Nika in prizna, da se je trudila biti novinar-
jem vselej dosegljiva, saj odzivnost in korektnost v tem poslu pomenita največ. Dinamičnega dela se je lotevala premišljeno, saj, kot pravi: »Tudi sicer verjamem, da se stvari precej manj zapletajo pri mnogih stvareh v življenju, če se jih lotevaš z mirnostjo in s pozitivnim pristopom. Brez dvoma pa lahko rečem, da gledam na politiko povsem drugače kot pred tremi leti. Vidiš in spoznaš izkušene ljudi, strokovnjake na odgovornih položajih, ki se trudijo, da svoje delo opravljajo odgovorno in v korist državljank in državljanov. Me je pa politika naučila tudi previdnosti.« Hvaležna za priložnost sodelovanja in dela v kabinetu predsednika vlade dodaja, da je leto in pol minilo, kot bi trenil. V odnosih z javnostmi na področju politike ostaja tudi v prihodnje, a vesela je, da se zdaj najde čas tudi za kaj drugega, denimo njej tako ljubo kolesarjenje in potovanja, in da se vsaj za nekaj časa lahko odklopi od nenehnih telefonov, elek-
Nika Vrhovnik
tronske pošte in računalnika.
Obisk Šrilanke je zaradi koronavirusa sicer (začasno)
splaval po vodi, a to v tem trenutku ni pomembno in za vse stvari bo še čas, zaključi najin pogovor.
1. nagrada: darilni bon trgovine Baldrijan Kranj v vrednosti 20 evrov, 2. in 3. nagrada: knjiga
Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 17. aprila 2020, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	
SESTAVIL: F.KALAN	OBČINA SEVERNO OD PREDDVORA	ŽIVAL IZ DRUŽINE DINOZAVROV	PROSJAK	REKA V RUSIJI	LOUIS TOMUNSON	MEJA LINIJA	VIKING	DUŠEVNO NERAZVIT ČLOVEK	DRUŽBENA PLAST V INDIJI	GORENJSKI GLAS	BABICA	BIVŠI SL. SMUKAC (PETER)	LOJZE SLAK	ITALIKI	KULTURNA RASTLINA
MOŠT IZ JABOLK	4									MESTO V DALMACIJI					
ELEKTRIČNI PREVODNIK				8						ZMES ZA PEKO KRUHA IGRAŠ KARTAMI		13			
SVIT, ZARJA					?IN IZOLDA			11					ANTONIO BANDERAS		
					SL. PESNIK (JOŽE)								KREATURA NA NJIVI		
KIRURŠKA IGLA				SAMOTA-REC								TELESNA STRAST			
				DELOVNI EFEKT								BLAGAJNA			
BLAGAJNIŠKI ZNESEK						POMIRJEVALO BUDISTIČNI MENIH									
STANE VIDMAR			MAJHNO PLOVILO	1				MESTO NA OBAU	PEVEC NABER			7		PREBIVALEC NA REDKO NASELJENEM OBMOČJU	KMETIJSKO VLEČNO VOZILO
			PESNIK BOR						REKA V RUSIJI						
NAUKO SNOVEH							POBIRALEC NAROČNIN KRONIKA, LETOPIS								
LUKA V ALŽIRIJI					SL SMUČAR. KAfTINA)			6		UDELEŽENEC MASE					
					ZAPOREDJE STRELOV					VOZNIK PLOVILA					
ALOZAVER ATARAKTIK KREKA RANT	MESTO V HRVAŠKEM ZAGORJU	PRIMORSKA TRTA RUSKA DINASTIJA										IGRALKA MIRANDA		3	
RUDNIK LIGNITA V BOSNI						HRV. NOGOMETAŠ (GORAN)					DRŽAVA V ZDA	ZDRAVILO (STAR.)			
						IZD. GODAL IZ CREMONE						SL. PISEC (GVIDO)			
SKUPINA MRČESI			10	HIDROELEKTRARNA NA DRAVI					SL. PEVKA (DOCA) GL. MESTO EGIPTA		2				
AMERICU			SIROTA	AMERIŠKI VOJAK				SOBNA RASTLINA SKRNICEU					JAN OBLAK		
				KRAJ NA CRESU									ŠPORTNI REKVIZIT		
NAPIS, REKLO							PAS PRI KIMONU	UREJEVALEC IZLOŽB DRAŽ							
PEVKA ERBUS			5		GLASBENIK MEGLIC					KRAJ NA PEUEŠCU					NOBELU
					SLAVKO IVANCIC					SIMON NEIL					
VELIKO MESTO V SIBIRIJI												DEDNA ZASNOVA	12		
OBRI						SUČICA PROGRAMA NA RAČUNALNIKU				9		SLIKAR MAVEC			
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Zanimivosti
Stvari so se zgodile spontano
Domen Dobravec se je v preteklosti z modno brvjo že srečal. Njegova pot ga je pred leti peljala v tujino, kjer je delal kot model za svetovno znane znamke in modne oblikovalce, potem pa se je odločil, da se vrne v Slovenijo.
Alenka Brun
Kamnik - Na predizboru za letošnjega najlepšega Slovenca so gorenjske barve zastopali trije tekmovalci: 22-letni Matevž Gortnar iz Medvod, leto dni mlajši Urban Krč iz Tupalič pri Preddvoru in 27-letni Kamničan Domen Dobravec. Uvrstitev v polfinalni izbor je uspela vsem trem, vstopnico za finale je kasneje osvojil le Domen. Tako se je uvrstil med deset finalistov, ki se bodo potegovali za naziv mister Slovenije 2020. Kdaj se bo zgodil finalni izbor, še ni znano, saj je nastala situacija, ki jo povzroča novi koronavirus, praktično ohromila življenje v Sloveniji.
Z Duplice v Dubaj
Domen prihaja z Duplice. Precej mlad se je odpravil v tujino. Pri 22 letih je namreč odšel v Dubaj, kjer je ostal leto in pol, se vrnil v Slovenijo, potem pa je sledil Rim. Z manekenstvom se je srečal že v Dubaju, kjer si je začel v modnem svetu ustvarjati ime in graditi kariero, saj je delal za precej znana svetovna modna imena. Zanimalo nas je, kaj je sicer fanta, ki se je vpisal na študij laboratorijske zobne pro-tetike, vleklo ravno v Dubaj. Domen nam razloži, da se je najprej odpravil samo na obisk, potem pa je ostal. »Stvari so se odvile spontano. Najprej sem bil natakar v prestižnem klubu, ker pa sem delal le tri noči na teden in sem imel čez dan čas, sem si skrbno ustvarjal profil na Instagramu,« razlaga danes 27-letni Kamničan.
Bo Domen Dobravec letošnji mister Slovenije?
Tako ga je našla modna agencija, začel je delati zanjo in bil zelo uspešen. Kjub temu da mu je v modnem svetu šlo, se je vrnil v Slovenijo: »Ni ustrezal tamkajšnji način življenja. Vse se namreč vrti okoli denarja. Ne poznajo neke domačnosti,« razloži. Doda še, da pa se blišča slej ko prej vseeno malce naveličaš. Ko se je vrnil domov, je doživel kulturni šok. Namreč v Dubaju življenje teče izjemno hitro. »Ne dojemaš, kdaj minevajo ure, in vse se odvija
desetkrat hitreje kot tu. Potreboval sem kar leto dni, da sem se prilagodil nazaj na naš tempo življenja,« pripoveduje.
Želja po lastni zgodbi
Domen se še vedno ukvarja z manekenstvom, vendar bolj za hobi. Pred nastalo situacijo z novim koronavirusom je dobil kar nekaj dobrih ponudb za tujino, tako da meni, da se bodo po končani situaciji projekti nadaljevali. Ker ga zanima tudi igralstvo, se je že preizkusil v različnih
vlogah v videospotih in reklamah. Pred kratkim je tudi napovedal, da bo na trg prišla njegova znamka oblačil, a bo sedaj zaradi nastalih razmer to počakalo. Vedno si je namreč želel, da bi imel neko svojo zgodbo, ki bi jo ustvarjal in se skoznjo predstavil širši javnosti. In ker se je znašel v svetu mode, se je odločil za oblačila. Všeč mu je stil ulične mode in za vsem stoji sam - z idejo, kreiranjem, poslovnim modelom.
Mister Slovenije 2020
Na letošnji izbor za najlepšega Slovenca se je prijavil, ker je to zanj nov izziv, pa tudi zaradi dodatnih priložnosti, ki mu jih projekt Mister Slovenija omogoča. Pravi, da so s fanti v tem času, kar so se družili in pripravljali najprej na pre-dizbor, potem na polfinale (sedaj ostajajo doma in aktivnosti potekajo bolj preko spleta), vzpostavili dobre odnose, z nekaterimi se je tudi spoprijateljil.
Če bi mu uspelo in bi osvojil lento najlepšega, se zaveda, da to s seboj prinese nove obveznosti, vendar meni, da v podobnem svetu živi že nekaj časa, tako da mu to ne bi predstavljalo kakega posebnega preskoka niti ga ne bi dodatno obremenjevalo ali omejevalo.
V	prostem času je Domen aktiven športnik, že vse življenje se ukvarja s športom.
V	teh časih prebere tudi kakšno knjigo. Zaupa nam še, da se je, odkar nastala situacija zahteva, da je doma, kar nekako oddahnil od vsega dogajanja v svojem življenju in da mu za zdaj počitek kar ustreza.
Otroci za likovni natečaj lahko ustvarjajo tudi doma
Jasna Paladin
Kamnik - Kot smo že poročali, je Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik ob letošnjem Križnikovem pravljičnem festivalu, ki bo junija, znova pripravila likovni natečaj z naslovom Jenkret je biv ... 2020, ki je namenjen učencem osnovnih šol. Večino likovnih del za omenjeni natečaj so otroci v minulih letih ustvarili pod vodstvom svojih osnovnošolskih učiteljev oziroma men-
torjev, a dejstvo, da so šole zaprte in pouk poteka na daljavo, ni ovira. »Otroke spodbujamo, da v teh dneh, ko se učijo doma, izkoristijo čas tudi za ustvarjanje in naš natečaj je lahko lepa spodbuda za to. Pri izboru bomo namreč upoštevali vsa dela - tako tista, ki bodo nastala v šolah kot tista, ki jih bodo otroci poslali od doma,« pravi Milena Glušič iz kamniške knjižnice. Svoja likovna dela lahko knjižici pošljete do 29. maja.
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
4	g		i				l	
	p	l	a		2			
				p	4		a	
p				l		4		
	a	g				a	a	
		4		a				g
	i		4	2				
			a		a	l	2	
	a				g		a	
TEŽJI sudoku
a			p	a			l	
			l		2	p		
2			a				a	i
4		l				g		
				a				
		a				4		2
i	4				a			a
		a	4		a			
	p			2	l			
Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se nebo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
BELA IN ČAROBNI 60ZD (6. del)
I Bela
p
@volkuljaBela
Rešitev
Rešitev
Bljak! Človečnjaki in njihove divjaške navade. Odslej pijem ¿J le še deževnico.
Če še ta porjavi, se me pazite, ptiči.
V kljun me piši!
Ampak, ampak ... potoki so porjaveli, promet je nevzdržen, gozda je vsak dan manj.
Ljudje govorijo. Strokovnjaki opozarjajo. Samo še kaki zeleni protestniki se pojavijo pa sem oplel. Prej ko slej se bo razvedelo, da tvoje letovišče onesnažuje vode.

Rjava voda, mamutske novogradnje, štirikolesne krave. Ne razumem, kaj se dogaja. i * -
Glej, glej, odprto okno. Dva človečnjaka se pogovarjata. Morda izvem, kaj se dogaja na pla nin i.
Gospod župan, bodite brez skrbi. Vse je pod nadzorom.
Brez skrbi. Lokalnim medijem sem plačal mastne denarce, da o meni in letovišču pišejo uravnotežene članke. Le poglejte.
Eko letovišče^
Boli se"1
zelen
kot zav
isti

riv!

Novo letovišče: eko, da te kap!
Popolnoma brezskrbno uživajt7? našem EKO letovišču! Mi smo eko
L
Pakirajte na naših EKO parkiriščih!
Poskusite n EKO klobase!
Se nadaljuje.
14
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Zanimivosti
Policijska kronika
Vlom v garažo
Neznani storilec je na Žebljarski poti z lomljenjem ključavnice vlomil v garažo, odtujil ročno orodje in oškodoval lastnika. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Intervencija zaradi vode
Policisti so morali posredovati na Jurčičevi ulici, kjer sta se zaradi prekomerne porabe skupne vode sprla soseda. Kršitelj je popljuval in žalil soseda, zato mu je bil na kraju dogodka izdan plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.
Prijet storilec ropa
Neznani storilec je vstopil v prodajalno v Kamniku, kjer je z nožem zagrozil prodajalki in odtujil nekaj gotovine. Po bliskoviti akciji policistov je bil storilec na podlagi dobrega opisa izsleden nedaleč od trgovine. Na podlagi tega ropa in predhodno še dveh v šestih dneh mu je bila odvzeta prostost in je bil odveden k preiskovalnemu sodniku, ki je za roparja odredil pripor.
Vlom v trgovino Tuš
Neznani storilec je z razbijanjem stekla na oknu trgovine Tuš Stranje vstopil v notranjost, kjer je s kladivom razbil boks za cigarete nad blagajno, jih večjo količino odtujil in kraj zapustil. Sledi pregled video posnetkov, zbiranje obvestil in kazenska ovadba.
Kurjenje kljub prepovedi
V	Podgorju je občan na svojem vrtu kuril vejevje in žaganje in s tem kršil Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Kršitelju, ki je kuril v času prepovedi, je bil izdan plačilni nalog.
Prepoved približevanja
Policisti smo bili obveščeni o nasilju v družini, kjer je kršite-ljica s svojim zunajzakonskim partnerjem grdo ravnala, nanj vpila, ga žalila in v preteklosti tudi že dvakrat fizično napadla. Osumljenki je bila odrejena prepoved približevanja oškodovancu. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba.
Prometna nesreča v Motniku
V	Motniku je prišlo do prometne nesreče z udeležbo tovornega vozila s polno prikolico hlodovine. Voznik ni prilagodil hitrosti tovornega vozila glede na stanje vozišča, saj je bil na vozišču sneg, izgubil je oblast nad vozilom in se prevrnil v prepad. Nastala je večja materialna škoda. Vozniku je bil na kraju izdan plačilni nalog po Zakonu v cestnem prometu.
Intervencija na javnem kraju
Policisti so morali posredovati v Kamniku, kjer sta se sprla občana, pri čemer je storilec z roko udaril drugega v predel ust in mu zbil zob ter presekal ustnico. Poškodovani je bil s kraja dogodka odpeljan z reševalnim vozilom. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba za povzročitev lahke telesne poškodbe.
Druženje na avtobusni postaji
Policisti so imeli na avtobusni postaji v Kamniku v postopku štiri osebe, ki so prišle na omenjeno lokacijo z namenom druženja. Omenjene osebe opozorila policistov glede kršitve odloka niso upoštevale, zato so policisti ustno ukazali, naj se razidejo, kar so upoštevali. Zoper osebe sledi predlog na Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
Poškodovanje vozila
V	Kamniku je neznanec ponoči s sekiro obračunal s parkiranim vozilom, na katerem je razbil stekla, poškodoval streho vozila in tako oškodoval lastnico. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Knjižnica je zaprta, čas je za e-knjige
Čas karantene si lahko krajšamo tudi z branjem knjig. Ker pa so mnogi zalogo, izposojeno pred zaprtjem knjižnice, že prebrali, lahko kot člani knjižnice izkoristijo možnost izposoje e-knjig ter drugih brezplačnih vsebin.
Jasna Paladin
Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik tudi v času epidemije ni pozabila na svoje člane. Ponujajo jim kar nekaj vsebin, ki so dosegljive na spletu.
Kako do e-knjig?
Na spletni strani knjižnice so navedeni vsi viri, dostopni na daljavo, navodila za uporabo in povezave. Najbolj uporabljan pa je portal, na katerem si lahko izposodite ali pa kupite e-knjige, to je Biblos. »Člani knjižnice lahko dostopajo do elektronskih knjig preko sistema Bi-blos. Na spletni strani naše knjižnice je povezava na Bi-blos, tam lahko člani najdejo tudi navodila za izposojo. V času zaprtosti knjižnice in omejitve gibanja zaradi epidemije smo članom olajšali dostop tako, da si lahko izposojajo to gradivo tudi člani, ki jim je pretekla članarina, ali tisti, ki imajo pri nas dolgove zaradi zamudnin. Zakupljenih imamo 1362 licenc e-knjig. Vsak naslov se
lahko izposodi petkrat. Trenutno se dogovarjamo z Be-letrino za povečanje števila izposoj za posamezne naslove. V letu 2019 je bilo izposojenih 1311 e-knjig, v letu 2018 1085. Trenutno je izposojenih 180 e-knjig, izposoja pa hitro narašča,« nam pojasni direktorica kamniške knjižnice mag. Breda Podbrežnik Vukmir.
Na spletu tudi časopisi in strokovni članki
Svojim uporabnikom poleg e-knjig ponujajo tudi oddaljene dostope do informacijskih virov. Kot pravi Andrej Kotnik, lahko bralci dosto-pajo do baz podatkov PressReader in EbscoHost. »Prva ponuja veliko število strokovnih člankov s področja humanistike, izobraževanja, medicine, splošne znanosti ... PressReader pa prinaša tekoče izdaje več kot sedem tisoč časopisov iz Evrope, Azije, Avstralije, Latinske in Severne Amerike. Prav za čas epidemije smo na spletni strani pripravili predstavitev spletnih virov,
ki jih ponujamo, skupaj z navodili za dostopanje.« Vsi občani pa lahko prosto dostopajo do portala Kamra, ki združuje digitalne domoznanske zbirke, dLib -Digitalne knjižnice Slovenije, ki prinaša pisne kulturne zaklade, starejše gradivo, časopise, revije, zbornike, slikovno gradivo, sodobnejše serijske publikacije in znanstvena dela in še veliko drugega; v digitalni zbirki
telefonu vsak dan med 8. in 15. uro. »Kar nekaj vprašanj smo prejeli po e-pošti, in sicer zaradi skrbi, da se ne bi obračunavala zamudnina za čas, ko gradiva v knjižnico ni moč vrniti. Vsi, ki imajo doma izposojeno gradivo, so lahko brez skrbi, ker zamudnine ne bo, upoštevali bomo tudi nekaj časa za obdobje, ko se bo knjižnica ponovno odprla. Sicer pa na našem Facebook profilu
Člani Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik lahko dostopajo do elektronskih knjig s pomočjo sistema Biblos. Na spletni strani knjižnice je povezava na Biblos, tam lahko člani najdejo tudi navodila za izposojo.
sta tudi Kamniško-komen-dski biografski leksikon in zbirka starih razglednic Prejmi pozdrav.
Zamudnina ne teče
Čeprav je knjižnica zaprta, so zaposlenim uporabnikom za pomoč in morebitna vprašanja na razpolago po
vsak večer ob 18. uri objavljamo posnetke uporabnikov naše knjižnice, ki berejo ali pripovedujejo pravljice ali druga besedila. S svojimi otroki lahko prisluhnete zanimivim interpretacijam različnih pravljičnih besedil in uživate,« še poziva mag. Breda Podbrežnik Vukmir.
Mostove bodo obnovili
Številne sprehajalce v dolini Korošice moti dotrajana ograja na mostu čez Kamniško Bistrico, a na Meščanski korporaciji Kamnik opozarjajo, da gre za gozdno cesto, ki ni namenjena osebnim avtomobilom in pohodnikom.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Lepi dnevi in epidemija koronavirusa, ki je številne občane spodbudila k sprehodom in lažjim pohodom, so povečali število obiskovalcev tudi v dolini Korošice in poti skozi Brsnike; kar nekaj občanov pa se je na nas obrnilo z vprašanjem, kdo je odgovoren za vzdrževanje tamkajšnjih mostov. Predvsem na prvem čez Kamniško Bistrico (pod nihalko na Veliko
4M Group d.o.o., Medvedova ulica 11a, 1241 Kamnik
wwwcÉNTER^
_ MASE.NET
GTOj r^ fwvr^ ¿-TYTTnrrr^ï
kj
skladišče. Kamnik cona - Stol
g^f^DO|TAVAdo3pkml
peleti A1 == 268'00J €/t peleti A2 == 244'00 €/t
planino) je ograja povsem dotrajana in posledično zelo nevarna.
Kot je razvidno na odcepu z glavne ceste, gre za gozdno pot, ki jo uporabljamo na lastno odgovornost, območje pa je v lasti Meščanske korpo-racije Kamnik (MKK), na kar opozarja posebna modra tabla. Vodstvo MKK smo zato povprašali, ali bodo dotrajano ograjo obnovili. »Obiskovalce Kamniške Bistrice opozarjam, da se morajo držati navodil, ki so napisana na tablah ob cestišču. V primeru, ki ga navajate, je cestišče gozdna pot, po kateri se ne smejo gibati, prav tako ni namenjena osebnim vozilom. Cesta je namreč namenjena zgolj za pomoč pri urejanju gozda in nasploh pri delih v gozdu. Napisano je tudi, da se gibate na lastno odgovornost. Na področju gozdov v Kamniški Bistrici pa se kljub opozorilom take narave ljudje obrnejo proč ali table poškodujejo, če ne celo odstranijo, kot se je tudi zgodilo v
Menjavo ograje na mostu čez Kamniško Bistrico v dolini Korošice bodo opravili hkrati s prenovo mostu, ki se že
pripravlja. / Foto: Jasna Paladin
nekaj primerih. S postavitvijo tabel smo želeli ljudem sporočiti, da se obrnejo na lastnika v primeru, če imajo pripombe ali celo nevšečnost, pri kateri prosijo za pomoč. Gozdne ceste na tem področju upravlja Občina ob pomoči Zavoda za gozdove. Ker pa se ceste koristijo za nego gozdov, smo se z njimi dogovorili, da skupaj obnovimo mo-
stove na tej cesti v celoti. Imamo štiri mostove različnih konstrukcij, za katere je treba pripraviti dokumentacijo in s pomladjo začeti vzdrževalna dela,« nam je pojasnil Dušan Mesner, predsednik Agrarne skupnosti Meščanska korpo-racija Kamnik, in dodal še, da na podoben način nameravajo urediti tudi cesto na planino Dol.
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Zanimivosti, zahvale
Gore nas bodo počakale
Planinsko društvo Kamnik se je na pobudo Civilne zaščite Kamnik odločilo, da bodo zaradi ukrepov ob epidemiji koronavirusa do preklica zaprte vse planinske poti v oskrbi PD Kamnik; že nekaj časa so zaprte tudi vse planinske koče.
Jasna Paladin
Kamnik - Planinska zveza Slovenije (PZS) še vedno poziva vse ljubitelje gora, naj se v trenutnih razmerah odpovejo aktivnostim v gorah in se ne izpostavljajo nepotrebnim tveganjem ter še dodatno obremenjujejo gorskih reševalcev in medicinskega osebja. Planinske koče, naravna plezališča in nekatere planinske poti po vsej Sloveniji so zaprti, zato naj se ljubitelji gora odločajo le za lažje sprehode v bližini doma in upoštevajo priporočila pristojnih, pozivajo na PZS. »Družbena omrežja so še vedno polna aktualnih fotografij iz gora, na katerih se turno smuča, gorsko kolesari, pleza ... Gorski reševalci smo v prejšnjih dneh pozvali javnost, naj se za čas izredne situacije odpove vsem dejavnostim v gorskem svetu, kamor sodi tudi plezanje v ple-zališčih, ker je s tem povezano tveganje za poškodbe, poleg tega pa so jasna navodila, da v primeru poškodbe v gorah in suma na okuženost s covidom-19 posadka helikopterja ne bo odobrila prevoza,
Možnosti za lažje sprehode je v kamniški občini več kot dovolj. / foto:
Iasna Paladin
gorski reševalci pa moramo v tem primeru postopati po posebnih predpisanih metodah, s čimer se podaljšata intervencijski čas do ponesrečenca in sam sistem reševanja, prav tako se moramo zavedati, da zdravstveni domovi obratujejo v posebnih pogojih. Težko razumem, da posamezniki tega ne razumejo, še težje pa, da nekateri toliko
intenzivneje objavljajo na družbenih omrežjih, kaj počnejo, kje so bili - od plezanja v plezališčih, vzpona na Triglav, Raduho in še ne vem kam. To razumem kot spodbujanje množic k neodgovornosti in nepotrebnemu izpostavljanju ne le sebe, ampak predvsem tistih, ki bodo morali v primeru nesreče poskrbeti zanje, torej gorskih
reševalcev, medicinskega osebja, gasilcev ...,« je ogorčen Kamničan Matjaž Šerke-zi, strokovni sodelavec PZS in inštruktor gorskega reševanja.
Gore nas bodo počakale, da ohranimo stik z njimi, pa so na PZS pripravili spletno knjižnico S knjigo v gore in spletno Malo šolo planinstva.
GG naročnine
e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241
www.gorenjskiglas.s'^
Zvon sv. Roka na Malem gradu zvoni vsak večer
Kamnik - V teh dneh, ko se tudi Kamničani soočamo z epidemijo koronavirusa, se mnogi znajdejo v stiski, tudi verniki, ki so do preklica ostali brez svetih maš. Župnija Kamnik zato že zadnji teden dni vsak večer ob 20. uri zazvoni z zvonom sv. Roka na Malem gradu. »Zvon nas vsak večer povabi k skupni molitvi za vse bolne, njihove sorodnike, zdravstveno osebje, delavce javnih služb in ustanov, ki delujejo na kamniškem, ter za vse, ki so v kakršni koli stiski in za prenehanje epidemije koronavirusa. Vsak zmoli vsaj očenaš in zdravamarijo posebej v ta namen,« poziva kamniški župnik Luka Demšar in dodaja, da v zgodovinskih knjigah lahko preberemo, da so bili naši predniki na podobni preizkušnji že leta 1645. »Zapis o rešitvi, ki so nam ga zapustili, ni samo za branje naše zgodovine, ampak kažipot nam danes. Na priprošnjo Marije na Šutni, sv. Jakoba in sv. Roka so bili uslišani.« J. P.
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 89. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, ata in stari ata
Feliks Bobnar
18. 5. 1931-18. 3. 2020, iz Most pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjene sveče. Hvala g. župniku Zdravku Žagarju, pogrebni službi Pogrebnik, pevcem Grm in Marjanu za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi Marec 2020
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sj^
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
Ne štejejo leta v našem življenju, ampak življenje v naših letih. (A. E. Stevenson)
Dne 18. marca 2020 smo se v družinskem krogu poslovili od
našega dragega
Slavka Ponikvarja
univ. dipl. ing. kem. teh.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Hvala tudi za vse darovane maše.
Žena Silva, sin Nejc, hčerki Nataša in Barbara z družinama
ZAHVALA
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
V 87. letu se je od nas poslovila naša draga mama, babica in prababica
Marija Štupar
iz Košiš pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja. Hvala vsem, ki ste naši mami Mici kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, da jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni Kamnik, marec 2020
Okrog nas je tihota, ki strašno boli, okrog nas je praznina, odkar te več ni, pa vendar si tam, kjer je svetlo, kjer tvoje ljubljene rože vedno cveto.
V 80. letu starosti je od nas za vedno odšla naša draga
v
Alojzija Štrajhar
rojena Frontini, iz Porebra
Od srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in slovo na njeni zadnji poti. Velika hvala osebju oddelka za paliativno oskrbo Onkološkega inštituta, zdravnici Nevenki Šecer Dolenc in med. sestri Jani Sušnik za vso pomoč v času njene hude bolezni. Prav tako se zahvaljujemo župniku g. Janezu Mikliču za vso duhovno podporo in pogrebni obred in ge. Tončki za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki boste našo mamo Lojzko ohranili v trajnem spominu.
Žalujoči vsi njeni
6
petek, 3. aprila 2020 Kamničan ^
Kammčan
Na pomoč priskočili med prvimi
Občina Kamnik ima v času epidemije koronavirusa zelo razvejano mrežo pomoči občanom, razveseljivo pa je, da so svojo pomoč med prvimi ponudili člani Študentskega kluba Kamnik. Kar petdeset je takšnih, ki so tako ali drugače pripravljeni pomagati občanom in uradnim institucijam.
Študentje-prostovoljci so v dneh pred zaprtjem Zdravstvenega doma Kamnik takole na vhodu pričakali obiskovalce, jim zmerili temperaturo in jih posamezno
spuščali v notranjost. / Foto: Študentski klub Kamnik
Jasna Paladin
Kamnik - Člani Študentskega kluba Kamnik so po svoji dobrodelnosti znani že dlje časa. Prav marec je mesec, ko bi letos že osmič zapored izpeljali svoj projekt Dobrodelni marec, ki pa je v večji meri moral odpasti. Ker jih je te dni večina ostala še brez študijskih obveznosti in brez študentskega dela, so po svojih zmožnostih ponudili pomoč. Kako ta poteka, smo povprašali predsednico Študentskega kluba Kamnik Anamarijo Dolenc. »Prostovoljce smo najprej poiskali znotraj naše interne ekipe, tam se nas je nabralo že deset. Nato smo objavili še poziv za preostale člane študentskega kluba in odziv je bil neverjeten. Trenutno imamo v bazi prostovoljcev štirideset kontaktov, torej nas je skupaj kar petdeset! Poziv smo objavili samostojno, zatem pa smo spontano
► i. strani
Namesto na odru v Kotlovnici, kjer smo bili doslej vajeni tovrstnih pesniških dogodkov, so tokrat s pomočjo prenosa v živo na družbenem omrežju Facebook pesmi brali kar z domačega naslanjača. Predstavili so se Aljoša Rebrača, Anja Papu-ga, Anže Slana, Dunja Ba-loh, Liza Praznik, Pavla Zabret, Pino Pograjc, Sandra Antic, Tea Vuga, Urban Kavka in Jose Manuel Lima Hidalgo, za glasbeni vložek je poskrbel Gašper Selko alias X.U.L., h klepetu in deljenju svojih karantenskih občutkov pa je ude-
prejeli veliko podporo skupnosti, ki je delila našo objavo, oglasil se nam je tudi e-servis, naš poziv so objavili lokalni mediji ... - vsi z namenom, da o prostovoljstvu razširijo glas.« Ker so se zadeve želeli lotiti kar se da odgovorno, so se najprej obrnili na občino in jim pojasnili, da želijo pomagati le z njihovo odobritvijo. »Le pet minut po poslanem elektronskem sporočilu me je klical župan osebno in se iz dna srca zahvalil za našo pripravljenost pomagati ter poudaril, da bodo dodatne roke zagotovo prišle prav. Že naslednji dan smo imeli usposabljanje na štabu Civilne zaščite in sestanek z vsemi predstavniki zdravstvenih institucij, da so povedali svoje potrebe. Vsi so nas sprejeli z veseljem, nam pomagali pri organizaciji prostovoljcev, z varnostnimi navodili, opremo, usposabljanji, bili dosegljivi
ležence recitala spodbujal Matic Maček, ki je povezoval dogodek.
Gledalci - med petdeset in šestdeset jih je vsak trenutek prisostvovalo dobro uro trajajočemu dogodku - so poleg avtorske poezije reci-tatorjev lahko prisluhnili tudi poeziji domačih in tujih mojstrov rimane besede, kot so Srečko Kosovel, Feri La-inšček, Lily Novy, Duško Ra-dovič, Pedro Calderón de la Barca, William Shakespeare in drugi.
Spletni pesniški večer, ki so ga pripravili v Kotlovnici, je bil morda res eden prvih večjih kulturno-karan-tenskih dogodkov na Kam-
Prostovoljec Žiga pred kuhinjo Doma starejših občanov Kamnik s kosilom, ki ga vsak dan dostavi starejši občanki na
dom / Foto: Študentski klub Kamnik
za razna vprašanja. Tu moram res pohvaliti občino, ker odlično koordinira vse skupaj in se tako počutimo
niškem, nikakor pa ne edini. Številne kamniške kulturne ustanove, med katerimi so poleg Kotlovnice še Kulturni dom Kamnik, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, ustvarjalci in drugi posamezniki pripravljajo številne dogodke, ki se bodo odvili v prihodnjih dneh. Za lažjo »navigacijo« po večkrat kaotičnem spletu so na pobudo Gorana Završnika kulturne vsebine tako v Kamniku kot drugod po Sloveniji zbrali na enem mestu na občinski spletni strani kamnik.si. Kot kaže, kamniška kulturna karantena nikakor ne bo dolgočasna.
kot del ekipe, ki je pomemben in cenjen v dani situaciji,« še pravi Anamarija in opiše, kaj vse počnejo. Dokler Zdravstveni dom Kamnik ni zaprl svojih vrat, so pomagali na vhodu, kjer so obiskovalcem merili temperaturo, sodelujejo pa tudi po vnovičnem odprtju zdravstvenega doma. Vsakodnevno pomagajo v Domu starejših občanov Kamnik in pri razvozu hrane ter zdravil. »Tu se res aktiviramo na dnevni ravni, saj kar nekaj starostnikov potrebuje zdravila, pa nimajo nikogar, ki bi jim jih lahko dostavil. Nekaj prostovoljcev je bilo tudi na usposabljanju v Domu starejših občanov, kjer za zdaj še ne potrebujejo dodatnih rok, a so te pripravljene, če bo do potrebe prišlo. Kot rezerva smo tudi Mestnim lekarnam, predvsem za pomoč na vhodu. Po potrebi bomo pomagali tudi z individualnim varstvom otrok na domu. Za zdaj nas je dovolj, da bomo lahko pomagali na vseh teh ključnih točkah, seveda pa si vsi želimo, da za to ne bo potrebe.«
Pomoč prinaša tudi veliko osebnih zgodb, ki jih vsakodnevno bogatijo. Največ stika s pomoči potrebnimi ima trenutno njihov aktivist Žiga, ki predvsem starejšim vsakodnevno dostavlja hrano, zdravila, skoči pa tudi v trgovino po najnujnejše stvari. »Vsi so izjemno hvaležni za pomoč, pohvalijo tudi njegovo prijaznost. En
gospod mu je rekel, da ga spominja na mladino včasih, ko so hitro priskočili na pomoč. V stiski bi se znašli predvsem tisti starostniki, ki zaradi zdravstvenih razlogov sami ne zmorejo v trgo-
vino ali celo opravljati osnovnih domačih opravil. Tako vsak dan dostavimo kosilo starejši občanki, ki ga pripravijo v Domu starejših občanov, saj gospa okreva po operaciji. Moram poudariti, da Civilna zaščita Kamnik skrbi za varnost tako prostovoljcev kot seveda občanov. Vsi naši izpostavljeni prostovoljci so prejeli zašči-
tno opremo za vsak dan, prav tako se strogo držijo preventivnih ukrepov in osebne stike s starostniki omejujejo na minimum,« zaključi Anamarija Dolenc, tudi sama hvaležna, da so se mladi odzvali na takšen način in v takem številu. Kamniški prostovoljci, ki delujejo v okviru Občinskega štaba Civilne zaščite in so združeni pod geslom Za solidarnost, da odženemo korona nevarnost, pa so po zaslugi občine zdaj opremljeni ne le z zaščitno opremo, ampak tudi ličnimi majicami. Razmere, v katerih smo se znašli, namreč lahko predramijo tudi nepridiprave, ki si želijo izkoristiti nemoč najbolj ranljivih skupin naše družbe, zato so kamniške prostovoljce tako naredili še bolj prepoznavne, da do zlorab ne bi prihajalo.
Ob svetovnem dnevu poezije so v Mladinskem centru Kotlovnica recital preselili na
svetovni splet. / Foto: Facebook Live (zajeta slika)
Vsi, ki bi želeli postati prostovoljci in prispevati kanček solidarnosti v naši občini, lahko pokličejo na telefonsko številko 051/374-207 (Katja Vegel - Občina Kamnik).
Kamniške prostovoljce boste prepoznali tudi po modrih majicah z napisom Za solidarnost, da odženemo korona nevarnost. / foto: občina Kamnik
Kulturna karantena