
LETO XXXIII., ŠT. 21	Ptuj, 29. maja 1980	CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Nepozabno srečanje v Ptuju (stran 3)
Povezanost za vekomaj (stran 5)
Večer bralstva in enotnosti v Majšpericu (stran 6)
Spoznavati Prekmurje (stran 10)
Kako dolgo le z enim inkubatorjem (stran 11)
osrednja slovesnost ob dnevu mladosti v ptujski občini
Jugoslavija, imenuješ se Tito !
Vojašnica Dušana Kvedra v
Ptuju ni bila še nikoli tako sveča-
na, tako polna mladih ljudi, kot v
petek 23. maja, ko se je na osre-
dnji proslavi ob dnevu mladosti
zbralo v zavetju zidov vojašnice
več tisoč mladih — pionirjev, dija-
kov, delavcev, občanov in pripad-
nikov jugoslovanske ljudske arma-
te.
Preden so pričeli slovesnost so
počastili spomin velikana jugo-
slovanskih narodov in vsega sveta
Josipa Broza Tita. Prvič v naši —
Titovi Jugoslaviji praznujemo dan
mladosti z neizmerno bolečino v
srcu. Brez njega, ki nam pomeni
vse, ki pomeni našo bodočnost.
Čeprav ga ni več med nami, je v
nas — in mi smo z njim, večno bo-
mo Titova Jugoslavija.
Ze sam naslov recitala: Jugosla-
vija imenuješ se TITO, pove do-
volj. V njem je pisana množica
mladih v vojaških uniformah, v
narodnih nošah, v uniformah enot
teritorialne obrambe, dijakov,
godbenikov, recitatorjev, pevcev,
plesalcev in drugih, prikazala
neizmerno ljubezen, spoštovanje in
hvaležnost predsedniku Titu za
njegovo veliko delo, pa tudi odlo-
čnost mladine in vseh prebivalcev
SFRJ, da čvrsto, z roko v roki os-
tanemo na Titovi poti.
Ob slavnostno tribuno je nato
priteklo 17 vojakov — marato-
nskih tekačev, ki so v krogu voja-
šnice od sedmih zjutraj pa do pol-
dneva, ko se je slovesnost pričela,
pretekli 88 km, toliko let je imel
naš Tito, ko je umrl. V rokah so
tekači pred tribuno prinesli tran-
sparent z napisom: ,,Druže Tito,
mi ti se kunemo, da sa tvoga puta
ne skrenemo!" Množica vje njihov
prihod nagradila z bogatim apla-
vzom in s tem potrdila vsebino
napisa.
Topel sivozeleni vojaški am-
bient, ki gaje krasilo odlično scen-
sko ozadje vojaka Dušana Jovano-
viča in skupine njegovih kolegov,
so izkoristili za podelitev vojaških
priznanj — značk primeren vojak.
Prejela sta jih vojaka Vinko Količ
in Zvonko Maršič. Priznanji jima
je izročil komandant garnizije Ptuj
Miroslav Stankovjč.
Za tem je zbrane pozdravila v
krajšem nagovoru še Dragica Vo-
da, predsednica občinske konfe-
rence ZSMS Ptuj, ki je nato sku-
paj s članoma predsedstva občin-
ske konference ZSMS podelila 24
mentorjem in mladincem priznanja
ob dnevu mladosti.
Ob zaključku športnih tekmo-
vanj ob mesecu mladosti, ki so
potekala skozi april in maj, so po-
delili priznanja in pokale najbolje
uvrščenim ekipam in posamezni-
kom. Slovesnosti pa so zaključili s
pesmijo Jugoslavija. M. Ozmec
Vojašnica Dušana Kvedra ni bila še nikoli tako polna mladih ljudi, Mladostno veselje v narodnih nošah...
vojakov, delovnih ljudi in občanov.
Pred slavnostno tribuno je 17 maratonskih tekačev prineslo transparent z napisom: Druže TITO mi ti se
kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!
s seje družbenopolitičnega zbora so ptuj
Dobri rezultati nas ne smejo uspavati
Delegati družbenopolitičnega zbora ptujske
°bčinske skupščine so na ponedeljkovi seji
"ajprej počastili spomin nedavno preminulega
Predsednika Tita, zatem pa zavzeto razpravljali
P doseženih gospodarskih rezultatih v preteklem
letu.
Iz informacije o gospodarskih gibanjih in
Uresničevanju resolucije o družbenoekonomski
p°Htiki in razvoju občine Ptuj v letu 1979 je
fazvidno, da so bili doseženi nekateri izredno
^Podbudni rezultati. Član izvršnega sveta SO
^ЧЈ Janko Bezjak je v svoji razpravi med
drugim opozoril na visoko rast industrijske
Proizvodnje, ki pa je v veliki meri posledica
n'zke osnove v letu 1978 in aktiviranja novih
?mogljivosti. Tudi vrednostni pokazatelji poslo-
pja organizacij združenega dela so sorazmerno
u8odni, vendar so tudi ti posledica nizkih
Primerjalnih osnov iz leta 1978, visoke rasti
Proizvodnje in visokega nivoja cen, ki so znatno
Presegle predvidevanja.
Razporeditev ustvarjenega dohodka je bila v
Gospodarstvu občine skladna z določili resolu-
ClJe, vendar so obveznosti iz dohodka naraščale
koliko hitreje kot dohodek. Čisti dohodek, ki
]e bil zaradi večje stopnje obveznosti iz dohodka
•ot je znašala njegova rast večji za 34 odstotkov,
e gospodarstvo razporedilo povsem v skladu z
.esolucijskimi usmeritvami. Za osebne dohodke
bilo ob 3,3-odstotnem povečanju števila
Poslenih namenjenih le za 27 odstotkov več
sredstev kot leto poprej, povprečni osebni doho-
dek na delavca pa se je povečal le za 22,5 od-
stotka.
Izgube so bile skoraj za polovico manjše kot
v letu 1978, zaskrbljujoče pa je precejšnje število
organizacij združenega dela — kar 25 jih je in
zaposlujejo 5170 delavcev — ki poslujejo na
meji rentabilnosti. Prav tem je nameniti posebno
pozornost, saj morajo povečati napore za dobro
gospodarjenje, delegati pa so sprejeli predlog
izvršnega sveta, da morajo te organizacije
združenega dela predložiti izvršnemu svetu SO
Ptuj podrobno informacijo o vzrokih in spreje-
tih ukrepih v letu 1980 za doseganje boljših
rezultatov.
Delegati so sprejeli tudi ostala stališča in
predloge izvršnega sveta, posebej priporočilo, da
morajo vse organizacije združenega dela in skup-
nosti, ki so v letu 1979 poviševale sredstva za
osebni dohodek hitreje od rasti dohodka na
škodo lastne akumulacije, v letu 1980 skladno z
določili dogovora o uresničevanju družbene
usmeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji
nekoliko manj povečati osebne dohodke, kot bi
jih lahko na osnovi plana oziroma dogovora.
Janko Bezjak je navedel tudi nekatere rezul-
tate gospodarjenja v prvih treh mesecih tega leta
in dejal, da so nekateri izredno ugodni, vendar je
ta „ugodnost" relativna. Ugodni rezultati v pri-
merjavi z letom 1979 so seveda spet posledica
nizke osnove iz preteklega leta in visokih cen,
zato je vnaprej pričakovati bolj umirjeno rast. V
tem letu se je pojavilo precej več „izgubašev"
kar devet v gospodarstvu in šest v negospodar-
stvu. Seveda se tudi ptujsko gospodarstvo
srečuje s težavami pri nabavi surovin, posebej v
tistih tozdih, ki so vezani na uvoz. Tudi investi-
cijska politika ni najbolj realna, kar pričajo
mnoge neizvedene investicije, ki jih v občini
prelagamo iz leta v leto ali pa nedokončane inve-
sticije, ki prinašajo vedno več stroškov.
Delegati družbenopolitičnega zbora so
menili, da bi morali investicijskim vlaganjem
nameniti še večjo pozornost, posebej pri gradnji
raznih gostinskih objektov, kot na primer hotela
v Ptujskih toplicah in podobno. Seveda ugodni
rezultati prvih treh mesecev ne smejo nikogar
uspavati, so dejali, prizadevati si je treba za še
večjo produktivnost in dobro organizacijo dela,
v vseh okoljih pa je treba dosledno upoštevati in
izvajati ustalitvene ukrepe.
V nadaljevanju seje so delegati brez pripomb
sprejeli predlog odloka o povračilu in nagradah
sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča
Maribor in predlog odloka o ustanovitvi, orga-
nizaciji in delovnem področju upravnih organov
občine in strokovnih služb skupščine občine Ptuj
z dopolnilom, ki ga je predlagal izvršni svet ter
osnutek sklepa o sestavi občinskih komitejev.
Delegatskih vprašanj na ponedeljkovi seji ni
bilo.
N. D.
priprave na sprejem vlaka bratstva
in prijateljstva
Povezanost, ki je
bratstvo
Priprave na letošnji sprejem vlaka bratstva in prijateljstva gredo h
koncu. Koordinacijski odbor za sprejem vlaka pri predsedstvu občinske
konference SZDL Ptuj je na seji v prejšnjem tednu dokončno določil
program bivanja udeležencev vlaka bratstva in prijateljstva v ptujski
občini. Kot je znano bo pripeljal letošnji vlak v SR Slovenijo 5. junija;
Ptujčani bomo naše goste pričakali še istega dne v popoldanskem času na
Trgu MDB.
Prvi neposredni stik nekdanjih gostiteljev slovenskih izgnancev z
občani ptujske občine bodo olepšali pionirji ptujske občine in folklorna
skupina najmlajših iz Markovec, ki jim bo izročila nageljne injim ob tej
priložnosti zaplesala venček slovenskih narodnih plesov. Iz srbskih
krajev: Knića, Kraljeva, Kragujevca, Arandjelovca,Trstenika, Požege in
Kosjerića bo v Ptuj pripotovalo 35 udeležencev vlaka, ki se jim bodo
pridružili še trije člani uradne delegacije iz pobratene občine Arandje-
lovac.
Odbor je tudi sklenil, da bo 6. junij prost za vse goste, tako, da bodo
lahko ves dan preživeli med svojimi gostitelji in njihovimi družinami.
Osrednji program bo v soboto, 7. junija, ko praznujemo tudi dan
izgnancev. Tega dne se bodo najprej na skupni seji sestali predstavniki
skupščine občine in družbeno-političnih organizacij Ptuja, uradne de-
legacije iz Arandjelovca; prisotni pa bodo tudi gostje, udeleženci vlaka in
njihovi gostitelji. Ob tej priložnosti jih bo pozdravil predsednik SO Ptuj
ter jim predstavil razvoj ptujske občine in stabilizacijska prizadevanja
občine, njene dosedanje dosežke. Zatem si bodo srbski gostje ogledali
muzej, Mesokombinat Perutnino — TOZD Klavnico, spominski park v
Mostju, Domavo, kjer se bodo srečali z brigadirji, dalje Formin, kraje-
vno skupnost Cirkulane ter Podlahnik, kjer jim bodo tamkajšnji pre-
bivalci skupaj s pionirji pripravili topel sprejem s krajšim kulturnim
programom.
Odhod srbskih gostov je predviden za nedeljo, 8. junija okrog 14. ure.
Ob tej priložnosti jih bodo poleg občanov ptujske občine, še posebej
pozdravili pionirji in jih zasuli s poljskim cvetjem.
Zaželjeno je, da bi udeležence letošnjega vlaka, kjerkoli se bodo
ustavili, toplo pozdravili in se jim tudi tako zahvalili za vse, kar so nek-
danjim izgnancem nudili med vojno.
MG
Šmartno na pohorju
Z roko v roki v
še varnejšo in lepšo
prihodnost
Partizansko Pohorje je v nedeljo 25. maja sprejelo v svoje okrilje
toliko mladih pa tudi starejših obiskovalcev kot jih ne pomnijo že nekaj
let. Iz vseh strani so prihajale skupine že v zgodnjih jutranjih urah.
Njihov cilj paje bil partizanska bolnišnica Jesen pri Šmartnem , kjer je
bila letošnja osrednja svečanost ob praznovanju meseca mladosti občine
Slovenska Bistrica. Svečanostim so se pridružili tudi mnogi prebivalci
mariborske in ptujske občine, saj so bili prav ti v času NOB najtesneje
povezani z boji in dogodki osvobodilnega gibanja na Pohorju.
M ladi niso slučajno izbrali partizansko bolnišnico Jesen za osrednji
kraj letošnjih prireditev ob mesecu mladosti. S svojim obiskom so želeli
potrditi, in to so tudi storili, da so cilji, ki so vodili pohorske partizane in
rodoljubne domačine v času NOB, med mladimi tudi danes še kako
prisotni v vsakodnevnem življenju. Uresničujejo jih v šolskih klopeh in
na delovnih mestih, v samoupravnih organizacijah, društvih in krajevni
skupnosti.
Tokrat pa so se zbrali z namenom, da kar najbolj svečano obeležijo
zaključek letošnjih praznovanj v mesecu mladosti. Tem prizadevanjem
pa so se priključili tudi vodstvo in študenti mariborske univerze s ciljem
očuvanja spomenikov NOB na bistriškem Pohorju. Svojemu namenu so
predali prenovljeno partizansko javko-Smolarjev mlin in obnovljeno
bolnišnico Jesen. Tukaj je bil tudi osrednji miting, ki ga tudi slabo vreme
ni motilo. Na osrednjem prostoru seje zbralo veliko število mladih iz
bistriške, mariborske in ptujske občine. Zbranim paje spregovoril član
CK ZKJ Vlado Janžič.
Preko 500 mladih iz občine Slovenska Bistrica je ob tej priložnosti
prejelo knjižice članstva ZSMS, blizu 100 mladih iz mariborske univerze
paje prejelo članske izkaznice ZKS. Najzaslužnejšim občanom občine
Slovenska Bistrica pa so podelili odlikovanja predsednika republike in
spominske embleme.
Viktor Horvat
Razstava 1945 - dan zmage
Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je ob 35-letnici
osvoboditve pripravila razstavo »1945 — dan zmage«.
Razstava, ki bi morala biti odprta že sredi maja, je
zaradi smrti našega predsednika bila prestavljena na junij,
tako bo odprta od 2. do 30. junija, vsak dan od 7. do 19. ure,
ob sobotah pa od 7. do 12. ure, v prostorih študijskega
oddelka. Vstop prost.
Uprava knjižnice
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
29. maj 1980- TEDNIK
Inovacija mora
najti stalno mesto
v načrtih
komsija za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZSS Ptuj. ki jo
vodi Avgust lvartnik iz AGIS-a. je na seji v prejšnjem tednu, ko je
preverjala rezultate uveljavljanja množičnega inventivnega dela v
združenem delu. lahko sicer ugotovila, daje njeno delo bilo uspešno, da
pa odzivnost delovnih organizacij na inventivno dejavnost ni dalo
pričakovanih rezultatov. Pri tem je komisija ugotovila, da so sicer
ponekod sprejeli akte. ki bi naj vzpodbujali razvoj te dejavnosti, vendar
dalje niso prišli. Predvsem pa se ugotavlja, daje premalo zanimanja za
to dejavnost med vodilnimi delavci.
V preteklem obdobju je komisija imela šest sej v delovnih organiza-
cijah. kjer običajno niso imeli urejenih aktov s tega področja in tudi niso
posvečali pozornosti inventivnemu delu. Povsod so sicer izkazali veliko
pripravljenost za delo na tem področju, vendar daleč niso prišli, zato se
je komisija odločila, da bo šla v ponovno preverjanje učinkov svojih
obiskovoziroma v pregled uresničevanja sklepov, ki so bili sprejeti ob teh
priložnostih.
Tudi v bodoče bodo nadaljevali s tako prakso, vendar z razliko, da se
bodo na te razgovore še temeljiteje pripravili in obenem poročali o stanj u
na področju inventivnega dela v ptujski občini, kot tudi o njegovih
finančnih učinkih. To je še posebej pomembno v tem obdobju, ko bijemo
bitko za gospodarsko ustalitev. V ta namen bo komisija angažirala
ekonomiste, ki bodo pripravljali natančne pregled o tem. kaj je ptujsko
gospodarstvo pridobilo skozi inventivno dejavnost.
Posebno pozornost je komisija na tej seji posvetila tudi oceni stanja na
področju varstva pri delu v ptujski občini, ki bo predmet razprave na
junijski seji občinskega sveta ZSS Ptuj. Kaj več od bežnega pregleda
komisiji ni uspelo zbrati, saj je njena prednostna dejavnosti inovacija,
zato paje predlagala, da se ustanovi svet za varstvo pri delu, ki bi naj v
bodoče načrtno spremljal to problematiko. Kljub temu pa so predsta-
vniki nekaterih večjih delovnih organizacij v občini ob tej priložnosti
podali nekaj vzpodbudnih rezultatov iz področja varstva pri delu.
Skupna ugotovitev pa je, da je tam. kjer delajo organizirano na tem
področju ocena stanja varstva pri delu veliko boljša, kot tam. kjer temu
problemu ne posvečajo velike pozornosti. Zaskrbljuje zlasti podatek iz
TGA Kidričevo, kjer ugotavljajo, da se stanje, zlasti v Elektrolizi v
letošnjem letu slabša in če bo šlo tako naprej, bodo krepko dopolnili
lansko poročilo o stanju na tem področju. To znova dokazuje, da je
služba varstva pri delu še kako pomembna in daje potrebno njeno delo
še bolj utrjevati.	MG
DELOVNI
DOGOVOR
ZA V BODOČE
Predsedniki občinskih odborov sindikatov dejavnosti in konferenc
osnovnih organizacij sindikata so se 22. maja sestali na delovnem do-
govoru. na katerem so se dogovorili za uresničevanje sklepov o uvelja-
vljanju kolektivnega dela in odgovornosti v zvezi sindikatov ter za
dosledno uresničevanje nalog, kijih imamo v letu ustalitve. Za uresni-
čevanje slednjih nalog pa bo potrebna skrajna angažiranost vodstva
odborov, kot tudi ostalih članov odbora. V okviru tega bodo posamezni
člani odbora že na prvih sejah sprejeli zadolžitve za konkretne naloge.
Obvezali so se tudi. da bodo v bodoče bolj prisotni pri delu osnovnih
organizacij sindikata, kjer se bodo neposredno srečevali z določeno
problematiko, ki jo bo tako mogoče tudi bolje reševati. Novi načini in
metode dela pa bodo zahtevali od predsednikov občinskih odborov
sindikatov dejavnosti mnogo več dela kot doslej, zato je bil sklep delo-
vnega dogovora, da se posamezne predsednike odborov razreši dolo-
čenih funkcij, da bi tako lahko zadovoljivo uresničevali sprejete sindi-
kalne obveze.
Pri analizi dela konferenc osnovnih organizacij sindikata so ugo-
tovili. da so se le-te doslej preveč zapirale vase in obravnavale proble-
matiko lastne sredine, kot pa so se povezovale z občinskimi odbori
sindikatov posameznih dejavnosti in tudi občinskim svetom.
Precejšnjo pozornost so predsedniki občinskih odborov sindikatov
dejavnosti in konferenc osnovnih organizacij sindikata harfienili obra-
vnavi 3-mesečnih gospodarskih rezultatov, politiki uresničevanja go-
spodarske ustalitve, planskim nalogam, ki jih morajo kot sindikalni
delavci dosledno uresničevati. O trimesečnih gospodarskih rezultatih pa
bodo v kratkem razpravljali tudi posamezni občinski obori sindikatov
dejavnosti, ki pa se bodo še posebej poglobili v določeno panožno
problematiko.
za rešitev stanja v ptujskem gradbeništvu
ENOTEN NASTOP - BREZ NELOJALNE
KONKURENCE
»Ptujsko gospodarstvo kot celota je doseglo v lanskem letu razme-
roma zelo ugodne poslovne rezultate. Dohodek se je v primerjavi z letom
1478 poveča! kur za 35 odstotkov v povprečju, medtem ko beleži industrija
porast dohodka v višini 41 odstotkov, komunalno stanovanjska dejavnost
51 in finančno tehnične in poslovne storitve 40 odstotno rast dohodka.
Druge panoge gospodarstva so dosegle manjšo rast dohodka med njimi
gradbeništvo, kije doseglo le 2S odstotno rast dohodka,« je povedal Janko
Bezjak, član Izvršnega sveta SO Ptuj, zadolžen za področje industrije in
gradbeništva.
V gradbeniško dejavnost sodi v
naši občini osem organizacij
združenega dela in ena delovna
skupnost skupnih služb. Skupno
je bilo v lanskem letu zaposlenih v
tej panogi 1656 delavcev, kar je
7odstotkov več, kot v letu poprej.
Ugodne rezultate ooslovanja so
dosegli le v TOZD Komunalnega
podjetja Ptuj. stanovanjskem ser-
visu, K K TOZD Gradbeni re-
mont ter v Cestnem podjetju
Maribor. TOZD Gradbeni
remont Ptuj. Kljub povečanju
števila zaposlenih in povečanju
obsega poslovanja pa so dosegli
manj ugodne rezultate v IMP, to-
zd Elektrokovinar Ptuj. po drugi
strani pa so prav v tej tozd dosegli
nadpovprečni dohodek na delav-
ca in nadpovprečni osebni doho-
dek glede na povprečje v svoji
panogi. Tudi ptujski Pleskar je
dosegel nekoliko slabše rezultate
poslovanja kot sicer.
Največji gradbeni organizaciji
združenega dela — Stavbar,
tozd gradbeništvo Drava in Gra-
diš. tozd Gradnje Ptuj pa sta do-
segli zelo skromne rezultate po-
slovanja. Dohodek na delavca se
je na primer v tozd gradbeništvo
Drava povečal le za 15 odstotkov
in je znašal le dobro polovico od
povprečja v gospodarstvu občine,
pa tudi delovne organizacije
Stavbar Maribor. Temu primerni
so bili tudi osebni dohodki de-
lavcev. saj so porasli komaj za 17
odstkotkov in dosegli v povprečju
5.266 dinarjev, kar je za dobrih 20
odstotkov pod povprečjem v go-
spodarstvu ptujskeobčine, pa tudi
pod povprečjem v DO Stavbar in
kar za 30 odstotkov pod po-
vprečjem v gradbeništvu SR Slo-
venije. Kljub nizkim osebnim
dohodkom pa tozd ni uspela iz-
ločiti nobenih sredstev za širitev
materialne osnove dela oziroma v
nujno potrebne sklade. Tudi
Gradiš, tozd Gradnje Ptuj kljub
nekoliko povečanemu obsegu
poslovanja ni dosegla povprečnih
poslovnih rezultatov v tej panogi.
Dohodek na delavca seje povečal
za 20 odstotkov, čisti osebni do-
hodek pa le za 16 odstotkov in je
znašal za 20 odstotkov, čisti
osebni dohodek pa le za i6 od-
stotkov inje znašal 5.171 dinarjev,
kar je še manj kot v tozd Drava
Ptuj. Zaradi nizke rasti osebnih
dohodkov pa je ta TOZD uspela
razporediti večja sredstva v vse
sklade, kot je na primer znašalo
povprečje v panogi.
Ker se neugodni pokazatelji v
teh tozd pojavljajo že več let. kljub
razmeroma visoki konjunkturi v
tej panogi je potrebna podrob-
nejša analiza vzrokov za takšno
stanje. V prvih mesecih letošnjega
leta so vse organizacije združe-
nega dela v občini obiskale po-
sebne delovne skupine sestavljene
iz gospodarstvenikov in družbeno
političnih delavcev, ter ugota-
vljale pogoje in razmere pridobi-
vanja dohodka, njegove razpore-
ditve. ocenjevale samoupravne
odnose, delovanje družbeno po-
litičnih organizacij in takodalje. V
skupini, ki je obiskala nekatere
delovne organizacije s področja
gradbeništva je sodeloval tudi
Jože Botolin. ki je strnil ugoto-
vitve delovne skupine in nakazal
nekatere nujne ukrepe v zvezi s
stanjem v gradbeništvu:
»Osnova razgovora so bili
družbeno ekonomski odnosi s
posebnim povdarkom na vsebini
stabilizacijskih ukrepov, kako se ti
realizirajo, pogovor je tekel tudi
po dohodkovnih odnosih, nagra-
jevanju po delu. o razpravi o za-
ključnih računih, poseben po-
vdarek pa je bil dan razvojnim
programom gradbenih tozd ozi-
roma DO v letu 1980 in v obdobju
1981—85. Glede na težak gospo-
darski položaj teh gospodarskih
organizacij je tekla beseda največ
prav o tem. Na podlagi znanih
rezultatov smo poskušali analizi-
rati omenjeno stanje in vzroke
zanj. Dejstvo je. da predstavlja
gradbeništvo v Sloveniji enega
nosilcev razvoja in da dosega
razmeroma dobre poslovne re-
zultate. Zakaj temu ni tako tudi v
Ptuju, je na kratko težko povedati,
saj je vzrokov več. Eden izmed
vzrokov je nedvomno sezonski
značaj dejavnosti. Ta je prisoten
prav gotovo pri vseh delovnih
organizacijah, toliko bolj pa v
Ptuju, ker so naše gradbene de-
lovne organizacije klasične. To
pomeni, da se ukvarjajo pretežno
z izvajanjem del na investicijskih
objektih, ta dela pa so v večini
omejena z vremenskimi razme-
rami na 8 do 9 mesecev letno. Ja-
snoje, da izpada v ostalih mesecih
ni lahko nadoknaditi.
Velik problem predstavljajo v
ptujskem gradbeništvu tudi kadri.
Tu ne gre samo za vodilne kadre,
gre predvsem za osnovne grad-
bene poklice, kot so tesarji, žele-
zokrivci. zidarji, torej tisti, ki so
glavni nosilci dejavnosti. Vzrokov
za majhno zanimanje za te poklice
je prav tako več. V prvi vrsti gre za
nizke osebne dohodke pa tudi
razmeroma težke delovne pogoje,
vzrok pa je nedvomno v pre-
majhnem usmerjanju mladine v
te. sicer lepe poklice. Poseben
problem predstavlja tudi značaj
naših ljudi, gre za delavce, ki so
pol delavci — pol kmetje, mnogi
med njimi pa se ukvarjajo še s
popoldanskim šušmarstvom. Ta-
kšen delavec ne more v svoji de-
lovni organizaciji dosegati delo-
vnih rezultatov, ki bi jih sicer
lahko. Bolj je vezan in tudi eksi-
stenčno odvisen od proizvodnje
na svoji zemlji ali pa od dohodka,
pridobljenega s šušmarstvom, ki
je prav v ptujski občini zelo raz-
vito.
Eden izmed vzrokov, ki zadeva
predvsem delovne organizacije, ki
se ukvarjajo z visokimi gradnjami
(tozd Drava in Gradnje), je tudi
delno neustrezna vključitev v de-
lovno organizacijo. To nam ka-
žejo tudi zelo velike razlike med
doseženimi rezultati tozd-ov zno-
traj delovnih organizacij. Eden od
glavnih vzrokov, in v reševanje
tega bi se morala vključiti širša
družbena skupnost, paje nelojal-
na konkurenca. Ta dosega v zad-
njih letih v ptujskem merilu tak
obseg, ki ni značilen za konku-
renco od »zunaj«. Lahko bi našteli
celo vrsto objektov, zgrajenih v
zadnjih letih v Ptuju, izpod lastne
cene izvajalcev. Tu namreč mno-
gokrat niso bili važni gospodarski
rezultati, važno je bilo ime izva-
jalca. V zadnjem času se pojavlja
tudi zelo močna konkurenčnost
zasebnega sektorja. Vzroki, daje
zasebni sektor konkurenčnejši, so
v kratkem težko opredeljivi.
Vprašanje paje, če gre tu resnično
le za večjo storilnost zasebnega
sektorja ali pa gre predvsem za
dosti nižje stroške poslovanja, saj
je znano, da zasebni sektor ni
obremenjen z raznimi družbeni-
mi dajatvami.
Poseben problem predstavlja
tudi nerešeno vprašanje oskrbe z
surovinami. Na nekatere surovine
gradbeništvo nima direktnega
vpliva, večina surovin, predvsem
agregatov za izdelavo betona pa
predstavlja problem, ki seja zečel
v Ptuju reševati v zadnjem času.
Še vedno predstavlja oskrba z
gramozom velik problem, posle-
dica so večji stroški poslovanja,
slabša konkurenčnost in tako na-
prej.
V razpravi so se vsi razpravljalci
zavedali, da morajo za večino
problemov iskati rešitve znotraj
svojih delovnih sredin, za neka-
tere probleme pa je bila podana
pobuda, tako v tozd Drava kot v
tozd Gradnje, da bi jih morali
reševati na višjem nivoju, da bi
moral akcijo speljati forum na
višjem nivoju, naj bo to občinski
izvršni svet ali občinski sindikalni
svet. Predvsem je potrebno orga-
nizirati konkretni razgovor o
skupnem nastopu ptujskega
gradbeništva in odpravi vzrokov,
ki sedaj slabijo moč našega grad-
beništva. Ni bilo ravno direktno
rečeno, da bi naj šlo za nove in-
tegracijske procese, saj je jasno, da
lahko dobro poslovno tehnično
sodelovanje dosežemo tudi brez
uokvirjenih integracijskih od-
nosov, prav tako ne bi kazalo
rušiti	obstoječih
povezav. V prvi vrsti bi
morali vztrajati pri dogovorih o
skupnem nastopu na tržišču ob-
čine in izven nje. To je predvsem
pomembno v sedanjem času, ko
pripravljamo samoupravne spo-
razume o temeljih planov za na-
slednje srednjeročno obdobje.
Ptujsko gradbeništvo bi se moralo
ustrezneje vključiti v razvojne
programe vseh nosilcev razvoja.
To bi mu omogočilo točneje na-
črtovati razvojne usmeritve, saj v
tem trenutku, ko ni mogoče
mnogokrat za leto naprej načrto-
vati dela. ki ga bodo izvajali, tudi
ni mogoče prilagajanje in dose-
ganje dobrih poslovnih rezulta-
tov.
Dovolj pove že primer DO
Pleskar Ptuj. ki ustvari na ob-
močju občine le 2 odstotka letne
realizacije in se torej pojavlja
vprašanje pravilnega vključeva-
nja v razvoj neke sredine.«
Problematika, ki joje ugotovila
delovna skupina v organizacijah s
področja gradbeništva in ki jo je
posredovala občinskemu sindi-
kalnemu svetu bo tudi osnova
razpravi v izvršnem svetu skup-
ščine občine Ptuj. Prav gotovo bo
ta sprejel pobudo za sklic pro-
blemskega sestanka predstavni-
kov teh delovnih organizacij. Na
tej problemski konferenci bodo
poskušali dati odgovore na vpra-
šanja. ki jih je ugotovila delovna
skupina. Zlasti bodo po besedah
Janka Bezjaka dali povdarek
faktorjem, na katere imajo na-
jvečji vpliv sami kolektivi teh or-
ganizacij združenega dela. To je
predvsem medsebojno dogova-
rjanje za delitev dela, za izločitev
nelojalne konkurence, bolj raci-
onalno izkoriščanje kadrovskih,
tehničnih in drugih zmogljivosti
znotraj delovnih organizacij, v
katere so vključene tozd z našega
območja. Nadalje bo potrebno
spregovoriti o razmejitvi dela med
družbenim in zasebnim sekto-
rjem. pa o mnogih drugih vpra-
šanjih s področja gradbeništva v
občini Ptuj.
Namen sestavka je, da odgo-
vorni v prizadetih tozd razmislijo
o vseh možnostih medsebojnega
sodelovanja, ki jih je nedvomno
veliko. Samo konkretna razprava
na problemski konferenci lahko
pripomore k odločnemu in sku-
pnemu pristopu za reševanje sta-
nja v ptujskem gradbenoštvu. kije
sodeč po gornjih ugotovitvah vse
prej kot vzpodbudno .. .!
JB
Janko Bezjak: Pomembno je Jože Botolin: K reševanju proble-
predvsem medsebojno dogovarja- mov je potrebno pristopiti z vso
nje za delitev dela	odgovornostjo
Iz manj razvitosti tudi skozi večje
medobčinsko sodelovanje in odgovornost
Minulo sredo je v Ptuju zasedala sekcija za
družbenoekonomsko politiko in gospodarstvo
pri skupnosti slovenskih občin. Člani sekcije so
skupaj s predstavniki skupščine občine,
predstavnikom komisije izvršnega sveta skupšči-
ne SR Slovenije za pospeševanje skladnejšega
regionalnega razvoja v SR Sloveniji in drugih
gostov, obravnavali delovne osnove dogovora o
temeljih družbenega plana SRS v obdobju
1981—85, naloge s področja regionalne politike,
zlasti manj razvitih območij in manj razvitih
obn- • nih območij.
( * za vsebinsko opredelitev nalog, ki jih bo-
do пк rali nosilci planiranja upoštevati pri bodo-
čem ■ zvoju za zmanjševanje razlik v stopnji
razvii sti med območji v SR Sloveniji. 2e v
dose.' лјет razvoju manj razvitih območij, zlas-
ti še obdobju zadnjih dveh let, je prišlo do
bistve ih kakovostnih premikov na tem področ-
ju. P dv gotovo smo največ pridobili skozi
naložbe razvitejših območij, ki so vlagala na
manj razvita območja. V tem obdobju je dosegla
občuten razvoj tudi gospodarska infrastruktura,
poseben delež pri vlaganjih na manj razvita
območja pa je imela beneficirana obrestna mera
in tudi davčne olajšave.
Skozi dobro zastavljeno razpravo je bilo več-
krat poudarjeno, da je potrebno z aktivnostmi
pri sprejemanju ustreznih ukrepov, ki bi naj
zagotovili skladnejši regionalni razvoj, samo še
nadaljevati in jih kakovostno opredeliti glede na
izkušnje sedanjega razvoja; le-te pa morajo najti
ustrezno opredelitev tudi v dogovoru o temeljih
družbenega plana za naslednje srednjeročno
obdobje. Pri tem pa bo še posebej pomembno
družbeno dogovarjanje in sporazumevanje.
Sestanek sekcije v Ptuju je bila nova priložnost,
da na podlagi sprememb in dopolnitev že
pripravljenih delovnih osnov, najdemo konkret-
ne oblike vključevanja zainteresiranih pri razvo-
ju manj razvitih območij v SR Sloveniji.
Osnova pa je, da v novi planski dokument za
obdobje 1981—85 vgradimo aktivnejši odnos do
območij, ki so bile opredeljene kot manj razvita
z republiškim odlokom, kot tudi tistih, ki smo
jih v občinah spoznali za manj razvita. Glede na
sprejeta merila manj razvitosti, imamo sedaj v
SR Sloveniji 10 manj razvitih območij, na ka-
terih živi 20,7 odstotkov vsega slovenskega
prebivalstva. Težiti pa bi morali za tem, da teh
območij ne bi širili, saj bomo lahko le tako udar-
ni, so poudarili člani sekcije za družbeno-
ekonomsko politiko in gospodarstvo pri skup-
nosti slovenskih občin na nedavnem zasedanju v
Ptuju. Pri tem pa bomo morali doseči večjo
regijsko oziroma medobčinsko odgovornost za
reševanje določenih problemov manj razvitosti,
kajti ni mogoče pričakovati, da bi vse probleme
manj razvitosti reševali \ republiških okvirih.
Poleg tega bo nujen tudi diferenciran pristop k
reševanju problemov manj razvitosti.
Sekcija je tudi poudarila potrebo po večjem
vključevanju banke, gospodarske zbornice in ne-
katerih samoupravnih interesnih skupnosti v
reševanje teh problemov, saj se v okviru, delov-
nih osnov dogovora o temeljih dru(žbenega
plana SRS v obdobju 1981—85, nekateri le
premalo prisotni. Osnutek delovnega dogovora
bo že pred poletjem pripravljen za razpravo, v
katero pa se morajo v posameznih občinah čim
prej vključiti.
Ob koncu razgovora v Ptuju so se člani sekci-
je za družbenoekonomsko politiko in gospodar-
stvo pri skupnosti slovenskih občin dogovorili za
območna posvetovanja o drobnem gospodarstvu
oziroma njegovih razvojnih možnosti v obdobju
1981—85. Na teh posvetovanjih, ki bodo vse do
18. junija, pričela pa so se 23. maja, bo v
glavnem govora o konkretnih nalogah nosilcev
planiranja pri bodočem razvoju drobnega
gospodarstva.
Nasplošno pa razvoj drobnega gospodarstva
v SRS še vedno močno zaostaja za potrebami
gospodarstva in prebivalstva. V zadnjem času je
sicer viden napredek, vendar lahko z gotovostjo
trdimo, da je individualni sektor bolje napredo-
val kot družbeni. Drobno gospodarstvo pa bo
imeli v bodočem razvoju našega gospodarstva,
predvsem z vidika prestrukturianja, še kako
pomembno vlogo. Njegova perspektiva je
predvsem v razvoju specializirane proizvodnje,
ki pa je obenem visokoproduktivna.
MG
0rm02
TEKMOVANJE EKIP
PRVE POMOČI
V soboto je bilo v Ormožu tekmovanje ekip prve pomoči Rdečega
križa in ekipe civilne zaščite iz krajevnih skupnosti. Tekmovanja seje
udeležilo 9 ekip iz krajevnih skupnosti. 4 iz delovnih organizacij in tri
občinske čete civilne zaščite.
Prvo mesto je zasedla I. ekipa delovne organizacije KK Jeruzalem
Ormož in se bo tako udeležila republiškega tekmovanja 14. junija v
Ljubljani. Na drugo mesto seje uvrstila tretja občinska četa. na tretje pa
druga ekipa iz krajevne skupnosti Podgorci.
XEDNIK -29. mai 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Slovo
od Franca
Tomaniča
Na novem pokopališču v
Ptuju so se v soboto, 24. ma-
ja številni prijatelji, znanci in
nekdanji delovni tovariši
skupno z ožjimi svojci poslo-
vili od FRANCA TOMA-
NICA, upokojenca in ugled-
nega družbenega delavca iz
Ptuja. S svojim delom si je
zaslužil, da na kratko obudi-
mo spomin na njegovo
življensko pot tudi za naše
bralce.
Na pot življenja je stopil
20. 11. 1905 v delavsko kme-
čki družini v Popovcih na
Dravskem polju. Že mlad je
izkusil trdoto življenja, ko je
v letih po prvi svetovni vojni
delal v rudniku na Češkem.
Potem je končal podoficirsko
šolo v Sremski Kamenici in
dobil zaposlitev v domovini.
Najprej v Žužembergu na
Dolenjskem, potem v raznih
krajih Slovenije, nazadnje v
Mežici na Koroškem, kjer ga
je leta 1941 zatekla okupaci-
ja. Delil je usodo številnih
drugih naših rodoljubov —
taborišče Dachau, potem iz-
selitev z vso družino, od tam
je pobegnil, sodeloval na te-
renu s partizani.
S svojim aktivnim delom
se je vključil v obnovo poru-
šene domovine in v izgradnjo
socialistične družbe. Zaposlil
se je pri Vodni upravi v Ptu-
ju, danes je to Vodno
gospodarsko podjetje Mari-
bor. Iz te delovne organizaci-
je je leta 1965 tudi odšel v
zaslužen pokoj. V družbenem
življenju pa je deloval še bolj
aktivno. Posebno delaven je
bil v krajevni samoupravi v
takratni veliki ptujski kraje-
vni skupnosti, bil je član
poravnalnega sveta, sodnik
porotnik, aktiven član ptuj-
skega gasilskega društva in
opravljal vrsto drugih nalog.
Bil je tudi delaven odbornik
skupščine občine Ptuj, pose-
bej pooblaščen za sklepanje
zakonskih zvez, delaven v
društvu upokojencev in v
raznih društvenih organizaci-
jah.
Še poln življenjske energi-
je, delaven na mnogih podro-
čjih, je bil decembra 1977 v
hudi prometni nesreči težko
poškodovan. Temu se je pri-
družila še zahrbtna bolezen.
Ob pomoči zdravstvenih
delavcev mariborske in ptuj-
ske bolnišnice ter ob skrbni
negi ljubeče žene je še dobri
dve leti bojeval trdovraten
boj za življenje, žal pomoči
ni bilo. Mnogo občanov Ptu-
ja, ki ga je v soboto prišlo
pospremit na ptujsko poko-
pališče v tihi zadnji dom, pri-
ča, kako priljubljen in spo-
štovan je bil.
F
ZBOR VARČEVALCEV V PTUJSKI POSLOVNI ENOTI KB MARIBOR
Poslovanje z občani ima v banki
pomembno mesto
Na ponedeljkovem zboru varče-
valcev v ptujski poslovni enoti
banke so se udeleženci zbora
podrobno seznanili s podatki o
poslovanju banke z občani, v kateri
se kar 41 odstotkov zaposlenih
ukvarja z deli in nalogami pri
poslovanju z občani.
V celotni banki pa posebno skrb
posvečajo tudi vprašanju približe-
vanja bančnih storitev občanov. To
je bilo tudi glavno vodilo pri širje-
nju mreže ekspozitur in agencij.
Poleg enot v Slovenski Bistrici in v
Ptuju, ima banka še 12 ekspozitur
in 11 agencij ter specializiran odsek
za odobravanje potrošniških kredi-
tov. Posluje pa na območju petih
občin in sicer Maribora, Ptuja, Slo-
venske Bistrice, Ormoža in Lenar-
ta.
Konec leta 1979 so imeli občani
pri banki nad 500.000 računov v
vrednosti 5.180.000.000 dinarjev,
od tega poslovna enota 723.659.000
dinarjev; povprečje ene vloge pa je
bilo nad 10.000 dinarjev.
V sredstvih prebivalstva so že
nekaj let zapored z največ odstotki
udeležene hranilne vloge; saj kar 60
odstotkov vseh privarčevanih sred-
stev odpade na omenjena sredstva.
Pomembno mesto zavzemajo tudi
devizne vloge občanov, ki so zasto-
pane s 31 odstotki. V zadnjem
obdobju pa je posebna pozornost
posvečena razvoju brezgotovinske-
ga prometa, zlasti še z uvajanjem
tekočih računov.
Krediti občanom so konec leta
znašali 2.152.000.000 dinarjev, od
tega v poslovni enoti 328.717.000
dinarjev. Sredstva občanov celotne
banke so konec leta 1979 znašala
prek 5 milijard dinarjev, za kredite
občanom pa je bilo odobrenih prek
2 milijardi dinarjev. Tako je banka
nad 3 milijarde dinarjev sredstev
prebivalstva uporabila za ostale
namene, zlasti za kreditiranje
združenega dela.
Razprava na zboru varčevalcev
se je v največji meri sukala okrog
obrestne mere v povezavi z inflacij-
sko stopnjo, visoke frekvence v
likvidaturah, zlasti ob izplačilnih
dnevih, neažurnosti spiskov pri
tekočih in žiro računih.
Ob koncu je zbor izvolil še dele-
gate v organe varčevalcev; takoj po
zboru pa se je na prvi seji sestal
odbor varčevalcev poslovne enote
in za predsednika odbora izvolil
Jožeta Belšaka, upokojenega banč-
nega delavca in za podpredsednika
odbora Hinka Krefta, delavca
kmetijskega kombinata Ptuj. V
svet varčevalcev pa sta bila izvolje-
na Jože Belšak in Marija Doberšek,
medtem ko v poslovni odbor enote
Jože Belšak. Ob tej priložnosti seje
odbor varčevalcev seznanil tudi z
delokrogom in organizacijo banč-
nega poslovanja.
MG
IV. MEDREPUBLIŠKA VAJA CIVILNE ZAŠČITE
Bratstvo-enotnost-
solidarnost-
Murska Sobota '80
V skladu z listino o sodelovanju in solidarnosti enot in štabov civilne
zaščite pri zaščiti in reševanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in
drugih dobrin v vseh razmerah v miru ali vojni, so se v Murski Soboti
sestali poveljniki in načelniki štabov za civilno zaščito bratskih občin
socialističnih republik Hrvatske in Slovenije.
Na seji so obravnavali in sprejeli načrt četrte medrepubliške
združene praktično reševalne vaje enot in štabov civilne zaščite pod
geslom »Bratstvo-enotnost-solidarnost-Murska Sobota '80«. Vaja bo v
Murski Soboti, 22. junija 1980 v dopoldanskem času, v počastitev 35.
obletnice osvoboditve. 30. obletnice delavskega samoupravljanja in
Dneva civilne zaščite Jugoslavije.
Iz SR Hrvatske na vaji sodelujejo Čakovec, Koprivnica, Krapina in
Varaždin, iz SR Slovenije pa Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer,
Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
Cilj vaje je praktično usposabljanje in skupno preverjanje uspo-
sobljenosti enot in štabov civilne zaščite ter preverjanje tehnične
opremljenosti pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ljudi ter materi-
alnih dobrin pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami v vseh raz-
merah v.miru ali vojni. Vaja bo tudi pomemben prispevek k utrjevanju
socialistične solidarnosti ter bratstva in enotnosti, kar je tudi poudarjeno
v geslu vaje. Velja poudariti, daje bila prva medrepubliška vaja civilne
zaščite organizirana v Čakovcu, druga v Ptuju in tretja v Koprivnici.
Pridobljene so bile bogate izkušnje, kijih tudi v praksi uporabljajo pri
strokovnem usposabljanju in tehničnem opremljanju enot ter štabov
civilne zaščite.
FB
0sankarica
Mladi prisegli
v uresničevanje
Titove poti
Preteklo soboto dopoldne so obiskali občino Slovenska Bistrica
pionirji osnovnih šol občine Pregrada. Z njimi so prispeli tudi najvidnejši
predstavniki družbenopolitičnega življenja te občine. V okviru vzpo-
stavljanja tesnejših bratskih vezi med pobratenimi hrvatskimi in slo-
venskimi občinami so jih sprejeli v Slovenski Bistrici predstavniki pi-
onirske organizacije, občinskega sindikalnega sveta in OK ZSMS.
Mladi iz občine Pregrada so sklenili zaključni del praznovanja
meseca mladosti preživeti med vrstniki občine Slovenska Bistrica in se v
kratkem času seznaniti tudi z nekaterimi značilnostmi tega območja tako
z gospodarskega, kulturnega in še posebno narodnoosvobodilnega gi-
banja. Prav poslednje spoznanje jim je bilo še posebnega pomena, saj so
se odločili stopiti v vrste ZSMS na zgodovinsko pomembnem mestu, to
je na bojišču kjer je 8. januarja 1943 izkrvavel do poslednjega borca
legendarni Pohorski bataljon.
Zavedajoč se velikega pomena in ciljev za katere je med mnogimi
borci izkrvavel tudi Pohorski bataljon, so se na tem mestu zaobljubili, da
bodo sledili ciljem in nalogom, ki jih je pred njih postavila NOB s
tovarišem Titom na čelu. S sprejetjem v ZSMS pa so njihove naloge
postale še odgovornejše in večje.
Viktor Horvat
Ribnik v Podlehniku
polnijo
Člani ribiške družine Ptuj so v soboto 17. maja zjutraj opravili izlov
iz gojitvenega ribnika v Podvincih. Okoli 800 kg mladičk krapa so takoj
za tem vložili v spodnji del podlehniškega ribnika, ki ga že počasi polnijo.
Pričakujejo, da bo dokončna sanacija ribn ika v Podlehniku opravljena še
letos in da bo prihodnja ribiška sezona ob tem ribniku potekala že
normalno.
Pri izlovu ribje bila potrebna velika pazljivost.
Fotovest: M. Ozmec
Srečanje pobratenih šol v Drvarju
Prisrčno-, iskreno, čudovito, nepozabno — tako so
°Pisali sprejem v Drvarju učenci in učitelji osnovne
s°le Martin Kores iz Podlehnika, ki so se udeležili 8.
SreČanja pobratenih šol. 1400 učencev in 140 članov
*°lektiva osnovne šole Slavko Rodič iz Drvarja je
Prejelo 40 učencev in 24 učiteljev iz osnovnih šol ši-
po Jugoslaviji. Šolam iz Slovenije, Hrvatske,
°sne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Črne gore
Z1 Kosova se je letos pridružila še osnovna šola Boško
.rebalov iz Melenc v SAP Vojvodina. Tako se je v
rvarju resnično srečala Jugoslavija v malem.
V četrtek, 22. maja so gostitelji pripravili prisrčen
sprejem, bilo je smeha, petja in solza, saj so se srečali
Postelji, ki že osem let sodelujejo in se srečujejo,
еЈо vezi bratstva in prijateljstva,
j ^ petek so si gostje ogledali Drvar — mesto heroj
Popoldan izvedli kulturni program v katerem so
topili učenci iz vseh osmih pobratenih šol. Zvečer
je bil strokovni posvet o pedagoškem delu v
posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah,
zatem pa še družabno srečanje.
V soboto in v nedeljo so gostje potovali po Bosni
in obiskali Jajce, Kozaro, Bihač, Prijedor, Mrkonjič
Grad ter si ogledali edino kraško jamo v Bosni —
Ledenico.
Treba je reči, da so se gostitelji izredno potrudili,
kot običajno. Pripravili so razstavo likovnih in
literarnih ter ročnih del učencev sodelujočih šol,
učenci pa so ob srečanju izdali svoje glasilo Bratstvo
in prijateljstvo. Na slovesnostih so podelili 40 plaket
bratstvo prijateljstvo vsem tistim, ki že osem let
prizadevno poglabljajo vezi med pobratenimi šolami.
Tudi učenci so prejeli nagrade za svoja dela, med
nagrajenci sta tudi učenca osnovne šole Martin Kores
iz Podlehnika.
N. D.
Nepozabno srečanje v Ptuju
Sodelovanje med ptujskimi ob-
čani in člani slovenskega KPD Sa-
va iz Frankfurta traja že nekaj let,
potrdili pa so ga leta 1978 s podpi-
som listine o sodelovanju in s pre-
dajo prapora. V soboto, 24. maja
so savani prvič prispeli na srečanje
v Ptuju, običajno so naše delegaci-
je in razne skupine obiskovale naše
delavce na začasnem delu v tujini,
ki so vključeni v društvo. Kar 58
jih je prišlo, še več bi jih bilo, so
dejali, če ne bi bili stroški tako vi-
soki. V ptujskem hotelu so jih
sprejeli predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in skupščine ob-
čine Ptuj ter republiške konference
SZDL. V imenu gostiteljev jim je
zaželel prijetno počutje med rojaki
v domovini predsednik OK SZDL
Ptuj Franc Zadravec, v imenu sa-
vanov pa se je za dobrodošlico
zahvalil predsednik KPD Sava
Janko Zemljič. Po izmenjavi spo-
minskih daril so se pričela tekmo-
vanja. V šahu se je pomerila le
moška ekipa — zmagali so Ptujča-
ni s 5:3, v kegljanju pa so pri
moških zmagali savani, ki so po-
drli 47 kegljev več kot domačini,
medtem ko so bile Ptujčanke za las
boljše kot gostje — podrle so 14
kegljev več.
Popoldan so gostje in domačini
pripravili skupen kulturni pro-
gram. V imenu kulturne skupnosti
občine Ptuj je govoril Franc Poto-
čnik in povdaril pomembnost so-
delovanja na kulturnem področju,
saj je prav kulturna vez tista, ki
združuje ljudi. Pohvalil je tudi pri-
zadevanja članov KPD Sava, za
ohranjanje materinega jezika in
jim zaželel prijetno bivanje v
domovini ter izrazil željo, da bi se
še večkrat srečali v Ptuju. Takšne
so tudi želje savanov, je dejal Jan-
ko Zemljič, ko je govoril o delu
društva in se zahvalil za dosedanjo
pomoč ptujske občine društvu.
Zatem so se obiskovalcem v
mestnem gledališču predstavili
pevski zbor KPD Sava, učenci
dopolnilnega pouka slovenskega
jezika in folklorna skupina DPD
Svoboda Ptuj. Gostje pa so z igro
Bogati ženin, ki jo je napisal član
društva, predstavili še delo dram-
sko literarne sekcije.
Zvečer so se gostje udeležili dru-
žabnega srečanja na ptujskem gra-
du, obujali spomine na leta, ko so
še živeli v domovini in pripovedo-
vali o svojem življenju in delu v
tujini. Tisti med njimi, ki so prvič
obiskali Ptuj, posebej otroci, so
bili navdušeni nad kulturno
zgodovinskimi spomeniki, ki so si
jih ogledali in obžalovali, ker je
bilo premalo časa, da bi lahko vi-
deli vse lepote starega očaka ob
Dravi. Srečanje so izkoristili tudi
za pogovore o možnostih zaposlo-
vanja v domovini, saj se marsika-
teri od delavcev namerava vrniti
domov. Ob koncu obiska so savani
še enkrat povdarili kako veseli so,
da so letošnji dan mladosti prosla-
vili v domovini in povabili Ptujča-
ne na srečanje v Frankfurt, ki bo v
oktobru.
V nedeljo so si ogledali obrat
delovne organizacije Avtoradgona
in se v Radencih udeležili nastopa
pevskega zbora Slava Klavora iz
Maribora in pevskega zbora iz
pobratenega mesta Marburga v
ZRN, ogledali pa so si tudi enega
od obratov zdravilišča Radenci.
Tam so tudi zaključili svoj dvo-
dnevni obisk v domovini, nekateri
pa so ostali še na krajšem obisku
pri svojcih.
N. D.
V imenu savanov se je za dobro-
došlico zahvalil predsednik dru-
štva Janko Zemljič
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
29. maj 1980- TEDNIK
0 uresničevanju
delegatskih razmerij
Delegati zborov ptujske občinske skupščine bodo v prihodnjem
mesecu razpravljali o uresničevanju delegatskih odnosov v občinski in v
skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Pripravljena bo analiza
o delu delegatov, delegacij in konferenc delegacij, o aktivnosti ali
neaktivnosti delegatov, o njihovi udeležbi na sejah in tako dalje.
Delegati skupščinskih zborov interesnih skupnosti so na letošnjih
sejah obravnavali poročila o uresničevanju delegatskega sistema v
mandatnem obdobju od aprila l978dokonca leta 1979. Rezultati poročil
niso ravno vzpodbudni. Predvsem velja to za delo delegatov v zborih
uporabnikov, ki so bili večkrat nesklepčni ali pa na robu sklepčnosti,
tako da je bilo potrebno klicati delegate po telefonu ali sejo zbora
ponovno sklicevati. Kakšne dodatne stroške predstavlja ponoven sklic ni
treba posebej omenjati. Tako neodgovoren odnos do funkcije, ki sojo
prevzeli delegati s svojo izvolitvijo za štiriletno mandatno dobo. pomeni,
da se delegati ne zavedajo svojih pravic in predvsem dolžnosti. Ne
zavedajo se tudi tega. da so prav delegati tisti, ki odločajo o delu za
posamezno interesno področje, če govorimo o interesnih skupnostih s
področja družbenih dejavnosti. Veliko je pa tudi takih delegatov, ki
zastopajo na sejah zgolj svoja stališča, ker se delegacije ne sestajajo ali pa
sploh nimajo nobenih stališč — niti svojega ne — ker gradivo pregledajo
šele na sami seji. ko se o določenih zadevah že izoblikujejo sklepi.
Tudi predsedniki konferenc delegacij v marsikaterem delovnem
okolju ugotavljajo, daje udeležba delegatov na sejah konference pičla.
Tako je tudi nemogoče pričakovati, da bodo delegacije ali konference
delegacij oblikovale svoja stališča na demokratični osnovi, v široki
razpravi in nastopila na seji zbora usklajeno ter s stališčem, ki je za
delegate najbolj sprejemljivo — ni namreč nujno, daje predlog npr.
strokovnih služb vedno najbolj sprejemljiv, čeprav je običajno tudi ed ini.
Redkokdaj delegati ponudijo drugo varianto predloga o določeni za-
devi, včasih to store strokovne službe, vendar je alternativnih predlogov
še zmeraj premalo.
Kje iskati vzroke za neaktivnost ali za pasivno sodelovanje dele-
gatov? Eden od vzrokov je pravgotovo v tem. da mesto in vloga delegacij
ni določena v aktih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter
društev. Običajno žive delegacije izven okolja iz katerega izhajajo,
prepuščene so same sebi. strokovne službe jim le izjemoma pomagajo pri
oblikovanju stališč, oziroma delegacije to od njih niti ne zahtevajo. Še
manj so pri delu delegacij prisotni samoupravni organi in družbeno-
politična organizacije v združenem delu oziroma v krajevnih skupnostih.
Da bi to izboljšali, je CK ZKS na 5. in 6. seji obravnaval delovanje
delegatskega sistema in sprejel ustrezne smernice in sklepe za nadaljnje
delo. Takrat so se komunisti v vseh okoljih zavzeli za dosledno uresni-
čevanje sprejetih sklepov, zapisali akcijske programe, sklenili, da bodo
prekinili z dosedanjo prakso. Težko je reči. v koliki meri komunisti
sprejete programe na področju utrjevanja delegatskega sistema tudi
dejansko uresničujejo. Vendar, sodeč po poročilih o delu delegatov v
zborih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, marsikje ostajajo
programi zgolj na papirju. Malo je OO ZKS, ki so v obravnavanem
obdobju namenile sestanek obravnavi gradiva za delegatsko skupšči-
no.posredovale delegaciji svoja stališča, ki so jih uskladila s stališči vseh
družbenopolitičnih organizacij v posameznem okolju. Čas je. da vse
subjektivne sile preverijo uresničevanje sprejetih nalog in krepko po-
primejo za delo tam. kjer ga dosledno ne opravljajo.
Podatek o udeležbi oziroma neudeležbi na sejah zborov uporab-
nikov skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj je izredno presenetljiv.
V letu 1978 se niti ene seje zbora uporabnikov ni udeležilo 6 delegatov,
v letu 1979 pa seje to število povečalo na 10. Gre za delegate delegacij
oziroma konferenc delegacij iz organizacij združenega dela in iz kraje-
vnih skupnosti, nasploh pa je udeležba za zbor uporabnikov v tej
skupnosti zmeraj komaj nad 50 odstotki. Glede na to, daje na področju
kulture v občini nerešenih ogromno vprašanj, je takšno nezanimanje
prav neverjetno. V letu I979je značilna za skupščino kulturne skupnosti
tudi skromnejša udeležba delegatov v zboru izvajalcev, kot v letu poprej.
S podobnimi težavami se srečuje tudi skupnost otroškega varstva -
kjer pa je udeležba izvajalcev običajno okrog 80-odstotna — telesno-
kulturna skupnost, raziskovalna skupnost in izobraževalna skupnost.
Strokovne službe nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti s
področja družbenih dejavnosti so v ocene delovanja delegatskega si-
stema zapisala tudi vzroke za neaktivnost delegatov. Med drugim
omenjajo neustrezno organizacijo dela v večini splošnih delegacij, ki se
nasploh niso izkazale kot ustrezna oblika delovanja delegacije. Dosti
bolje delujejo posebne in združene delegacije, ki lažje spremljajo delo na
posameznih področjih. Tudi informiranost delegatov je pogosto vzrok za
njihovo nesodelovanje na sejah. Običajno delegati ne poznajo celotne
problematike, ki jo obravnavata zbora, strokovno so premalo uspo-
sobljeni. pa še stališča večkrat niso plod razprave v delegaciji. Tako lahko
izvajalci s svojimi razpravami večkrat onemogočijo aktivno sodelovanje
delegatov v zboru uporabnikov, saj svoja stališča podkrepijo z argu-
menti. kijih nestrokovnjak težko ovrže ali jim argumentirano naspro-
tuje. S tem seveda ne moremo reči, da delegati v zboru uporabnikov
zaradi neznanja ne morejo enakopravno sodelovati v razpravi in pri
oblikovanju mnenj in stališč. Vendar se neradi oglašajo, če nimajo svojih
stališč podkrepljenih z argumenti.
Tako smo spet na začetku. Delegati večkrat povedo, da bi morali
pripraviti zanje ustrezne oblike izobraževanja, morda po specifičnih
področjih, kijih v svojih delegatskih okoljih zastopajo. Spet pase pojavlja
vprašanje neurejenega statusa delegacije v delovnem okolj u in v krajevni
skupnosti. njihoVa »samostojnost« pri oblikovanju stališč, nepovezanost
s strokovnimi službami in samoupravnimi organi ter ne nazadnje z
družbenopolitičnimi organizacijami. Ob koncu velja ponoviti ugotovi-
tev, da je bilo sprejetih nič koliko akcijskih programov, sklepov in
zavezujočih stališč o delovanju delegatskega sistema,o pripevku druž-
benopolitičnih organizacij na tem področju.
Delegati zborov občinske skupščine bodo o oceni delegatskih raz
merij razpravljali v prihodnjem mesecu, smo zapisali. Bodo spet spre
jemali nove in nove sklepe, programe, stališča, obvezujoče za vse, zz
množico delegatov ne pa za vsakega posamezneg delegata, saj običajne
vsi delegati ali pa večina teh išče varstvo v anonimnosti množice — al
bodo preverili, koliko in kako uresničujemo vsi skupaj delegatska raz
merja in poklicali na odgovornost vsakega posameznika, ki se svojin
pravicam in dolžnostim odreka na račun lagodnega življenja in nean
gažiranja pri oblikovanju in uresničevanju naše skupne poti v prihod
nost?	N. D
VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Nedavna svečanost v okviru
praznovanja dneva varnosti in
družbene samozaščite za območje
občine Slovenska Bistrica, ki je
nakazala poti nadaljnjega razvoja
in doseženih rezultatov na tem
področju, je bila v osnovni šoli na
Pragerskem. Že tradicionalno pa
je to svečanost organizirala skup-
ščina občine Slovenska Bistrica.
Svečanosti so se skupno s člani
varnostne službe bistriške občine
udeležili tudi najvidnejši družbe-
nopolitični delavci in predstavniki
iz delovnih sredin. Ob tem so širše
ocenili, da je bilo prav v zadnjem
obdobju veliko storjenega na
področju keppitve in razvoja dru-
žbene samozaščite. Med naj-
pomembnejše dosežke pa uvrščajo
ustanovitev komitejev za SLO in
DS v vseh sredinah kjer organizi-
rano oblike dejavnosti na področju
varnosti in družben^ samozaščite.
Pomembno je tudi spoznanje, to
prav sedaj zelo močno prehaja v
praktično življenje, da postaja
skrb za razvoj družbene samoza-
ščite stvar vsakega posameznega
občana in ne samo ozkega kroga
poklicnih ljudi. Prav na področju
povezovanja dela miličnikov in
občanov je bilo zabeleženo že veli-
ko pomembnih uspehov.
Ob tej priložnosti so tudi oceni-
li, da je politična in varnostna si-
tuacija v občini Slovenske Bistrica
ugodna in stabilna. Ugodne pa so
tudi samoupravne in družbenoeko-
nomske aktivnosti. Ob tem se kali
spoznanje, da je mogoče trdnost,
tako v zagotavljanju varnosti
občanov in družbenega premože-
nja kot tudi naše socialistične
samoupravne ureditve, dosegati
samo s tesnim medsebojnim pove-
zovanjem organov javne varnosti,
pripadnikov JLA in občanov na
svojih delovnih mestih in krajih
kjer živijo.
Na svečani seji so za dosežene
uspehe na področju varnosti in
družbene samozaščite najza-
služnejšim podelili tudi odličja in
priznanja. Značko z zlatim vencem
za več kot 10 letno aktivno delova-
nje na področju varnosti in
družbene samozaščite so prejeli:
Lmil Fratnik, Anton Potočnik,
Maks Peklar, Jože Ratej, Stanko
Soršak, Avgust Vernik, Vili Germ,
Ivan Ferk in Franc Podvršnik.
Značko s srebrnim vencem za
aktivno delo nad pet let so prejeli
Marjan Furman, Mihael Vihtelič,
Ljubica Kolar in Zvonka Jedlo-
čnik. Značko z bronastim vencem
za delovno aktivnosti v obdobju
nad tri leta pa so prejeli Miroslav
Frangež, Anka Cvahte, Silva
Dežman, Alojz Furman, Viktor
Horvat, Blanka Jezernik, Jernej
Kokalj, Erih Kolar, Vida Lipoglav
in Mihael Spindler.
Plaketo vzornega voznika so
prejeli Ivan Grubelnik, Anton Jug,
Jože Kovačič, Stanko Korošec,
Stanko Mec, Ivan Mastinšek,
Daniel Stiplošek, Ivan Stoporko in
Franc Klenovšek. Vsi, ki so prejeli
to plaketo so že vrsto let poklicno
za volanom in niso imeli prome-
tnih prekrškov.
V kulturnem programu nedavne
slovesnosti na Pragerskem so se
predstavili učenci osnovne šole
Pragersko, ki so goste prisrčno
sprejeli v svojo sredino. Slavlje-
ncem pa so s cvetjem zaželeli še
nadaljnjih uspehov pri delu.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Trenutek iz svečanosti na Pragerskem
pragersko
Potrebno bo graditi več In cenejše
Vzgoja in varstvo predšolskih otrok je tista
družbena funkcija ki ustvarja pogoje za obliko-
vanje svobodne in vsestransko razvite socialis-
tične osebnosti, zato je tudi bistvenega pomena
ustvarjanje enakih pogojev za razvoj vseh
otrok. Ob tem je ob koncu tega srednjeročnega
obdobja potrebno kritično spregovoriti o tistem
kar smo dosegli in z združenimi močmi in
sredstvi realizirali ter z veliko odgovornosti in
posluha o tistem kar nas v naslednjem sred-
njeročnem obdobju še čaka, da se bomo vsaj
delno približali ciljem in nalogam, ki jih mora-
mo uresničiti. Republiškega povprečja zajetja
otrok v jaslih in vrtcih v ptujski občini sicer še
ne bomo dosegli, pa vendar tudi na tem
področju pričakujemo korak naprej.
V planskih dokumentih skupnosti otroškega
varstva občine Ptuj je bila v minulih petih letih
dana prioriteta širjenju vzgojnovarstvene mreže
ter razvijanju družbenega varstva in vzgoje
predšolskih otrok. S temeljnim programom
vzgoje za predšolske otroke pa smo uveljavljali
interese združenega dela s tem, da smo zagotav-
ljali enake pogoje za vzgojo in varstvo, ko so
njihovi starši na delu. Starši pa pričakujejo tudi
vedno večjo družbeno organiziranost ob razre-
ševanju potreb po varstvu otrok v času njihove
dopoldanske odsotnosti saj predstavljajo ženske
že 42,37 odstotka vseh delavcev v občini Ptuj v
preteklem letu.
Naj ponovimo še podatek, da je bilo ob koncu
preteklega leta vključenih v varstvo !4,9 odstot-
ka vseh predšolskih otrok ali 17 odstotkov
otrok v starosti od 8 mesecev do 7 let. Podatek
za SRS je 33 odstotkov. Skupnost že nekaj let
ugotavlja, da je z varstvom otrok še vedno
veliko težav, v zadnjih treh letih pa predvsem v
jaslih, ko ostaja tudi 150 vlog nerešenih. V
WO in družinskem varstvu smo zagotovili
mesto 207 otrokom v starosti od osmih mesecev
do treh let, kar predstavlja 6,3 odstotka vseh
otrok v občini, v SRS 15,4 odstotka. V primer-
javi s preteklim obdobjem pa lahko ugotovimo,
da se je zajetje vseh predšolskih otrok povečalo
za 3,7 odstotka, s predvideno gradnjo vrtcev v
letošnjem letu — Rogoznica, Ptuj in Kidričevo,
pa bomo lahko predvidoma zajeli že 17,5
odstotka vseh predšolskih otrok s čimer pa ne
bomo dosegli planiranih 19 odstotkov.
Kljub precejšnjemu povečanju vzgojnovar-
stvenih zmogljivosti v minulem obdobju pa
gradnja novih kapacitet zaostaja, ker z vsako
novo usposobitvijo vrtca potrebujemo tudi
dodatna sredstva za redno dejavnost. Upošte-
vajoč že prekoračene globalne okvire sredstev
za skupno porabo pa seveda ni mogoče slediti
potrebam. Tako načrtovane gradnje vrtcev v
letih 1979—80 prehajajo v naslednje sred-
njeročno obdobje.
Od razvoja družbene skrbi za predšolskega
otroka, ki jo delavci in občani uresničujemo
združeni na področju otroškega varstva, je
odvisna tudi neposredna in posredna produk-
tivnost delovnih ljudi in s tem porast narodnega
blagostanja. Iz tega izhaja, da bomo morali v
nadaljnem procesu sporazumevanja zasledovati
cilj, da zagotovimo enako družbeno skrb za
otroka od rojstva do vstopa v šolo, čimprej za
vse otroke. V prihodnjem srednjeročnem
obdobju mora dobiti vzgojna funkcija pred-
nostno mesto, ker pomanjkljivosti, ki nastajajo
v razvoju otroka v predšolskem obdobju ni
mogoče popolnoma odpraviti v nadaljnjem
življenju. Vpis v osnovno šolo pa bomo lahko
starostno premaknili navzdol le, če bodo vsi
otroci deležni predšolske vzgoje.
Zato bo potrebno vključiti vse otroke, ki niso
varovanci WO v cicibanovo in malo šolo, do
leta 1985 pa zagotoviti vsaj 430 novih mest v
jaslih in vrtcih s čimer bi lahko vključili že proti
koncu tega obdobja skupno 1985 otrok in s tem
povečali osnovno vzgojnovarstveno dejavnost
za 32 odstotkov, celotno zajetje pa bi bilo 24
odstotkov predšolske populacije, 'oziroma
okrog 27,5 odstotka otrok v starosti od osmih
mesecev do sedmih let. S tem pa ne bomo
dosegli republiškega povprečja, ki je že sedaj
33 odstotkov in predvideno širitvijo novih
stanovanjskih naselij še vedno ne bomo mogli
pokriti vseh potreb v občini. Zasledovati bomo
morali cilj čim cenejših izvedb, adaptirati
primerne zgradbe v krajevnih skupnostih ter
možnosti za organiziranje takega varstva tudi v
okviru delovnih organizacij.
mš
PRIPRAVE NA PROBLEMSKO KONFERENCO 0 ALKOHOLIZMU
LE POSAMIČNO UKREPANJE
V ptujskih delovnih organiza-
cijah bi se v tem obdobju že mo-
rali intenzivno pripravljati na pro-
blemsko konferenco o alkoholi-
zmu, ki bo v začetku prihodnjega
meseca. Žal pa že sedaj ugotav-
ljamo, da le-te ne bodo celovite,
ker v nobeni delovni organizaciji
ni načrtnega in stalnega spremlja-
nja problematike alkoholizma.
Podobno so ugotovili tudi v
AGIS-u, kjer se s tretjo boleznijo
srečujejo le v določenih primerih,
ko pride alkoholik v konflikt z
delovnim okoljem in seveda tudi v
družinskem krogu. Pa še tega lah-
ko kaznujemo le v okviru dis-
ciplinskega prekrška ali pa, da se
mu zagrozi z odpustom iz delovne
organizacije. Sele ta „grožnja" je
običajno učinkovita, saj se potem
večina odloči za zdravljenje te
zasvojenosti, ki je še vedno pro-
stovoljno.
Kot poudarja Jasna Toplak,
socialna delavka v AGIS-u se je
glede na sedanje „spoznanje" o
posledicah alkoholizma, ki ga ima
leta v delovnem, družinskem in
širšem družbenem okolju, težko
lotevati vseh problemov, ki ga
spremljajo. Predvsem pa je one-
mogočena načrtnost. Morda bi
morali tudi v zdravniško kartoteko
posameznikov, vpisovati ugotovi-
tve, ki so znane kot posledice al-
koholizma. V preteklem letu so v
ACìlSu opravili blizu 300 siste-
matičnih pregledov delavcev iz
neposredne proizvodnje in pri tem
ugotovili, da ima 24 delavcev traj-
ne okvare zaradi prekomernega
uživanja alkohola.
Splet problemov, s katerimi se
srečuje alkoholik je velik, zato bi
ga bilo temu primerno tudi re-
ševati, seveda pa v okviru načrtne
družbene akcije, v katero bi se
vključevali vsi zainteresirani de-
javnike. Socialni delavci so pri
razreševanju te problematike v
posameznih delovnih organizacijah
prepuščeni sami sebi in lastni
samoiniciativi, ki pa pogosto
naleti na odpor. Zal je še vedno
premalo posluha za ta problem
med vodilnimi delavci in drugimi,
ki radi zamižijo pred alkoholom in
porečejo, da tega problema pri
njih ni. Z načrtnim usposablja-
njem predvsem pa s spoznavanji o
posledicah zasvojenosti z alko-
holom bo potrebno pričeti pri
vodilnih strukturah. Teh izobra-
ževalnih posvetov bi se poleg
vodilnih delavcev morali udeležiti
tudi predstavniki samoupravnih
organov, člani komisij za delovna
razmerja, družbeno-političnih or-
ganizacij in drugi.
V sami delovni organizaciji
AGIS imajo poleg zabeležbe v
samoupravnih aktih, kjer je vinje-
nost opredeljena kot hujša kršitev
delovne discipline, še vpeljano pre-
poved prodaje alkoholnih pijač v
obratu družbene prehrane.
Nasplošno pa se ugotavlja, da bi
morali biti pri izvajanju disciplin-
skih prekrškov bolj dosledni ne
glede na to, za katerega delavca
gre. Iz prakse vemo, da smo bolj
dosledni pri delavcu iz neposredne
proizvodnje, kot pri ostalih. Tudi
iz enodnevnih in dvodnevnih izo-
stankov bi bilo mogoče razbrati,
koga muči alkoholni maček, žal pa
je to v mnogih primerih nemogoče.
Kljub temu, da so podatki, ki so
jih uspeli zbrati v AGIS-u in tudi
drugje skromni, so pa vendar
vzpodbuda, kje in kako v bodoče
delovati na tem področju. Ne sme
nas biti sram in odkrito priznati,
da je alkohol pogost gost v naših
sredinah; potrebno je najti le učin-
kovito mero za njegovo odpravo.
Problemska konferenca o
alkoholizmu pa bi naj dala dolo-
čene osnove za bodoče boljše in
organizirano delovanje na tem
področju.
MG
Seminar za vodje delegacij
V okviru rednega programa izobraževanja sin-
dikalnega članstva bo občinski svet ZSS Ptuj skupaj
s predsedstvom skupščine občine Ptuj organiziral
jutri. 30. maja celodnevni seminar za vodje delega-
cij. ki delegirajo delegate v zbor združenega dela SO
Ptuj. Gre za prvi takšen seminar, na katerem bodo
vodje delegacij poslušali več tem. med njimi o od-
ločanju v združenem delu. metodah in načinih dela
ter delovanja delegacij, vlogi družbeno-političnih
organizacij v delegatskem odločanju in odločanju
delegatov v zboru združenega dela skupščine obči-
ne.
Izobraževanje delegatov so v občinskem svetu
ZSS načrtovali tudi v okviru bodočega kluba sa-
mouprav Ijalcev. ki hi po vseh podvzetih aktivnostih,
ki so jih v zadnjem času vodili sindikalni delavci.
moral v predvideni obliki zaživeti v tekočem letu.
Krivdo za to nosijo v nekaterih večjih ptujskih OZD.
kjer so sicer že sprejeli sklepe o ustanovitvi kluba
samouprav Ijalcev. vendar le-ti še niso našli poti na
občinski svet ZSS Ptuj. Nasplošno'bi takšno ra-
V nanje označili kot neodgovorno do sebe in drugih,
čeprav podpisniki sporazuma nimajo drugih obvez,
kot da imenujejo delegate za organe skupščine: vse
ostalo od materialnih do vsebinskih nalog pa pre-
vzema občinski svet ZSS Ptuj.
Po drugi strani je tako rav nanje nerazumljivo, če
pogledamo ugotovitve, ki so bile podane ob analizi
delovanja delegatskih odnosov v združenem delu.
k|er je bila največkrat ponovljena zahteva po
usposabljanju in izobraževanju delegatov.
MG
SLOVESNOST 0B KRAJEVNEM
PRAZNIKU
Ob koncu meseca maja praznujejo v krajevni
skupnosti Vitomarci v Slovenskih goricah svoj
krajevni praznik v spomin na ustanovitev prvega
krajevnega odbora OF slovenskega naroda. Tako so
minulo nedeljo pripravili slovesnost na kateri so se
spomnili prehojene poti in nalog, ki jih morajo
krajani uresničiti v naslednjih letih, da bo tudi na tem
območju ptujske občine postalo življenje lepše in
prijetnejše, s tem pa vabljivejše za mlade ljudi, ki so
prepogosto zapuščali svoj rojstni kraj.
Slavnostni govornik je bil Alojz Cuček —
predstavnik OK SZDL v Ptuju, v bogatem kulturnem
programu, ki je bil v znamenju dneva mladosti, 30-
ks vitomarci
letnice samoupravljanja, 35 let svobode in 70-letnice
rojstva Edvarda Kardelja so sodelovali pevski zbor
domačega prosvetnega društva, otroški pevski zbor in
podružnične osnovne šole ter recitatorji. S slovesno-
sti, ki je bila pred novo osnovno šolo je posebna
dcicgacija ponesla tudi šopke svežega cvetja pred
spominski obeležji padlim talcem in na mesto kjer je
bil pred 38. leti ustanovljen prvi krajevni odbor OF.
mš
XEDNIK -29. maj 1980
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Pisma bodo zamenjali osebni stiki
slovenska bistrica
prebivalci občine Slovenska Bi-
strica, prav tako pa tudi skupščina
0bčine in družbeno politične orga-
nizacije so te dni že v težkem priča-
kovanju 5. junija, dneva ko se
^do po štirih letih na slovenskih
tleh zopet srečali s svojimi prijatelji
jZ pobratenih občin SR Srbije, še
-osebno občine Svetozarevo in
fjčevac.
Letos bo prispelo z vlakom brat-
stva in enotnosti v občino Sloven-
ko Bistrico blizu 40 gostiteljev
pregnancev z območja občine SIo-
venska Bistrica in tudi predstav-
nikov družbenopolitičnega in
gospodarskega življenja občin
Svetozarevo in Čičevac. Gostje iz
SR Srbije bodo pri svojih gostite-
ljih v raznih krajih občine Sloven-
ska Bistrica od 5. do 8. junija. Ker
je to kratek čas, da bi se lahko širše
spoznali z doseženimi delovnimi
rezultati širšega območja občine,
saj bodo najpomembnejši čas
preživeli pri svojih znancih in prija-
teljih, so pri OK SZDL, v sodelo-
vanju z drugimi organizacijami v
občini, gostom pripravili skupen
program bivanja v tej sredini.
Tako jih bodo, kot že vrsto let
doslej pričakali gostitelji in tudi šte-
vilni drugi prebivalci bistriške
občine, na železniški postaji na
Pragerskem. Zvečer tega dne jim
bodo v viteški dvorani gradu v Slo-
venski Bistrici pripravili bogat
kulturni program in jih ob tej
priložnosti seznanili tudi z razvo-
jem občine. Naslednji dan bodo
preživeli z gostitelji. Sedmega
junija pa se bodo zopet zbrali v Slo-
venski Bistrici in skupno z gostitelji
obiskali Osankarico, Tri žeblje,
Cm o jezero in bolnišnico Jesen pri
Smartnem na Pohorju. Popoldne
tega dne pa se bodo seznanili še z
eno od delovnih organizacij.
Letošnje srečanje je za širjenje
bratstva in enotnosti med sloven-
skimi in občinami v SR Srbiji še
posebnega pomena, saj načrtujejo
podpisati novo listino pobratenja
in to med občinama Slov. Bistrica
in Čičevac. Pobudniki tega pobra-
tenja so bili prebivalci KS Poljčane
od koder je bilo v času NOB
izseljeno na območje občine Čiče-
vac okoli 40 ljudi. Za pobratenje
sta se obe občini izrekli že v
lanskem letu. Sedaj pa je že tudi
znano, da bo svečani podpis listine
8. junija v osnovni šoli Poljčane.
Ob tej priložnosti bodo proslavili
tudi 70. obletnico rojstva Edvarda
Kardelja. Po njem bodo šolo v
Poljčanah tudi poimenovali.
Pripravili bodo bogat kulturni pro-
gram, v njem bodo sodelovali tudi
gostje iz občine Čičevac. Dogovo-
rili so se že tudi, da bodo podobno
srečanje pripravili 13. oktobra v
občini Čičevac, kjer delovni ljudje
na ta dan praznujejo praznik osvo-
boditve.
Letošnje tradicionalno srečanje
prebivalcev pobratenih občin
Svetozarevo in Slovenska Bistrica,
kateremu se bo tokrat pridružila
tudi občina Čičevac, se je izgraje-
valo že v času NOB, saj še danes
obstajajo živi dokazi graditeljev
temeljev bratstva in prijateljstva-
jugoslovanskih narodov, med njimi
je bilo tudi veliko prebivalcev prav
teh sodelujočih občin. Že v začetku
vojne vihre je okupator z območja
občine Slovenska Bistrica izselil
mnoge zavedne domačine v razne
kraje v SR Srbiji, Hrvatski in BiH.
Skupno je bilo izseljeno okoli 450
ljudi, od tega blizu 50 na območje
občine Čičevac. Med njimi največ z
območja današnje KS Poljčane.
Veliko število bistriških izseljencev
pa je našlo svoj drugi dom pri
občanih občine Svetozarevo.
Ne samo te vezi, utrjujejo se tudi
nove med mladimi generacijami,
kar zagotavlja, da je bratstvo in
prijateljstvo jugoslovanskih naro-
dov, skovano v vročih dneh NOB,
stopilo na trdne temelje, ki jih tudi
prihodnost nikoli ne bo omajala.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Prebivalci občine Slovenska Bistrica so na železniški postaji Pragersko
pred štirimi leti pričakali svoje prijatelje iz občine Svetozarevo. Tako bo
tudi 5. junija letos.
SPOMINI NA NEKDANJE IZSELJENIŠKE DNI V SRBIJI
POVEZANOST ZA
VEKOMAJ
Med tistimi, ki so se leta 1941
znašli v transportu za Srbijo, je bi-
la tudi Liza Prelog iz Sobetincev
št. 15. Ko smo jo pred dnevi
obiskali nam je takole opisale tiste
dogodke, ki so se vsakemu izgna-
ncu globoko zarezali v spomin in
ne bodo nikdar izbrisani:
„Ne vem natanko ali je bil prvi
ali drugi julij 1941. Prišli so po nas
že ob tretji uri zjutraj. Oče in bra-
ta sta bila med tem časom že pet
tednov zaprta na Borlu; mati,
mlajša sestra in mlajša brata in jaz
pa smo bili doma. Nemci so nam
ob prihodu zabičali, da moramo
biti v eni uri pripravljeni za odhod.
No, ta ura se je krepko zavlekla,
saj smo odšli od doma šele okrog
osme ure. Zapeljali so nas v Mari-
bor, v meljske kasarne — zbirno
taborišče; še pred tem pa smo bili
na Ptuju, na Lenartovem dvorišču.
Kmalu zatem so pripeljali tudi
brate in očeta z Borla, v Mariboru
smo prespali, zatem pa smo odšli s
transportom v Srbijo"
Kako pa je potekal ta transport,
česa se spominjate?
„Spominjam se, da smo se pe-
ljali v živinskih vagonih, vseskozi
pa smo bili v strahu kaj bo z nami.
Pokojna mati je stalno govorila in
se žalostila, ko je videla veliko vo-
de, zapuščene njive ter pri tem po-
navljala, kaj bo z nami, ko imamo
toliko otrok, kako se bomo preži-
vljali?
Prispeli smo v Gružo, kjer so
nas izkrcali, še prej pa so nas spre-
jemali na številnih postajah, kjer
smo dobili malo hrane, ki jo je
Pripravil Rdeči križ. V Srbijo smo
se vozili skoraj teden dni".
Ste potem ostali v Gruži?
„Ja, tam so nas pričakali tam-
kajšnji prebivalci in nam zagotovi-
}', da bodo delili z nami vse, kar
"najo. To se je tudi v resnici zgo-
dilo. Veliko kmetov je čakalo z
vozovi, s katerimi so posamezne
družine vozili na domove. Nas je
bilo precej, zato smo tam prenoči-
li. po nas so prišli drugi dan iz
Nabojnice, kjer smo potem ostali
štiri leta."
Kako ste si potem v Zabojnici
0rganizirali življenje, kako so vas
sPrejeli tamkajšnji prebivalci?
>,Ob prihodu v Zabojnico smo
* najprej zbrali v šolskem poslo-
Pju, tam so nam postregli z gola-
f^n, mlekom, kakaom in drugo
«rano. Poleg tega pa so prebivalci
za nas nabrali veliko jajc, mleka,
kajmaka, krompirja, moke; neka-
teri so prispevali tudi denar, s ka-
terim smo kupili kuhinjsko posodo
in vse ostalo, kar smo potrebovali
v novem gospodinjstvu. Naselili
smo se v hiši pokojnega popa, ki je
bila takrat prazna. V tej vasi nas je
bilo 23 slovenskih izseljencev, od
teh se jih je nekaj zaposlilo v bli-
žnji mestih, mi pa smo ostali na
vasi, ker smo bili prepričani, da
nam bo na podeželju lažje. Poma-
gali smo kmetom delati, dobili
smo nekaj zemlje, da smo lahko
pridelovali to, kar smo želeli. V
glavnem lahko rečem, da smo se
lahko preživljali.
Najmlajša sestra je bila ob pri-
hodu v Srbijo stara šest let in je
skoraj ves čas preživela pri sinu
ene učiteljice, tam je dobila vso
hrano. Dva mlajša brata sta bila
pastirja pri kmetih, dva starejša
brata in jaz, pa oče, smo hodili
pomagat kmetom, ko so nas ti ra-
bili. Mati nam je gospodinjila do-
ma, ker ni poznala jezika in je bolj
težko navezovala stike. Mi mlajši
smo se hitro prilagodili in ni bilo
problemov; bilo je kar prijetno."
Ste v tistih časih kdaj pomislili,
da se še kdaj vrnete?
„O tem, da se ne bi vrnili, ni-
smo nikoli dvomili. Samo vedno
smo bili prepričani, da se bomo
vrnili veliko prej, kot smo se v
resnici. Med tem časom pa smo se
zlili s srbskim prebivalstvom; imeli
smo dramsko skupino, hodili smo
na njihova prela in mcbe; skratka
bili smo njihovi."
Kaj so to preli in mobe?
„Prelo je obred pri predenju,
pletenju, ko fantje in dekleta poje-
jo, plešejo kolo; moba pa je brez-
plačno delo, na primer pri žetvi,
včasih se nas je ob takih priložno-
sti zbralo tudi do 80. Za popestri-
tev dela je igral muzikant, tudi pe-
klo se je na žaru."
Ste med tem časom, ko ste bili
izseljeni, občutili sovražnikov te-
ror?
„V letu 1941 smo bili v glavnem
opazovalci; tisti čas so prišli parti-
zani v vas, nismo še imeli posebnih
stikov. V tem letu so nekaj vašča-
nov tudi postrelili pri šoli, med te-
mi je bilo nekaj partizanov. Takrat
so*hoteli ustreliti tudi mojega oče-
ta; tik pred streljanjem jih je oče v
nemškim jeziku vpra^il, zakaj jih
streljajo. To ga je tudi rešilo, kot
tudi nekaj drugih vaščanov, ki so
bili zaprti na bližnjem bregu."
V času, ko ste bili'izseljeni, so v
Srbiji ustanavljali tudi partizanske
slovenske enote. Je bila v bližini,
kjer ste živeli tudi kakšna sloven-
ska enota."
„Ne, mislim, da jih ni bilo v na-
ši bližini."
Leta 1945 ste se potem vrnili do-
mov, kako ste se vračali?
„Leta 1944 so prišli partizani,
takrat se jim je priključil starejši
brat, mi smo pa čakali do osvobo-
ditve; nismo se mogli še vrniti, saj
je bila Slovenija še okupirana.
Slovo od srbskih bratov je bilo
zelo žalostno. Ob slovesu se je
zbrala vsa vas, vse je jokalo, ko
smo odhajali; tudi mi.
Te vezi, ki ste jih navezali med
vojno, ste potem po vojni utrjeva-
li. Ste se s temi ljudmi po vojni že
srečali?
„Ja, bili smo že v SR Srbiji; na-
ša družina je bila že večkrat tam,
pa tudi oni so nas že obiskali. Le-
tos jih znova pričakujemo."
Ste bili že vi z vlakom bratstva
in prijateljstva v Srbiji?
„Dvakrat smo bili v Zabojnici,
kjer smo živeli, enkrat pa smo vili
v Trsteniku, pa še takrat smo obis-
kali našo Zabojnico."
Vlak bratstva in prijateljstva je
nekaj enkratnega, sama bi želela,
da bi bil daljši, večji, želela bi, da
bi imela pri sebi vso Zabojnico, ne
pa samo štiri, kot jih lahko pride k
nam. Vem, da je to združeno z
velikimi stroški, ampak moja naj-
večja želja je vse videti tukaj, med
nami."
Letos 5. junija ponovno pripelje
vlak bratstva in prijateljstva v SR
Slovenijo, med udeleženci vlaka
bodo tudi gostje iz Zabojnice, ki
jih bosta sprejeli sestri Liza Prelog
in Marija Vajda ter jim med biva-
njem v ptujski občini skušali, kar
največ povrniti, seveda vsega ne bo
mogoče, kajti tisto, kar so jim tak-
rat nudili, se ne da povrniti v
celoti; vse, kar jim lahko dasta je:
srčnost in ljubezen, ki jima je ne
manjka.
MG
Liza Prelog iz Sobetincev
Foto: OM
Od izgube do zelo
uspešnega
poslovanja
Javnosti je znano, daje bil gospodarski položaj tozd Lesna indu-
strija Ptuj zelo težak, saj so v preteklih obdobjih beležili precejšnje
izgube. V zadnjem četrtletju lanskega leta pa so začeli z načrtnim
odpravljanjem vzrokov. Velike težave so bile predvsem pri dobavi
zadostnih količin hlodovine, ki je predmet predelave v omenjeni tozd. Se
septembra leta 1979solahkodelali le nekaj delovnih dni. Takoj so začeli
z odkupi lesa tako na ožjem in širšem območju Slovenije pa tudi v
sesednjih republikah, največ v SR Hrvatski in Bosni. Že meseca oktobra
so bile njihove proizvodne zmogljivosti dokaj drobro izkoriščene. Pro-
blem pa so še vedno predstavljali delavci iz ukinjene tovarne furnirnih
sodov, za katere ni bilo polne zaposlitve, ter jim je bilo potrebno
poiskati ustrezno delo drugje. Zadeve so se lotili, načrtno in mnogim
poiskali ustrezno delo, nekateri pa so to storili sami.
V novembru so tako že delali v normalnih pogojih z ustreznim
številom delovnih ljudi, zahvaljujoč zadostnim količinam hlodovina pa
so tudi proizvodnjo dvignili na normalno raven. Ljudje so začeli delati z
novim elanom, delovna disciplina seje povečala in kazati so se začeli tudi
ugodni poslovni rezultati. Poh valno je tudi to, da so takoj začeli z prodajo
žaganega lesa, večino proizvedenih količin so uspeli prodati na tuje
tržišče. Ker tozd ni imela skoraj nobenih lastnih sredstev so morali
ustvarjena sredstva obračati zelo hitro, sprijazniti pa so se morali tudi z
veliko zadolženostjo in v sanacijskem programu predvideti rešitev tega
problema.
Rezultati sprejetih ukrepov so se pozitivno odrazili že ob zaključ-
nem računu in po dolgih letih je tozd Lesna industrija Ptuj zabeležila
pozitivno poslovanje. Ustvarili so celo nekaj starih milijonov čistega
dohodka, ki so ga razporedili v sklade.
Razveseljivo je, da zelo ugodne rezultate beležijo tudi v novem
eosDodarskem letu. kljub znatno večjim zadolžitvam. Letni načrt na-
mreč predvideva, da bodo razžagali 13 tisoč kubičnih metrov hlodovine
in jo nato nadalje predelali do proizvodnje elementov, kar zahteva več
vloženega dela v proizvod — celo za 30 odstotkov — po drugi strani pa
pomeni to seveda več prihodka ob prodaji na domačem in tujem tržišču.
Sicer je večina njihove proizvodnje namenjene za izvoz, saj načrtujejo
prodati na tujih tržiščih kar 85 odstotkov proizvodnje. Tako ustvarjena
devizna sredstva bodo uporabili za nakup novih proizvajalnih sredstev,
eventualne viške pa bodo brez dvoma koristno uporabili znotraj de-
lovne organizacije Maries, h kateri se nameravajo v kratkem priključiti.
Pri tem je potrebno omeniti, da je ptujska tozd Lesna industrija
trenutno še priključena delovni organizaciji LIK Savinja v SOZD
Slovenijales, pripravljajo pa se na priključitev delovni organizaciji
Maries Maribor ter SOZD Uniles. Ta sprememba je nujna zaradi
povezovanja v regiji, in upajo, da se bo v okviru nove delovne organi-
zacije Maries, razvoj ptujske tozd nadaljeval, da bodo prerasli v moderno
žago s sodobno predelavo oziroma predpripravo elementov za do-
končno dodelavo v tovarnah pohištva. Upajo, da bodo v bodoče dosegali
le še pozitivne poslovne rezultate in da bo tekel njihov razvoj skladno z
razvojem podravske regije. Namen povezovanja paje tudi koncentracija
lesne industrije v delovni organizaciji Maries, na drugi strani pa si prek
Gozdnega gospodarstva Maribor, ki bo. strnilo vse gozdove na tem
območju, zagotavljati stalen vir surovin.
O tem smo se pogovarjali z direktorjem Edvardom Zorkom. da pa
bila naša predstava o sedanji situaciji v tozd Lesna industrija Ptuj še
popolnejša, smo za mnenje zaprosili Viličarista Janeza Bezjaka, sicer
namestnika predsednika delavskega sveta. Dejal je, da je tudi med
samimi delavci čutiti olajšanje in mnogo večjo voljo do dela. Nedvomno
na to vpliva boljša organizacija dela in sami delovni pogoji in ne
nazadnje tudi ustrezno nagrajevanje, pa skrb za družbeno prehrano in
tako dalje. »In če bo šlo vse naprej po začrtani poti, se nam ni bau za naSo
prihodnost«, je zaključil Janez Bezjak.
Direktor Edvard Zorko, dipl. ing. Janez Bezjak
lesarstva
Ob pričakovanju vlaka prijateljstva
Le še nekaj dni nas loči od
trenutka, ko bo iz bratske republi-
ke Srbije pripeljal v Slovenijo
poseben vlak v katerem bo blizu
tisoč popotnikov prve, druge pa
tudi tretje generacije gostiteljev, ki
so tistega leta 1941 z odprtimi
rokami, s srcem ponudili svoje
domove, ognjišča pa tudi svojo
žlico pregnancem iz Slovenije.
Tega Slovenci prav gotovo ne
bodo nikoli pozabili. Nasprotno!
To prijateljstvo bomo negovali iz
roda v rod. To je bila tudi Titova
oporoka. Velika je zasluga srbskih
očetov, mater, da so mnogi
pregnani Slovenci s svojimi
družinami preživeli vso krutost
vojne in brezsrčnost sovražnika.
Skupaj z bratskim srbskim naro-
dom pa so se potem mnogi od
pregnancev tudi skupaj bojevali.
Znana je Slovenska četa, ki jo je
pokojni Edvard Kardelj formiral v
današnjem Titovem Užicu že 1941,
ko so bile Užice svobodne 69 dni.
Po končani vojni pa so se
preživeli pregnanci vrnili nazaj na
svoje vec ali manj izropane in uni-
čene domove. Vse je bilo treba
začeti znova. Pri vsem tem pa tudi
niso pozabili na svoje gostitelje,
rešitelje. Prva vez med njimi so
bila pisma, sledila so medsebojna
srečanja vse dotlej, da se ni
„rodil" VLAK BRATSTVA IN
PRIJATELJSTVA, ki izmenično
vsaki dve leti popelje slovenske
pregnance v Srbijo in srbske
gostitelje k nam v Slovenijo.
Ta srečanja, snidenja so vedno
prisrčna. Od sreče se orosi oko,
beseda onemi, govorijo čustva.
Skupaj potem kot že nič koliko-
krat doslej obujajo spomine na dni
skupnega življenja in mladi, ki
tega niso doživeli, radi prisluhne-
jo. Obujajo spomine na delo in
življenje v svobodni Titovi
Jugoslaviji in še bi lahko naštevali.
Naposled pride tudi trenutek, ko
se je treba posloviti. Ločitev od
prijateljev, znancev pa je vedno
težka, ludi tedaj se utrne solza —
solza težkega slovesa.
Tedaj si vsi obljubljajo: Se se
bodo videli, kmalu na svidenje.
Tako bo tudi letps v začetku juni-
ja, ko bo k nam prispel vlak z
gostitelji iz Srbije, ko roke stoterih
prijateljev trepetajo v neučakanem
pričakovanju. Ali ni to, lahko bi
dejali že kar edinstven primer v
svetu, kako je treba negovati
prijateljske vezi iz vojnih dni?
Tudi po tem se mi Titovi
Jugoslovani razlikujemo od drugih
narodov, kar nam je lahko samo v
čast in ponos.
Besedilo in posnetek: Franjo Hov-
n i k
Tako je bilo pred dobrim letom in pol v Kraljevu, ko smo se po treh dneh
nepozabnih doživetij Slovenci poslavljali od gostiteljev.
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
29. maj 1980- XEDNIK
Pred referendumom
v KS Markovci
Skupščina krajevne skupnosti Markovci je sprejela odločitev, da se
krajevni samoprispevek podaljša za naslednje petletno obdobje. Sprejet
je bil tudi osnutek finančnega načrta z glavnimi postavkami za naslednji
srednjeročni plan razvoja te krajevne skupnosti. Takšno odločitev
skupščine so narekovale potrebe nadaljnjega razvoja in potrebe kraja-
nov. ki so s skupnim delom in združevanjem sredstev že veliko naredili
za hitrejši napredek krajev in vasi.
Komisija za pripravo planov je pripravila kratko in pregledno
informacijo o zbranih in porabljenih sredstvih sedanjega referendum-
skega obdobja; ki se izteka. Informacijo so prejela vsa gospodinjstva, o
tem in prihodnjih usmeritvah paje tekla beseda tako v vaški samoupravi
kot tudi zborih krajanov.
V minulem štiriletnem obdobju so v krajevni skupnosti Markovci
zbrali skoraj 14 milijonov dinarjev sredstev, od tega največ s krajevnim
samoprispevkom in odškodnino za krajevne ceste, druga sredstva pa s
pogodbami, prek sporazuma za financiranje programov krajevnih
skupnosti, s cestnino za traktorje, iz proračuna občine, kinom, gramo-
zom. grobnino, odškodnino za ceste, sredstvi lokalne skupnosti za ceste
in prenosom sredstev iz leta 1974.
Zbrana sredstva pa so namenili za asfaltiranje cest Markovci —
Zabovci. Bukovcih, Stonjcih, cesto na pokopališče. Novi vasi, prek
kanala. Prvenci — Strelci. Markovci — Sobetinci. Zabovcih. in Mar-
kovci — Borovci; nadalje za delovanje društev in organizacij, finan-
ciranje opreme za civilno zaščito, urejanje pokopališča, sofinanciranje
gradnje šole, vzdrževanje cest, transformatorsko postajo v Bukovcih,
asfaltne prevleke v Markovcih, Zabovcih, Stonjcih, Sobetincih in Bu-
kovcih. Našteli smo le večja dela. ki so zahtevala tudi večino zbranih
sredstev.
In kaj želijo urediti s prihodnjim krajevnim samoprispevkom?
Sredstva bodo namenili za sofinanciranje gradnje otroškega vrtca,
vzdrževanje cest, ureditev avtobusnih postajališč, financiranje potreb
ljudske obrambe in civilne zaščite, asfaltiranje cest, za asfaltne prevleke,
izdelavo urbanistične dokumentacije, varstvo okolja, financiranje de-
lovanja društev in organizacij, sofinanciranje ureditve telefonskega
omrežja, urejanje in vzdrževanje pokopališča, postavitev petih trans-
formatorskih postaj in ureditev cestne razsvetijave.
Zelja in potreb je torej še veliko. O prihodnjem programu, točneje
o prihodnjem samoprispevku pa se bodo krajani odločali na referen-
dumu, ki bo drugo nedeljo v juniju.	1. kotar
Krajevna skupnost Videm pred praznikom
Praznik krajevne skupnosti Videm je 3. junija, prireditve v poča-
stitev krajevnega praznika, tokrat drugega, pa bodo potekale ves pri-
hodnji teden. S praznovanjem bodo pričeli že v nedeljo, ko bo na
športnem igrišču v Vidmu tekmovanje gasilskih desetin in gasilsko
tehničnih enot šestih gasilskih društev, ki sestavljajo gasilski center
Videm. V naslednjih dneh bodo potekale številne prireditve — športne
in kulturne, pripravljajo pa jih šolska mladina, OO ZSMS ter videmsko
prosvetno društvo. Ob tabornem ognju, ki ga pripravljajo za naslednjo
soboto, bodo sodelovali tudi borci in obudili spomin na čase NOB,
zaključna prireditev pa bo v nedeljo, 8. junija, ko bo svečana seja
organov krajevne skupnosti, podelili pa bodo tudi 5 bronastih znakov
OF.	JB
Večer bratstva in enotnosti v Majšperku
3. PRAZNIK KS MAJŠPERK
krajani krajevne skupnosti Maj-
šperk so svoj tretji krajevni praz-
nik posvetili spominu na tovariša
TITA. Predsednica skupščine kra-
jevne skupnosti Majšperk, Rozina
MARKO VIČ, je na slavnostnem
zboru krajanov in skupščine v svo-
jem govoru med drugim dejala:
..Težko nam ie, vendar smo
ponosni na tovariša TITA, saj
nam je zapustil dediščino, ki je
nima noben drug narod — brat-
st\o in enotnost jugoslovanskih
narodov ter narodnosti v soci-
alistični Jugoslaviji. To je globoko
obvezujoča dediščina, kajti v brat-
stvu in enotnosti, samoupravljanju
in neuvrščenosti je naša
bodočnost. Tudi v krajevni skup-
nosu Majšperk smo trdno odlo-
čeni, da bomo vztrajno in delovno
šli po Titovi poti". \ nadaljevanju
ie orisala razvoj in dosežene uspe-
he krajevne skupnosti, ki so rezul-
tat enotnosti, zavesti in marljivosti
krajanov, ki s svojim delom in
sredstvi zagotavljajo napredek
krajevne skupnosti in zadovolju-
jejo skupne potrebe. Poudarila pa
je, da je vrsto potreb v krajevni
skupnosti, ki jih je mogoče zado-
voljevati s širšo družbeno po-
močjo. kajti upoštevati je potreb-
no. da gre za potrebe delovnih lju-
di in občanov na mani razvitem
območju Haloz. V novem sred-
njeročnem obdobju 1981-1985
računajo na trdnejšo vez z samo-
upravnimi interesnimi skupnostmi.
v katerih bo v prihodnje potrebna
še močnejša angažiranost delega-
tov krajevne skupnosti.
Krajevna konferenca SZDL
Majšperk je ob krajevnem praz-
niku podel i la pet priznanj op
slovenskega naroda, ki so jih pre„
idi: Planinsko društvo Majšperk
Rafko MOHOR KO. Franc PIH'
11 R. Jože ROBAR in Stanko
\ \R/IČ
Sledil je bogat kulturni pro.
gram, katerega celotna vsebina je
izražala bratstvo in enotnost, kj
povezuje narode in narodnosti
samoupravne socialistične Jugo,
slav ije. V prvem delu programa sta
nastopala odločna moški jn
dekliški pevski zbor DPD „Svo-
boda" Majšperk, ki ju vodita La-
dislav PL L KO in Ivo VOLMA-
JER. Večer bratstva in enotnosti
je dosegel svoj višek z odlično
izvedenim programom glasbe, ple-
sov in pesmi, ki so ga izvajali člani
KLD „Naprijed" Hum ob Sotli ц
bratske občine Pregrada. Svoj
program so zaključili s pesmijo
Jugoslavija in kolom ,,Druže Tito
mi ti se kunemo, da sa tvoga puta
ne skrenemo". Skupaj z domačini
so kasneje v dvorani zaplesali
Kozaračko in druga kola naših na-
rodov in revolucionarne preteklo-
sti.
Skratka, bil je to enkraten večer
bratstva in enotnosti, ki ponovno
potrjuje, da nadaljujemo Titovo
pot — pot bratstva in enotnosti.
Gostovanje KUD „Naprijed"
Hum ob Sotli sta v počastitev
praznika krajevne skupnosti Maj-
šperk organizirala občinska sveta
SSH in ZSS Pregrada in Ptuj v
okviru 19. tradicionalnih delavskih
Srečanj bratstva in prijateljstva, v
skladu z programom medrepub-
liške kulturne izmenjave.
FB
Člani KUD »Naprijed« iz Huma ob Sotli so program zaključili s pesmijo
Jugoslavija in kolom »Druže Tito mi ti se kunemo« Foto: Langerholc
Rozina Markovič, predsednica
skupščine KS Foto: Langerholc
KOMISIJA ZA DRUŽBENO NADZORSTVO PRI SO PTUJ
Pričakujejo več pobud od občanov
Pri skupščini občine Ptuj deluje tudi komi-
sija za družbeno nadzorstvo. V petek, 23. maja
je komisija na seji razpravljala o dosedanjem
delu, o metodah dela v bodoče in o problemih, ki
jih bo morala reševati v okviru svojih pristoj-
nosti. V razpravi so člani komisije ugotavljali,
da na tem področju deluje več organov, ki
opravljajo podobno funkcijo, to so: Javno
tožilstvo, SDK, občinski izvršni svet in upravni
organi občinske skupščine. Zaradi tega bi bilo
treba delo uskladiti, da ne bi »prihajalo do
podvojevanja.
Ugotavljajo tudi, da občani ne poznajo
dovolj dela in pristojnosti komisije pri občinski
skupščini, zato se često obračajo na razne
organe, predvsem na javnega pravobranilca
samoupravljanja, manj pa na komisijo, ki je
dolžna spremljati družbeno škodljive pojave,
problematiko v zvezi s tem pa predlagati v
razpravo in sklepanje zborom občinske skupšči-
ne. Zlasti gre za naslednja pomembna vprašanja:
delitev dohodka, delitev c ebnega dohodka,
skladi skupne porabe in podobno.
Komisija je sklenila, da bo delovala kar
najbolj javno, zato bodo o svojem delu sproti
poročali v sredstvih javnega obveščanja, zlasti še
v primerih, ko gre za varstvo družbene imovine.
Da bi bila komisija pri svojem delu kar najbolj
uspešna, se bo povezovala s samoupravno delav-
sko kontrolo, z družbenim pravobranilcem
samoupravljanja in z upravnimi organi. Poleg
vprašanj s področja varstva družbene imovine,
bo komisija razpravljala še o pravicah do samo-
upravnega organiziranja (gre predvsem za
dislocirane obrate v ptujski občini, ki bi poZZD
izpolnjevali pogoje za samostojne TOZD),
nadalje o vprašanjih združevanja kmetov, o
srednjeročnem planiranju, delitvi sredstev in
podobno. Komisija tudi ugotavlja, da bi bilo
ponovno treba organizirati službo pravne
pomoči, ta predlog bodo posredovali občinske-
mu izvršnemu svetu.
Pomembno vlogo pri razreševanju večine
navedenih problemov bo v bodoče imel tudi klub
samoupravljalcev, ki ga v ptujski občini že dolgo
ustanavljamo, vendar še ne deluje, čeprav se v
mnogih drugih občinah že uspešno uveljavlja.
Dobili so zagotovilo, da bo tudi v ptujski občini
začel kmalu delovati. •
Med sklepi komisije so tudi zapisali, da bodo
pri delu tesneje sodelovali s komisijo za sprem-
ljanje izvajanja zakona o združenem delu in z
drugimi podobnimi komisijami pri občinski
skupščini in izvršnem svetu. Prav tako komisija
pričakuje več pobud in opozoril od občanov
samih, kar bi prispevalo, da bi lahko razne nega-
tivne pojave sproti odpravljali, reševali in
ekscese preprečevali.
m. g.
SKUPŠČINA LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE OBČINE PTUJ
0 finančnem planu in programu za lelo 1980
.Na minuli skupščini lokalne skupnosti za
ceste občine Ptuj so delegati med drugim raz-
pravljali tudi o finančnem planu in programu
skupnosti za letos. Prihodki skupnosti bodo le-
tos po predvidevanjih dosegli blizu 39 milijonov
dinarjev prihodkov in prav toliko odhodkov.
Od tega se bo za vzdrževanje makadamskih cest
namenilo 9 milijonov dinarjev. Vzdrževanje bo
v glavnem preventivno in se bo opravljalo na
skupni dolžini 251 km cest, glede na sprejeto
prioriteto. Preventivno ukrepanje pa obsega na-
voze gramoza, ureditev kritičnih odsekov,
odvodnih kanalov, farkov, betonskih propu-
stov, krpanje udarnih jam na asfaltu ter maka-
damu, oranje cestišč, nabavo prometne
signalizacije ter popravilo manjših objektov —
mostov.
Za vzdrževarie asfaltiranih cest se v letošnjem
letu namenja blizu 7,3 milijona dinarjev, s kate-
rimi bo mogoče izvesti le 11 km prevlek na naj-
bolj kritičnih odsekih, čeprav bi glede na
obrabljenost bilo potrebno položiti asfaltbeton
kar na 131 km asfaltiranih cest, kolikor jih ima-
mo v ptujski občini. Le-te pa bo glede na
razpoložljiva sredstva mogoče položiti v kraje-
vnih skupnostih: Domava, Polenšak, Rogozni-
ca, Kidričevo, Cirkovce, Lovrenc, Videm, Gra-
jena, Markovci in Žetale.
V finančnem planu za leto 1980 je za gradnjo
manjših gradbenih objektov predvidenih 3 mili-
jone dinarjev, kar je glede na kritično stanje
mostov v ptujski občini sicer premalo, vendar
bo s temi srestvi le mogoče sanirati najbolj kri-
tična območja. Tako se bodo letos opravile
naslednje rekonstrukcije mostov in sicer: Dra-
vci, Stoperce in Trnovska vas.
Po programu modernizacije za letos se bodo
letos modernizirali naslednji cestni odseki in si-
cer Gabernik — Vitomarci v dolžini 6 km, dalje
Desenci — Florjan (Desenci-Velovlak-Pacinje) v
dolžini 7 km, mostje — Hlaponci v dolžini 1,4
km in Stanečka vas-c 11-337 v dolžini km, kar
znaša skupaj 15,4 km. Delež lokalne skupnosti
za ceste pri modernizaciji znaša 11 milijonov
dinarjev, ostalo pa so prispevki krajevnih
skupnosti. V kolikor pa bodo v krajevnih skup-
nostih zbrali več sredstev, se bodo dolžine pred-
videnih km lahko sorazmerno podaljšale.
Delegati skupščine so se seznanili tudi s poro-
čilom o izvedeni zimski službi ter s poročilom o
delih pri vzdrževanju cest v občini. Prav tako
pa tudi o analizi izvajanja samoupravnega spo-
razuma o izvajanju samoupravnega sporazuma
o izvajanju temeljnega plana 1976-1980 za leto
1980 ter realizaciji finančnega plana skupnosti
za obdobje januar — marec 1980, ki izkazuje
nekaj čez 10 milijonov dinarjev prihodkov in za
9,7 milijona dinarjev odhodkov.
MG
Poimenovanje juršinske osnovne šole
Kolektiv in učenci osnovne
šole v Juršincih so pripravili v
petek. 23. maja prisrčno slove-
snost ob poimenovanju šole po
Slovenskogoriški—Lackovi četi,
kije bila svoj poslednji boj ravno
na območju te krajevne skupnosti
v Slovenskih goricah, v gozdičku
Laze pri Mostju.Obtej priložnosti
so obudili tudi spomin na začetek
rednega šolskega pouka v Jur-
šincih. ki ga po znanih podatkih
postavljajo v leto 1806 — kot je
dejal predsednik zbora delavcev
Slavko Feguš. Pionirji in mladinci
so nato v pesmih in recitacijah
obudili spomin na našo težko
preteklost ter spregovorili in za-
peli o lepi sedanjosti in še lepši
prihodnosti, ki smo si jo zagotovili
s Titovim vodstvom, njihovim
velikim vzornikom in učiteljem.
Predsednik krajevne organiza-
cije zveze združenj borcev NOV v
Juršincih — Stanko Repič.je med
drugim povadril. da s poimeno-
vanjem šole dodajamo nov ka-
menček k mozaiku spominov na
našo slavno preteklost, učenci so
nato odkrili marmornato ploščo z
napisom o poimenovanju šole ter
se pri tem zaobljubili z besedami:
»Pionirji pionirskega odreda
Karel Destovnik-Kajuh na osno-
vni šoli Juršinci. smo na osmem
rednem sestanku razpravljali o
poimenovanju šole in sprejeli
sklep, da bomo nadaljevali svoje
delo pod istim imenom odreda in
pod naslovom, ki ga danes spre-
jema naša šola. Obljubljamo, da se
bomo s svojim delom izkazali, da
smo vredni imena, ki ga nosi naša
šola. V Juršincih. dne 23.5. 1980.«
S petkove slovesnosti so poslali
tudi pozdravno pismo pionirjem
Šoštanja s katerimi so pobrateni.v
posebnem pismu pa so se zahvalil'
za pozdrave in dobre želje tudi
svoji tovarišici ravnateljici in ji vsi
skupaj zaželeli, da bi kmalu
ozdravela in se vrnila mednje.
Ob končuje vseeno potrebno še
zapisati, da so prizadevni organi-
zatoiji pogrešali poleg staršev
otrok predvsem predstavnike
drugih osnovnih šol v ptujski ob-
čini ter vabljene družbenopoli-
tične delavce iz občinskega sredi-
šča.
Slov esnost je potekala na dvorišču pred osnovno šolo. ki odslej naprej nosi
ime po Slovenskogoriški četi. (foto: mš)
TEDNIK -»-maj 1980
NASE KMETIJSTVO - 7
LETNI PREGLED IN OCENJEVANJE BIKOV LISASTE PASME
BOLJŠA SELEKCIJA-BOLJŠI
POTOMCI
V	obdravskem zavodu za vete-
rinarstvo in živinorejo v Ptuju je
bil v četrtek 22. maja letni
pregled in ocenjevanje plemen-
skih bikov lisaste pasme za
osemenjevalno središče Ptuj.
Dan pred tem, v sredo 21. maja
je bilo podobno ocenjevanje
plemenjakov lisaste pasme v
osemenjevalnem središču Mur-
ska Sobota.
V	Ptuju se je ocenjevanja
udeležilo precejšnje število živi-
norejcev iz severovzhodne Slove-
nije, razen njih pa tudi predstav-
niki živinorejske skupnosti iz
Furlanije — Julijske krajine v
sosednji Italiji, ter številni kmetje
iz Gorenjske in Posavja.
V	osemenjevalnih središčih
Murska Sobota in Ptuj so v letu
1979 in v letošnjem letu oseme-
njevali krave in telice s semeni 54
bikov lisaste pasme, ki so jih
skozi ostro selekcijo zato posebej
odbrali. Od tega so jih v Murski
Soboti predstavili in ocenili 24, v
Ptuju pa ostalih 27. Razen tega
so predstavili še delno testirane
bike in bike, ki so jih izločili iz
osemenjevanja.
Vsi prikazani biki v obeh
osemenjevalnih središčih so do-
bili strokovno oceno po zbirnih
podatkih iz kataloga lisastih
bikov, ki so ga prizadevni organi-
zatorji iz živinorejsko-veterinar-
skih zavodov v Celju. Kranju,
Murski Soboti. Ptuju in Kmetij-
skega zavoda Ljubljana, pripra-
vili zelo strokovno že v naprej.
Strokovno komisijo na obeh
ocenjevanjih so sestavljali: prof.
dr. Jože Ferče iz biotehniške
fakultete v Ljubljani, dr. Mihael
Ledinek iz Obdravskega zavoda
za veterinarstvo in živinorejo v
Ptuju, dipl. ing. agronomije Tone
Zore iz Živinorejske poslovne
skupnosti Slovenije, dipl. ing.
Dušan Engelman svetovalec v
republiškem komiteju za kmetij-
stvo gozdarstvo in prehrano SRS,
ter prof. dr. Ivo Vomer iz bioteh-
niške fakultete v Ljubljani.
Prof. dr. Jože Ferče je o obeh
pregledih in ocenjevanjih lisastih
plemenjakov v Murski Soboti in
Ptuju povedal:
»V Ptuju in v Murski Soboti
imamo za osemenjevanje bike
lisaste pasme. Povprečno število
teh bikov se vsako leto giblje
okoli 50. Seme teh bikov vsako
'eto uporabljamo za osemenjeva-
nje okoli 120.000 krav po vsej
republiki. Da dobivamo od teh
bikov kvaliteten zarod, hitre rasti
'n dobro mlečnost zaroda njiho-
vih krav, moramo vse plemenja-
ke načrtno in sistemsko odbirati
na vsakoletnih ocenjevanjih.
Zmeraj se trudimo, da bi vzredili
nove bike, boljše od starejših.
V sedanji čredi bikov imamo
že večino takih, ki so vzrejeni
doma in sicer načrtno pridoblje-
nih iz najboljših krav in preizku-
šenih plemenjakov. Končno oce-
no o vrednosti bikov naredimo
na podlagi podatkov o kakovosti
njihovega zaroda. Podatke za-
čnemo zbirati že pri sami telitvi,
pozneje o kakovosti telet, o
rastnosti njihovega zaroda in
predvsem o mlečnosti njihovih
hčera. Enajst bikov iz te črede je
že preizkušenih na rastnost in
mlečnost potomstva. S temi biki
bo osemenjenih okoli 40 odstot-
kov vseh naših krav, mislim na
našem območju. Od teh pričaku-
jemo dober zarod, seveda pa si
obetamo, da bodo tudi poznejša
potomstva prinašala napredek.«
Dipl. ing. agronomije Tone
Zore pa je o vlogi pospeševalnih
središč v Murski Soboti in Ptuju
pri pospeševanju slovenske živi-
noreje povedal:
»Kot predstavnik živinorejske
poslovne skupnosti Slovenije bi
rad povdaril predvsem dejstvo,
da kvaliteta plemenjaicov lisaste
pasme močno vpliva na zboljša-
nje celotne populacije vzreje
goveje živine pri nas. Gre za čim
hitrejše doseganje uspehov v
proizvodnji mesa in mleka. Iz
podatkov s katerimi razpolaga-
mo, lahko ugotovimo, da seje na
primer mlečnos. v obdobju zad-
njih petih let izredno povečala po
glavi. Rezultat tega je, da za
potrebe trga dandanes odkupimo
v Sloveniji že okrog 300 milijo-
nov litrov mleka letno, nasproti
kakih 170 milijonov litrov pred
recimo 10 leti. K temu je prav
gotovo je prav gotovo prispevala
večja proizvodnost krav, ki so
potomke kvalitetnih odbranih
plemenjakov, ki imajo za selekci-
jo natančno ugotovoljene podat-
ke za našo proizvodnjo. V da-
našnji situaciji je še pomembnej-
ša ali vsaj enako pomembna tudi
rastnost teh plemenjakov.
V izpolnjevanju srednjeročne-
ga plana proizvodnje mesa v
SRS, smo ne glede na potrebe
samega trga v zaostanku. Predv-
sem zaradi premajhnega števila
vzrejenih in spitanih telet. Ugo-
tavljamo pa seveda, da dobimo
po živali znatno večjo količino
mesa, kot pred nekaj leti. Spet
navajam podatek za 10 let nazaj,
v primerjavi s katerim dandanes
pridobimo okoli 70 kg več mesa
po živali, kot v tistem času. To je
vsekakor rezultat dobre selekcije
na veliko število živali. Pa tudi
od rejcev je odvisno če to dobro
lastnost z dobrim krmljenjem in
določeno nego to dobro izkoristi-
jo. Vsi tisti rejci, ki uporabljajo s
selekcijo odbrane živali in prila-
godijo nego in oskrbo lastnostim
živali, lahko računajo z dobro
proizvodnjo in s tem tudi na
neprimerno večji dohodek.«
Dipl. ing. Dušan Engelman je
o vplivu selekcije živali na slo-
vensko živinorejo povedal:
»V Sloveniji, kjer imamo veči-
no kmetijskih površin pod travo,
je živinoreja glavna panoga. Zato
je ravno to ocenjevanje, ki ga
imamo vsako leto v Murski
Soboti in Ptuju, pa v Preski pri
Medvodah, pomembno za odbi-
ranje ustreznih plemenjakov, ki
dajejo čim več potomcev, ki bi
bili ustrezni tako za proizvodnjo
mleka, kot mesa.
Kot že rečeno, naša temeljna
panoga je govedoreja, zato ji v
Sloveniji moramo posvečati naj-
večjo pozornost.«
Tudi mnenja kmetov, ki so si
ogledali ocenjevanje bikov lisaste
pasme so bila dokaj različna,
čeprav so imela vsa eno stično
točko: da je selekcija plemenja-
kov dobra pot. ki koristi tako
kmetu, kot celotni družbi, sicer
pa so ti pregledu in ocenjevanju
povedali:
Franc Pungartnik. kmet iz
Orehove vasi: »Z vzrejo živine se
ukvarjam 25 let. V zadnjih letih
osemenjujemo naše krave le s
semenom bika Sandija in Bica,
ker smo po premiranju vedno
ugotavljali, da so za naše krave
najboljši. Sedaj imamo v hlevu 8
krav in 10 letic. pretežno simen-
talke. vendar se preusmerjam na
eno tretjino črno bele pasme, ki
so boljše za mlečnost. Celotno
vzrejo sem namreč usmeril v
proizvodnjo mleka. Do sedaj sem
dosegel najmanjšo mlečnost oko-
li 3.800 litrov, največ pa 5.400.
To je pač odvisno od krave in
krme.
Moram pa povedati, da bi se
dalo doseči še boljše rezultate, če
ne bi bila krmila tako draga.
Poglejte, v Ta ko leto gredo cene za
krmila navzgor, mleko pa ima že
nekaj let skoraj enako ceno. Sicer
s prodajo mleka nimam težav,
maščobno stopnjo dosežem od
3.7 do 4 cele. Pri tem pa še enkrat
povdarjam. da brez črno belih
krav v mlečnosti ne gre, simen-
talke se po mojem z njimi ne dajo
primerjati v mlečnosti.«
Simon Kozar, kmet iz Bohove:
»V hlevu imam 18 krav in okoli
25 glav mlade živine. Ukvarjam
se samo z mlečno proizvodnjo.
Pri tem nimam nekih posebnih
težav, le merjenje tolščobe me
moti. Ni najbolj pravično, glede
na tisti vzorec, ki ti ga vzamejo.
Kar se pa osemenjevanja tiče,
imel sem recimo tri krave, ki bi
jih bilo treba osemeniti, naen-
krat. za vsako sem ob tem plačal
70 din. To je vsekakor veliko,
morda za nekatere preveč, glede
na poznejši uspeh. Krmila so
tudi preveč draga, sicer pa jih ne
dodajam dosti k hrani za živino.
V glavnem pridelam na svojih
površinah vso krmo in silažo.«
Ferenc Mohal. kmet iz Vogelj
pri Kranju: »Za kmeta je to
ocenjevanje velik napredek, vča-
sih seveda tega ni bilo. pa smo
bolj garali. Pa smo vseeno pride-
lali manj. kot dandanes. Danes
zredimo več mesa, več mleka
pridelamo z manjšim trudom.
No. za pozdraviti je vse to,
vsekakor. V hlevu imam 23 krav
pa veliko plemenskih telic tudi.
Usmerjen sem na mlečno in
mesno proizvodnjo, mislim pa,
da je za kmeta bolj rentabilna
mlečna proizvodnja, za kar je
odlična črno bela pasma. No jaz
imam vsakih pol. Kljub ugodnim
razmeram mislim, da bi bilo
treba v našem kmetijstvu še
marsikaj spremeniti. Poglejte,
krmila so neupravičeno predra-
ga. krompir nas tepe predvsem
proizvajalce, tudi umetne gnojila
so strašno draga. Vse je drago,
delati je treba, nazadnje pa ti
zadruga ponudi za krompir dinar
25 par. Ja. na trgu je pa po šest
ali sedem din. Kje pa je tu
pravica. A nismo kmetje zaposta-
vi jen i?
Kako dolgo žc kmetje govori-
mo o tem. pa nič. Pa ti pridejo s
Hrvaške ali Srbije z dvema tremi
kamioni in ti odkupijo od kme-
tov krompir po tri ali 3.5 din. Po
80.000 ton ga gre tako z našega
konca. Ja. kdo pa ga ne bi od
kmetov prodal po takšni ceni. ko
ti zadruga ponudi ali pa sploh ne
ponudi, ker se ne zmenijo za to.
krompir po dinar ali dinar 25
par. Je h ud ir. ja. pa ne zaleže
nobena beseda. Ne vem. zakaj so
naši kmetijski strokovnjaki tam
/.goraj. Drugače pa je z živinore-
jo. Bolj se izplača, ni takšnih
problemov, vsaj tako izrazitih
ne.«
M. Ozmec
Jože Ferče iz biotehniške fakulte-
te v Ljubljani.
Tone Zore direktor živinorejske
poslovne skupnosti SRS
Dušan Engelman, svetovalec v
komiteju za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano SRS.
Z letnega pregleda bikov lisaste pasme v osemenjevalnem središču Ptuj.
I"rane Pungartnik, kmet iz Ore-
hove vasi
Simon Kozar, kmet iz Bohove.
Ferenc Mohal. kmet iz Vogelj pri
Kranju
bogomir k0stanjevec
Kmetijski zakoni
ZAKON 0 ZDRUŽEVANJU KMETOV
(3. nadaljevanje)
III.	Temeljna organizacija kooperantov (TOK)
TOK je lahko ali v sestavi DOK ali v sestavi DOZD. ki ni KZ. TOK
ima v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti TOZD.
Kmetje se združujejo v TOK praviloma zaradi določene kmetijske
proizvodnje kot n. pr. zaradi prašičereje, gozdarstva itd., lahko pa tudi
zaradi zadovoljevanja celotnih svojih gospodarskih, socijalnih, kultur-
nih in drugih potreb.
Določbe ZZK o TZO se smiselno uporabljajo tudi za TOK.
PoZZK i/ leta 1972je bil obrat za kooperacijo predhodnik današnje
TOK. Kot je znano so bili po Zakonu o gozdovih (Ur. list SRS št. 16/74)
vsi kmetje — lastniki gozdov obvezni člani v obratih za kooperacijo v
sestavi gozdno gospodarskih organizacij. Sedanji ZZK. ki vseskozi
uzakonjuje prostovoljnost združevanja kmetov je tudi razveljavil toza-
devno udeležbo v Zakonu ogozdovih o obveznem članstvu kmetov, ki se
sedaj prostovoljno na podlagi lastnih in skupnih gospodarskih ter drugih
koristi združujejo v TOK. Z ozirom na 80. čl. Ustave SRS, ki določa, da
je gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina in zasebni gozdovi
skupno, so razumljive določbe iz 44. čl. ZZK da ima kmet— lastnik
gozda, ki ne izkoristi svoje pravice da postane član ali kooperant TOK
sicer pravico da TOK daje predloge za urejanje medsebojnega sodelo-
vanja o katerih mora TOK razpravljati, vendar tudi za njega veljajo vsi
ostali klepi TOK sprejeti v skladu z zakonom o gozdovih.
IV.	Delovna organizacija kooperantov. (DOK)
DOK je lahko le v sestavi sestavljene organizacije združenega dela.
(SOZD).
Če so v njeni sestavi ГОК oz. TOZD ima taka DOK v načelu
položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti DOZD. Če pa je DOK
enovita ima v načelu položaj TOZD.
Določbe ZZK o KZ se smiselno uporabljajo tudi za DOK.
Ko je DOK že konstituirana mora v 60 dneh po konstituiranju
skleniti še samoupravni sporazum o združitvi v SOZD. Če tega ne stori
ali pa če preneha SOZD v kateri sestavi, je, preneha tudi DOK.
V.	Skupnost na podlagi pogodbe
ZZK iz leta 1972 je to posebno obliko združenja kmetov imenoval
kmečka skupnost, dočim pa jo sedanj i ZZK imenuje skupnost na podlagi
pogodbe (oz. kratko: skupnost). Sedanji ZZK pozna dve obliki sku-
pnosti:
a)	tako. kije del OZK ali druge OZD
b)	tako. kije izven organizacij pod a)
Skupnost lahko s pogodbo ustanovi dvoje ali več kmetov, če neposredno
združijo med seboj za daljše obdobje svoje delo in zemljišče, delovna in
druga sredstva zaradi skupnega pridelovanja določenih kmetijskih
proizvodov (n. pr. skladkorne pese), zaradi melioriranja kmetijskih
zemljišč, zaradi zgraditve in skupne uporabe gospodarskih objektov in
naprav, zaradi skupne uporabe kmetijskih zemljišč ali kmetijskih strojev
ali zaradi predelave lastnih pridelkov.
Čeprav skupnost pod a) in b) ustanavljajo kmetje, vendar so po-
membne razlike med obema skupnostima tako glede ustanoviteljev kot
glede pravic in dolžnosti.
Skupnost pod a) lahko ustanovijo le kmetje, ki imajo lastnost tkz.
združenega kmeta. Taka skupnost se s pogodbo vključi v neko OZK oz.
v neko drugo OZD in v isti pogodbi se uredijo razmerja o proizvodnem
sodelovanju med skupnostjo in omenjeno organizacijo. Taka skupnost
postane del organizacije s katero trajnejše proizvodno sodeluje in tvori
zadružno enoto (glej drugi odstavek 58. čl. ZZK). Organizacija pa ne bo
delala obračuna za vsakega člana skupnosti, ne bo se vmešavala v
medsebojne odnose med člani skupnosti itd. temveč poslovala bo le s
skupnostjo kot celoto. V pogodbi pa bo izjemoma lahko določeno, da
skupnost lahko prodaja pridelke svojih članov, dočim pa se skupnost s
kupovanjem tujih proizvodov zaradi nadaljnje prodaje, niti s prodajo
tujih proizvodov sploh ne more baviti. Takim skupnostim se lahko v
slučaju potrebe dodele v uporabo kmetijska zemljišča, objekti in pro-
izvodne naprave v družbeni lastnini.
Skupnosti te kategorije se ne vpisujejo v poseben register.
Skupnost pod b) pa lahko ustanovijo tudi kmetje, ki nimajo lastnosti
združenega kmeta. Taka skupnost se vpiše v register, ki ga vodi za
kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. Taka skupnost ni del OZK
ali druge OZD. njen se ne morejo dodeliti v uporabo zgoraj omenjena
sredstva v družbeni lastnini.
Pogodbe o ustanovitvi obeh kategorij skupnosti obsega zlasti:
—	imena in naslove ustanoviteljev skupnosti
—	dejavnost skupnosti
—	način zagotovitve sredstev oz. vrsto in vrednost sredstev, ki jih
ustanovitelji skupnosti združijo v skupnost
—	obveznosti ustanoviteljev skupnosti glede njihovega osebnega dela v
skupnosti in obseg odgovornosti članov za obveznosti skupnosti
—	način obnavljanja vrednosti združenih sredstev, če so se ustanovitelji
skupnosti sporazumeli, da bodo združena sredstva obnavljali
—	način odločanja v skupnosti
—	način obračunavanja in delitve dohodka doseženega s skupnim
poslovanjem
—	način in pogoje za izstop iz skupnosti in za pristop novih članov h
skupnosti
—	določbe o načinu prenehanja skupnosti in o razdelitvi skupnega
premoženja.
Skupnost ni pravna oseba. Odgovornost članov je zaradi tega
solidarna in neomejena, kar pomeni da odgovarja vsak član za vse
obveznosti skupnosti z svojim premoženjem. Razume pa se, da ima tisti
član. kije na podlagi svoje odgovornosti plačal upnikovo terjatev pravico
do regresa nasproti drugih članom.
V drugem odstavku 53. čl. ZZK paje obseg premoženja s katerim
člani odgovarjajo omejen, kajti določeno je, da člani ne odgovarjajo za
obveznosti skupnosti s svojimi kmetijskimi zemljišči.
Za razmerje med člani, v kolikor ZZK ne določa drugače, veljajo
pravila civilnega prava kar pomeni n. pr. da vsak član nima enake
glasovalne pravice v zadevah rednega u pravljanja s sredstvi, ki so vložena
v skupnost in postanejo solastnina članov, temveč glas tistega, kije več
vložil, več velja itd.
V I. Zadružne in delovne enote
Ciani in delavci sledečih organizacij združenih kmetov: enovite
KZ.TZO. TOK in enovite DOK lahko v skladu s samoupravnim soo-
razumom o združevanju dela in sredstev in s statutom oblikujejo
zadružno enoto na območju, ki predstavlja glede na lokalne razmere
zaokroženo celoto in to z namenom, da bi okrepili medsebojno sode-
lovanje in si zagotovili uspešnejše gospodarjenje.
Delavci, ki v organizacijah združenih kmetov delajo v admini-
straciji. trgovini, predelavi itd. pa nimajo pogojev za organiziranje
delovne skupnosti oz. TOZD. lahko v skladu s samoupravnih splošnim
aktom OZK oblikujejo eno ali več delovnih enot.
Pristojnost zborov članov in delavcev zadružne oz. delavcev delo-
vne enote kot je našteta v 60. in 61. čl. ZZK določa samoupravni
sporazum, pravilnik o delovnih razmerjih ali statut OZK.
Opozoriti je. da so zadružne enote zelo pogoste, saj jih ima n. pr. KZ
Ptuj. ki šteje okoli 2000 članov in blizu 500 kooperantov sedaj 20
zadružnih enot (glej »Večer« z dne 7. 3. 1980).
Nadaljevanje prihodnjič
8-IZNASIH KRAJEV
29. maj 1980- TEDNIK
„ŠE BI PRIŠLI, KER TU ŽIVE PRIJETNI LJUDJE
IN POKRAJINA JE ČUDOVITA!"
II. SLIKARSKA KOLONIJA V MAJSPERKU
Deset udeležencev kolonije je v
en glas potrdilo to misel. Tako
prijetno so se počutili v Majšperk u
in okoliških krajih, ljudje so jih
sprejeli za svoje, te likovnike
amaterje, ki so s platni in z ostalo
kramo, kot so sami dejali, hodili
po travnikih, gozdovih, pašnikih
in poskušali ujeti na platno delček
Haloz, delček haloškega težkega
življenja, dobroto teh od dela
izmučenih ljudi ....
Vse kaže, da bo kolonija postala
ena od tradicionalnih prireditev.
Tega si žele tako slikarji kot
prebivalci majšperške krajevne
skupnosti, predstavniki delovnih
organizacij sozda MTT pa
obljubljajo finančno podporo tudi
v bodoče. Doslej je TOZD Volneni
izdelki izkazala vso pozornost
slikarjem, prvič kot pokroviteljica,
drugič kot gostiteljica. Letos je
bila pokroviteljica TOZD Tkanina
iz Maribora — obe temeljni
organizaciji sta v sestavu delovne
organizacije Merinka. Zakaj tak-
šno zanimanje, podpora slikarski
koloniji? Zato, ker likovniki
upodabljajo vsakdanje življenjske
prizore, prirodo, izumirajoče obi-
čaje, obrti — skratka vse, kar je
vezano na življenje in delo ljudi v
tem predelu Haloz. In svoja dela
običajno razstavijo v delovni
prostorih, tam pa si jih z veseljem
ogledujejo vsi zaposleni. Da jih
stvar zanima, so pokazali tudi s
precejšnjim obiskom otvoritve
razstave v dvorani tozda Volneni
izdelki.
Da bo postala kolonija res
tradicionalna oblika srečanj in
sodelovanja likovnih amaterjev iz
raznih krajev Slovenije, potrjuje
tudi predsednica organizcijskega
odbora Veronika Rakuš.
„Člani likovne sekcije DPD
Svoboda Ptuj smo letos drugič
organizirali kolonijo, lani je bilo
13 udeležencev, letos 10, ker smo
tudi vabila za sodelovanje poslali
nekoliko pozno. Pa kljub temu je
odziv precejšen in veseli smo, da
so likovni amaterji izrazili željo,
da bi še prišli.
. Z organizacijo je precej dela,
pomagali sta mi še Irena Tušek in
Rozina Šebetič. Idejo za kolonijo
so mi dali predsedniki ostalih
kolonij, že od nekdaj pa sem si
želela, da bi te lepe kraje prenesli
na slikarska platna in jih pokazali
ljudem. Običajno takih slik, kot
jih vidimo tukaj, ni v razstavnih
prostorih, zato me je to še
vzpodbudilo. V veliko pomoč nam
je prispevek DO Merinka in njenih
temeljnih organizacij, posebej smo
veseli zagotovila, da nam bodo
pomagali tudi prihodnja leta.
Organizacijskega dela je precej,
vendar smo ob omenjeni pomoči
in ob pomoči domačinov posebej
Pislakovih, uspeli pripraviti
kolonijo. Mislim, da tudi v bodoče
težav ne bo, saj smo močna likov-
na sekcija, ki šteje čez dvajset
članov in če vsak nekaj postori,
kar gre."
Z udeleženci kolonije se je bilo
res prijetno pogovarjati, posebej
še, ker ni bilo kaj grajati, vsi so
hvalili organizacijo, ljudi, pokraji-
no, še vreme nam je bilo naklonje-
no, so dejali. Neka posebna topli-
na žari iz njihovih oči, ki znajo ob
pravem trenutku ujeti pravi motiv
ga prenesti na platno . . .in besede
gredo še prerade z jezika, če so
spomini lepi in nepozabni. Radi bi
še prišli, tudi sami se bodo vračali,
četudi ne bo kolonije. Haloška
krajina je vklenila njihova srca,
haloški ljudje so s svojo dobro-
srčnostjo in preprostostjo stkali
tesno vez, ki je ni moč pretrgati.
Kakšna občutja jih prevevajo, kaj
menijo o koloniji posamezni
udeleženci?
Mimi Kajzer iz Škofje Loke:
„Udeležila sem se treh mednarod-
nih kolonij v Škofji Loki, letos pa
sem spet prišla v Majšperk. Zelo
všeč mi je tukaj, saj sem se srečala
z ostalimi likovnimi amaterji iz
drugih krajev Slovenije. Vsi smo
bili zelo pridni, veliki prijatelji
smo postali. Ogromno smo se
pogovorili o slikanju, o svojih
poklicih, drug drugemu smo
pomagali — bilo je zares prijetno.
Motive smo dokaj svobodno
izbirali in ogromno lepih motivov
je tukaj. Tovariš Albin Lugarič
nas je tudi obiskal in smo se z njim
pogovarjali o teh naših
„umotvorih" — nič ni kritiziral,
prej hvalil. Sama najraje portreti-
ram otroke, tukaj je pa pokrajina
tako privlačna . . . rože, gozdo-
vi .. . Lani smo delali tudi v
tovarni med delavci, bilo je zelo
zanimivo, saj smo si vse prostore
ogledali in spoznali delovni proces.
Nekaj naših slik je tudi v prostorih
tozda Volneni izdelki.
Pa ljudje so izredno prijazni.
Najprej so nas malce čudno gleda-
li, z vso to našo kramo ne sodimo
v njihov vsakdan. Pa so nas tako
lepo sprejeli medse, nam ponujali
hrano in pijačo, ogledovali
nastajanje naših slik : . . . Izredno
prijetno sem se počutila tukaj in še
bom prišla.''
Ervin Kralj iz Maribora: „To je
moja prva slikarska kolonija in
moram reči, da je bila organizacija
na nivoju. Zdelo lepo so nas
sprejeli. Haloze kot motivika so
name naredile izreden vtis. Sam se
čutim bolj risarja in sem v tehniki
rjave krede tudi upodobil
primerno motiviko. To so bili
topoli, nenavaden kozolec za ta
pokrajinski svet, ki seje najbrž po
naključju vkonponiral v to
pokrajino, potem kovačijo, ki jih
je vedno manj . . .
Zelo rad bi se udeležil tudi
naslednje oziroma vseh naslednjih
kolonij, saj sem precej pridobil in
upam, da me bodo organizatorji še
povabili.
Tone Tratnik iz Maribora:
„Mislim, da smo se likovniki iz
različnih krajev Slovenije odlično
ujeli. Vezalo nas je precej elemen-
tov. Različnost naših poklicev, kar
pomeni, da so bile teme pogovorov
izredno pestre. Različna starost
udeležencev — od starejših do tis-
tih srednjih let in dijakov oziroma
študentov. Pogovarjali smo se
kako iščemo motive in jih slikars-
ko rešujemo. Ta lepa pokrajina je
ljudi različno impresionirala. Mene
je najbolj impresioniralo to, kar
sem ujel v zadnjih dneh — te izra-
zite, barvite strmine severnih
Haloz in mislim, da se bom v te
kraje še vračal. Dosti sem hodil po
Slovenskih goricah, po gorenjskem
— vendar to je nekaj izrazitega, v
teh strminah, grapah, v teh
ploskvah različnih barv od njiv,
gozdov, pašnikov, sadovnjakov.
Ujeti to pravilno na platno ali
papir je enkratno doživetje.
Če ne bom več sodeloval v
koloniji, bom pa sam prišel in sli-
kal, slikal."
Darko Crnkovič iz Kamnika:
„Udeležil sem se že lanske kolonije
in najbrž bom še prišel, če me bodo
povabili. Bom pa tudi vmes
prihajal slikat v te kraje.
Če bi primerjal lansko in letošnjo
kolonijo je sprememba v „svobod-
nosti" delovanja. Lani je bilo več
mentorstva, več je bilo strokovnih
predavanj. Tudi letos je bilo nekaj
in dovolj koristno. Delo je pač bolj
temeljilo na samoiniciativi, vendar
je meni bolj odgovarja! lanski
način dela. Z mentorjevo pomočjo
se lahko slikar amater spusti globlje
v doživetja... sam mimogrede
narediš kakšno napako, pa nimaš
ob sebi mentorja, da bi te nanjo
takoj opozoril. Sicer so nam poma-
gali tudi starejši kolegi, sam sem
med mlajšimi udeleženci kolonije,
slikam šele sedem let in se še iščem.
Sem še malo raztresen ampak bom
to z leti odpravil, vsaj upam."
Rozina Šebetič iz Ptuja: „Lani
sem sodelovala bolj po organiza-
cijski plati, Jetos pa sem se kolonije
udeležila kot amaterka, članica sek-
cije DPD Svoboda Ptuj. Zato letos
tudi razstavljam. Sicer sem bolj
malo časa namenila slikanju, ker
sodelujem pri organizaciji razstave
otroških likovnih izdelkov, ki bo v
paviljonu Dušan Kveder, tako da
sem bila malo v stiski s časom. No,
mentorstva je bilo res manj kot
lani. Mentor je prihajal ob večerih,
da smo se pogovorili o svojem delu,
svetoval nam je kako naprej. Dru-
gače pa je seveda, če je mentor ves
čas tukaj. So pa bili tukaj tudi
nekateri izkušeni slikarji, ki so
pomagali z nasveti. Tisti z daljšim
slikarskim stažem se tudi težje
podrejajo mentorskemu vodstvu,
ker vsak po svoje gleda, izraža in
upodablja."
Mirko Ribič iz Maribora: „Jaz
sem po starosti med starejšimi
udeleženci, po slikarskem stažu pa
med mlajšimi — šele drugo leto
bolj intenzivno slikam. Kolonija je
bila zame izredno koristna. Rad
imam akvarele in strokovnjaka, ki
sta nas obiskala sta mi dejala, naj
se tega kar držim, pa še nekaj
napotkov za delo sem dobil in jih
bom poskušal upoštevati. Izredno
všeč mi je tukaj, ljudje so nas tako
lepo sprejeli, zelo prijazni so.
Pokrajina je tudi izredno lepa. Jaz
sem bil tisti od udeležencev
kolonije, ki sem bil „zadolžen" za
prijetno vzdušje ob večerih, ko smo
rekli kakšno veselo.
Mislim, da je kolonija trajala
dovolj dolgo. Sedaj me že vleče v
druge kraje..."
Janko Marinič iz Ptuja: „Nam se
zdi ta krajina lepa, po drugi strani
pa je življenje teh ljudi tukaj izred-
no težko. In tu prihaja do nekega
konflikta med človekom in naravo.
Poskušal sem ujeti to nasprotje
med lepoto prirode in med težkim
delom ljudi. Ljudje so drugačni od
tistih v mestu. Prvič, ko sem koga
srečal me je pozdravil, pogovarjali
so se z mano... kar presenečen sem
bil, ker v mestu tega ne doživiš.
Morda so bili ljudje v začetku
nezaupljivi, potem pa so nas spre-
jeli kot svoje. Tu se pokaže, da
kljub težkemu življenju ljudje osta-
jajo preprosti in iskreni. Njihova
zaprtost ni prava, so svobodni in te
sprejmejo medse kot da si njihov že
od nekdaj. Čimbolj težko je življe-
nje, tembolj preprost in odkrito-
srčen človek si in spoštuješ druge
ljudi in njihovo delo.
Način dela v koloniji mi je bil
všeč. Sami smo iskali motive in
morali spoznati oziroma odkriti,
ima kakšne likovne vrednote, tako
da mentorjeve sugestije ni bilo.
Vsak je vnesel v sliko nekaj
.svojega, čeprav smo slikali isti
motiv, zato tudi različnost na
raznih delih."
Janez Korošec iz Ptuja: „Med
nami je vladala neka posebna topli,
na, ki je ni med drugimi ljudmi. Ta
je značilna za umetnike. Mnogo
pridobi človek v takšni koloniji,
kot slikar, kot človek. Srečaš se z
mladimi in s starejšimi, nabiraj
izkušnje. Ljudje so nas lepo sprejeli
in so bili veseli, če smo narisali
njihovo hišo, gozd... kar prišli so in
povprašali, če bomo kaj pojedli,
spili. Mislim, da so nas že sprejeli
in posebej, da so sprejeli naše delo.
Tudi razstava je bila lani dobro
obiskana, tudi letošnja bo.
Želimo si, da bi tudi prihodnje
kolonije organizirali tako uspešno
in da bi pridobili veliko znanja."
Konrad Kranjc od Lenarta:
„Sem član likovnega društva Lajči
Pandur od Lenarta in sem sodelo-
val že v raznih kolonijah in lahko
rečem, da je majšperška ena od
dobrih kolonij. Organizatorjem je
treba izreči vse priznanje. Dobro
pri teh kolonijah je to, da nastaja v
njih precej del, ki jih potem slikarji
selekcionirajo — med nami je bil
tudi dr. Cene Avguštin, ki je napra-
vil izbor del, tako da pridejo na
razstavo res dobra dela.
Glede mentorstva so mnenja se-
veda deljena. Mlajši slikarji, začet-
niki, morda res potrebujejo
mentorja, da jim svetuje. Mentor
lahko dosti pomaga, če ima pravi-
len prijem, sicer se lahko zgodi, da
vsi slikarji delajo po enem kopitu.
Važno je, da so slikarji svobodni,
da gredo tja, kamor želijo in si
izberejo tak motiv, ki jim najbolj
ustreza.
Časa za delo je bilo dovolj,
seveda pa je treba pridno delati in
rezultati so še kako vidni."
Tako so se razgovorih likovni
amaterji, udeleženci II. slikarske
kolonije v Majšperku. Med njimi je
bil tudi Tošo Primožič iz Maribora,
ki pa je bil med našim obiskom
odsoten, njegova dela pa so tudi
razstavljena. Majšperčani seveda
vabijo vse, ki jih razstava zanima,
na ogled, videli pa jo bomo tudi v
ptujskem razstavnem paviljonu
Dušan Kveder od 3. do 12. junija.
Tekst N. D.
Naši sogovorniki: Veronika Rakuš, Mirni Kajzer, Ervin Kralj, Tone Tratnik in Darko Crnkovič
Rozina Šebetič, Mirko Ribič, Janko Marinič, Janko Korošec in Konrad Krajne	Foto: I. Ciani in J. Bračič
VESELI ZMAGOVALCI VESELE ŠOLE
V prejšnji številki TEDNIKA
smo vam na kratko že predstavili
letošnje občinsko tekmovanje v
veseli šoli, ki sta ga organizirali
osnovni šoli Olga Meglic in Franc
Osojnik z namenom, da bi dobili
zmagovalce posameznih razredov
za republiško tekmovanje v veseli
šoli, ki bo 1. junija v Ljubljani.
Mladi veselešolci so tudi letos
pokazali dobro poznavanje pod-
ročij, ki jih je vesela šola vklju-
čevala in ki so pogostô tudi del
rednega šolskega programa v
posameznih razredih. Ptujsko
občino bo v Ljubljani zastopalo
pet tekmovalcev, ki vam jih danes
predstavljamo:
DALIBOR BEDEN1K iz osnov-
ne šole Franc Belšak v Gorišnici je
bil najboljši v kategoriji tretjih
razredov: „Naloge, ki sem jih do-
bil so bile s področja matematike,
slovenščine, poznavanje prirode in
družbe, otroci po svetu in še neka-
tere druge. Bile so kar precej težke
in dobro je bilo potrebno pre-
gledati Pionirske liste v katerih so
bile te teme opisane. Tekmovanja
v Ljubljani se zelo veselim in u-
pam, da ne bo tako težko, da svoje
naloge ne bi vsaj delno opravil."
VALERIJA ZUPAN1Č obiskuje
letos četrti razred v osnovni šoli
Bratov Strafela v Markovcih:
„Skoraj vsak dan smo vadili v šoli
in tudi doma sem precej delala pri
reševanju nalog vesele šole. Na ob-
činskem tekmovanju v Ptuju ni
bilo preveč težko in vesela sem, da
sem že ob prvem sodelovanju v
veseli šoli zbrala toliko točk, da
lahko grem v Ljubljano. Seveda se
tudi sedaj še pripravljam, v glav-
nem sama, če pa česa ne razumem,
vprašam tovariše."
SIMONA VIDOV1Č je občinska
prvakinja med tekmovalci petih
razredov, obiskuje pa osnovno
šolo na Hajdini: „Ne, niti mislila
si nisem, da bom zbrala potrebno
število točk za 'sodelovanje na
republiškem tekmovanju. V prvem
krogu sem zbrala 28 točk, pri
dodatnih nalogah pa še enajst in to
je bilo dovolj za Ljubljano.
Srečanja z vrstniki se zelo veselim.
Dobila sem knjigo o Edvardu Kar-
delju, ki mi bo vedno lep spomin
na veselo šolo. Spomnim se tudi
enega vprašanja, ki je zahtevalo
odgovor — kaj jedo Mehikanci
največ. Obkrožila sem krompir,
vendar še nisemo dobili odgo-
vorov. da bi vedele, če je pra-
vilno."
ANDREJ FRIC je ravno tako
učenec osnovne šole Franc Belšak
v Gorišnici, predstavljal pa je šeste
razrede: „Vse, kar je bilo zapi-
sanega o veseli šoli sem si shranil v
posebno mapo, vprašanja pa so
bila s področja samoupravljanja,
otroci po svetu in podobno. Sku-
paj z dodatnimi vprašanji sem
zbral 39 točk in sem bil za štiri
točke boljši od svoje vrstnice iz
osnovne šole Olge Meglic. Za vese-
lo šolo smo se prijavili vsi učenci
od tretjega razreda dalje, pa tudi
lansko leto sem bil na republiškem
tekmovanju v Ljubljani. Spomi-
njam se, da je bilo zelo dobro
organizirano in da so pripravili
tudi prijeten zabavni program.
Upam, da bo tudi letos zanimivo."
V I. A DO ROBAR bo na repub-
liškem tekmovanju v veseli šoli v
Ljubljani zastopal osme razrede,
letos pa končuje osnovno šolanje
na Vidmu pri Ptuju: „V veseli šoli
tekmujem že od tretjega razreda
dalje, v četrtem in petem razredu
sem bil občinski prvak, na repub-
liškem tekmovanju pa v četrtem
razredu drugi. Letos se nisem
posebno pripravljal, ker je bil dan
povdarek na matematiki. Sode-
loval sem namreč tudi na občin-
skem tekmovanju mladih mate-
matikov kjer sem zmagal. Za
republiško prvenstvo se bom se-
veda še malce pripravljal, vendar
kaj dosti ne pričakujem, ker
povedo razvrstitve prvih treh, vsi
ostali pa smo četrti, pravijo. Letos
tudi končujem osnovno šolo in t"
rad pozneje nadaljeval študU
matematike in fizike."
tekst in foto: mš
Dalibor Bedenik, Valerija Zupanič, Simona Vidovič, Andrej Fric in Vlado Robar
Ptujska trgovina
privlačna
tudi za druge
Pogosto imamo na ptujsko trgovino,
njeno založenost odnos prodajalcev do
kupcev, veliko pripomb. Da le ni vse
tako črno. dokazujejo tudi nekatere
pohvale od kupcev od drugod, ki so v
zadnjem času prispele na naslov ptuj-
skega trgovskega podjetja Emona —
Merkur. Posebej zanimivo je pismo
Žoržet Brusič iz Reke. ki je bila na-
vdušena nad pletenimi kreacijami
Aleksandra Joksimoviča. vendar, ker
je bila v Ptuju skupaj z možem, ki je
rokometni sodnik, v času. ko je bila
trgovina zaprta, seveda ni mogla dobiti
zaželjenih pletenin.
S pismom seje obrnila na Emono —
Merkur in takmajšnji delavci soji radi
ustregli. Že kmalu po sprejemu pisma
je v Reko potoval paket s toliko želje-
nimi i/delki. Ob tem je potrebno še
dodati, da se Žoržet Brusič ne more
začuditi. kako to. da imamo v Ptuju
ponudbo takih izdelkov, kijih na Reki.
kljub temu.da je veliko večje mestokot
Ptuj ni mogoče dobiti.
To je le eden izmed pozitivnih pri-
merov oziroma hotenj trgovine, da v
polni meri zadovolji potrebe in želje
kupca. Pričakovati je le. da se bo njun
odnos v bodoče razvil še v večji kako-
vosti.
MG
f EDNIK ~29 mai1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Na Graški gori - „Gori jurišev"
preteklo nedeljo nas je petin-
„jcideset ptujskih planincev opra-
rlo izlet na Graško goro. Po pri-
hodu v Velenje, smo pred veličas-
tni kipom tovariša Tita, nemo z
gostjo v srcih počastili spomin na
delavca, revolucionarja, vojaka,
jrŽavnika Tita. Od tu smo se
zapeljali do vasi Plešivec, za tem
a ob soncu, ki je po nekaj mrzlih
n deževnih dneh spet posijalo, na-
daljevali hojo spominskega muzeja
na Graški gori. V skrbno urejenih
razstavnih prostorih smo se sezna-
nili z velikimi napori, žrtvami,
grozotami, izgubami in z vrsto
slavnih junaških dejanj, ki so jih
tod imeli borci legendarne XIV.
divizije, ko so se s Paškega Kozja-
ka v hudi zimi in visokem snegu
prebijali skozi te kraje. Ni zaman
dobila gora ime — Gora jurišev.
Po odmoru v bližini lepega spo-
menika vrh gore, kjer se nam je
odprl razgled na čirno slikovito
pokrajino, smo po grebenski poti
Po odmoru v bližini lepega spo-
menika vrh gore, kjer se nam je
odprl razgled na širno slikovito
pokrajino, smo po grebenski poti
prišli mimo Šentvida nad Valde-
kom, po več ko dve in pol urni
hoji do Doliča pri Mislinjah. Ob
vsej poti — med cvetočim drevjem,
pomladanskim resjem in sviščem
— smo bili deležni pogleda na do-
line, planote in gorovja od Paške-
ga Kozjaka, Pohorja, Uršlje gore,
Raduhe tja na Golte. Za zaklju-
ček smo še obiskali Piršev dom
pod Črnim vrhom na Pohorju.
Ob povratku smo na pobreškem
pokopališču v Mariboru s cvetjem
z Graške gore, odeli prezgodnji
grob naše zveste planinske tovari-
šice Hilde Puckove in ji v tišini
prižgali svečko.
Izlet je pripravil in vodil naš
vodnik Lipe Izlakar. Naslednji
izlet bo junija na Bohor, goro zna-
no iz bojev NOB.
Besedilo in posnetek:
Rudi Rakuša
planinci pred spomenikom maršala Tita v Velenju
odprta razstava
„PTUJ
V	OTROŠKIH
OČEH"
V	počastitev Dneva mladosti so v
petek. 23. maja popoldne v razstavnem
paviljonu Dušana Kvedra v parku ob
Dravi v Ptuju odprli razstavo, ki so jo
pod naslovom PTUJ V OTROŠKIM
OČEH pripravili učenci OS Toneta
Žnidariča v Ptuju. To je že druga sa-
mostojna razstava učencev te šole.
prvo so pripravili ob 1900-letnici Ptuja.
Razstavo je uredila M arjetaCiglenečki,
kustos-pedagog Pokrajinskega muzeja
v Ptuju, odprl pa joje ravnatelj muzeja
Stanislav Napast.
Po tem. ko so z minuto tišine poča-
stili spomin na tovariša TITA. je Ro-
zina Šebetičeva. likovna pedagoginja
OŠ Tone Žnidarič. številnim obisko-
valcem živo prikazala delo učencev te
šole. ki so po starem Ptuju iskali in našli
številne motive, ki jih naše oko često ne
opazi, čeprav hodimo dnevno mimo
njih. Pevski zbor le šole pa je pod
vodstvom Grete Glatz zapel nekaj
pesmi.
Razstava bo odprta do ponedeljka,
2. junija in si jo je vredno ogledati. F
Zakaj hodimo v kino?
Če bi med obiskovalci naredili kratko anketo, bi večina dejala da
zaradi razvedrila, sprostitve. Včasih gremo v kino tudi zato, da vidimo
dober film — čeprav se to redko dogaja, bolj pritegnejo vesterni, ko-
medije. pornografski ali polpornografski filmi, ki soobičajno mladini do
14. leta starosti prepovedani. Pa vse to in še marsikaj — kar se vsebine
filmov tiče — ne prizadene obiskovalcev, ki gredo v kino iz navedenih
razlogov. Kaj je torej narobe?
Obiskovalce predstav moti predvsem obnašanje nekaterih posa-
meznikov. v večini primerov mladih objestnežev, podprtih z maligani.
Običajno obiskujejo predstave v skupini, dajejo ob raznih prizorih
neumestne pripombe, ki jih je ostalo občinstvo zaradi glasnosti izražanja
prisiljeno poslušati. Med predstavo objestneži radi menjavajo sedeže —
ob lastnem ropotu in pomenku seveda — včasih sejim zahoče tudisvežega
zraka in jo mahnejo ven. Mnogi med njimi so komaj dosegli uradno
polnoletnost, življenjske zrelosti pa najbrž še dolgo ne bodo. Je že res, da
tu in tam umestna pripomba ob gledanju komedije sproži sproščujoč
smeh vseh obiskovalcev predstave, vendar le*, če je res umestna. Pripo-
mbe in mnenja omenjenih objestnežev pa običajno niso niti malo
umestna, nasprotno.
Kako ukrepati proti takim obiskovalcem, ki žele v anonimnosti
teme glasno potrjevati svojo zrelost, samostojnost in odraslost. Najbrž
jim vstopa v dvorano ni moč prepovedati, saj so pred pričetkom pred-
stave običajno mirni in vljudni, šele v okrilju teme pridejo s svojimi
namerami na »svetlo«. Gotovo je prvi korak k temu ustrezna vzgoja
doma in v šoli predvsem pa ustrezna filmska vzgoja. Kino ni zabaviščni
prostor ali bezniča za sproščanje alkoholiziranih mladoletnikov. Kinoje
kulturna ustanova, ki daje svoj pomemben delež k oblikovanju osebnosti
— tega se naj zaveda vsak. ki prestopi prag te ustanove. Ob koncu le še
poziv učiteljem — namenite kdaj pa kdaj besedo, dve tudi filmski vzgoji
in bontonu nasploh, da se ne bomo sramovali nevzgojene mladine, ki pa
na srečo predstavlja le majhen delček mladih občanov.	N. D.
viii. ptujska kulturna srečanja
KULTURNESUŠETUDI
TOKRAT NE BO!
Tradicionalna Ptujska kulturna srečanja so si v
sedmih letih pridobila velik ugled in dobršen del stal-
nih obiskovalcev, ki radi poletne in zgodnje jesenske
večere prežive ob poslušanju prijetne glasbe, ob
gledanju prijetne gledališke igre ali ob nastopu
folklorne skupine. Organizacijski odbor srečanj je
pripravil okvirni program, ki ga bo dokončno potrdil
izvršni odbor Kulturne skupnosti občine Ptuj —
organizatorke srečanj. Ob pripravi programa so
poskušali zagotoviti pestrost prireditev, zajeti v sre-
čanja priznane poklicne skupine, ob strani pa niso
«tale tudi domače ljubiteljske.
Srečanja se bodo pričela 6. avgusta v počastitev
občinskega praznika, 8. avgusta, z nastopom
madžarske folklorne skupine Duna. Naslednja
prireditev bo v Markovcih, kjer bo revija odra-
slih folklornih skupin iz ptujske občine. V avgustu se
bo predstavilo še glasbeno gledališče Kabaret 13,
odprta pa bo tudi razstava del udeležencev lanske
slikarske kolonije Poetovio.
V Septembru bo najprej fistival domače zabavne
glasbe Slovenije, videli bomo tudi opereto Gorenjski
slavček, ob 200-letnici Kopitarjevega rojstva bo
odprta razstava Slovenski slovničarji, gostovale bodo
tri gledališke skupine, na samostojnem koncertu se
bo ptujskemu občinstvu predstavila znana flavtistka
Irena Grafenauer, gostoval bo tudi trobilni kvintet iz
Ljubljane in jazz kvartet, foto sekcija DPD Svoboda
Ptuj pripravlja jugoslovansko razstavo fotografij, z
delom pa bo pričela še XII. slikarska kolonija
Poetovio. Organizacijski odbor razmišlja tudi o
sodelovanju kakšne baletne skupine na srečanjih,
Ljudska in študijska knjižnica pa bo pripravila
literarni večer s slovenskimi mladinskimi pesniki in
pisatelji.
Priložnosti za obilico kulturnih užitkov bo več kot
dovolj, upati je le, da si bodo letošnja srečanja
ogledali tudi tisti občani, ki sicer ne obiskujejo
kulturnih srečanj. Organizatorji so prepričani, da
bodo delovni kolektivi, ki bodo kupili vstopnice za
zaposlene, poskrbeli tudi za udeležbo vseh, ki bodo
vstopnice prejeli, čeprav brezplačne. Lanske izkušnje
namreč ne kažejo, da bi bilo zanimanje delovnih
kolektivov za srečanja tako, kot bi moralo biti.
N. D.
AU BODO BANANE V PTUJU
DOZORELE?
V času. ko na našem tržišču
zaman iščemo banane, se v pro-
storih osnovne šole dr. Ljudevita
Pivka v Ptuju bohoti velik cvet in
prvi venci malih banan so že vidni
na močnem peclju. ki bo. če bodo
banane dozorele, v tem času po-
manjkanja južnega sadja pravo
bogastvo. Resda vi šolarji ne bodo
mogli biti deležni tega »domače-
ga« pridelka, pa vendar ga bodo
poskusili lahko.
Banana (musa), je tropska ras-
tlina. podobna palmam z navid-
zenim steblom iz listnih pecljev in
velikimi listnimi ploskvami. Po-
znamo pa tako imenovane sadne
banane, ki jih gojijo predvsem v
zahodni Indiji in Afriki, mokne
banane rastejo v Afriki ter vla-
knate banane (manilska kono-
plja) za pletenje vrvi zlasti na Fi-
lipinih.
In kakoje banana sploh prišla v
šolo Ljudevita Pivka. Njena las-
tnica. učiteljica na tej šoli. Nežka
Belca, je zaradi velikosti ni mogla
več spraviti v zimskem času v ga-
ražo. poleti je rastla na vrtu — in
tako so jo s tovornjakom prepe-
ljali na šolski hodnik. Vse kaže. da
ji lega ustreza in tudi cveteti je
začela ob pravem času, ker bo
potrebovala še precej sonca in
toplote, da bodo plodovi dozoreli.
Rastlina je stara okrog pet let in v
teh dneh predstavlja tudi posebno
zanimivost za biološke krožke.
Kar 50 učencev iz osnovne šole
Ivan Spolenjak si jo je prišlo
ogledat, pa tudi drugim jo bodo z
veseljem pokazali.	rnš
Prvi trije venci banan so že vidni, za vsakim cvetnim listom pa se
skriva novi venec, (foto: 1. Ciani)
IDR. VLADIMIRBRAClC\
PROSTORSKI RAZVOJ
UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE
RAZDELITVE
NA OBMOČJU
SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
8. nadaljevanje
Od ustanovitve leta 1958 je velika občina Ptuj poslovala kot te-
meljna družbenopolitična skupnost. Po uveljavljenih krajevnih središčih
~~ agrarno upravnih mikrocentrih — je organizirala matične urade.
Neposredno sodelovanje občanov pri »javnem državnem življenju« je
b"lo zreducirano na zbore volivcev, ki so jih občasno sklicevali. Po-
rabljanje samoupravne socialistične demokracije, ki naj omogoči
Vsakemu delovnemu človeku in občanu, da neposredno sodeluje pri
°d loča nju o vseh aktualnih problemih svojega ožjega okolja, je terjalo
noye družbenopolitične rešitve, narekovalo je organizacijo samoupra-
vnih skupnosti in s tem novo teritorialno ureditev občine.
Z odlokom o ustanovitvi krajevnih skupnosti je bilo območje občine
Ptuj leta 1965 razdeljeno na 25 krajevnih skupnosti. Prikazuje jih karta
" 7. To so zaokrožene prostorske enote, ki so se v večini primerov v
'adnjih 150 letih izoblikovale v socialne skupnosti, njihovo središče pa
^dovoljuje osnovne potrebe svojih članov na področju vzgoje in
'Zobraževanja. kulture, preskrbe in ponekod tudi zdravstvene zaščite.
Primerjava karte P7 s kartama P2 in P5 nam pokaže skoraj popolno
enakost v teritorialni razporeditvi in obsegu sedanjih krajevnih sku-
pnosti ter komasiranih občin iz leta 1934 in prvih povojnih občin iz leta
1952. Povsem novi teritorialni enoti sta krajevni skupnosti Dolena in
Kidričevo. Ustanovitev krajevne skupnosti Dolena je narekovala
predvsem slaba prometna povezanost teh naselij s središči sosednjih
krajevnih skupnosti. Nujnost nastanka krajevne skupnosti Kidričevo je
pogojena z razvojem naselja Kidričevo in okoliških vasi. kjer si delavci
tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič. Kidričevo, v zadnjih letih kar
množično gradijo stanovanjske hiše. Sicer paje mestna občina Ptuj v
obdobju 1934—1965 večkrat spremenila podobo. Po vojni ni več
občine Slovenja vas. Med okupacijo in leta 1952 ni bilo občine Stoperce.
sicer paje mestna občina Ptuj takrat vključevala tudi Hajdino in Ro-
goznico. Leta 1952 tudi ni bilo občine Domava. Druge razlike so
omenjene na posamezne katastrske občine ali samo na njihove dele.
Osnovne podatke o posameznih krajevnih skupnostih lahko po-
vzamemo iz tabele P 3. Krajevne skupnosti v Halozah in Slovenskih
goricah imajo danes manj prebivalcev kot leta 1931. tiste na Dravskem
in Ptujskem polju pa več. Tako je npr. občina Sv. Lovrenc v Slovenskih
goricah (današnji Juršinci)štela 1931. leta 2.512 prebivalcev, leta 1971 pa
krajevna skupnost J uršinci 2.212 občanov. Leta 1931 je imela občina Sv.
Marko niže Ptuja (današnji Markovci) 2512 prebivalcev, leta 1971 pa že
3.801 občanov. Občina Sv. Barbara v Halozah (sedaj Cirkulanejje štela
1931. leta 3.140 prebivalcev, krajevna skupnost Cirkulane pa leta 1971
samo 2.794.
Povedali smo že. da so kraji s sedeži današnjih krajevnih skupnosti,
k jer posluje krajevni urad. praviloma razvitejša vaška naselja; izjema sta
mesto Ptuj in industrijsko naselje Kidričevo. Vsi razen Dolene in Ro-
goznice imajo popolno ali vsaj nepopolno osnovno šolo. Svoje pošte s
telefonom nimajo Dolena. Domava. Grajena in Rogoznica. Domava je
vezana na pošto v Gorišnici. Rogoznica na Ptuj. Zdravstvene postaje
imajo Cirkulane. Gorišnica. Juršinci. Kidričevo. Majšperk. Podlehnikin
Zavrč. Postaje milice so v Cirkovcah. Destrniku. Gorišnici. Kidričevem,
Majšperku in Vidmu. Vsi ti kraji imajo tudi še trgovino in gostilno.
(Danes je le Postaja milice Ptuj z oddelki v Destrniku. Gorišnici, Ki-
dričevem. Majšperku in Podlehniku).
Karta P — 7
TABFLA РЗ
KRAJFVNF SKUPNOSTI V OBČINI PTUJ (PO STANJU 31. 12. 1977)
10- NASI DOPISNIKI
29. maj 1980- TEDNIK
ORMOŽ
Malčki za zdravje
»Mamica in očka. vajin malček vaju želi imeti vsaj za eno uro na
teden samo za sebe. Če želite videti srečo v njegovih očeh. razgibajte se,
zaplešite in poigrajte se z njim. Vadbene ure za mamice, očeta, babice ali
dedke skupaj z njihovimi malčki starimi od dveh do štirih let so...«
Plakati s to vsebino so vabili mlade in najmlajše Ormožane v telovadnico
osnovne šole Stanka Braza, da bi skupaj doživeli nekaj novega, nekaj
prijetnega.
Čeprav v Sloveniji telovadba z malčki ni neznana, so bila priča-
kovanja tistih, ki so prišli prvič, precej različna, vendar je zaradi dobre
priprave vse dobro steklo. Vadba, ki jo vodi Ljuba Fišer se sestoji iz vaj,
ki jih malčki izvajajo včasih sami, včasih ob pomoči staršev, ali kar v paru
z roditelji. Sledijo vaje na orodju, kjer otroci razvijajo spretnost, moč,
hitrost, premagujejo strah pred praznino, večajo odrivno moč in in iznaj-
ljivost. Medtem ko vzgojiteljica privede malčke k sprostitvi — rajajo,
pojejo, poslušajo zgodbice... se starši razgibajo z intenzivnimi gimna-
stičnimi vajami. Telovadbo obiskuje do dvanajst parov, kar je meni
tovarišica Fišerjeva že primerna skupina za enega vodnika, ko bi bilo
malih obiskovalcev še več, zlasti tistih, ki niso vključeni v delo vrtcev, teh
paje veliko, bi bilo zadovoljstvo popolno.
Primer vadbe opisane v teh vrsticah je žal samo iskrica, ki daje
upanje, da bo v Ormožu na področju telovadbe predšolskih otrok storjen
še kak korak. Znotraj telesna vzgoja na osnovi dogovorjenega vzgoj-
nega načrta, z uvajanjem programa športne značke v nekaterih vzgojno
varstvenih organizacijah pa so naredili še en korak naprej pri bogatenju
celovite vzgoje predšolskih otrok. Toda zaradi prostorske omejenosti
vrtcev ni mogoče, da bi večina otrok bila zajeta v organizirano telesno ali
športno vzgojo.
Pred telesnokulturnimi delavci še vedno stoji naloga ustvarjanja
osnovnih pogojev za telesno vadbo in vključevanje najširšega kroga
otrok, mladine in občanov v sistematično organizirano telesno vzgojo.
Na dlani je potreba, da v Ormožu v telesni kulturi z boljšim delom vseh
tvorcev življenja v krajevnih skupnostih presežemo enoličnost in ozkost
v telesni kulturi. Oživitev dela v Partizanu pa bi občanom, predvsem
mladim, še bolj približala telesno kulturo kot naravno potrebo sleher-
nega človeka.
Fi M
Malčki: Darja, Natja, David, Barbara, Simon in Petra telovadijo za
zdravje.	Foto: J. R.
Mama, prazno je življenje brez tebe!
Polno nežnih utrinkov ie bilo v
tvojem otroštvu, da v tistih težkih,
izredno težkih življenjskih časih.
,,Na poti od Primoža proti Veliki
kopi je razpotje!" si pisala v Ljub-
ljanski dnevnik, ko si imela že 83
let, „tam se križajo poti, ki vodijo
proti Veliki kopi. Slovenj Gradcu,
Vuzenici in Veliki planini. Na tem
razpotju sta dve veliki, stari lipi,
tako sta veliki, da eno komaj obja-
mejo trije ali štirje možje."
Novinar lista je pripisal: „Tako
naju je v pismu opozorila Neža
Pobež, ki pa ni vedela, da danes
stoji le še ena lipa."
Vem za te lipe, saj sem tudi sama
tam pasla živino. Tolikokrat si se
rada spominjala dogodka: „Zlezla
sem v eno izmed votlih lip, vanjo
sem zlahka prišla iz nje pa nikakor.
Glava je bila kar naenkrat preve-
lika, ali se je pa luknja pomanjšala.
Kdo ve kako je bilo. Na srečo je
bila v lipi še ena odprtina, večja,
skozi katero so zlezli fantje, saj je
bilo do nje težje priti, ker si moral
še prej po deblu plezati navzgor.
Tam si preživel1 svojo otroštvo,
svojo mladost. Čakala si na svojega
fanta in na tri brate. Dekletom si
brala ljubezenska pisma, ki so jim
pisali fantje iz vojske in nanje
odgovarjala. Nobena ni znala brati
razen tebe, ki si bila samouk in si
prizadevala pridobiti si to naj-
osnovnejše znanje.
Tvoj fant se ni vrnil, ne brat.
Padla sta. Sestra in ranjen brat sta
umrla v svoji najnežnejši mladosti
med prvo svetovno vojno. Tisti, ki
pa je ostál še živ, se je poročil in
odšel srečo iskat drugam. Ostala si
s starši sama na velikem posestvu,
ki je bilo blizu tega razpotja,
njegov gospodasr se je pisal Cank,
po domače so mu rekli Poharnik.
Na posestvu so bile štiri lesene
koče, kjer so živeli dninarji, med
njimi je bil tudi tvoj oče.
Petindvajset dni v letu ste delale
ženske, petindvajset dni pa moški.
V zameno ste imeli kočo in košček
zemlje, da ste redili kravo, nekaj
ovac in perutnino. Vsa najtežja
dela si morala opravljati. Izmučena
si si želela več počitka, zato si se
omožila z mojim očetom, ki je bil
starejši od tebe 20 let. Težko si me
rodila. Rešili so najini življenji.
Doraščala sem v toplem domu, kjer
je izžarevala ljubezen in razume-
vanje. V šoli sem bila med naj-
uspešnejšimi in za ta uspeh se
moram zahvaliti vama, ker sta bila
ljubeča starša. Učitelji so mi oblju-
bili, da me bodo dali v takratno
nižjo gimnazijo, a so name pozabili
ko nama je očka umrl. Spet si me
preživljala s težkim dninarskim
delom.
Odšla sem v svet, s tisto prekipe-
vajočo življenjsko silo mladosti,
željna uka, da izpolnim nepotešeno
željo, da najdem pot za lažje
življenje. Ko sem si leta 1940
končno ustvarila najosnovnejše
življenjske pogoje, si prišla k meni
v Ptuj. S podvojeno ljubeznijo si
pestovala in vzgajala moje štiri
otroke, tvoje vnuke, to ljubezen so
ti otroci vračali, ko te je bolezen
priklenila na posteljo polnih IO let.
Nikoli nisi bila sama, niti v teh
zadnjih letih. S svojim vedrim
obrazom in dobro voljo si vlivala
pogum nam, ki smo bili zdravi.
Toliko moči in življenjske sile je
bilo v tebi, da smo se je še sami
nalezli in upali, da boš preživela sto
let. Nismo se mnogo zmotili, samo
pet let bi še morala živeti.
Letos je bil tvoj rojstni dan dru-
gačen, kot prejšnja leta, ni bilo
naših sorodnikov, ki so se vsa leta
zbirali okoli tebe, niso mogli,
življenje zunaj je bilo preveč
napeto, zaradi zdravja našega pred-
sednika Tita, za njegovo zdravje si
tudi ti trepetala in se razjokala, ko
se mu je zdravje poslabšalo.
Morala sem ti, kar naprej pritrje-
vati, da mu je bolje. Preživel te je
mama, še sreča. Njegova smrt bi te
gotovo še prej uničila. Sicer pa so ti
zadnje trije dnevi bili grozni. Dos-
lej se nisem bala smrti. Oče ie umrl
brez telesnih in duševnih boleČin
Ali si ti zato težko umirala, ker s;
bila prepolna ljubezni, ki se
izčrpala niti v teh zadnjih letih?
Prijatelji in znanci so hodili k
tebi in ti delali družbo ko me ni bi|0
doma; zdravstveno osebje
skrbelo zate vsa ta leta, in mene
nadomeščalo ob poslednjih tvojih
vzdihih. Nisem vzdržala ob tebi
moja draga mama, preveč si trpe^
ob najinem slovesu, da sem se tega
trpljenja nehote navzela.
Vsem se v imenu tebe prisrčno
zahvaljujem, ki niso dopustili da bi
samevala v svoji težki bolezni.
Posebna zahvala tudi zdravniške!
mu osebju, ki je mamo negovalo,
tako potrpežljivo, vse do njenè
smrti.
hčerka Marica!
POPRAVEK IN DODATEK K SESTAVKU Z DNE. 22. maja
„Samota ni vedno najboljši prijatelj"
Najhujša pozeba je bila leta 1953, a ne 1935. kot je
omenjeno. Sin Ivan je dobival štipendijo samo na univerzi,
a najmlajši sin še danes odplačuje študentovsko posojilo.
Iz prispevka je moč sklepati, da moji otroci trpijo
gmotno, kerživim na njihoov račun;sam pa trpim duševno,
ker po dobrih 60 letih delovne dobe nimam statusa delo-
vnega človeka in živim na račun svojih otrok, kar drugim
ostarelim ni potrebno.
Bo prišel čas, da bodo kmetje, kar bo privlačnost za
mlade, da bodo raje ostajali na kmetijah, ki delajo od zore
do mraka, v petek in sve tek. priznani kot delovni ljudje in na
starost preskrbljeni tako. kot vsi ostali poklici.
JM
Druga polovica življenja !
Morda bo nekdo razumel kmečko ženo. kije do
danes opravljala vsestransko delo doma na pode-
želju.
Bila sem in bom ostala kmetica, ker me to delo
veseli. Sama nimam v mojem privatnem življenju
toliko moči. da bi se lahko uvrstila v pogon velikih
kmetov na tekoči trak.
Zemlja, ki jo obdelujemo, zahteva vedno pri-
dnih rok. a kljub temu. da jih imamo, so štiri res
premalo. Dva šoloobveznika potrebujeta, kot vsi
otroci včasih tudi »honorarno pomoč«, sta že tudi
velika za svoje mnenje za katere sprašujeta »naju«,
ki jima morava deliti nauke za bodočnost.
Največkrat za zato nimava besed ali tudi obrat-
no.
Prepričujeva jih s skromnostjo s katero sta zado-
voljna.
S tem zaupanjem do otrok sem se tudi sama
opredelila za novo življenje in si zagotovila del
skrbi katere do danes nisem opravljala.
Zaposlila sem se! Hvaležna sem vsem, ki so mi
zaupali moje skromno delo v njihovo korist.
Spoznala sem prijazni »kadrovski del« mojih,
katerim sem hvaležna. Lepo je, ko si voščimo
»dobro jutro«, zato se tudi prijazno poslovimo za
»lahko noč!«
R. H. Bukovci
Spoznavati Prekmurje
Tej želji seje pridružilo tudi 41 udeležencev strokovne ekskurzije po
Prekmurju. ki jo je organiziralo Zgodovinsko društvo Ptuj za svoje člane
in druge, v soboto 17. maja.
Prvi postanek je bi! v Ormožu na mestu najnovejših arheoloških
izkopavanj in v depoju najdenih arheoloških preostankov. Vožnja med
goricami proti Jeruzalemu je bila ravno primerna za osnovne podatke o
Stanku Vrazu-znanem llircu in pesniku iz Cerkovca. Franu Miklošiču -
slavistu iz Radomerščaka. o prekmurskih protestantskih piscih —Šte-
fanu Kiizmiču in drugih in seveda o Mišku Krajncu in Bratku Kreftu.
Postanek na vrh Jeruzalema je nekaterim omogočil grlo. drugim pa
ponudil prekrasen razgled na vinorodne gorice Kmalu je bilo za nami
tudi mesto prvega slovenskega tabora v Ljutomeru ( 1868 j in na poti proti
Veržeju smo se seznanili s pojmom Pomurje, s kmečko problematiko,
izseljevanjem, industrializacijo, dvojezičnostjo. z geološko in geografsko
podobo.
Ob cesti proti Beltincem smo se v Gančanih za trenutek ustavili na
mestu, kjer je bil že leta 1941 ustreljen narodni heroj Štefan Kovač-
— Marko. V Beltincih nas je presenetila nova šola za okoli 1500 učencev.
Tako svetle in sodobno urejene šole ne najdeš zlepa. Velika Polana —
mesto izdajanja Ljudske pravice nas je pozdravila že v soncu in nam
razkrila nekaj svojega bistva, ki ga poznamo iz Krajnčevih del.
Lendavske gorice so se pokazale v vsej svoji pestrosti. Svojevrstno je
bilo tudi srečanje z mumijo—junakom Halikom. kije leta 1603 padel v
boju proti Turkom.
V Filovcih so lončarji tako obremenjeni z naročili, da nismo odnesli s
seboj nič od znane črne keramike. Presenetila nas je Plečnikova cerkev
v Bogojini. kije svojevrstna povezava najnovejših arhitekturnih snovanj
(za Plečnikov čas) in materiala z domače, prekmursko umetnostjo. V
Selu na Goriškem smo si ogledali eno od redkih okroglih stavb na
Slovenskem. Gre za romansko rotundo iz 13. stol. v Martjancih smo
srečali v gotski cerkvi na freskah iz 14. stol. redkost, namreč podpis
avtorja fresk Janeza Aqvile. Lepo vreme in množica postankov so nas
privedli do spoznanja, da se tako lepi spomeniki človeka izčrpajo. V
aostilni Šinjor smo nadoknadili izgubljene kalorije in tekočino, v Cardi
smo se posladkali in kmalu prispeli v Mursko Soboto. Po kratkem
postanku pred spomenikom osvoboditeljem in razlagi revolucionarne
delavnosti pred in med vožnjo smo nadaljevali pot mimo ciganskih vasi.
ki že dobivajo značaj stalno naseljenih. Po kratkem ogledu gotske cerkve
v Tišini smo se za dalj časa ustavili v Petancih v spominskem parku.
Dr. Vanek Šiftar nam je z ljubeznijo in zanosom razlagal zasnovo vrta.
poreklo posameznih dreves, ssmisel in namen sožitja dreves, trave, rož in
skulptur. Drevje iz najbolj znanih partizanskih bojišč se prepleta z
drevjem iz taborišč izven Jugoslavije, z drevjem raznih delegacij in
posameznikov, s Titovimi drevesi. V Petanjcih smo tudi zaključili našo
ekskurzijo.
Za strokovno vodenje prisrčna hvala Marjani Tomanič—Jevremov za
arheologijo. Ljubici Suligoj za zgodovino—splošno in NOB. Marjeti
Ciglenečki za umetnostno zgodovino. Dragu Šuligoju za slovstveno
zgodovino. Matiji Maučecu za zgodovino, geografijo in gospodarstvo.
Janezu Pucku za nenehno »letanje« za ključi. Eriki Kvsela in Stanetu
Napastu za tehnično pomo* in seveda šoferju Lozinšku za varno vožnjo.
Na svidenje ob prihodnji akciji.
Kristina Šamperl
Ali res mora človek ubijati
nedolžne živali
Po naših gozdovih nimamo tako
plahke in ljubeznive živali, kot je
vitkonoga srna. Lepo jo je gledati,
tako v elegantnih skokih, kot tak-
rat, če stoji ali leži, muli travo, se
plaho ozira in ob nevarnosti urnih
nog zbeži v goščavo. Na njej je vse
lepo grajeno in elegantno. Njeno
telo krasi gosta in gladka dlaka,
tanke in visoke noge z majhnimi
parkeljci nosijo lepo raslo in zali-
to, vendar gibčno truplo, majhno
glavico s kratko prisekanim gob-
čkom oživljajo velike oči.
Te živali so že od nekdaj v stalni
nevarnosti za življenje, saj so jih
kmetje obsojali, da jim delajo
veliko škodo, pritožbe so pogosto
romale lovskim družinam s
posebno zahtevo, da se jim škoda
povrne. Vso škodo, ki so jo
utrpeli prizadeti kmetje, jim je
lovska družina v glavnemu tudi
povrnila, vendar je maščevanje
tlelo naprej: Nastavljali so razne
pasti, zanke med drevesi, ali pa je
naperjena puška zadajala
smrtonosne udarce. Človek pa je
že od nekdaj rad ubijal.
Kaj si misli storilec, ko je sprožil
iz puške smrtonosno kroglo, srne
pa pozneje ni našel. Ali ni pomislil
na to, da se v njenem trebuhu
razvija mladič, ki bi čez določen
čas zagledal luč sveta, ali res
morajo pobijati na tak krut način.
Morda pa bomo le enkrat spoz-
nali, kako kruto smo iztrebljali te
nedolžne živali, da smo pustili ma-
dež, ki ga nikoli ne bo moč zbri-
sati.
Besedilo in posnetek:
Viktor Rajh
Ranjeno srno so raztrgali krvoločni psi
Ljudska
grabežljivost
Kako se godi osamljenemu sta-
rejšemu človeku na vasi, bom sku-
šala opisati v teh-le nekaj stavkih:
Sem že starejša in onemogla,
povrh še bolna. Lansko jesen sem
se zdravila 2 meseca v bolnišnici v
Mariboru, letos pa sem bila spet
dvakrat na zdravljenju, enkrat 3
tedne, drugič 14 dni. Doma je skr-
bela za hišo samo hčerka, s katero
živiva sami.Toda hčerka ni zmogla
vsega. Nepoklicani ljudje so mi
odnesli celo vrsto stvari, raznega
inventarja, orodja in podobno, kar
se pač najde na kmečkem dvorišču
in v gospodarskem poslopju.
Potrpela sem, tudi tiho upala,
da si je pač kdo kako stvar spo-
sodil in bo sedaj vrnil, vendar nič
takega se ne dogaja, nasprotno, še
sedaj tu in tam kakšna stvar do-
datno izgine. Ne vem, kje je ljud-
ska poštenost. Žal pri marsikate-
rem zataji, zato vse take opozar-
jam, da bom v bodoče morala
iskati po pravosodni poti pravico
proti vsem tistim, ki brez dovolje-
nja zadržujejo, odnašajo ali uniču-
jejo pritikline iz mojega gospo-
darskega poslopja.
A. G. Stogo vri
Tudi z motorjem lahko sejem - in še kaj
Iz leta v leto se srečujemo z
neprijetnimi dogodki, posebej velja
to v tem času, ko se človek najbolj
napenja z najrazličnejšimi opravili
predvsem v kmetijstvu. Tako je na
primer v tem mesecu, ki ga
upravičeno imenujemo najlepši me-
sec v letu, saj se vsa narava odene v
zeleno preobleko, po poljih in
gozdovih pa zacveti na tisoče cve-
tov. Mesec maj pa je tudi čas za
izkoristek: Predvsem velja to za
kmetovalce in vinogradnike.
Čeprav je na našem območju že
precej razvito Kmetijstvo in če
pomislimo, da ima že skorajda
vsak kmet traktor, bomo kmalu
prišli do ugotovitve, da se nam ti
železni konjički ne bodo več splača-
li. To pa zato, ker jih ne bomo ime-
li s čim napajati. Taka naftna kriza
se je pokazala v prvomajskih
praznikih, ko se je zemlja bleščala
od vročega sonca, so ljudje na vse
mogoče načine tekmovali na polj h,
kdo bo več zoral in posejal. Seveda
ti železni požeruhi so kar brez
zastojev pili to dragoceno tekočino,
vse dokler se niso izpraznili
rezervoarji na bencinskih črpalkah.
Kljub temu so se ljudje kot vedno
znašli. Dejali so: če je ni v Ormožu,
gremo v sosednjo Hrvatsko tam je
nafte na pretek.
Jože Tinko, doma je pri Veliki
Nedelji, navihanec, da mu ga ni pa-
ra, se je znašel tako, da je kar na
preprost način od zadaj privezal
plug, in s svojim 250 kubičnim
motof^em zdrvel po njivi. Orati ne
bi m<5§el, pravi Jože, ker je to za
motor preobremenitev. Lahko pa
sejem koruzo in delam redi za
krompir. Čeprav Jože ni kmetova-
lec, zelo rad pomaga ljudem pred-
vsem ostarelim, ki nimajo nasledni-
kov, imajo pa košček zemlje in ne
morejo obdelovati, ker jim za taka
opravila ne dopuščajo moči.
Tinkov Jože je rad med ostareli-
mi, spravlja jih v dobro voljo, da
ne obupajo nad svojim življenjem,
če se kateri izmed starih mamic
spustijo solze po zgubanem licu, je
vedno pripravljen pregnati grenko-
bo njihovih solz in v očeh so zopet
zablešči solza, solza sreče ker je on
med njimi. Besedilo in posnetek:
Viktor Rajh
Orati ne morem, lahko pa delam redi za krompir
j2 -r DRUŠTVA IN SPORT
29. maj 1980 - TEDNIK
M0T0KR0S
ODLIČNI MLADI
PTUJÛANI
V	organizaciji AMD Banija—Sisak
■¿ hila dirka za državno prvenstvo v
(at. 50 in 125 ccm. V sončni nedelji se
■e na prireditvi zbralo nad 4000 gle-
dalcev, ki so z zanimanjem spremigli
ugrizene borbe najboljših jugoslo-
vanskih tekmovalcev.
prireditev sta pozdravila predsednik
mladine in TKS Sisak, nakar so tek-
movalci sprejete nageljčke položili
pred veliko Titovo sliko sredi prire-
ditvenega prostora.
Po startu tekmovalcev v kat. 50 ccm
;e na čelo izbil Ptujčan Prstec, ki ni
dovolil svojim zasledovalcem prese-
nečenja ter vodstvo obdržal in zmagal,
jegula je bil 4. Vesenjak pa zaradi
okvare 9.
V	drugi vožnji je z odličnim startom
povedel Seguía, ki je ob koncu tudi
zmagal Prstec. ki se mu je tokrat nudila
priložnost za skupno zmago iste ni
zmogel. Tako so se v skupni uvrstitvi
na vrhu pojavili kar 4 tekmovalci z
enakim številom točk.
V	kat. 125 ccm je premočno zmagal
predan že v prvi vožnji je imel velik
naskok, v drugi paje vozil tako, daje
prehitel vse svoje nasprotnike za en
krog.
Ptujčan Janez Habjanič je dirko
pričel odlično toda v 12 krogu je tako
nesrečno padel, da so morali odpe-
ljati v bolnišnico kjer pa so ugotovili,
da razen udarca in prask hujšega ni
bilo in je drugo vožnjo gledal kot
gledalec. Odlično se je uvrstil Janko
Strafela na 3 in Drago Strafela 6.
Končni rezultati 50 ccm Šegula— Ptjjj
37 točk, Urbanija—Lukovica 37. Ja-
koič—Bled 37, Prstec—Ptuj 37, Lu-
kaček—Velenje 31, Vesenjak—Ptuj
28... Ekipno: Ptuj 74 točk. Lukovica 37.
Bled 37. Velenje 31. Črnomelj 26 intd.
125 ccm Predan 40 točk. Pušavec-
—Tržič 36. Strafela J.. — Velenje 34...
ekipno Orehova vas 63 točk. Velenje
63. Tržič 62. Koper 56. Šentvid 47
anc
Tekmovanja v počastitev
meseca mladosti
V	počastitev dneva mladosti so
bila odigrana nekatera finalna
srečanja in podeljena priznanja. V
rokometu za moške je prvo mesto
osvojila ekipa OO ZSMS Olga
Meglic, druga je bila ekipa OO
/SMS Lovrenc, tretja pa ekipa OO
ZSMS Majšperk.
V	malem nogometu, kjer je bilo
tudi največje zanimanje za vsa
kvalifikacijska in finalna srečanja
je prvo mesto osvojila ekipa OO
ZSMS TGA Kidričevo, drugo
mesto je osvojila ekipa OO ZSMS
Agis, tretje je bila ekipa 0*0 ZSMS
Domava, četrta pa ekipa OO
ZSMS Domava, četrta pa ekipa
OO ZSMS Zelale.
V	konkurenci deklet v rokometu
je prvo mesto osvojila ekipa OO
ZSMS GUS, druga je bila ekipa
OO ZSMS Dom učencev, 3—4
mesto pa sta osvojili ekipi OO
ZSMS Podlehnik in OO ZSMS Bu-
dina.
V ženiki košarki je prvo mesto,
kar zveni malo čudno osvojila
ekipa GUS, ker se druge ekipe niso
pojavile na igrišču. Finalna sreča-
nja v moški košarki, šahu in namiz-
nem tenisu pa bodo še v tem tednu.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
Ekipa TGA, ki je zmagala na kvalifikacijskem turnirju v Kidričevem, v
finalu pa so nastopili v spremenjeni postavi.
Republiško prvenstvo v atletskih mnogobojih
/Dušan Koren republiški prvak, šešerkova druga/
V	soboto in nedeljo je bilo v Mariboru republiško
prvenstvo v atletskih mnogobojih, kije zajelo vse kategorije
in na katerem so nastopili tudi atleti iz Ptuja.
V	najtežji atletski disciplini deseteroboju je zmagal ¡
Dušan Koren in zbral 6211 točk in tako prehitel drugo
uvrščenega Zablačnika iz Maribora za več kot 500 točk.
Velik uspeh je dosegla tudi Marija Šešerko, kj je v
kategoriji mlajših mladink zbrala 4212 točk. in osvojila
srebrno medaljo. V tek u na 600 m paje celo zmagala. V esna
Carli je dosegla v tem peteroboju 3918 točk. in osvojila
srebrno medaljo. V teku na 600 m paje celo zmagala. Vesna
Carli je dosegla v tem peteroboju 3918 točk in zasedla 5.
mesto.
Prvo mesto v teku na 800 m je osvojil Bojan Mihelač v
kategoriji st. pioniijev. Je pa imel slabše rezultate v drugih
disciplinah in tako pristal na 6. mestu.
Sesta je bila v peteroboju pionirk tudi Urška Kerbler.
V kategoriji st. mladink sta nastopili Majda Belšak in Jasna
Pavlin, ki sta v skupnem peteroboju zasedli 5. oz. 6. mesto.
Mnogoboji so bili že nekoč dobra bera atletov Ptuja,
tiko da tudi v Mariboru niso razočarali, priborili so si eno
zlato in eno srebrno medaljo.
Med mnogobojskimi disciplinami je bil izveden fina-
lni tek za najhitrejšega pionirja in pionirko v Sloveniji v
teku na 6U m. V tinaie seje uvrstila tudi Ptujčanka Urška
Kerbler in osvojila 8. mesto.
OP
KARATE
IZKUPIČEK V TITOV
SKLAD
Karate klub. v Celju, ki nosi ime po našem narodnem heroju Slavku
Šlandru. je ob letošnjem dnevu mladosti priredil turnir v full contact in
semi karateju. Na tem turnirju so poleg Celjanov nastopile še ekipe iz
Zagorja in Ptuja. Največ uspeha so imeli domačini. Pa si poglejmo
rezultate:
»Slavko Slander«: Ptuj 5:2 (94:69), v posameznih kategorijah pa so
bili doseženi sledeči rezultati: Muha: Korošec:Sitar: 12:15; peresna:
DimecŠtumberger 8:13; Lahka: Kramber:Kranjc 17:9; polsrednja:
Žjtfran 10:0 b. b.; Srednja: Lukman:Štegar 17:13; poltežka: Rajh:Čeri-
movič 20:19; težka: Pušnik 10:0 b. b. itd.
Tekmovanje je povsem uspelo, saj si ga je ogledalo prek 200
gledalcev. Velja omeniti, da so izkupiček od prodanih vstopnic v celoti
nakazali v sklad za Titove štipendiste.
Ptujski karate klub
praznuje 5-letnico
Kot smo zvedeli, bo v soboto (31. maja) v Klubu mladih v Ptuju
prijateljsko srečanje karateistov iz KUNG FU KLUBA »Novi Zagreb«
in karateistov Karate kluba iz Ptuja, ki bo v znamenju jubileja 5-letnice
karate kluba Ptuj. Omenimo naj. da se bo tega prijateljskega srečanja
udeležil tudi glavni inštruktor za KUNG FU KARATE Jugoslavije
Milan Prosenica. O tem srečanju bomo več poročali v prihodnji številki
Tednika.	Franjo Hovnik
Litija: Aluminij 2:0/1:0/
Nogometaši Aluminija so gostovali v Litiji, kjer so se pomerili z
istoimenskim domačim moštvom. Po dokaj povprečni igri v obeh pol-
časih so domači slavili zasluženo zmago, saj so povedli že v drugi minuti.
Zraven tega pa si ustvarili nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih niso reali-
zirali. Gostje so imeli tudi nekaj dobrih priložnosti, vendar so bili
nespretni pred vratarjem domačih.
Tako kot v prvem delu. so domači že na začetku drugega polčasa
povečali svoje vodstvo. Gostje so se po prejetem drugem zadetku povsem
odprli in si ustvarili nekaj priložnosti, med drugim so zadeli tudi dve
vratnici, kaj več pa jim ni uspelo.	Danilo Klajnšek
LOVRENC PRVI
V Lovrencu na Dravskem polju so pripravili v počastitev dneva
mladosti rokometni turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe in sicer
Hajdina, Apače in Lovrenc. Domači rokometaši so bili veliko boljši in so
zanesljivo premagali oba nasprotnika. Druga je bila ekipa Apač in tretja
ekipa Hajdina. Prvouvrščena ekipa je prejela pokal, ostali dve pa sta
dobili priznanje za sodelovanje. Prav tako pa so podelili priznanje
najboljšemu vratarju in najboljšemu strelcu.
Prizadevni mladinci izOO ZSMS Lovrenc pa niso organizirali samo
rokometnega turnirja, ampak so pripravili v svojih prostorih zanimivo
razstavo, ki prikazuje razvoj naše samoupravne in neuvrščene politike
s tovarišem Titom na čelu. v kratkem prerezu pa so predstavili tudi vse
naše rodove J LA.	Danilo Klajnšek
PROF. zvonimir 2ivk0vić - mastinsek
C00PERJEV SISTEM KOT ŠPORTNI TRENING
COOPERJEV SISTEM V ŠOLSKIH RAZMERAH
(RAZISKOVALNI DEL, PRILAGOJEN ZA TEDNIK, PREDLOG ZA NADALJNJE RAZISKAVE) AVTOR SI PRIDRŽUJE
PRAVICO PONATISA.
7. nadaljevanje
KONSEKVENCE IN POTI
NADALJNJIH RAZISKAV
Raziskovanja, ki so v ta
namen začeta že v letih
1973—1974 v Centru za tehni-
š_ko vzgojo Voja Radić. TOZD
Sola Zastava v Kragujevcu. za,
cilj niso imela samo uporabo
Cooperjevega testa 12 minut
(kasneje tudi test Tek na 2400
m). Rezultati teh testov so le
elementarne osnove Cooperje-
vega sistema in zato velikokrat
neseznanjene preverajo. da je
to Cooperjev sistem. To je v
osnovi napačno, nesprejemlji-
vo. in je verjetno zaradi tega ta
tematika dela organizacijsko
slabo sprejeta, če pa je že.
potem seje to le delno sprejelo.
Zato so raziskovanja imela
namen, da starejšim kategori-
jam občanov in učencem poka-
žejo osnovne postavke in meto-
dologija dela na osnovah Coo-
perjevega sistema, kot aerobne-
ga načina vadbe. Tudi razisko-
vanja v šolskih razmerah, v
omenjenem šolskem centru, so
imela za cilj usmerjanje' pouka
v posameznih fazah na takoi-
menovanem Strukturiranju po-
uka na tem področju in izvaja-
le aerobnega načina dela z
izmerjenimi pokazatelji Coo-
perjevega sistema, njegovim
načinom točkovanja okvirnega
sedemdnevnega- programa kot
etapne, začetne osnove za na-
daljnji razvoj psihofizičnih last-
nosti organizma. To tedensko
osnovo je potrebno razumeti
kot začetno osnovo in smerokaz
v nadaljnjem razumevanju
Cooperjevega sistema, njegovi
testi so samo elementarna osno-
va. vendar pa tudi določeni
pokazatelji ali preizkus v dolo-
čenih trenutkih stanja ali stop-
nje treniranosti organizma in to
na osnovah kardiovaskularno-
puimonalnih funkcij. Predvsem
pa se v prvi vrsti spoznava
razvoj psihofizične kvalitete
tipa vzdržljivosti in njegove
sestave, ki pomembno vplivajo
na naše nadaljnja spoznavanja
in usmerjanja teh. dosedaj po-
gosto zapostavljenih aktivnosti.
Razlog za to je potrebno iskati
v razumevanju in spoznavanju
iretmana motoričnosti in ovir-
nega učnega programa, ki v
svoji vsebini in dosedanjimi
teoretičnimi osnovami trasira
pot metodoloških postavk tako
da je poanta dela v izgradnji
takoimenovane splošne moto-
ričnosti stalno prisotna kot
pravilno gledanje.
Novejše Cooperjeve raziska-
ve kot tudi njihova uporaba v
Šolskem centru, potrjujejo pra-
vilnost doslednega razumeva-
nja osnovnih postavk aerobne-
ga načina vadbe na osnovah
kardiovaskularno-pulmonalnih
funkcij z izkazovanjem določe-
nih parametrov in tedenskega
razvojnega tretmana. Očitno je.
da dvakrat tedenska učna ura v
šoli ni dovolj. Še zlasti, ker je od
45 minul efektivnega angažira-
nja učencev le okrog 28 minut
ali približno 62 odstotkov anga-
žiranja pri bolje organiziranem
pouku. To je pri nadaljnji fazi
teoretičnih postavk in obrazlo-
žitev učne ure potrebno bolj
realno spoznati.
Pokazalo se je. da ta sistem
lahko uporabljamo in spremlja-
mo tudi po učni uri. To je
posebna odlika in možnost, ki
lahko spodbudi učence, da
vadijo ne le dvakrat na teden,
kot to dela večina v skladu z
učnim programom z dvema
urama na leden, temveč 5 do 6
krat. kar je pomembna karakte-
ristika usmerjanja in vpliva
Cooperjevega sistema na znan-
stveno zasnovani tendenci pri
ustvarjanju pogojev za spodbu-
janje organizma. Pri tem lahko
spoznamo, daje »prag spodbu-
janja« kot osnova spodbude
organizma, znatno pod nivojem
biolizioloških potreb, za tretjo
uro oziroma izvenšolske aktiv-
nosti pa je potrebno več razu-
mevanja. To pomeni polni
vpogled v takšno potrebo in je
nad vsem izraz nujnosti časa v
katerem živimo in izraz znan-
stvenih. dokazanih vrednot. To
bi bila dopolnitev vsebini in
sistemih vadbe na že ustaljenih
pozicijah v sistemu šolanja, ki
očitno imajo nekatere stereotip-
nosti. ki se jih je potrebno
osvoboditi in še več. razbreme-
niti.
Omenjena raziskovanja so
začeta v letu 1973 z opaznim
zanimanjem pedagogov šolske-
ga centra in ustrezne službe.
Raziskovalni del je po nekoliko
skrajšanem postopku končan v
letu 1974 v TOZD šole v Kniču.
v kateri je avtor delal honorar-
no. Raziskave so vključile 100
učencev (84 učencev in 16
učenk) v določenem časovnem
intervalu. Gradivo je nato bilo
zaradi interesa in dogovorjenih
potreb predano Zoranu Proki-
ču. Pedagoškemu zavodu v
Kragujevcu. trenerju Petru Mi-
loševiću. Fakulteti za telesno
vzgojo v Beogradu in ZTKO.
Do izdaje dela ni prišlo, verjet-
no zato. ker je gradivo ostalo
nekaterim v predalih. Morda to
ne bi bilo pomembno, če se ne
bi Cooper oglasil z novimi
dokazi in novimi usmeritvami v
svoji študiji (Po poteh aerobi-
ka). Avtor dodaja, da je Coo-
perjev sistem še vedno razvojna
institucija, v kateri je še veliko
dela in veliko raziskav. Za nas
je to še posebej zanimivo, ker so
usmerjena in so v skladu z
našimi pristopi in raziskavah v
šolskih razmerah. To je pravgo-
tovo opomin raznim »preda-
lom« in spodbuda za boljšo in
hitrejšo izvedbo, za razvoj
športne tehnologije, ki je v
nekaterih usmeritvah daleč
pred nami. To med drugim
kaže na nerešeni status razisko-
vanja pri nas. na zapiranje
kroga, na nedosledni »cirkulus
vitiosus« in na poteze prividne-
ga sprejemanja logično — razi-
skovalnih momentov na eni
strani, po drugi strani, če ni
zapiranja, potem ostaja prepu-
ščenost lastni iznajdljivosti in
angažiranju do trenutka obde-
lave. ko se. kot vidimo, takšni
materiali kljub dogovoru neod-
govorno puščajo v predalih.
Kam gredo tudi tako podprta
raziskovanja, dovolj dobro kot
primer, ilustrira tudi dejstvo, da
so te začete raziskave iz šole
Zastava morale biti prenešene v
šolo v Kniču. ker so prek noči
izginili obeležja, oštevilčenje
stez. grafikoni, simboli, tek-
stualni prikazi in podobno, in
to večkrat. Zato ostaja vprašaj
pri teh postopkih. Dejstvo je. da
so te raziskave prenešene v
Knie ob konzultaciji s pedago-
ško službo. Zato ostaja odprto
vprašanje, zlasti danes, ko išče-
mo vedno več samokritičnosti
in odgovornosti in hkrau spo-
dbujamo in iščemo naše razi-
skave in ustvarjanje čimboljše
platforme naši znanstvenosti.
kaj pravzaprav delamo, da bi
olajšali v resnici boljšo uporabo
takšnih in drugih znanstvenih
vsebin. To bi lahko bil še eden
dodatek za boljšo oceno in
resnično mesto takšnim delom
in takšni angažiranosti.
Dejstvo je. da so te raziskave
dale rezultate v letu 1974 in še
več. komisija, ki so sestavljali
trije univerzitetni profesorji, je
ne samo pozitivno ocenila te
raziskave, temveč dala tudi
konkretne predloge. Nadaljnji
postopki so nejasni vse do
danes, ko Tednik daje nove
spodbude. upoštevaje po-
membnost novih Cooperjevih
dokazov, ter pomembnosti
skladnosti dela. katerega lahko
tudi mi sprejmemo glede na to.
da je vse to bilo možno izvesti
že leta 1974.
nadaljevanje prihodnjič
S testiranja	(foto: Z. Ž.)
TEDNIK -29. maj 1980
NASI DOPISNIKI-i,
ks ivan spolenjak
Novo predsedstvo
00 ZSMS
V ponedeljek 19. maja je bila v
domu krajanov KS Ivan Spole-
njak volilna konferenca novega
predsedstva OO ZSMS. na kateri
sta bila zraven mladine prisotna
tudi Franc Muzek. predsednik
skupščine KS in Diišan Radova-
novič sekretar OO ZKS v KS.
Dosedanji predsednik OO
ZSMS Fmil Mesaric je najprej
podal poročilo o dejavnosti mla-
dinskega aktiva v njegovem eno-
letnem mandatnem obdobju V
poročilu je med drugim omenil,
da je bilo izvedenih v tem času
pet lokalnih M DA. od lega dve v
kleti doma krajanov za ureditev
mladinske sobe. dve sta potekali
v okviru čiščenja okolja doma
krajanov, ena akcija pa kot
čiščenje dvorane in ostalih pro-
storov. Udeležba je bila vredna
pohvale le na tej zadnji.
Nato je sledila izvolitev nove-
ga vodstva, tovariša Muzek in
Radovanovič pa sta pohvalila
delovanje dosedanjega predsed-
stva. posebna pohvala je veljala
predsedniku in sekretarki za
njuno vztrajno delo v OO ZSMS.
Izrečena je bila tudi želja po še
večjem sodelovanju s skupščino
KS in novim predsedstvom.
Po konferenci nam je Emil
Mesaric, dosedanji predsednik
OO ZSMS. ki odhaja sedaj na
odsluženje vojaškega roka. na
vprašanje o aktivnosti mladine
ob minulem 1. maju odgovoril:
»Ob I. maju smo pripravili v
naši KS šaljivo tekmovanje med
OO ZSMS v občini Ptuj. ki se ga
je udeležilo kar 8 ekip. Tekmova-
nje je obsegalo tri standardne
točke s posebnimi pravili in eno
skrito točko, ki jo je imela vsaka
ekipa. Najbolj zanimive so bile
vožnje v samokolnici. namizni
tenis na navadnih mizah in s
kuhinjskimi deskami ter vlečenje
vrvi. Prvo meste je zasedla ekipa
KS Bratje Reš. drugo je zaslužila
KS Olga Meglic, tretji so bili
gostitelji, mladinci KS Ivan Spo-
lenjak in četrti ekipa J LA. Pode-
ljene so bile pohvale in pokali,
odločili pa smo se tudi. da
postene takšno tekmovanje tradi-
cionalno. Predali smo prehodni
pokal in tako se je zmagovalna
ekipa obvezala, da organizira
takšno tekmovanje naslednjega
1. maja v svoji KS.
V popoldanskem času smo
priprav ili proslavo v sodelovanju
z OŠ in J LA. Po proslavi je bilo
kresovanje. kjer seje nadaljevalo
srečanje OO ZSMS. stekli so
pogovori o nadaljnjem programu
skupnih aktivnosti in krepitvi
sodelovanja KS in J LA ter o
skupnih akcijah. Po kresovanju
je bila prosta zabava s plesom.
Ob tej priložnosti bi se rad v
imenu OO ZSMS zahvalil tovari-
šuma Radovaniviču in Muzeku
za njuno veliko pomoč pri našem
dosedanjem delu in usmeritvi
tako praktično kot tudi na poli-
tičnem področju. Hkrati pa se je
treba zahvaliti še tov. Vindišu iz
Zagrebške 8 in tov. Mešku iz
Mlinske 5. ki sta nam zmeraj
priskočila na pomoč, ko smo
potrebovali odvoz navlake po
akciji čiščenja okolja doma kraja-
nov.
Novemu predsedstvu želim
obilo delovnih uspehov na po-
dročju delovanja v OO ZSMS.
Besedilo in posnetek:
D. Ris
Dosedanji predsednik OO ZSMS
v KS Ivan Spolenjak Emil Mesa-
ric.
Predstavniki KS Ivan Spolenjak na pohodu v Mostje.
OBISK MLADIH
IZ ARANDJELOVCA
V petek. 16 maja 1980 so pozno
popoldan prispeli v Ptuj mladinci iz
pobratene občine Arandjelovac.
Njihove gostitelje, ptujske srednje-
šolce seje že polaščal nemir, kajti pri-
jatelje iz Arandjelovca so čakali pel ur.
ko pa so gostje končno prispeli sta
nemir in nestrpnost v hipu izginila.
,.. Stisk rok. ... veselje ob pono-
vnem srečanju...
Ptujski srednješolci so bili lansko
pomlad na obisku v Arandjelovcu in
mnogi so po enem letu znova srečali
prijatelje.
O svojih vtisih, o tem kdo vse je
prispel v delegaciji mladih iz Aran-
djelovca, ... so pripovedovali: Bojana
Pavlovič, Dejan Djukanovic in še ne-
kateri »brezimni« Arandjelovčani.
Bojana Pavlovič: »Tokrat sem prvič
v Ptuju in mesto mi je všeč. Mnogo
kulturno-zgodovinskih znamenitosti
daje vašemu mestu svojevrsten pečat.
Sem smo prišli srednješolci, ki deluje-
mo na kulturnem področju: to so re-
citatorji. glasbeniki, plesalci in tisu. ki
se ukvarjamo s športom. Sinoči (v pe-
tek) so kulturni program v Klubu
mladih pripravili naši gostitelji. Prire-
ditev nam je bila všeč in mislim, da
tomo tudi mi navdušili s svojim pro-
gramom.«
O življenju mladih v Arandjelovcu
je spregovoril Dejan Djukanovic:
»Mladi pri nas največkrat zaidemo v
res skrbno urejen park. V slabem vre-
menu smo redni gostje disco kluba,
zanimive in privlačne so tudi številne
kavarne in kavarnice. pa slaščičarne.
Popolnomasvojegamladinskegakluba
sicer nimamo, a je v Arandjelovcu !
mnogo prijetnih kotičkov, kjer se
mladi zbiramo. Kol povsod širom naše
domovine se največ ukvarjamo z
glasbo, kulturo in športom. Mnogo
mladih odhaja tudi na M DA. Letos
bodo naše MDB sodelovale na akciji:
Sava in Morava. Sem član instrumen-
talne skupine, ki bo sodelovala zvečer
na programu v Klubu mladih. Kar
štirje člani te skupine smo hkrati tudi,
člani skupine KRIK«. Glasbe v
Aradnjelovcu ne manjka.
Pogovor je nanesel tudi na naš novi
srednješolski center, ki je bil našim
gostom všeč in so ga primerjali z na-
jboljšim hotelom v Arandjelovcu.
»V centru bi morali urediti dobro
restavracijo, pa bazene, savno in bi res
konkuriral našemu hotelu.« so se šalili
Arandjelovčani.
V	športnih srečanjih so se bolje od-
rezali domačini, zato so gostje predla-
gali. da se ob naslednjem obisku or-
ganizirajo tekmovanja v pitju »rakije«,
pljuvanju v daljino »takrat bomo mi
zmagali.« so zagotavljali fantje.
V	nedeljo so mladinci iz Arandje-
lovca odpotovali domov. Odhajali so
bogatejši za nova prijateljstva, polni
vtisov o pobratenem mestu, z željo da
se sodelovanje med pobratenima ob-
činama Ptujem in Arandjelovcem še
poglobi.
Slavica Pičerko
Akcija čiščenja okolja
Osnovna organizacija ZSMS Juršinci si je poleg ostalih akcij zadala tudi
nalogo, ki jo je v soboto 24. maja 1980 uspešno izvedla, koje organizirala čiščenje
okolja v KS. Prostovovljnega dela seje udeležilo lepo število mladih, ki so s
čiščenjem pričeli v samem centru okrog javnih zgradb, ob javnih poteh, oseme-
njevalne postaje, ob potokih in ribniku v Gaberniku.
Med akcijo so tudi odstranili mlaj. kije bil v žalostnih majskih dneh v ponos
občanom krajevne skupnosti. Mladi apelirajo na vse občane, naj ne odmetavajo
odpadkov ob cestah, javnih zgradbah in v vodo potkov. Vsem tistim, ki odgovorno
odlagajo odpadke na določenih mestih pa izrekajo vse priznanje.
Mladi bodo v letošnjem letu poskušali opraviti čimveč nalog s prostovoljnim
delom, da bise tako stabilizacijsko obnašali v skladu s sprejetim programom za leto
1980. V mislih imajo tudi ostarele občane, ki živijo sami. da bodo organizirali
obiske na domovih, se z njimi pogqvarjali. jim po možnosti pomagali pri opravilih,
da ne bodo čutili samote.
Omeniti velja, da so mladinci v lepem številu sodelovali na pohodu po
»POTEH REVOLUCIJE« v Mostje. bili pa so tudi uspešni v akciji za izredbo
referenduma za krajevni samoprispevek KS Juršinci Poudariti velja, da mladi
veliko razmišljajo, o svojem delu. organiziranosti o idejnopolitičnem izobraže-
vanju in prostovoljnem delu. Za mladinske dejavnosti pa jim je je nujno potreben
prostor, za katerega se že dogovarjajo. V teku je akcija, ki bi jo pričeli prihodnjo
nedeljo, da bi si uredili iz kletnega prostora krajevne stavbe majhno delovnosobo.
ki bi služila za sestanke, šah in strelske vaje. ki so izrednega pomena za SLO in DS
v krajevni skupnosti.
Mladi se tudi zavedajo Titovih pobud o kolektivnem delu. odločanju m
odgov ornosti. Želijo in vabijo tudi ostale mladince KS, da se v prihodnje udeležijo
v čimvečjem številu delovnih akcij, saj gre za skupne interese in razvoj kraja.
Očiščevalno akcijo pa so juršinski mladinci v vselem razpoloženju zakljužili s
piknikom in lepim mladostnim doživetjem.
Franc Štrucl
Kako dolgo le z enim inkubatorjem?
Kot srečna mamica sem se pred
kratkim šest dni nahajala na porod-
nem oddelku ptujske bolnišnice in
sem v tem času imela priložnost
spoznati življenje znotraj zidov te-
ga oddelka, kjer se v glavnem priče-
nja življenje naših najdražjih —
otrok.
Čeprav je moj namen pisati o
povsem drugem problemu, bi želela
to priložnost izkoristiti za to, da
izrečem vso pohvalo in priznanje'
osebju ptujske porodnišnice in to
zares vsem, od zdravnikov, pa do
strežnega osebja, ki se vsi pc vrsti
trudijo, da bi bilo materam in njih-
ovim malčkom v prvih trenutkih
skupnega, novega življenja, kar
najlepše. Vsem tistim materam, ki
želijo po porodu čimprej domov,
četudi ne poteče običajnih 5 dni, pa
v premislek to, da naj raje kar
mirno potrpijo ta čas v bolnišnici,
saj so ti trenutki najbolj namenjeni
počitku matere po prestani noseč-
nosti in porodu, ki ga doma ob
obilici obveznosti do družine in
novorojenčka, nikoli več ne bo
uživala.
In sedaj k jedru problema, zaradi
katerega se oglašam. To je skrb za
nedonošenčke na porodnem oddel-
ku. Znano mi je, da imajo v ptujski
bolnišnici na voljo le en inkubator,
namenjen prezgodaj rojenim otro-
kom, zaradi česar morajo vse take
novorojenčke takoj odpeljati v Ma-
ribor, kjer jim lahko nudijo ustrez-
no nego v najbolj odločilnih trenut-
kih življenja. Najhuje pri vsem tem
je to, da otročička takoj, komaj se
rodi, ločijo od matere, kar je prav
gotovo negativno za oba, žal pa
nujno, če želijo otroka ohraniti pri
življenju.
Vem, da je nakup vsaj še enega
inkubatorja za ptujsko bolnišnico
velik izdatek, še posebej sedaj, v
obdobju vsestranskih stabilizacij-
skih prizadevanj, zavedati pa se
moramo, da je to že dolgo velika
nujnost, saj je "število rojstev
precejšnje. Ob koncu marca je bilo
rojenih že 350 otrok.
Ob vsem tem razmišljam o števil-
nih dobrodelnih akcijah, ki smo jih
že organizirali in uspešno privedli
do cilja in hočeš, nočeš se mi poraja
misej, če se za naše najmlajše ne bi
splačalo izvesti še ene. Namenili bi
jo zbiranju prostovoljnih prispev-
kov za nakup novega inkubatorja.
ki bi jih darovali občani in delovne
ter druge organizacije. Kolikor mi
je znano, so podobne akcije uspeš-
no izvedli že v raznih drugih mestih
v Sloveniji.
Prepričana sem, da bi vsaka
mamica rade volje prispevala skro-
men delež k zbiranju teh prispev-
kov, prav tako pa tudi vsak, ki še
namerava imeti otroke. Pritegniti
pa bi veljalo tudi osnovne organi-
zacije sindikata v delovnih organi-
zacijah, ki tudi posvečajo precejš-
njo skrb materam v delovnih ko-
lektivih. Tu so seveda še obveznice
posojila za ceste, s katerimi včasih
kar ne vemo kaj početi, pa gore
cvetja, ki jih srečni svojci in prijate-
lji prinašajo v bolnišnico, s tem pa
na žalost tudi nemalo bolezenskih
klic, ki se na ta način vtihotapljajo
v bolniške sobe.
Možnosti je torej precej, vpraša-
nje pa je, kako pomemben se zdi ta
problem drugim občanom in predv-
sem občankam. Na žalost človek
začne o tem razmišljati šele takrat,
ko sam nestrpno čaka na sporočilo
babice o tem, kaj je prijokalo na
svet in če je novorojenček zdrav.
Če je teža nižja od 1.500 gramov, jg
že vprašljivo, kako pomagati, če
nimaš s čim.
Upam, da bo še kdo od bralcev
Tednika podprl moj predlog o
zbiralni akciji za nakup inkubator-
ja in pa seveda, da bodo za to imeli
posluh tudi tisti, ki bi naj nakup
organizirali. Čeprav je leto otroka
že za nami, "ne pozabimo, da se
otroci rojévajo tudi letos. Zal
nemalokrat tudi prezgodaj. In prav
tem otrokom je potrebno za-
gotoviti, da jim bodo v bolnišnici
lahko nudili to, za kar ni bilo več
časa v materinem telesu, — zdrav
razvoj in sposobnost za življenje,
pa četudi so rojeni v sedmem ali os-
mem mesecu.
Mamica
Ml MLADI!
Z uveljavljanjem samoupravljanja in nove ustave v praksi, prihaja
vedno bolj do izraza vloga, ki jo dobiva mladina v naši družbi. Ta trditev
ne pomeni nenavadne ugotovitve, ampak potrjujedejstva. ki so znana že
leta. Mladi torej nismo danes le družbeni objekt, ampak nosilci na-
predka. sodobnega mišljenja in socialističnih idej.
Svojo vlogo v državi kot samoupravni skupnosti je mladina začela
razvijati že prva leta po osvoboditvi, ko je vložila velike napore in
prizadevanja v izgradnjo in obnovo porušene domovine. To je bil dokaz
mlade generacije, da ceni soljudi, družbo in se povzema za skupne
probleme. Še pred nekaj leti je veljala trditev, daje mladina odrinjena od
odločanja v proizvodnji ali skupnih družbenih zadevah. Danes o
odnnjenosti m ladih skoraj ne moremo več govoriti, ne glede na področja,
kjer se zamisli samoupravljanja mladine tudi praktično uresničujejo, kot
značilen primer velja dejstvo, da mladi sodelujejo v neposrednem sa-
moupravljanju. v kulturi in družbi nasploh, kongresa ZSMS in ZSM J sta
osvetlila pomen in vlogo mladih v znanstvenem, kulturnem in politič-
nem življenju. O tem govori vzpodbudno tudi predsednik Tito. ki pravi,
da smo mladi graditelji in ustvarjalci prihodnosti. Poleg dolžnosti in
nalog, ki vežejo mladino z družbo, je poskrbljeno tudi za njeno razve-
drilo. saj je njeno sodelovanje pri filmu, kulturi in drugod preseglo svoje
meje. G re za področja, od katerih so bili mladi pred desetletji odtegnjeni.
Zaupanje, ki ga ima v nas starejša generacija, moramo z resnim delom in
discipliniranostjo tudi upravičiti. Le tako bomodokazali vestnost našega
odnosa in mišljenja do samoupravljanja. Doseženi uspehi na tem pod-
ročju nas morajo vzpodbujali k se intenzivnejšem u delu in vrednotenju
dela predhodnikov.
Mladi smo torej samoupravljala, lastniki nečesa, česar nima vsak.
Tega se treba dobro zavedati, ker živimo v svobodni socialistični do-
movini. ki si prizadeva čim bolj olepšati na$o prihodnost, za katero so
padale žrve. To naj bo tudi vzpodbuda, da čuvamo tisto, kar imamo.
v SB. Lešnica Ormož
krajevna skupnost velika nedelja
Junija bo zopet razpisan
referendum za krajevni
samoprispevek
Po določilih statuta krajevne skupnosti Velika Nedelja in na
predlog krajevne konference SZDL je bil v soboto 17. maja na Hajndlu
v prostorih Štefke Gradiša. sklican zbor delovnih ljudi in občanov za
okoliška naselja.
Pred pričetkom razprave so krajani z molkom počastili spomin na
našega predsednika tovariša TITA.
Razprava o zaključnem računu krajevne skupnosti za leto 1979 je
potekala normalno, navzoči so bili zadovoljni, hkrati pa so bili ponosnj
tudi nad tem. kar seje v tem petletnem obdobju zgradilo. Povdaritije
treba, da so vsi ljudje z območja krajevne skupnosti Velika Nedelja do
sedaj vedno vztrajali, verjamejo v boljši jutri, verjamejo v pomoč širše
družbene skupnosti, sami pa so prav gotovo pripravljeni pomagati po
svojih močeh. V prvi vrsti je to v denarju, ko imajo v mislih samopri-
spevek in v delu. ko mislijo na neštete ure. to so predvsem mladi, ki se
žrtvujejo predvsem za prostovoljno delo. Do sedaj jim je uspelo urediti
medkrajevne ceste Velika Nedelja—Podgorci, asfaltirali pa so tudi cesto
do Tomaža itd. Zaradi boljših cest so povečali število avtobusnih prog,
avtobusi pogosteje vozijo skozi posamezne kraje, to pa je ugodno
predvsem za delavce in šolsko mladino ....
S samoprispevkom so zgradili otroški vrtec, sredstva so bila na-
menjena tudi za preureditev pokopališča, zgradili so cisterno, kije bila
nujno potrebna, saj so ljudje, ki so prihajali na grobove umrlih svojcev
morali prinašati vodo kar od doma. Po samoupravni interesni skupnosti
občine Ormož, so se krajani odločili s sofinanciranjem za zgraditev
vodovodnega omrežja na območju krajevne skupnosti Velika Nedelja,
ki je za njih v bistvu življenjskega pomena.
Predsednik krajevne skupnosti Ivan Hržič je spregovoril še o na-
slednjem petletnem programu. S sredstvi, ki se jih bo v teh letih zbralo,
se bo dalo marsikaj narediti, krajani pa opozarjajo, da bi se naj sredstva
trošila res le za v programu predvidene objekte. Tako predvideva
program, ki so ga sprejeli na zboru občani, gradnjo nove šole pri Veliki
Nedelji v kateri bo osem učilnic in nekaj kabinetov. Odločili so se tudi
za asfaltiranje medobčinskih cest na območju krajevne skupnosti.
V načrtu imajo tudi obnovo kulturnega doma pri Veliki Nedelji, z
nabavo novega kinoprojektorja pa bodo mladim omogočili še številnejši
obisk, temu pa bodo sledili kvalitetnejši filmi kot so bili do sedaj. Krajani
so tudi prepričani, da lahko upravičeno k tem njihovim sredstvom
pričakujejo večjo udeležbo in pomoč od občine, saj so si krajani v teh
desetletjih zaslužili, da se jim boljši dnevi čim prej, in čim hitreje
uresničijo.
Viktor Rajh
TEDNIK -29-maj 1980
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
KARTING
[sla stezi okrog javnih skladišč je
bila v Ljubljani dirka za republiško
prvenstvo v kartingu. Pred 3000
gledalci je nastopilo 46 slovenskih
tekmovalcev. Nastop Ptujčanov je
^il okrnjen, saj v kat. 125 ccm ni
bilo tekmovalca, kar se občuti pri
skupnem ekipnem seštevku.
Pri juniorjih sta mlada
tekmovalca Hvala in Blaževič
vozila odlično, saj sta imela
možnost visoke uvrstitve, žal pa sta
se v zadnji vožnji zaletela in bila
jele 3. oziroma 4.
V kat. 100 ccm ponovno Langer-
holcu stroj ni deloval kot bi želel,
Korošec in Seruga prav tako nista
mogla poseči za višjo uvrstitvijo.
Končni vrstni red: 100 — junior
pečolar—Celje 30 točk, Jenko—
Postojna 26, Blaževič — Ptuj 22.
Hvala 20... Babič—Ptuj 10 uvršče-
ni-
100 ccm zmagal Bitenc—Celje ...
10. mesto Seruga, 11. Korošec, 12.
Langerholc. Ekipno: Celje 97 točk,
Moste—Ljubljana 95, Postojna 88,
Nova Gorica 66, Ptuj 46 itd.
anc
Vsi na kolo
za zdravo
telo
Nedeljske trim akcije, ki jo je
organiziralo Planinsko društvo
Ptuj, se je udeležilo lepo število
kolesarjev, ki so povedali, da so
preživeli lep in prijeten dan. Pot jih
je vodila iz Ptuja proti Mostju in na
Gomilo, vračali pa so se skozi
Domavo. Okrog 50 udeležencev je
prevozilo 38 kilometrov dolgo pot,
med njimi je bil najstarejši 75-letni
Leon Planine, najmlajša udeležen-
ka pa je bila 6-letna Mojca Zibrat
— oba sta prejela posebno prizna-
nje organizatorjev, vsi udeleženci
pa značko in nalepko.
Organizacija je bila odlična,
trimskega kolesarjenja pa so se
lahko udeležili le tisti kolesarji, ki
so imeli tehnično brezhibna kolesa.
N. D.
ii. zrl sever-članice ina-pp drava
20:7(11:2)
Visok poraz v Sisku
Sisak, športna dvorana Brezovica 1941, gledalcev 30, sodnika
Freiler (Čakovec) in Budimir (Bjelovar);
INA: Vujasinović, Janeković 1, Lučan, Granulie 9, Iris, Vrbanec 5,
Silić 1, Grubić 4. Kramar, Samojlović, Hubelić;
PP DRAVA: Farič, Cerne4, Kelenc, Vičar, Novak 2, Galun, Lepej,
Kmetec 1, Sitsenfraj;
Igralke PP Drave so v Sisku močno razočarale in zasluženo doživele
visok poraz. Domača Ina je zmagala brez posebnega naprezanja, saj je
kar 8 zadetkov dosegla iz nasprotnih napadov po velikih napakah
Ptujčank v napadu, 5 zadetkov iz 7-m in 4 s črte šestmetrskega prostora,
ko so igralke PP Drave »pozabile« na krožno napadalko. Tako je Ina iz
igre z devetmetrske razdalje dosegla le tri zadetke. Ob tako medli igri
Ptujčanke na uspeh niso mogle računati, рл čeprav so kar šestkrat zadele
vratnico in niso izkoristile dveh čistih nasprotnih napadov, nastopile pa
so tudi močno oslabljene — brez organizatorice igre Mumlekove in
poškodovane Ivančičeve. PP Drava je bila tokrat daleč od igre, ki jo je
prikazala na prejšnjem srečanju proti Zametu. Do konca prvenstva sta
še dve koli in pričakovati je, da Ptujčanke takšne igre kot v Sisku ne bodo
več ponovile.
Priložnost za popravo blede igre je že to soboto, ko se bosta v Ptuju
srečali ljubljanska Olimpija in domača vrsta. Srečanje se bo za razliko od
prejšnjih začelo ob 17. uri, saj se morajo vsa srečanja z zadnjih treh kol
odigrati ob istem času.	1. kotar
Tretje mesto za ŠŠD Ruj
V finalu republiškega tekmovanja ŠŠD v rokometu so pionirke
ptujske občine osvojile tretje mesto. Najprej so premagale Vuzenicos 6:3,
nato pa izgubile — z Ljubljano s 25:7 in Ajdovščino 20:7. V ekipi Ptuja
so nastopile: Kranjc, Lepej, Z. Rimele, S. Rimele, Doki, Šipek, Skaza,
Vraber, Soba, Filipaja, Vnuk in Perko. Ekipo je pripravil in vodil Peter
Starki.	1- k.
slovenska liga trap
Mercator premagal Olimpijo
Strelci na glinaste golobe nadaljujejo s tekmovanjem v slovenski ligi
TRAP. Po dosedanjjih šestih kolih že lahko zapišemo, da se strelci iz
ptujske občine kljub skromnim pogojem za vadbo, ob tem paje sodoben
objekt zaprt, prebijejo v slovenski in mgoslovanski vrh, ki so ga pred-leti
že dosegli. V sestem kolu. kije bilo v Novi Gorici, je Mercator (MIP), iz
Ptuja dosegel velik uspeh, saj je uspel premagati velikega favorita,
ljubljansko SD Olimpija. Vrstni red v 6. kolu: Г. Mercator (Ptui) 9. 2.
Olimpija (Ljubljana) 8, 3. Svoboda ,, (Senožeče) 7. 4. Štefan Kovač
( Beltinci)6,5. Agis (Ptuj ) 5,... 9. SK Trap (Ormož) itd. Med posamezniki
ie zmaeal Zadnikar (Ofimniia) nred Antonom Hlupičem (Mercator).
... 7. Muzek, 10. Rakuša, 15. Skledar (vsi Mercator), 16. Furjan
(Agis), 18. Glavnik (Mercator), 24. Bračič, 25. Ribič (Agis) itd. V
skupnem seštevku po šestih kolih je v vodstvu SD Olimpija pred
Svobodo, Mercatorjem in Agisom. TRAP iz Ormoža je na osmem mestu.
Med posamezniki vodi Rožmarin (Olimpija), najbolje uvrščeni tek-
movalec iz ptujske občine paje Muzek na šestem mestu.	1. kotar
35. športno
prvenstvo l j a0
Gostitelj
je Tolmin
* Danes se je v Tolminu pričelo
35. športno prvenstvo ljubljan-
skega armadnega območja s tre-
tjim pregledom kulturnozaba-
vnih dejavnosti. Ekipe iz Ajdov-
ščine. Kranja. Postojne. Maribo-
ra. Ljubljane, Celja, Vrhnike in
Novega mesta napovedujejo iz-
enačene in zagrizene boje za vsa-
ko uvrstitev, za vsako točko. V
središču pozornosti pa bo kot ob-
ičajno najtežja disciplina — vo-
jaški mnogoboj.
V ekipi Maribora bo nastopilo
tudi 19 vojakov in starešin iz
Ptuja, med vodji ekip za posa-
mezne discipline pa sta tudi Goj-
ko Poznanovič, vodil bo atlete, in
Zoran Djerašević, ki bo vodil
strelce.
Športno prvenstvo je zaključek
množičnega tekmovanja in pre-
iskusa sposobnosti od osnovnih
enot navzgor. Tako so tekmova-
nje med enotami v vseh discipli-
nah izvedli tudi v ptujski vojašnici
Dušan Kveder. Najbolje so se
odrezali vojaki in starešine iz
enote Stanislava Omerze.
1. kotar
Prvo mesto
za Hajdino
Z izjemo srečanja Videm-
—Gorisnica. kije bilo prekinjeno,
so vsa srečanja v skupinah A in
zahod medobčinskih rekreacij-
skih nogometnih lig končana y
skupini Aje vrstni red naslednji:
1. Hajdina 29. 2. Pragersko 75 28.
3. Gorišnica 24 (-1 ), 4. Ger. vas A
19. 5. Apače 18. 6. Skorba 17. 7.
Zgornja Tolskava 15,8. Boč A 12,
9. Stonjci 8 in 10. Videm 8 (-1).
Končni vrstni red v skupini zahod:
1 Onlotnica 14 (30:71. 2. Kidri-
čevo (24:15), 3. Osankarica 13, 4.
Lovrenc 12. 5. Spodnja Polskava 5
in 6. Boč B 2 točki.
1. kotar
snl: drava-v0zila 1:0(1:0)
POMEMBNA ZMAGA
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 200, sodnik Čeh (Maribor).
Strelci: 1:0(16.11-m) —Vrabl
DRAVA: Golob, Malek, Šmigoc, Mazera, Bezjak (Tement), Matič,
Gabrovec, Čuš, Brodnjak (Emeršič), Skok, Vrabl;
VOZILA: Trampuš, Mičič, Modrijan, Magajna, Šatej, Jarc, Peršič,
Kavčič, Jogan (Pisarevič), Vičič, Markič;
V	predčasno odigranem srečanju zadnjega kola tekmovanja v
enotni republiški ligi so nogometaši pete selekcije N K Drava premagali
moštvo Vozila iz Nove Gorice, zlasti po zaslugi večje borbenosti. V
prvem polčasu smo gledali enakovredno igro, domači pa so zadetek
dosegli iz pravilno dosojene enajstmetrovke, potem ko je gostujoči
branilec v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil Brodnjaka, koje
le-ta bil sam pred vratarjem Trampušem. Proti koncu polčasa je Bezjak
zamudil čisto priložnost za povišanje rezultata.
V	drugem polčasu so gostje imeli večji del pobudo, vendar čvrste
obrambe Drave in odličnega vratarja Goloba kljub priložnostim niso
uspeli premagati. Sodnik Čeh je srečanje vodil avtoritativno, zaradi
nešportnega obnašanja in preostrih startov pa je podelil štiri rumene
kartone, od tega tri gostom. Pred srečanjem članskih selekcij so mladinci
Drave s 5:0 premagali vrstnike Vozil.	1. kotar
Šahovski turnir
Šahovsko društvo MIP je v petek 23. maja izvedlo hitropotezni
turnir v počastitev Dneva mladosti in 35-obletnice osvoboditve. Pred
začetkom so udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin na
tovariša Tita in obljubili, da bodo trdno nadaljevali po njegovi poti.
Turnirje bil razdeljen v dve skupini, v prvi so tekmovali člani, v
drugi pâ članice in mladinci. Pri članih, nastopilo jih je 16, sta si prvo
mesto razdelila Polajžar in Šeruga, tretji je Iljaš, četrti Kneževič, peti
Habjanič itd. V drugi skupini, sodelovalo je 10 mladincev in članic, je
zmagal Brglez pred Zmavcem ter Lidijo Horvat in Tatjano Vaupotič.
S hitropoteznimi turnirji bodo v društvu nadaljevali. Tako vsak prvi
petek v mesecu vabijo ženske, mladino in neka|egornike. Prvi štirje se
bodo uvstili na turnirje članov, ki bodo vsak drugi petek v mesecu. 1. k.
14 - ZA DOM IN PROSTI CAS
29. maj 1980- JEDNI^
f fiDNIK maj 1980
OGLASI IN OBJAVE - 15
V POČASTITEV IX. KONGRESA GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE
Republiško tekmovanje pionirjev, mladink
in članic gasilskih društev
Ptuj je bil v suboto 24. maja v znamenju gasilstva. Na vsakem koraku
je bilo že na vse zgodaj čutiti slavnostno — gasilsko vzdušje. Pionirji,
mladinke in članice v gasilskih uniformah, so prihiteli iz vse Slovenije v
staro mesto ob Dravi na republiško tekmovanje v počastitev IX. kongresa
Gasilske Zveze Slovenije, ki bo 6. in 7. junija letos v Brežicah.
Na stadionu Drave se je do
osme ure zjutraj zbralo natanko
120 desetin, torej 1200 pionirjev,
mladink in članic, ki so se v sla-
vnostni povorki postrojili na ze-
leno igrišče — to je od gasilskih
uniform posivelo. Poveljnik tek-
movanja Ciril Murko, sicer po-
veljnik občinske gasilske zveze
Ptuj, ki je bila organizator tek-
movanja, je predal raport Milanu
Vrhovcu, načelniku štaba opera-
tive Gasilske zveze Slovenije. Po
svečanem dvigu tekmovalnega
gasilskega praporja je v imenu
gostitelja pozdravil številne goste,
med katerimi so bili tudi pred-
stavniki SO Ptuj, SZDL in dru-
štva prijateljev mladine ter ob-
činskega štaba civilne zaščite,
Herbert Sorec, predsednik ob-
činske gasilske zveze Ptuj. Po-
vdaril je pomen gasilstva danda-
nes in njegovo povezanost s ci-
vilno zaščito. Posebno zadovolj-
stvo je izrazil ob ugotovitvi, daje v
slovenskih gasilskih vrstah dan-
danes že precej več mladine,
predvsem pa žene.
Med tem, ko so mlajši in starejši
pionirji, mladinci in članice merili
svoje znanje in hitrost v različnih
tekmovalnih disciplinah, smo za
razgovor zaprosili Milana Vr-
hovca, načelnika štaba operative
GZS, kije o tekmovanju povedal:
»Poglejte, koliko tekmovalcev
seje zbralo danes v Ptuju, na sta-
dionu vidite 120 tekmovalnih
enot, po naši strukturi je to 1200
tekmovalcev. Vsi so razvrščeni v
posamezne skupine. Od najmlaj-
ših pionirjev starih od 7 do 10 let,
do pionirjev starih od 11 do 14 let,
ter mladink in članic v dveh sta-
rostnih skupinah. To vse je se-
lekcija, ki je pričela z občinskimi
tekmovanji skozi lansko leto in to
današnje tekmovanje je finalno.
Prejšnji teden smo imeli v
Sloveniji še drugi dve tekmovanji
v počastitev našega kongresa..-V
soboto 17. maja smo imeli v Celju
mladinsko in člansko republiško
tekmovanje, kjer se je zbralo 93
desetin. Dan za tem smo imeli v
Domžalah 62 desetin veteranov in
gasilskih enot civilne zaščite. Vsa
ta tekmovanja sodijo v naš redni
sistem izobraževanja. Obstaja kar
22 tekmovalnih disciplin, ki se
vkaljapljajo sistem našega dela ki
nasčaka tudi na požariščih. Razen
tega pa tekmovalci pridobijo
kondicijo in prihološko pripra-
vljenost. Današnje republiško
tekmovanje bo odločilo, kdo bo
zastopal slovensko gasilstvo sep-
tembra letos na Tjentištu, kjer bo
zvezno tekmovanje gasilcev.
Današnje tekmovanje v Ptuju
moram še posebej pohvaliti, saj se
je občinska gasilska zveza Ptuj
zelo potrudila. Odločili smo se, da
zaupamo to tekmovanje prav
Ptuju in to zaradi tega, ker je v
haloških in slovenskogoriških
društvih včlanjenih največ žena. S
tem smo dali Ptujčanom svoje
priznanje, saj se zmeraj trudijo, da
speljejo tekmovanje čim bolje. V
imenu štaba operative in gasilske
zveze se organizatorjem zahva-
ljujem za vse kar so tako leto na-
redili.«
Branko Božič je predsednik
gasilske zveze Slovenije je v po-
govoru orisal pomen gasilstva ta-
kole:
»Gasilska organizacija je v le-
tošnjem letu pred velikim do-
godkom. pred devetim kongre-
som GZS. V ta namen smo or-
ganizirali številna tekmovanja
vseh naših enot in članov civilne
zaščite, pa tudi posebnih enot v
okviru J LA. Vsa ta tekmovanja so
zajela dve tretjini aktivnih članov.
Čestitam organizatorjem in
vsem tekmovalnim enotam, ki
tekmujejo z izredno zavzetostjo. V
gasilskih organizacijah imamo v
1200 društvih širom Slovenije že
nad 80.000 članov, kar pomeni v
zadnjih letih velik napredek. Za
nas je pomembno tudi pomlaje-
vanje gasilstva. Gasilski krožki se
vse bolj uveljavljajo po osnovnih
šolah — v Sloveniji jih imamo že
prek 350. Še posebej smo zado-
voljni, da imamo v naših vrstah
vse več mladine in vse več žensk.
Veseli smo, da je občinska ga-
silska zveza Ptuj, kot dober or-
ganizator dobila vso podporo
vseh družbenih dejavnikov v
Ptuju pri organizaciji tega repu-
bliškega tekmovanja. Ptuj ima
bogato gasilsko tradicijo in izre-
dno množičnost.
Na letošnjem kongresu GZS
bomo prav množičnosti v gasil-
stvu dali poseben povdarek. Pri-
pravil sem referat za to pod na-
slovom »z množično gasilsko or-
ganizacijo krepimo gospodarsko
moč in družbeno samozaščito.«
Razčlenili bomo tudi našo orga-
niziranost v okviru samoupravnih
interesnih skupnosti, vsebinsko
pa zlasti povezovanju gasilskih
organizacij s civilno zaščito in
SLO. Uspehi, ki smo jih na tem
področju dosegli v zadnjih letih
nam kažejo da smo na pravi poti.
V Sloveniji imamo danes 1200
gasilskih domov ki imajo prav go-
tovo svoj pomen ob vsakem času.
Podporo za takšno usmeritev
imamo od vsepovsod. Toga zapr-
tost nekdanjih gasilskih enot je
zdavnaj minila, danes je gasilska
organizacija ena najbolj odprtih v
naši družbi, prav zaradi tega
upravičeno pričakujemo, da bo
naš kongres potekal dobro in da
bomo sprejeli še pomembnejše
sklepe.«
Že dan pred tekmovanjem so v
Ptuj prispele tudi članice komisije
za delo z ženami pri Gasilski zvezi
Slovenije. Hilda Zalcer, članica te
komisije je o vključevanju žena v
gasilske vrste poedala:
»Danes lahko rečemo, da se
žene enakopravno vključujejo v
vso družbeno dogajanje pri nas.
Med osmim in devetim kongre-
som GZS pa je bilo izredno
uspešno vključevanje žena v ga-
silske vrste. V Sloveniji imamo po
zadnjih podatkih sedaj že 10.101
članic. To je izredno veliko in
kljub številnim bremenom, ki
dandanes slonijo na ženi pa pri-
čakujemo v naših vrstah nove in
nove članice. Razen rednega dela
je to lahko za marsikatero ženo
tudi neke vrste razvedrilo.«
Republiško predkongresno
tekmovanje je za nami. Uspeloje.
In kakšni so bili rezultati?
Začnimo pri mlajših pionirjih,
kjer seje med seboj pomerilo 16
desetin. Najbolje so se odrezali
jtionirčki iz železarne Štore, pred
G D Fram in pionirji iz Gorišnice.
V konkurenci mlajših pionirk je
tekmovalo sedem desetin, na-
jboljše pa so bile mlade gasilke iz
GD Hajdina, pred sovrstnicami
iz Pragerskega in Šenkovega
turna.
Med pionirji A — mešanimi
enotami so bili najboljši tekmo-
valci iz Ljubljane — rudnika,
pred Žalcem in Nevljami. Tek-
movalo je 6 desetin.
Med starejšimi pionirji so se v
vaji z motorno brizgalno in šta-
feto najbolj izkazali tekmovalci iz
Begunj na Gorenjskem pred GD
Dob in Moste pri Kamniku. V tej
disciplini je tekmovalo 20 desetin.
V	konkurenci starejših pionirk
je tekmovalo 13 desetin. Najboljše
pa so bile iz Oplotnice pred So-
betinci in Tepanjem.
Med mladinkami do 25 let so se
pomerile le tri desetine. Prvo
mesto je doseglo GD Kozje,
drugo Podgora in tretje Podvinci.
Mçd mladinkami nad 25 let je
tekmovalo 11 desetin. Prvo mesto
so dosegla mladinke iz GD Dob,
drugo iz G D Gorica ob Dreti in
tretje iz Staničiž.
V	konkurenci članic se je po-
merilo 12 desetin. Prvo mesto so
dosegle članice iz G D Šalek, pred
članicami iz Gorišnice.
Med članicami iz industrijskih
gasilskih društev je tekmovalo
sedem desetin. Prvo mesto so
dosegle članice ' 1GD Meblo
Nova Gorica pred Elektrokovino
Maribor in Krko iz Novega me-
sta.
V	vaji članic do 25 let je tek-
movalo 8 desetin. Najboljše so
bile članice iz Begunj na Gorenj-
skem pred Begunjami iz Cernega
in Šmartnega na Pohorju.
V	vaji članic nad 25 let je vrstni
red: 1. Kotlje, 2. Blagovica, 3.
Gabernik.
Medčlanicami IGDpaje vrstni
red sledeč: 1. IGD Železarne
Štore. 2. IGD Fenolit. in 3. BPT
Tržič.
Po zaključku tekmovalnih di-
sciplin je okoli 14 ure bila še
sklepna slovesnost, z razglasitvijo
rezultatov, za tem pa svečani mi-
mohod vseh udeležencev tekmo-
vanja. In pozneje so se vsi razšli
veseli in zadovoljni, bogatejši za
lep tekmovalni dan in veliko no-
vih spoznanj. Republiško pred-
kongresno tekmovanje gasilskih
desetin je doseglo svoj namen.
M. Ozmec
Milan Vrhove, načelnik štaba
operative GZ Slovenije.
Branko Božič, predsednik Gasil-
ske zveze Slovenije.
Hilda Žalcer, članica komisije za
delo z ženami pri GZS.
Ob razglasitvi rezultatov so bile postrojene vse sodelujoče desetine
pionirjev, mladink in članic.
Tekmovanje je bilo zelo zahtevno in vsaka sekunda je bila dragocena.
Dva zlata para v Ptuji
Pred pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj in matičar,
sta v soboto, 24. maja svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja?
dva zlata para.	S
ANTONIJA in MATIJA SLAČEK, kmetovalca izZagorcev92 \
J uršinci. Oba sta letos že dopolnila 79 let. V zakonu sta imela 7 otr,
danes oa se ponašata že s 15 vnuki in dvema pravnukoma.	^
TEREZIJA in RUDOLF KOCMUT. mala kmeta iz Doliča9 t
Destrnik. Stara sta vsak po 74 let. V zakonu sta imela 4 otroke, dan¿s
se ob 11 vnukih veselita že tudi kar 12 pravnukov.	&
Rudolf in Terezija Kocmut med svojimi najdražjimi v poročni dvorani p,
50 letih ponovno pred matičarjem
Eoto: Langerholi