ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
vabi na svečano prireditev ob
55-letnici vrnitve iz pregnanstva
v nedeljo, 23. julija 2000, ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah
s kulturnim programom (dramska uprizoritev vračanja na Koroško), spomini izseljencev, družabno srečanje. Slavnostni govornik bo predsednik ZSI Jože Partl
Vlada ukinia finančno
RIM
Zaščitni zakon za Slovence v Italiji
podporo privatnim radiom!
"T vezna vlada ne bo več fi-Z-nančno podpirala privatne radijske postaje in tudi ne manjšinskih. To je v torek potrdil državni sekretar Morak v razgovoru s predsednikoma NSKS in ZSO. Kar se tiče manjšinskih radiov se vlada prizadeva za zakonsko razrešitev v okviru jav-no-pravnega ORF-a. V letošnjem letu vlada namenja za vse tri manjšinske radie, Korotan, Agora in Mora, zadnjič 10 milijonov ATS. Do naslednjega leta pa naj bi bila razjasnjena zakonska osnova, ki bi dala ORF-u osnovo za celodnevne radijske oddaje v manjšinskih jezikih.
Predsednika ZSO in NSKS, dr. Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, sta državnega sekretarja opozorila, da je bivša vlada zagotovila finansiranje manjšinskih radiov in daje nevzdržno, da vlada sredi poslovnega leta zmanjšuje finančne dotacije.
Kar se tiče zakonske ureditve v okviru ORF-a, sta oba predsednika ugotovila, da je bila prvotna zahteva koroških Slovencev prav ureditev celodnevne radijske oskrbe v okviru ORF. Zato Slovenci take rešitve seveda načelno ne odklanjajo, toda do njene izvedbe naj bi država na vsak način v polni meri finansirala privatne radie.
Tudi v primeru rešitve v okviru ORF-a je treba najti ustrezne možnosti za privatne radie.
Nadalje je razprava tekla o finansiranju tiskanih medijev, kjer sta predstavnika koroških Slovencev zahtevala jasno zakonsko osnovo v okviru zakona o pospeševanju tiskanih medijev.
Državni sekretar Morak je obljubil, da bo vlada v izdelavo zakonske osnove glede oskrbe manjšinskih jezikov v okviru ORF-a pritegnila obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, kar se tiče zakona o podpori tiskanim medijem pa bo vlada pobudo predstavnikov koroških Slovencev preverila.
Končno je poslanska zbornica italijanskega parlamenta sprejela zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Potrditi ga mora še senat (predvidoma zgodaj jeseni). Nova zakonska določila omogočajo tudi ustrezne materialne pogoje za delovanje slovenskih organizacij v sosednji državi. Predstavnika obeh krovnih organizacij Slovencev, SKGZ in SSO, sta bila enotnega mnenja, da sam zakon ne bo dovolj, saj ga bo potrebno še uresničevati. Ob tem dogodku, so se v Sloveniji pozitivno izrazile vse poli-
že enaindvajsetič so se številni pohodniki odpravili po poteh Domnove čete na Komelj, pred spomenikom pri Cimpasarju pa so se ob bogatem kulturnem programu poklonili padlim borcem
Vaščana pojo s prijatelji iz Istre
»Šavrinske pupe en ragaconi« Rožana Koštial iz Istre
Sobota, 22. julija 2000 ob 20.30 uri pri Košarju na Gori pri Bilčovsu
PREBLISK
rem in tja so jih peljali v ži->3 vinskih vagonih kot goveda, še huje, tja grede natlačene po 40, 50 v vagonu, nazaj malo redkeje. Tri leta, tri mesece in tri dni je trajalo to » letovanje, ta dopust« v Nemčiji. Pa naj še kdo reče, da jim je bilo slabo. Medtem ko je kar precejšnja večina koroškega prebivalstva trepetala pred »banditi«, ki se niso strinjali z ideologijo njegovega fiihrerja, so naši pregnanci brezskrbno živeli v logarjih. Pa še zastraženi so bili in celo obdani z bodečo žico, da jim ja nihče ni mogel do živega.
In kaj, da bi jih na Koroškem po tem njihovem dopustu sprejeli z godbo in zastavami, to pa ne. Zakaj pa so
bili tako nezvesti domovini, da so jo kar zapustili? Med tem pa so morali drugi obdelovati njihovo zemljo, da so preživeli.
55 let je tega, kar je vlak s slovenskimi pregnanci krenil iz Niirnberga proti domovini. 55 let je tega, ko jih je v Belja-
ku domovina zavrnila, 54 let je preteklo, ko so te »naše turiste«, ko so hoteli imeti v Celovcu zahvalno mašo, pregnali z gasilskimi brizgalnami.
Tako se s«turisti« ne dela. Morda pa vendar niso bili tako priljubljeni.
J. R.
28. 7. 2000, 20.30
v Kulturni dom Dobrla vas Igra ansambel
»Lojzeta Slaka«
Vsi prisrčno vabljeni!
Zaradi obolelosti v uredništvu ste izdajo te številke prijeli dan pozneje. Bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
Živinski vagoni
tične stranke, še posebej pa je to dejstvo pozdravil tudi zunanji minister Lojze Peterle. Po njegovem mnenju in oceni gre za ohranjanje in krepitev dobrososedskih odnosov, na katerih temelji dvostransko sodelovanje.
Predsednik republike Milan Kučan, pa je pred obiskom v Italiji na sprejemu za predstavnike Slovencev v Italiji označil sprejem Zaščitnega zakona kot pomemben ne le za Slovence v Italiji, ampak tudi za Slovenijo, Italijo in Evropo.Kot je rekel, gre za splet štirih dejavnikov: demokratičnega ozračja v Italiji, enakega ozračja v EU, enotnosti slovenske manjšine v Italiji in pomembne vloge, ki jo je imela Slovenija. Sicer pa sta tako predsednik Kučan kot zunanji minster Peterle z večjim veseljem obiskala predsednika Italije Ciampija in premiera Amata. Tako sedaj ostajajo ključa vprašanja med državama zgolj s področja gospodarskega sodelovanja in podpora Italije pri vključevanju Slovenije v EU.
A. K
CELOVEC
Novo vodstvo Zveze Bank
Na izrednem občnem zboru pretekli torek so člani Zveze Bank razrešili dosedanji upravni in nadzorni odbor in izvolili nova. Novi predsednik upravnega odbora je postal Ziljan dr. Ludvik Druml, nadzornemu odboru pa bo predsedoval Pod-junčan dr. Pavel Apovnik.
Zvezo Bank že kar nekaj časa pretresajo hude finančne, kadrovske in upravne težave. Kje so vzroki zanje, bo najbrž pokazal čas. Dejstvo je, da so bili v zadnjem času nekateri člani z odločitvami prejšnjega vodstva silno nezadovoljni. Prav zaradi tega je bil sklican izredni občni zbor. Finančne težave okrog Zadruge-Marketa Pliberk, še nepokrite izgube vsled finančne malverzacije v celovški posojilnici in še kaj so diferencirale dosedanje vodstvo z mnenjem članstva izFkrajev-nik posojilnic in zadrug. Tudi preoblikovanje Zveze Bank v delniško družbo in odmik od Raiffeisnove zadružne zveze ni bil razčiščen.
Novo vodstvo čaka vsekakor obilica dela in tudi težav.
NUJNOSTNI SEJI OB ROB
Kam naj vleče Strokovno pedagoško združenje?
Kar precej sem bil presenečen, ko sem slišal, da podpredsednik Strokovnega pedagoškega združenja vabi na nujnostno sejo 19. julija 2000 v Mladinski dom. Svoje presenečenje sem skušal takoj spet potlačiti, ker pač vabila na redne seje vendarle spadajajo k urejenemu, korektnemu in plodnemu delovanju vsakega društva, ki nase količkaj da in ki svoj program jemlje tudi resno. Vendar sem se le nekoliko spotaknil, ko sem čul, da gre za nujnostno sejo. Kaj more neki biti, da ima ta seja tako prioriteto, pa še v času, ko so učitelji in učiteljice na dopustu. Radovednost me je preveč gnala in me ni pustila na miru. Zato sem šel gledat v internet in pobrskal po spletni strani dvojezičnih učiteljev. Morda iz spletne strani zvem za motivno ozadje te nujnostne seje, torej za vzroke, ki narekujejo tako nenavadno, hitro in ažurno ukrepanje odbora Strokovnega pedagoškega združenja. Moja radovednost, na katero se vedno rad zanesem, me tudi tokrat ni varala. Tako sem na spletni strani našel vabilo podpredsednika, našel pa tudi nekaj zelo važnih informativnih namigov, ki so verjetno botrovali odločitivi, da se skliče nujnost-na seja.
Tako piše na spletni strani,
da se je na zadnjem sestanku učiteljev (11. julija 2000) diskutiralo o tem, kako bi Strokovno pedagoško združenje »postalo strokovno in stanovsko zastopstvo dvojezičnih učiteljev. Predpogoj za to je, da je nadstrankarsko in vključeno v obe osrednji organizaciji (ali nobeno?). »V ta namen naj bi se pregledali tudi statuti in sklical občni zbor,« še razberemo iz vabila na spletni strani.
Moje prvotno presenečenje nad vabilom je po teh informacijah kaj kmalu izrinilo golo začudenje. Ni treba biti posebno poučen poznavalec političnih dogajanj, da razumeš politično-ideološko sporočilo tega vabila na nujnostno sejo. Katere stvari, kateri sumi, kateri strahovi in kateri predsodki so tisti, ki kar naenkrat (ali morda že dalj časa?) zahtevajo neke vrsto linijsko korekturo Strokovnega pedagoškega združenja? Katere osebe, ki so trenutno v odboru, koga motijo? Med vrsticami je dosti povedanega, da se ve, zakaj gre pri celotni zadevi.
Strokovno pedagoško združenje nekateri prištevajo k levičarskim strukturam, predvsem še zaradi tega, ker je bil njegov pobudnik in pr\>i predsednik Franc Kukoviča v odborih Zveze slovenskih organizacij. Dejstvo pa je, da je
Zveza slovenskih organcizacij dvojezičnim učiteljem nudila za delovanje njihove organizacije celotno infrastrukturo in je marsikatero dejavnost tudi brez oklevanja finančno podprla. Nenazadnje je Strokovno pedagoško združenje svoje važno strokovno delo (npr. izdajanje učnih pripomočkov, obveščanje javnosti, sodelovanje v komisijah, udeležba pri mednarodnih kongresih) zaradi tega lahko neokrnjeno in nemoteno vršilo, ker se Zveza slovenskih organizacij v način in vsebino pedagoškega delovanja nikoli ni vmešavala in si dvojezičnih učiteljev tudi ni nikoli lastila za svoje. Kakšen odbor je bil potrjen, je bita vedno stvar presoje učiteljev in učiteljic. Isto velja tudi za izvolitev predsednika oz. predsednice.
Strokovnemu pedagoškemu združenju so bila vrata na Tar-viz.erci vedno odprta in mu bodo tudi v bodoče, če bodo učitelji to želeli. Ni kakega določila v statutu in tudi ne kakega formalnega dokumenta, ki bi potrdil včlanjenost Strokovnega združenja v Zvezo slovenskih organizacij. To pomeni, da je združenje že po svojem statutu nadstrankarsko. Zaradi koriščenja prostorov in druge infrastrukture podtikavati Strokovnemu
združenju (ideološko) pri-strankost in (člansko) enostranskost v resnici škoduje samo strokovnosti združenja in slabi koherenco med dvojezičnimi učitelji/učiteljicami. Proponenti platforme za »Šolo jezikovne raznolikosti« so vnesli razdor med učiteljstvo na dvojezičnih šolah. Ali se naj ta razdor nadaljuje tudi med dvojezičnimi učitelji?
Ni mi jasno, kdo se je tako zagnal v razčiščevanje odnosov med Strokovnim pedagoškim združenjem in obema političnima organizacijama. Če gre nekaterim slovenskim strukturam na Koroškem za poskus preko sumničenj in predsodkov do trenutnega odbora dvojezičnih učiteltjev priti do novega vodstva Strokovnega pedagoškega združenja, potem morajo tudi vedeti, da vnašajo samo nezaupanje ter slabijo splošno pozicijo dvojezičnega šolstva in dvojezičnega učiteljstva. Ne verjamem, da bo ta debata prinesla več medsebojnega zaupanja v stroko dvojezičnih učiteljev. Tudi ne verjamem, da se bo mreža angažiranih sama od sebe širila. Čemu in komu naj torej služi ta vsiljena in namerna razprava o nadstrankarstvu Strokovnega pedagoškega združenja? Cuibono?
Dr. Vladimir Wakounig
Brez sodnika ne bo šlo...
V parlamentarni demokraciji je državni red urejen preko zakonov in uredb. Da izvedba le-teh ni samoumevna, nam potrjujejo razni primeri. Močne vplivne skupine, malomarnost uradov ipd. to preprečujejo. V takih primerih je treba razsodbo pred sodiščem. Na žalost je to postala vsakdanja politična praksa. V naši povojni zgodovini imamo nekaj takih primerov. Že kar po vojni je bilo potrebno voditi proces za vrnitev zadružnega premoženja. V zadnjem času smo imeli primer javne dvojezične šole v Celovcu. Pravica do privatnega dvojezičnega radia je tudi potrebovala pravno pomoč. Najnovejši primer je četrta stopnja ljudske šole. Ker pa mnogim vplivnim krogom to ni po volji, so spet na široko odprli diskusijo o dvojezičnem šolstvu. Seveda z namenom, da oslabijo ali celo uničijo že tako zadnje ostanke te šole. Vse to pa narekuje, da strnemo vse naše sile za obrambo dvojezičnega šolstva ali celo za izboljšanje tega. (Zakaj naj se ne bi vrnili na prvotno pravno stanje obveznega dvojezičnega šolstva?) Ob sledenju diskusije naših šolskih strokovnjakov pa brez dvoma nastaja mnenje, da brez procesov ne bo šlo. Vprašanje, tožiti ali ne, pa morajo odločiti naši pravniki. Brez kvalificirane pravne pomoči ne bo šlo. Razmisliti bo treba tudi o skladu, ki bo zbiral denar za te potrebe. Potencial pravnikov imamo. Denar bomo morali zbrati, če nam je bodočnost kaj vredna.	Hanzi Weiss
55 LET VRNITVE IZ PREGNANSTVA
Da koroškega etničnega čiščenja ne bi pozabili
Pogovor s predsednikom Zveze slovenskih izseljencev Jožetom Partlom
SV: V nedeljo, 23. julija 2000 popoldne bo na Ra-dišah osrednja spominska svečanost Zveze slovenskih izseljencev, pravzaprav slovenskih pregnancev. Kaj je izpoved te proslave?
Partl: Minulo je 58 let od začetka pregona koroških Slovencev in 55 let od njihove vrnitve domov. To je precejšnja časovna razdalja in nevarnost je vse večja, da gre vse skupaj v pozabo. Zato skušamo zdajšnjemu rodu povedati, da je naš narod takrat dejansko trpel in da vsega tega, kar smo doživeli, česar se spominjamo, ne smemo pozabiti. Pa še nekaj opažamo: vse več je tistih, ki po tolikih letih mislijo in govorijo, da vse skupaj le ni bilo tako hudo, češ tudi danes ljudje potujejo za tri tedne ali pa več na dopuste v razne kraje, hodijo na delo v Nemčijo. Izhajajoč iz tega zornega kota nekateri torej menijo, da je bilo pregnanstvo neke vrste dopust. A vendar ni bilo tako. Na prireditvi bomo poskušali naše pregnanstvo prika-
zati v obliki dramskih prizorov, odlomkov iz pričevanj izseljencev in pevskih vložkov, ki jih bojo izvedle skupine SPD »Ra-diše«. Tako obliko svečanosti bomo izvedli prvič in mislim, da bo to lepa, predvsem pa zanimiva in poučna prireditev.
SV: Izročilo mlajšemu rodu je ena od osrednjih nalog in namenov te predstave. Koliko pa nasplošno uspeva to izročilo posredovati naprej, zanamcem in mladino seznaniti z zgodovinskimi dejstvi pregnanstva?
Partl: Odgovor na to vprašanje je težek. Mi se trudimo, vsaj mislimo tako, da storimo mnogo, a stvarnost je drugačna. Mladino to vse manj zanima. Zato se trudimo, da vsako leto skušamo z novimi prijemi, z novimi oblikami zbuditi zanimanje ljudi, da vednost o pregonu, da spomin na to koroško etnično čiščenje ne bi utonil v pozabo.
SV: Na antifašističnem srečanju pred nekaj tedni pri Peršmanu je univerzitetni profesor Peter Gstettner predlagal, naj bi muzej pri Peršmanu postal osrednji
Jože Partl
muzej celotne medvojne zgodovine na Koroškem. Tu naj bi imeli svoje mesto tudi slovenski pregnanci. Kaj pravite k temu?
Partl: Vse kar ohranja in krepi spomin na te grozne čase, mi pozdravljamo in jasno je, da bi v okviru svojih možnosti pri takšnem podvigu sodelovali. Sicer imamo pregnanci svoje domovanje na Radišah, kjer stoji naš spomenik in so tam naša vsakoletna srečanja, a zavedamo se, da za ohranjanje spomina nikdar ni storjeno dovolj. Več bomo za to storili, tem boljše bo. Zato naj bo nedeljska proslava, na katero vse prisrčno vabim, proslava dostojnega spomina, jasnega izročila, klenih besed in ponosne pesmi, ki naj nas budi in krepi.
SV: Veliko uspeha in hvala za pogovor!
Franc Wakounig
SLOVENIJA
Naporno spreminjanje ustave
Poslanci državnega zbora so prejšnji konec tedna sprejeli odločitev o začetku postopka za spremembo ustave. Isti dan (četrtek) je namreč vlada sprejela sklep, da bi volitve konec leta po obstoječi zakonodaji pomenile neposredno nasprotje z referendumsko odločitvijo in odločbo ustavnega sodišča. Skratka, vlada je menila, da ima Slovenija neveljavni volilni zakon. Gre za to, da ustavna določba o uzakonitvi dvokrožnega večinskega sistema še ni uresničena. Vlada je še pred odločanjem v državnem zboru zagrozila, da bo celotno zadevo internacionalizirala tako, da bo komisijo za demokracijo pri Svetu Evrope zaprosila, da preuči, ali bi bile slovenske jesenke volitve po sedanji obstoječi zakonodaji sploh legalne.
Večina poslancev je poprla predlog, da se takoj začne postopek za ustavno uvedbo proporcionalnega volilnega sistema. V ustavi Slovenije naj bi uzakonili tak sistem, ki ima vsaj 4 % volilni prag. Zanimivo pri odločanju v slovenskem parlamentu o tem vprašanju pa je, da je med koalicijskimi strankami prvič,
odkar je na vladi desnica, prišlo do razhajanja. Socialdemokrati so namreč skupaj z Jelinčičevo SNS nasprotovali takšni odločitvi. Predsednik vladne stranke SLS+SKD Franc Zagožen je javno priznal, da takšne odločitve vlade sploh niso pričakovali. Očitno je prišlo do zametkov vladne krize, obenem pa do začetka razpada koalicije Slovenija. Janez Janša je v komentarju o glasovanju menil, da je zagotovo prišlo do globoke razpoke v koaliciji, v kolikor ta sploh še obstaja. Do takega preobrata naj bi prišlo predvsem zato, ker se volilni prag dvigne. Prav takšen volilni prag in predlog, da se odpravi \olilne okraje - namesto njih se bo volilo v 28 volilnih enotah, pa je povzročilo tako nepričakovano glasovanje v parlamentu. Dokaj enotno med poslanci prevladuje mnenje, naj se odpravijo nacionalne liste. Parlament bo v naslednjih dneh sprejel še podrobnejše odločitve glede sprememb volilnega zakona in opredelil konkretne spremembe v ustavi.
A. K.
Tnaindvajsetič že sta minulo C nedeljo, 16. julija 2000, pli-berški Področni odbor Zveze koroških partizanov in SPD »Edinost« priredila pohod na Komelj, s katerim se poklanjata spominu na padle partizane Domnove čete, ki sojih 12. avgusta 1944 domači nacisti in nemške policijske enote pobili pri Apovnikovi domačiji. Nekatere so po zverinskem mučenju žive vrgli v gorečo Apovnikovo hišo in tako zagrešili enega od številnih vojnih zločinov na Koroškem. S tem odvratnim početjem so se nato bahali po okolišnjih gostilnah, nekateri so celo nosili še okrvavljeno uniformo in tako hoteli dokazati svoje gnusno »junaštvo«.
Čeprav vreme pred pohodom ni kazalo najbolje, je bila v nedeljo udeležba velika. Predvsem je razveseljivo, da število domačih udeležencev iz leta v leto raste, pa tudi iz Slovenije, italijanskega Primorja in iz Hrvaške so prišli pohodniki v razveseljivem številu. Isto velja tudi za udeležence iz vrst nemško govorečega prebivalstva.
Pot je pohodnike vodila od Lombarja v Čirkovčah čez senožeti, mimo samotnih in odročnih kmetij in hiš, po pašnikih in travnikih in skozi gozd do gostilne pri Pistotniku, kjer je bilo prvo srečanje, po partizansko javka. Od tu pa do Cimpasarja, kjer stoji spomenik borcem Domnove čete, je bil še kar lep kos poti, ki pa so jo vsi zmogli - večina peš, mnogi pa na štirih ali celo dveh kolesih.
V pozdrav je pohodnikom zapel Moški pevski zbor »Fol-tej Hartman« iz Pliberka, nato je sledilo polaganje vencev pred spomenikom, ki so ga svojčas kratko po postavitvi nestrpneži iz vrst narodno ter po-litično-ideološko nasprotnih krogov, ki jim je partizanski boj hud trn v peti, pognali v zrak. Raztreščeni spomenik je Zveza koroških partizanov obnovila in ponovno postavila na prvotnem mestu nad Cimpasar-jevo domačijo.
Na korenine spominjanja je spomnil Franci Kuežnik iz Doba. Dejal je: »Prišli smo, da obudimo spomin na čas brezpravnosti in čas upora proti barbarski tiraniji fašizma in nacizma. Prišli smo, da se iz hvaležnosti spomnimo vseh padlih borcev in veh žrtev fašističnega terorja. Prišli smo, da obudimo oporoko neštetih žrtev, ki so trpele pod bičem nacifašizma. Prišli smo, da skupno podkrepimo našo zaskrbljenost nad mračnimi pojavi rjave preteklosti pri nas in tudi na sončni strani Karavank. Zoperstavimo se vsi odločno vsem tistim, ki poveličujejo barbarsko preteklost fašizma, ki bi svet radi pahnili v ponovno morijo. Naše geslo je in ostane: Nikdar več vojne in fašizma, za mir in enakopravno sodelovanje med vsemi narodi in narodnostmi sveta!
Pozabljivost je naš največji sovražnik, zato se bomo iz roda v rod spominjali časa upora, tr-
21.POHOD NA KOMELJ
Živ spomin na partizane Domnove čete
pljenja in priborjene svobode. Čuvajmo naše največje pridobitve antifašističnega boja, mir in svobodo!«
Člen 7 in skrb za jezik
Partizanskega boja brez prispevka in deleža žena si ne moremo predstavljati in bi bil tudi nemogoč. Na to je v svojem govoru opozorila predsednica Zveze slovenskih žena Milka Kokot, ki je bila letošnja slavnostna govornica. Med drugim je naglasila, da Avstrija še zmeraj ni izpolnila obveznosti člena 7 Avstrijske državne pogodbe, ki je sad partizanskega upora koroških Slovencev in jim zagotavlja najosnovnejše pravice. To sega od dvojezičnih napisov do šolskega vprašanja, ki je trenutno spet na udaru koroških nemškonacionalnih krogov in tudi vladnih struktur. Kokotova je zahtevala, da je treba šolsko in sploh vsa vprašanja reševati s čutom odgovornosti in na osnovi notranjega dialoga. Govornica je podvomila v smisel pogovarjanja o zadevah slovenske narodne skupnosti z organizacijami, ki do danes niso priznale prispevka narod-noosvobodilenega boja za osvoboditev Avstrije izpod fašizma. Zategadelj da ni razloga razmišljati o sodelovanju koroških Slovencev pri proslavah ob 80-letnici koroškega plebiscita.
da moramo svoj jezik uporabljati samozavestno in samoumevno in v duhu narodne zavesti vzgajati tudi mlajši rod. »Osnova za uspešno napredovanje znanja slovenskega jezika je govor le-tega doma v družini oziroma v domačem okolju, s katerim otroka vežejo čustvene vezi.« je menila Kokotova.
Milka Kokot
Milka Kokotova pa se je dotaknila tudi sedanjih političnih razmer v matični Sloveniji in dejala: »Na tem mestu je treba tudi izraziti našo zaskrbljenost glede dogodkov v Sloveniji, kjer nova vlada očitno goji re-vanšizem in skuša upor proti okupatorju diskvalificirati kot prevaro, kar je prišlo do izraza v Kočevskem rogu, kjer je spominska prireditev izzvenela kot žalitev ne le NOB slovenskega naroda, temveč tudi vseh, ki te zgodovinske razsežnosti spoštujejo. Pravilna je tozadevna izjava slovenskega predsednika Milana Kučana: 'Politika, ki ne gradi na tem, da so pridobitve NOB vtkane v same temelje slovenske države, ne more biti ne slovenska ne evropska.'«
Predvsem pa bo treba zastaviti vse sile za ohranitev slovenskega jezika na Koroškem, kajti od nas samih je odvisno, ali bomo ohranili svoj jezik in kulturo. Govornica je pozvala,
Zaslužni organizator pohodov Lipej Kolenik in predstavnik ZZB NOB Slovenije Jože Gačnik
Mitja Šipek
Mitja Šipek, skoraj že legendarni ljudski igralec in buditelj kulturne in narodne zavesti v Prežihovem delu Koroške, je prebral oporoko Domnove čete, ki je le streljaj od spomenika pred 56 leti postala žrtev nasilja. Sprava je sporočilo te oporoke.
Spomin in sprava
Predvsem eden od udeležencev je pritrdilno sprejel to sporočilo: Jurij Bojanovič, edini še živeči borec Domnove čete in eden od petih preživetih pokola pri Apovniku. Njega so leta 1941, po napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo, oblasti ustaške marionetne Nezavisne države Hrvatske, ki je pod okriljem Hitlerjevega rajha okupirala dele Bosne, kot delovno silo izročile Nemcem. Kot prisilni delavec je prišel na Koroško, kjer je suženjsko garal na gradbišču hidrocentrale. Uspelo mu je navezati stike s partizani in se jim pridružiti. Postal je član Domnove čete in 12. oktobra 1944 komaj za las ušel poboju. Pozneje je sam postal komandant partizanske čete, ki je skrbela za vezi med partizani na Svinški planini in štabom. Konec vojne je Jurij Bojanovič dočakal v Šentanelu nad Ravnami. S hvaležnostjo in spoštljivostjo se spominja podpore domačega slovenskega prebivalstva partizanom.
Prvič se je spominske svečanosti na Komljnu udeležila tudi delegacija hrvaških partizanov pod vodstvom Ivana Frumiča, predsednika Saveza antifaši-stičkih boraca. Poudaril je potrebo po medsebojnem povezovanju, kajti problemi, s katerimi se soočajo antifašistični borci, so povsod isti. Antifašističnim borcem, partizanom, očitajo, da niso rodoljubi. Nihče pa ne pove, da takrat ni bilo druge izbire kot seči po orožju, če niso hoteli biti pobiti ali pa postati sluge fašizma. »Mi smo izbrali borbo za svobodo,« je naglasil Frumič, »za katero smo
se borili skupno, brez nacionalne mržnje. Danes je ta skupnost ponovno potrebna, ker nekateri spet netijo mržnje vseh vrst in tako ogrožajo temelje civilizacije in odkritega sožitja med ljudmi.«
Zahvala
Spominski svečanosti je sledila maša, ki jo je bral pliberški dekan Ivan Olip. Navrh pa je bilo tovariško srečanje pri Šti-barju.	Franc Wakounig
Ivan Frumič
Pohodnike sta pozdravila tudi predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuchar in zastopnik Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije Jože Gačnik, pohoda pa so se udeležili tudi predsednik ZSO Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, konzul R. Slovenije Boris Jelovšek, poleg domačega zbora »Foltej Hartman« pa so za glasbeni okvir poskrbeli še pevci iz Vojnika, Godba na pihala iz Liboj, Savinjski oktet ter Folkorna skupina iz Dobrne in harmonikaši iz Prevalj.
Vriskanje
in dostojen spomin
Spominska svečanost na Komlju ni sama sebi namen, ampak ima jasno zgodovinsko ozadje in prav tako sporočilo za današnji čas: namreč dostojno spominjanje na žrtve nacističnega nasilja, in da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Brez dostojnosti, brez spoštovanja, brez določene pripravljenosti za žalovanje in brez ustrezne notranje drže ni mogoče spoštljivo spominjanje na padle borce. Izkušnja z nedeljske spominske proslave pa priča, da nam očitno zmanjkuje te dostojnosti. Vriskanje in rajanje med spominsko svečanostjo najbrž ob spomeniku ni na mestu. Potrebnemu družabnemu delu so organizatorji odmerili primeren čas in prostor, spominu na žrtve in na usodo padlih borcev za svobodo pa je namenjena spominska svečanost pred spomenikom. In tako naj bi tudi bilo in tudi ostalo.	Udeleženec
Po vsestransko uspešni izvedbi 21. spominskega pohoda na Komelj »Po poteh Domnove čete« in spominski svečanosti ob spomeniku padlim partizanom se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim in soorganizatorjem te spominske prireditve.
Posebna zahvala velja MoPZ Edinost »Foltej Hart-mann«, MoPZ Kulturno umetniškega društva Vojnik, Godbi na pihala iz Liboj, Savinjskemu oktetu, harmonikarjem iz Kotelj, Folklorni skupini Dobrna, vsem domačijam za prijazen sprejem in okrepčila, vsem ustanovam in organizacijam, posameznikom ter podjetnikom, ki so nas denarno
podprli, slavnostni govornici, predsednici Zveze slovenskih žena Milki Kokot ter vsem ostalim govornikom, mestnemu župniku, dekanu Ivanu Olipu za zadušnico padlim za svobodo in nenazadnje vsem zvestim pohodnikom in udeležencem spominske svečanosti, ki so prišli iz vseh krajev, kjer živimo Slovenci, in pohodnikom naroda soseda, da se poklonimo spominu na čas narodnoosvobodilnega boja, in vsem, ki so nas podpirali, trpeli in umrli ali padli za svobodo in obstoj slovenskega naroda in vseh zatiranih po zločinskem nacionalnem fašizmu.
Odbor za pripravo in izvedbo 21. spominskega pohoda na Komelj
CELOVEC
Klasika pri Mohorjevi
Letos se je rodila ideja o novem projektu klasike pri Mohorjevi - kar se je rodilo iz te prvotne ideje, so tri klasične prireditve v teku enega tedna na dvorišču Mohorjeve Celovec. Od 2. do 5. avgusta bodo tam nastopili vrhunski avstrijski in slovenski klasični interpreti, ki naj bi tudi posredovali združevalen aspekt glasbe. Soprireditelji so mdr. Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, pa tudi Alpe-Jadran-Hypo banka in Kleine Zeitung.
2. avgusta bo za pričetek tedna klasike nastopila ena najboljših komornih zasedb na slovenski komorni glasbeni sceni - godalni kvartet Tartini, ki je prevzel ime slovitega piranskega violinista Tartinija. Svojo visoko umetniško profesionalnost je ta godalni kvartet potrjeval že na koncertnih odrih pomembnih evropskih glasbenih središč, med drugim v Barceloni, Benetkah in Genovi.
2. avgusta pa je na sporedu tudi še klarinetist Mate Beka-vac - Slovenec, ki je slavil že vrsto mednarodnih dosežkov kot so to nagrada Mozarteuma, nagrada strokovne žirije za interpretacijo na 7. evrovizijskem tekmovanju v Varšavi ali prva nagrada na tekmovanju za evropsko glasbeno nagrado za mlade (EMPY v Lisboni), bil pa je tudi finalist mednarodne avdicije Mladi koncertni umet-
niki v YCA v New Yorku.
V četrtek, 3. avgusta, bosta nastopila Thomas Christian in Tatjana Franova na violini oz. klavirju. Medtem ko Avstrijec Thomas Christian sodeluje z znamenitimi dirigenti in simfoničnimi orkestri po vsem svetu, je pianistka Tatjana Franova
ena izmed najpomembnejših koncertnih pianistk Slovaške.
Po dnevu pavze sledi v petek, 5. avgusta, zadnja prireditev tedna klasike v Mohorjevi s harfistko Mojcko Zlobko in violinistom Primožem Novšakom. Mojcka Zlobko je koncertna solistka z bogatim raznovrstnim solističnim in komornim reper-
toarjem, ki sega od baroka do sodobne glasbene ustvarjalnosti. Primož Novšak, rojen v Ljubljani, pa živi in dela v Švici, sodeluje na turnejah po celi Evropi in je bil že gost pomembnih festivalov v Helsinkih, Chimaju in Luzernu. Občasno sodeluje tudi kot prvi violinist z orkestrom Slovenske filharmonije -igra pa na stradivarko.
Kdor noče zamuditi klasičnega tedna, si vstopnice lahko priskrbi pri celovških podružni-
cah Hypo-Bank, v Mohorjevi knjigarni, pri SPZ in KKZ (ATS 200 v predprodaji, ATS 250 pri večerni blagajni). Ob lepem vremenu bodo prireditve na dvorišču Mohorjeve, v primeru dežja pa v Marijini cerkvi ob Benediktinskem trgu v Celovcu.
T. C.
S predstavitvene konference
V0VBRE
27. julija premiera »D. Faust - liquid memories«
Tudi letos se je neodvisna kulturna iniciativa k. 1. a. s. v Vov-brah spet posvetila mitu Fausta. Letošnji projekt pa se od preteklih razlikuje v tem, da je k. 1. a. s. pripravil lastni produkt, ne pa interpretacije že obstajajočega dela.
Kar je nastalo iz te ideje, ni konvencionalna igra, temveč samovoljen projekt, ki ima kot centralnega heroja zelo individualno osebo. Mit Fausta predstavlja prehodne in mejne situacije, v katerih si staro in novo v podobi svetovnih in vrednostnih sistemov stojita nasproti.
»D. Faust - liquid memories« je sicer nastal pod vplivom historične Faust-snovi in njenih obdelav od Marlowa preko Goetheja tja do Manna in Schwaba, iniciativa k. 1. a. s. pa je to bazo spremenila v modernega Fausta in svojega junaka postavila v 21. stoletje.
Fausta bo interpretiral Uwe Achilles, ki je med drugim deloval že na Max-Reinhardt-Seminaru na Dunaju, donavskem festivalu, pri »Conserva-toire National Superieur d’Art Dramatique« v Parizu in v dramskem gledališču v Ziiri-chu.
Poleg njega pa bodo nastopali Bernhard Majcen (Baron
Le Vision), Barbara Gassner (Die Frau), Gernot Plass (Der Andere) in Alexandre Fedoren-ko (Wagner).
Režira Augustin Jagg, ki je od leta 1985 naprej že nad se-demdesetkrat uprizarjal v Avstriji, Nemčiji, Švici in Liechtensteinu, ob tem pa deloval še kot režiser radijskih iger pri ORF, SFB in WDR. Tudi v okviru projektov k. 1. a. s. se je že štirikrat udejstvoval - dvakrat je z branjem del »Lenz« (Büchner) in »X-Jagd 96« navdušil publiko, prav tako dvakrat pa je bil tudi že v Vovbrah uspešen kot režiser iger »Der Liebe Augustin« (Köhlmeier) in »Der Held des Südens« (John Mil-lington Synge).
Edinstveni ambiente na gradu »Heunburg« v Vovbrah zagotavlja vrhunski gledališki užitek »D. Fausta - liquid memories«, katerega bodo dopolnili še štirje posebni koncerti jazza. Pod geslom »jazz4burg« se bodo na gradu v Vovbrah ob nedeljah s pričetkom 30. julija ob 20.20 zbrale prave mednarodne jazzovske korifeje, s katerimi naj bi ta kraj postal tudi kraj sodobne glasbe.
Glavni iniciator projekta Stefan Pfeistlinger o jazzu pri k. 1. a. s. pravi: »Skupine, ki
bodo videti pri nas, nimajo kaj opraviti z mainstreamom. Privabili smo same eksperimentalne glasbenike, ki se gibljejo ob meji jazza. S tem lahko nudimo obiskovalcem koncertov štiri ekskluzivne glasbene večere.«
V okviru projekta »jazz4burg« bosta 30. julija nastopila Dieter Glawischnig (klavir) in Andreas Schreiber (violina) pod imenom »Circle ä due«, to je duo, ki je koncertiral že po vsej Evropi, v ZDA, na Kitajskem in v Rusiji.
6. avgusta bo na sporedu elektronska improvizirana glasba skupine »AmbioticReSe-arch«, ki je priznana predvsem v avstrijski jazzovski sceni.
Teden navrh bo nastopil »Trio Exklusiv feat. Martin Siewert«, ki obvlada perfektno združitev electronica z live-glasbo in deluje z lepimi harmonijami, mehiškimi trobentami, surf-kitarami etc.
Krog bo zaključila vrhunska skupina »second thoughts on Händel« 20. avgusta, ki bo publiko popeljala na imaginarno potovanje v New Yorške jazzovske kleti. Vsi koncerti pa se bodo pričeli ob 20.20.
Predstave »D. Faust - liquid memories« pa bodo do 26. avgusta tri - do petkrat tedensko
LJUBLJANA
Manifesta 3 ni le razstava
Vprašanje, ki si ga gledalec po ogledu prizorišč evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3 v Ljubljani ne more zastaviti, je, »ali se mora umetnost odzivati na aktualno družbeno dogajanje«?
Sporočila ustvarjalcev video filmov, fotografij in instalacij so jasna in se na radikalen način lotevajo vse palete temeljnih družbenih vprašanj, ki jih postavljajo sodobna evropska dogajanja. Kje postaviti ločnico med globalnim delovanjem in obrambo lastne identitete?
Manifeste 3 se ne da opredeliti le kot razstavo. Ne samo, da so slikarstvo in kiparstvo kot klasična medija povsem nadomestile sodobne umetniške prakse, pomembno je predvsem dejstvo, da vsa prizorišča lahko opredelimo kot prostore opozarjanja na temeljne probleme sodobnega sveta in predvsem kot prostore, v katerem si posamezni ustvarjalci postavljajo različna aktualna vprašanja.
Kaj je v posameznih regionalnih tradicijah takega, kar bi morali braniti in ohraniti kot temeljno vrednoto? Sta to religija in nacija, v imenu katerih je prav blizu nas padlo toliko žrtev in ki sta ljudi pregnala z njihovih domov ter jih
spremenili v begunce? Tega vprašanja se lotevata Jasmila Žbanič in Phil Collins. Osemletna sarajevska deklica z ubitim pogledom na vprašanje Jasmile Žbanič, kaj si želi v življenju, odgovori: »Ničesar, ničesar si ne želim ...«
Phil Collins pa nas kot pasivne opazovalce vojne preko medijev opozorja na našo sokrivdo.
Do katere meje posameznik po razpadu tradicionalnih skupnosti še občuti svobodo in na kateri točki se le-ta spremeni v občutek osamljenosti? Do katere meje lahko kot posamezniki v svojem razvoju vpletamo odnose z drugimi ljudmi? Kje so meje človekove zmogljivosti, njegove svobode in kje so meje znotraj umetnosti same?
Manifesta 3 ponuja brezmejno število vprašanj o prestavljanju meja. Enega redkih odgovorov ponuja slovenska umetnica Nika Špan, ki je v prostor razporedila pisane lonce na plinskih gorilnikih, v katerih ves čas brbota voda, in instalacijo naslovila: »Za preobrazbo sta potrebna čas in energija!«
Manifesta 3 je na ogled do 24. septembra 2000.
Irena Destovnik
Iz programskega lista
(pričetek vedno ob 20.20), vstopnice pa lahko dobite v predprodaji tako za »D. Faust - liquid memories« kot tudi za »jazz4burg« pri vseh podružnicah Raiffeisenbank na Koroškem in pri Österreich Ticket pod telefonsko številko 0196096 ali direktno pri
društvu k. I. a. s. pod številko (telefon in faks) 04232/4460750 oz. po e-mailu ticket@klas.at. Podrobnejše informacije o programu, vstopnicah in cenah lahko odpokličete tudi na internetu pod www.klas.at.
T. C.
TOM PR1STLEY AU PAVLNOV TOMA IZ KANADE
V Selah žene po »moščem« dihajo
Zapisano je, da duh veje, kjer hoče in kdaj ga je volja. Podobno, čeprav ne v večnih, zato pa v globalnih razsežnostih, velja za slavista iz Kanade Toma Pristleya, ki mu v Selah pravijo »Pavlnov ali selšč (sevšč) Toma«.
Pred več kot dvajsetimi leti je slavist Tom Pristley prvič prišel v Sele. Na vznožje Košute ga je po obisku slovenskega jezikovnega tečaja v Ljubljani in kot slavista gnala želja po spoznavanju tukajšnjega narečja. Sprva je bil to zgolj akademsko utemeljen načrt. A proti vsem načrtom je iz tega zrasla ljubezen brez primere, ki seveda gradi na medsebojnosti in je docela naravnana na spoznavanje selskega narečja oz. narečij. Pavlnov Toma iz Kanade ni le kaj kmalu spoznal, da v Selah povsod »drhač marvaj«, ne , on sam je postal neodtujljiv del Sel.
Tom Pristley danes pravi, da so te narečne razlike tudi produkt zgodovinskega razvoja, ko so bile Sele še razdeljene na dve gospostvi (humperška in žene-ška), dve škofiji (krška in lavantinska) in smo zato v preteklosti, v davnini zgodovine imeli dejansko opraviti z dvema Sela-ma, ki sta v teku časa zrasli v eno in edino vas, ki se imenuje Sele. Vse ostale vasi na Slovenskem s podobnim imenom se namreč imenujejo Selo.
To, danes nevidno zgodovinsko ločnico, je Pristley skušal dokazati na primeru nekaterih zlogov, ki jih na primer
pri Cerkvi izgovarjajo drugače kot na Šajdi ali na Kotu, starejši drugače kot mladina, sploh »pa
vsak po svojem in drhač«. Prav lepo je to opazno na primeru orodja motika, ki ga ponekod poznajo kot »motLa«, drugod pa kot »motiča«.
Pristley je tudi dognal, da sta uporaba narečja in odnos do njega v lepi meri odvisna tudi od izobrazbe posameznika. Razlike v narečju pa niso le zgodovinsko in lokalno obarvane, ampak tudi sad generacijskih razlik in izraz govorčeve izobrazbe in njegovega osebnega odnosa do jezika.
Prav ponosen pa je Pristley na ugotovitev, da Selani poznajo in uporabljajo samo dva spola, to je moškega in ženskega. Srednjega spola, nevtruma, v njihovem narečju ni. Besede srednjega spola so v Selah šle na moško stran, in zato v Selah
ženske gledajo skozi (»moški«) »ho'n« in dihajo z »moščim plučm«. Čisto novo pa je, da
imajo Selani »dvoje jetr«. Selško narečje, tako Pristley, je edino slovansko narečje brez srednjega spola. Res nekaj edinstvenega.
Pristley že 22 let zahaja v Sele. V tem času se je tako dobro naučil selščine, si jo tako dobro osvojil, daje v ponedeljek, 17. julija, imel v farni dvorani predavanje o selščini v selščini. Če ga ne bi poznal že od prej, bi menil, daje to eden od redkih kosmatih in brkatih Selanov, ki pač živi in dela v Kanadi. Tako dobro namreč obvlada selščino, a je zadeva z njegovim poreklom prav obratna. Tom je eden od recimo redkih bradatih Kanadčanov, ki občasno živi in dela v Selah.
Da se je pod Košuto tako udomačil, je predvsem zasluga
Pavlnov Toma, Pavli Oraže in spominsko darilo.
MUSILOV DOM
Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami
Pod streho Musilovega doma sta Arhiv Roberta Musila ter Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji vabila na predstavitev knjig dr. Marije Stanonik »Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami« in »Raztrgane korenine«, ki jih je izdala Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945.
»Bogve, kje prhnijo kosti slovenskih mož in fantov, katerih kri je polokala sovražna nacistična vojska. Na tisoče jih je moralo obleči njene prisilne jopiče in tedaj so postali tujci samemu sebi in svojim. Izgubili so dom in domovino... Zdaj so spregovorili tudi ti.« Uvodne besede v knjigi »Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami« so jasne. Dr. Marija Stanonik, zaposlena na Narodopisnem inštitutu Slovenske akademija znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani, se že dalj časa poglablja v doslej še neznano »poezijo konteksta«, ki razkriva »pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945«. Več kot pol stoletja je bilo treba čakati na poetično razpravo temnega
časa slovenske zgodovine. Po uvodnih besedah Hermana Germa in prof. Janka Messnerja, ki sta podčrtala pomen globinske - poetične - razprave krutega
Janez Pernat z Bistrice pod Peco
doživljanja časa, oblečenega v »prisilne jopiče«, je bil večji del literarnega večera posvečen Janezu Pernatu z Bistrice pod Peco, ki je pravtako kot prisiljeni mobiliziranec v nemško vojsko s svojo liriko predstavljen v pesniški zbirki. Pematovo poezijo, ki je nastala v vojnem času v Nemčiji, Norveški in Finski, kamor ga je odtujila sovražna nacistčna vojska, je bral prof. Janko Messner. Poezijo je
prevedel dr. Jozej Strutz in jo bral v nemškem jeziku.
V Pernatovi poeziji ima domovina posebno težo. Opisuje dejstva, ki jih je doživljal na daljnem severu in se vedno spet miselno vrača v domači kraj: »Mar naši so grobovi?... Bistrica, uboga vas domača, / Tvoj spremenili so obraz. / Tujce so ti naselili - / Tuj je njih jezik in izraz«. Ljubezen, ki v krutem položaju postane nepredvidljiva, spremlja zavest, da je lahko vsako slovo zadnje (smrt): »... Če se več ne vrnem / iz tujih daljnih tal. / V pomlad s teboj bom sanjal, / spomin ti bo ostal!...«. Pernat nam je v hudem času, prisiljeno oddaljen domači zemlji na fronto surovih okoliščin vojaškega drila, prižgal plamenčke človečnosti.
Dolgo čakati so morali tisti, »ki jim je bilo dano, da so se iz osovražene tuje vojske srečno vrnili... Predolgo«, je bilo slišati iz ust dr. Marije Stanonik in bivšega mobiliziranca dipl. inž. Ludvika Puklavca.
Upati je, da bo skromnemu številu obiskovalcev literarnega večera v Musilovem domu pred tednom dni sledilo čimveč bralcev predstavljene literature.
jka
že pokojnega Pavlnovega Maksa. Ko je Tom tistega davnega dne s poštnim busom priropotal v Sele, seveda ni vedel, kaj ga čaka. In čakalo gaje najboljše, kar se mu je moglo zgoditi. Pod svojo streho ga je sprejela gostoljubna Pavlnova družina in poleg »žhanjčov z mlie'am« je spoznal tudi selsko govorico. Njegov učitelj, boljši kot vsaka »št'dirana hvava«, je bil gospodar Maks. On je »prafezara iz 'anade« uvajal v tajnosti in posebnosti selščine, napajal ga je z njenim »živlejnščim zo-aftam« in mu bil tako najboljši učitelj, kar si jih je Tom lahko zaželel. Iz Pristleya je postal Pavlnov ali selšč Toma, ki danes to narečje tako dobro obvlada, da v njem celo pesni pesmi. Pokušino smo slišali v ponedeljek, in res, stvar je uspela.
Tom Pristley ni le pobudnik široke narečne študije med koroškimi Slovenci (v Selah, Šmihelu, Bilčovsu, v Dobu, na Zilji), ne, on se je seznanil tudi s položajem manjšinskih jezikov kot so frizijščina v Nemčiji, valižanščina v Angliji, ka-šubščina na Poljskem in baskovščina v Španiji.
Zdaj, ko je obhodil domala pol sveta in se naučil ( pa tudi pozabil) ducat jezikov, po poklicu je slavist oziroma rusist, se je Pavlnov Toma iz Kanade po-
dal v prevajalsko stroko. Začel je s Prešernom, a kaj hitro dognal, da je to le pretežka materija. Zato se je odločil za sodobne koroške slovenske pesnike in jih prevedel v angleščino. Med tem si je nabral toliko izkušenj, da se je s pomočjo slavista Henryja Cooperja ponovno upal »nad Prešerna«, in ga tudi uspešno prestavil v angleščino. Za eksemplarični dokaz pravilnosti prevoda je v ponedeljek na koncu svojega predavanja skupno s poslušalci zapel Prešernovo Zdravljico v slovenskem originalu in angleškem prevodu. To je bilo čudovito doživetje, ki je ponovno potrdilo Tomovo ugotovitev, da »Selan povsod drhač marvaj in pojoj«.
Toma Pristleya zdaj dve leti ne bo v Sele, je napovedal Pavlnov Toma. Da ga ne bi preveč gnjavil »dolhcajt« po Selah in Selanih, mu je predsednica KPD »Sele« Pavli Oraže podarila sliko vasi. Marija Olip, »Hužnčova pr Cier'1« pa je prebrala pesem, ki jo je njemu v čast spesnila njena teta. Ta mora imeti hudimano dober dar opazovanja, kajti sicer ga ne bi znala tako dobro opisati, ga dobesedno zadeti. Pavlnovemu Tomu želimo srečno pot v »'anado« in nazaj v Sele.
Franc Wakounig
ŽITARA VAS
»Open air« spet ni bil »open«
Žitrajčani pa zares niso najbolje Beatlesi, Cher, ABBA, Backs-povezani z bogom vremena - treet Boys ali Queen je skupina kot že lani trikrat so namreč »Seven up« navduševala publi-tudi pretekli petek morali pre- ko. Španske, švedske in »laič-ložiti svoj »Open air« v dvora- no-latinske« melodije so skrbe-
Skupina »Seven up« je poskrbela za vroč ritem
no. Prva prireditev »Open air-a 2000« je torej potekala v KD »Danica« v Šentprimožu namesto v žitrajskem farovškem dvorišču, to pa vzdušju nikakor ni škodovalo.
Na oder natrpane dvorane je namreč stopila nemška a-capel-la-skupina »Seven up« iz Göt-tingena, ob kateri je publika kar kmalu pozabila na slabo vreme. Pet moških in dve ženski sestavljajo skupino, ki sicer ne nastopa povsem a-capella, temveč uporablja kot pripomočke keyboard in kitaro.
Po (slovenskem!) pozdravu s strani skupine je začela glasbena poslastica - z znanimi in popularnimi melodijami svetovnih glasbenih zvezd kot so to
le za raznovrstnost sporeda, plesni in humoristični vložki pa so dopolnjevali program.
Obiskovalci koncerta so kljub tehničnim težavam vsekakor prišli na svoj račun - številni dodatki pa so bila zahvala skupine za sodelovanje publike.
Organizator prireditve SPD »Trta« je spet dokazalo, da ima občutek za kvalitetno zabavno glasbo - upati je torej, da bo ta petek pri »Folklorni noči in dolgi noči hitrih polk« (igra ansambel »Igor in zlati zVoki«) v farovškem dvorišču tudi bog vremena prispeval svoj delež, tako da bo »Open air« končno lahko res pravi »open«!
T. C.
PRIREDITVE
PETEK, 21. 7.__________________
ŽITARA VAS, farovško dvorišče
-	SPD Trta
20.30	Folklorna noč in dolga noč
hitrih polk. Za ples igra ansambel »Igor in zlati zvoki«
SOBOTA, 22. 7._________________
ROŽEK, Galerija Šikoronja
20.00	Markus Orsini-Rosenberg »Streifziige/Potovanja«. Odprtje razstave. Razstava je odprta od 23. 7.-27. 8. 2000 (sr-ned; od 15. do 19. ure)
GORA PRI BILČVOSU, pri Košarju - Vaščani pojo
20.30	Vaščani pojo s prijatelji
NEDELJA, 23. 7.________________
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub Obir
14.00	Srečanje ansamblov. Nastopajo: Tine Lesjak in pevci s Pohoija, Weststeirisches Bauerntrio, Ansambel Litijski odmev, Aleks in Dejan, Wrisner Quartett, Ansambel Goličnik, Trio Korenika, Humorist Peter Grillitz.
RADIŠE, Kulturni dom - ZSI
14.00	Svečana prireditev ob 55-letnici vrnitve iz pregnanstva. Slavnostni govornik pred. ZSI Jože Partl
ČETRTEK, 27. 7.________________
KOČUHA, Camping Rož - KD Šmarjeta-Apače
21.00	Kabaret »Vse za ljubi kruhek«. Gostuje gledališka skupina SPD Borovlje
PETEK, 28. 7.__________________
BEKŠTANJ, na gradu
20.00	Grenzenlos - Brez meja - Senza confini. Sodelujejo: Oktet Suha, Ženski višarski kvintet iz Ukev, Kärntner Doppelsextett, Jaka Jeraša (bariton), Gerhard Tischler (tenor) in Tamburaški zbor Jepa-Baško jezero
DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce
20.30	Poletna noč z ansamblom »Lojzeta Slaka«
NEDELJA, 30. 7.________________
LIPICA, pri Boštiju - SPD Radiše
14.00	Tekma koscev
SREDA, 2. 8.___________________
CELOVEC, na dvorišču Mohrojeve
-	Mohorjeva
20.00	Klasika pri Mohorjevi. Quartett Tartini & Mate Bekavac (godalni kvartet & klarinet). Ob slabem vremenu v Marijini cerkvi/ Benediktinski trg
ČETRTEK, 3. 8._________________
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve
-	Mohorjeva
20.00	Klasika pri Mohorjevi. Thomas Christian & Tatjana Franova (violina & klavir). Ob slabem vremenu v Marijini cerkvi/Bene-diktinski trg
PETEK, 4. 8.___________________
CELOVEC, Stadtgalerie/Mestna galerija
17.00	Slovensko vodstvo skozi razstavo Salvadora Dali »Grafična dela«. Vodi: Janja Zikulnig
ŽITARA VAS, farovško dvorišče
-	SPD Trta, SPZ
20.30	Plesna predstava »Grandhotel«. Gostuje plesna šola »Mojca Horvat« iz Ljubljane
KATOLIŠKA MLADINA, KATOLIŠKA PROSVETA IN MOHORJEVA ZALOŽBA RAZPISUJEJO
enodnevno literarno delavnico Milke Hartman v Libučah
v soboto, 16. septembra 2000, na vrtu galerije Falke za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev in z istočasno izdajo zbornika iz tam nastalih besedil v improvizirani knjižni izdaji.
Pogoj za udeležbo je prijava in pripravljenost udeleženca, da sodeluje na način, kakor so si ga zamislili prireditelji. S seboj naj prinese starinski pisalni stroj. Žirija bo ocenjevala literarno vrednost besedil in najboljše besedilo nagradila - hkrati pa bo ocenjevala tudi starinsko vrednost in zanimivost uporabljenega pisalnega stroja in nagradila tudi imetnika najbolj zanimivega čudeža tehnike iz minulih časov.
V literarni delavnici bo največ 12 avtorjev, ki se prijavijo na razpis in jih izbere žirija; ta bo tudi ocenjevala napisana dela. Nagrada za najboljše besedilo znaša 5000 šil., nagrada za najzanimivejši stroj pa 2000. Starinski pisalni stroj si mora priskrbeti vsak sam.
Prijave do konca avgusta na naslov: Katoliška mladina, literarna delavnica Libuče, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt
RAZSTAVA
Odstiranja -Enthüllungen
Predstavitev Narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze v Celovcu v k & k-centru Šentjanž od 3. julija do 20. avgusta 2000
Team fm.queera, lyfestyle odaje lezbingey-ev pri radiju AGORA, nujno išče sodelavko/sodelavca, ki obvlada slovenščino! Tel. 0676/7185300.
Dr. Franc Wutti
zdravnik splošne prakse v Borovljah je na dopustu od 15. 7.-30. 7. 2000
Grenzenlos
Brez meja
Senza confini
Koncert pevskih zborov
v petek, 28. julija 2000, ob 20.00 uri na Bekštanjskem gradu (Burgarena Finkenstein)
Sodelujejo:
Oktet Suha,
Ženski višarski kvintet iz Ukev (Italija), Kärntner Doppelsextett,
Jaka Jeraša - bariton,
Gerhard Tischler - tenor,
Tamburaški zbor Jepa-Baško jezero.
Prisrčno vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
Obvestilo izseljencem o odškodnini prisilnim delavcem
V Nemčiji pripravljajo zakon, na podlagi katereg bodo izplačali odškodnino tako imenovanim prisilnim delavcem. Kolikor je doslej znano, gre za osebe, ki so bile v času nacističnega nasilja deportirane v Nemčijo in tam poslane na prisilno delo.
Po doslej znanih podrobnostih omenjenega zakona bi verjetno prišli v poštev tudi bivši slovenski izseljenci, v kolikor so bili v času pregnanstva poslani na prisilno delo v različna podjetja izven taborišč.
Bivšim izseljencem, ki tako zaposlitev morejo dokazati z dokumenti ali izjavami prič, zato svetujemo, da se čim prej javijo na naslednji naslov: Zveza slovenskih izseljencev, Tarviserstrasse 16, 9020 Klagenfurt/Celovec. V prijavi je treba navesti, kdaj in kam je bil kdo izseljen, kje in kako dolgo je bil na prisilnem delu, ter priložiti o tem ustrezne dokumente ali izjave prič.
Naša organizacija bo zadevo naprej zasledovala ob pomoči pravnega strokovnjaka ter bo prijavljene člane/članice po potrebi obveščala o nadaljnjih podrobnostih. Zveza slovenskih organizacij
čest',ta
PRAZNUJEJO! Anica Kubenik iz Železne Kaple - 60. rojstni dan; Hermi Singer iz Loč ob Baškem jezeru - rojstni dan; Marta Riedel iz Nonče vasi -70. rojstni dan; Ani Smolnik iz Apač -rojstni dan; Herbert Kogoj iz Lobnika pri Železni Kapli - osebni praznik; Josef Miklau iz Šempetra naVašinjah - 71. rojstni dan; Kurti Ilaunig iz Breiteneg-ga- rojstni dan; Greti Urschitz iz Borovelj - osebni praznik; Diana Urschitz iz Železne Kaple - 17. rojstni dan; Anni Polanschek iz Gorič pri Mohličah - rojstni dan; Jani Oswald z Dunaja - osebni praznik; Zdravko Schellander iz Rože-ka - osebni praznik; Henri Paulič z Obirksega - rojstni dan; Johan Klein-berger iz Rožeka - 60. rojstni dan; Franci Kropivnik iz Kota - osebni praznik; Fric Šranc iz Nonče vasi - god in rojstni dan; Anton Koren iz Šentjakoba - osebni praznik; Margit Wutti s Starega gradu nad Ločami - osebni praznik; Jožko Lepuschitz iz Ščedma pri Šentjakobu - osebni praznik; Jozej Va-lentinič z Raven - osebni praznik; Aleks Schuster z Dunaja - osebni praznik; Herman Čik iz Libuč - 60. rojstni dan; Rudi in Jaka Mlečnik - osebni praznik; Antonija Kulmeš, Ana Kumer, Franc Schliesser - osebni praznik.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tet. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 20. 7. | 18.10 Rož - Podjuna - Žila
FE 21. 7. | 18.10 Utrip kulture________
SO 22. 7.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 23. 7. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica
PO 24. 7.1 18.10 Kratki stik___________
TO 25. 7. | 18.10 Otroški spored
SR 26. 7. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 23. 7.1 13.30 ORF 2 . Po nezadovoljstvu slovenskih zadružnikov sklic izrednega občnega zbora Zveze-Bank. • Finančna podpora na račun dvojezičnih napisov? • Smiselno oblikovanje prostega časa, povezano z dobrim namenom. • Soča - skoraj izumrla je soška postrv spet domača v najlepši reki na svetu. • »Šavrinske pupe en regaconi« - koncert Vaščanov pri Košaiju
PO 24. 7. I 4.10 ORF 2 - Ponovitev
16.00	TV SL01 - Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO I 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane
15.00	Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 21.7. I 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Poletna glasba
18.00	Poletni radio 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud
20.00	Musič for the masses 23.00 The rest of the day 24.00 Ta mera: elektronska pošta iz Jugoslavije (pon.) 1.00 Soundtrack tedna
SO 22.7. I 10.00 Forum: Kdaj v mladosti začeti z vrhunskim športom? 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas: Fundrai-sing 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila
19.00	Glasba 20.00 Yugo-Rock 23.00
Siesta - talk in filmska glasba__________
NE 23.7. 1 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Poezija po pošti 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Evropa od spodaj 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba_________
PO 24.7. I 10.00 Vročinski val 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Poletna glasba 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas: Fun-draising (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Forum: Kdaj v mladosti začeti z vrhunskim športom? (pon.)
TO 25.7.1 10.00 Vročinski val: S kulturo na krilih (K.L.A.S.) 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Poletna glasba 18.00 Poletni ra-
dio 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna: Poezija po pošti (pon.) 23.00 Nachtfalter: Tamara Kapus 00.30 Glasba 1.00 Šport (pon.)___________
SR 26.7.1 10.00 Vročinski val 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Poletna glasba 18.00 Poletni radio 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila
19.00	Nikoli več ne bo kot je nekdaj bilo
20.00	Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Evropa od spodaj (pon.) 1,00 Glasba
ČE 27.7. I 10.00 Vročinski val 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 S kulturo na krilih (K.L.A.S.) (pon.) 18.45 Poročila
19.00	Yesterday 8. Today 20.00 Freak
Show 21.00 Screaming mules (glasba Torna Waitsa) 23.00 Glasba_______________
hloda. Pri vseh teh opravilih so sodniki točno merili sekunde in minute. Otroci so imeli poseben kotiček, kjer so se igrali in zabavali.
Zmagovalci in zmagovalke so po uspešni olimpi-ade prejeli zlate, srebrne in bronaste kolajne.
Predsednik SPD »Dobrač« Marjan Galob je bil s prireditvijo zadovoljen, ker na eni strani
služi sproščeni rekreaciji, na drugi pa medsebojnemu spoznavanju pripadnikov obeh narodnosti.
Ob jedači in pijači je športni popoldan izzvenel v prijetni družabnosti.
Rezultati:
Nogometni turnir:
1.	Elan, 2. Šentjob, 3. Courage, 4. Cerkveni zbor, 5. Dobrač, 6. Pranger
Agrarni peteroboj:
moški: 1. Erih Spitzer, 2. Lojzi Callob,
3. Čarli Kargl
ženske: 1. Bettina Miklautsch,
2.	Katrca Oshounik, 3. Adrea Weber
M. Š.
Zabijanje žeblja: Franc Wiegele (2. z desne) je tudi poskusil
ZMOTIČE - SPD »DOBRAČ«
Zabavni 2. olimpi-ade
Na športnem igrišču pri Pran-gerju v Zmotičah je preteklo soboto uspešno potekal 2. olimpi-ade.
Organizacijo tega športnega spektakla je imelo na skrbi SPD »Dobrač« z Brnce, ki se je obvezalo z izvedbo teh iger do leta 2006, ko bo društvo praznovalo 100. obletnico ustanovitve. Olimpioniki vseh starostnih skupin so se pomerili v raznih disciplinah: na sporedu je bil nogometni turnir, na katerem so sodelovala domača moštva (6) in tudi nežni spol je pridno in uspešno lovil žogo. Dekleta in žene so kar nekajkrat zadele v črno. Zelo priljubljena je bila molža krave kjer so se predvsem starejši, ki so to delo opravljali še v mladosti, odlično odrezali. Tudi zabijanje žeblja je zahtevalo od udeležencev kar precej spretnosti in koncentracije. Tek z leseno karjolo po ovirah je bil zelo zabaven in prav tako žaganje
Meseca junija je 4. razred ljudske šole Šentilj ob Dravi obiskal partnersko šolo osnovno šolo Bukovica v Selški dolini blizu Škofje Loke. V naslednjem šolskem letu bo srečanje v Šentilju.
ŽELEZNA KAPLA
Nova restavracija
Preteklo soboto je Železna Kapla dobila nov gostinski objekt - tržno restavracijo »Lotte«. V prijazno urejenih prostorih go-
stom nudijo domače specialitete po ugodnih cenah.
Otvoritveni program so oblikovale domače kulturne skupine: MoPZ »Valentin Polanšek« pod vodstvom Boža Hartman-na, »Kvartet bratov Smrtnik« in folklorna skupina SPD »Zarja«.»Trio Korenika« pa je po-
skrbel za glasbeni spored. Otvoritve novega lokala so se udeležili tudi častni gostje. Med njimi župan Peter Haderlapp, njegova namestnika Engelbert Ojster in Franc J. Smrtnik, predsednik ZKP Peter Kuchar, nekateri občinski odborniki in drugi.	M. Š.
Odprtje novega gostišča je popestril MoPZ »Valentin Polanšek« z Obirskega
Foto: Štukelj
ŠAH
Zmaga velemojstra Duška Pavasoviča - Justin Polanšek (SSK Obir) odlični 46.!
Na 19. mednarodnem odprtem šahovskem turnirju v Šentvidu ob Glini, na katerem je letos tekmovalo 157 šahistov in ša-histk iz osmih evropskih držav, je zmagal 24-letni velemojster Duško Pavasovič (Slovenija), odlično 46. mesto pa je osvojil Justin Polanšek (Slovenski športni klub »Obir« Železna Kapla). Polanšek je s petimi točkami iz devetih partij dosegel nad 50 odstotkov možnih točk.
Ker je turnir hkrati štel za odprto koroško prvenstvo za moške, je Polanšek s 15. mestom zabeležil še dodatno odlično uvrstitev. Koroški prvak 2000 je postal Fide-mojster mag. Guido Kaspret (Gospa Sveta) pred Alfredom Bod-nerjem (Lienz), Eduardom Sereinigom (Schachfreunde Beljak) in Herwigom Pilajem (Die Klagenfurter). Kaspret je osvojil sedem točk iz devetih partij, ostali omenjeni šahisti pa vsi po 6,5 točke.
Zmagovalec 19. mednarodnega šahovskega turnirja Šentvid 2000 Duško Pavasovič (Elo 2497) je iz devetih partij osvojil kar osem točk in s tem pol točke več kot leta 1999, ko je bil drugi. Drugo
mesto je letos s sedmimi točkami osvojil hrvaški mednarodni mojster Davor Rogič (Elo 2504), tretje mesto - z enakim številom točk kot Rogič - pa mednarodni mojster Sandor Biro (Elo 2339) iz Romunije. 4. mesto in 5. mesto sta zasedla spet Slovenca, mednarodni mojster Marko Tratar in velemojster Dražen Sermek.
Na letošnjem turnirju sta nastopila dva velemojstra (poleg Pavasoviča še Dražen Sermek), osem mednarodnih mojstrov, dva Fide-mojstra ter več nacionalnih mojstrov in mojstrskih kandidatov.
I. L
Zaključna lestvica:
1. Duško Pavasovič (Slovenija) 8 točk (BH 56,5), 2. Davor Rogič (Hrvaška) 7 (56), 3. Sandor Biro (Romunija) 7 (55), 4. Marko Tratar (Slovenija) 7 (53), Dražen Sermek (Slovenija) 7 (52,5), 6. Mag. Cuido Kaspret (Avstrija) 7 (48,5), 7. Simon Jerič (Slovenija) 7 (45,5), 8. Sergej Altukhov (Ukrajina) 7 (40,5), 9. Attila Kiss (Madžarska) 6,5 (51,5), 10. Alfred Bodner (Avstrija) 6,5 (510) Nadalje:...13. Eduard Sereinig (Schachfreunde Beljak) 6,5 (46,5), 14. Herwig Pilaj (Die Klagenfurter) 6,5 (45,5), ...16. Leon Mazi (Slovenija) 6 (53), ...19. Harald Genser (Die Klagenfurter) 6 (48),... 37. mag. Margit Hennings (SV Šentvid) 5,5 - hkrati najboljša ženska na turnirju!, ...46. Justin Polanšek (SŠK Obir) 5 (46,5), ...54. Waldemar Grom (ASKÖ Bekštanj) 5 (43), ...132. Josef Hanschou (SŠK Obir) 3 (35)
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
Obvestilo vsem prijavljencem jubilejnega pohoda na Triglav
»100 let SPD -100 Korošcev na Trigalv / 2864 m«
22. in 23. julija 2000
■	Vsak sodeluje na lastno odgovornost
■	Zbirališče pohodnikov je Triglavski dom na Kredarici (2515 m)
■	Ležišča so rezervirana do 19. ure
■	Skupine, prijavljenci prihajajo iz raznih smeri (Vrata/ Tominškova pot - 5 ur; pot čez Prag - 5.30 ure; Kot -
7 ur; Rudno polje - 5.30 ure; iz Bohinja po Dolini triglavskih jezer - 9 ur....)
■	Od Krederice naprej bodo na voljo tudi vodniki
■	Ob nezanesljivem vremenu odločajo skupine in posamezniki sami, če se bodo pohoda udeležili
■	Kdor bi iz vremenskih ali katerihkoli drugih razlogov ostal doma, je dolžan, da svoj odstop sporoči do najkasneje sobote do 9. ure na tel.: 04254/2545 - Lesjak.
Srečno pot!
NOGOMET-SAK
TRBIŽ
Barometer spet kaže navzgor
Še dober teden in lov za žogo se bo v regionalni ligi-sredina spet pričel. SAK bo začel jesensko sezono z novoizvoljenim predsedstvom in močno okrepljenim članskim moštvom. V prestopnem roku so se SAK pridružili naslednji igralci: najboljši strelec in goal getter re-
bljana), Boštjan Žel (Dravograd) in petindvajsetletni sredinski igralec in režiser Stanko Tot iz Dravograda.
Novi trener Franky Polanz, ki je v pretekli sezoni treniral Pliberk, skrbno pripravlja ekipo na novo sezono. V preteklih dveh tednih je moštvo že odi-
funkcionarji so zelo angažirani. Moštvo smo okrepili punktual-no, to se pravi sredino in napad«.
Sezonski cilj trenerja Polan-za pa je dober in uspešen start proti Zeltwegu na tujem in uvrstitev v prvi tretjini lestvice.
M. Š.
Z novimi močmi v prvenstvo: trener Franky Polanz, vratarja Hannes Matschek, Günther Rotschnig,
Janko Smrečnik, Tonči Blajs, Robert Miklau in Milivoj Novakovič (z leve)	Foto:5iuwj
gionalne lige Robert Miklau (Pliberk), vratarja Hannes Matschek (Pliberk), Günther Rotschnig (Šentandraž), sredinski igralec Tonči Blajs (Plajberk), dvajsetletni talent Milivoje Novakovič (Klopinj/Olimpija Lju-
gralo nekaj pripravljalnih tekem, na katerih so preizkusili razne igralske variante. Trener Franky Polanz: «Vzdušje v moštvu je odlično, igralci so zelo motivirani in čutiti je neke vrste nov zagon. Tudi klubski
Kader: Matschek, Rotschnig, E. Oraže, A. Sadjak, S. Sadjak, Ogris, Zanki, Roy, Hajnžič, Tot, Šmid, Eberhard, I. Wo-schitz, Ch. Woschitz, M. Nachbar, R. Oraže, Blajs, Malej, Miklau, Novakovič, Žel.
TENIS / CELOVEC
Domačinka Schett zmagala Uniqua-Open
Pretekli teden je na celovških Union-igriščih potekal turnir WTA (ženska svetovna tura), ki je bil dotiran z 170.000 ameriškimi dolarji in je privabil mnogo vrhunskih igralk. Med njimi je bila tudi Slovenka Tina Pisnik, ki je letos prvič zmagala WTA-turnir (Bol). V Celovcu pa ni mogla pokazati svojih zmožnosti in je izpadla že v prvi rundi. Svojo vlogo favoritinje pa je potrdila Avstrijka
Tina Pisnik v Celovcu ni uspela
Barbara Schett, ki je v močni la svojo partnerico pri dvojicah konkurenci izkoristila prednost Švicarko Patty Schnyder s 5 : 7, domačinke in v finalu premaga- 6 : 4 in 6 : 4.	T. C.
SŠZ
Izšel športni bilten SŠZ za prvo polletje 2000
Pri Slovenski športni zvezi je pravkar izšel Športni bilten za prvo polletje 2000. 90 strani obsegajoča publikacija dokumentira široko paleto športne in promocijske dejavnosti krovne športne organizacije koroških Slovencev ter vseh vanjo včlanjenih društev.
V biltenu so dokumentirani vsi pomembni dogodki športne-
ga življenja, npr. vse prireditve SŠZ in slovenskih športnih društev z mednarodno udeležbo, največji športni dosežki slovenskih oz. dvojezičnih športnih društev oz. športnikov in športnic na deželni, nacionalni in mednarodni ravni (Peter »Paco« Wrolich, Stefan Kaiser, SK Dob, itd.). Upoštevane so tudi uspešne promocijske prireditve kot obisk vrhunskih alpinistov Reinholda Messnerja, Tomaža Humarja pri koroških Slovencih. V biltenu nadalje najdete prispevke ob letošnji 100-letnici Slovenskega planinskega društva Celovec in 40-letnici ŠD DSG Sele, vse aktualne podatke
o slovenskih športnih društvih organizacijah na Koroškem ter obširno medijsko zrcalo.
Športni bilten informira tudi o prekomejnem sodelovanju SŠZ s športnimi in vladnimi ustanovami in organizacijami v R. Sloveniji ter o sodelovanju z zamejskimi Slovenci v Italiji (ZSŠDI) in v Porabju (Zveza Slovencev na Madžarskem).
Športni bilten SŠZ izhaja od leta 1996 dalje vsaj dvakrat letno. Naročite ga lahko (brezplačno!) pri Slovenski športni zvezi, Wulfengasse 10, A-9020 Celovec. Telefon: 0463/318510, faks: 0463/318506, e-mail: ssz@magnet.at.	I. L.
Zimska univerziada 2003 na tromeji!
Vest iz daljnjega Pekinga, da bo mesto Trbiž/Tarvisio gostitelj Zimske univerziade 2003, je pozitivno odjeknila tudi na Koroškem. Ne samo zato, ker bodo športniki študenti iz skoraj 50 držav tekmovali tudi na koroških tleh (na smučišču na tromeji v občini Podkloster/Ar-noldstein), temveč, ker pomeni odločitev za izvedbo Univerziade 2003 v treh državah (smučarski skakalci bodo tekmovali v Planici, Slovenija) močno podporo ideji »iger brez meja«, kot so jo (žal neuspešno) promovirali Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina s kandidaturo treh dežel za zimske olimpijske igre 2006.
Deželni referent za šport pri koroški deželni vladi in namestnik deželnega glavarja Mathias Reichhold je v zvezi z odločitvijo za Univerziado 2003 v Trbižu in s tem tudi tudi v Podkloštru in v Planici poudaril, da gre za uspeh »skupnega projekta«, ki se je uvelja-
vil napram izredno močnima konkurentoma kot sta to bila Vancouver in Innsbruck.
Zimske igre študentov bodo nedvomno postavile celotno regijo in s tem seveda tudi turistično in športno deželo Koroško v središče svetovne športne in akademske javnosti, je še dostavil član deželne vlade Reichhold.
Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze, pa je menil, da je ideja »iger brez meja« s to odločitvijo prej prodrla, kot si je to marsikdo pričakoval. »SSZ je podprla kandidaturo za ZOI 2006 in bo tudi v prihodnosti aktivno podprla vsa prizadevanja sodelovanja preko meja«, je poudaril Velik in dostavil, da bo univerziada v Trbižu, na Koroškem ter v Sloveniji tudi pomemben prispevek k temu, da se bo Koroška bolj odprla svetu, kar bo nenazadnje pozitivno vplivalo tudi na sožitje v deželi sami in v širši regiji.
I. L.
KOŠARKA V SLOVENIJI
Težka skupina za Union Olimpijo
Letos bo svojo evropsko ligo, ki se bo imenovala Suproliga, še naprej imela Mednarodna košarkarska zveza (Fiba), novo ligo Uleb pa so ustanovili tudi najbogatejši evropski klubi. V tej ligi bo ljubljanska Union Olimpija igrala v skupini C z Olympiakosom, Realom iz Madrida, Benettonom, Hapo-elom in belgijskim Ovarense-jem. Prvo tekmo bodo Ljubljančani igrali 19. oktobra v Trevisu proti Benettonu.
Lanski državni prvaki, košarkarji Krke iz Novega mesta, bodo igrali v B skupini Suproli-ge. Njihovi tekmeci pa bodo: Efes Pilsen iz Carigrada, Macca-bi Tel Aviv, Pau Orthez, Partizan Beograd, Iraklis Solun, belgijski Oostende, Bayer Leverkusen, Scavolini Milano in švedska Plannja. Tudi Suproliga se bo začela 19. oktobra.	D. T.
SMUČARSKI SKOKI
Bron za Kaiserja
V soboto so mladi koroški orli pri interkontinentalnem pokalu v Beljaku še odpovedali (11. Koch, 21. Kaiser), pri nedeljskem državnem prvenstvu pa so le dokazali, da še znajo skakati. V splošni kategoriji je zmagal Goldberger (255,5 točk) pred Höllwarthom (233) in Metzlerjem, najdlje pa je skočil mladi Tirolčan Manuel Fettner (247 točk/96 oz. 92 m) v kategoriji juniorjev, kjer sta si tudi Korošca Martin Koch (2. -238 točk/90,5 oz. 93,5 m) in Stefan Kaiser (3. - 222 točk/90 oz. 85 m) z dobrimi skoki zagotovila svoji kolajni.	T. C.
v
»Sah je morje, kjer lahko mušica pije in slon plava.«
Indijska modrost
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 119	Silvo Kovač
Kortliver - Van der Weide / 1968
Beli je v materialni prednosti in črni kralj se kljub temu počuti varnega v okrilju svojih figur in kmetov. Edini možni pristop do črnega kra-
lja vodi po črnih poljih na poševnici al - h8, zato bo beli, ki je na potezi, na vsak način poizkušal ogroziti črnega kralja. Kako'mu je v nadaljevanju to uspelo, pa v analizi odkrijte sami!
Rešitev št. 118
Da bi črni zavaroval močnega kmeta na polju f3 in pripravil napad na belega kralja, žrtvuje središčnega kmeta. I...e4! 2.Se4: Le5. Z napadom na belo damo črni brani obenem kmeta O in črna dama ima sedaj prosto pot, da s polja h4 obračuna z belim kraljem.