Stev, 33
TRST, sredo 2. februvarja 1910
Tefiaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
t«di ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Portojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI BE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. m ta, fjsmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v.-aka nadaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Ldinosti". — Plačuje i^e izključno le upravi „Edinosti". - ------- Plačljivo in uioZIjivo v Trstu. =====
Glasilo političnega društva
Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć!
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ca-
roČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lanonink na nedeljsko lzdtnjt „EDINOSTI" atue: ia oelo I«to Kron 5-20, za pol lera Kron 2-SO.
Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrar.ko-
Tana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi ae nc vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprav«« livta
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT EFAX GODINA. La-tnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edimwt* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
_____________ Giorgio Galatti štev. 18.-------
PoStno-hranilnRni račun št 841652. TELEFON It 11-57.
BRZOJfiUNE UE5TI.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Slovenci začeli z obstrukcijo.
GRADEC I. Deželni zbor razpravlja o proračunu za leto 1910. Pri poglavju: Ceste in železnice se je posl. dr. Benkovič pritoževal, da je dež. zbor dosedaj odklonil vse želje Slovencev v narodnem oziru. Slovenci ne morejo dopustiti, da bi se še nadalje tako postopalo ž njimi. Ker ima deželnemu zboru javiti neka zaupna sporočila, predlaga, da bi se obdržalo tajno sejo. Predlog je zadostno podpiran. Deželni glavar je pustil sprazniti galerijo. Predlog za tajno sejo je bil odklonjen v poimenskem glasovanju, na kar je bila seja zopet proglašena za javno. Prišlo je do hudega prerekanja med posl. Benkovičem in Einspinneijem. Poslanec Emspinner je zaklical: „Ne boste nas ugnali v kozji rog". Nemci so klicali: Niti vinarja ne dovolimo več Slovencem.
Slovenci so nato začeli z obstrukcijo. Oglasili so se po vrsti za besedo vsi slovenski poslanci in govorili na dolgo in široko v slovenskem jeziku, pri čemur je stavil vsak govornik preminjevalne predloge h poglavju 4 „ceste in železnice."
Posl. dr. Benkovič je predlagal zaključek seje. Deželni glavar tega predloga ni dal na glasovanje, češ, da je stvar deželnega glavarja, da sklicuje in zaključuje seje, in ne gre, da bi se sejo zaključilo med razpravljanjem kakega predmeta.
Seja je na to nadaljevala. Govorijo po vrsti slovenski poslanci, ki so prijavljeni za besedo. — Seja traje dalje.
Po kratkih nemških izvajanjih poslanca Korošca, so prišli do besede slov. poslanci Novak, Trglav in Pišek. Vsak od njih je govoril preko ene ure v slovenskem jeziku in stavil konečno v nemškem jeziku preminjevalne predloge z zahtevo, da se mora o istih glasovati v poimenskem glasovanju. Vsi predlogi so bili zadostno podpirani. Ob 4-50 je prišel do besede posl. dr. Verstov-šek, ki je govoril do 8 30 in stavil konečno nek preminjevalen predlog glede poglavja, ki je bilo v razpravi. Posl. Resel (soc. d.) je rekel, da bodo začeli tudi socijalni de-mokratje obstruirati, ako dosežejo Slovenci s svojo obstrubcijo kak uspeh na narodnem ali gospodarskem polju. Predlagal je konec debate, ki je bil sprejet. Oglašenih je za besedo še osem slovenskih poslancev.
Seja traja (ob 11. zvečer) dalje. Nemški poslanci so vedno navzoči v sklepčnem številu. Nemci so odločeni, da ne odnehajo, a slovenskih govornikov ne motijo v njihovih izvajanjih.
Dalmatinski deželni zbor.
ZADER 1. Na včerajšnji seji so poslanci hrvatske stranke prava nadaljevali obstrukcijo s predlogi giede popravka zapisnika seje ter z debatami o poslovnem redu in s čitanjem obširnih interpelacij. Ob 2. uri popoludne je bila seja prekinjena za eno uro.
ZADER 1. Na današnji seji je zbornica nadaljevala razpravo o nujnih predlogih uloženih od poslancev hrvatske stranke prava. Dva predloga sta bila odklonjena, o petih drugih predlogih se še razpravlja. Ob 1.30 pop. je bila seja prekinjena.
PODLISTEK.
Črna kača.
Lepše ni mogel zaglaviti najnovejšega dogodka v svojem dnevniku starina priznanih pisateljev gospod Mano Košar. Tudi mu je tvarina prizadela že toliko preglavice, kakor mu je ni doslej ogromna polovica njegovih pisanih del in dele. Mano namreč ni mogel že razčlenjene snovi prav začeti. Jezil se je sam s seboj: „Ti znaš, Košar, ti si pisatelj !" so mu govorili prijatelji, ko so potrebovali od njega z dobrim svetom tudi — koncepta.
Danes ni pomagala vsa priznana nadarjenost in neukročena drznost nič. Sedel ali bolje: slonel je ob oglu mize pred odprto drobno knjižico in pisal — ne, samo grizel je konec svinčnika ter strmel pred-se kakor v odprto peklensko brezno, kamor so pravkar vsi satani z vso azistenco potegnili njegovo poslednjo ljubico. Mano Košar je bil namreč navzlic osivelim sencem še samec, interesanten samec s pisateljsko glori-jolo, ki je ne otemni niti sodni dan, kadar baje poslednjič mrkne solnce in napove — stavko. Poleg možkih let je junaško nosil v prsih večno mlado srce in v srcu večno
Tirolski deželni zbor.
INOMOST 1. Deželni zbor je na svoji včerajšnji seji po dolgi debati z vsemi iz-vzemši 8 glasov nemških svobodomislecev in konservativcev sklenil povišati za 4 K naklado na pivo in za 50 od sto doklado na vžitnino vina. Enoglasno je bila vsprejeta resolucija, da se obdači inozemska piva analogno žitnim nakladam.
Aehrenthal pri cesarju.
DUNAJ 1. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je bil včeraj popoludne pri cesarju na avdijenci, ki je trajala 1 uro in četrt.
Ogrska.
BUDIMPEŠTA 1. Finančni minister Lu-kacs je lahko obolel na influenci. — Trgovinski minister Hyeronimi je posetil minister-skega predsednika Khuen-Hedervarv-ja in se žnjim pogovarjal eno uro. — Grof Julij An-drassy je danes predpoludne posetil grofa Štefana Tiszo, s katerim je dje časa konfe-riral.
Rauch pojde.
ZAGREB 1. Gotovo je, da bo Rauch prisiljen že v kratkem odstopiti, na kar sledi takoj imenovanje nove vlade. Sabor bo sklican še tekom tek. meseca.
BUDIMPEŠTA I. Ban baron Rauch je dospel danes semkaj. Pogovarjal se je tri četrt ure z ministerskim predsednikom Khuen Hedervary-jem.
BUDIMPEŠTA 1. Zatrjuje se, da je usoda bana Raucha zapečatena in da že v nekaj dneh poda ostavko. — Njegovim naslednikom bo imenovan dr. Nikola pl. To-mašić, podban postane pa Levin pl. Chavrak.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 1. Skupščina je votirala 30.000 dinarov za prebivalstvo prizadeto po povodnji v Parizu in okolici.
Turški glas o zbliževanju med Avstrc-Ogrsko in Rusijo.
CARIGRAD 1. „Osm. Lloyd" piše o poročilih glede zbliževanja med Avstro-Ogr-sko in Rusijo ter pravi, da bi tako zbliža-nje zajamčilo Turčiji mirno in nemoteno delovanje v notranjem ter spopolnitev vojne organizacije, istočasno bi pa zadržavalo Bolgare od lahkomišljene igre z ognjem.
Žrebanje.
DUNAJ 1. Pri današnjem žrebanju srečk italijanskega rdečega križa je zadela glavni dobitek 15.000 lir serija 4376 št. 22. Turške srečke so dobile: glavni dobitek 400.000 frankov št. 20674, 25000 frankov št. 242.164 po 10.000 frankov št. 555114 in št. 1,755.078. Na žrebanji vojvod, saško-meininskih srečk je zadela glavni dobitek serija 3071 št. 41.
Japonski princ v Berolinu.
BEROLIN 1. Cesarska dvojica je danes v navzočnosti prestolonaslednika, državnega kancelarja in japonskega poslanika vsprejela japonskega princa Fušimi in njega soprogo, ki sta izročila dragocene darove za cesarsko dvojico in za prestolonaslednika in njega soprogo.
Velika nesreča v rudniku.
NEW-YORK 1. Kakor poročajo iz Primera v Coloradu, se je sinoči v premogovniku Colorado Fuel and Iron Company pri-
mlado ljubezen, kolikor se je je že moglo zvrstiti po ljubeznivih takih in takih nje zastopnicah druga za drugo in druga poleg druge — brez resne nevarnosti za Košarjev ljubimski renome.
Zapisati je menil in ovekovečiti v vzne-šeni besedi svojo poslednjo nezgodo ter mislil, da piše, pa je samo ugibal. V ušesih mu je šumelo kakor sredi največjega vrtinca tam ob niagarskem slapu — šumelo preobilo zavžito vino, ki se nikakor ni maralo sprijazniti s Košaijevo telesno potrebo. Še v večji neskladnosti je bil Mano ta hip s svojimi čustvi, spomini, s svojim srcem.
„Aha !" se mu je zasvetilo v glavi, svinčnik mu je zlezel iz ust v dolge, skrbno gojene inje malo osivele lase. „Tako-le začnem : Crna kača je zagledala svojo žrtev, drobnega ptička, na nizki vejici. Svoje, oko je tako živo zapičila v njegovo nežno telesce, da se je čutila živalica pribito na vejico pred smrtnim sovražnikom. Gledala ga je tako dolgo, živo in poželjivo, da jej je zlezel v nenasitni goltanec kar živ, s perjem, kljunom, s kremplji..."
Košar je odkimal z glavo, dolgi lasje so se mu vsuli na čelo in začetek je bil zavržen poleg že premnogih, dnevnik pa prazen, kakor njegova denarnica. Zakaj?
Domislil se je Mano Košar prizorov, ko je on sam sedel nasproti nji — črni kači. V zaduhli gostilni pri na pol podrti peči ga je namreč občarala s svojimi kakor
petila eksplozija. Osem rudarjev je bilo ubitih, nad sto pa zasutih.
NEW-YORK 1. Danes zjutraj so potegnili iz rudnika 15 mrtvih rudarjev. Bati se je, da ni od 100 drugih zasutih, večinoma Slovanov in Madjarov, več nobeden na življenju.
NEW-YORK 1. Iz Primera poročajo: Tekom predpoludne so našli v nekem zračnem rovu zadušenih 79 rudarjev.- Pribežali so bržkone tja, da bi ušli smrti. Kakor je j sedaj ugotovljeno, je bilo ob času katastrofe j v rudniku 149 rudarjev.
Voda v Parizu upada. ! PARIZ 1. Stanje Seine pri mostu An-' starlitz je znašalo ob 8 uri zjutraj 7.64 m, i voda je torej upadla za 98 cm.
PARIZ 1. Glasom opazovanja vodomernega urada je dopoludne padla Seina pri mostu Ansterlitz za 1.02 m.
Cetinje 1. Novoimenovani avstroogrski odposlanec baron Giesl je danes dospel semkaj.
Praga 1. Pešpolka št. 73 in 75, ki sta deloma v posadki v Pragi, sta na posebno slavnosten način obhajala 50-letnico svojega obstanka.
Dunaj 1. Danes po noči je umrl dvorni igralec in profesor Josip Altmann v starosti 65 let.
Rim 1. Tibera je v minoli noči nenadno narasla. Iz Bologne poročajo, da so tudi v Emiliji vsled deževja narasle reke.
Sofija 1. (Bolg. brz. ag.) Danes odpotujeta v Berolin bolgarska delegata Stančov, načelnik trgovinskega oddelka v ministerstvu za unanje stvari in profesor mednarodnega prava Popofiliev, da skleneta konsularno pogodbo.
Kristijanija 1. V danes imenovanem ministerstvu je prevzel predsedstvo predsednik stortinga Konow, ministerstvo unanjih stvari pa norveški odposlanec v Londonu, Irgens.
Carigrad 1. Poslanik v Washingtonu Kiazin bej je določen za poslanika v Rimu.
Kairo 1. Aviatik Singer je napravi! polet v zrak^ a je z višine 45 m padel na zemljo in si zlomil nogo. — Aparat se je razbil.	_
HOMATIJE NA BALKANU.
Med Bolgarijo in Turčijo ni nikake napetosti.
SOFIJA 1. Bolgarska telegrafska agencija javlja, da so poročila večih zunanjih listov o izmišljeni napetosti med Bolgarijo in Turčijo, ter o naglih pripravah za vojno, popolnoma izmišljene in tendencijozne. Razmere med Bolgarijo in Turčijo so dobre in trgovska pogodba, ki bo v kratkem sklenjena med obema državama, bo delovala na dalje zboljšanje razmer med obema narodoma. Bolgarija je dosledna v svoji politiki, ki sloni na medsebojnem prijateljstvu Bolgarije in Turčije.
Sklicanje grške narodne skupščine.
ATENE 1. — Ni še določeno, kedaj bo sklicana narodna skupščina. Vlada postopa sporazumno z veliko parlamentarično komisijo, da ugotovi člene ustave, ki jih je treba revidirati.
CARIGRAD 1. Sklicanje grške narodne
noč temnimi očmi. Prav v tisti gostilni je najbrž opazil njeno sladko namero priznani vaški žganjar Batič ter povedal o črni kači dogodbico, kako je požrla iz gnezda sedem mladičev. Batič je videl skrbno mater-ptico, ki je obupno zletela okolu kosca. Ta je usliŠal njeno prošnjo, zamahnil s koso, presekal kačo na dva kosa, in ptički so še živi izkobacali iz nje, dočim je poginila požrešna kača.
Mano Košar se je tedaj smejal Batičevi preživahni domišljiji, a sedaj bi bil on rad sam tisti kosec, da bi presekal njo — črno kačo, ki je njega prebodla s svojim pogledom k tlom, da ga požre z dušo in telesom.
Zopet mu je zasvetila nova misel. Kaj, ko bi začel prav od kraja ? Zares! Kako ga je iskala in se mu nastavljala nalašč na pot, pa se mu zopet umikala, da bi ga že v zanjki čim tesneje navezala in razvnela njegovo hrepenjenje po vitkem uprav kačjem telesu. Slednjič je ujela njega, ki je trdil tedaj v gostilni vpričo pijanca Batiča in mnogih gostov: tihe vode so globoke, skrivnostno grozno je njih dno. Zato nespameten, kdor jim zaupa! Tudi Ivanka se se je zasmejala njegovi modrosti in si ko-ketno popravljala na hrbtu dve dolgi črni kiti — dva modrasa... Živo mu je bil Še v spominu oni večer, ko je ljubezni in vina pijan razodel nji, kako skrbe zlobni jeziki za-nj in za-njo ter so ju že v duhu posta-
skupščine dela porti preglavice. Iz izjav velikega vezirja in ministra za unanje stvari na včerajš. diplomat, vsprejemu izhaja, da utegne priti do resnih sporov med Turčijo in Grško, ako odpošljejo Krečani poslance v narodno skupščino. Uvodni članek „Jeni Gazete" pravi odkrito, da napove Turčija Grški vojno, ako pojdejo krečanski poslanci ▼ grško narodno skupščino. List poživlja vlado naj se čim hitreje pripravi za vojno.
PARIZ 1. Na današnjem ministerskem svetu v palači Elysee je minister za unanje stvari Pichon opisal težkoče, nastale vsled krize v Grški in vsled poojstrenja odnošajev med Atenami in Carigradom. Pichon je označil stanje pogajanj, ki se vodijo med vlastmi, v svrho, da bi se rešilo sedanje težkoče na orijentu. ki so se izlasti povečale s sklicanjem grške narodne skupščine.
Nemci svare Grke.
KOLIN L Neka berolinska brzojavka „Kolnische Zeitung" svari Grško, da bi pustila zastopnikom Krete, se vdeležiti naredne skupščine kot polnopravne člene. To da bi bilo proti politiki kretskih zaščitnih velesil in proti volji drugih velesil. Turki da bi odgovorili na tako izzivanje z upadom v Te-salijo in s tem bi bila izzvana katastrofa.
Turčija utrjuje meje proti Grški.
SOLUN 1. Glasom zanjih naredb so poklicani reservisti III. voja za štiritedenske orožne vaje, ki se pa imajo izvršiti še-le koncem februvarja. Točke na grški meji morajo vsled naredbe vojnega ministra takoj pregledati ženijski častniki in odrediti takoj morebitne potrebne poprave in zboljšanja.
Za ohranitev naše dece!
(Zvršetek).
To je prav. Vsako leto se tudi nabirajo tu v Trstu manjši ali veči zneski za takozvano „Božićnico", da se namreč obdarujejo otroci na tržaških zasebnih slovenskih šolah, in sicer le na dotičnih šolah. To pa ni prav po mojem skromnem mnenju. Učimo se od sovražnikov, kako se nam' je boriti! Ako hočemo sovražnika zmoči, se moramo posluževati vsaj enakega orožja, ako nimamo boljšega. Moje mnenje bi bilo torej, naj bi se mi vsi, posebno tam, kjer je mešano prebivalstvo in so tudi italijanske šole, v katere lovijo naše otroke, tesneje oprijeli podružnic oziroma ustanovili nove podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, nabirali intenzivneje prispevke za Božićnico in da bi vse dohodke v ta namen izročili ženski podružnici v Trstu. Ona naj bi pa vse dohodke v odstotkih razdelila med one sole, ki so najbolj v nevarnosti. Tako delajo naši sovražniki, tako moramo delati tudi mi, ako nočemo propasti. Na ta način pojde morda lažje izpod palca tudi mnogim takim, ki so se morda naveličali vedno dajati za Ciril-Metoda; saj bodo videli, da od tega dobivajo nekoliko tudi otroci iz njih najbližnje okolice! Saj bo vedel, da ako skušamo ohraniti si svojo deco v svojih šolah, jo tako tudi rešujemo iz rok naših najhujših sovragov. Saj so ti okoliški otroci ravno tako naši, kakor oni v mestu! Ako hočemo postati krepki in jaki v mestu, ne smemo izgubiti okolice, slovenskega zaledja.
vili — po vseh zakonih oklican in razglašen zakonski par — pred poročni altar. Vsi jeziki se brusijo samo ob tem, kaj misli ona. Prijazno, mirno mu je odgovorila, da je zadovoljna, ako se tudi on strinja z javnim mnenjem. Potem se je zabavala žnjim, starim zaljubljencem, kakor mačka z mišjo. Čudno se je zdelo Košarju samo to, da mu ni naslonila glavice na ramo in se razjokala same srčne blaženosti, kakor je pisal Mano sam in kakor se je tudi njemu doslej še vselej godilo ob enakih slovesnostih.
„Gotovo se jej zdi nepotrebno," si je mislil in potrpel nebistveno izjemo, ki mu je slednjič celo ugajala: zakaj bi moralo biti vse po šabloni ? ! Živela secesija...!
Povest njegove poslednje nesreče se je Košarju snovala dalje in do konca. Da, prav do konca, ki se mu je zdel pa še tako nešablonski, da je prav zaradi tega zavrgel vso zasnovo.
Ali naj začne tam, kjer in kakor se jc po nešablonskem začetku nadaljevala njegova nesreča in konča povest — brez konca ? Očrt, silhueta! — Mnogo pomladnih večerov sta namreč slonela in sedela drug ob drugem. Mano je pil slast ukradenih in vsiljenih poljubov, snoval načrte za mirno, srečno bodočnost, pritiskal lvankino glavico na svoja zvesta prsa, gladil nje črni kiti — dva modrasa, dokler se mu ni zdelo vse skupaj premalo iskrena komedija — pusta prevara. Vedno je trdil, da ima vsak
Stran II.
„EDINOST < št. 33.
V Trstu, 2. februvarja 1910.
Tako, kakor v Trstu, delajo Italijani tudi drugod, kjer imajo svoje raznarodoval-nice na slovenskih tleh. Ravnotako delajo tudi Nemci v ob-nejnih krajih. Ako ne morejo privabiti sij venskih otrok v svoje raz-narodovalne šole z lepimi besedami, skušajo jih privabiti z darovi. V Karčevini pri Mariboru ima nemška šola menda 180 učencev. Ker pa vsled rastoče ljudske zavednosti bi se to število utegnilo zmanjšati, skušajo si ohraniti učence s tem, da jih obdarjajo na razne načine.
Tako skušajo Nemci v St. Ruprehtu izvabiti otroke iz slovenske šole v svojo s tem, da jim zraven oblek in obuvala, dajajo opoludne gorko kosilce. In tudi v St. Ruprehtu se Slovenci branijo z enakim orožjem, namreč s tem, da so si tudi sami ustanovili svojo lastno šolarsko kuhinjo.
Razmišljajmo tudi mi, kako si ohranimo svojo deco v tržaški okolici, s kakšnim orožjem se obranimo sovražnih navalov na naš narod, ki so vedno silnejši! Skrajni čas je že!	Nekdo.
Pismo iz Koroške.
X.
Marsikaj bi bili že morda dosegli, marsikatera rana bi nam bila morda že zacelila, ako bi šli v delovanju na šolskem polju dalje po istem potu, ki smo ga nastopili, in če bi bili šli z isto energijo naprej, s katero smo se podali nanj. Opešali smo Mitro in delo, komaj pričeto, je obstalo. Polagoma so začele podružnice dremati, polotil se jih je polagoma spanec in ena za drugo je legla k počitku. Le redke se še gibljejo, Še se pokazuje vsako leto tu ali tam katera: a vse to se zdi človeku, kakor bi iz kupa pepela, kjer je prej plapolal vesel ogenj, le še sem ter tja švignil kak plamenček.
Kaj je vzrok temu, da se je pričeto narodno obrambeno delo zopet nehalo, ali da tako pojemlje? — se vprašujemo. Žalostno je misliti na ta vzrok, kajti človek vkli v tem vzroku v vsej nagoti žalostno slovensko neslogo. Slovenci so ustanovili šolsko družbo z namenom, da bo reševala v narodno ogroženih krajih otroke slovenskih starišev potujče\%nja. Toda komaj so nekaj časa skupno delali, so se skregali med seboj. Eni so govorili: mi nočemo več delati z vami; rajše pustimo — delajte vi sami! Tako se je zgodilo leta 1907 na skupščini v Bohinjski Bistrici. Spor je na-stai radi volitve odbora. Pristaši slov. ljudske stranke na Kranjskem so bili presenečeni in niso mogli spraviti svojih mož v odbor. Vnel se je torej prepir prav po slovanski šegi. Postajal je vedno hujši in privrženci slov. Ij. stranke so začeli razpu-sčati podružnice na Kranjskem in tudi na Štajerskem in so na ta način pričeli zopet sami podirati itak še slabe zidove mlade slovenske trdnjave, da se je bi mogel nasprotnik čim preje polastiti. Videli smo, kako fanatični so bili — in so še sedaj nekateri gospodje; če ne gre vse po njih volji, potem rajši ničesar ne delajo, ali pa si nasprotujejo v veliko škodo narodu in v veselje nasprotnikov. Vidi se, da imamo le preveč ljudi, ki jim gre samo za njihovo veljavo —» samo za to, da se igra častna vloga na prvem mestu ; ni pa najti nikjer smisla za stvar samo. Da se v obrambenih društvih, zlasti v šolskih društvih, dela za rešitev naše nade, naše bodočnosti, to bi moral izprevideti vsakdo in gledati le v daljavo na komaj vidni cilj, in ne na desno ne na levo, in z vsemi silami naj bi skušal ga čim preje doseči.
Toda pri Slovencih se tudi v najvažnejših stvareh ne mara delati skupno, mirno in smotreno ; ne morejo se zjediniti, kakor se znajo drugi narodi ; ne morejo se naučiti od nasprotnikov lepe sloge, ki prinaša tako krasnih vspehov. In v največje veselje mora
genij, torej tudi pisatelj, nekaj proroškega duha, ki ž njim sluti bodočnost in sloneč na ti hipotezi je — ostavil Ivanko...
Da, tukaj bo treba zastaviti pero! Umotvor, gotov umotvor bo v dnevniku, vporaben vsak dan in poleg vse resničnosti nekaj nešablonskega, kakor je bil tudi on prav brez vse šablone ujet v njene mreže, ko mu je pisala, zakaj jo je ostavil ? Še sedaj mu plešejo pred očmi tiste črne črte, kakor pravkar izlegli modraščki... Udal se je, došel k nji, naslonil glavo na njene prsi in se potopil v tiste črne oči... Ubogi ptiček 1 — Pritrdil je vsemu, kar je govorila, pritrdil slednjič tudi, ko mu je trdila, da jo je grdo razžalil, dolžeč jo neiskrenosti. Na to sta nadaljevala stare sanje o novi sreči in novi bodočnosti, govorila navdušeno o pripravah za svatbo. Mano Košar — srečen ženin.
„Ne!" je zaklel prav živahno. „Tako ne smem nadaljevati, sicer bom: ne srečen, marveč — smešen ženin pred vso p. t. javnostjo." — Torej kako? O sv. Škriban-cij, hiti pomagat \ Saj si mi bil doslej zvest kum pri vseh dobrih in slabih pisateljskih umotvorih! S teboj delim bratovski — slavo in smolo ! Samo sedaj me ne ostavi! Podarim ti dva najbolj ponesrečena leposlovna poskusa, da jih boš pilil do sodnega dne v večnosti. Pridi, prinesi luč pravega začetka ! Sram me je samega sebe !"
(ZvrŠetek pride.)
biti seveda našim smrtnim sovražnikom, ko vidijo, kako delamo Slovenci! Ali oni rajši molčijo o tem, ker vsaka beseda, ki bi opozarjala na to, bi jim lahko škodovala.
Slovenska ljudska stranka na Kranjskem, ki ima tako organizirano ljudstvo po vsej Kranjski, raztegnila se je celo na vse slovenske pokrajine. Glavna stranka na Slovenskem nima do danes še nobene obrambene organizacije, da, celo marsikje nasprotuje delovanju C. i M. družbe. To je slovenski narodni škandal, škandal posebno, če se oziramo na Korošce, ki odhajajo dan za dnem eden za drugim v nemško klavnico. In pri tem se naši bratje onstran Karavank prepirajo med seboj in porabljajo v medsebojnem boju svoje moči, ki bi bile tako potrebne v boju proti našim sov ragom. Mi Korošci po večini vašega prepira ne moremo razumeti; pričakujemo pa dan na dan nestrpneje od Vas, da nam pridete složni pomagat!	_
Prispevek k nemški teoriji o posestnem stanju.
Ta nemška teorija je znana. To je tisti bič, ki neprestano tepe nas avstrijske Slovane, to je barikada, ki se nam vedno postavlja na pot v vseh bojih naših za svoje pravo, za svojo last, za vsako ped ugrožene zemlje. Kdor pozna brezobzirno agresivnost nemŠtva in pa dejstvo, da so si doslej vse avstrijske vlade prisvojale ono nemško teorijo o posestnem stanju, si lahko tolmači dejstvo, da še danes v mnogih krajih ob jezikovnih mejah gospodarijo Nemci, da-si so ogromne večine slovenske. Godi se krivica in vrši se najhuje nasilje in le postulat pravičnosti bi bil, da bi se v takih krajih nehalo urinjeno gospodstvo tujinstva in da bi prešlo v prave roke, da bi bil domači prarodni živelj gospodar na svoji zemlji.
Ali ob vsakem takem naporu za re.vin-dikacijo pravic domačega prebivalstva grmi in buči po nemškem gojzdu bajna pesem o „posestnem stanju". Kar imajo Nemci v rokah — bilo po pravici, ali po krivici — to spada k „posestnem stanju" Nemcev in mora ostati nemška „narodna posest!!" Vsaka korporacija, vsako društvo, vsaka občina na slovenskih tleh, kjer so prišli Nemci tem ali onim načinom do veljave mora ostati za vse čase nemška posest.
Nu, ravno sedaj čitamo v čeških listih o uprav klasičnem izgledu kako često faktično izgleda tista nemška narodna posest, kako bi moralo ostati nemška last nekaj, kar ni nemško.
Ko je govora o Budjejovicah, so Nemci kar iz sebe in kriče, da jim hočejo Čehi ugrabiti to njihovo posest, ali kakor Nemci označajo to mesto: nemško metropolo južne Češke!! Kdor ne pozna tamošnjih razmer, bi moral misliti, da je to čisto nemško mesto, v katerem živi še kaka mala češka kolonija. Sedaj pa čujte !
Ker so Nemci prav taki mojstri kakoršni so naši Italijani v pačenju resnice in falzifi-ciranju razmer, ker znajo tisti nesrečni pojm „občevalnega jezika" toli izborno zlorabljati v svoje krivično-nacijonalne svrhe in fabricirati iz Čehov Nemce na — papirju, so se češke organizacije v Budjejovicah odločile za izvedenje nekakega pasivnega ljudskega štetja. Hodili so od hiše do hiše in so šteli z največo vestnostjo in natančnostjo. In veste, kakov je bil vspeh ! V Budjejovicah, v tej „nemški metropoli" z nemškim gospodarstvom na občini, so našteli 12.000 Nemcev in 31.000 Čehov (ne vštevši vojaštvo in dijastvo). Ta slika iz „nemške metropole" južne Češke" je tako-Ie tipičen izgled o kakovosti tistega nemškega „posestnega stanja !!" In vendar — ponavljamo — si vlade prisvajajo to nemško teorijo : kar je slovanske lasti v nemških rokah mora ostati za vse čase v teh rokah — pa naj je bila ukradena ali z nasiljem ugrabljena.
A ta budjejoviški izgled naj bo slovanskim poslancem v ponovno vspodbujo, da bodo vso svojo energijo zastavljali v to, da oni nesmisel rubrike občevalnega jezika izgine iz izkazov ljudskega štetja. Ta rubrika omogočuje le sleparijo na debelo.
Nevarnost vojne med Bolgarijo in Turčijo.
Dosedaj je bilo še vsako leto tako : Čim se je začela približevati pomlad, se je začelo govoriti tudi o vojni na Balkanu. Mislili smo, da bo takrat drugače ker so se razmere na Balkanu, posebno v Turčiji, vendar-le, kolikor toliko spremenile. No, ponavlja se stara „štorija". Takrat bi imelo priti do spopada med Bolgarijo in Turčijo. Potom nagle sodbe je bilo obsojenih v Solunu več bolgarskih četovodjev. Zbog tega pišejo bolgarski listi zelo ojstro proti Turčiji. Vojaški novinci, ki bi imeli priti pod orožje koncem marca, so poklicani že za 1. februvar. V Turčiji pa je vojni svet v permanenci. Od ene, kakor od druge strani se pošilja vojake in municijo na mejo. Na vojno s Turčijo se pripravlja tudi Grška. Ko bi bilo to letos prvikrat, bi rekli da je vojna neizogibna. Ker smo pa tega že navajeni, nas pušča ves vojni hrup povsem hladne. Enkrat sicer mora priti do spopada na Balkanu ; dvomimo pa, da bi se to zgodilo že letos. (Glej brzojavne vesti.)
Dnevne vesti.
Za naSo politično organizacijo. To
zborovanje, ki se je vršilo minolo nedeljo,
je bilo velezanimivo, poučno in koristno v marsikaterem pogledu. Dokazalo je, kako dobro je ukrenil odbor, da je letos opustil večletno tradicijo, da se je z občnim zborovanjem, namenjenim le društvenikom, spajal tudi javen shod — torej zborovanje, pristopno vsakomur. Tako smo imeli sicer res ogromne udeležbe, sijajne manifestacije, ve-Iezanimive govore o političnih dogodkih tekom minolega društvenega leta. Ali s to uvedbo je bila spojeno veliko zlo za društvo, ki je pokladalo račune. Politične debate so visoko valovile, a društvo, ki naj vodi vso našo politiko, je redno ostojalo na strani, je bilo pozabljeno.
To je: ni preostajalo časa za besedo o notranjih razmerah v društvu, o pomanjkli-vosti notranje uredbe, o razmeiju med javnostjo in društvom, o eventuvelnih reformah društvene organizacije, primerno spremenjenim potrebam in zahtevam, posebno pa o preskrbljevanju sredstev, neizogibno potrebnih vsaki politični organizaciji in o razumnem in racijonelnem razdeljevanju bremen, ako se hoče, da bo društvo moglo zadoščati svoji veliki nalogi, sosebno o naših težkih razmerah, ko treba premagovati tolike in tako silne sovražnike.
O vseh teh vele važnih stvareh se ni govorilo že več let na občnih zborih pol. društva „Edinosti".
Letos se je pa govorilo na razsežno, resno, odkrito, kakor zahteva važnost slov. stvari na tržaškem ozemlju. — Bilo je to možno, ker so bili v domači hiši — na zboru društva, zbrani domačini — društve-niki.
Padla je sicer marsikaka neljuba beseda na različne adrese, vendar pa moramo naglasiti, da smo ravno to zborovanje zapuščali z nekim posebnim zadovoljstvom Debate so bile stvarne, trezne in v strogo parlamentaričnih formah; viden znak, kako je vsakega govornika vodila le misel in želja, da bi koristil dobri stvari, da bi svojimi nasveti pripomogel k zboljšanju naše politične organizacije. — Ta dobri in plemeniti namen naj uvažujejo izlasti vsi oni, na katerih adreso je padla morda kaka neljuba beseda.
Te vrstice bi zaključili mi z dvojno željo. Prvič, da bi se odboru, ki je bil imenovan, da bi pripomogel do čim najbolje sestave društvenega "odbora, delo vspelo v najboljšo korist naše politične organizacije ; in v drugič, da bi vsa tista naša velika javnost, ki se sicer izredno zanima za politične dogodke in se navdušuje za vspehe v narodni borbi, prišla do zavesti, da politična organizacija, ki naj vodi boje in dovaja do vspehov, potrebuje od vseh moralne in materijalne podpore.
Na zboru se je povdarjalo, da se od onih, ki bi jim to utegnilo škodovati, ne zahteva, da bi se eksponirali v prvih vrstah ; ali pri vsem tem ostaja še vedno resnica, da je lahko vsakdo v oporo ako le hoče. Zato se nadejamo, da odkrita beseda na letošnjem občnem zboru društva „Edinost" ne ostane brez sadu za našo politično organizacijo.
Občni zbor „Sokola" v Trstu se je vršil v petek 28. januvarja v društveni telovadnici ob povoljni udeležbi. Zborovanje je otvoril br. starosta dr. O. R y b a r, ki je v svojem pozdravnem nagovoru označil napredek tržaškega Sokola.
Br. tajnik d r. E. R e k a r je v svojem poročilu natančno orisal delovanje društva od zadnjega občnega zbora t. j. od 8. maja 1909. Iz tega poročila posnemamo, da je imelo društvo v minolem letu 338 členov ( nasproti 273 na prejšnjem občnem zboru, j
100 K, dijakom za dar 40 K ter cenjenim damam in bratom Sokolom za naklonjenost in prijazno sodelovanje. (Poročilo je bilo odobreno).
Načelnik br. V Dekleva je obrazložil razvoj telovadbe v minolem polletju v Trstu in v okolici v odsekih. Omenil je javni nastop 15. maja v vel. dvorani „Nar. doma" in na sokolskem zletu na Opčinah.
Blagajniško poročilo izkazuje letos lep prebitek, vendar to poročilo še ni bilo odobreno od preglednikov, ker je bilo premalo časa za natančno pregledovanje.
Ko je br. starosta odgovoril še na interpelacijo br. dr. Irgoliča, je naznanil predsednik skrutinija izid volitev. Izvoljeni so bili za starosto br. d r. R y b a r, za podstarosto br. dr. S1 a v i k, za načelnika br. dr. I r g o l i č ; za odbornike pa bratje Trebeč, Modrijan, dr. Savni k, Borštnik, M o d i c, dr. R e k a r.
Zopet izvoljeni br. starosta se je v svojem in imenu vseh izvoljenih zahvalil vsem navzočim za izkazano zaupanje ter je v sklepu izrekel iskreno zahvalo odstopivšemu br. načelniku Deklevi za trud in požrtvovalnost, s katero je vodil telovadbo skozi več let.
Za sokolsko maškarado v nedeljo dne 6 februarja je na razpolago le še par lož. Kdor si jo hoče zagotoviti, naj se priglasi pri vratarici „Nar. doma", kjer se prodajajo tudi vstopnice na maškarado in pa sedeži na galeriji. Vstopnina za člane, dame in maske je po 2 K, za vse druge po 3 K, sedeži na galeriji po 1 K.
Ker je dovoljen vstop le proti izkazu vabila, se opozarja vse, ki se hočejo udeležiti te animirane sokolske prireditve, da si pravočasno reklamirajo vabilo pri vratarici „Nar. doma" ali pa pri odboru Sokola.
V kulturne namene je določen čisti dobiček velike maškarade, ki jo priredi „Št. Jakobska mladina na pustno soboto dne 5. febr. v prostorih „Nar. doma" v Trstu. Zatirani od vseh strani, moramo sami skrbeti, da se nam naša deca ne potuičuje. Zato pridite vsi, inteligenti in delavci, da z malo svoto združimo lepo s koristnim. Vstopnina je le 1 K. za osebo/ ker je pa čisti dobiček namenjen naši prekoristni Ciril-Metodovi družbi se radodarnosti ne stavijo meje.
Dijaško podporno društvo v Trstu bo imelo pojutranjem, t. j. v petek, dne 4. februarja ponovno s vej občni zbor, ker sta bila prva dva zbora radi prepičle udeležbe nesklepčna.
Upamo, da to pot ne bo treba odlagati s zborovanjem, temveč da gg. odborniki, členi, kakor tudi oni, ki žele pristopiti, store svojo narodno dolžnost.
Kaj nam pomaga kričati po shodih in zahtevati vsporednic na tržaških srednjih šolah, ako smo pa tolikanj brezbrižni, da ne pomislimo, daje naša slov. mladina borna in da jo je treba podpirati, ako hočemo, tla se posveti študijam srednjih šol.
Z dejanjem na delo za našo mladino ! — to bodi naše geslo!
Zato upamo, da se na občni zbor odzove sleherni, ki mu je na srcu naše slov. dijaštvo,
Zborovanje se bo vršilo v „Slov. čitalnici ob 8.30 uri zvečer.
Sinočnji trgovski ples je vspel naj-sijajneje, ako ni celo prekosil svoj že tradi-cijonelni sijaj. Vhod, stopnjice, dvorana so bili najokusneje odičeni zelenjem. Lep je bil
pogled na oder, na katerem so bili med ze-
uv.na L/udiitinainu. ua i\_ ,	- ,	• ■	11-
i«*,, 100 i|„nf:,, Ilenjem prirejeni trgovski emblem, minolem letu 338 členov! Uc£|ežbJa venka, toalete krasna, nešte-
vilo deklet in mladeničev so tvorili svež
ter, da ima poleg tega še tri telovadne od- •	, . ....... .
seke, in sicer v Barkovljah, na Opčinah inj^nec bujnega življenja. Vse skupaj pa je
v Rojanu kateri imajo skupno 210 členov,	Shk°-' ,v katen nf kaz,al U?av.
V drištvu so obstojali razni odseki, tako vel>kanskl socijalen napredek med našimi
vaditeljski zbor, veselični, pevski in jahalni sreclrJJimi Stanovi.
odsek za časa sokolskega zieta pa še M	g^nS® ^fT
finančni, tehnični in damski odsek. Veselic- Med Cesko besetl° Pa £ Pr,bl° do 3 °ve?-
nernu odseku ie načeloval br Cvek - nevskiinega Pr,zora: nasa mlad'na Je počastila g. nemu oaseKu je naceiovai or. ^veK , pevSKi j { Umeka ob n ega 25-letnici in
sHe izbral za nadimka br dri Stareta Ta * v nje imenu v priznanje njegovih ve-
imajo redno dvakrat na teden jahalne vaje i redi!e,v ^	; navdušenim govorom
pod vodstvom br. dr. Stareta in br. L Umeka. ,zroci5 z,ato k ° 1 a j n °
Veselični odsek je priredil Martinov, Miklavžev in Silvestrov večer, kateri so bili vsi izredno dobro obiskani in so vsi prinesli društvu izdaten dobiček. Poleg tega je prirejal ta odsek tudi redne plesne vaje ob sobotah v društveni telovadnici.
nad j« j? Pf imP0"iral vse častno za društvo in Slovenstvo v Trstu lekulturnih Uud|J-
in okolici sploh, je priredilo društvo celo vrsto izletov v okolico in pa k drugim bratskim društvom. Sokol se je udeležil slavno-sti v Bazovici, Škednju ter prireditve „Sokola" na Vrdeli, pohitel je v Radovljico in Ilirsko Bistrico h razvitju bratskih praporjev, zastopan je bil v Cerničah, Št. Andrežu, poletel je v Škocijan in Sežano.
„Sokol" je bil zastopan na ustanovitvi odsekov v Barkovljah, Opčinah in Rojanu, kjer so razni bratje pozdravljali nove bratske odseke.
Društveno delovanje je bilo vsestransko in v s pesno, kajti društvo „Sokol" uživa simpatije občinstva, ki zna tudi ceniti pomen „Sokola" za Trst.
V tajniškem poročilu so zabelježene zahvale tako slovenskemu časopisju, posebno „Edinosti", čislani „Jadranski banki" za dar
in lovorov venec. Vsa dvorana je priredila slavljencu z navdušenimi živio-klici prisrčno ovacijo.
Prilika nam je bila, da smo govorili s par italijanskimi trgovci, ki so bili kar presenečeni in se niso mogli prečuditi. Seveda: oni so poznali Slovence le kakor jih „Pic-colo" slika — tu pa so videli pred seboj
z nastopom ve-
Ijudij.
Ko to pišemo traja rajanje dalje v nezmanjšani meri. Našim trgovcem najiskreneje čestitke.
Tržaška podruž. Slov. planinskega društva naznanja vsem svojim členom, da imajo v novem tržaškem modernem kopališču „Bagno Romano", ul. S. Apollinare, znižane kopeli, ki stanejo: parna kopel K 1.20 in kadna kopel s perilom in milom kron 1.
To udobnost ima sleherni člen podružnice, ki se izkaže pri blagajni kopališča z društveno izkaznico za leto 1910.
Dvakratna đefomorilka!
Dva otroka sežgala v peči.
Prejeli smo: Včeraj popoludne so Sesljanu aretirali neko Frančiško Leban.
v Ta
V Trstu, 2. februvarja 1910.
EDINOST" St. 33.
Stra* IH
aretacija je povzbudila veliko senzacijo, ker je zločin, ki ga je baje zagrešila zares grozen. Lebanova je omožena in njen mož je delavec v Trstu; imela je pa dva izvenzakonska otroka, iz prešestvene ljubezni z nekim Gašparinom, delavcem v Sesljanu. Pred štirimi leti je porodila prvo dete ženskega spola in sedaj se zdi, da ga je takoj umorila, s tem, da ga je sežgala v peči. Dve leti pozneje je porodila drugo dete moškega spola in pripravila mu je baje isti grozni konec.
To v glavnem — podrobnosti še manjkajo — je pozvedel orožniški postajevodja Gorjin v Sežani, ki je včeraj to strašno žensko aretiral.__
Tržaška mala kronika.
Vrgla se s III. nadstropja. 19-letna Ester Fabris, stan. v ulici Prokureria št. 6., III. nadstr. se je sinoči ob 10*45 uri vrgla s tretjega nadstropja ter se težko poškodovala. Treves jo je odvedel v mestno bolnišnico.
S kozarcem mu razbil glavo. Delavca Martin Nussdorfer in Jurij Marušič, sta sinoči pila skupaj v neki krčmi pri Sv. Jakobu in pri tem sta se skregala. V jezi je Marušič dvakrat udaril Nussdorieija s kozarcem pive po glavi in mu provzročil srartnonevarne rane. Ranjenca so spravili v bolnišnico. Njegovo stanje je obupno.
» Samomor na visokem morju. — Iz
Sirije je včeraj zjutraj priplul v Trst LIoydov parnik „Palackyu. Poveljnik Fran Nasso je naznanil pristaniškemu kapitanatu, da so dne 30. januarja po odhodu iz Aleksandrije, ko se je parnik nahajal v Otrantski ožini, ob 11. uri zjutraj našli v hodniku štev. 7 obešenega mornarja Jakoba Lovrenčiča, starega 19 let, iz Trsta, ki je pripadal moštvu. Takoj so prerezali vrv in ladijski zdravnik je vse poskusil, da bi ga oživil. — Toda htio je prepozno: nesrečnež je bil že mrtev.
Lovrenčič je bil jako veselega značaja, bil je priden delavec; še pol ure pred žalostnim koncem se je smejal in šalil s strojnim nostromom. Zapustil je tri pisma, med temi eno na svojo rodbino. Truplo so s parnika spravili v mrtvašnico pri Sv. Juštu.
Gospa oklofutana na javni cesti. — Zaslužena lekcija. Včeraj po 11. uri zjutraj ie gospa Marija Bruneti, stara 23 let. žena Oktavija, stauujoča v ul. Bachi št. 3, šla po ul. Stadion po desnem trotoarju. Tu je nek mož, ki je šel v nasprotni smeri, ne da bi jo poznal, udaril močno z roko po licu, in to s tako silo, da je uboga gospa butnila z glavo ob zid. Misliti si moremo, kako da se je pretrašila gospa, ki na srečo ni bila ranjena. Zbrala se je tu kmalu velika množica. ki je dajala izraza svojemu pravičnemu ogorčenju nasproti surovemu pobalinu na prav drastičen način. Prihitel je redar, ki ga je aretiral. Rekel ie, da se imenuje Ivan Desk. star 32 let, voznik iz Trsta, da ni absolutno poznal gospe Bruneti, ali kar je bi precej vinjen, da ga je kar srbelo v pesti, da bi koga oklofutal! Da se odvadi takemu veselju, je bil takoj kaznovan v 14-•inevni zapor.
Tat na parniku. — V kabino parnika ..Graf VVurmbrand", v kateri je spalo 11 judij možtva, med temi strojna vajenca Fran Mučić in Rok Garma, se je vtihotapil iat, ki je začel brskati pod blazine, dobro vedoč, da tam hranijo mornarji svoje dragocenosti. Našel je tudi novčarko, a ker je bi4o v njej le par vinarjev, jo je zopet položi! na prejšnje mesto. Mučić ki ni spal, je pridno opazoval kretanje tatu, in na tiho zbudil svojega tovariša Garma, in oba sta planila na lopova, ga vrgla na tla in zvezanega izročila redarju. — Tat je Marij Massari, star 26 let, iz Budve, delavec brez posla, ki pa hodi vedno oblečen kakor kak
škric.
Še vedno tatice uhanov. Včeraj ob 10. uri zjutraj, ko je 7-letna deklica Me-tnlda Nigris šla iz šole v ul. Nuova, se je približala neka še neznana ženska, ki je rekla dekletcu, da jo mama pošilja k njej, naj ji izroči uhane, češ da jih ponese k zlatarju. "Dekletce je seveda storilo, kar jej je raiica ukazala in ta je na to zginila.
Koledar in vreme. Danes: Svečnica, Dar. G. — Jutri: Blaž škof.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 6.5J Cels. — Vreme včeraj: Sem-terija oblačno. — Zvečer dež. — Močan veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Burja. Zelo hladno. V začetku lepo potem motno.
Naše gledališče.
Danes ob 7.30 zvečer vprizori naše gledališče krasno burko
„PROSTOZIDARJI".
Prostozidarji (framazoni), se zbirajo v inžah, — a nekateri veseli možički se za hrbtom svojih žena zbirajo zvečer — v lo-žafe nekega varietetnega gledališča v precej veseli družbici. Svojo odsotnost po noči, zlasti ko je indiskretna beseda „loža" prišla na uho lahkovernih ženk, opravičujejo s tem, da se zvečer zbirajo v — prostozidarski loži.
Iz tega dvosmisla in iz raznih zapleta-jev in zadreg se razvijajo drug za drugim najbolj komični prizori.
„Prostozidarji* je zares najbolj primerna burka za ta predpustni čas.
V tej igri bo gostoval g. Verovšek iz Ljubljane.
Društvene vesti.
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" vabi vse tovarišice na zelo važen sestanek — posvetovanje — bo v četrtek, 3. t. m., ob 5. uri popoludne v društveni sobi v ul. Giorgio Galatti št. 12, II. nadstr. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja sadanjosti; med njimi je tudi vprašanje o ročnih delih. Pridite vse prav gotovo.
Odbor podruž. družbe sv. Cir. in M. na Greti izreka tem potom najsrčnejo zahvalo blag. g.e Schenk, soprogi čevljarskega mojstra v ul. Belvedere, ki je blagovolila podariti obuvala otrokom, obiskujočim vrtec gori omenjene podruž. v Rojanu.
Št. Jakobska „Čitalnica" je dala na razpolago mladine krasen dar za nagrado najlepši maski društvenega zbora, ki se podeli na maškaradi dne 5 t. m. Darovi in glavni dobitek srečkanja (zlata ura) so v izložbi nar. knjigarne J. Gorenjec, kjer se dobe tudi vstopnice.
Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu ima v nedeljo dne 13. februarja svoj redni občni zbor za 1. 1908. z navadnim dnevnim redom. Društveniki se uljudno vabijo, da se istega vdeleže polnoštevilno.
Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu ima svojo redno sejo na pepelnico to je 9, februvarja ob 9. uri zvečer v gostilni Babičevi. Ob enem pa se naznanja, da se vdeleži klub velike maškarade Šentjakobske mladine v soboto zvečer dne 5. febr. t. 1.	_
DAROVI. Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine doposlali so:
Potom „Jadranske Bankeu : Josip Vato-vec Sv. Ivan K 6, dr. Pero Bučič Trst K 6, Peter Žmitek Voloska K 8, Anton Babnik Trst K 2, Obrtniško društvo pri Sv. Mar. Magd. Spod. K 10, Čitalnica v Rojanu K 10, Franc Ponikvar Sv. I^an K 6, M. K. sodnik Trst K 5.
Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I.
— Včeraj izkazani dar 5 K g.e Marije Pertot za družbo sv. Cirila in Metoda je bilo pospremiti z nastopnimi besedami: kakor dobitek na vinu, prodanem na čajevem večeru „Slov. čitalnice" iz gostilne Sinčić v Barko vljah.
Za pevsko društvo „Kolo" so podarili na „Silvestrov večer" sledeči gg.: Fridjung na čast Supila 2 K, Kubik 2 K, Sancin 2 K, C. Godina 2 K, Bazina 2 K, N. Dolenc 3 K, Hojak 1 K, A. Spanebril 1 K, F. Kravos 1 K, Z. Kravos 1 K, Rože R. 1 K, Poje F. 1 K, Pertot 50 st, N. N. 50 st., Jaklič 50 st., Pregelj 50 st., N. N. 40 st., Mihelj 40 st., Malič 40 st., Požar 40 st., Šelj 60 st., Gerbec 30 st., Sever 20 st.,
oijpo ^
Restavracija
Aurora
Trst, ul. Cariueci št. 13.
Od dan?s srede 2. febr. samo štiri dni
KONCERT
odličnega mestnega HI ORKESTRA ID
z izbranim in bogatim vsporedom.
Začetek ob 1 In pol ml
Prost vstop.
Loial ostane olprt do 2 popluči.
Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES.
:XX5kxxxx>OCXXX^
V dobroznani trgovini posameznih partij Via Nuova št. 36
Siguran d Vam os* Trst
Ugodna prilika ! |	s^F" Ugodna prilika I
K
X	Velika partija čevljev nogoTfc, perila, >C	čipk, vezanja, spodnjih sukenj, dežni« S	kov, predpasnikov, oblek, modrcev, ciljih	ffona, platna po neverjetno nizkih eeuah.
VXXXXXX*XXXXX500CXXXXX
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI!
K&Pa&ll
Alfred Frfinkel
TrgoMa dražba.
Trst, Corso Štev. 27
Podružnica:
ulica Cavana št. II
—.—■■—
Moški čevlji:
St.	30
r	83
„	92
*	102 V,
„	6079
s povfzami . box Kalf . . „ fini .
. K	7 —
■ „	7 50
. „	0-50
. „	12 50
n
Ženski čevlji:
St.	253		K	6 50
Tt	268	box Kalf . . -	r>	S 5 O
n	349	z gumbi . . .	n	O —
T)	387	chevreau s povez.	n	12 50
n	362	chevreau z gumbi	n	13-
n	390	čreveljčki (trpež).	n	5 —
n	405	„ (chevreau)	n	7 5©
n	412	fiai čreveljčki		
		(chevreau) . .	M	IO —
n	461	odprti čreveljčki	r>	S-
r	467	lakirani odprti		
		čreveljčki .	r>	:sso
120 podružnic v Avstro-Ogrski.
Novi : dohodi
za zimsko sezono
Moške r.bleke zadnje novosti ...
Moški Paletot „ » ...
Jope z ovratnikom iz ko£uhovine . . Deške obleke zadnje novosti .... Deški paletot „ * .... ObleČice za otroke od 3 do 10 let . Paletot za otroke od 3 do 10 let.
Velika izbera inozemskega blaga.
Sprejemajo se naročila za obleka po meri. — Specijaliteta : hlače, srajce, maje in druge potrebščine.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Glosne Carđacci St- 40 'lirej Tomnte).
oobooooooooooooo
O	Ali	rt » •	O
« Giuseppe Orisi g
Uvoz in izvoz jajc in perutnine Q
— Izključna prodaja perutnine —
Trat - ulica C&mpanile it. 15 O v:fi-a-vi« Alberti	Q
: VEDNO VELIKI DOHODI : O
kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci Q za pečenje in pruženje. Poulards, gosi rj (stare tri leta), kakor tudi PURANI.
O O
O
o
o
©
©

Poskusite FI- Colntin" ki GOVO KAVO fjOCUUlJII finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah. oaoo
mr Zaloga obuvala
■■■■ in iaetna delalnica bbbb
i '-VI
PAVEL m
Trst, al. Giosue Carduccl 31.
Velika izbera moških ,n ženskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
> po smernih cenah
M 33
Čudotfiio nizke cene
dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih or»mo~
fonov za gostilna, kakor "-tudi različnih najnovejših ^i.-^rtS&JŽL-ploič. Izvriujejo se tudi vsa poprava. - Pri tvrditi
Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 j
Prodaja na obroke. - Ceniki fraoko
Ki
Cement - Portland
■ „BAIiOMA ? ■
Dražbe „SPALATO"
Anonimno dela. druStro cementa Portland SALONA.
Letni proizvodi: 10,000 mm.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
:: Pisarna :: ul. Carradari 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa ftiva Grumula 2 Telefon 23-30

NOVO POGREBNO PODJETJEH d™»
z bogato opremo za vsako* | vrstni pogreb.	in prodajal
nico mrtvaških predmetov in vsa* kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Vslika zaloga
voščenih sveč
Prodala na debelo in drobno.
se je preselilo na
Copso 49(Piazza išoldoni)
/

Stran IV.
„EDINOST" St. 33.
V Trstu, 2 febrnvarja 1910.
Stimer 20 ▼ec 1 K.
stot., obitelj Kranjc 5 K, Vrto-
,Sokol"
Telovadno društvo v Trstu.
V svoji seji dne 31. januarja se je novoizvoljeni odbor konstituiral sledeče :
Starosta: br. O t o k a r R y b ar, podstarosta : br. dr. Edvard Siavik, načelnik: br. dr. Fran Irgolič, tajnik : brat dr. Ernest Rekar, blagajnik : br. Anton Trebeč, zapisnikar : br. Vladimir Borštnik, gospodar: br. dr. Janko Šavnik, odbornik : br. Vilko Modrijan, namestnika br. Niko Šovljanski in br. Vinko Šusteršič.
Na zdar !
Nar. del. organizacija.
Seja odbora N. D. O. šnjega praznika, vrši v vadni uri.
*
se radi dana-petek ob na-
Veselični odsek N. D. jutri ob 8 uri zvečer.
O. ima svojo sejo
Ob
* *
Shod v Skednju bode 4 uri popol.
v nedeljo 6. t. m.
Vesti iz Goriške.
Z goriške gimnazije. In zopet se nam je vrniti na ta kraj, kjer se dogajajo venomer čudne reči in vladajo nič kaj lepe razmere. Ne da se tajiti, da bi ne bilo tukaj pridnih, ukaželjnih fantov, katerih gmotno stanje ni ravno najboljše. Prostori za šolski pouk izvirajo še od starih časov, iz dobe jezuvitov. Ravnotako deluje, če ne še bolj slabše, tudi učni red uničevalno na marsikoga. Skratka: Živimo v srednjeveških razmerah. In tukaj notri je dobiti med slovenskimi učnimi močmi ljudij, ki jim ni do tega, da bi si pridobivali srca in zaupnost, ampak sovraštvo in mrzkost izročene jim slov. mladine. V tem se odlikuje posebno neki letos imenovani suplent, človek malega znanja in kamenitega srca, nasprotnik ljubezni in človekoljubnosti. Malo časa je tukaj, a dijaki vedo že marsikaj „veselega" povedati o njem: pomnili bodo lastnega rojaka za vedno!" Ugaja mu, dajati jim računska dela, posebno šolska, o katerih nimajo nikakega pojma; kakšna klasifikacija sledi iz tega, to je samoobsebi razumljivo. Pritožbe ne izdajajo nič, ki imajo skrbeti za to, se ne brigajo nič. In kadar mačke ni doma, miši plešejo: tako gode in pleše tudi naš suplent, kakor se mu zljublja, posebno v 6. slov. razredu, ki je oddaljen od gimnazije še precejšen kos. Ob pritožbah dijakov, pridnih in ukaželjnih, glede neizve-denosti šol. del vsklika: „Če naredite eden račun, tako dobite zadostno, ali kaj več, kaj še hočete imeti?" Vprašamo mladega moža: je-li to iz omejenosti ali zlobe? Kaj poreče k temu naš slavni šolski svet?... Da, živimo v prosvitljenem 20. veku, a v culu-kafrskih razmerah. Žalostno a res. Žal nam je, da smo prisiljeni izražati se tako o lastnem rojaku ; rajši bi molčali, ko bi se dalo! In o teh razmerah spregovorimo še kaj.
Roditeljski večer v Povirju. V nedeljo, 30. januvarja je bil prvi roditeljski ▼ečer v tem letu.
Udeležilo se ga je nad 60 očetov in mater, več mater nego očetov, kar je razveseljivo znamenje. S tem kažejo matere, da jim je pri srcu odgoja mladine. Očetje tako ne morejo za isto skrbeti, ker morajo le premnogokrat s trebuhom za kruhom celo v daljno Ameriko.
Pri tem sestanku je govoril g. šolski voditelj o potrebi reda in snage pri mladini. Seveda mu ni bilo možno podati preobširnih navodil in navesti vseh razlogov v prid večjega redu in snage, ker čas prenaglo poteka. Vendar so se vsi razšli zadovoljni, ker uverjeni, da je zelo dobro za našo mladino, ako jo vzgajajo dom. šola in cerkev, ki se med seboj podpirajo in delujejo složno za nje blagor.
Prihodnjič enkrat nam je predavatelj obljubil poročati o tistih zavitih šolskih zakonih, ki so nam še zelo neznani. Ravno tako nas gotovo razveseli g-ca učiteljica s kakim predavanjem. Saj gradiva je mnogo.
Sploh lahko vsaka oseba, ki jej je poverjena odgoja naših potomcev, mnogo koristnega in poučnega poda iz svojega delovanja.
Stariši, le pridno se udeležujte takih sestankov! Dozdeva se vam morda to čudna novotarija, toda temu ni tako. V mnogih deželah je to že davno uvedeno in z najboljšim vspehom. Tako se morajo ti sestanki udomačiti tudi pri nas. Če se enkrat udomačijo, potem boste tudi vi lažje razodevali svoje misli in želje učiteljstvu. Le tako se poboljšajo razmere, mladina bo boljše vzgojena in tudi vam bodo stara leta minevala v blagem miru.
Zato na delo, za blagor mladine!
Z nado, da bo mogel kaj kmalu zopet še kaj boljšega poročiti, se beleži
_ Stari znanec.
Vesti iz Štajerske.
Umrl je v Mariboru v soboto gimnazijski profesor g. Blaž Matek.
Gospodarstvo.
Tržaška posojilnica in hranilnica je
imela v preteklem mesecu t. I. 1,923,647 K 92 stot. prometa. Med temi je bilo vplačanih hranilnih vlog 524.842 K 30 stot., izplačanih hran. vlog % pa 490.336 K 29 stot. Posojil se izplačalo 82.956 K 16 stot., stranke so vrnile posojil 179.058 K 07 stot.
Pobelite sadno drevje zjvapnom!
Mah in lišaj sta sadnemu drevju škodljivca, ki kradeta drevesu moč in obenem zapirata luknjice v lubadu, da ne more drevo dihati. Zato je treba ta dva škodljivca, ki sta osobito po naših gorah kaj navadna, zatirati. Najboljše je, da jih najprej s pomočjo železne strgulje nekoliko ostržemo, a nato vse one drevesne dele, kjer se je nahajal ali pa se kolikor toliko še nahaja mah in lišaj, pobelimo z vapneno beležjo. Vapno zamori jako dobro ta dva škodljivca; pa tudi mnogo živalskih zajedalcev, ki se nahajajo na drevesnem lubadu.
Obenem pa služi s svojo belo barvo v ta namen, da v zimskem mrazu deblo ali veje ne razpokajo. Najboljši čas za to delo je pozimi.
m

&3LHSI s
5« računajo po 4 F>tot tc-eJo; mastna
i*žf ftsitane l>e£«ie se ra&na;o enkrat vei. T tffc. Jlajmanji« pristojbin« stan* 4-0 stoti .»k — — — Plača s« takcj.
7ar?f»c!iŠ%# mlad-nič, ki govori slovensko nem-fc««v/5>IJ»Y gio in nekoliko laSeo, iiče siu žbo toč*js, knminerja ali kaj aličnega. .Naslov pore Ids oddelek Edinosti.
Poe no nrnriai i** kom&i le.to vrl°
roo na |irUllOj dober čuvaj in poteg tega jako domaČ. Nfslov pove Ins^r. odd. Edinosti. (1800
kroja&kfga pomočnika. KeUinenič, ul:ca Lavatoio (zravrn kavarne Commercio). Nastop tikoj.
Iščem
Oseba
33 let »tara. veJča si o^ en škrg*, mm fikega in prilično laškega jezika, išče slnžbo kot r ataku r, raznašalrc, »luga pri takem društvu ali banki, v trgovini kot »tirjevalec. Mi sploh katfrosibadi etaibo. Ponuja najlepš* h pričeval h in ima 7merm> zahtsve. Več po*e Irser. odd. Ediros i pod Stev. 900.	900
Pnctfln marljiv ter energičen mla-* Uololl denič dobre slovenske korespondence ter hitre pisave, išče primernega zaposlenja v Trstu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod „IVAN".
217
Na hrano
lek Edinosti.
ce sprejme gospode. Ulica S. Ana-stasio. Več pove Inst ratni od-lt-
166
ui. fckjuero nuovo 7
imn pijače in jedila prve vrfcte. Priporoča se alavn. občinstvu ca obilen obi«k H. K o s i ČL	1237
Gostilna „Al Gumasto"
Odliko«ni fotografski atelje
A. JEREIČ, Trst uL Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	212H
Mladenič
star 25 let c. fcr. uslužbenec z lepo pr hodnjostjo že'i znan'a v avc< o
ženitbe z izobraženo gospi'o 20—25 let, z nekaj go tovine in slov. narodnosti. Zgl&silH e« aliko — ki j« vr nem — ie pot-lati na Prsterestanta pod „K ^TOtt DALMACIJA 6t. 25 F. D,- Za tajnoBt se jamči. (145
Cn lirrmarH Uprava Benfficija Rakofcole
12tj'	IfllB«.' j?« (Iatra; ponuja izv Htno beJo
in črno *ino po 22 K hekt- ne manje od 10 hekto!. franko na ielezniftki postaji Motovun ali Pazio. (118
7flinila cto lovski pes in psića [čine dlake) £.ySilila Ola na p<,ti od Volčjegagrada do Trst«. Kdor ja prinese v Trst. Via Geppa, drogbe-ria Konivent", dobi nagrado.	170
173 ž inh^n vpeljana, deset let obstoječa. — UUU5 U manifakturna t r g o v i n a, ki
ne boČe združiti s osebo, ki premore _	4000 kron za pomoč v trgovini. Po-
Dudbe i od ..Trgovec" na les. odd. Edino.-ti. 108
Trgovec
SIRITE „EDINOST"
g
nese letno petindvajset do trideset tisoč kron čistega dobička, proda se s hišo vred. Dokazi na razpolago. Naslov daje Inseratni oddelek „Edinost". Za pojasnila pisati je pod „TRGOVINA št. 156«.
Krasni gramofoni
vaiskimi komadi po Kron 3. ' Ca van a 4.
po v?aki ceni, plo?ee s nI« venskimi in hr-— „EMPOKI3", ulica 152
gflgEr^ajgtffflmrsa
hMM posojilnico in hranilnici
a
»
XX Fiazza della Caserma št, 2, E. n.
v lastni hišf bhbsbbbbii (Vhod po glavnih stopnicah) bbbbbbbbib TeUfon 952 ^
% i fe M
Imn m razpolago jeMeno varnostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri bo shramMoe ki sicer
za za
celo pol
leto leta
kron

ki 8e odda jej o strankam
30 za četrt leta kron 12 20 za en mesec „ 6
v najem
Shrambice so 24 cent"mrtro7 viacke, 21 centimetrov širokp, 49 centimetrov globoke — Shrambic ne {jI more nihče drugi odpTeti kakor straiike, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti, f*
Oddaja hr^ilne puši e
katere se priporoča posebno starišem. da na ta najnovejši in najufpeSneji način navajajo štedit? bvojo deco ^ -SE?	-- w
NadrJjna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
Fondo Coroneo.
Foncio Coroneo.
Troberjev nnotomiM in petolož. mu
Razstava ljudskih bolezni in pokončevanje istih.
—— Ljudska znanstvena predavanja se vrdf ob xo., iz., 12, 4, 6. in 8. uri.
V petek samo za ženske. Katelogi v sleven. jeziku.
Vstopnina 40 stotlnlc.	vmMsr&a* Vo1a>i do narednika 20 atotlnk.
Uffca Campanilešt.23
pr samo
do 24. febrnvarja 1.1.
rodi opustitve trgovine
sem prisiljen prodati vse blago.
Moftke obleke Il sukna
Ullster.........
Površniki........
Moške srajce.....
Moški čevlji......
Dežniki.........
Mogovioe........
Kron
is- — 17' — IO-—
1 —
«■—
2 SO — ZO
as
m
CENE ZMERNE
BmB
CENE ZMERNE.
Na obroke
Uelika zaloga izdelanih oblek
za moSke in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.
Adolf Kostorb, ni. S. Glovannl 16, L n.
»BUF^ET AUTOMATICO"
zrav en
F0Z0R!
SkMtfte v prltli-v prvra naitotrsfjs.
A
POZOR! Sklaiiltfe ai v prltli-ija, npak v prvm aađiftrapja.
co 3 CD as
BI CO SJ
A
DANIELE PILUN
TBST - a i ca Aoqnedotto 94
Ji	TFLCFOM 241
W Velika zalega g&šenega inLr

zivegi apna.
Tov*rna cementnih plošč n /»toga op.lj^i z£ peči

Posteljna v mokrota.
Popolno rzfravljetije zajamčeno. Brezpl čai lhvo-dila. Nf-ztmiiiti je »larr^t in np 1. Mit g> zah-Rlnih p:sem Da rar.pota^o. — — ZdravniSio priporočalo.
IHST1TUT „SflMTflS" bvS?s ^
Hepremoćlj iva
pregrinjala
su voze, vagene. žerjave, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Siiritz
Trst, ul. S. 0-alIatti ©.
ogomil F is:
M ara- t Sežas-
iiiia svojo
noao proda-Jclnlco v ur
v TRSTU, ulica Vir,cen. Beilini 13
nasproti cerb*e sv. AEtona Lovega
Vsako v. verižic po tov cenah.
v cenah po Kr 24—26—28 za 100 kilo iz kolodvora Litija proti povzetju, razpošilja j. RAZBORŠEK, Šmartno pri Litiji. - 5 kg korbica franco K 2-30.
najboljša moravska prirodna mineralna ::; grenka voda. Čisti kri hitro in brez bolečin.
V zalogi v vsth lekarnah in mirc-dilnicab, trgovinah delikates v r&rrFir Trs u in Istri. X.j>C
Podjetje grenkegastu-denca „OTN1CA", So-kolnice, ::: Moravsko.

aadoinest^k sa
jlnk^p-Paiffi-E^poEJep *
j« aploSno prietjaoo kairor najizvrslDeja bnlu-blaćujoća mazilo pri prehlajeaju itd. — Ceo*
60 stok, K 140 in K 2; dobiva •• t wa	C
IfraniKh. Pri naknpoTanju tega pori od pri-	h
ljubljenega domačega aredatra naj a• jam'.:«	H
la originalne »tcklenice v Bkatljah s aaAo	^
satčitnn aatimko: „SIDKO" potem j« kupo-	i}
valeč goioro prejel originalni isdelak. — —	U
Dr Richtcr-i lekarna pri Zlatem leva
? PRAGI	—
ELIS A B ET1H A ULICA IUf * (nora) Dnovno razpošiljanj«.