Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 47. Izven Ljubljane 8 vin.	у LjUHljODl V 10Гвк, 27. ШШП 1911
Leto XL.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ • „ 13--za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— z« ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
K 24 -,, 12—
" 2'— u » —
Za celo leto naprej za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „
V upravi ргвјеиал mesečno K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petttvr sta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat .... n 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popast.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje In praznike, ob 5. url popoldne.
par Urednlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravntStvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "Eaj Avstr. poštno bran. račnn št 24.797. Ogrsko poStne bran. račnn št. 26.5U.— UpravnlSkega telefona št. 188.
tudi te. Spričo tako sirovega in podlega pisanja se mora pod kuratelo Adolfa Rib-nikarja stoječi liberalizem zastuditi še tistim par pristašem, ki jih ima na deželi. To ni stranka, to je kup nečednosti in nesnage.
stoli S. L. s.
1
Volilno gibanje na Belokranjskem.
25. t. m. se je vršil izborno obiskan shod v Starem trgu. Dr. Božič je poročal o sklepih zaupnikov ter vodstva in predstavil kandidata prof. De r masti a. Ta j c v krepkem govoru razvil svoj program — program S. L. S. Shod je vzel njegovo kandidaturo z navdušenjem na znanje. — V nedeljo, 3. marca, se vrši volilni shod dopoldne v Draga tušu, popoldne na Vinici. Na obeh govorita državni in deželni poslanec E. Jarc in kandidat gospod prof. D c r ni a s t i a.
Shod v Žireh. V nedeljo bi se imel vršiti v Žireh shod političnega društva za idrijski okraj. Toda c. kr. okrajno glavarstvo je shod prepovedalo z razlogom, da ni bil naznanjen pravočasno. (?) Ker se jc torej to zgodilo, je poslanec Gostinčar sklical volilni shod z ozirom na ponovno volitev za občinski odbor v podobčini Žirovski vrh. Gostinčar je govoril o delovanju S. L. S. za ljudstvo, omenjal raznih davčnih predlog v državnem zboru. Shod jo. bil dobro obiskan, zborovalci so pazno sledili govorniku.
V	Železnikih je bil v nedeljo izvrstno obiskan shod, na katerem so govorili dekan Ivoblar in državna poslanca Demšar in Jarc. Občinske volitve v ponedeljek in ta shod sta dokazala, da jc treznomisleče prebivalstvo v taboru S. L. S.
V	Selcih je bil v nedeljo popoldne političen shod. Otvoril ga jc poslanec Demšar, ki jc tudi govoril o delu za selško dolino, poslanec Jarc pa jc govoril o gospodarski politiki našo države z ozirom na agrarno krizo in položaj industrije. O domačih razmerah, zlasti glede prometa, jo govoril gosp. F. Tavčar iz Selc in jako mnogohrojno obiskani shod jc sprejel soglasno od njega predlagano resolucijo, naj sc dela na to, da se čim prej uredi cesta skozi selško dolino za osebni in tovorni avtomobilski promet.
Strelsko lekmo gloninskiti polkov v 1.1012.
Od gorskih grebenov Triglava do Rena, Se straže čuječih strelcev vrste; Sovražnik, ki skušal bi udreti v deželo, Nc bode odnesel zdrave pete.
Kernstock,
Komu ni znana postava krepkega fanta, ki jc streljal na vitkega zlatoro-ga? Kdo ni šc slišal o drznih lovcih, ki j)o planinah slede brzonogi divji kozi? Menim, da ga ni mod bralci, ki bi mi mogel zanikati na ti vprašanji! Utrjeni sinovi so to, da, ros prave gorenjsko korenine. Zbrani iz triglavskih trat, julijskih in kamniških alp in lepih do^ lin kranjsko dežele, bodo priredili letos veliko slavijo.
C. kr. domobransko ministrstvo jo poverilo prireditev strelske tekme kranjskemu polku cesarskih strelcev, ki so bo vršila meseca maja na vojaškem strelišču v Ljubljani.
Dosedaj so se ta slavlja vršila na Tirolskem in Koroškem. In tii slovesnost kranjske dežele nikakor no bo manjša od onih. Udeleži sc jo Njegova cesarska Visokost nadvojvoda Friderik, mnogi clrugi člani cesarsko, rodbino, domobranski minister in več drugih vojaš^ kih in civilnih dostojanstvenikov.
Nc oziraje sc na splošni namen. • strelskih tekem — pospeševati strel-stvo, vspodbujati častnika in moštvo k tekmovanju — izražajo tc prireditve mnogo lepega, kar inora vsak z največjim veseljem pozdravljati. Ginljivo bo gledati prosraka, ki bo prekosil svojega predpostavljenega. Ta radost! To mladeniško navdušenje! Tedaj sc bo videlo, da isti duh preveva vsa srca, da je Avstrija, dasiravno razkosana po narodnostih, le ena nerazrušljiva država.
»Oko in roko uri domovini v prid!« Ta lopi izrek jc zbudil zanimanje (udi pri učeči sc mladini. Po odloku ministra za izobrazbo in pouk so se vpeljale strelne vaje po srednjih šolah in drugih učnih zavodih. Od tedaj tudi v širše kroge prodira spoznanje, da sc ravno tako visoko ceni bistro oko in pogum, kakor različne znanosti Saj se dobe ljudje, ki jih žc ob pogledu na nabasano puško spreletava strah. Zato moramo z največjim veseljem pozdravljati šolsko niladež, ki sc hoče
Današnja številka obsega 6 strani.
Skrajna propalosi.
Izid včerajšnjega občnega zbora c. kr. kmetijske družbe liberalcem ne ugaja. To je njihova stvar. Ravno tako pa je stvar kranjskih kmetov, članov kmetijske družbe, da na občnih zborih svojega stanovskega zastopstva sklepajo, karkoli se jim zdi prav, C. kr. kmetijska družba je bila preosnove nujno potrebna. Pravila so se morala izpremeniti tako, da je postala družba res izključno kmetijska družba, da se ne bi štulili vanjo različni drugi elementi, ki jim je za vse kaj drugega kakor za kmečke interese. Jako pametna je tudi določba, da pošiljajo podružnice na občni zbor odposlance, namesto da bi hodili vsi člani na občne zbore; kar je združeno /. izgubo časa in stroški. In končno je bil tudi že zadnji čas, da se da kmetijski družbi možnost, da se v duhu časa in novih potreb izpopolni, da bo družba v ožjem stiku z deželo in državo in bo mogla z večjim uspehom in pridom delovati za potrebe kmečkega prebivalstva. Kmetje, člani družbe, so potrebo take preosnove izprevideli in se zato na včerajšnjem občnem zboru zanjo izrekli. Pokazalo se je, da naše kmečko ljudstvo ne mara v svoji stanovski organizaciji takih, ki v njej nimajo nič opraviti. Tako je prišlo, da je kmetijska družba očiščena zadnjega liberalca. C. kr. kmetijska družba, ki je pred leti, ko je liberalizem gospodaril, prišla večkrat z resničnimi težnjami in koristmi kmečkega ljudstva navskriž, je zdaj res stanovska kmečka korporacija, ki bo s sodelovanjem drugih kmečkih gospodarskih in zadružnih organizacij, deželnega odbora in države odslej še bolj procvitala kakor je doslej.
Liberalci, ki so se toliko prizadevali, da ohranijo vpliv, ki so ga imeli na razne podružnice in ki so poslali v boj Ribnikarja na čelu par liberalnih krčmarjev, liberalnih trgovcev in podobnih kmetov, da preprečijo reorganizacijo družbe, so bili tako osramočeni in pobiti kakor redkokdaj tako. Ogromna večina kmetovalcev je šc zadnje ostanke liberalizma iz družbe po-medla. Da se Ribnikar vsled tega jezi in z njim tudi starini, katere ljubljanski tržni nadzornik spravlja iz ene blamaže v drugo, je umevno. Med kranjskim kmetom in liberalno stranko se je zadnja vez pre-
Ne v teriko!
Zadnje čase sc slovenski politiki, duhovščina, učitoljstvo, oblasti in sploh vsi, ki jim jc na srcu blagor našega naroda, čezdaljebolj zavzemajo proti izseljevanju ljudstva v Ameriko. In res, nobena šc tako krvava vojska in nobena kuga nam nc bi mogla toliko ljudi pobrati kakor izseljevalna strast. Po Notranjskem in Dolenjskem so ccle vasi brez moških, delavccv manjka, le žene in starčki & trudijo z obdclava-njem zemlje. Amerika nam jemlje najboljše moči. In kar sc iz Amerike vrne, jc večjidel slabo. Ker je izseljevanje v največjo gospodarsko in moralno škodo našega ljudstva, ker leži vsled toga toliko naše zemlje neobdelane, ker so vsled tega naša dežela ne more tako gospodarsko povzdigniti, kakor bi sc spričo svoje zelo ugodne lege mogla, zato jo boj zoper izseljevanje sveta dolžnost vsakega resnično narodno mislečega S1 o v c n c a.
Boj proti loj strasti jc različen, vsekakor pa zavzema v tem oziru odlično mesto leposlovje. Knjige, 4i našemu ljudstvu, zlasti pa naši mladini predočujejo nevarnosti Amerike, vzbujajo v njej ljubezen do domače grude
trgala. Da pa bo Ribnikarjeva stranka vsled svojega krutega poraza kmete tako psovala in pobalinsko grdila, kakor beremo v današnjem »Danu«, tega bi pa sko-rej ne bili verjeli. Kmetje imajo vendar pravico o svoji družbi odločevati, kakor sami hočejo. »Dan«, ki je glasilo Ribnikarja, pa pravi danes o kmetih sledeče: »Včeraj je bila cela Ljubljana podobna okolici mestne klavnice na semanjih dnevih. Kakor na ta dan peljejo živinorejci in mesarji teličke in drugo č v e t e r o -nogato živalv klavnico, tako so včeraj po mestu prepeljevali kaplani in župniki č e d e pristašev S. L. S. Gnali so jih na občni zbor kmetijske družbe. Večinoma so se te č e d e pripeljale v Ljubljano n a stroške S. L. S.« — Tako morejo le propalice pisati. — In nadalje: Vsi predlogi Ribnikarjevi so bili od brez-pametne in neizobražene večine S. L. S. odklonjeni.« — Potem: »Dr. Lampe je spravil svojo cigansko in razbojniško naturona tem občnem zboru do polne veljave.« — Ali: »Klerikalci so zbrali v Unionovi dvorani vse svoje postopače iz Ljubljane in župniki so pripeljali seboj vse m e ž n a r j e in f a r o v -ške hlapce, kaplani pa so pobrali na cesti, kar se je še mimogrede pobrati dalo.« — Šc lepše: »Naravno je bilo, da se je zbralo več k o r i t a r j e v in ovac kot pa pametnih ljudi.« — »Veliko kmetov, ki so jih prignali v Union župniki, po zborovanju ni vedelo, kaj se je razpravljalo, kaj sklenilo.« — - Klerikalci so spali danes na smrdečih lavorikah.«
Smrdi res nekaj, a ne lavorike, temuč ta članek v »Danu«. Včeraj so se zbrali na občnem zboru kmetijske družbe najinteli-gentnejši in najzavednejši elementi našega kmečkega ljudstva, župani, načelniki zadrug in različnih drugih gospodarskih organizacij, najtrdnejši posestniki itd. Tc zmerja danes propala liberalna stranka v glasilu svojih mladinov s »čedo«, »ovcami«, -postopači«, »živalmi«, -telički«, »na cesti pobranimi ljudmi«. Tako nizkotno psuje človek, ki proglaša pristaše S. L. S. za neizobražene. Tako pišejo o kmetih ljudje, ki se sicer v »Slovenskem Domu« kar cede same ljubezni in spoštovanja do našega kmečkega stanu. In ti ljudje se bodo zdaj rta shodih po Beli Krajini slinili našemu kmetu, češ, da so njegovi najboljši prijatelji!
Liberalna stranka je še vse psovke na slovenski kmečki'stan drago plačala in bo
in jo odvračajo od željo pohiteti čoz occan bogatit tujce, tako knjige so zlata vredne in morejo izvrševati veliko vzgojno nalogo v prid našega ljudstva.
Zato jc z velikim zadoščenjem pozdravljati, da jo »K a to 1 i š k a Bukvama« v Ljubljani kot. Hi. zvezek »Ljudsko knjižnico« oziroma kot zvezek Jakob Alcšcvčevih spisov izdala pravkar njegovo povest: »Ne v Ameriko!« (Gena vezana 2-i0 K, broširana 150 K). Alešovec opisuje v tej povesti usodo več slovenskih kmetov, ki so sc podali v Ameriko. Eni so trudijo na naselbinah, drugo goljufajo brezvestni agenti, drugi zopet delajo za žive in mrtve v rudokopih in petrolejskih jamah in so pravi sužnji, ostali se na drug način izgube. Alešovcc pripoveduje vse to na tisti mični, domači in živahni način, ki je njemu lasten. Ni nobenega dvoma, da bo našo ljudstvo to povost povsod bralo z največjim zanimanjem in da so bo zlasti naši mladini vtisnil globoko v srce nauk, ki iz to lepe povesti vejo: Ostani doma, doma so pošteno preživi, ljubi domačo zemljo in jo pridno obdeluj v svoj blagor in v blagor svojih potomcev, da bo naš narod kedaj močan in nc bo s svojimi žulji redil drugih in ustvarjal bogastvo Amerikanccm in Nemcem namesto sebi!
Zato 6. zvezek Alcšcvčevih povesti najtonlejc priporočamo.
m o se le prevorilo Kola.
Spisala Lea Fatur.
(Dalje.)
III.
Življenje vre po Ilici. Vozovi, živina, ljudje. K kosilu in počitku. Mimo štajerskih kokošarjev, mimo predpo-topnih kol hrvaškega seljaka, mimo modernih graščinskih mogotcev pripo-di Rok svojo kobilico, vrže dehteči šopek Kati, ki stoji, velik žareč cvet, na vratih Vidovo, porej Mikuličkine hiše, zažvižga, pokne z bičem.
Žareči cvet izgine izpred hišnih vrat. Po Vidovi sobi gre Frani no mrmranje, Katin smeh: Tako tih .jo Vid. Nc jezi so, ne vprašuje. Samo oči čakajo, usta poslušajo. O ti bedak! Nikogar ni, ne bo k tebi. Zaklenjena so vrata, spisana je oporoka. Zdravnik jo. prepovedal, duhovnik odpravil. Kar umri, prijatelj, bo najboljše zate in zame. In bliža sc, gotovo da sc bliža, smrt tej hiši. Po noči jo tulil na cesti pes, Frani se jc sanjalo o svatbi in ona sama jc slišala, da jc hodilo po hiši, neslišno, brezglasno . . . Bitjo iz onega sveta: Spomin . . . Spomin, znak: Pripravite so. Težko čakamo tukaj, da spremimo dušo boječo, prestrašeno, v neznane kraje. Ali je bil pokojni prijatelj Vidov redar, ali kdo drugi — bil jc spomin. In tak naznanja smrt. Zato poje Kata, se srnoji in notoenc Vida za brado.
Po hiši diši po pečenki, po kolaču. Frana nosi gospodinjino kosilo v uto na vrt. Pozneje nego družina kosi gospodinja. Kata sama pogrinja mizo, za-grinja vhod v uto z rdečim prtom, stavi šop cvetja med kupice.
Gospodar loži sam v vroči sobi, sc ubija z muhami, hlapec gre v seno, dekla pije v kuhinji, zaspi. Kata čaka. Ozka. je stezica posred travnika za vrtom. Po nji med drevesi, so krade gibčna postava. Nc boj sc, Rok moj, skoro boš hodii skoz glavna vrata, gospodar v svojo lu.-j. Njo, travnik in vrt, gorico in sebe, vse li zapišem.
Vrtna vratica skripljejo tako na laliko, tako strahoma, kot da sc plazi tat tujega blaga Iz ulice prihaja smeh, žvenket kupic. mfi skoz odprlo okno v bolnikovo sobo. Vid upira oko v začr-nolo sliko na steni, bridka bolečina mu giblje izpačene črte širokega obraza.
Bolj prazno jc ])o Ilici. Tok iz sredine mesta kc jc ustavil, hišo in vrtovi gostilnic so zajeli valove ljudi. Kakor da čakata na kosilo, sc ustavita pred Vidovo hišo dva mladeniča v talarju, v okroglem klobuku; kakor da misli na jabolka na vrtu, pride ob ograji previdno, tiho, drobno dekletce, smukne skoz malo odprtino na vrt, rdi ob glasu pojočih v ulici, hiti golonogo, neslišno do hišnih vrat.
Nežika je, Vidova nečakinja, zunaj sla Zorko in njctfov tovariš Zvoni-
naučiti: kako rabiti orožje? In fo slavijo planinskih polkov bo vplivalo ,9 svojimi veličastnimi in šumnimi pri-riditvami posebno na srca naših mla-deničev-dijakov, ki se bodo udeležili te tekme.
Kranjska dežela, v prvi vrsti pa njena stolica, bela Ljubljana, hoče strelce in visoke goste slovesno sprejeti in prispevati s prostovoljnimi dobitki. Tujci bodo prihiteli iz daljnih dežela: ker po slavlju sc jim bo nudil še drug užitek. Ljubljana sama na sebi je kaj lepo mesto, ki vidno raste in po svoji legi kaj lahko tekmuje z drugimi mesti. Poleteli bodo tudi na čarobno blejsko jezero, ki leži tam med gorskimi velikani in o katerem po pravici poje pesnik, da:
Dežela kranjska nima lepšega kraja, kot je okolca ta, s podobo raja!
Nekoliko višje, na podnožju mogočnega Triglava, je romantični Bohinj in doli na votlem Krasu jc svetov-neznana Postonjska jama, v kateri zamolklo odmevajo glasovi.
Pozdrav planinskih strelcev!
iz Hrvaške.
Nemiri ▼ Zagrebu. Tudi v nedeljo Rvečer so se vršili v Zagrebu nemiri. Za časa običajnega korsa na Ilici se je nabrala na Jelačičevem trgu velika množica. Takoj je dal komisar Jagič ukaz, da naj sc množica razženc s. silo. Policija se je navalila na ljudi z golimi sabljami. Pri tem je bifo ranjenih osem oseb. Množica se je sicer razgubila, a se je takoj zopet zbrala. Sedaj je prišlo do nevarnih nemirov. Nekaj ljudi je pričelo rušiti plinove svetilke. Ko je policija zopet hotela ljudi razgnati, so padli proti njej streli iz revolverjev na Jelačičevem trgu in Marije Valerije cesti. Tudi se je s kamenjem obmetavalo policijo. En stražnik je bil nevarno ranjen, dva lahko. Policija se je v teku pred množico umaknila. Demonstranti so nato po celi Ilici razbili svetilke. Aretiranih je bilo 36 oseb, med temi sedem dijakov in urednik i Malih Novin« Turkalj. Nemiri so trajali do dveh po polnoči.
Nemiri na Sušaku. Na Jelačičevem Ergu na Sušaku je demonstrirala velika množica Hrvatov proti Ogrom in Čuvaju. Demonstranti so nosili hrvaške zastave.
Nemiri v Bosni. Po celi Bosni so se vršili v nedeljo protestni shodi. Na shodu v Sarajevu je bilo navzočih nad 5000 ljudi; mir se ni kalil. Do krvavih izgredov je pa prišlo v B a n j a 1 u k i. Tam se jc policija na divjaški način vrgla na demonstrante. Ranjenih je z golimi sabljami mnogo oseb, med temi tudi več žensk. Do hudih spopadov je prišlo tudi v M o -staru, kjer je policija aretirala nad 20 oseb. Iz drugih krajev še ni poročil.
Stanje Šahinagića se je zelo poslabšalo in je brezupno. Vsak čas se pričakuje, da podleže.
I Poslanec dr. Lorković aretiran. Včeraj popoldne so aretirali v kavarni poslanca Lorkoviča, ki jc bil obsojen na tri mesece zapora.
Klub »Bosna« snuje na Dunaju pisatelj Young-Rockwood. Namen kluba bi bil, seznanjati tujce z navadami Jugoslovanov in naravnimi krasotami naših jugo-
slovanskih" dežel. Kdor bi hotel sodelovati, naj se obrne na C. Young-Rock-•wooda, ki stanuje na Dunaju IX, Lust-kandlgassc 44.
Razpuščen občinski svet. V Požegi je vlada razpustila občinski svet, ker je bil opozicionalen. Imenovan je vladni komisar.
Odgovornost za nemire. Občinski svetniki mesta Zagreba, več uglednih meščanov in zastopniki dijaštva, so imeli sejo, v kateri so izjavili, da ne prevzamejo nikake odgovornosti radi nemirov, ker te nemire dosledno izziva policija s svojim brutalnim nastopom. V tem smislu je bilo tudi narejeno poročilo, ki ga je izročil župan banu Čuvaju.
Srbi in trializem. Zagrebški *Srbo-bran- jc bosenske Srbe radi znanega nastopa v bosenskem saboru o priliki proti-mažarskih demonstracij v Sarajevu odkrito pokaral. Predvsem da je bil ta nastop neopravičen že zato, ker v dotični hrvaški izjavi ni bilo nobene sledi o trializmu; drugič pa bosenski Srbi slabo služijo srbskim narodnim koristim, ako zahtevajo popolno avtonomijo Bosne-Hercegovine. Ne le, da hočejo s tem za vedno preprečiti združitev s Srbi v Hrvaški, kar vendar ne more biti dobro za Srbe, vsebuje njih avtonomistič-na ideja istotako trializem, le namesto avstro-ogrsko-hrvaško - srbskega avstro-ogrsko-bosanski, ki je še veliko večja ši-mera nego prvi. »Kajti veliko preje bi mogli Srbi in Hrvati kot celota doseči enakopravnost z Avstrijo in Ogrsko, nego Bosna sama zase in iz svoje moči.« Postopanje bosansko-srbskih saborskih poslancev — tako končuje »Srbobran« — bi se lahko tolmačilo tudi v nepoštenem smislu, da so namreč s tem hoteli položiti Mažarom obliž na rane, ki jim jih je zasekal eno-dušen protest slovanskega juga. — Zanimivo je, da se je v enakem smislu izjavil tudi srbski minister Stojan Protić v »Samoupravi«, kjer pravi, da je velilto narav-nejši in tudi za Srbe sprejemljivejši trializem, kakor ga žele Hrvati, ntgo današnji dualizem in avtonomija Bosne-Hercegovine kakor jo zagovarja sarajevska »Srp-ska Riječ«.
Burian in bosanski sabor. O priliki Burianovega odstopa prinaša sarajevski »Hrv. Dnevnik« uvodnik, iz katerega je razvidno, kako malo simpatij si je pridobil ta Mažar v Bosni. Ko je v seji bosanskega sabora 21. t. m. zapisnikar prečital brzojavko barona Buriana, v kateri saboru naznanja svoj odstop, je zaoril v zbornici soglasen klic: »Sretan mu put! Ne vidjeli se više!<: List izvaja, da je imel Burian le en cilj pred očmi: osvojiti Bosno za mažar-ski imperializem, pripraviti jo, da v danem trenutku kakor zrel sad pade v naročje Ogrske. Po njegovi iniciativi se je v Bosni naselilo polno mažarskih denarnih zavodov, njegov plod je bila zloglasna oderuška banka za odkup kmetov, on je naselil julijanske šole po Bosni, on uvedel na srednje šole fakultativno obligaten pouk v mažar-ščini, on je zamislil peštanske štipendije za bosenske dijake in obrtne vajence in pomočnike, on na široko odprl vrata toku mažarskega uradništva in mu na vse strani ugladil pot. Toda delo Buriana ni doseglo venca zmage: Tisti hip, ko Burian zapušča bosensko poprišče, se tu v glavnem mestu na glavnem trgu pred tisoč- in tisočglavo množico vsega tamošnjega domačega prebivalstva brez razlike vere in narodnosti
sežge simbol Burianove misije v Bosni: mažarska zastava z mažarskim grbom! Z Burianom je nedvomno odklenkalo tudi njegovemu kurzu; obema velja v slovo: Ne vidjeli sc nikada više!
Vlada м puljskem monisM.
Aretacije mestnih uradnikov.
Ko se je pred leti sklenila reforma deželnega volilnega reda za Istro in sta ee narodnosti nekoliko sporazumeli, je vlada mislila, da bodo odslej zavladale na Jugu urejene razmere. To upanje pa se je izjalovilo. Lahi, t a skrajno perfidni element, na katerega se ni nikoli mogoče zanesti, so se en čas potuhnili, skrivaj pa delali in rovali dalje, kakor so navajeni od časov, ko je »La Serenissima« tlačila slovansko istrsko ljudstvo in so v mestih vladale zloglasne klike na stroške brezpravne mase. Lahi so prekršili kompromis glede narodnostne razdelitve volilnih okrajev, začeli v deželnem odboru gospodariti po svoje, se niso držali svojih obljub napram Hrvatom v šolskem vprašanju in delajo na to, da ne pride do razdelitve občin po narodnostnem razmerju, ker hočejo za vsako ceno ohraniti svojo umetno nadvlado.
Vlada je spričo tega začela uvide-vati, da se z Lahi tudi izlepa nič nc opravi. Delaj z njimi, kakor hočeš, državi ostanejo slejkoprej nevarni, ne drže nobene besede in ostanejo tisti in-triganti, kakor so vedno bili, odkar jih pozna zgodovina. V Istri nc bo reda, dokler se laški komori vratu ne zavije. Ti ljudje niso samo v narodnem oziru brutalni in najhujši, sovražniki državne ideje, oni so tudi slabi gospodarji — za druge namreč. Mesta, ki jih ima laška kamora v rokah, so skrajno zanemarjena, dobro se godi samo kliki in če bi na jugu ne bilo c. kr. mornarice, Čehov, Slovencev in Nemcev, bi se naša riviera nikoli ne bila tako povzdignila kakor se je.
Največjo pozornost obrača država samoposebi umevno Pulju. Tu je ka-morizem odnekdaj najhujše gospodaril, zlasti v tistih časih, ko je vlada ire-denti šla v vsakem oziru na roko. Končno pa se je pokazalo, da tako ne more iti naprej. Da. bi c. kr. mornarica bila v gnjezdu najhujše irodente, to vendar ne gre. Komuna je mornarici res vedno le nagajala, da ne omenjamo krivic, ki jih je prizadevala Hrvatom. Ko so postavili za župana dr. Varetona, ki je stal na čelu po volilni reformi prenovljenega mestnega sveta, so si spodobni elementi oddahnili, meneč, da ise razmere obrnejo na boljše. A treba je pomisliti, da je občinska volilna reforma bila Lahom pravzaprav usilje-na, kakor so tudi proti svoji volji dobili državno policijo. V mestni upravi je vladal dalje nered, protekiionizem in korupcija, V zadnjem času so razmere postale neznosne. Občinski gospodarji niso hoteli dati računa o gospodarstvu v meatnih podjetjih. Zato so zastopniki c. kr. mornarice in Hrvati v mestnem svetu izjavili, da nc-.so-clelujejo več. Kaj čuda, da je morala vlada poseči po razpustu občinskega sveta in postaviti upravi na čelo komisarja.
O tem se nam iz Pulja poroča:
V petek dopoldan je od namestni-štva došli okrajni glavar baron Gori-zutti odstavil župana. Župan se je začetkom ustavljal izročiti posle poverjeniku c. kr. namestništva. Šele ko mu je alednji s silo zagrozil, se je župan protestirajoč udal v svojo usodo in zapustil mestno hišo. Po odstavljenju župana se je podal baron Gorizutti naj-prvo v prostore mestne blagajne, kjer je blagajnika obvestil, da mu ima vse izročiti, se. odstraniti in se na njegov peziv zopet zglasiti. Na ta pojav vladnega funkcijonarja je odgovoril mestni blagajnik Galante, (policiji znana oseba izza časa zadnjih državnozbor-skih volitev), da ima on le povelja svojega župana (tega pa v onem trenutku ni več bilo) izpolnjevati, in da ne bo nikdar priznal umešavanja od strani okrajnega glavarja, Istotako se jc vedel nek regnikolo. Oba ta uradnika je namestniški funkcijonar na mestu suspendiral od službe in plače. Po drugih oddelkih se je uradništvo po tem dogodku takoj udalo. Vladnega zastopnika barona Gorizzutija so spremljali pri prevzetju občinskih poslov: puljski okrajni glavar baron Schon-feld in šc dva računska uradnika od namestništva v Trstu. Ob isti uri, ko je šel od tržaškega namestništva poflani funkcijonar v puljsko mestno hišo odstaviti župana in prevzeti vodstvo občinskih poslov, oh istem času je bil o tem vladnem ukrepu obveščeni tudi deželni odbor v Poreču. Odtod tudi toliko presenečenje v kamorastem taboru. Tukajšno kamora»ko glasilo »H CiiornaUitto« ic iZSel V petek
zvečer črno obrobljen. V Poreču je imel deželni odbor takoj sojo pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Bizzija. V soji se je sklenilo storiti vse korake, da se vladno nasiilje tako hitro, kakor mogoče odvrne. V isti seji se tudi sklenilo, da imata oditi deželni glavar dr. Bizzi in znaiii slovanožrc Salatta takoj na Dunaj k ministru za notranje zadeve protestirati proti nasilju, katero se je mestu Pulju prizadejalo. Dr. Bizzi in Salatta sta se nato v nedeljo zvečer z brzovlakom odpeljala na Dunaj zagovarjati zloglasno kamoro. Ka-moraši vpijejo sedaj, da je prihod barona Gorizuttija atentat na samoupravo mesta Pulja. Ta atenta so pa kamo-raši sami zakrivili in velika večina puljskega prebivalstva gleda z največjim zadovoljstvom na mestni magistrat in upa sedaj vendar enkrat zvedeti kako in zakaj da so se porabile težko oddane mestne doklade.
»Edinost« poroča: Italijanski ka-moristi so hoteli dne 25. t. m. prirediti demonstracije proti razpustu mestnega sveta in kršenju občinske avtonomije. V ta namen so s posebnimi letaki poživljali meščanstvo, da se ob 8. uri zvečer zbere na Foru, odkjer je bil nameravan po mestu demonstracijski obhod. Policija, ki je o vsem tem do-znala, je odredila obširne varnostne odredbe. Na nogah je bila vsa policija in orožništvo in govori se, da sta v vojašnici 87. pešpolka bila v pripravi dva bataljona, da bi v slučaju potrebe stopila v akcijo. Vse varnostne odredbo pa so se izkazale za popolnoma nepotrebne. Na Foru se je namreč nabralo ob določeni uri komaj kaka stotina mazinijanskih otročajev, dočim se meščanstvo pozivu, naj demonstrira proti razpustu mestnega sveta in kršenju mestne avtonomije, sploh ni odzvalo. Celokupno meščanstvo, ne i z v z e m -ši onega italijanske narodnosti, namreč odobrava energično korak vlade. Zdi se, kakor da bi se bilo meščanstvo oddahnilo, ker se je vlada končno vendar le oju-načila, da jc posegla z veliko metlo v avgijev hlev kamoristične občinske uprave. V vrstah kamore, ki je dosedaj gospodarila pri občini, vlada velikanska potrtost Po meetu, po javnih lokalih, po ulicah in zaključenih družbah se sploh ne govori o drugem, ko o dogodkih na občini. Sedaj se šele vidi, kaka mora je ležala na meščanstvu. Ako izvzamemo one, ki so bili pri koritu — posredno ali neposredno — ni v celem mestu gotovo niti enega človeka, ki ne bi odobraval koraka vlade. In še več: Med meščanstvom vlada naravnost veliko veselje, ker je opravičena nada, da je za vedno konec, protekci-jonističnega sistema, ki je dosedaj vladal v puljski mestni upravi. — V mestu vlada splošno prepričanje, da pri prihodnjih volitvah zmaga na vsej črti gospodarska stranka, v kateri so združeni Hrvatje, zmerni Italijani in Nemci.
Današnji listi pa poročajo:
Čeprav je istrski deželni odbor a vsemi sredstvi poizkušal akcijo tržaškega namestništva preprečiti ali saj otežiti, je vladni komisar baron Gorizutti skontriranje kas nemoteno nadaljeval. Posledica tega je bila, da se je mestni blagajnik Galante 26. t, m. sam javil sodišču in priznal, da je poneveril iz blagajne večje zneske. Njega in pet drugih uradnikov so nato zaprli.
Komora, na čelu ji slavna večina istrskega deželnega odbora z macchia-vellistom, deželnim glavarjem dr. Biz-zijem na čelu, se je torej korenito bla-mirala. Senzačna izpoved Galanteje-va je korak vlade sama posebi opravičila. Vladi bi biLo le svetovati, da Lahe sploh z železno roko prime in se nasloni na slovansko večino dežele ter še na ostale poštene elemente, katerih je tudi med Lahi nekoliko, čeprav ne bogvekaj veliko. Kamori streti glavo —> to je istrski problem.
W	......
ENOTNI ČEŠKI KLUB V RAZPADU?
Neki češki list piše, da je prišlo med posameznimi strankami, ki so združene v češkem klubu, do takih ne-sporazumljenj, da ni izključeno, da češki klub razpade. Poslanci narodne socialne stranke so se na raznih shodih zavzeli za to, da stopi stranka v opozicijo proti vladi. Od te strani se tudi dela na to, da hi nastopil češki klub proti novi brambni in davčni predlogi, dočim so mladočehi, agrarci in katoliški narodni Čehi za predlogo. Državni zbor bo itak kmalu sklican in takrat se bo kmalu videlo, kaj je na teh govoricah resnice.
POLJSKI KLUB.
Volitev načelnika v poljskem Klubu se bo vršila dne A. marca. Načelnik bo Vzet iz demol rutične strani e, ker stn se konservativna In ^oljska ljudska
mir, v uličici na prilaz, čakata mati in kurna Anka. Vojska, ki oblega teto Kato.
Veselili so se v Stopicah nove mase. Vso mišljenje in poti vaščanov so s*e osredotočile okrog hišice sred vasi, kjer je odgojila siromašna mati sina za duhovna. V revščini, ki mu je ustavljala, pa ne ustavila korake. Ko se je podal na tisto pot, se je zdela široka in gladka: Premožni stric ga je vzel za svojega, samo učiti sc je bilo treba. Stesnila se je steza, se posula s trnjem, ko ga je zapodil stric, verujoč brezdušni ženski. »Ni za. kmeta, ni za gospoda, kaj bo ž njim o joj, o joj!« je tarnala mati nad njim. Par mesecev je sedel doma, nevoljen sebe in drugih. Pozval ga je brežiški dekan. Pomagal mu je nazaj k cilju, ki je stal jasen pred dečkovo dušo. Vsa vas se je veselila. Po stari navadi so nanašali vsega v blagoslovljeno hišo: Perutnine in masla, jajec in moke in drugih relči. Stopička ne more kupiti, svatba pa mora biti kot je treba. Vse je prosilo novomašnika za blagoslov, vse ugibalo, kdo da bo povabljen; vsak je hotel biti v sorodu z njim; vsak je razlagal o davnih stricih in tetah; vsako dokle v vasi se je pripravljalo za spletenko.
Molčal je samo prvi sorodnik, stric. Vid, edini materni brat. če tudi jc dobil obvestilo. Sam ni hotel iti Zor-do do strica. Večkrat mu jc bil pisal prva leta, ko jc prišel v Maribor. Ni ga prosil podpore, pač mu je razlagal, prosil, da naj veruje, da. on ni kriv onega, česar ga je bila obdolžila teta. Pro*4l j<* strica v imenu Jezusovem, da mu odgovori, dit gjj. ШШ, Nič'- Trdi.
stric je molčal. Tedaj-se je zaprlo di-jakovo srce, umolknil je. Zato ni hotel v Zagreb, da povabi sem strica. Revež naj se ne ponuja bogatemu sorodniku, revež naj ohrani svoj ponos, svojo neodvisnost. Stric je naredil krivico, stric naj pride sem. — Takega čuvstvovanja ni umela, Zorkova mati. Menila je, da je ravno nova maša prilika, da se pobotajo zopet s stricem, vedela je, da mora začeti Zorko svoje pastirovanje z dolgovi, da ga bo spremljala revščina, Zato jc prosila, prigovarjala: »Pojdi v Zagreb, blagosloviš strica, ga povabiš. In iče ti da kako stotačo, ti ne bo škodilo — in morda — Bog ve — oporoka se še tudi prenaredi . . .«
»Ne mati! Z zalezovanjem in prili-zovanjem ne bom začel svoje vzvišene službe. Stric ve, kako nam gre — prosil ga ne bom nikdar, raje tuje ljudi.«
Da bi šla sama, je ugibala mati, a se ni mogla odločiti. Dela je dosti, a ona ohola ženska ti še zapre vrata pred nosom. Pregovorila, je Zorka, da je šla Nežika. Šla je Nežika. in težko so jo pričakovali. Vsa vas je bila napeta. Mati jc pravila koliko denarja prinese Nežika in morda, o ne — gotovo — srebrn križ, in morda — o ne — gotovo, zlato uro z zlato verižico, nji svileno ruto, Nežiki sukneno blago na rožice po pet goldinarjev meter ... In kdo ve, kaj še vse? Stric je dober in ima denar, samo teta ga ima preveč pod komando. Stric ima celo reč v Zagrebu, ko pride, prinese listnico, kakršno imajo mesarji, ko pridejo v sejem. Pa obdari farno cerkev, novomašnika iu sorodstvo, i	(Dalje.)
stranka za to odločili. Načelnik postane bržkone dr. Leo.
NEMŠKA AVSTRIJSKA UČITELJSKA ZVEZA PROTI KOROŠKEMU DEŽELNEMU ZBORU.
Z ozirom na zadnje sklepe koroškega deželnega zbora, naj se število meščanskih šol omeji oziroma sploh odpravi, je vodstvo liberalne avstrij-skonemške učiteljske zveze sklenilo sledečo izjavo: »Učiteljska zveza izreka globoko obžalovanje nad sklepi koroškega deželnega zbora, ki se tičejo meščanskih šol. Sklenjena odklonitev novih meščanskih šol in skrčitev že obstoječih je osodepolno poseganje v razvoj meščanskega šolstva. Učiteljska zveza obsoja nadalje v koroškem deželnem zboru padle izraze, ki vrednost in uspehe meščanskih šol v nič devlje-jo in zavrača z ogorčenostjo neopravičeno trditev, da se meščanske šole samo zaradi preskrbitve dobrih služb za učitelje ustanavljajo.«
Koroški liberalni poslanci so si res lepega vraga na vrat nakopali. Morda jih bo vendar sedaj pamet srečala, da ni dobro z liberalnim učiteljem češenj zobati.
POTOVANJE NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA.
Nemški cesar gre pomladi na potovanje. Dne 19. marca zapusti Berolin in ostane 20. marca gost našega cesarja. Potem odpotuje v Pulj, kjer se sni-de s prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Dne 22. marca gre iz Pulja s svojo ladjo »Hohenzollern« v Benetke, kjer se snide z laškim kraljem Viktor Emanuelom. Še isti večer odpotuje nato na otok Krf, kjer ostane s svojo družino tri do štiri tedne.
SMRT LUKSEMBURŠKEGA NADVOJ-VODE.
Državica Luksemburg jo zgubila svojega vladarja nadvojvodo Viljema, ki je včeraj umrl. Nadvojvoda jc imel hudo bolezen, na kateri jc umrl. Poleg srčnih krčev je imel raka, ki mu jc jezik in ves požiralnik razjedel. Smrtni boj je trajal celi teden. Kot vladarica nastopi vlado dedna nadvojvodinja Marija Adclhcid.
LAŠKO - TURŠKA VOJNA.
Izgon Lahov iz tuzške države.
Turški finančni minister je poslal včeraj v Sirijo, Beirut in Aleppo potrebni denar, da se po teh vilajetih živeči Lahi ukrcajo na Ladje in se v Italijo prepeljejo. List »Jeni Gazetta« piše, da jc ministrski svet primoran Lahe izgnati, da ne pride med Turki in Lahi do nevarnega klanja.
Lahi hočejo vse turške ladje uničiti.
Pariški list »Matin«, ki ima zveze z laškimi krogi, trdi, da nima laška veči Lahi ukrcajo na ladje in se v Ita-rati ali pa posamezne pokrajine v Mali Aziji ali pa otoke v egejskem morju zasesti. Italija se bo samo na to omejila, da bo vse turške bojne ladjo v egejskem morju uničila.
NEMŠKI GENERALMAJOR — SOCIALNI DEMOKRAT.
Znani kirurg, profesor Czerny, rojen Avstrijec je odložil čast generalnega majorja v nemški armadi. Vzrok tega odstopa je ta, da je Czerny napisal pred državnozborskimi volitvami v neki berlinski list članek, v katerem je ugitiral za socialnc demokrate.
LETOŠNJI IZLETI DUNAJSKIH VSE-UČILIŠČNIKOV.
Letos narede dunajski vseučilišč-niki običajni izlet na kvarnersko obal. Potovali bodo črez Budimpešto in se ustavili v Opatiji, odkoder bodo priredili več znanstvenih izletov. Baje obiščejo tudi Postojnsko jamo.
Dnevitie novice.
+ Oddaja belokranjske železnice.
Včeraj smo poročali, katerim tvrdkam se je oddala gradnja. Popusti so deloma precej znatni. Prvi in drugi stavbeni kos je dobila tvrdka dr. Samohrd iz Brna, ki je popustila od proračunje-ne svote 2,012.338 — 6 odstotkov; tretji in četrti (tunel) tvrdka Biedermann iz Inomosta proti popustu 11-2 odst. od svote 5,067.854, in peti, šesti in sedmi kos (od Petrove vasi do Metlike) tvrdka Lončarič proti doplačilu 3 6 odstotkov, oziroma 4 in 4;8 odst. na proraču-njeno svoto 2,326.396 K. Cela zgradba sc je oddala za državo tako ugodno, da se napram proračunu 9,400.000 K prihrani blizu 600.000 K.
-f Boj za Savo. Pri včerajšnji obravnavi v Medvodah, ki jo.je vodil dc-želnovladni svetnik pl. Cron, so zastopniki deželo in družbe Leykam dali svoje-izjave. Družba je protestirala, da se deželni projekt, sploh dopusti k obravnavi, slednjič jc pa predlagala, da se obravnava urcioži. Zastopniki
dežele so izjavili, da se sicor takoj lahko razsoja, kateri projekt ima večjo narodnogospodarsko važnost, da pa preložitvi obravnave ne ugovarjajo, zlasti zato, ker dobi c. kr. hidrografski centralni uracl pri delavskem ministrstvu časa, da se izjavi o deželnem projektu. Obravnava se nadaljuje v Ljubljani dne 15. marca t. 1.
+ Mirovna sodišča. Z ozirom na to, da se vslod sklepa deželnega zbora kranjskega tudi pri nas upeljejo mirovna sodišča, bo naše bravce gotovo zanimalo slišati, kako se taki posredovalni uradi obnesejo drugod. Iz poročila ministrstva posnamemo, da je na Predarlskem 20 posredovalnih uradov. V letu 1911 jc bilo pri teh naznanjenih 368 sporov v civilnih zadevah. Od teh se je končalo 139 s poravnavo, 141 z ugoditvijo zahtev nasprotne stranke ali z odstopom od tožbe in le v 88 slučajih jc prišlo do sod. ie pravde. Slabeje pa izgleda v kazenskih slučajih, katerih jc bilol085, vendar sc jc tudi od teli končalo 530 s poravnavo. Iz tega sledi, da so mirovna sodišča jako korist-n a, ker se pri teh lažje doseže poravnava kakor pred rednim sodiščem, pred katerim morajo stranke računati tudi s stroški, ki v največ slučajih tvorijo glavno oviro poravnave. Želeti bi bilo, da si vsaka občina čimpreje izvoli mirovno sodišče, da sc na ta način prav-danje kolikor mogoče omeji.
+ Osebna vest. Deželni odbornik dr. Evgen Lampe en teden ne bo v uradu.
-I- Zboljšan'e pivških travnikov in našitkov. Da sc omogoči neovirani odtok Pivke v zgornjem delu, je kupil deželni odbor mlin in žngo gosp. Jurca za 9000 K na račun stavbenega zaklada za regulacijo Pivke. Jez se bo ods-ra-nil in s tem bo znatno pomagano za osušitev sedaj zamočvirjenih travnikov.
-f- Velika skupščina duhovnikov v Splitu 19. t. m. je sijajno iztekla. Navzočih je bilo 6 dalmatinskih škofov in nad 250 duhovnikov. Predsedoval je škof dr. Anton Mahnič, čegar govor je napravil silen vtis: izvajal je, da je poklic duhovnika, boriti se neomajno za verske in narodne pravice vselej in povsod. Zato se di'hovnik ne more in ne sme ogniti tudi politike. Za Mahničem je govoril dr. Krek in navdušil navzoče s svojimi besedami za krščansko in ljudsko pcldično delo. Osramočeni so ostali tisti, ki bi ta sestanek dalmatinske duhovščine radi preprečili ali pa mu vsaj dali drugo smer. Dalmatinska duhovščina in dalmatinsko lji;c stvo sta v enem taboru — ne samo v vers!em, marveč tudi v političnem oziru in to je sreča za vse.
-j- Za »ljudski sklad« so prispevali meseca januarja: g. dr. Krek 90 K; po 50 K: župan Stanonik in dr. J. F.; tvrdka Zaje & Horn in poslanec Lavrenčič po 30 K; po 20 K: presv. g. knezoškof, pl. Šuklje, dr. Lampe, dr. Peg;>n, dr. Zajec, posl. Dimnik, g. Lončarič, posl. Zabret; dr. Marinko 12 kron; po 10 K: župnik N'goc!e, dr. Gregorič, dekan Arko, 1 r.nc. Steska in župrik Križaj; po 5 K: dr. Gruden, dr. Stoje, dr. Derganc, prelat Krlan, župnik Kalan, L. Smolnikar, ravnatelj Traven, prof. Der-mastia, dekan Tavčar, ravnatelj Rašica, dr. Ušcničnik, kanonik Kolar in dva neimenovana; župnik Cuderman 6 K; po 4 K: urednik Krhne, župnik Saje in neimenovan; po 2 K: ravnatelj Jovan, konc. Jerič in neimenovan; dr. Mal in neimenovan 1 K. Prispevke sprejema: Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6.
+ Piromoviral bo 1. marca na zagrebški univerzi g. Damjan Sokol za doktorja prava. Prijatelju, ki je navdušen »Domagojec«, doma iz kršne Dalmacije, prisrčno čestitamo!
—	Osebne vesti. G. baron Zuko pl. Zukanija je prevzel službo duhovnega voditelja pri nunah karmclitarcah v Fužinah v okraju Kozje.
—	Semiška dekani a ima shod so-dalitatis v ponedeljek, dne 4. marca v Črnomlju. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. K tej konfcrenci se vabijo vsi čč. gg. bodisi člani ali nečlani.
—	Iz Motnika. Dne 18. februarja so mladeniči našega izobraževalnega društva dobro igrali tridejanko »Občinski tepček«. Seveda je bilo smeha prav za pustno nedeljo. Snujemo tudi »Orla«. Morda vzleti že pred veliko nočjo. — Kamniškemu lekarnarju dr. Karbatu ni dala liberalna žilica preje miru, da je prišel k nam pet ur daleč po glasovnice za obrtno zbornico. Seveda so bile vse razen dveli že na varnem. Temu možu, ki ga Mot ličani poznamo že iz Vranskega, povemo na uho, da bomo odslej šc raje pošiljali po zdravila v Celje. — Dne 17. februarja smo imeli zadnji uradni ogled za naš vodovod. Upamo, da bomo letos že pili iz njega. — Hranilnica ima prometa krog 200.000 K,
—	Zla'o oroko sta praznovala v nedeljo v Spodnji Šiški 781eini posestnik Lovrenc Dovžan in njegova soproga Marjeta.
—	Umrl je v Zatični Andrej P a j k, star 78 let. Zadnji sin slavnega ruskega vojaka Pajka.
—	Ljubezn v bratranec. V Spcd-njem Kašlju je Ivan Dovč svojega 21 let starega bratranca Andreja Dovča s polenom udaril po glavi. Andreja Dovča, ki je močno poškodovan, so prepeljali v dež. bolnico.
—	Smrtna kosa. V Tolminu je preminul gospod Oskar Prešel, bivši pravnik. — V Podmelcu je umrla gdč. Justina Kokošar, poštarjeva hči.
—	Za »Ljudski sklad« so nabrali novoizvoljeni občinski odborniki v Črnučah 30 kron. Izrečeno jim bodi na tem mestu priznanje za njih strankarsko zavednost in požrtvovalnost! Naj tudi drugi slede njih zgledu; vsi občinski odbori najlepše proslave zmago S. L. S. na ta način, da se spomnijo »Ljudskega sklada«.
—	Poštni debit je odvzet po § 26. tisk. zak. v Rimu izhajajočemu tedniku »La Terza Italia« za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele.
—	Izprememba poštmh okrajev. Vasi: Tinjan, Sv. Anton, Slatine, LTr-banci, Škofije, Srednje Škofije, Gorenje Škofije, Spodnje Škofije, ki so spadale doslej k c. kr. poštnemu uradu Pasja vas (Decani), nadalje vas Jeleri, ki je bila v poštnem okraju Milje, spadajo odsihdob k c. kr. poštnemu uradu Zavije.
—	Suplentura za zgodovino in zem-Ijepisje je razpisana na c. kr. realki v Idriji (polnoštevilna in najbrže za cel 11. tečaj; zadnji vložni dan 29. februar) in na c. kr. realki v Ljubljani (10 tedenskih ur za cel II. tečaj; prošnje naj se vlože takoj).
—	Izpremem^e v politični gozdarski službi. Poljedelski minister je prestavi! c, kr, vi?jcga gozdarskega komisarja Otona Paula v Ljubljani na lastno prošnjo v Celje.
—	Zloglasen tat aretiran pri biljardu.
Anton Nifergal, 23 let star, pristojen v | Novo mesto, že mnogokrat kaznovan, je po končani kazni dežeine sodnjie v Ljubljani dne 30. januarja t. 1. bil oddan mestni občini v Novo mesto. Tu je dobil potnino in se podal zopet v svet. Potikal se je po raznih krajih. Predstavljal se je kot potnik in se neVoliko na to stroko razume, je imel v trgih in manjših krajih dostop v boljše krege. Tako je prišel tudi v Višnjo- i gora in zelo elegantno nastopal v boljših gostilnah. Od tu je izginil — vzel pa je s seboj gostilničarju Jožefu Skefci 160 kron, Vee žandarmerijske poizvedbe so bile- zaman — ni ga bilo. Dne 21. februarja pa zopet pride na sviilo in se pokaže kot tak v hotelu »Stadt Triest« v Kočevju, v katerem se je pustil grofovsko streči. Ogledal si je sobe in tudi povprašal kuharico, pri kateri si je nrročeval boljša jedila, — kaki so v Kočevju zaslužki. Trugi dan si je pre-menil stanovanje in odšel k »ScMeimerju«, Še to noč, okoli 9. ure, posetil je kuha-ričino sobo in z železom odprl omaro ter ji ukradel 310 kron. — Ko odide obkra-denlia k počitku, pregleda kakor po stari navadi po mošnjičku, — a tega ni bilo. Takoj je naznanila tatvino stražništvu, ki je še tisto noč zasledilo uzmoviča Nifer-g-la v najboljši družbi z biljardno palico v rokah. Ko je Nifergal zagledal znanega stražnika, hotel se mu je izmuzniti, a roka pravice ga je zagrabila in odpeljala na varno. Kavarnar je takoj po aretaciji našel za vežnimi vrati v zavitku 304 K 6 vin. in Nifergal jc priznal, da je to ukradeni denar.
—	Huda žena. Jernej Petrič iz Brune-vasi, vpokojeni rudar, je imel hudo ženo, Vedno se je je bal in posebno zadnji čas, ko je slišal, da je nekemu fantu dejala: le udari starega. — Res se je to tudi zgodilo. Petriča sta nnklestila vaška fanta tako, da je moral v bolnico. Žena mu je branila odili, ko je pa videla, da se rana na glavi gnoji, je v to privolila. Po preteku meseca dni je stari mučenik dne 23. januarja podlegel rani. Za ta krepka udarca izvedelo je sodišče. Pri raztelesenju našlo se je tudi, da ima dva rebra zlomljena- kar se bode fantoma na uho povedalo.
—	OHcielno izpremenjena pisava nekaterih krajevnih imen v Bosni in Hercegovini. Vsled odloka c. in kr. vojnega ministrstva se je oficielno izpremenila pisava teh-le krajevnih imen: Arežinbrijeg odslej Arcžin Brijeg, Bilek odslej Bileča, Bjelina odslej Bijeljina, Brčka odslej Brčko, Čaj-nica odslej Čajnice, Dervent odslej Der-venta, Dolnji Vahuf odslej Donji Vakuf, Goražda odslej Goražde, Man Compagnie Vitez odsej Han Kumpanija Vitez, Ilidže odslej Ilidža, Konjiča odslej Konjic, Kupuš odslej Kupres, Prjedor odslej Prijcdor, Sanskimost odslej Sanski Most, Zavidovič odslej Zavidoviči.
—	Gonja proti učitelju Jarhu. Pred nedavnim časom je bil obsojen J. Jarh, učitelj v Dragi, pred sodiščem v Kočevju na 30 K globe, češ, da je nekatere otroke telesno poškodoval. Proti tej razsodbi pa je vložil njegov zagovornik priziv in novomeško sodišče je obtoženca popolnoma oprostilo. Zadeva je zato zanimiva, ker je učileli Slovenec in sta ga zaradi tega na-
padala »Tagespost« in »Grazer Tagblatt« in mu vsemogoče reči podtikala, kar se je pa sedaj dognalo kot neresnično.
—	Iz špitaJča, okraj Kamnik. Naša občina je dobila po posredovanju našiti vrlih državnih poslancev 6200 kg krme za prašiijjerejcc; denarne podpore v znesku 1800 K pa za one, ki so vsled i oče v velikem poman kanju.
—	Pri žrebanju turških sreok dne 1 februarja t. 1. je zadela glavni dobitek 200.000 frankov št. 1,392.328. Po 4000 frankov sta zadeli št. 1,186.056 in 1,779 42S. Po 1250 frankov so zadele št. 267.779, 417.364, 570.781, 588.748, 728 395, 1,037.258, 1,053.232, 1,599.677, 1 730.996, 1 818.779, 1 845 878, 1,902.269. Po 1000 fr. štev. 6826, 24 666, 35 206, 48 482, 129.212, 135.045, 141.470, 167.065, 198 710, 327.325, 344.376, 355.846, 372 927, 504.139, 540.305, 547.261, 588.746, 690,166, 706 436 803.400, 854 237, 895 415, 895.864, 899 253, 967.095, 1,291921, 1,412.294, 1.426808, 1,449.310, 1,737.591, 1.822.088, 1 858 857, 1,902.268, 1,929.361, 1,961.707. Nadalje je bilo izžrebanih šc 1600 srečk z najmanjšim dobitkom po 400 frankov. — Prihodnje žrebanje turških srečk bo 1. aprila t. 1., pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov, 1 dobitek po 30.000, 2 po 10.000, 6 po 2500, 12 po 2000, 28"po 1000 in 1700 po 400 frankov. — Turške srečke se dobijo po posredovanju »Slov. Stražo* tudi na mesečne obroke po 4 K 75 vin., tako da je vsakemu mogoče kupiti to izborno srečko, ki ima na leto šest žrebanj in vsako leto šest glavnih dobitkov v skupnem znesku 1,800.000 frankov in 2994 postranskih dobitkov v skupnem znesku 4,450.000 frankov. — Turške srečke igrajo še 62 let in mora biti vsaka srečka izžrebana. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbaučič, knjigovodja Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani.
—	Tovarniška zaloga »Hermes« v Ljubljani, Šelcnburgova ulica, razprodaja v korist »Slovenske Straže« vsakovrstne tkanine za obleko in perilo. Priporočamo! Vsak trgovec naj bi prodajal te tkanine!
—	Siaboumnež, ne zločinec Tomaž Perz, bivši blagajničar južne-železnice, v Št. Vidu na Glini, izučeni trgovec, je, odkar ga je železniško ministrstvo odpustilo, živel na Dunaju. Po materi je podedoval 1000 K, katere je oktobra meseca prejel. Za teh 10U0 K je nakupil raznovrstnega manufakturnega blage hoteč s tem potovati in prodajati. Po preteku tedna jc vse to blago v raznih zastavljalnicah po Dunaju zastavil in denar lahkoživno zapravil. Dne 28. decembra je prišel v dunajski hotel »National«, vtihotapil se v sobo, slekel se in oblekel na postelji ležečo nočno srajco in se vlegel v posteljo. Ko sta prišla najemnika te sobe domov, sta zapazila tujca v postelji z nažgano cigareto in v najemnikovi srajci. Poklicani policiji se Perz ni ustavljal, preoblekel jc srajco in mirno odšel. Dunajski policijski urad ga je oddal po odgonu v pristojno občino, katere še nikdar ni videl, v Sred. vas pri Kočevju. Župan ga napodil na delo drva cepiti itd. Perz težkih del nikdar ni opravljal in je prosil župana, da mu da denar, da odpotuje. Župan mu je dal 5 K in nalog, naj odide. Perz je prišel samo do bližnje vasi, kjer je teh 5 K na hrani in pijači zapravil. Pote-]ial se je nekaj časa po bližnji vasi. Orožništvo ga je aretovalo kot vlaču-garja. Na poti v hišo pokore v Kočevje je Perz orožniku vtekel v ob cesti ležečo gostilno. Žandarmerijska patrulja ga je dohitela in ker je ta zagrabil z«, puško, ?e zoperstavil — odgovarjati so je imel radi s;lovitos!i pri okrožnem sodišču. Kor jc pa Perz spoznan slaboumnim, oddalo ga je sodišče zopet po odgonu občini Srednja vas. Njegov oče je sedaj izvedel, kaj sc godi s sinom; odvzel ga je občini in odpeljal iz pristojnega kraja v njegov rojstni kraj in dom Beljak. To jc dokaz, da brezbrižnost radi pristojnosti ni vodno dobra, ker za isto zamore prositi vsakteri po desetih letih.
—	Umrl je v Požegi Fran. j o Ctraki, dolgoletni mestni župan in pisatelj ter pesnik.
—	Financ'jelno in ltomcrcije'no sfan'e v Egiptu. Tvrl c, ki imajo ali hočejo začeti stike v Egiptu, dobe v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani važne informacije o financi-jclnem in kupčijskem položaju v Egiptu.
—	Umrl je v Gorici g. Ivan Mozetič s ur 54 let.
—-----
—	Prijatelje nsšega l sta prosimo, Лл ag'iiraio za r.ovo naročnike. Mnogo je še slovensk ii hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši: omišljeniki, a še niso naročeno na „t lovenca". Aniliraite za nove naročnike I
LIoMjaosKe novice.
lj Deželni glavar šusteršič za Ljubljano. Dunaj, 26. februarja. Deželni glavar dr. Šusteršič je dospel semkaj in je .ukaj započel akcijo za zmanjšanje prispevka ljubljanske občine za državno policijo. Posredoval je danes v tej zadevi pri ministerskem predsedniku grofu S t u r g -k h u, notranjem ministru baronu H e i n h o 1 d u, finančnem ministru Z a -1 e s k i j u in sekčnem načelniku baronu E n g e 1 n u. — Dobil je obljubo, da vlada ne bo neodjenljiva. V isti zadevi je danes posredoval tudi župan dr. Tavčar pri grofu Stiirgkhu in bar. H e i n o 1 d u. Jutri gre tudi deputacija ljubljanskega mesta k finanč. ministru Z a 1 e s k i j u in sekčnemu načelniku baronu Engelnu.
lj Javno predavanje v »Ljudskem Domu«. Danes ob 8. uri zvečer pr e d a v a v »Ljudskem Do m u « č. g. kanonik j. Sušnik.
lj šentjakobski večer, katerega priredi šentjakobsko prosvetno društvo prihodnjo nedeljo v »Ljudskem Domu«, bo imel naslednji zanimiv spored: 1. Petje: a) Aljaž: Ne zveni mi. Poje društveni mešani zbor. b) A. Foer-šter: Deklo in lilija. Poje društveni domski zbor. c) P. Hug. Sattner: Peva Švicar... Mešan zbor. ti) P. Hug. Sattner: Čuj lombardsko petje . . . Mešan zbor. 2. Pozdrav dragih gostov. 3. Sil-vin Sardenko: »Solncu mojega dneva«. Deklamacija. 4. Dr. Andrej Pavlica: »Zaprta laž«. Burka v enem dejanju. 5. Vilj. Pailler: »Sveta Agneza«. Igro-kaz v dveh dejanjih. 6. »Sv. Agneza v rajski slavi:. Živa slika si pet jem. ---Zložil Anton Grum. —• Vstopnina. Parter: Sedeži I. in II. vrste po 2 K; III.
IV.	in V. vrste po 1 K 50 vin.; VI. do XI. vrste po l K. Zofe po 1 K. Balkon: Sedeži po 1 K. Galerija: Sedeži 1. vrste po l Iv, 11. in 111. vrste po 80 vin., IV. in
V.	vrste po 00 vin. Stojišče 40 vin. — Predprodaja vstopnic od 25. februarja dalje vsak večer od pol 7. ure do 8. ure v društvenih prostorih, Sv. Florijana ulica št. 15. — Vse prijatelje naših organizacij prav prisrčno vabimo, tla s svojo udeležbo pokažemo svoje simpatije do tega hitro se razvijajočega našega društva.
lj Mesečna konferenca ljubljanskih Ig. duhovnikov bode v sredo, dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne v Alojzijevišču.
lj Gospodarsko in izobraževalno 3rnštvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani ima v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ■)b 6. uri zvečer redni občni zbor v svojem društvenem prostoru (pri Bepniku), Konjušna ulica št. A z običajnim dnevnim redom. Gosp. člani in podporniki ?e tem potom vljudno vabijo, da se občnega zbora prav gotovo udeleže.
lj Odpravljeni zajutreki v Ljubljani. Naše mesto slovi po raznih posebnostih, najnovejša pa bo ta, da bodo, kakor vse kaže, v Ljubljani odprav-jeni zajutreki. Kakor za vse, kar je do-orega v Ljubljani, ima tudi za to prvo zaslugo dični tržni nadzornik Adolf Ribnika r. S prvimi poizkusi je že pred oar dnevi pričel, včeraj zjutraj jih je oa nadaljeval. Zopet je dal revidirati mlekarske vozičke na tak način, da so •rdekarice kar za par ur prepozno prišle k 'strankam in so mnogi morali od-ti na delo brez zajutreka. Bibnikar je baje nekaterim dejal: »Mi smo danes !udi brez fruštka, naj pa še drugi bo-lo.« Tako je Ljubljančane na jutranji oost obsodil tržni nadzornik Bibnikar. Mož seve no pomisli, v kake neprilike 3 takim ravnanjem spravlja rodbine z otroki, ki morajo v šolo. Gospod tržni nadzornik gre pozneje na golaš in pivo. otroci pa morajo tešč sedeti na šolskih klopeh. Kakor se vidi, bo župano-vanje Ivana Tavčarja še slavnejše in oblagodarjono še z večjimi zanimivostmi, kot je bilo županovanje I v. Hribarja.
lj Mladini na delu. Pri »Starem Bimljanu« je sklical v nedeljo Bibnikar obrtniško predavanje in določil za predavatelja nekega profesorja. Profesor je res prišel, obrtnikov pa ni bilo nobenega. Celo Bibnikar je »predavanje« zaspal. Ker profesor ni hotel samemu sebi predavati, jc godrnjajo odšel.
lj Društvo za raziskavanje podzemskih
jam priredi v dvorani »Mestnega Doma« v pelek 1. marca ob pol 8. uri zvečer javno predavanje »o podzemskih jamah na Kranjskem-. Predaval bo društveni tajnik prof. dr. Jos. C e r k in projekciral skiop-tične podobe. Društvo vabi vse prijatelje podzemeljskih jam, da se v kolikor mogoče obilnem številu udeleže lega brezplačnega predavanja.
lj Ribnikarjev ideal — skrpucalo. V današnjem »Danu« pravi Adolf Ribnikar, da je na včerajšnjem ohenem zboru kmetijske družbe zahteval, >naj se uvede pro-
porcionalni volivni red za c. Kr. Kmetijsko družbo in podružnice po zgledu ljubljanskega občinskega volivnega reda«. — Ribnikar pa je sicer v »Danu« ljubljanski občinski volivni red označeval vedno za »skrpucalo«. Iz tega sledi, da je zdaj Ribnikarjev ideal skrpucalo. Mož bo še daleč prišel, če bo nadaljeval svoje burke. S. L. S. bo morala podariti Dolfetu medaljo za njegove izvanredne zasluge, ki jih ima neprostovoljno za S. L. S.
IZPRED
Izpred sodišče.
LJUBLJANSKEGA NEGA SODIŠČA.
POROT-
Otroke k tatvini zapeljevala!
(Konec.)
Umevno je, da jo dostikrat obdol-ženka deklico telesno preiskala, če si ni kaj denarja pridržala. Tudi Leniči MarchoUijevi je v jutro zabičevala, da ne sme o tam niičesar povedati očetu niti komu drugemu. Leniča je pa včasih tudi nekaj denarja zase pridržala in ga potrošila na ta način, da je kupovala svojim prijateljicam raznih slad-Čic, katere je potem mednje razdelila. Kakor se je dognalo, izmaknila je Leniča Marchotti svojemu očetu po navodilu obdolženke 4000 K; kateri denar je Darovič pridno v hranilnico nalagala ali ga pa materi domu pošiljala, katera ga je tudi v tamošnji posojilnici plodonosno nalagala. Precej denarja je I udi v večkratnih pošiljatvah podarila svojemu bratu, ki služi pri domačem pešpolku v Celovcu. Imela je pa tudi ženina pekovskega pomočnika Jožefa Merharja, ki j« bil sicer na lotili mlajši, a sta se dogovorila, da se poročita, poiem pa ocipotujcia v Ameriko. Temu je pravila da ima 3000 K dote, mu dala v gotovini 210 K, lepo srebrno uro z verižico in nov površnik. Dogovorila sta se tudi že glede ženitovanja, katero bi se moralo vršiti v Perkovi gostilni na Zabjcku, zakar je dala že. tudi 60 K predujema. Ker pa vsaka reč le en čas traja, tako se je tudi obdol-ženki zgodilo. Dobro je vedela, da postajajo tla pod nogami vedno bolj vroča, zato јеЧ popustila dne 4. novembra brez odpovedi službo, izročila Milici Murnik znesek 24 K. Obtlolženka se, jc podala s svojim ljubimcem v Celovec, nazaj grede sta pa bila na ljubljanskem kolodvoru aretovana, kajti med tem časom jc Ivan Marchotti celo zadevo policiji naznanil. Pri Jožefu Mer-harju se je dognalo, da ni niti sluha imel o nepoštenosti neveste, zato so ga iz zapora izpustili. Milica Murnik pravi, da je ona le kake krajcarje zase pridržala in si kupila sladčice. Ko je bila Marija Darovič aretovana, našli so pri njej hranilno knjižico z vlogo 2886 K. Obtlolženka priznava, da je dobila kakih 1200 K. glede višjega zneska pa trdi, da je ta denar pošteno prislužila. To trditev pa ovržejo dejstva, da ob-dolženka ni in\ela nikoli denarja in da je bila slabo oblečena. Ko je prišla k Muniikovim služit, fi je morala izposoditi od neke žen'ske 6 K. Pri Murni-kovih pa si je nabavila lepih oblek in drugih reči. Njena trditev, da jc nalagala ukradeni in nji prinešeni denar zato v hranilnico, da bi ga kasneje lastniku vrnila, je popolnoma iz trie izvita, če se vpošteva, da se je nameravala poročiti, potem pa pobegniti v Ameriko. Porotniki so krivdorek potrdili in sodišče je obsodilo Marijo Darovič na 2tnpol leta težke ječe, poostrene s poslom in trdim ležiščem vsakega četrt leta.
Nočni napad. Dne. 19. avgusta minulega leta zvečer je šlo več fantov iz Gor. Besnice vasovat v Sp. Besnico, med njimi tudi fanta Jožef papler ter France Pogačnik. Fantje so slučajno naleteli na drugo gručo gornje-besniš-kih fantov, med katerimi so bili Janez Kalan, posest niče sin, Alojzij Udir in Janez Sušnik, ki so sedeli ob cesti in peli. Ko sta sc obe gruči opazile, žarelo se je z izzivanjem in kričanjem, dokler se niste obe skupini sprijeli. Janez Kalan je bil oborožen s kladivom. Na vprašanje tovarišev, zakaj se je tako oborožil, je rekel, da zalo, ker se lum-pov boji. Ko so se naskočili, je naenkrat. fant Jožef Papler omahnil nazaj proti svojemu bratu Francetu in omenil, da je eno dobro dobil po glavi. Ta usodcpolni udarec mu je zadal obdolženec Janez Kalan, ki se zagovarja, da ga je udaril v silobranu, ker je hotel varovati svojega brata Franceta Kala-na proti nasprotnikovemu napadu. Sicer obdolženec taji, tla bi ga bil s kladivom udaril, temveč trdi, da je vrgel kladivo proč ter pobral na tleh kol, s katerim mu je zadal usodcpolni udarce. Dognalo se je pa, da je Janez Kalan že spočetka mislil na l»oj in sc zanj tudi pripravil s tako nevarnim orož-
jem. Pa tudi zdravniki-zvedenci so oddali svoje mnenje ter izjavili, da je bil Papler udarjen s kladivom po glavi. Udarec je bil tako silen, da je Paplerju bila strla leva stran lobanje. Papler se je zdravil od 30. avgusta 1911 v tukaj-šni deželni bolnici, kjer je bil tudi operiran. A ta operacija se zdravnikom ni posrečila, vsled česar je Papler dne 30. novembra 1911 v bolnišnici umrl.
Obtoženi je bil obsojen na tri leta težke poostrene ječe.
Razne siveri.
Na smrt obsojena 731etna starka.
V Plznu je porotno sodišče obsodilo 731etno Marijo Brull iz Nišic na vislice, ker je dne 16. januarja ubila s sekiro svojega moža, s katerim je živela ■40 let skupaj. Morilka je dejanje priznala ter je obsodbo sprejela popolnoma mirno.
Samoumor opernega pevca, V Frankobrodu se je ustrelil 451ctni operni pevec Gustav Dupont, ki je sodeloval kot liričen tenor na številnih odrih. Vzroki samoumora niso znani.
Policaj umoril soprogo tajnega državnega sve»nika. V Peterburgu je umoril neki bivši policaj soprogo nekega tajnega državnega svetnika.. Morilec jo je hotel oropati, a jn našel pri nji samo šest rubljev. Po umoru jc šel na neko svatbo, kjer so ga pozneje aretovali.
Vajenec umoril tri oseb«,. V Narva je ubil lTIetni krojaški vajenec Bals ponoči svojega mojstra Lippordta, njegovo soprogo in sovajenca. Nato sc je morilec, sam javil policiji. Mdrilec pravi, da je izvršil umor, ker je imel slabo brano in jc mojster ž njim grdo ravnal.
шшл m brzojavno poročno.
MESTNI BLAGAJNIK IN ŠTIRJE
MESTNI URADNIKI ZAPRTI.
(Glej Dopis »Vlada na puljskem magistratu«.)
Pulj, 27. februarja. Poleg mestnega blagajnika Galnnte so zaprti tudi uradniki Descovicli, Juch, Privilegio in Quantotto. Descovich je bivši »Sokol« iz Šibenika, sedaj zagrizen lahonski kričač. Aretacije so bilo izvršene popol-/ noma nepričakovano, nihče se ni nadejal. da bodo prišle vse malverzacije tako hitro na dan. Prišla je potem v mestni urad sodna komisija s sodnim svetnikom Perišićem in sodnikom Muho, ki jc zapečatila vse akte, nanašajoče se na mestno denarno poslovanje v letu 1908. Gre se tu vsaj za sedaj, za primanjkljaj kakih 56.000 kron, toda najbrž bo ta svota še precej narastla. Seveda pa še ne bo s tem konec raznih odkritij. Z gotove strani sc namreč zatrjuje, da oblasti nameravajo posvetiti prav posebno pozornost mestnemu stavbenemu uradu, kjer kraljuje z vsem absolutizmom neki regnikolo, takozvani »inžpnir« Borri. Stvar je pač že sama na sebi zelo Čudna, da je v glavni avstrijski vojni luki duša mestnega stav-binskega urada regnikolo, Sicilijancc. Za stavbeni urad pa je prav gotovo značilno to, da ga vodi človek, ta Borri, ki je sam priznal, da bi ne bil nikdar inženir, in da je poleg njega odločujoča prav taka kapaciteta, neki Ivancicli, ki je tudi »inženir«, samo da je baje študiral tehniko na ljudski šoli v Susaku poleg Lošinja. Marsikaj se govori tudi o mestni hranilnici, potem o nekomu, ki si je nabavil kočijo in par konj, ko j.e prišel do gotove časti, in še marsikaj drugega. Kakor je torej videti, ne bo še manjkalo senzacij tako kmalu in pričakovati je, da v bližnjih dneh izgine še marsikdo v — preiskovalni zapor. Razumljivo je, da vlada v Pulju zaradi teh dogodkov velikansko razburjenje. Magistralna gospoda se sramote skriva pred občinstvom.
OBSTRUKCIJA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU.
Trst, 27. februarja. Včeraj zvečer se je nadaljevala občinska soja. Soc. dem. Cerniutz je nadaljeval svoj ob-strukcijski govor. Govoril je do triče-trt na 10 zvečer, nakar jc župan zaključil sejo.
LAŠKE PRITOŽBE.
Trst, 27. februarja. Laški listi se hudo pritožujejo, ker je letos med 36 porotniki 26 Slovencev in le 10 Lahov.
VOJNE LADJE VELEVLASTI NA PO-TI PRED BEIRUT.
Pariz, 27. februarja . Francoska vlada jc mnenja, da nadaljevanje italijanske a.krije na Egejskem morju lahko vzbudi nevarne konflikte. Iz Sudabeja odplove v Beirut francoska križarka »Admiral Charner«, iz Aiek-
sandrije nemška bojna ladja »Lore-iz Malte pa je že odplula angleška križarka »Lancaster«. Francosko časopisje zavzema pri presoji bombardiranja protiitalijansko stališče.
DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 27. februarja. Vlada je rekvi-rirala vojaško in orožniško asistenco, da se ne ponovč predvčerajšnje demonstracije. Prišlo je do posameznih brezpomembnih demonstracij, pri katerih je bilo areto-vanih nekaj oseb,
MADJARSKI DENAR NA HRVATSKEM.
Zagreb, 27. februarja. Včeraj se jo ustanovila tu »Prva hrvatska kreditna banka«, madžarsko denarno podjetje, s 3 milijoni ustanovne glavnice. Predsednik nove banke je bivši hrvatski ban grof Pejačevič in v upravnem odboru je tudi bivši ban baron Rauch.
STAVKA STAVBINSKIH DELAVCEV V PRAGI.
Praga, 27. februarja. V posameznih praških okrajih in v okolici so sc vršili shodi stavbinskih delavcev, na katerih so jc sklenilo odpovedati kolektivno pogodbo in za slučaj, da bi sc stavbeniki branili skleniti novo kolektivno pogodbo na podlagi novih zahtev, da prično stavbinski delavci stavkati.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJSKA.
Carigrad, 27. februarja. Na vojuo
ministrstvo je dospela depeša, ki poroča, da je italijanska kolona poizkušala prodreti proti Zanzurju, a se jc morala vslecl silnega in vztrajnega ognja Turkov in Arabcev umakniti. Turki imajo dva ranjenca. Izgube Italijanov niso znane.
Carigrad, 27. februarja. Uradno se konstatuje, da jo bilo pri bombarde-mentu Bciruta dne 24. t. m. ubitih 58 oseb, med njimi dva mornariška častnika, 20 pomorščakov in 36 drugih oseb ter 56 ranjenih, med njimi en Bus.
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM,
London, 27. februarja. Socialistična stranka je izdala okliq na rudarje, v katerem označuje lastnike premogovnikov kot trgovce s sužnji, ki izžemajo in more delavce. Stranka poživlja delavce, naj odklonijo vsako posredovanje in razsodišče ter naj ne sklepajo nobenih pogodb, pač pa naj пг vsak način si ohranijo proste roke. Tudi se poživlja delavske voditelje, naj ne sklenejo nobenega dogovora brez glasovanja delavstva.
ŠPANSKA KRALJICA V ŠViCi,
Pariz, 27. februarja. Španska kraljica Evgenija bo dospela v prihodnjih dneh semkaj, nakar bo odpotovala v Freiburg v Švici, kjer biva infant Don Jaime v nekem sanatoriju zaradi ušesne bolezni, da ga spremi nazaj v Madrid.
UPOR KAZNJENCEV.
Klatov, 27. februarja. V tukajšnjem okrajnem sodišču so se uprli predvčerajšnjem kaznjenci ter niso hoteli opravljati razna nakazana jim dela. Številni kaznjenci so napadli oboroženi z noži jetniške paznike. Poklicati so morali orožnike, da so napravili red. Voditelje upora so zaprli v korekcijsko celice.
NEVAREN POŽAR V BOLNIŠNICI.
Danzig, 27. februarja. Včeraj ponoči je izbruhnil v tukajšnji Marijini bolnišnici požar. Požarna bramba je z bolnišničnim osobjem imela mnogo opravka, da je spravila na varno bolnike, med katerimi je nastala velika panika. Glavno skrb so koncentrirali na težko bolne, ki niso bili vstanu, zapustiti postelj. Po večurnem delu se je posrečilo požar, ki je uničil celo podstrešje, omejiti. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev.
Novice iz Amerike.
—	Vlak povozil v Ameriki slovenskega rojaka. Iz Clevelanda poročajo, da je na železniški progi v So. Brooklynu povozil vlak Slovenca Ignacija Grm, ki je bil na mestu mrtev. Ranjki Grm je bil star 53 let. Zapušča ženo in tri otroke. V Ameriki je bil 15 let. Doma je bil iz vasi Les na Dolenjskem.
—	Sloveuec ponesrečil v ameriški tovarni. Iz Миггау, Utah, poročajo, da jc ponesrečil Slovencc Ivan Jeršina, doma iz vasi Udje, fara Št. Jurij na Dolenjskem. Pokojnik je delal v tamošnji rudotopilnici, a nesreča jc hotela, da jc ravno imel opravljati delo blizu velikega kupa strjene kuhane rude. Velik in težak kos rude se jc odtrgal od tega kupa ter valil proti Jer-šini, katerega je vrgel približno sedem čevljev globoko in mu zadal močan udarec na spodnji del telesa, tako da je čez eno uro umrl.
Zauiiife, ako Ste nahodni, hripnvi, znslizoni in Co tcZko dihate, Fellerjov fluid z znamko ..Elsnfluid". Mi smo s« sami prepričali pri prsnih, vratnih boležnilt itd o nioffovom zdravilnem. kaflclj lajsajocem učinku. Dvanajstera za poskušnjo K 5--. 2 tucata K SCO franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Fcller v Stubid štov. 28S (lirvatSo),	1 j R0 Cm
Koroške novice.
k Za inpana v občini L'pl nad Vrbo je bii izvoljen slovenski trgovec Z d r a v k o Falle; tudi prva dva Dbčinska svetovalca sta Slovenca. V krajni šolski svet je izvoljen samo en Slovenec, pač pa so v šolski svet za občine Vernberk, Vrbo in Dvor izvoljeni iz lipške občine slovenski možje. Tako smemo biti z občinskimi volitvami prav zadovoljni. Pokazali smo, da je tik Vrbskega jezera še krepek slovenski živelj, ki ga tudi eks-župnik Česky, ki je imel v Lipi gostilno, ni pridobil za nemško-nacionalno politiko; nasprotno, Slovenci so vstali in se sijajno držali tudi pri drugi volitvi.
k Samoumor. Na Dunaju se je ustrelil v nekem hotelu poročnik celovškega artiljerijskega polka K n a p p. Vzrok samoumora, — če se sploh sme imenovati samoumor — je ženska. Ko je Knappov tovariš slišal strel v sobi, je prihitel v sobo in našel tam gleda-liščno igralko v. \Veltern, ki je bila lansko leto članica celovškega gledališča. Imela je v roki revolver in prosila dcšlega porotnika, naj ji da krogljo, ker v revolverju ni bilo nobene več. Kakor se čujc, so gdč. v. Weltern že prijeli. Ob veliki udeležbi se jc vršil 26. t. m. v Celovcu pogreb častnika.
Štajerske novice.
f Župnik Janez Wolf. V pondeljek, dne 26. februarja ob pol 5. uri popoldne je v Mariboru umrl g. Janez Wolf, vpo-kojeni kamniški župnik. Pogreb se vrši i v sredo, dne 26. februarja popoldne.
š Akad. društvo »Zarja« v Gradcu priredi v sredo, dne 28. februarja t. 1. v društvenih prostorih svoj V. redni občni zbor z običajnim vsporedom. — Začetek ob tri četrt na 8. uro zvečer.
š Slovenska Kmečka Zveza, glavna organizacija naših štajerskih somišljenikov ima na Jožefovo, dne 19. marca v Celju svoj občni zbor. Govoril bo na njem poslanec dr. Krek.
š Bela žena. V Poljčanah je umrla v nedeljo, dne 25. februarja Malči Dro-fenik, trgovčeva soproga. — V Rušah je umrla dne 24. februarja gdč. Micka Novak, stara 22 let. — V Celju ste umrli dne 26. februarja Berta Achleitner in Berta Sadnik, soproga zobozdravnika. Zadnjo bodo prepeljali v Zittavo, da jo tam sežgejo. To je tretji mrlič v Celju, ki se je na tak svobodomiseln način upepelil.
š »Straža« je bila v ponedeljek konfiscirana, in sicer radi članka »Do Adrije hočejo«.
š Ugodna prodaja. Tik pred večjim mestom na Spodnjem Štajerskem je na prodaj hiša okrog 10 let stara, s šestimi sobami, razdeljenimi na štiri stanovanja, v vrednosti 11.000 K. Poleg hiše je vrt. Kje, pove »Slovenska Straža« v Ljubljani.
š Ponesrečen kanonir. Iz Maribora nam poročajo: Pred kratkim je peljal kanonir Lovrenc Erjavec težko obložen voz, pred katerega sta bila vpre-žena dva erarična konja, po Franc Jožefovi cesti. Pod železniškim viaduktom pa so se mu vsled prihajajoče lokomotive splašili konji. Erjavec je hotel konje zadržati, pri tem pa je bil vržen pod voz. Zadobil je težke poškodbe po celem telesu. Težko ranjenega so prepeljali v vojaško bolnico.
š Cestni rop. Iz Maribora nam pišejo: Posestnik Anton Cernec sc je vračal nekega večera okrog 9. ure po državni cesti iz Maribora domu. Pri rezervarju mestnega vodovoda pa ga je napadel nek neznanec, ga podrl na tla ter mu vzel uro in dežnik. Kot ro-roparja so izsledili 191etnega hlapca Zehtla, katerega so aretirali in ga izročili mariborski okrožni sodniji.
š Pri peči se na pol sežgal. Nekega večera se je nahajal lOletni posestnikov ain Janez Resnik v Dobrovem pri Laškem trgu sam v sobi. Igral se je pri zakurjeni peči. Pri tem pa je padel na razbeljeno ploščo na peči, na kateri je obležal. Zadobil je na desni strani obraza in na rokah tako hude opekline, da bi bil gotovo umrl strašne smrti, ako bi nc prihiteli domači na njegovo kričanje ter ga potegnili od peči. Ker se mu je drugi dan njegovo stanje poslabšalo, so ga. morali spraviti v bolnišnico v Ljubljano.
š Pre'ep s smrtnim izidom. Po Andrejevem sejmu so prišli v Rogatcu v neki gostilni skupaj kmečki fantje Štefan in Blaž Kitak z posestnikoma Jurjem in Simonom Potočnikom. Prc-pir, ki jc med njimi nastal v gostilni, so nadaljevali tudi na potu proti domu ter se pri tem tudi stepli. V pretepu sta bila težko ranjena z noži posestnika Jurij in Simon Potočnik. Neka lahka rana, ki jo je dobil Juri! Potočnik, s«
jo razvila v težko in je udarila na možgane, vsled česar jo Potočnik umrl. Ker se ni moglo dognati, od katere strani je Potočnik dobil smrtno rano, sta se imela oba Kitaka zagovarjati samo zaradi težke telosne poškodbe. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo Štefana Kitaka na 18 mesecev ječe, njegovega brata Blaža Kitaka pa na 2 leti težke ječe.
š Dezertiral je od mariborskega dragonskega polka dragonec Franc Tergelc.
š Predrzen vlom. Iz Celja nam pišejo: V nedeljo zvečer so neki zlikovci vlomili v stanovanje nekoga tukajšnjega zavarovalnega zastopnika v Ga-berju pri Celju. Bila je doma samo žena. Eden od vlomilcev je prišel nad njo s sekiro ter zahteval od nje denarja. Ko je žena klicala na pomoč, so jo vlomilci potegnili. Orožniki zadevo zasledujejo.
š Vlom. Pred j>ar dnevi so neznani vlomilci vlomili v kopališče »Dijano« na Bregu pri Celju. Odnesli so iz shrambe vso kopalno obleko, ogledala, glavnike in vse, kar je bilo za odnesti. Povzročili so precej škode. Vlomilcc zasledujejo orožniki.
š Zastrupljeni otroci. Kakor se nam iz Celja poroča, so našli trije od pet do deset let stari otroci Franc, Karel in Marija gostilničarja \Vollerja v bližini Celja v hlevu škatljo, katera je bila napolnjena z mišnico. Otroci so precej mišnice medli. Dva sta takoj v strašnih bolečinah umrla, treiji pa, upajo, da bo okreval.
š Ponesrečen rudar. Iz Trbovelj nam pišejo: Ko je delavec Jože Lapor-nik pred ki'atkim peljal nek prazen hunt, da bi ga napolnil, sta delavca Anton Dolinšek in Peter Peternel brez vsakega varnostnega znamenja spustila veliko množino premoga iz neke višine. Premog je zadel Lapornika ter ga podrl s tako močjo na tla, da jc La-pornik zadobil precej nevarne poškodbe. Spravili so ga v rudniško bolnico.
š Ponesrečen posestnik. Iz Slove-njegradca nam pišejo: V šmartnem stanujoč posestnik Jože Lampret se je peljal te dni s težko obloženim vozom drv proti domu. Voz, na katerem je Lampret sedel, je zadel ob nek kamen. Lampret je padel vsled sunka z voza ter ed zlomil nogo. Na cesti ležečega so našli pasanti ter ga prepeljali v slove-njegraško bolnico.
š Umrl je v Vojniku pri Celju posestnik Ivan Kocmur.
š Na skednju ohes'1 se jc včeraj 37 letni Alojzij MiliČ v Velikem Repnu, štev. 49.
Ti istna sjino s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Sco t-ovega ravnanji.
vsebuje v popolnoma ialiko prebavni obliki ža ojačenje šibkih kosti in za tvoritev zobovja potrebno snov. To dokazuje obširna uporaba Scott-ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v
otroški praksi,
ako se gre za trajno ojačenje šibkih kosti. Otroci zavživajo prav radi prijetno dišečo Scott-ovo emulzijo, jo lahko prebavijo in dobe ravne, lepe noge.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott1- ki jc že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2-50. 2693 Dobi se v vseh lekarnah.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736 0 mm
Cim opazovanju
20 0. zvof.
27
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra
74011
743-4 742-8
Temperatura
СсЈиџП 7 0
1-8 12-1
Vetrovi
brezvetr.
brezvetr. sr. V7.h.
Nebo
jasno
megla del.ohl.
i a £ r;
^ s.
00
Srednja včerajšnja temp. 9-1", norm. (K)"
Zanesljivo
697
knjigovodinjo
sprejeme Anton Kolenc, veletrgovina s specer^o-in deželnimi pridolkl v Celju. Prednost Ima ista ki je ie v ednakih trgovinah sodelovala.
popolnoma iztirjenega v lakirarskem in tapetniškem poslu sprejme tnkoj
' mm Ш .Mm m p. milnica Msfioi.
'l I
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našo nad vso ljubljene soprogo, odnosno matere, stare matere in taščo gospe
Marije ШШ, m Eržen
izkazalo se je nam od vseh strani tolike odkritega sočutja, da nam je nemogoče vsakega po ehej zahvaliti.
Bodi izrečona teui potoni vsem onim, ki so nam izkazali sožalje ter spremili drago pokojnico na zadnji poti naša najjskrenejša zahvala.
Zlasti pa še znbvnlju'emp vse darovalce prekrasnih vencev.
Ljubljana, dno 24. februarja 1912.
Žalujoči ostali.
593
Kuharica
>	izurjena v vseh gospodinjskih delih
>	-h se išče za takoj za neko župnlšče. >io Ponudbe sprejema uprava lista
pod 591.
in potnik s prima referencami, 24 let star, mešane stroke, želi vstopiti v trgovino v mestu ali na deželi. Tudi s potrebnimi koncesijami za event. novo trgovino. Dopise se prosi pod „Zanesljiv 1912" na upravo „Slovenca". 505
mniH
pete iz kavčuka za čevlje.
IZJAV*.
563
Podpisani izjavljam tem potom, tla nisen. plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih napra vila na moje ime moja žena Uršula Jereb. V SorI pri Medvodah, 23. februarja 1912.
matija Jereb, posestnik.
Dobro se obrestnjoča
hiša u Lpilfani
:: plati шиа гнјш:
z manjšo za eno ali dve družini prirejeno hiše v mestu ali bližnji okolici. — Več pove iz pri-jaznosti uprava lista. #	59J
Za takoj se iščeta v najem
blizu sredine mesta. Ponudbe sprejema vratar deželne bolnice v Ljubljani
9
Fino kolo........K 90 —
tinejše..........„ 110-—
svetiljka.........„ 51—
prosti tek......... 20-—
Vse kolesarske potrebščine po najnižjih cenah.
Nov cenik in lep! plakati gratis po poSII.
Jlaiboljži
SV.
P ja't v швлји
brezplačno.
Koristni lepi kroji za obleke pri naročilu šivalnega stroja gratis.
Cenik po pošti zastonj.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
preclzljsklh ur zlatrfne srebrnine briijantov.
«
Lastna tovarna iir v Ш.
Konkurenčne ura K 3-50, K 4--, K 5-—.
Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nobeden ne moro konkurirati.
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union-Horlogere.
»	a i I Podpisani tem potom javljam, da je glede
l^OldSnilO " anonce- tičoče sc restavracije Friedl
W 9 ** ** * * ^ ■ pravilno, da sem podpisani kot dosedanji ""■■иишииииииииианл. lastnik te restavracije, oddal isto gospodu Janu Fiala, ne pa g. Ivan Friedl. Toliko prosim v znanje.
Зскеу,
593
restavrater na južnem kolodvoru in bivši lastnik restavracije Friedl.
St.6075.
Istanova za
Pri mestnem magistratu ljubljanskem se je zopet izpraznilo eno mesto cesarja Franca jožefa ustanov za realce v znesku 100 K na leto.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni revni dijaki, 'ki obiskujejo c. kr. višjb realko v Ljubljani.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene s krstnim listom, ozirom z domovnico, potem z ubožnim listom ter šolskim izpri-cevalom zadnjega semestra. Prošnje je vlagati do 1. aprila 1.1. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 23. februarja 1912.
500	Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r.
tedaj pojdi po
9 2. snopič
ter se naroči
na nadaljnje
L-niKisss:
|1МЈШ..ЈШ1 иитешлшр',чч ^ЈЦЦМкш jji јшјррмшрцлшмидмции! mam mi житшдадрадм^цвст KNJIGOTRŽTVO.
4 P. Augelik Hribar: postili in velikonočni napevi za mešani zbor so pravkar izšli v zalogi Katoliške Buk-varne v drugem natisu. Te pesmi našega priljubljenega skladatelja so bile že več let popolnoma razprodane. Na vsestranske želje jih je Katoliška Bukvama zopet izdala, kar je gotovo ustreženo vsem našim cerkvenim zborom, ki bodo brezdvomno v obilem številu segli po njih, jih marljivo gojili in proizvajali v postnem in velikonočnem j času. Partitura stane 2 K, glasovi so j pa po 50 vin.	f
Psalterij za novi brcvir se dobi sedaj j zopet v dveh oblikah, in sicer v 48" (najmanjša oblika 12>(7 cm), ki se prilega mali takozvani diamantni izdaji brevirja, cena vezanemu psalteriju K 3'—, dalje oblika v 18" (151/::X91/'; cm) z večjim tiskom, cena K 4'50 za fino v šagrin vezan izvod. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani ima ravnokar večje število v zalogi; ker so sc pa vse izdaje — kljub visokim natiskom — takoj razposlale, jc treba računati s tem, da tudi ta zaloga ne bo zadostovala in utegne prav kmalu poiti.
S i 1 v i n S a r d e n k o, »Mati svetega .veselja«. Ta globoko zasnovana svetopisemska igra se dobi v »Katoliški ■ei^j.**-Bukvami , v Ljubljani; cena K 110, jjrajRg v platno vezano K 2'—. Igra, ki jc polna mističnega čara in nebeške lepote, je že večkrat napolnila dvorano »Ljudskega odra« in upati je, da se bo igrala tudi drugod. Opozarjamo pa vse, ki se nameravajo predstave udeležiti, da igro poprej preberejo, ker bodo ložje umeli njeno lepoto in razmotrili njeno globino ter si zagotovili izreden duševni užitek.
Franc Gerbič: Slava nebeške kraljice. Dvajset Marijinih pesmi za mešan zbor. Op. 72. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — —i-™
»Cerkveni glasbenik« piše o tej skladbi --
med drugimi: Vse pesmi so lepe, do-stojno melodijozne in iskreno občutc- B	.rlTUi
ne. Kot posebno lepe zbore treba ome- R niti: štev. 5.. 10., 11., 13., 15., 18. in 20. | Zanimiv in bogat je Gerbič zlasti kot, g ЈШ^^ш^^^^Ж harmonik; v tem oziru ga moramo, kar H se naše cerkvene glasbe tiče, pač pri- 1 јв^етјЦј^^рШв^ števati najbolj modernim. U romal ike Џ fflllM so precej poslužuje, a z dobrim uspe- R bom in ne pretirano. Pa tudi, ko se H B| | giblje na čisto diatoničnih tleh, nam 1 BldiM^^^^^^i zna Gerbič nuditi prav zanimivih in I Нј^^^^шШ^Ш okusno izbranih harmonij. Opozarjam Ц Ш\ | Kv/-Fj zlasti na bogato zalogo njegovih zadrž- I S} g	j
kov, prebitkov in, raznih drugih nehar- I §j J Ж МјЖ meničnih tonov, ki obilo pripomorejo a gjja	ш?\
k olepšavi glasbenega stavka. Zbirka, B	/|Ш|
ki jo najtopleje priporočamo, se dobiva B v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ce- | |l«1 na partituri: 3 K, posamezni glasovi I ШО^^рШ^з^
Usojeni sc naznaniti si. občinstvu, dn som provzol restavracijo
1П • 31« I! • 1 !• • П !■»» fi
1'sojam sc naznaniti si. občinstvu, restavracijo
[f Za tiSte' W
L - Ј^^^^ш пз težkem prebavljanju vsak« * firSSfe^-vrstc- Ooroćlcl, tvorni kisline, za-prtjii, bolečinah v žclodcu in s
tem v zvezi stoj-ćin slabosti, nudijo že L'0 let sem priznane pristne
dosedanji restavrater ..Tri Koži" gosp. Jan Fialn.
Štejem si v prijetno dolžnost, i/reč i pri t«j priliki svojim p. n. gostom najiskrenojšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost ter jih obenem vljudno prositi, da ohranijo to naklonjenost, tudi mojemu nasledniku.
Sočasno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Alojzija Zajca znano
ter jo tudi žo otvoril.
Štejem si v prijetno dolžnost, izreči pri tej priliki svojim p. n. gostom „Pri Koži" nnjiskrenejčo zahvalo za tam mi izkazano naklonjenost.
Sočasno obveščam si. občinstvo, da som vodno pripravljen prevzeti bankete, ženitovanjsko pojedino in drugo slavnostne obede tudi izven svojo restavracije.
Z zagotovilom, da liočem si. občinstvu vedno po-etreči s priznano kuhinjo, naravnimi vini in izbornim pivom, se priporočam za številni obisk in sem
•z odličnim spoštovanjem
Jan Fle^s-
želodčne i
prej Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se enako glasečih se ponaredb m popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podpisom C. Hrady. — Dobiva sc v vseh lckar-n h, 1'ošiljatcv v provinco po lekarnarju C. ВгаЧу, Dunaj. Fieischinarkt 2, -11.2. o steklenic za K r,S0. J m dvojer.c steklenice za K šrtiO franko.
ki jo otvorim začetkom maroa in kjer bom nudil si. občinstvu pred vsem najboljšo belo kavo. placnsko in marčno pivo.
V* nadi. da mo bode počastilo si. občinstvo tudi tu z obilnim posetom. so priporočam a odličnim spoštov.
Ivan Friedl
(Пчии) BKI3HB
Resna ponudba.
Allad in simpatičen veletrgovec z obširnimi in zelo dobičkonosnimi podjetji itd. želi resnega znanja z izobraženo, zgovorno in simpatično gospico iz mesta ali z dežele. Prva pisma se prosijo na naslov: Majnlk 1912, Ljubljana, poste restante do 3. marca t. L — Popolna tajnost se jamči.	641
Danes in vsak dan
lekarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranjo zadeve v Gradcu leta 1910.
Železnato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bo-lezui oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke.
V2 literska steklenica K 2-—, 0 steklenico K G-60, poštnina iu poštni zavoj franko.
dunajskega damskega elitnega orkestra.
KE* Kavntna vso noč odprta.
Z velespoštovanjem
Štefan Mihollc, A
577	kavarnar.
Pod zelo ugodnimi pogoji sc proda iz proste roke
encisiatlsfrDpna gsila §
z vsemi gospodarskimi poslopji in nekaj zemljišča, oddaljeno 5 minut od kolodvora Domžale. V hiši je seduj tovarna slamnikov in jo pripravna za vsako obrt ali trgovino. Več pove lastnik Domžale št. 8.
pri Novem mestu na jako lepem prostoru. Pojasnila daje upravništvo tega lista.	464
na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scagnetti, parna žaga, Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom).	222
Priznana špecialiteta!
Namočena, surova
:: Stari trg 28 ::
Srgovina s steklom, porcelanom, svetilkam!, podobami in zrcali po ===== najnižjih cenah ■;■■
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
■B" umetno izdelovanfe \u slikanih cerkvenih oken.
Hačrte in preračune na željo. - - Solidna postrežba.
na poseben način pripravljena in v to porabno OLJE sc dobiva vedno pri
¥aSsojj se odda lepa, zračna
brez oprane, na sotocnem prostoru, Use se Izue: Slreliška nlica St. 20,
Vodae fnrtoiHB vseh sestav, iFrancis, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštatfranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- inmalo obrt.
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsvetljavo in prevajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. IfentiZaforji. Tnrbo-generatorii, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice vseh vrst. 1927
b deželnem duesrcea
vhod v Gosposki ulici 2.
j Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežola Kranjska,
Obrestuje hranilne vloge po
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in Šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v л 1/ nt
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombnrdna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-tlolžnicc in zastavne liste.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4Уа %
brez vsakega odbitka. Obresti sc pripisujejo glavnici poiuieino. Vioge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
ISrarfne ure za stranke osah od pol 9. ure dopoldne do f. ure popoldne.
komunalnih zadolžnicah
Izdaja konzorcij »Slovenca«
Odgovorni urtr'nik: Miha Moškerc,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,