@®IMiM(JJ©IEIIGLAS
Leto XLVI - št.33 - CENA 50 SIT
Prvi maj
0L,^er sn,° v preteklih letih oh prvem maju pompozno slavili ost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, se nam je od-11 lil pravi pomen mednarodnega praznika dela. Prvi maj je imovinsko povezan z velikim stavkovnim gibanjem v ZDA v I l,l'desetih letih prejšnjega stoletja, kije svoj vrhunec doživelo S f*ja 1886 v Chichagu, ko je v množični stavki za temeljne avske pravne i višje mezde, osemurni delavnik) sodelovali 40 je razgrnila oborožena policija, stavkovni oh ' ■ ' P° s" bih postavljeni na sodišče in pet jih je bilo tudi Odlnl/r- na smrt ^a Prvem kongresu II. internacionale so se ""/7 v spomin na ta dogodek vsako leto prirediti delavske štn>""lslra( V* ■ kasneje pa je praznik dobil vse bolj značaj splo-
ft ,,u,n,lestacijc solidarnosti delavskega razreda /a tiste, ki ,hlU<^"" "unijo, da je praznik dela boljševistična pogrunta\ Ši i-
""icninio, (hi ga pri nas slavimo od leta 1890, res pa je v
Mističnih časih je postal državni praznik. lUv J" '<'< »'"o. smo v socialističnih časih poveličevali oblast de in ^a ra:r*'da, ob prvem maju pa z zastavami, koračnicami Ni\',n"ri "'cmeljevali pomen mednarodnega praznika dela. 3 pOV resnični pomen se nas ni dotaknil: kdor je le hotel dela-v/.- ' .""<'/ delo m spodoben zaslužek, v kasne/šim samoupra-
W/( ■Pa "' režim v ljudeh utrjevat prepričanje, da res upra-
led " : dru ho ui lastnini življenjem S takimi potezami si je
pltaina in vladajoča stranka kupila socialni mir. ift(Jl "kšriili okoliščinah pa danes slavimo praznik dela'
vsql ' trt,n>u .uposlenih životan s podpovprečnimi plaču,., i,, l ' ''" več tih v imenu racionalizacije proizvodnje izgubi de :r*'d ff.n°l°ški presežek, /uradi tega je današnji delavski ra*
^"'toh ' " "'2 l"t'lt',,lkm '" ravni pravne varnosti vse bol/
h,,.. "" Mosičnemu prolelariatu prejšnjega stoletja, povsem
'"v'"'a' ''aVts" ustrahovan m ponižan, včasih formalni
(('n "p premoženja pa 'dat 'udi popolnoma razlal
i'"iui, j nJe8°vimi očmi si gospodarske in politične elite prti
ki jjL ' "tbeno premoŽenje m postajajo novodobni kapitalisti. l'"<•„, "' delavske pravne, dostojno plačo, nekdaj cvetoči druž-nitk* dard
( elo Sindikati, ki bi morah kot delavsko prehud
'''""/i/"1'"" ''" vse 'o uveljavitev dilavstva > toupra f(,v/ l' ''"^''7" in ga pravno zaščititi pred prevladujočimi inie borijQ a'a< tt oddaljeni od resničnih delavskih problemov
Dflg :a SVOJO i politično: uveljiivitev
''"\/r! himne, Internacionale. ilancs ne \h\imo ve, pra\ >,,'/ "'l"r n"l spomnimo na tisti ver/, ki /iravi """ rs,- Danes /e ol>ratno bih smo vse, :dai sr
Do-ami.
Pogodi nimne, Internacionale, danes nt slišimo wti pra\ >u,- i; "*ndai naj spomnimo na usti ver.-, ki pravi, bili smo
Stil,, j *" Vse Danes je obratno bih smo VSi, tdttj srno nič rUs'l»ili " kmalu spet bali množičnih nekontroliranih
k" nt,' 8,anJ "i teda/ bo spomin na < hichato leta 1886 ie ka **** • D.Z.ŽM&
°HKNJKAM IN GORENJCEM OB l. MAJU, MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA TAMO
iORENJSKI ODBORI SOCIALDEMOKRATSKE STRANKU SLOVENIJE
Kranj, četrtek, 29.aprila 1993
fvt€Vfr9Ci&9C deta,!
^cCChco- omHt tepe fri€ijni£e.
Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE
/*> ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Nemirno slovensko politično življenje
Proračun in afere v državnem zboru
Državni zbor je ob negodovanju opozicije in grožnji z ustavnim sporom sprejel letošnji proračun, glede afer prihaja na dan vedno več podrobnosti, ki napovedujejo ostra strankarska nasprotovanja.
Ljubljana, 29. aprila - Proračun kljub sprejetju na državnem zboru visi v zraku. Parlamentarna opozicija sodi, da sta bila pri sprejemanju kršena ustava in poslovnik in zato napoveduje ustavni spor. Včeraj opoldne je začel sejo državni svet, ki mora obvezno pred veljavnostjo dati svoje soglasje. Do zaključka redakcije odločitve še ni, kaj lahko se pa zgodi, da bodo zahteve po odložnem vetu in po ponovnem glasovanju v državnem zboru.
Afere pretresajo slovensko javnost, še posebej pa državne in strankarske vrhove. Po večdnevnem prerekanju in zbiranju poslanskih podpisov je bila izvoljena preiskovalna poslanska komisija, ki bo raziskala ozadje domnevnih zlorab pooblastil v Hitu, Elanu, Slovenskih železarnah, ban-
kah in pri uvozu sladkorja. Marjan Podobnik, ki je po mnenju nekaterih izdal javnosti dokumente, ki so bili zaupne narave, je bil izvoljen v komisijo, Igor Bavčar, za katerega sklepajo, da utegne biti priča, pa je bil iz kandidatne liste izločen. Pravil delovanja te komisije pa še ni. Afera VIS (varnostno-informativna služba) je prišla v vladne kabinete in v državni zbor. Trojica ministrov, zadolženih za raziskavo delovanja Visa, je predložila svoje poročilo, vlada je ugotovila številne nepravilnosti, še pred tem pa je prejšnjega šefa službe dr. Miho Brejca nadomestila z Janezom Siršetom, ki naj bi kot prejšnji minister za turizem marsikaj vedel o Hitu in podobnih rečeh. Vlada je tudi na osnovi pisma Brejčevega namestnika Romana Je-
gliča (govorijo o dveh verzijah pisma) obsodila preteklo delovanje Visa, ki je bil še del notranjega ministrstva, ki mu je nače-loval Igor Bavčar. Parlamentarna komisija za nadzor delovanja varnostno-informa-tivnih služb napoveduje temeljito delo.
Dr. Brejc je prinesel komisiji, ki jo vodi dr. France Bučar, "izgubljeno gradivo", ker očitno drugim funkcionarjem ni zaupal. Zadevo VIS bosta torej raziskovala najmanj dva organa: trojica ministrov (Bizjak, Kozinc, Bohinc) in parlamentarna komisija. V prihodnjih tednih lahko zvemo še kaj novega, lahko pa tudi ne, saj bo vsak od vpletenih skušal zaščititi predvsem sebe. # J. Košnjek
Železarna seje razletela v 13 družb, kar je za Jeseničane nedvomno šok
Neumno bi bilo povsem zadrgniti zanko
Boris Bregant pravi, da se metalurgiji sredi prihodnjega leta obeta ponovni vzpon.
Jesenice, 26. aprila - Po razburljivi sanaciji in poskusu prodaje slovenskih železarn je bila jeseniška železarna nekaj mesecev v zatišju, vendar ne v zatišju problemov, ki jih tudi zdaj ne manjka. Odprto je vprašanje pokrivanja lanske izgube, za kar je država gluha, vse pa kaže, da so Slovenske železarne začele uresničevati Aplenčev koncept (lastninskega)
povezovanja z železarnami v sosednji Avstriji in Italiji. Pogovarjali smo se z BORISOM BREGANTOM, direktorjem ploščatega programa, saj se je jeseniška železarna razletela na 13 družb in nedvomno ima kot njen nekdanji glavni direktor tudi zdaj najboljši pregled, navsezadnje tudi koordinacija še obstaja. Več na strani 11
Kranj, 24. aprila - Izpeljava izredne skupščine Zelenih Slovenije, ki je reševala občutljiva vprašanja vodenja in statusnega položaja stranke, je bila pravnoformalno zahtevna in natančna. Na sliki vidimo posvet gostiteljev Tomaža Kukovice ter inž. Tadeja Markiča z novo izvoljenim predsednikom Zelenih Slovenije Vanetom (,<>šni kom ler predsedujočim skupščine Ivanom Povšetom. S. Z., slika (i. šinik (Več na V strani)
Zirovski vrh - Na Javorču v Zirovskem vrhu je bila v torek, ob dnevu upora, proslava ob 50-letnici ustanovitve Zirovske čete. Udeležili so se je domačini, nekdanji borci in aktivisti in drugi, ki so tako počastili spomin na dogodek pred petdesetimi leti in na padle v NOB. Koto: I). Gazvoda
»TrU
Pri kruhu se vse začne In vse neha »t.10
Janeza skrbi,
da bi Micka zvedela za njegove bolezni
str.22
Sosed gre lahko na ruševca Jaz pa no
OB i. MAJU, PRAZNIKU DELA, ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM
SDP Kranj
DOBIMO SE NA JOŠTU!
ti
3ADiO
Danes ob 17. uri. Skupna oaaaja SLO radijskih postaj. Gost:
dr. Janez Drnovšek
SEJEM * SEJEM * SEJEM
MALO GOSPODARSTVO
KRANJ, 4.-7. 5. 93
* ponudba obrtnikov preko Obrtnih zbornic * razstava domaČe in umetne obrti * kooperacije * bančništvo * podjetniška borza didaktične igrače * posebna ponudba avtomobilov
PROST VSTOP !!!
< o £B
d <>U
j= 55 W
Po S-U<
OT3£ oo os
O
Wo
SLOVENCI PO SVETU
Avstrijski predsednik med koroškimi Slovenci
Predsednik avstrijske republike dr. Thomas Klestil se je udeležil otvoritve dvojezičnih koroških kulturnih dnevov v Spittalu ob Dravi in obljubil, da bo obiskal Južno Koroško.
Avstrijski predsednik dr. Thomas Klestil, nedvomno eden najbolj priljubljenih avstrijskih politikov, je obiskal Koroško in se udeležil odprtja dvojezičnih koroških kulturnih dnevov v Spittalu, posebnega obiska Slovencem na Koroškem pa tokrat ni namenil. Pričakujejo ga kasneje, če se bo predsednik odzval vabilu predstavnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij.
Predsednik avstrijske republike dr. Thomas Klestil (levo) v pogovoru s predsednikom Narodnega sveta dr. Matevžem Grilcem (v sredini) in predsednikom Zveze slovenskih organizacij dr. Marjanom Sturmom. (slika Naš tednik Celovec).
Državni predsednik Avstrije je v izjavah v Spittalu izražal veliko naklonjenost manjšinam. Dejal je, da bodo v naslednjih mesecih na Dunaju velike mednarodne konference, ki se bodo ukvarjale z vprašanjem narodnostnih manjšin. Avstrija se zavzema za mednarodno manjšinsko pravo, prav zato pa ima dolžnosti do manjšin v lastni državi. Predstavnikom koroških Slovencev je zagotovil, da lahko optimistično zrejo v prihodnost in so lahko v novi Evvropi živ most dobrega sosedstva. Po besedah zveznega predsednika imajo Slovenci pravico do posebne podpore. V demokraciji potrebujejo manjšine več kot samo enakopravnost, je povedal dr. Klestil. Ali se bomo v Evropi znali uveljaviti, bo odvisno predvsem od tega, kako dobro znamo ravnati z narodnimi skupnostmi. Zelo kmalu bomo morali spoznati in upoštevati, da je obstoj več jezikov, več kultur in samostojnih tradicij pravzaprav pravilo in da bodo predstave o državi, v kateri naj bi vsi prebivalci govorili samo en jezik, kmalu relikt preteklosti. Za Koroško to pomeni, da sta kultura in jezik koroških Slovencev nepogrešljiv del njene identitete. • J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE
Narodna demokratska stranka
Pod okriljem krščanskih demokratov
Celje, 24. aprila - Nasprotniki združevanja Narodne demokratske stranke s Slovenskimi krščanskimi demokrati niso uspeli. Bili so v manjšini, čeprav so imeli podpornike svo|c- si mostojnike tudi v Slovenski ljudski stranki. Liberalni stranki in v Samostojni poslanski skupini. Na sobotnem 4. kongresu Narodne demokratske stranke v Celju je dve tretjini delegatov glasovalo ES /družitev s Slovenskimi krščanskimi demokrati Narodni demokrati bodo v skupni stranki samostojno krilo s svojim programom. Po besedah dosedanjega predsednika narodnih demokratov dr. Rajka Pirnata je to prvi korak k združe-vanju slovenske desnice. (e bi bilo to sodelovanje že pred volitvami boljše, narodni demokrati na volitvah nc bi bili med poraženimi strankami. Predsednik narodnodemokratskega krila pri Slovenskih krščanskih demokratih je dr. Andrej l mrk, ki bo tudi eden od podpredsednikov SKD, dr. Kajko Pirnal pa naj bi kandidiral /a sodnika Ustavnega sodišča. • J.K.
Socialdemokratska stranka Slovenije
Sumničenja načenjajo politični sistem
Ljubljana, 23. aprila "Zaiti IBM v razmere vsesplošnega sumničenja in to že nevarno načenja politični sistem. Pavšalno m neodgovorno se krivi vse politike, vse ministre, pojavljajo pi |f že vprašanja, zakaj imamo sploh stranke, če se ukvarjajo samo s korupcijo," se |c na petkovi časnikarski konferenci vprašal predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik. Socialdemokrati bodo sodelovali v vseh preiskoval nih komisijah in terjali učinkovitost, s.i| m res, predsednico izbrana Polonca Dobrajc (Slovenska nacional™* stranka), člani pa so Jože I^enič (LDS), Ciril Pucko (SKD), J°" že Jagodnik (Združena lista), Ione Peršak (Demokratska stranka), Marjan Podobnik (Slovenska ljudska stranka), dr< i eon Šešerko (Zeleni - ekološko socialna stranka), Ivo Hvalic" (Socialdemokratska stranka) in Marjan Poljšak (Samostojna poslanska skupina). Komisijo imamo, ni pa še pravil delovđ; nja. Nekateri trdijo, da bi bil zadosten odlok, medtem pa 01 pripravili zakon oziroma poslovnik o delovanju preiskoval" nih komisij, drugi pa menijo, da bi bilo treba takoj sprejet' zakon oziroma poslovnik.
utegnil biti pomembna priča, to s članstvom po mnenju poslancev ni združljivo.
Državni zbor jc zadolžil vlado, da pripravi zakon o posebnih dajatvah na uvoz kmetijskih proizvodov in živil, do I. avgusta pa mora pripraviti pro gram opremljanja vojske z. bor benimi sistemi za protizračno obrambo, /vezami in sredstvi /a protioklepni boj. Do I. juli ja mora biti pripravljen zakon o izenačitvi vojaških pokojnin
s civilnimi, do jeseni pa mt,r vlada prav tako pripraviti 0 nutek proračuna in proraCjL skega memoranduma za P hodnje leto.
Zgodba o letošnjem pnir;lt nu še ni končana. Včeraj (s : da) je 0 njem odločal drž** svet, svoje mnenje pa bo P(,Vj dalo še ustavno sodišče. • Košnjek
STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICĆ
Socialdemokratska unija in Socialdemokratska prenova
Previdno v združevanje socialdemokracije
Janez Kocjančič, kandidat za predsednika nove socialdemokratske stranke.
Ljubljana, 23. aprila Soaaldemoki.il ska prenova Slovenije, Socialdemokrat ska unija. Delavska stranka Slovenije, skupina članov Socialistične stranke Slo veni|c in del Demokratične stranke upo kojencev se odločajo za /družitev v enot no stranko, ki naj bi se imenovala Združena lista socialdemokratov ali Združena stranka socialdemokratov. Soeialdenio kratska prenova in Socialdcmokiatska unija sta imeli konec preteklega tedna že
konferenci, bi katerih sta sklepali o
/družitvi v novo stranko lako prenovi telji kot "unionisti" so soglašali / /dru
tavanjem, vendai latiti rt ranki, ki se
združujeta, tudi v novi stranki obdržati svojo identiteto Precej i a/prave |c bilo tudi o itileint, kitaj naj Joslei samosto|iie stranke prenehajo delovati. Na ta problem sta ic posebej opo/ar jala predstavnika kranjskih in jeseniških prenoviteljev Alenka Kovšca in Oto Kelih. Sploh so bili izredno občutljivi na polo&aj manjšin o/iroma manjših stiank ah skupin v novi stranki Vršilec dolžnosti predsednika prenoviteljev Peter Bekeš je poudarjal, da H združujejo demokratične stranke in bo /ato demokratična tudi nova stranka, predvsem pa nobena od njih ni povezana s sedanjimi aferami Hit, Vis itd. Slišali smo tudi predloge, da o /diu/cvanju in ukinjanju samostojnosti posame/nih strank ne morejo odločati le vodstva, ampak bi se morako o leni i/iekati članstvo Kai se |c odločalo in odločilo v o/kih krogih, M je se \cdno |>oka/alo kot sporno, je opozarjal prenovitelj Ione Kemc. Kljub tem pomisle kom so bili osnovni dokumenti /a združitveni kongres spiejeti, saj bi njihovo vsebinsko spicniiii|aii|e načelo že dogovorjeno med strankami Do lokalnih volitev naj bi posamezne stranke pre nehale samostojno delovati in bodo šle skupaj na volitve. Za pred sednika nove stranke je predlagan Jane/ Kocjančič. • J.Košnjek
"Med števil'<. Slovenski Hlf
Slovenska ljudska stranka
Ustanovljena Gospodarska /ve/a
Ljubljana, 24. aprila
stanovskimi zvezami v .MovensM « stranki, ki /e delujejo na lokalni ifl 'tj vni ravni, je j>o najmočnejši Sl«>v ^^p-kmeoki zvezi imela svojo državno s [)(
sčino tudi Gospodarska /ve/a. ki \e^. stajala skoraj eno leto, danes pa A" 7 vj-tuje nad 1000 članov, od kmeiov ^ sokoi/ohra/enili ljudi, ki so }'('s,,''v(>ii Samo /.i člane ^ a zveze je potrebno članstvo v S stranke Iranci I eltrin. V slovenl* * spodarstvo je treba vnesti nekaj "''
20 let sem bil V tujini in vem, k.H }pfi
rali doma storiti Možnosti je veliko, naredilo se pa je maW (1k''
va in /nova se učimo na napakah, /ato motajo sodclova
gospodarski teoretiki kot gospodarski praktiki," je """',,/v1'1 Jurkovič "N.isa /ve/.i združuje /a gospodarski in socialni ^fi zainteresiran« državljane, ki bodo razvijah alternativ m-^ ^»r
ilarske in s tem socialne programe Slovenska samomorih jil1 dilikacija psevdomonetarističnega modela Maikov ičev1y^ Friedmanovega kova, ki /agovaija, da povečana dciiarnQffl pospešuje povpiasevanje in proizvodnjo, ne pospešuje 'c 1 .1)4t. je, ampak uiučti|c domačo ekonomijo, jo dela iiekoiik"" tem |>a jo sili stečaje ah pa jo olastmnijo tujci ali dotnačj I A
pi.uui. udi predsednik /veze, državni poslanec dr. Ludvik
prej
n pobudnik /a ustanovitev Go*P"" ^) oplak. "Mi z.igov "''.'!,', n.-1"'
prej pOVečafl produkt m delo, k.n |>a bo povečalo Jcli;,rI1proj* m s tem povpraševanje rakina opblika so lavna dela ^jtt^ gradnje «.»st ns tej osnovi bi pognal domače železarne,11 ,,,1^ ■•• in gradbeno operativo, delavci na bi imeli zaslužek. \ ^n1
Slik* (- y
iiiaki pa možnost napicdovanja
J Košnjek
; GLAS
ilrlj ia izjajalrlj
ipo|>IS!
KRANJ
I irdnitka politika: iiokK..... m i. ink.iiski |>..lili< Ml informativni polu-ilnik - |*..ul.u k..m m.i ,l.^.il.m,ih ii.i t „.i.-.i,a.-ii, P.^^.u, ^»oauarMa »rla Iv n. lit/. ,k
OajJMMH »rtdnka I aopttidilU H.v.n n No»iaarjl I« urHalkl: ItiUn.i K-Ium.iii l"A- Kotnjci I N Mriu infti Si..MI, s.,,,- I),>ik.i S, ,1. , Vilma Stanovnik M mi Kn \n.ii.-i žitlar. Smim lat* i UMfirsaJti Marjeta Vo/IM Pau.kiur la gla.al arraaik: S'" \
\ llOak < s., . ......k l.,!.-'^;^
IM M M| I lllhll.HI.I 1 tt4»*Zifi* '
Malt agla......t,.n >\> ■><■» l M 0»l.mu- sli
dttVtl I
tura ('i«. >■,.,■/I.....i, , ..i.i. . . ." ........' Man oeiaal. i. I, I,... •>(.* (hitru ____■___i ^ .» ____»i_ - t_ ___ •.
-od
"dsiiir ^ >r' sekundarni vod ter merilna in merilna, redukcijska in
rai°valna postaja, l/vršni svet se je strinjal s prepovedjo iipo-noven'nanJ c's'ih kuriv brez ustreznih filtrov povsod tam, kjer bo po n Mogoče kuriti s plinom
p
rah„ Cpoyed na) hi /a|cla upo ,t) Premogov, odpadnih olj, m lesnih odpad kir>i|1\'M,"H-sim lepljenega, la *HKan'Ma harvanega lesa ter 'tUriva* ( e 1,1 "Porsbniki ta n.,, J vendarle uporabljali, "davek«0 ni P1«*«1' poseben
cer>(> . ' ,a/liko stroškov med l>'"Kl oziroma ekstra lah
*PoraKrnme*a °U" ",no D«r jj°'J«nega kuriva. Ta dc-
m.„| . y namenjen /a hitrej io
M,,,',,'!!!'^ im-Mnega
^utčj /a<,lli-« razprava na
Ci> kier 1 d:i sc /las" s Jc,ov|-riv;,' \ uP«M.,h|M|0 cetie|ša ku
v|ad, „ Plina V občinski
Sc ' vo Prcvladi»'«' stališče, naj Vti„ s, UM\«„„ p()(||t.,M pono
1 tudi ' l,°scCl d»K«"«>r. 'la Plin h •' u" •i'na prešla na N;i 7)h'"> vel,a ,., I |()
e i.i |,u 'u"ga la/pis.
Ur*diw.' ani "vajalci /a p.c koti—: * • •
ovnu blokov
Irankovo 4 t, r>K, 164 m osno vne šole ( vetka (iolarja ter ( Hntnika v Starem dvoru, medtem ko drugje še pripravljajo tehnične rešitve Zaključen je
tudi le razpis o zbiranju ponudb za izjuadnjo plinovoda od Starega dvora do Podlubni k.i in Mick.unč, v kl|UČno / de lom sekundarnega voda s pri ključki do bodočih uporabnikov
Okvirno dogovor|cnc so tudi
/<• i eni plina Izhodilčna t sna standardnega mena plini je
praviloma enaka litru ekstra lahkega kurilnega olja (brez transportnih stroškov), če nakupna cena Petro I u s transpor tnimi in spremljajočimi stioški ne presega /s odstotkov cene
litra olja Priključniki ni plin
bodo imeli do leta ?(M)0 popust na * eno plina, in mi ci •>(! tii do enega odstotka, stimulirana pa
bo tudi porabi plini • H. •'«••
lov e a n
gospodarstvo res namerava ukiniti odpremo kosovnih pošiljk z železniške postaje Lesce - Bled, in drugo - kaj občina predvideva glede novih obrtnih con in lokacij (plomb), na katerih bi bilo možno graditi stano-vanjsko-obrtne objekte. V krajevni skupnosti Bled hočejo zvedeti, ali bo tudi v času turistične sezone en komunalni redar za celotno občino. V krajevni skupnosti Stara Fužina sprašujejo, kdaj bo popravljen oporni zid v kopališču. Socialdemokratska stranka želi odgovore na vprašanja, kakšna je razlika med porabo denarja od prodanih občinskih obveznic med Radovljico in Trbovljami, kako so podjetja, ki jim je občina pomagala z obveznicami, poslovala lani, koliko imajo izgu-
be, kolikšne so plače zaposlenih in kakšno je razmerje med najvišjo in najnižjo plačo, kdo preverja, ali podjetja uresničujejo sanacijske programe, kolikšni so bili stroški zasnove, tiskanja in promocije obveznic, stroški bančnih storitev... Iz leske osnovne šolese pritožujejo, da lokal z igralnimi aparati, ki je povsem blizu šole, "moteče vpliva na vzgojnoizobraževal-na prizadevanja šole", saj prihaja do primerov neopravičenega izostajanja od pouka in tudi do kraje denarja. V šoli sprašujejo, ali je bil upravni postopek za izdajo dovoljenja zakonit. Jožeta Dežmana je zanimalo, ali je res, kar se sicer govori, da je poškodovan občinski avto in da je povzročitelj županov sin.# C. Zaplotnik
Kroftova ponudba za čiščenje Blejskega jezera
Ladjica, plavaj in čisti!
Naprave ne uporablja kemikalij, temveč le ozon.
Radovljica, 26. aprila - Znana ameriška korporacija Krofta (njen lastnik je Miloš Krofta, naše gore list), je radovljiški občini ponudila nakup plavajoče čistilne naprave, s katero bi lahko v treh mesecih površino jezera (do enega metra globoko) očistili alg in vsega, kar sicer spodbuja vsakoletno "cvetenje" jezera. Ko je o ponudbi na ponedeljkovi seji razpravljal izvršni svet, je sklenil, da bo za nakup naprave poskušal pridobiti tudi sredstva, ki jih republika namenja za sanacijo okolja oz. voda.
Kot je razbrati iz ponudbe, gre za novo tehnologijo lame-ralnih vodočistilnih naprav, ki omogočajo čiščenje zelo velikih količin vode. Naprava, ki se navzven kaže kot tri metre široka in sedem metrov dolga ladjica, plava z glavnim delom pod vodno površino, je manj vidna in zato bolj učinkovita. Njen najpomembnejši del je krožna čistilna naprava, ki deluje v premeru sedmih metrov in sega 2,7 metra globoko. V eni minuti očisti deset kubičnih metrov vode, v enem dnevu 14.400 kubičnih metrov. Blejsko jezero pa bi en meter globoko očistila v treh mesecih Ne uporablja kemikalij, ampak ozon, le izjemoma (pri močni obremenitvi z algami) je treba
dodajati tudi manjše količine organskega poliektrolita, ki ga sicer v svetu uporabljajo za čiščenje jezerske vode v pitno vodo. V enem dnevu se v zbiralniku nabere od enega do treh kubičnih metrov zgoščenega blata. Naprava stane 400.000 mark, obratovalni stroški za dvesto dni, kolikor bi bilo dovolj za Blejsko jezero, pa znašajo 20.000 mark.
Ko so na seji izvršnega sveta razpravljali o Kroftovi ponudbi, je Janko Jan predlagal, da bi hkrati z nakupom naprave morali razmisliti tudi o tem, kako bi rešili problem Mišce in kanalizacije, ki tudi močno onesnažujeta jezero. • C. Zaplotnik
Koliko (ne)čiste so odpadne vode loških podjetij
Najslabše iz Mesoizdelkov in Mlekarne
Škofja Loka, 28. aprila - Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja je marca letos vzel vzorce odpadnih voda na iztoku iz podjetij, ki vode odvajajo v loško kanalizacijo in na čistilno napravo. Analizirali so odpadne vode Mesoizdelkov, Mlekarne, LIO, Gorenjske predilnice, LIH na Trati, Termo, Jelovice in LTH-Ol. Vincarje.
Od vseh analiziranih vzorcev so le odpadne vode LTH-OL ustrezale določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive ter o dopustnih temperatu rah vode Odpadne vode vseh drugih podjetij so bile neustrezne. Najbolj onesnažene so bile vode Mesoizdelkov in Mlekarne
Zavod za zdravstveno varstvo je že mesec prej analiziral tudi odpadne vode na čistilnih napravah v Skolji Loki, Zireh in Železnikih Vodostaj je bil tedaj zelo nizek, rezultati analiz (BPK S m KPK) pa kažejo, da je učinek čiščenja na škofjelo ški čistilni napravi najboljši |(>7 odstoten za BPK 5 in ^4-od-stoten /a kl'k>. na /novski čistilni napi.hi |c l>(> oziroma M odstoten, na čistilni napravi v Železnikih pa 7°- oziroma 75-odsloten Zavod je izmeril tudi onesnaženost potoka pod deponijo komunalnih odpadkov v Dragi Analiza je pokaza la, da ima potok 16 odstotkov dovođene onesnaženosti z BPK 5 in 10 odstotkov s KPK • H. J.
PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE
064/403-871
STRANKARSKE NOVICE
Izredna skupščina Zelenih Slovenije v Kranju
Izbran nov kapitan
Ustanovitev Zelenih - ekološko socialne stranke je pomenil izstop skoraj vsega vodstva, zato so Zeleni Slovenije izbrali novega. Od politike nazaj k ekologiji.
Kranj, 28. aprila - »Izstop skoraj vse vodilne ekipe Zelenih Slovenije (vključno z vsemi poslanci v parlamentu) je podoben primeru, ko se vsa ladijska ekipa s kapitanom na čelu odloči zapustiti ladjo in odpluti z drugo, v tihem upanju, da bo prejšnja čimprej nasedla na čeri«, je bila primerjava povedana na sobotni izredni skupščini Zelenih Slovenije v Kranju. Zato je bila osrednja naloga skupščine izbrati novo vodstvo.
Kakorkoli poimenujemo marčevske dogodke v Zelenih Slovenije: razcep, razkol, izstop, delitev, je vsekakor res, da je ta ladja na viharnem morju slovenskih skupščinskih in izvenparlamentarnih dogajanj že kar nekajkrat zadela na čeri politike predvsem zato, ker vodstvo te "ladje" mnogokrat ni bilo enotno, katera smer je prava - leva ali desna. Volitve so pokazale, da takim razmeram "potniki" ne zaupajo najbolj, saj seje delež te stranke v primerjavi s prejšnjimi volitvami zmanjšal na komaj tisti minimum, ki je še sploh omogočil vstop v parlament, več kot očitno pa je bilo zanemarjeno varstvo okolja, ki jih označuje. Kljub temu da je bil osnovni namen izredne skupščine le izvolitev novega vodstva, se programski razpravi niso mogli popolnoma izogniti in prav vračanje k ekologiji in sodelovanje z organizacijami in društvi, ki se s tem ukvarjajo, je bil eden pomembnejših sklepov te skupščine.
Sicer pa je prevladalo spoznanje, da politični prepiri stranko samo mrtvičijo: potem ko je vodstvo odšlo in se vnel prepir o prostorih, dokumentaciji, premoženju in posebej denarju - vse to bodo reševali na sodiščih, je stranka le po zaslugi nekaterih občinskih odborov preživela. Med njimi je bil tudi kranjski odbor, za kar je na skupščini požel poseben aplavz. Vsi dosedanji dogodki pravni državi niso v čast, prepričani pa so, da bo pravica - med drugim gre tudi za štiri sedeže v Državnem zboru - zmagala. Dvom o bodoči nepolitičnosti stranke pa bi lahko izrazili predvsem ob besedah Marjana Podobnika, ki je kot edini strankarski prvak (poleg Branka Grimsa in Vitomirja Grosa) pozdravil skupščino in napovedal koalicijo Slovenske ljudske stranke z Zelenimi.
Čeprav bo pravdanje za nasledstvo verjetno vzelo kar veliko energije, pa so napovedali začetek delovanja 10 regijskih računalniško povezanih centrov Zelenih, v katerih si bodo sproti izmenjavali za ekologijo pomembne podatke in informacije o svojih akcijah. Novo vodstvo - novi predsednik stranke je postal Vane Gošnik - bo do redne skupščine v jeseni pripravilo korekture programa pa tudi statuta, v katerem zahtevajo občinski odbori, da se ne bi ponovila zgodba o odtujenem vodstvu, večjo udeležbo ter neposreden vpliv.
Za potek skupščine bi lahko ugotovili, da je bila dobro in zlasti s formalnega vidika natančno pripravljena in izpeljana. Kranjčani pa so se izkazali tudi kot gostoljubni: po skupščini so v Strahinju posadili v čast pravkar minulega dneva Zemlje 150 dreves, po kosilu organizirali ogled kranjskih zanimivosti srečanje pa zaključili v regtime klubu enega od pokroviteljev. • S. Ž.
Slovenska nacionalna stranka
Odbori se obnavljajo
Ziri, 28. aprila - V soboto so se v Žireh sestali člani Slovenske nacionalne stranke, ki so se po znanih dogodkih v tej stranki - izstopu nekaterih (zlasti gorenjskih poslancev), dveh kongresih "prave" in "neprave" SNS, zlasti pa praktičnem prenehanju dela območnega odbora v Škofji Loki, na katerega so bili organizacijsko vezani, čutili kar nekako izgubljeni.
Kot smo slišali na članskem sestanku, ki je bil sicer zelo skromno obiskan, si območni odbor SNS Kranj po vsej Gorenjski prizadeva urediti razmere po že omenjenih težavah v stranki. Ze ime pove - vsaj tako so zatrdili, da so ostali zvesti vodstvu Zmaga Jelinčiča, delo odborov pa so ponovno vzpostavili že na Jesenicah in v Tržiču. Člani so zahtevali zlasti pojasnila nekaterih ravnanj: podpore dr. Drnovšku, nasprotovanje Janši, pa tudi dejanske razmere v stranki, očitki o samovoljnosti in avtoritarnosti Jelinčiča, so morale priti na vrsto. Delitev in izstopi iz stranke so dolgoročno gledano nujno potrebni, je bilo poudarjeno, stranka pa se bo na tak način tudi očistila skrajnežev in razgrajačev. Kljub temu da so bili ob začetku dela SNS, pa tudi še po velikem volilnem uspehu, pogosti očitki z nacističnim značajem stranke, pa danes njeno delo take oznake zavrača, vedeti pa jc treba, da se tudi lake stranke ustanavljajo. Ne bodo dovolili razvrščanja ne na levo ne na desno, pač pa le v dobro Slovenije, od aktualnih dogodkov pa jih poleg nadaljevanja zbiranja podpisov za referendum o spremembah zakona o državljanstvu, aferi HIT, čistkah v policiji in TO, zanima tudi vprašanje podeljevanja lastniški certifikatov in zdravstvenega zavarovanji Neslovencem. čas jih potrjuje, ugled med ljudmi narašča, mediji pa jim vseskozi delajo kar veliko krivic, so še dodali. Za predsednika območnega odbora SNS Ziri je bil izvoljen Stojan Rampre. # §. Ž.
Delo, delavstvo, sindikat
(Komentar k programu socialnega krila SKD)
V novem gospodarskem sistemu je treba vzpostaviti enakopravnost dela m kapitala. Če razumemo eko-socialno-tržno gospodarstvo kot preseganje tako samoupravljalskega podružblja-nja proizvodnih sredstev kot tudi nenadzorovanih oblik povsem liberalnega gospodarstva, je pomembno, da je poleg kapitala, ki je trdno merilo vrednosti dobrin in lastnine, tudi delo osnovno merilo ne le plačila, pač pa tudi soupravljalskih pravic.
Pri zavzemanju za taksno gospodarstvo pa je prav zaradi socialne varnosti delojemalcev potrebno določene in nespremenljive socialne standarde - ki ne temeljijo le na posameznikovih prizadevanjih in medčloveški solidarnosti na ravni kantativnosti - sistemsko vgraditi med dolžnosti države. In ne gre zanikati dosežkov bivšega sistema na tem področju. Tudi vnaprej ti standardi ne smejo biti nižji od že doseženih.
Delavci ima/o neodtujljivo pravico do stavk, če se samovoljno kratito njihove pravne iz pozitivne delavske zakonodaje, prav tako pa tudi za doseganje splošno m posamično dogovorjenih socialnih razmer lako ima/o tudi pravico in solidarnostno dolžnost, da se vključujejo v sindikate. Aktivnost strankarsko neodvisnih m ncideoloških sindikatov, ki hkrati združujejo soupravljalce, pa < presega zgol/ razredni boj med delojemalci, poslovodstvom
m delodajalci
V teh razmerjih se torej skuša zgraditi nov in sodoben sistemski odnos med delom in kapitalom ter njunih medsebojnih
razmerij. , .
Janez Post rak
Vodnikovo leto
Dogajanja v okviru Vodnikovega leta ob 200-letnici fare in prihoda Valentina Vodnika na Koprivnik, ki so se s pripravami in obnovami župnišča ter cerkve začela že lani, dobivajo vse bolj slovesen značaj. Tiskovna konferenca s člani organizacijskega odbora, ki je bila v petek na Koprivni-ku, je precej nadrobno predstavila različne prireditve, ki se bodo še zvrstile do konca leta. Osrednji pa bosta junija in julija. Hkrati pa je obeležila klenost, moč in voljo ljudi v tem delu Slovenije nekdaj in danes.
Dr. Matjaž Kmecl je orisal pomen Vodnikovega delovanja na Koprivniku za slovensko kulturo. Izredno bogastvo in hudomušno klenost pa je razvedrilno natrosila profesorica Marija Cvetek, ko je predstavila svojo knjigo Naš voča so včas zapovdval. Ta dragoceni in bogati zbir bohinjskega ustnega izročila bo ohranil prihodnjim rodovom prikaz življenja in vsakodnevnih dogajanj.
Predvsem na Koprivniku in Gorjušah, pa tudi po nekaterih drugih krajih, se bodo v okviru Vodnikovega leta, kot je razložila Alenka Bole - Vrabec, zvrstile do konca leta številne kulturne prireditve. Na njih bodo sodelovali številni amaterski in poklicni slovenski umetniki, osrednji proslavi pa bosta sredi junija in konec julija. Junija, ko naj bi prišla na Koprivnik Milan Kučan in nadškof dr. Alojzij Šuštar, bodo odkrili kip Valentinu Vodniku, avtorja Staneta Kol-mana, julija, ko bodo številne kulturne in družabne prireditve, pa bodo predstavile tudi prve hiše tako imenovanih odprtih vrat.
Kot je poudarila Evgenija Korošec, prav letošnje leto Koprivnik in Gorjuše doživljata nekakšno prelomnico v življenju vasi in ljudi v njih. Leta in leta so se krajani ob pomoči širše skupnosti trudili pri urejanju osnovne, komunalne infrastrukture, z željo in ciljem, da mladi ne bi ušli v dolino. Zdaj so na tem, da doseženo in danosti razvijajo in obogatijo tako, da ne bodo omogočale zgolj preživetje, marveč prinašale ljudem tudi gospodarno poslovnost skozi turizem in obrt.
Na tej poti imajo danes na Koprivniku in Gorjušah že jasne in prav gotovo ne nerealne cilje. V načrtu imajo turistične kmetije z nuđenjem malic, kmetij s prenočiščem in zajtrkom, kmetije s prodajo domačih izdelkov, urejeno gostinsko pnudbo, informacijski biro s spominki in nenazadnje izoblikovano imajo že tudi promocijo kraja. Hkrati pa so prav lani začeli oblikovati posamezna kulturna jedra, katerih ustvarjalnost se nenazadnje že kaže tudi ob letošnjem dosedanjem in napovedanem dogajanju ob Vodnikovem letu. • A. Zalar
Malo gospodarstvo v Kranju
Kranj, 28. aprila - Letošnja 18. specializirana strokovna prireditev s področja malega gospodarstva bo v Kranju od 4. do 7. maja na Gorenjskem sejmu. Organizacijski odbor je imel tokrat ne malo težav pri pripravi prireditve. Ob tem, ko se ta sejem že nekaj let srečuje z nekakšnim nezanimanjem, se letos tudi nered na tem področju (sejmov oziroma strokovnih prireditev) v slovenskem prostoru še posebej odraža.
Vseeno pa nameravajo prireditelji prikazati na sejmu slovensko podjetniško borzo, ki bo vključevala patente, storitve, tehnologijo, inovacije, kooperacije, zastopanja, skupna vlaganja in proste zmogljivosti. Predstavljena bo Slovenska podjetniško inovacijska mreža. Sklad za razvoj malega gospodarstva načrtuje v sodelovanju z banko predstavitev učinkovite in sodobne ponudbe za obrtnike in male podjetnike.
Od razstavljalev so že napovedali udeležbo tudi Vialis Trade iz Ljubljane, ki zastopa svetovno znano varilno tehniko firme KLMPPI, Pentrade iz Maribora bo predstavil ponudbo grad-beno-odrskih dvigal ter lakov in premazov. Mehano iz Izole pa Otroško igralnico. Manjkalo pa ne bo tudi tokrat avtomobilov.
V okviru prireditve bodo tudi posvetovanja in strokovna srečanja, predsedniki gorenjskih obrtnih zbornic pa se bodo sestali s predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občin. Sicer pa bo na prireditvi od 4. do 7. maja prost vstop. • A. Ž.
Zadovoljevanje kulturnih potreb - Radovljica Številni upokojenci - ljubitelji gledališke kulture so izrazili željo, da zaradi odsotnosti predstav v Radovljici prevzame organizacijo obiskov tovrstnih predstav v drugih krajih sekcija /a kulturo ali izvršni odbor Društva upokojencev. V odboru društva so se odločili, da se vsi, ki bi si radi ogledali ta zlične predstave, lahko prijavi|o na sedežu društva ali po telefonu. Izvršni odbor bo pravočasno nabavil vstopnice za ra/li čna gledališča • (jr)
Vabimo vas na 16. prvomajsko družabno srečanje
JOŠT'95
30. aprila ob 20. uri
kres z ognjemetom
l.majaobll.uri
osrednja prireditev s kulturno-zabavnim programom, v katerem bodo sodelovali:
Polde Bibič, Vlado Kreslin,
Reltinška banda in Romana Krajnčan
Pridružite se nam! Zagotavljamo vam, da se boste prijetno počutili in veselo preživeli 1. majski dan.
Svet kranjskih sindikatov
Zazidalni načrt Nova Mlaka - Grič je bil sprejet
0 graditeljih bo odločal denar
Sprejem zazidalnega načrta Nova Mlaka Grič pomeni legalizacijo 18 na črno zgrajenih objektov, za preostale (zelo drage) parcele pa se bo odločalo na natečaju.
Kranj, 28. aprila - Sprejem zazidalnega načrta Nova Mlaka - Grič pred tednom v kranjski občinski skupščini pomeni uspešen zaključek manj kot leto dni trajajočih priprav. Posebnost je v tem, da je občina prek sklada stavbnih zemljišč uspela pridobiti v last vsa preostala razpoložljiva zemljišča, s tem pa bo zagotovljeno dosledno izvajanje zazidalnega načrta. O tem smo se pogovarjali s predsednikom sklada inž. Tadejem Markičem. Pri sprejemanju predloga zazidalnega načrta Nova Mlaka -Grič na seji izvršnega sveta je bilo ocenjeno, da gre za primer dobrega in učinkovitega sodelovanja med pristojnim sekretariatom in Skladom stavbnih zemljišč. Čemu takšna ocena?
»Zazidalni načrt Nova Mlaka - Grič je bil opredeljen že v srednjeročnih in dolgoročnih planih, in ko so to ljudje opazili - povsod drugod v drugih državah je prostor namenjen za gradnjo največja državna skrivnost - so kar precejšen del zemljišč pokupili in začeli s črnimi gradnjami. Od 19 že zgrajenih objektov ima potrebno gradbeno dokumentacijo in dovoljenje le eden. Tako stanje, ko se je na zemljišču, ki je sicer predvideno za gradnjo, začelo graditi brez zazidalnega načrta, to pa pomeni po obliki objektov zelo heterogeno ter brez potrebnega prometnega reda, vse to pa povzročilo nizko izrabo zemljišč, je narekovalo čimprejšnjo ureditev, pri čemer smo skušali že zgrajeno upoštevati.
Novost ob teh pripravah zazidalnega načrta pa je bilo spoznanje v Skladu stavbnih zemljišč, da je nujno takoj pridobiti lastništvo preostalih približno dveh tretjin zemljišča, saj je le tako mogoče zagotoviti njegovo izvajanje, v nasprotju
potekala točno po zazidalnem načrtu, in tretje območje (v zazidalnem načrtu opredeljen kot druga faza), ki je sedaj lep travnik in je od lastnika odvisno, ali bo to zemljišče sploh prodal ali ne.
z izkušnjami npr. pri zazidalnem načrtu Cirče, ko se je bilo potrebno prilagajati (nestrokovnim) zahtevam lastnikov zemljišč. Pravočasen odkup zemljišč (več kot 20.000 kvadratnih metrov) omogoča načrtno urejanje.« Katere so značilnosti dalnega načrta?
»Lahko bi govorili o treh območjih tega zazidalnega načrta: območje črnih gradenj, ki bodo s sprejemom tega načrta na skupščini v bistvu legalizirane, drugo območje je tam, kjer je sklad stavbnih zemljišč že lastnik zemljišč - tu bo gradnja
tega zazi-
Z občnega zbora Društva prijateljev mineralov in fosilov
Tržiško društvo je preraslo v slovensko
Tržič, 24. aprila - Med petkovim občnim /borom so se odločili za nov statut društva, ki ho povezovalo predvsem vse ljubitelje mineralov in fosilov iz Slovenije. V družbi GEOPROF naj bi zaživela gospodarska dejavnost, ki ne hi bila vezana le na razstave.
Prav lansko ustanovitev družbe GOITROI je predsednik Čebul) ocenil za pomembno prelomnico v delovanju Društva prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču. Čeprav družba še ni zaživela v celoti, od letošnje pomladi že potekajo prek nje priprave na 21. mednarodpO razstavo mineralov. Gos podarske dejavnosti namreč ne bodo smela več opravljati društva po sprejemu nove /a konodaje, zato jo bodo prenesli na omenjeno dru/ho Kot so pojasnili med razpravo, se zaenkrat ukvarjajo v njej z. organizacijo šolskih seminarjev, v prihodnje pa bi bilo moč komercialne de javnosti razširiti še na druga področja.
Osnovni namen društva bo še naprej povaaavi ljubiteljev mi neralov in fosilov i/ Slovenije, v društvo s sedežem v Iržiču pa bodo vključevali tudi člane iz. tujine Čeprav so v preteklosti /c imeli okrog 600 članov, jih sedaj zdru/ujc|o neka) več kol 200 Kot bodo zapisali v spiemenjeni statut društva, bodo V njem ski beli tudi za vzgojnoizobraževalno delo, sodelovanje z mednarod nimi organi/aci|ami in varovanje naravne dediščine Organizacij ska novost bodo tudi sekcije za izobraževanje, mladino in ljubi teljske geologe, s čimer naj bi spodbudili povezovanje članstva v
posameznih krajih Slovenije.
Člani društva so se ponovno zavzeli /a izdajo vodiča po Slovenski geološki poti od Jesenic iiaprci. kar bodo skušali uresniči
ti s pomočjo družbe OEOPROF, veliko si obetajo tudi od usta
novilve odbora za ureditev Dolžanove soteske, ki ga vodi Stanko Huser Na njegovo pobudo že pripravljajo načrt za postavitev mostov nad Tržiško Bistrico, od koder bi si obiskovalci lahko ogledovali naravne znamenitosti • S. Saje
V KS Velesovo presenečajo
Velesovo, 28. aprila - V krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini so s programom in akcijami, ki se jih lotevajo letos, "poskr beli" /a pravo presenečenje. Potem ko so s« /« pred časom odločili, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 2S0 DIM ,i/gradnjo mrliških vežic in so se krajani (ešnjevka odločili /a obnovo zvonika in ostrešja cerkve Sv. Duha v Češnjoku, so na zboru krajanov t soboto sklenili, da se bodo s prispevkom 2*00 tolarjev na gospodinjstvo zdaj lotili še obnove zvonika v Adergasu.
Z zbranim denarjem o/iioma lastnim |>i ispe v kom \ delu in materialu bodo seveda sodelovali tudi na občinskem natečaju za ObjektC Skupne rabi Pomembno pa je, da bodo na pnmei ve/i <.e, /a katere /da| potekajo pripravljalni deta, gradili sami (tudi s prOttVOImun delom), Saj, ItOl pravi predsednik KS Franc ( ebulj, imaio /a izgradnjo v KS vse izvajalce oziroma obrtnike
/a vežice so denar v glavnem /r vsi prispevali, piav tako /a cerkev v ("cšnjevku, za zvonik v Adergasu pa ga bodo po I. maju Na zboru so sc odločili, da bodo sami ob gradnji vežic uredili tudi pokopališče Za obnovo cerkve v Ccšnjevku in zvonika v Adergasu p| ibirtjo tudi ponudbe od i/vaiaKcv • A. /.
Pri odkupu zemljišč je prišlo do zanimive posebnosti: po razveljavitvi predkupne pravice sklada se je prvikrat zgodilo, da je sklad dobival prave ponudbe za odkup zemljišč, pri čemer so bile pričakovane cene že primerne dejstvu, da gre za neopremljeno stavbno zemljišče. Z doslednim zaračunavanjem sorazmernega deleža za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč se je očitno začelo razlikovanje med vrednostjo kmetijskega zemljišča, neo-premljenega gradbenega zemljišča in komunalno urejenega stavbnega zemljišča. Pri zazi-
dalnem načrtu Nova Mlaka • Grič je posebnost sorazmerno redka poselitev - v bistvu gre za načrt naselja vil sredi prelepega zelenja - to pa bo seveda imelo svojo ceno. Odločili srne se, da pri izračunu stroškov opremljanja ne bo meni" stavbna enota, pač pa kvadratni metri posamezne parcele-Velikost pa se giblje od 300 do več kot 700 kvadratnih metrov.«
Kdaj in kako bo sklad stavbni* zemljišč odkupljene parcele p** dal?
»Prvi pogoj je bil spreje«1 zazidalnega načrta na upniškem zasedanju kranjske o"' činske skupščine. Ker je 10 opravljeno, bomo pripravili J3' vni natečaj za prodajo parce; ki bo objavljen v vašem časopj; su. S prodajo naj bi dobili tuo denar za začetek komunalnega urejanja zemljišč (voda, kana'1' zacija, ceste), k čemur bodo morali dosedanji črnogradi^V prispevati svoj delež po istl merilih kot ostali bodoči noy0' graditelji. Pri tem naj zanimiv pojav: pri dosedanji črnograditeljih so bili okoli* krajani glede komunalnih /3J!' tev tiho - torej kar nekako solidarni z njimi, pri organi7""3' nem pristopu pa se pojavljaj venomer nove zahteve. L3., bi torej rekli, da gre za dvoj" merila.
Osnutek zazidalnega načn smo lani z maketo predstav na Gorenjskem sejmu in po °o živih sodeč, bo zanimanje ve' ko. Naj priznam, da nas
karjj
kako skrbi: lega in kvaliteta
zemljišč in bodoče pozidave J takšna, da utegne vzbuditi vse slovenski interes, zato se ute gne zgoditi, da na natečaj prav veliko Kranjčanov ne p uspelo. Čeprav je naš sm3 predvsem zadolžen skrbeti z možnost graditve prebivalce111 naše občine, pa je natečajni P° goj le državljanstvo Sloveniji • Š. Zargi
Zares pravi semenj
Gorje, 28. aprila - Prireditelju, Odboru za kulturo v KS GOfJ* v radovljiški občini, jc letošnji drugi Jurijev semeni v soboto in nedeljo v Gorjah pri Domu zares uspel. Več stojnic jc ^l na prireditvenem prostoru / različno ponudbo (pogrešali le izdelke domače obrti iz krajev v KS Gorje), nekaj tisoč obiskovalcev v obeh dneh pa ni privabila le ponudba in postf? žba ob zvokih ansamblov Zvonček in AS, marveč tudi /anif11' v a razstava Gorje sko/i čas, ki so jo pripravili v avli sole
"Časa je bilo malo, vendar nam je vseeno uspelo / okrog *l razglednicami in drugim gradivom in ob sodelovanja Trigl* skega narodnega predstavili može, društva, stranke in življ*W v desetletjih pred drugo vojno ibn deloma tudi danes. Misli1*' da smo tokrat predstavili kakšno desetino gradiva, ki ga branil krajani doma," jc o razstavi povedal Igor Jan, ki je bil /adO žen za ta del prirediteve. Največ gradiva za razstavo sta P^ Spevall SO letni Alo|/ Jan, znan tudi jvo izdelovanju /v0lV kov, in Jože Antonič s slikovno predstavitvijo /nameni i" 0 tarjev v KS Gorje. Sicer pa jc drugi del semnja takole kom* . tnal Vinko Kunšič: "Ob pestri ponudbi in obisku nam je f" jasno, da bomo morali v prihodnje / Jiirjcviini semnji nadaU vati. To pa pomeni, da se bomo mor ali tudi ustrezno organi'1 ti in začeti dovolj zgodaj s pripravami na semenj. Letos, p«*"' v no kot lani, ni bilo veliko časa, za naprej pa mora ta prireO" . dobiti vsebinsko in organizacijsko čimbogatejši etnograj* J družabni in nenazadnje tudi turistični pomen. Ob priprav1
jemskega dela prireditve bi sc ob sodelovanju gasilcev, oziroma posameznih Krajanov še posebej zahvalil Jožetu K"r
Med številnimi, ki so / dobitki za srečelov in drugače P*£fU letošnji drugj Jurjev semenj v Gorjah, pa je bil tudi Gorenj* glas
šnlarjf
tu
A 7
Zgodovinsko izročilo kot praznik
Šenčur, 28. aprila Konusi ia, ki |o |e na pobudo kraianov imenoval svet KS Šenčur, je na podlagi gladiva in dogodkov t/ preteklosti piedlagala, da sc |c krajevni praznik spremeni m določi na dan Sv. Jurija, saj se Šenčur prvič omenja v letu 1221, in sicer v listini, ki jc
i hranjeni v Koroškem detel
nem arhivu v Celovcu Svet in /bor kraianov sta predlog pre jela in tako so v soboto. .'4 aprila, v Domu krajanov s k u I turnim programom mešanega pevskega /bora. picdstav itvijO listine in družabnim večerom ob glasbi ansambla Štiric kova či ter ob navzočnosti ptedsed
m
n.ka občinske skupoj« I mirja < irosa in nrcdsedflij vi snega sveta Petra ^^S^ predstavnikov sosedni1'1 Zfll številnih krajanov prvi* v ili praznik, ki ga bod" P. ptf v hali v prihodnje. 111 Ks ložnosti ic predseduj fj I ran. Kcrn napovedal letos že popestrili p",u,'v i ureditv ijo blago* ne '""S lfji r mu krajanov pred kr»« ym so dobili tudi nov«. I",ll\t. jjj črlu imajo med drugi"1 ditev in osvetlitev M|J (fi* ulice, Živila nameraval'' Jj/J trgov ino, upajo pa 11 jvr letos dob.li ludi Zdr*'
post.i|o • A. ž\
DVE LETI MEDI A MARKT VILLACH:
Tako Praznujejo najnižje cene!
FUJI RD-100 diafilm
Fujichrome 100 asa, 135/36 posnetkov, z MEDIA razvijanjem;
um
SAMSUNG VX-300 VPS-videorecorder
Quickstart, otroška varovalka, daljinsko vodenje;
to DEM
//A
O o # o
S0NY CCO-TR 505 8 mm - camcorder
10 x zoom, 320.000 slikovnih točk, titel. barvni monitor, 3 lux;
ACH. Auenweg
(Neposredno ob slavni vpadi smeri korensko sedlo v Beljak. Če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad
Tel.: 04242/35130-0
LIFETEC LT 9833 37 cm barvni TV
Pokazalo funkcije na ekranu, avtomatsko iskanje programov, izklopna avtomatika, daljinsko vodenje;
.^^■siSkw ~^aw. •
DOMO LINE S 12
Sušilec las, 1200 W
CROVVN CD T 9365 Radiokasetofon z CD
Kasetni del z avtomatskim izklopom, CD-player z 20 spomini, search/skip/repeat funkcija, 15 W glasbene moči;
O
o r >
C/D
ROVVENTA RS 210
Sesalec za prah z TURBO vložkom ZR 09, 1100 W, elektronsko reguliranje sesalne moči, mikro-aktivni filter, pokazalo preostale prostornine v vrečki za prah, dodatna oprema;
neto DEM
GRUNDIG 1701 VD-avtoradio
12 spominov, SDK- prometne informacije, avtomatsko iskanje programov, kasetni del z autoreverse, 4 x 10 VV;
TAX FREE SHOP
Cene so v DM in brez avstrijskega davka
Media % Marki
Dobrodošli na prostem trgu.
H >
o o
z
C/3
>—»
o r >
C/2
Jesenice - mesto, ki umira
Odvečni delavci iščejo pravico na sodišču
Pri kruhu se vse začne in vse neha Delavke prikrajšani
Ob 1. maju so bile simbol delavskih Jesenic z dolgo železarsko tradicijo vedno - Poljane nad Jesenicami. Zadnja leta pa se ob 1. maju, delavskem prazniku, zbere na Poljanah veliko manj upokojenih železarjev, še manj pa delavcev, ki so nekdaj skupaj z družino preživeli prvomajski dan v naravi. Ne zato, ker kljub vsemu ne bi imeli za tisti sindikalni golaž - zato ne, ker je v ljudeh samih preveliko stisk in veliko preveč grenkobe. Delavski praznik? Čeprav simbol boja, delavci so danes vse preveč v skrbeh in psihično dobesedno na tleh, da bi pokazali uporniški duh. Štrajk? Proti komu?
Takih Jesenic, ki jih je še pred leti poznala Slovenija, danes ni več. V zadnjem času se je slika cvetočega in obetavnega industrijskega mesta tako spremenila, da je ne bi prepoznali... Še huje pa je, da ni videti nobene prave perspektive.
Najbolj zgovorni so podatki: na Zavodu za zaposlovanje je bilo ob koncu letošnjega marca prijavljenih 2.159 brezposelnih Jeseničanov (za primerjavo: na Gorenjskem 11.592). Napovedujejo, da bo do konca leta na Jesenicah novih 1.061 presežnih delavcev, od tega naj bi jih bilo 619 na čakanju ali 58 odstotkov, ostale pa naj bi "prestrukturirali" ali dokupili leta za upokojitev (na Gorenjskem naj bi do konca leta izgubilo delo 3.044 delavcev). V nekdanji Železarni že napovedujejo, da bodo iz največje železarske firme Acroni v kratkem morali odpustiti okoli 400 zaposlenih, zanesljivo pa jih bo takoj brez dela okoli 200.
Železarna spet odpušča delavce
Na Jesenicah so po vrsti propadale vse majhne firme: Izolirka, Iskra na Dobravi, Elim, s hudimi problemi se je srečevala Največja - Železarna. Po sanacijskem programu Železarne naj bi bila železarna rentabilna pri 1.300 zaposlenih. Pomeni, da z odpusti v družbah železarne nikakor ni konec in zdi se, da bo država kot lastnik trinajstih železarskih firm resnično priskočila na pomoč šele tedaj, ko bo v nekdanji železarni zares ostalo samo 1.300 zaposlenih.
Plače v firmah, ki so ostale, so mizerne:
Po podatkih svetovalca za plačilne sisteme Rafka Peniča v družbah železarne zaradi odloženega plačila davkov in prispevkov povprečna plača ne sme biti večja kot znaša 85-odstotno povprečje za gospodarstvo Slovenije. Povprečna plača za marec je znašala 33.812 tolarjev, kar pa ni pomenilo enake plače za vse delavce. Največ so povečali plače za prvi tarifni razred, najbolj pa se je zmanjšala za sedmi razred. Kolektivno pogodbo panoge so februarja uresničevali v višini 70 odstotkov.
Najslabše živijo starejši upokojenci
Huda socialna stiska odpuščenih in tudi zaposlenih se zrcali na Centru za socialno delo, kjer direktor Božo Pogačar med drugim pravi, da so po novem zakonu posamezniki in družine v šebolj neugodnem položaju kot prej. Na Jesenicah je okoli 7.300 upokojencev, med njimi veliko takih, ki prejemajo najnižje pokojnine: 16.000, 17.000 do 22.000 tolarjev. Limit za pridobitev socialne pomoči pa je 13.000 tolarjev, kar pomeni: komunalni stroški, ki jih ima upokojenec, so zanesljivo najmanj 6.000 tolarjev. Kako naj preživi sam, brez dodatnega vira in večinoma že preslaboten?
Ugotavljajo tudi, da je veliko primerov, ko se denarni dodatki v taki višini kot marsikje znaša plača! Delo nikakor ni več stimulacija, kajti dodatki niso mizerni, mizerne so plače. V denarni dodatek se ne štejejo na štipendija in tudi ne otroški dokladi - in razlike so očitne! Veliko je ljudi, ki so izgubili delo po lastni krivdi, pa po zakonu niso upravičeni do denarnih pomoči! A na socialni ob pregledu dejanskega stanja družine vendarle poskušajo pomagati...
Ko prosiš za hrano, si revež
Standard tako pada, da je grozljivo! V Železarni 30.000 tolarje^ plače, na socialni 13.000 tolarjev pomoči brezposelnim, upokojenci 16.000 tolarjev pokojnine! A resnici na ljubo: nekateri se
Erav lepo znajdejo, veliko pa je predvsem starejših, ki ne vedo, ne od ne kam. In ponosnih, ker kljub vsemu nočejo na Karitas ali na Rdeči križ po pomoč.
Kje je prag revščine? Ko prideš po hrano, si revež. In na Jesenicah delijo hrano - letos, za 1. maja, leta 1993, tudi številnim domačinom! Tudi takim, ki so pustili 40 in več let zdravja in moči v železarskih obratih!
In vrste revežev na Jesenicah množijo še begunci in tiste družine, ki so postale gostiteljice beguncev. To pa so praviloma bile in so še vedno družine z najnižjimi dohodki: kam po pomoč, če ne na socialno? In za tako ali drugačno pomoč dnevno prosi 1.700 "jeseniških" beguncev, kar je 5 odstotkov vsega prebivalstva! Lahko rečemo, da so Jesenice specifične v več pogledih; v socialnem, narodnostnem, z možnostjo zaposlitve. Lahko pa kar poenostavimo: Jesenice so mesto revežev, mesto, kjer se na vsakem koraku vidi, da počasi, a zanesljivo umira.... D.Scdcj
Tuberkuloza na Jesenicah
Po Jesenicah so se pojavile informacije, da se je pojavila tuberkuloza - bolezen revnih. Po nekaterih podatkih naj bi šlo za kar precej primerov in v Zdravstvenem domu naj bi že razmišljali o posebni ambulanti, v kateri naj bi sistematično pregledali vse begunce. Bolezen, ki je nalezljiva, je namreč prišla z begunci...
Ko smo vprašali jeseniški Zdravstven* dom, nam je dr. Rojscva informacijo zanikala. Dejala je, da ne gre za nobeno epidemijo, da pa se je pojavilo nekaj primerov bolezni pri beguncih, ki so prišli iz Bosne. Za zdaj pa novega primera ni bilo in ker zaenkrat ni
nevarnosti, tudi ne razmišljajo o kakšnih posebnih pregledih.
Stane Križnar ob 1. maju:
"Pri kruhu se vse začne in vse neha"
Kako razmišlja ob 1. maju nekdanji jeseniški borec Stane Križnar:
»L maja je bil in bo največji praznik dela in osvobajanja. Dokler bo človek ukleščen in si ne bo prilaščal rezultatov svojega dela, bo z njim gospodaril nekdo drug - in toliko časa na tem svetu tudi ne bo miru. Ljudje so nasedli pre dvolilnim vabam in obljubam, ki jih nihče ne more izpolniti. Kaj boš obetal nekaj, česar ne moreš dati! A ljudje le enkrat nasedejo in danes jih je izjemno težko navdušiti za kakšno stvar. Tovarne stojijo, v Sloveniji je 130.000 brezposelnih, lastnina prihaja v tuje roke, prihaja čas socialnih problemov in družbenih nemirov. Zanima pa me, kdo bo tisti, ^^^^^^^^^^nKBHKK^ ki bo stopil pred ljudi in dejal, češ, jaz sem tisti, ki je to zavozil. Tega pač ne bo, še huje pa je, če se vse to sprevrže v diktaturo.
Jesenice so bile z železarstvom nekdaj vodilne, tudi s kadri. Delavci so bili dobro plačani, danes pa. Delavci ne morejo v trgovino, ker nimajo denarja. Perspektiva je tako čudna in problematična, vse se razprodaja. To je po mojem mnenju prišlo izjemno hitro - da so Jesenice v zatonu. Kaj bo? Kaj bo, če upoštevamo... da se pri kruhu vse začne in pri kruhu se vse tudi neha!"
Najhuje: za mlade ni dela
Rotim vas -
pomagajte mojemu otroku!
Jesenice, 28. aprila - Res je težko, da ni dela; a najtežje je to, da mladi ostajajo na cesti. Primer Jesen i čanke, hčerke samohranilke, ki ne more dobiti nobene pomoči, saj nikjer ne more opraviti pripravniške prakse.
Jeseničanka, samohranilka Vera Ž., je zaposlena v Radovljici, pri zasebniku, kar pomeni - od danes do jutri. Plače ima okoli 20 tisoč tolarjev in včasih kakšen dodatek.
Njena 20-letna hči je dokončala metalurško šolo na Jesenicah kot "kader" jeseniške železarne. Ko je končala šolo, je bila Železarna že v težavah: tudi svojih štipendi -stov, ki so jih šolali na Železarsko izobraževalnem centru, niso sprejemali na pripravniško prakso.
Že leto bo od tega, odkar zaman hodi od vrat do vrat in spet nazaj na Zavod za zaposlovanje, da bi jo vendarle vzeli na pripravniško delo, saj brez dokončane pripravniške prakse ne more dobiti nobene socialne pomoči. Le pri Zavodu za zaposlovanje je socialno zavarovana... Kadarkoli se oglasi na Zavodu, je deležna vprašanja: "Ja, od česa pa ti, dekle, živiš?"
Prosi vsepovsod, nikjer nič. V Železarni je bda celo zastonj pripravljena opravljati prakso - ni možnosti! Od časa do časa dela priložnostno, leta pa tečejo. V prazno! Njena obupana mati ne more verjeti:
"Saj tega sploh ne morem doumeti. Povejte mi: kakšna je družba, ki tako dela z mladimi? Nimam nobenih vez in poznanstev, zato svojemu otroku ne morem nič pomagati. A vsak dan znova se obupano in razočarano sprašujem: kam vse to vodi? Naj odpuščajo starejše delavce, če jih že morajo, mladim pa naj bo vendarle zakonsko zagotovljena vsaj pripravniška praksa!
Rotim to družbo in to državo - za božjo voljo, pomagajte mladim!" D.Scdej
za pravice
Svoje čase so delavci v podjetju uživali popoln0„ zaščito. Danes pa zlasti starejši delavci, več desetletij lojalni isti tovarni, ne morejo dojeti mačehovske^ odnosa podjetja, ko denimo kot tehnološki preselfl uveljavljajo osnovne delavske pravice. Nekatev opeharjeni delavci na sodiščih iščejo zadoščenje. y dolgotrajnih sodnih postopkih, v katerih so veČid*j dosegli svoje, pa mnogi na koncu žal spoznajo flfr nemoč pravice.
Naj od direktorja i pištolo izterjam svoje?
Jožica Jenstrlc in sodelavka Marinka delita usodo mnogih odvečnih delavcev, ki na zavodu za zaposlovanje čakajo na pogoje za predčasno ali starostno upokojitev. Številni nimajo nič zoper tak prehod v pokoj, zlasti če jih je podjetje korektno odpravilo s solidno odpravnino. Jožičina in Marinkina upokojitev pa je žal zagrenjena s pravdanjem, ker so jima v podjetju dodelili najprej prenizko nadomestilo za obdobje polletnega "čakanja", regres za dopust samo v obliki brez-vredne zadolžnice, nato pa še prenizko odpravnino. Zaposleni sta bili v podjetju Iskra TI V, ki se je v zadnjih letih, kar traja njuna zgodba, že nekajkrat preoblikovalo in preimenovalo, njegov pravni naslednik pa je Iskratec.
Morda je mislil, da si ne bo upali, ali pa je že tedaj vedel, o jim sodišče nič ne more. Svoj čase sva še verjeli v m sodišča, zdaj pa nič več, »J kljub pravnomočni odločbi 50 dišča ne moreva do svojeg denarja."
Tudi pravnica Breda Sveta kranjskih sindikatov, * je omenjeni delavki (inše neKJ njunih enako opeharjenih J? trpinov) zastopala pred sod ščem, se jezi nad neodg?v?' nostjo "odgovornih" v podjetJ * ki se ne ozirajo na odloči™, sodišča. Ugiba, ali bodo m°JJ delavci, kot sta Jožica in M* rinka, znova iskati pravico fl , sodišču, in sicer v izvršilneH postopku, pa še potem utegn.ej ostati dolgih nosov, saj J'j; podjetja dolga ne bodo izp'a:*' ii zaradi blokiranih žiro raCU nov.
"Zakaj sodišče ne prime odg vornih, da bi izplačali tisto, • dolgujejo delavcem?" se )e Jožica. "Obrnila sem se jj. direktorja, kdaj bova izplača n-kot je dosodilo sodišče, Pa L dejal, da podjetje nima denarJ in da jih še veliko čaka na ta S izplačila. Toda midve sva D^ med prvimi, pa še vedno ms^ dobili svojega, medtem ko ^ tistim z višjih položajev izplačali precejšnje znes* Naj zdaj sama izterjam t'stoi kar mi gre? Naj direktorja s pištolo, da dobila svoj denar?" Res g«-? *J majhen denar v primer' zneski, ki si jih ponekod i#L čujejo vodilni ljudje, za ftHjj in Marinko, ki sta na zavodi
Tretje leto se že vleče primer delavke iz nekdanje Iskre P?,( Tega podjetja že lep čas ni več, preden pa je bilo likvidirano,) nekatere delavce prezaposlilo v druga Iskrina podjetja. r*** delavke ni, zato je terjala eno od pravic, ki gredo trap presežnim delavcem. Sodišče je na prvi stopnji razsodil0' morajo ustanovitelji podjetja PTS (7 podjetij nekdj"1'^ Kibernetike) zagotoviti te pravice. Podjetja so se pritožil ^ republiško sodišče je prvostopenjsko odločbo razveljaV"°Q utemeljitvijo, da se ji pravic presežne delavke ne prizna, paj "0 le odškodninski zahtevek proti podjetjem, če se dožene, "a le-ta odgovorna za prenehanje njenega delovnega razrr*e' Delavka je potem zahtevala odškodnino. Ko so na PrV°Sflo peniskem sodišču združenega dela znova obravnavali nl # zadevo, so postopek ustavili in primer odstopili temeljne ^ sodišču, češ da ne gre za delovna, pač pa za oblig^'L^ razmerja. Toda ko se je delavka pritožila na republiško sodi- ' je to razsodilo, da je za primer pristojno sodišče zdruten 5 dela... Nekdanja delavka torej išče zadoščenje od Poncija Pilata, zgodba pa še vedno nima konca. >
"Del odpravnine sva s posojilno pogodbo dobili po pol leta, toda pri izračunu so naju prinesli okoli. Če bi nama takoj izplačali, kar nama je šlo, bi odpravnina znašala okoli 5000 mark, danes pa bo, če nama jo bo seveda uspelo izterjati, petkrat nižja," sta zgroženi delavki, opeharjeni za tisto, kar jima zakonito pripada. Da jima KI [Mip.tda višje nadomestilo plače m višja odpravnina, je namreč dosodilo tudi sodišče združene ga dela, na katero sta se (skupaj s še nekaj odvečnimi sodelavci) obrnili s posredovanjem pravnice s Sveta kranjskih sindika tov. "Imava pravnomočno sodno odločbo, da nama podjetje dolguje 79.950 (Jožici) in 83.379 (Marinki) tolarjev, Post opek na sodišču se je vlekel dolgo leto. Najprej sva se licei pritožili v tovarni, vendar so tam najini zahtevi zavrnili in sam direktor nama je dejal, naj greva z. zadevo na sodišče
zaposlovanje še nedavne m vali le 15 tisočakov nadom > (zdaj ga imata okoli 22 .j p kov), pa bi veliko po"lC" &
k''t I i sV"ji
luje pa ju pe*
podjetje, kjer sta piis,"i;
dobiva'1
0<
najlepša leta in priznanja za dobro pi prizna osnovnih zakonit' ^ vic. Marinki bi denim" (i £ dokupili dve manjkajoč' f
clel'V
starostne upokojitve, v mora na pokoj čakati na _
t"1:
poslovanje. Jožica P^^ i v domači hiši primer, **LM korektno odpusti in > vf odvečnega delavca, saj ^ njen mož \ eni odi^jj/j
Laborah ob odpustu de«~ u ■ plač odpravnine. Pra*J#J na papirju, jc njena gre t# izkušnja, da ne govori"" jnj1 kako malo je še v d" časih vreden delavec!
• tŠ
Vodilni poskrbijo * delavce pa izigraJ°
torej dolguje razliko v plači, pripadal pa naj bi mi tudi regres za letni dopust. Ko sem to zahtevala na disciplinski komisiji v tovarni, so me zavrnili. Nihče, niti predstavnik sindikata, se ni hotel (ali upal) potegniti zame. Na sodelavkin predlog sem se oglasila pri kranjskih sindikatih in s pravnico sva dali vlogo na sodišče. Izračunala sem, da mi je podjetje dolžno okoli 52 tisoč tolarjev (dolga leta sem namreč delala na obračunih OD). Oktobra lani je odvetnik podjetja predlagal izvensodno poravnavo in da mi do konca meseca Iskratec izplača 35 tisoč tolarjev. Popustila sem, in sicer še drugič, naposled za znesek 30 tisočakov, misleč, da bodo tako sitnosti najhitreje mimo. Vendar sem se uštela. Januarja letos je sodišče izdalo odločbo, marca pa zahtevalo izvršbo, a mi podjetje še vedno ni izplačalo
denarja. Najbrž mi ga tudi ne bo. Vse kaže, da so me izigrali. Meni niso priznali regresa, pač pa so ga vodilnemu delavcu, ki se je upokojil nekaj mesecev za menoj. Vodilni so si vzeli svoje, za navadnega delavca pa so merila čisto druga-čna. Nikoli si nisem mislila, da bom morala kdaj po pravico na sodišče, da bom za svoje po-djetje tako malo vredna in da bo edina, ki mi bo stala ob strani, pravnica gospa Miličeva, ki sem ji za vse iskreno hvaležna. Morda mi bo kdo očital, da mi je tovarna Toda jaz bi zelo do polne upoko-bi le mogla."
Zdaj že upokojena Marija Volgemiit ima v istem podjetju Podobno izkušnjo. Lansko Pomlad se je odločila sprejeti Pobudo podjetja, da se kot tehnološki presežek upokoji, manjkajočo delovno dobo pa naj bi ji dokupili. Toda kar do avgusta je čakala na to, da se je v podjetju našel denar (domnevno od prodanih stanovanj) za dokup njenih let, medtem pa Je bila brez sredstev in v Popolni negotovosti. Toda to Je samo del Marijine zgodbe, *i se je avgusta lani slednjič uPokojila in nekoliko mirneje zadihala. Drugi del namreč še yedno traja.
"Podjetje mi je februarja in Marca lani izplačalo samo po '000 tolarjev nadomestila, kakor da bi bila na čakanju. Nekaj odvečnih delavcev je bilo tedaj namreč res poslanih na čakanje s 70-odstotnimi nadomestili, jaz Pa sem do sredine februarja še redno delala, do konca marca Pa koristila dopust. Podjetje mi
Bridka izkušnja Sonje Florjančič
Zasebniku ne gre zaupati
Mikavna zasebnikova ponudba s trikrat višjo plačo, & jo je imela kot prodajalka v Kokri, je Sonjo
]ttnT^£tt& £££ Prihodnost sodišča stvar politične odločitve
'«« in devetih mesecih je slednji prodajalno Tedi ZaPrl, Sonjo in še tri sodelavke pa odpustil. Zdaj so na Zavodu za zaposlovanje z najnižjimi možnimi nadolili, dodaten zaslužek iščejo v honorarnih zaporah, z bivšim delodajalcem pa se pogosto videvajo sodišču...
i Yi!e Stiri sicer izkušene prodajne smo premalo premislile, preden smo se iz družbenega lovskega podjetja prostovolj-J° Preselile k zasebniku," je Prepričana danes uradno še eo.no brezposelna Sonja Florjančič. "Sprva smo sicer krasno ^služile.
Marijan Debelak, predsednik sodišča združenega dela v Kranju
Sodišče ščiti pravičnost, ne delavcev
Ker sodišče dela po sistemu dveh strank, je v vsakem primeru ena z njegovo odločitvijo nezadovoljna.
Kranj, 25. aprila - Sodiščem združenega dela so po osemnajstih letih neizbežno šteti dnevi. Ne zato, ker sodniki ne bi več imeli česa početi, celo nasprotno. Njihov konec, ki ga bodo dočakali najkasneje zadnjega dne v tem letu, napoveduje reorganizacija slovenskega sodstva, ki mora biti po Ustavi speljana do konca leta 1993. Sodišča združenega dela se torej poslavljajo, kakšno alternativo bo navrgla reorganizacija, pa je še dokaj nejasno. Državni zbor je sprejel julija lani objavljeni predlog za izdajo zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Se jim bo po novem reklo tako? Kakorkoli že, če odmislimo "realsocialistični" del naziva sodišč združenega dela, življenje kaže, da bo sodišče še naprej moralo skrbeti za pravno varnost zaposlenih, naj se mu reče tako ali drugače, naj obstane kot samostojno specializirano sodišče ali gre pod marelo rednih sodišč. To je več kot očitno tudi iz pogovora s predsednikom sodišča združenega dela v Kranju Marijanom Debelakom.
kupila leta. rada delala jitve, če D.Z.Žlebir
Kakšno je vaše mnenje o sodiščih združenega dela?
"Sodišča so nastala 1974. leta kot sodišča za reševanje "nekonfliktnih sporov". Vendar se je kmalu pokazalo, da je bila to utvara; ne more biti nekonfliktnih sporov, če obstajajo stranke, ki se bore za pravice. Sodišča so postala povsem profesionalna. Ime je za današnji čas sporno, ne pa tudi narava sporov. Ti ostajajo, celo vedno več jih je, menja se le njihova struktura, kar je povezano s spremembo materialnega prava. Samo ime me niti toliko ne moti, res pa je z družbenimi spremembami postalo neustrezno. Za nas se je v teh letih v bistvu spremenilo samo to, da so nas občine nehale financirati, financiranje se je preneslo na republiko, volile pa so nas še, izvršni sveti so dajali soglasja k spremembam sistemizacije delovnih mest. Lani se je tudi to spremenilo, z letošnjo uvedbo zakona o sodniških plačah in drugih prejemkih pa še način volitev. Zdaj ima vse pristojnosti republika."
Najbrž je to v prid predvsem večji neodvisnosti sodstva?
"Vsekakor. Poznam primer izpred nekaj let, ne iz Kranja, ko je neka občina "zamujala" s financiranjem sodišča združenega dela samo zato, ker je eden od občinskih velmož na tem sodišču nekoč izgubil spor. S prenosom na republiko je potencialni lokalni vpliv onemogočen. Manj zapletov je tudi z volitvijo sodnikov. Republiški parlament dela normalno, občinski z zastoji. Preden so vse občinske skupščine vs regiji sodnika uspele izvoliti, je minilo tudi po več mesecev. Medtem pa se je število nerešenih sporov kopičilo..."
so na Naj £j torej sodišča združenega dela ostala?
"To je predvsem stvar politične oziroma parlamentarne odločitve. Spori bodo ostali v vsakem primeru, bodisi pod kapo rednega, bodisi specializiranega sodišča. Tri leta se že govori, da sodišč združenega dela ne bo več, vendar bodo verjetno obstala in nadaljevala delo (z drugim imenom) kot specializirana sodišča."
elan
imele smo ogromno
deiaa Jn neznansko voljo do
Proda£iasncJc pa Je promet v sc ytValni "Padel, nakopičile so začet gC' zaslužck Jc obstal na trRovni. ravni. Ko jc vajeti v Žena Prevzela delodajalčeva jjjgj' so se /ačcli vrstiti kon.
ja Pr.vn Vsakodnevna šikaniran-
lascE. ° sc Jc tudi' da nas bo £"'k vsc ^ yrsti /apodl,
biie v VSC^a. tcRa in kcr smo delu Sc S*1" brez pogodb o in se včlanile v sindikat
nam "^dajalca zahtevale, da te*hra ion1,0 d°kumente. Sep-Podpjs W1 "am jih je res dal v Jih nismVcntlar neustrezne, zato Pa iDinfc.PodpiMle, pri sodišču Zakon t P°s,«pek za presojo
tekel !C Sodm Postopek žapri V. kot o Ja> je M>(, »»delovnega razmei
Pr»daj'»'sodilo v konsi ^Dnwfnd»' * je deloda rf' 1 Delavki pa so sc c en JI [ sod'*čem sprožit. ^^SLt9^0 namreč
ludome«'*8 in
w , k -Mila v času "čakan
S Vr|> vs/, "|r »©delavke pa r N „ JJfalotudi dejstvo 5*Wa :c,°dajalčeva žena > U ,l\ r;,'m>J<> možno os
SC n... ' "'»tlom.-vl.l.....i..
*e|n ■•uonicstil,, za brezpo ,ls<»eakov podpore za
brezposelne, s čimer sc seveda ne more dostojno preživljati, zato si je poiskala honorarno zaposlitev. Kako bo z zadnjo tožbo na sodišču, še ni jasno, najbrž pa svojega bivše Tcdi-jeve prodajalke ne bodo prav kmalu izterjale, saj sc delodajalec na sodišču vztrajno pritožuje.
"Nič ne de, vztrajati mislimo do konca, da ne bo kdo mislil, da lahko hodi po nas," pribije odločna Sonja Florjančič, ki je četrt stoletja delala v družbene m podjetju, preden sc je zaposlila pri zasebniku Najsi je v preteklosti šc bolj poudai jala, da si pri zasebniku ne bo nikoli iskala ki uha, sc ji jc po načelu "zarečenega kruha sc največ poje" primciilo ravno to Tbda / izkušnjo potrjeno nezaupanje do zasebnika nič ne pomaga: stalno delo si spet išče ravno pri zasebnih trgov cih, saj družbeni prodajalcev nc iščejo več "Tam smo bili včasih delavci bol) zaščiteni," jc pic pričana sogovornica, "zdaj pa jc tega očitno konec I)clodajalcci so vsemogočni, vodilni ljudje imajo velika pooblastila, mali ljudje pa potegnemo kratko." . D.Z.Žlebir
Na sodišču združenega dela v Kranju sodite vi kot predsednik in dve sodnici. Zmorete?
"Število sodnikov je vezano na pripad zadev, v zadnjih desetih letih jih je bilo povprečno po 546. Leta 1991 se je začel pripad povečevati, lani še bolj, ko je bilo na novo vloženih 1278 predlogov za sodno varstvo, to je dvainpokrat več, kot je za tri sodnike normalno. Letos imamo že 520 novih spornih zadev, kar z zaostankom iz minulega leta pdmeni več kot 1500 nerešenih zadev. Pričakujemo še 600 zadev iz nekega podjetja v stečaju, eventualno pa šc okrog 7000 zadev iz naslova izplačil osebnih dohodkov. Hitrost reševanja tovrstnih sporov bo odvisna od tega, kakšno pravno stališče bo zavzeto do podobnih primerov, ki jih še obravnavamo."
Kupi sporov zaradi osebnih dohodkov
Kakšni spori prevladujejo?
"V glavnem gre za spore v zvezi z osebnimi dohodki, za spore iz naslova obveznic oziroma listin za manj izplačane osebne dohodke. Podjetja delavcem ne izplačujejo osebnih dohodkov v skladu s kolektivno pogodbo, odstopanja navzdol presegajo tudi dvajset odstotkov. Običajno se kasneje zgodi, da delavci dobijo za razliko listine, ki se sicer lahko uveljavljajo samo v primeru lastninjenja ali stečaja podjetja. Delavci kljub temu še pred tem zahtevajo, da jim podjetje izplača razlike osebnih dohodkov iz listin. Na sodišču imamo veliko takih zadev iz Železarne Jesenice, KPM Mojstrana, zadev iz. naslova obveznic po "Markovičevem" zakonu IZ Jelovice Škofja Loka, obveznic po zakonu o vrednostnih papirjih iz BFT Tržič."
Ne bi šlo enostavneje in hitreje, če bi sodišče reševalo sorodne zadeve v enem paketu?
"Predlog -za pravno varstvo lahko vloži vsak delavec posebej, lahko pa sc v enem predlogu pojavi več delavcev. Vendar sodišče redko lahko obravnava hkrati več zadev, ker je skoraj vsak primer drugačen, (irc za obveznosti, ki sc nanašajo na daljše obdobje. V icscniški Železarni, denimo, je bilo v tem času veliko delavcev na čakanju ob različnem času in različno dolgo, to pa terja individualno obravnavo. Nc poznamo namreč deklaratornih odločb, da bi lahko rekli: delavcem pripada pravica do izplačila "od - do". Ce bi bilo to mogoče, bi nam delo po eni strani zelo poenostavilo, po drugi pa bi bilo potrebno rešiti vprašanje izvršljivosti."
Kakšen je oziroma bo razplet teh sporov?
Problematika jc povsem nova. V Kranju smo prvi v Sloveniji soočeni s takšnimi spon Sodna praksa bo Šele morala zavzeti stališče. Ob tem sc pojavlja več pravnih dilem, na primer, način
samega izračuna zneskov oziroma osnov osebnih dohodkov po kolektivnih pogodbah, vprašanje veljavnosti samih listin za manj izplačane osebne dohodke, obveznic, vprašanje hierarhije pravnih aktov, zapadlosti ipd. Stališče bomo oblikovali sami, neodvisno, po morebitni pritožbi ga bo izoblikovala tudi instanca."
Ko delavec postane "presežek"
Kruta novost tržnega gospodarstva so tudi presežni delavci. Kako sodišče občuti njihove stiske?
"Presežki" so se začeli pojavljati predvsem predlani. Teh sporov v primerjavi s spori zaradi osebnih dohodkov niti ni veliko. Lani, denimo, smo prejeli 70 novih sporov zaradi trajnega prenehanja potreb po delavcih. Skoraj v celoti smo rešili prvo fazo "presežkov" iz Železarne Jesenice (70), zdaj prihaja v obravnavo druga faza. Spore ima veliko podjetij, vendar niso tako masovni kot prav v Železarni, čeprav se je tudi od tam pritožilo razmeroma
malo delavcev. Sodišče mora v teh primerih po uradni dolžnosti ugotoviti zakonitost -samega postopka ugotavljanja presežnih delavcev in konkretnega določanja posameznih presežnih delavcev. Preiskovalno načelo ima v bistvu za posledico več narokov, po uradni dolžnosti moramo zbirati dokazno gradivo iz podjetij, spori so praviloma zato tudi dolgotrajni..."
Kdo običajno dobiva: delavci ali podjetja?
"To je različno. V večini zadev ugotovimo, da se podjetja zelo po domače lotevajo reševanja presežnih delavcev. Ugotavljamo namreč bistvene napake v samih postopkih. Tako pogosto preneha delovno razmerje tudi delavcem, ki jih program reševanja presežnih delavcev sploh ne vključuje, med seboj primerjajo neprimerljive delavce, kriterije za določanje presežnih delavcev, ne preverjajo njihove delovne uspešnosti, le-to različno ocenjujejo, pogosto tudi brez objektivnih meril. Primer: neki delavki so ocenili delovno uspešnost na osnovi mnenja nadrejenega, ki delavke sploh ni poznal. Dostikrat se tudi dogaja, da ostanejo v delovnem razmerju delavci z nižjo oceno delovne uspešnosti, uspešnejši pa dobe knjižice. Podjetja o postopku "pozabijo" obvestiti sindikat ali pa skušajo breme odločitve prevaliti na sodišče, ne da bi sami v zadevi dokončno odločili Včasih podjetja v prvi fazi postopek še normalno speljejo, če> mesec, dva, pa brez programa enostavno sprejmejo odločbe o prenehanju delovnega razmerja tudi za delavce, ki niso zajeti v programu razreševanja presežnih delavcev. Podobna slika se kaže v sporih zaradi razporeditve delavcev na čakanje na delo. Po zakonu je tudi primerih začasnega prenehanja potreb po delu potrebno delavce primerjati po posameznih kriterijih."
Disciplinski ukrepi prenehanja delovnega razmerja sodijo v uklasikou, se je v minulih letih na tem področju kaj bistvenega spremenilo?
Podjetja grešijo v postopkih
"Tri leta so že minila od spremembe zakonodaje o delovnih razmerjih, vendar nekatera podjetja še vedno niso ukrojila internih aktov po njej. Primer izpred nekaj dni: delavki je bi! izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, interni akt pa ni bi! usklajen z zakonom. Zakon zahteva, da se okoliščine in pogoji kršitev, ki so po zakonu opredeljene kot hujše kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, natančneje določijo s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo. Če tega ni, podjetje pa je delavca spoznalo za odgovornega za takšno kršitev, seveda odločba ne more biti zakonita. Pri sporih zaradi disciplinskih ukrepov, v katerih podjetja bistveno kršijo postopek, sc sodišče ne spušča v vsebinsko obravnavo zadeve, ampak odločbo podjetja razveljavi že zaradi nepravilnega postopka. Nepravilnosti je cela vrsta: delavcu ni vročena zahteva za začetek postopka, ni pravilno vabljen, sindikat ni obveščen o postopku, kršitve niso konkretizirane, člani disciplinske komisije niso pravilno izvoljeni in podobno. V obravnavi na sodišču včasih dejstva celo kažejo, da je delavec storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, vendar je sodišče prisiljeno disciplinsko odločbo razveljaviti prav zaradi absolutnih bistvenih kršitev v predhodnem postopku."
Omalovaževanje sodišča
Zlasti vodilni ljudje iz podjetij so na sodišče združenega dela pogosto gledali postrani, omalovažujoče, češ da sodišče daje prav lenim, nesposobnim, skratka, slabim delavcem. Kako to komentirate?
"Ker sodišče dela v postopku, v katerem si nasproti stojijo stranke z različnimi interesi, je v vsakem primeru ena od strank z odločitvijo nezadovoljna. Ugovori se pojavljajo na obeh straneh. Sodišče ne ščiti nikogar, njegova funkcija ni zagovarjanje, temveč odločanje v konkretnih spornih razmerjih. Če bi že lahko govordi o kakršnem koli zagovarjanju, je tO lahko le zagovarjanje pravičnosti, kot jo opredeljuje pozitivna zakonodaja."
H. Jelovčan, foto: G. Sinik
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavljata slike in grafike akad. slikarki Petra Vari - Simončič in Zora Stanič iz Ljubljane.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Jože Slak Doka. V galeriji Loškega gradu je na ogled slikarska razstava arhitekta Fedorja Žigona. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Hotaveljc skozi čas avtorja prof. dr. Antona Ramovša. V paviljonu NOB razstavlja akrilna platna Marko Jezernik.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: SREČANJE PLESNIH SKUPIN - Zveza kulturnih organizacij Kranj je pripravila v ponedeljek, 3. maja, ob 19.30 v Prešernovem gledališču Kranj občinsko srečanje plesnih skupin. Predstavilo se bo kar petnajst skupin. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Irene Gutt-Gre-gorič. Na otvoritvi bo pel oktet Svoboda F. Prešeren iz Žirovnice.
SKOFJA LOKA: KONCERT - Pevski zbor Lubnik in ZKO Škofja Loka prirejata danes, v petek, ob 20. uri v OŠ Ivana Groharja v Podlubniku Večer planinskih pesmi posvečen stoletnici slovenskega planinskega društva in 40-letnici koče na Lubniku. Sodelujejo: Bratje Smrtnik s Koroškega, Šentanelski pavri iz Šentanela, Venčeseljske ljudske pevke iz Zg. Ložnice pod Pohorjem, MoPZ Tomaža Tozona iz Škofje Loke, kvartet Spev iz Škofje Loke, citrat Tomaž Plahutnik iz Domžal in pevski zbor Lubnik.
KAMNIK: KONCERT - V frančiškanski cerkvi bo danes, v petek, ob 20. uri koncert ob 150-letnici rojstva organista, zborovodje in skladatelja p. Angelika Hribarja. Nastopil bo Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi s programom Hribarjevih, Skuljevih in Premrlovih pesmi.
DVAKRAT PRVO MESTO
Velik uspeh mladih kranjskih glasbenikov na državnem tekmovanju.
Po zelo uspešnem nastopu na predtekmovanju so učenci kranjske Glasbene šole dosegli izredne rezultate tudi v finalnem delu, ki je bilo od 16. do 23. aprila v Ljubljani in Velenju. Tako je Katja Stare dosegla prvo mesto in prvo nagrado v l.c kategoriji iz flavte, prav tako v svoji kategoriji (La) je bila prva tudi flavtistka Eva Mladenovič (obe iz razreda prof. Marije Grasselli). Klavirski duo Klara Repovž - Neža Trobec je prejel tretjo nagrado (kar pomeni 2. mesto, saj prva nagrada ni bila podeljena - učenki sta iz razreda prof. Tatjane Zepič).
Prav tako so uspešno sodelovale tudi vse ostale tekmovalke in se s tem uvrstile med najboljše v naši državi: Jasna Jezer-šek, Polona Vreček (1. a. kat.), Mojca Jarc in Sever - Kus (l.b. kat. - vse iz razreda kljunastih flavt učiteljice Mojce Zaplo-tnik), saksofinistka Darja Štebih iz razreda prof. Eve Krajnčan ter Irena Sonc (flavta, l.c. kat. iz razreda prof. M. Grasselli).
Naj ob tem dodamo še zelo uspešen nastop violinista Matica Anžeja iz razreda učiteljice Branke Marčan, ki je na mednarodnem tekmovanju v Gorici med 33 tekmovalci iz štirih držav dosegel 6. mesto. Peter Škrjanec
"HOTAVELJC SKOZI ČAS"
Tržič- Pretekli petek so v Kurnikovi hiši v Tržiču slovesno odprli razstavo "Hotaveljc skozi čas", ki jo je pripravil dr. Anton Ramovš.
Zavod za kulturo in izobraževanje, Društvo mineralov in fosilov, Geoprof in Marmor Hotavlje so v okviru mednarodne razstave mineralov in fosilov, ki bo v Tržiču prihodnji mesec, pripravili prvo razstavo, posvečeno hotaveljskemu apnencu, za katerega dr. Ramovš, ki ga je dolga leta proučeval, pravi, da mu ni para med drugimi okrasnimi stavbarskimi kamni.
Ta barviti in žlahtni kamen sta v svojem načrtovanju in ustvarjanju v veliki meri uporabljala mojstra Plečnik in Bitenc. Škrlatno rdeči, različno rožnati in žlahtno sivi hotaveljski apnenec najdemo predvsem v kmečkem baroku, v številnih oltarjih, krstilnicah, kamnitem okrasju, spomenikih, obeležjih in mnogih profanih stavbah.
Na otvoritvi je dr. Cene Avguštin govoril o uporabi kamna v ljudskem stavbarstvu in pri tem opozoril na številne bogate portale, ki jih Tržič premore, a v prenekaterih primerih ne zna ceniti. "Rešimo etnično in tehnično dediščino, ustanovimo muzej na prostem, najbolje v Hotavljah", je predlagal.
Fotografije za razstavo je prispeval Bogdan Kladnik, razstava pa bo na ogled do konca maja. • M. Peternelj
IZ ČRNEGA V RDEČE
Pri Časopisno založniškem podjetju Enotnost so izdali knjigo Med dvema cerkvama, ki jo je kot avtobiografski roman spisal Rudi Čačinovič, družbenopolitični delavec, publicist in diplomat.
Ljubljana - V prostorih Društva slovenskih pisateljev so pred kratkim predstavili avtobiografski roman Rudija Cačinoviča Med dvema cerkvama, ki ga je podnaslovil "Zapisi dvakrat razočaranega vernika". Avtobiografski roman govori o prestopu iz ene cerkve v drugo (iz. črne v rdečo), pisanje pa je "tekoče, z vidnim mnogovrstnim znanjem, prepleteno s samozavestnim humorjem, popopranim s ščepci duhovite ironije, vse skupaj pa odmerjeno s premišljeno mero zrelega intelektualca", kot je o knjigi zapisal Igor Torkar, ki je spregovoril tudi na tiskovni konferenci ob izidu knjige.
Rudi Čačinovič je knjigo Med dvema cerkvama napisal že leta 1986, zaradi finančnih razlogov pa takrat ni izšla. Zapise je vzel nazaj, pred sedanjim izidom je knjigi odvzel sto strani, za katere upa, da bodo luč dneva ugledale v kakšni drugi obliki. Prvotni naslov je ohranil, dodal je le nov uvod in izmišljena imena spremenil v prava, kar je v luči sedanjega časa in nove ureditve razumljivo. V knjigi so objavljeni originalni dokumenti izpred vojne in teksti, ki so bili napisani že v letih 1985 in 1986. Avtor sam je med drugim povedal, da je ta knjiga srednji del triptiha, ki se že piše m upa, da "mi bo bog norcev še toliko pomagal, da bom to ne samo napisal, ampak tudi izdal".
Knjiga "Med dvema cerkvama" je izšla pri ČZP Enotnost v nakladi 60.000 izvodov. • M. Peternelj
Peter Jovanovič, slikar in kipar
LIKOVNO PREPESNJEVANJE
Žetina - Nedvomno opažen, če je to sploh dovolj natančno povedano.ponovni, tokrat že tretji ponatis pesniške zbirke Pesmi štirih, je pred kratkim lepo dopolnil tudi izid grafične mape Petra Jovanoviča na temo pesmi Kovica, Zlobca, Menarta in Pavčka.
Grafični listi na temo pesmi iz zbirke Pesmi štirih so nastali že pred tremi leti in so bili takrat tudi odmevno predstavljeni na literarnem večeru kranjske Gimnazije, udeležili pa so se ga, razen Kajetana Kovica, tudi vsi ostali trije pesniki. Izid grafične mape v primerno odmerjeni nakladi, kot se likovnim stvaritvam pritiče, 150 izvodov, pa je seveda za vsakega ustvarjalca nekakšen mali praznik, za katerga so vsi štirje pesniki že obljubili, da se ga udeleže. (V drugi polovici maja bo predstavitev grafične mape v knjižnici Ivana Tavčarja v Skorji Loki).
Iz celotnega opusa 32 risb s peresom in barvnimi tuši je Peter Jovanovič izbral za predstavitev v mapi po tri risbe kot ilustracijo na izbrane tri pesmi vsakega od štirih pesnikov. Ducat risb, ki prepoznavno za slikarja iz Žetine govorijo pesniško besedilo v likovnem jeziku, pa posebej ne izstopa iz že utečenega in desetletja dolgega ustvarjanja. Pa vendar je Jova-novičeva risba kljub nekaterim spremembam v zadnjih letih ohranila dobršno mero tistega, zaradi česar je vredno vsak njegov likovni opus prelistavati znova in znova. Potem ko je črn tuš že pred časom zamenjal za barvne tuše, so njegove risbe, ki jih praktično nikoli ne zasekajo grobe debele črte, še pridobile na komaj zaznavni rahlosti, nežnosti, ki greje tudi na risbi z neveselo temo kot sonce za oblakom. To pa se zdi je tista slikarjeva lastnost, zaradi katere vedno znova likovno prepesnjuje pesmi.
1r
Med celo vrsto likovno zaključenih opusov, Peter Jovanovič jih niti ne prešteva več, pa so vsekakor štirje doslej najpomembnejši, ki so izšli tudi v grafičnih mapah. Prva takšna mapa so bile risbe na temo Cankarjevih Podob iz sanj, sledila je grafična mapa na temo Slovenske narodne, nato je izdal risbe na temo Balantičevih pesmi, in zdaj je izšla mapa na temo Pesmi štirih.
Peter Jovanovič je pred približno dobrima dvema desetletjema postal znan predvsem po svojih lesenih skulpturah, ki še vedno krasijo marsikatero dvorišče slovenskih osnovnih šol ali pa kot nekoliko drugačne lesene plastike zrejo na mladež v šolskih večnamenskih prosto-
Premiera v Gledališču Tone Čufar
VAJE V SLOGU
Jesenice - Kot zadnjo premiero je jeseniško Gledališče Tone Čufar pripravilo Queneaujeve Vaje v slogu.
Besedilo, v katerem se na povsem svojski način združujeta enostavnost (celo banalnost) in umetelnost, je sestavljeno kot mozaik številnih stilnih variacij na isto temo. Vsi nastopajoči liki opisujejo en sam dogodek, a opisujejo ga z različnimi besedami in na različne načine, tako kot so ga sami videli in doživeli. Gledališke režije Ouene-aujevih Vaj običajno povsem dosledno sledijo besedilu in na oder prenesejo njegovo mozaično strukturo, ki nima pravega začetka niti konca in ki je tako serija različnih poročanj o nekem vsakdanjem dogodku. Režiserka jeseniške predstave Alenka Bole Vrabec in njen dramaturg Marjan Bevk pa sta predstavi dodala prav to, česar doslej ni nikoli imela: dodala sta ji okvir, znotraj katerega si sledijo posamični prizori. Okvir predstavlja kavarniško oziroma barsko prizorišče (sceno je izdelal Jože Bedič), v katerem se srečujejo najrazličnejši liki m si vsevprek popisujejo dogodek, ki so mu bili priča na nekem pariškem avtobusu.
Kavarne in bari imajo vedno neko posebno vzdušje in poseben čar, v njih čas teče drugače - merijo ga prihodi m odhodi različnih gostov. Nastopi barskih gostov na odru jeseniškega gledališča so bili oblikovani tako, da učinkujejo zelo komično in celo cirkusantsko. K takšnemu videzu so poleg duhovite in intenzivna igre ter nevsiljive koreografije Gordane Schmidt pripomogli tudi številni kostumi Van-de Klemene in kostumski dodatki Marine Bačar. Odlična scenska glasba Borisa Kovača jc po eni strani poudarjala stilno raznolikost, hkrati pa tudi enovitost predstave, saj so bili vsi njeni posamezni ritmi uglašeni na vzdušje barskega prizorišča S polno Kovačevo glas bo, s sugestivno sceno in s temperamentnim komedijantskim igranjem so Vaje v slogu dobile barvitost in Čustvenost, s čimer jc pred-itava asketskemu Queneaujevemu besedilu dodala nove razsežnosti
V predstavi poleg režiserke in igralke Alenke Bole Vrabec igra še devet jeseniških igralcev. Vsak od njih je oblikoval od štiri do sedem različnih vlog, kar pomeni, da so morah igralci z bliskovito nuglico menjati svoje kostume in spreminjati svoj stil govora. Mnoge njihove kreacije so nam posebej ostale v spominu: govori pesnika, filozofa, Škota, francoskega kralja, nune in potepuhov Zapomnili smo si številne ženske figure - nekatere izumetničene, druge neposredne in čutne. Ker je število prizorov zelo veliko m so si nekateri tudi podobni, bi bila predstava morda šc bolj učinkovita, če bi bila krajša. Iz nje bi lahko izključili nekatere variacije otroškega govora, saj bi bila predstava tudi brez njih nabita z igrivostjo in neobremenjeno šali i VOStJO
Kljub tej pripombi pa moramo zaključiti, da je zadnja letošnja jeseniška premiera lepo uspela; uspešna in zanimiva je bila tudi celotna letošnja sezonu, ki jc gledališču prinesla k.n nekaj iveiih gledaliških prijemov ifl novih gledaliških imen V (iledališču Tone Cufur sc je v tem letu okrepil občutek za skupinsko delo. novi umetniški sodelavci ansambla so dvignili nivo upiizontcv m mnoge nphove po bude in izvedbe so pomembne tudi za širši slovenski kulturni prostor.
Mirjam Novak
rih. Nešteto drobnih rok je poskušalo posnemati njegov stil upodabljanja v lesu s svojstveno Jovanovičevo maniro v na-ivi, opazna je bila njegova udeležba na nekaterih likovnih kolonijah. Vseskozi pa je nenehno segal tudi po drobnem peresu in s težkega kmetskega dela vajeno roko, ki pa jo je vedno znal umiriti za najrahlejše, najtanjše zapise po belem risarskem papirju, dopolnjeval vse tisto, kar z dletom na lesu še ni povedal.
Povedal pa še zdaleč ni vsega. Tudi na vprašanje, kako da v vseh letih likovnega ustvarjanja skorajda ni spremenil svojega likovnega izraza, odgovarja, da pač še ni vsega povedal na način, ki si ga je izbral. Ko se mu bo zdelo, da je povedal vse, bo verjetno lahko spremenil likovno govorico. Le-ta je sicer v zadnjem obdobju vendarle tudi nekoliko drugačna. Andrej Pavlovec, ki že vsa leta s spremno besedo opremlja Jo-vanovičeve grafične mape, je ob zadnji zapisal: "...da ne vzame pesmi kot predloge za ilustracijo vsebine, ampak da mu pesnik le sugerira skozi svojo pripoved - misel, osnovo za likovno razmišljajočo izpoved. To pa doseže Jovanovič s svojimi že skoraj stereotipnimi simboli, kjer prevladuje grčasto drevo obdano z obrazi nežnih potez in široko razprtih oči. Zveriženost drevesa lahko primerjamo s težo ustvarjanja tako pesnika kot likovnega umetnika..."
Peter Jovanovič vsekakor sodi med ustvarjalce, ki jih tako imenovane krize, zastoji, nemoč izraziti potezo in podobna bremena tako značilna in znana v likovnem svetu, skorajda ne obiščejo. Zanj se zdi, da je znal kiparjenje in risanje povsem enostavno vpeti svoj delovni krog, ki mu ga visoko zgoraj z razgledom na "Tavčarjevo deželo" z najlepšim hribovitim svetom, kar ga je najti daleč naokoli, pripoveduje narava. Zato je njegovo likovno govorjenje tekoče, umirjeno, brez
nenadnih zastojev, sunkoviti!1' krčevitih začetkov. Zato pa če, bojazen, žalost in temo, solze in smrt kot sestavni del slehernega življenja vpleta v svojo risbo kot začetek ali konec veselja, upanja, rojstva, sonca > vse druge svetlobe, ki se je vedno za roko drži tema, noč. Ta; ko kot se v njegovih risbah ntt življenja navezujejo s koncem.
s smrtjo in rojstvo spet s
son-
cem, dnevom, tako zlahka pre' haja iz enega likovnega opu^j k drugemu, potem ko je tern pestoval v sebi mesece, mord tudi leto. Za Jovanoviča J* morda značilno, da si nikoli n posebej želel risati ilustracij kot sestavni del knjige. Tak kot se izogiba v svojih znac1' nih risarskih ciklusih ilustracij pesniške vsebine, pač pa ob pe' srni ali pesnitvah dodaja svoj0 likovno pesnitev, se tudi v tw bah na prozne teme izogiba d' rektne navezave na vsebin0. Tudi kadar je (v lesu) upod* bljal kaj iz Tavčarjeve proze, V vsekakor ni bila upodobitev p' sateljeve zamisli, pač pa J°v novičeva pot "na isto goro • .
Vsake toliko časa pride trs hvaležni čas, ko mora sesti & mizo v kamri, pogladi snežn beli papir pred seboj in P° če prve kot pajčevina tenke z pise. Tudi minulo zimo, ko i drugo delo ni klicalo izven t1" še, je lahko vse dneve risal r* stalo je petintrideset risb na \ mo ljubezni. Pa ga ni nadihn' kakšna antologija svetovne u bezenske poezije, pač pa zDir,. tristo izbranih ljubezenskih P srni slovenskih pesnikov, zdaj risb še ni pokazal, & pravo priložnost za razsta Saj ni, da ne bi imel kje raz^ vljati, vabil na predstavit^ razstave, pogovore ima še ve^ no obilo, vendar pa meni, da risbe na to temo pač zasluz . da se prvič predstavijo javn°ay v kakšnem zares lepem razst nem prostoru. Dotlej pa h° mirno v slikarjevem pre d' tudi kot nekakšno likovno^ me za novo, morda p°v, f drugačno likovno pripoved-I .ea Mencinger
SLIKE KOT DUHOVNI PEJSAŽI
Retnje pri Tržiču - Umetniki Klementina Golija, Zdenko Huzj*"' Dušan Kirbiš, Marijan Tršar in Klavdij 1 nt t a so ob nedelj"1^ klepetu z Jožetom Hudcčkom sklenili prvo Smukovo slove"* ^ slikarsko delavnico. Prireditev se je začela že 23. aprila z razstave omenjenih avtorjev v gostišču Smuk v Retnjah pri 'r
kjer so slikarji ustvarili in prikazali še nekaj novih del^^x
Svojo najkrajšo slikarsko kolonijo doslej jc dolenjski umetnik Tršar ocenil kot najbolj plodno, srečanje različnih generacij slikarjev pa sc mu je zdelo koristno tudi zuradi izmenjave izkušenj in drobnih ocen naslaja jočih del med kolegi Prckmurcc Huzjan je svoje ustvarjanje označil kot spomin na pokrajino, kritik Hudeček pa je v njem našel tudi spomni na rtvtOVCB in njemu značilno krajino, nabito s poezijo. Štajerski slikar Kirbiš je /a naslajanje vsake slike ugotovil nujnost treh temeljnih komponent - formalne, ekspresivne in konceptualne, v novi pokrajini pa so prevladovale čutne reakcije na okolje Tudi Kranjčanka Goli-jeva jc v svojih deiih spoznala fragmente iz narave, ki pa niso nikdar direktno vzeli iz nje H" mc; gre za duhovne pejsafe, ki Odražajo umetnikov odnos dO na ravc. Primorec lutla, ki jc tudi v gorenjskem okolju ostal samos vo|, jc umetniško gledanje zožil v centru slik , m ga zdiamila kra |ina, ampak ga |c zanimal odnos slikarstva v slovenskem prosim u Kot predsednik izvršilnega odbo-
ra Zveze DSLU je nup»,vX^V'. zijo odpiranja Slovenije z
nosi 40 pa
,t, saj letos pričakujejo slikarjev iz L v rope. ,1i,c tudi sredinecvropsko s ■ \
°gledau k°! 'V?8 nedavnem Urec Kdr Je oda pravzaprav
n0v JLtev skleDa zbora kraJa' P°v Cerkljah iz marca letos,
na|n Predstavniki Komu-
RnSJS!?n?,vanJske8a podj^j* PreH.. ' Vodovoda Kranj in Krvniki
Danes je prav na to razmerje pod Krvavcem večkrat slišati očitek, da so se Kranjčani takrat poceni "prodali". Predvsem so ti očitki glasnejši, ko se na cerkljanskem območju jezijo, da ima voda iz vodovoda ogaben okus po kloru.
Še do pred dnevi je na cerkljanskem veljalo prepričanje, da je voda, ki prihaja iz Brežiškega grabna, oporečna. Oporečna pa da je zaradi vseh do-ganjanj (gradenj, urejanj, žičnic, smučišč in drugih onesnaženj) na Krvavcu in zato, da jo je treba tudi klorirati. Razlaga med ogledom zajetij in celotnega območja je bila drugačna. Vodo pod Krvavcem klorirajo
kjer je razlog za okužbe po eni strani dotrajano vodovodno omrežje, po drugi pa so Vodice brez kanalizacije in odpadne vode pridejo v omrežje. Še najbolj nazorno pa je predstavnikom iz krajev pod Krvavcem na ogledu razložil, da je Krvavška voda zdrava, direktor RTC Krvavec Franjo Kreačič, ko je ponudil neklorirano vodo na spodnji postaji žičnice iz zajetij v Brežiškem grabnu (klorirna postaja je namreč pod postajo žičnice) in potem še na Krvavcu v Domu PD, kjer imajo vodo iz zajetja na Krvavcu, ki pa ni povezano z dolino.
Nedavni sestanek in ogled na kraju samem je tako dodobra
»dena
kranjske
nj
občine.
le j/ ,n sicer Kranj, Domža-LJub'Jana Šiška. (Poneki Vodo namreč pijejo V!*h EH, VeLč> drugje manj) v lih le t k občmah oziroma dc-
n**aj k S,Cer pa še izPrcd let terim °Je 2 vodovodom, s ka-
Porj
jetje.
upravlja domžalsko
nik'ie Ki UpravlJal Hidroteh-njemin ''sporazum med Kra-S,°tkov L0mzalami, da 40 od-Kranj JCrvavSke vode vzame le, J' w Pa jo dobijo Domža-
Brežiški graben: območje drenažnih zajetij in vrtin. Če kaj ni v redu, potem je bil v sredo to vsekakor nepospravljen les v urejeni hudourniški strugi tik ob zajetju.
Mnenja in razlage
Bohinc iz Zaloga: "Nič nimam proti tretji vrtini. Če so drenažna zajetja problematična, pa trdim, da se je vse začelo, ko so Krvavec začeli sekati in so na njem rasli vikendi..."
Alojz Čimžar, Poženik: "Kar zadeva Poženik, zajetja oziroma rezervoarji še niso bili očiščeni..."
Tadej Markič, Sklad stavbnih zemljišč Kranj: "Sklad Stavbnih zemljišč Kranj sodeluje pri financiranju tretje vrtine. Sicer pa je cena vode občutno premajhna, saj danes stane kilometer vodovoda 100 milijonov tolarjev."
Peter Kepic, Cerklje: "Bilo je koristno in marsikaj razjasnjeno. Vztrajali pa bomo naprej, da bomo pod Krvavcem imeli dovolj zdrave vode."
Ciril Hudobivnik, Grad: "Mislim, da sta današnje srečanje in razlaga marsikaj razjasnila. Sicer pa sem že večkrat predlagal, da se takole dobimo vsi skupaj."
"ogovori
Na .
za naprej
niki krak* ob zaie,Ju v Brežiškem grabnu so se predstav. *a|e in j*cv P°d Krvavcem dogovorili z upravljalcema (Dom-rna reZer da jih bodo prisotni ob čiščenju zajetij oziro-da bi korcar^eV ,Utli pri P°stoPku kloriranja. Predlagali si, 0 začel klora na PO*taji pod žičnico zmanjšali. Ko se
Stavniki°Kortanje tretJc vrtine, bodo dela spremljali tudi pred-UPrav|j;,| . Vsal(o spremembo na vodi bodo takoj sporočili Nanjib Cema> °ba upravljalca pa bosta obveščala KS o do-t0vrstn:» 1*črtovanih posegih. In nezadnje so menili, naj bi
srečanja (tudi na terenu) postala redno praksa
zbistril do zdaj precej nejasna mnenja in predvsem dvome ter na trenutke že kar trditve, da je Krvavec nevarna ekološka bomba. Tisto, kar je glede pitne vode in Krvavca ekološka bomba, je pravzaprav že pod Krvavcem.
Težko bi sicer zaradi vodovodnega omrežja naprtili krivdo upravljalcema, saj, kot je pojasnjeval direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale Jože Duhovnik, je vodo treba klorirati tudi na povsem novem
Jože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale: "Kloriranju se ne moremo izogniti, ni pa prvič takšno, kot si marsikdo predstavlja, in tudi ne tolikšno, kot se ocenjuje. Tretja vrtina pa bo razmere izboljšala."
Lado Ferjančič, Inštitut za geologijo: "Predstave in razlage so pogosto napačne. Ni rečeno, da je kalna voda (po dežju) neužitna, lahko pa je čista voda okužena ali oporečna. Vse raziskave kažejo, da je voda izpod Krvavca iz vrtin v Brežiškem grabnu zdrava."
Franjo Kreačič, direktor RTC Krvavec: "Na Gospinci oziroma Krvavcu in na spodnji postaji pijemo vsi neklorirano Krvavško vodo, pa do zdaj še ni bilo obolenj pri turistih. Sicer pa že tri zime nimamo smučarije (in tudi turistov oziroma smučarjev ni, kot bi jih sicer bilo). Če pa se izkaže, da je kljub vsem varstvenim ukrepom, ki so bili ob delu in urejanjih na Krvavcu, nenazadnje Krvavec kriv in je zaradi njega ogroženih 50 tisoč prebivalcev, potem bom prvi, ki bom za to, da se ZAPRE..."
Računalniki v zdravstvu
Janeza skrbi, da bi Micka zvedela za njegove bolezni
Tisto, kar ljudi ob uvajanju računalništva oz. informacijskega sistema v zdravstvo najbolj zanima, je vsekakor vprašanje, ali so podatki o (hudih in kočljivih) boleznih zavarovani tako, da ne bodo "uhajali" v javnost in na ušesa tistih, ki bi jih znali hitro zlorabiti za različne namene. To vprašanje si je zastavil tudi Miha Mazzini, računalnikar iz Radovljice, ki je ob trditvi, da so medicinski oz. zdravstveni podatki nezavarovani oz. zavarovani preslabo dvignil predvsem med zdravstvenimi delavci precej prahu. Smiljana Slavec, direktorica kranjskega podjetja Infonet, ki je za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenijo (in za njegovih 2700 računalnikov) izdelalo računalniški program oz. informacijski sistem, zatrjuje: "Absolutna, popolna zaščita ni mogoča, podatki pa so ob primerni skrbi in odgovornosti zdravstvenih delavcev dovolj dobro zavarovani."
Miha Mazzini, računalnikar - in potencialni bolnik:
"Računalniki niso zaprisegli Hipokratu"
"Po zdravstvenih domovih čaka 2.700 računalnikov in na njih vaši zaupni podatki (vsak dan več jih je!), ki so zapisani takorekoč kot navadno besedilo. Dobesedno čakajo, brez zaščit, ključev in kod. Kdorkoli lahko pride in jih odnese...Dobro, greste in si jih vzamete. Kaj pa bi lahko z njimi počeli? Naložite jih v urejevalnik besedil šifrant bolezni in poiščete aids. Zapomnite si šifro in ukažete programu iskati po kartotekah. Dobite seznam vseh obolelih. Tak, popoln, z vsemi osebnimi podatki," je v Mladini med drugim zapisal Miha Mazzini iz Radovljice, računalnikar - in tako kot vsak državljan tudi potencialni bolnik.
* S člankom o računalnikih v zdravstvu in o nezavarovanih zdravstvenih podatkih ste izzvali Žolčno polemiko, pravi navzkrižni ogenj različnih mnenj: nekateri vam pritrjujejo, drugi vas, če se izrazim v mladostniškem žargonu, "sesuvajo", češ da ste zapis zasnovali na neresnicah in slabem poznavanju problematike". Se z njimi strinjate?
Smiljana Slavec, direktorica Infoneta
"Podatki so ustrezno zavarovani"
"Zanimivo je, da se ob glavna poudarka v članku doslej še ni nihče spotaknil. Prvič: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne zanika, da je dal izdelati informacijski sistem brez javnega razpisa. Če pa ni razpisa in meril, na podlagi katerih bi izbrali najboljšega ponudnika, je mogoče takoj domnevati in sumničiti, da gre za posel na podlagi vez in poznanstev. Drugo, kar se mi zdi še pomembnejše od prvega, je to, da doslej tudi ni nihče zanikal, da so zdravstveni podatki
"Informacijski sistem, kakršnega so razvili v zdravstvu, temelji na enakem načelu, kot je Kardeljevo samoupravljanje - namreč na predpostavki, da so vsi, ki ga uresničujejo, idealni, dobesedno angelčki, da nihče ne bo nikomur zaupal gesla, poskušal prodreti v sistem, presneti zdravstvene podatke... Če je po zdravstvenih domovih v Sloveniji 2700 računalnikov, je mogoče vsaj približno izračunati, koliko ljudi bo imelo opravka z njimi. Ker po logiki stvari vsi ne morejo biti pošteni angelčki, je razumljivo, da bodo nezavarovani zdravstveni podatki slejkoprej začeli "uhajati" iz sistema. V Ameriki, na primer, je bila velika afera, ko so tovarnarji uporabili zdravstvene podatke za sestavljanje spiska delavcev, ki naj bi jih odpustili."
zapisana v DBF datoteki, kar je, milo rečeno, smešno."
* Alije ob tem, da je hekerjem uspelo prebiti zaščito tudi bistveno pomembnejših informacijskih sistemov, sploh mogoče vzpostaviti sistem, za katerega hi lahko rekli, da so v njem (zdravstveni) podatki popolnoma zavarovani?
"Kot mi je znano, je informacijski sistem, kakršnega ima policija, narejen zelo dobro in strokovno. Če je torej policija lahko vzpostavila sistem, s ka-
"Nenavadno je. da je zdravstvo kupilo 2.700 enakih računalnikov, čeprav bi potrebovalo različne: v večjih zdravstvenih domovih močnejše, v manjših podružnicah šibkejše. Nikoli mi ne bo jasno, kako to, da so jih plačali po ceni, kot sicer velja za nakup posameznega računalnika, oz. da se ob tolikšni količini niso mogli zmenili za popust. Ne vem tudi, kako so prišli do količine 2.700 računalnikov, vendar pa je vse bolj očitno, da so jih nabavili preveč, saj jih sicer ne bi ponujali tudi zdravnikom, ki imajo zasebno prakso."
dejansko nezavarovani in da je z njimi tako, kot sem tudi zapisal.
Zavod sicer navaja, da morajo zdravstveni domovi oz. zdravstveni delavci sami skrbeti za varstvo podatkov, vendar pa menim, da bi ob tolikšnem izdatku za računalnike in za programsko opremo lahko kupili nekaj takega, kar bi zaščito že vsebovalo. Zdravniki, ki so zaprisegli Hipokratu, naj bi po mnenju zavoda tudi zdaj, ko imajo računalnike, tako kot prej varovali skrivnosti pacientov. Vse to je lahko tudi res, vendar pa je problem v tem, da računalniki Hipokratove prisege niso dali nikomur.
Zdravstvo za zdaj medicinske osebne podatke zbira le na občinski oz. regijski ravni, medtem ko gredo v Ljubljano, na zavod, le zbirni podatki o številu in vrsti storitev. Res je tudi to, kar zatrjujejo v Infone-tu, da je v informacijski sistem mogoče priti le na podlagi gesla, vendar so ta gesla zelo preprosta, celo banalna. Kmalu potem, ko je v Mladini izšel članek o nezavarovanih zdravstvenih podatkih, se mi je oglasil zdravnik, ki sicer ni računalnikar, in mi povedal, da se je tudi sam hotel prepričati, ali je zaščito (geslo) res mogoče tako hitro prebiti, kot sem zapisal. Dejal je, da mu je to uspelo v dvajsetih minutah in da je ob tem celo ugotovil, da so gesla
terim učinkovito varuje naše "grehe", potem bi tudi zdravstvo lahko ustrezno zavarovalo podatke o naših boleznih. Res je, da ima policija večje in boljše računalnike, vendar je podatke mogoče zaščititi tudi na PC-jih. Računalnike bi morali povezati, se izogniti disketnim enotam, prenašanju disket itd. To bi lahko storili strokovnjaki z različnih področij, to bi tudi nekaj stalo. A kot vidim, pri tem zapravljanju za računalnike in programsko opremo denar ni bil nikdar problem.
Strinjam se, da noben informacijski sistem ni absolutno zanesljiv in varen pred hekerji, ki so pripravljeni za to, da bi vdrli v določen sistem, žrtvovati mesece in leta, vendar pa je to tveganje, ki je normalno in sprejemljivo. Ni pa sprejemljivo, da človek, ki ni računalnikar, prebije zaščito v dvajsetih minutah."
* Ali "računalniška kartoteka" vsebuje tudi emso - enotno matično številko?
Kot mi je poznano, so tudi v Nemčiji, Ameriki, Veliki Britaniji in še ponekod skušali uvesti podobno "oštevilčenje" državljanov, pa se je javnost temu uprla. Pri nas je FM.ŠO povsod: na osebni izkaznici, zdravstveni kartoteki, na obraz cu za napoved dohodnine... h M ŠO je potreben, če si, na primer, hočeš v NUK-u izposo diti knjigo, če ti podjetje želi nakazati avtorski honorar.. .EMŠO je velika nevarnost
za zasebno življenje vsakega državljana, saj je na podlagi te številke mogoče preveriti, kakšne bolezni ima, koliko zasluži, kakšne knjige bere, kakšne prekrške je storil v prometu - in še bi lahko našteval."
* Problematični so predvsem zdravstveni podatki o težkih in kočljivih boleznih (aidsu, spolnih boleznih, splavu, raku itd.). Bi se vsaj podatke o teh dalo posebej zavarovati?
"Bolezen v računalniškem programu je šifra med ostalimi šiframi, zato je računalniku "vseeno", kakšno šifro (bolezen) "prežvekuje". Sistem bi bilo sicer mogoče narediti tako, da bi podatke za nekatere bolezni zaščitil bolj kot za druge, vendar to ne bi bilo smiselno. Vse medicinske, zdravstvene podatke je preprosto treba primerno zavarovati, saj je sicer nevarno, da prihaja do njihovih zlorab. Podatke je mogoče zlorabiti na različne načine in za različne namene. Za "trač" časopise je, recimo, zelo zanimivo, kaj je določena znana oseba tega in tega dne delala pri zdravniku. Mogoče jih je zlorabiti za odpuščanje delavcev, za politične namene..."
* Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je računalniški program oz. informacijski sistem izdelal Infonet, zato kot direktorica tega podjetja lahko najbolje odgovorite na vprašanja, ali so zdravstveni podatki primerno zavarovani.
"Ko smo začeli snovati računalniški program za obračunske podatke, ki jih potrebuje zavod za uresničevanje zdravstvenega zavarovanja, smo posebej izpostavili problem zavarovanja zdravstvenih podatkov, ker smo vedeli, da bo uporaba programa zelo široka. Že pri načrtovanju smo iz sistema izključili vse podatke, ki so tajni in do katerih imata pravico le pacient in njegov zdravnik, tako da program zahteva le vnašanje podatkov, ki so zavodu potrebni za obračunavanje dela zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravnikov. Ko je sistem nastajal, se je pojavilo vprašanje, ali ne bi obračunske podatke uporabili tudi za statistično spremljanje obolevnosti prebivalstva. Odločili smo sc, da zdravstvenim enotam damo možnost, da se same odločijo o tem, ali bodo v računalnik vnašale tudi diagnoze pacientov ali ne.
Kako so zavarovani medicinski oz. zdravstveni podatki? Popolna, absolutna zaščita ni možna, vendar pa programska oprema ob primerni skrbi zdravstvenih delavcev zagotavlja ustrezno varstvo podatkov. Najprej je pomembno, da je (fizični) dostop do računalnikov nadzorovan in da se natančno ve, kdo lahko z njimi dela. Druga raven zaščite je programska. Vsi, ki uporabljajo računalnike, lahko začnejo delati šele potlej, ko jim "vzdrževalec sistema" dodeli avtorizacijo -trimestno oznako, ki ji pripada še šestmestno geslo. Za vhod v operacijski sistem računalnika je potrebno novo, posebno ge-
Dr. Tomaž Hribernik, zdravnik v splošni ambulanti zdravstvene postaje Preddvor:
"Ne gre za olajšanje dela, ampak za nadzor"
"Računalnik je vnesel preeejšnje spremembe v delo naše ambulante. Medicinska sestra, ki je po naravi vestna, dosledna, prijazna in ima prirojen občutek za delo z ljudmi, se mora zdaj posvečati predvsem računalniku, medtem ko ji za pogovor z zdravnikom in s pacienti primanjkuje časa. Prepričan sem, da zdravstvo ni uvedlo računalnikov zaradi tega, da bi nam olajšalo delo, ampak predvsem zato, da bi nas financerji, "denarniki" oz. ljudje, ki v zdravstvu vladajo ie deset do petnajst let, lahko s pomočjo računalnikov popolnoma nadzorovali, nas imeli na vrvici, nas strahovali glede dela in plače. Veliko bolje bi bilo, če bi zavod za zdravstveno zavarovanje denar namesto za nakup računalnikov porabil za zamenjavo dotrajane medicinske opreme.
V medicini sta dva pogleda. Prvi je mehanistični in ga simbolizira knjiga slavnega kirurga dr. Barnarda "človek kot stroj" (če slikam z z rentgenom in vidim, pacientu nekaj je; če pa ne vidim, ni nič, je nervozen, naj gre teč in bo dobro). Drug pristop je nematerialni in gleda človeka skozi duhovno projekcijo. Opažam, da se zdravstvo pri nas vse bolj nagiba k prvemu pristopu, zato tudi >w hoče imeti v številkah, faktorizirano, izračunano, predvidljivo... Jaz sem zagovornik druge teorije in imam zato popoln odpor do strojev v medicini - tudi do računalnikov. Računalništvo me ni nikoli zanimalo in me tudi ne bo. Ne vem, kako so v programu podatki zavarovani; vem pa, da me ne bodo nikoli prisilili, da bi delal z računalnikom in da bi vanj vnašal podatke o pacientih."
slo, ki ga poznamo avtorji, zavod in "vzdrževalec". Gesla so ustrezno zakodirana.
Enotna matična številka občana (EMSO) se kot sporen podatek pojavlja le na eni ravni, medtem ko so vsi ostali zapisi podatkov vezani na druge identifikacije. Povedano enostavneje: na podlagi EMŠO-ja ni mogoče razbrati, kdaj je kdo bil pri zdravniku, kakšna je pacientova diagnoza in podobno.
Kar zadeva za nekatere sporno prenašanje podatkov, je treba povedati, da gre le za prenos podatkov, ki so zavarovalnici oz. zavodu za zdravstveno zavarovanje potrebni za obračun. Podatki se prenašajo le v okviru zdravstvenega doma, bolnišnice ali druge enote, kjer naredijo zbirni račun (razen za paciente s poškodbami pri delu in poklicnimi bolezni) in ga potem posredujejo zavarovalnici. Prenos podatkov za zdaj še poteka na disketah, prizadevamo pa si, da bi sistem postavili na višjo kakovostno raven. Preskusili smo že prenos podatkov po EDIFACT standardu v okviru projekta EDIS in če se ne bo zapletlo, bodo podatki že junija "potovali" od izvajalcev k zavarovalnici prek modemov."
* Kako je z medicinskimi oz. zdravstvenimi podatki? Se res zbirajo na občinski oz. regijski ravni? Za iiorenjsko, na primer, v Kranju!
"Tu je treba razlikovati med enotnim obračunskim programom za vso Slovenijo in gorenjskim informacijskim zdravstvenim sistemom, ki je bolj razvit od republiškega. Z Osnovnim zdravstvom Gorenjske smo že lani začeli razvijati sistem, ki bi podprl celotno delo v zdravstvenih zavodih. Obli kovali smo projektni svet in posebne delovne skupine za posamezna področja - za splošno in dežurno ambulanto, za laboratorij, rentgen, zobo zdravstvo, za pediatrijo in medicino dela; dogovorili pa smo se tudi, da sistem najprej preskusimo v Zdravstvenem domu Škofja Loka in v nekaj ambulantah Zdravstvenega doma Kranj. Da bi bil informacijski sistem popoln, smo že lani avgusta poskušali dobiti podatke 0 tem, kako bo po novem zakonu in na podlagi dodatnega zdravstvenega zavarovanja potekal obračun storitev. To iskanje podatkov in navodil nas je privedlo do tesnejšega sodelo-vanja z zavodom, ki nam je kasneje tudi zaupal izdelavo obračunskega informacijskega sistema za vso Slovenijo Ko je zavod kupil računalnike in začel uvajati mikroračunalniško mrežo v zdravstvene domove, smo na Gorenjskem nekoliko spremenili načrt: dali smo prednost obračunskemu delu in nekoliko zavih razvoj strokovnega dela na posaine/nili zdravstvenih področjih. Pro gram je narejen, do jeseni naj bi vi<\ še preskušali, DOtlej pa naj bi vsi zdravstveni domovi na Gorenjskem začeli upoia bliati tudi tisti del, ki omOgOČS
zbiranje medicinskih poda' tkov. Sistem je močno zavarovan, saj smo vanj "vgradili' v*e varovalke, ki jih dopušča tehnologija, in vedenje o organi23' ciji dela oz. o tem, kdo (na kateri ravni) ima pravico pog'e' dati v podatke. Te pravice bo dodeljeval poseben organ, bo tudi odločal o tem, katere podatke bo dovoljeno izmenjavati med enotami in katerih ne_ Dostopnost do zdravstven* podatkov in izmenjava je n"J-na, vendar je problem v tem-ker ustrezne državne institucije še niso določile enotnih stan; dardov in normativov, ki naj p1 veljali pri izdelavi informacij' skih sistemov v zdravstvu. PraV tako še nimamo ustrezne zakonodaje, ki bi jasno določala-katere podatke je dovoljen0 zbirati in izmenjevati, kako naj zbiranje in izmenjevanje pote' ka. Ko bodo ta merila Posta' vijena, bo tudi nam, ki se ukvarjamo z informacijskim1 sistemi, lažje, saj bomo vede'1-katerim zahtevam je treba dostiti. Prvi korak do držav'1'11 standardov in normativov J13 tem področju je projekt t' menti enotnosti zdravstven*** inoformacijskega sistema, k' i je januarja razpisalo niini^. stvo za zdravstvo in pri izved katerega po odločitvi razpi*11 komisije sodelujemo tudi sod lavci Infoneta."
* Ko se je začela polenti** domnevno nezavarovanih zdf^ stvenih podatkih, je bilo - Prff-. netljivo - bolj na udaru P°ty L Infonet kot izvajalec, man} rj naročnik programa. Zavod * zdravstveno zavarovanje Slov* je. Kako to?
"Ker je naročnik tisti
stavlja zahteve in pogoje, 'zV^ jalec pa jih mora izpolnit'' ^ nam tudi ni zdelo vredno, o* .( polemizirali z nekaterimi V ^ vami, saj ne čutimo krivde, nam jo nekateri prip'sllJ ejr Posel smo opravili solidno, ko kot predvideva pogodba.^ poskrbeli za vse, kar mora gotoviti informacijski s,st vlJ. med drugim tudi za zavar° nje podatkov." ...
* Računalniški kritik AjJJJ Mazzini je zapisal, da za ur yjj informacijskega sistema *' javnega razpisa. Ali to ^ \j $t "Razpisa ni bilo. Zavo . je odločil za Infonet, ki se daj, ko je pripravljal Pr°^nzi-za gorenjsko zdravstvo, m ^ vno zanimal za to, kako ' ^ novem, z uvedbo novega 1 ^ na o zdravstvenem zava nju, potekal obračun °^0^o-nega dela zdravstvenih ' y; dov in zasebnih zdravih. ^ aktivno pa je sodeloval tUi L izdelavi navodil za 'jrV'lJ'()h zdravstvenih dejavnosti -aj tem sodelovanju smo p*'*' ^ naše pomembne i/kl,s,"^11 \c tem področju in zavod n (. predlagal, da v izredno ^ kein času izdelamo I""!'1' o'1
obračun in fakturiranje yf-
Slovenijo. Veseli sino. lika večina i/\.i|.iko |n' . m p / našo pomočjo in P(H ' & zavoda prvo fakturiranj.^
prvo laKttn n — 'jjjtji uspešno izvedla in W . $ začetnim težavam in vel' ^
ski s časom " »(veto'"P
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Železarna seje razletela v 13 družb, kar je za Jeseničane nedvomno šok
Neumno bi bilo povsem zadrgniti zanko
Boris Bregant pravi, da se metalurgiji sredi prihodnjega leta obeta ponovni vzpon.
Jesenice, 26. aprila - Po razburljivi sanaciji in poskusu prodaje slovenskih železarn je bila jeseniška železarna nekaj mesecev v zatišju, vendar ne v zatišju problemov, ki jih tudi zdaj ne manjka. Odprto je vprašanje pokrivanja lanske izgube, za kar je država gluha, vse pa kaže, da so Slovenske železarne začele uresničevati Aplenčev koncept (lastninskega) povezovanja z železarnami v sosednji Avstriji in Italiji. Pogovarjali smo se z BORISOM BREGANTOM, direktorjem ploščatega programa, saj se je jeseniška železarna razletela na 13 družb in nedvomno ,n>a kot njen nekdanji glavni direktor tudi zdaj najboljši pregled, navsezadnje tudi koordinacija še obstaja.
"1.
maj je bil jeseniški praznik, je zdaj?" Vedno je bil spontan, politika e Je sicer vtikala vanj, toda Paznik so naredili ljudje. Na oljane gre, kdor sam hoče, za
^zpoloženje Ne sami
vedno poskrbe
V kolikšni meri na nj'^ovo fZpoloženje vpliva položaj ie-ielarne?"
Precej, železarna še vedno Predstavlja polovico dejavnosti na Jesenicah, kaj več kot za sv°je obratovanje ni sposobna ustvariti, še to z velikimi teža-p*mi, in to se pozna povsod. £Jače železarjev so majhne, do-od 35 do 37 tisočakov, ve-»ko je brezposelnih, veliko na Cakanju na delo. Denarja Manjka tudi za kulturo, šport 'n za vse ostalo, kar potrebuje *raj. Druge dejavnosti se niso razvile, še vedno pričakujemo, Ja bo železarna živela otroke, CePrav bi bilo že prav, da bi °lroci preživljali mater. Jeseni-* res postajajo problematično T'esto, nedvomno se bo to podalo tudi I. maja na Poljanah. ^er mnogi težko živijo, razlike Vel>ko bolj bodejo v oči."
"K L'
Za ,dr»zadeva poslovanje, je kri-na k kot PreJ' ic ne zaostreni *\nJ'govodsko smo res bolj
jo v naS' uPnik'' banke 'maki . r°kah državno obveznico, zivii'Cer m vn<>v£ljiva takoj, nc t0 .J0, Pa več v strahu, ali bodo tje aJ dobili ali ne. Za pokri-b, «gub v letu 1991 smo dobili
Portvn'?6 Zapise in 7 njimi getji nal1 obveznosti do ener-
nrakri transPorta, države, rali r xno smo ,e tedaJ debloki-Pred Lanska izguba ni šla pren .Par,ament, še vedno se n0 izjemo, da bi bilo to nuj-
Ne slit 200 milijonov mark. vSo CakuJemo, da bi pokrili *BeraetiPVeč obveznosti do Za vrat ,ransPorta. države, Posojji?"1 Pa imamo še nekaj cev t [er obveanosti do delavkam'So gubili delo. Uvelja-nih " SlCer zakon o 72 milijo-Sredstv Posojil za obratna ročna a' vendar so to kratko-moramo
J'h vna ' ,Zvoznimi prilivi, ker lek°če P0rarjimo zanje, je *4tiCno »s,OVanic zelo proble-
/bta&j d*jal L *7™ ('a*Pari je
tovni trg, kar ne glede na stroške povsod zmanjšuje cene in vsi gredo v izgubo, lažje je seveda tistim, ki imajo rezerve. Mi bijemo to bitko brez rezerv. Usmerjeni smo na evropske trge, zlasti na italijanskega, zato nas je prizadel padec lire, saj tam zelo malo kupujemo. Trenutno poslovanje je zato krčevita bitka za obstoj, moramo preživeti, saj se kažejo znaki ponovnega oživljanja. Povečujemo produktivnost, zmanjšujemo stroške, več izvažamo, stvari lahko še privijemo, neumno pa bi bilo povsem zadrgniti zanko, sicer ne bomo dočakali ponovnega vzpona metalurgije sredi prihodnjega leta in smetano bodo pobrali drugi "
"Torej ste vendarle optimistični?"
"Čehi pravijo, da je optimist tisti, ki nima podatkov. Ne bom rekel optimizma, temveč nekaj realnega upanja dogajanja vendarle vlivajo. Na italijanskem trgu za blago, ki ga ni dobiti povsod, torej za naše izdelke, cene počasi že rastejo. Dobička sicer še ni, toda prvi znaki oživljanja so tu. Avtomobilska industrija je res v krizi, toda mi zanjo malo delamo, prisotni smo predvsem pri široki potrošnji, ta pa rahlo raste. Optimist pa bi seveda bil, če bi pokrili lansko izgubo in če bi bilo manj brezposelnih, kar je posredno tudi problem jeseniške železarne."
"Kolikšen je obseg proizvodnje?"
"Ploščati del (Acroni) nekoliko oživlja, vendar ima sorazmerno visoke stroške, ker jeklo pretežno proizvedemo sami. Dolgemu programu (Fiprom) stroškov kaže bolje, saj jc uvozno oskrbovan, težje pa je s prodajo, zato proizvodnja ne raste. Strojegradnja se počasi uveljavlja izven železarne na slovenskem in izvoznem trgu, srečuje pa se s splošnimi problemi strojegradnje, kot so plačilna nedisciplina, odlaganje plačil itd. Ostale družbe so servisi, ki jih z zmanjševanjem stroškov čaka trdo življenje. Če pogledamo železarno kot celoto, se na prvi pogled ni nič zgodilo, realizacija je na ravni druge polovice lanskega leta, premiki pa so znotraj."
"Kako se kaže nova organizacija Slovenskih železarn?" "Prinesla je nekaj novih pristopov, tudi problemov in napak.
k. >JQt> nai ; ,§ •■ ' • / ir£' Kar lc
LJeJ° dndn. Zarjt ** P"ca- proizvodnje,
den«rja T'S"""'"' Za kol'~ iim več' za 1
'Vh KrC' Skupna oski
?a72;o;Ocvirkježedejal,da ' &>pS0nov m;,rk' mislim, JOn°v rn e^.Veči' *c " 20 mi'
Ki
4i^^d"^'Uok
Od
rpffgfi
rizo tu-
CVr»Psk.h jekel na sve
e vedno se lokalno bijemo za trg, kar jc posledica delitve vsak hoče zase vse pa prostora ni. Skupna oskrba z energenti in surovinami se še vedno kaže bolj kot problem in ne kot velik uspeh, tudi zato, ker za klasične nakupe denarja ni dovolj. Vsak pa jc imel prej neke kombinacije, kompenzacije, dogovore, prijatelje in logična posledica jc problem. Skupni finančni nastop se zdaj odvija prek omenjenega kredita za obratna sredstva, težko pa jc
deliti, ko manjka za vse. Ni preprosto, vendar od tega ne nameravamo odstopiti, po štirih mesecih skupnega dela se kaže več nerešljivih problemov, kot jih je dejansko, mislim, da so tudi navidezni, ker nekatere stvari še niso dorečene. Nihče pa seveda ni pričakoval, da bo takoj vse bolje."
"Jeseniška železarna ima nekaj prednosti, mar ne bi bila torej boljša večja samostojnost?"
"Vprašanje je umestno, ni pa preprosto. Nedvomno je šok, da železarna, ki obstaja skoraj 125 let, ni več Železarna, saj jo vsi nosimo v sebi. Zdaj je razdeljena v 13 družb, ki sestavljajo združbo Slovenske železarne. Ne gre samo za ekonomsko, temveč tudi filozofsko vprašanje, je bolje združiti moči ali pa se reševati vsak zase in naj preživi, kdor pač bo. Vsak pristop ima prednosti in slabosti, za to pot smo se odločili tudi zato, ker smo se podržavili kot ena železarna, zdaj je treba pokazati rezultate in ne kaže se obremenjevati s tem vprašanjem. Navsezadnje na trgu nastopajo izdelki in ne Slovenske železarne, boljše možnosti imajo tisti, ki bodo tržno uspešni, neuspešni pa se tako ali tako ustavijo sami, nikogar ni, ki bi želel karkoli ustaviti. Pomoč je smiselna le iz socialnih razlogov, v vseh treh železarnah imamo na plačilnem seznamu še ljudi, ki nimajo več dela, to naši trije centri, jeseniški CPK, ravenska logistika in štorski center za prestrukturiranje.*'
"Sicer pa so računi čisti?" "So, vsaka družba ima svoje vhodne stroške in izhodne vrednosti, globalno nečistih stvari ni."
"Veliko govorite o stroških, pomeni to nadaljnje odpuščanje?"
"Trenutno je zaposlenih 3.700 delavcev, število zmanjšujemo tudi zato, da bi lahko zaposlili mlade, ki pridejo iz šol in tako popravili strokovno sestavo."
"Slovenske železarne niso bile prodane, pravijo, da se zdaj vendarle uresničuje Aplenčev koncept o postopnem, tudi lastninskem povezovanju z avstrijskimi in italijanskimi ielezar-ji?"
"V svetovni metalurgiji bomo sami težko vzdržali, resnično potrebujemo nekaj dokapitali-zacije, da bomo posodobili tehnologijo, vzdržali v kvalitetnem, nc količinskem pogledu, ena od poti je, da se povežemo s tistimi, ki lahko prinesejo svež kapital. Zavedati pa se moramo, da Evropa želi za 30 milijonov ton zmanjšati količino jekla in da je pripravljena plačati ustavitev tovarn. Mi pa
hočemo obratovati, zato stvar nikakor ni preprosta, strogo bomo pazili, da ne pridemo do točke, ko bi bilo tržno in ekonomsko primerno proizvodnjo ustaviti in pri tem pobrati nekaj denarja. Iščemo partnerje, ki bodo res zainteresirani za skupni tržni pristop in pripravljeni vložiti sredstva v čisti partnerski odnos, vse pa je še v fazi iskanj, stikov in razgovorov, ki niso še tako daleč, da bi že lahko rekel, koliko in kaj bi lahko to bilo.
Obstajajo pa možnosti določenih kombinacij, ko nam ne bi bilo treba nove opreme, nekaj interesa pa je tudi za čisto kapitalsko vlaganje. V stikih smo z avstrijsko Fest Alpine, vsa stvar je zdaj bolj tržno kot investicijsko usmerjena, podobno z italijansko Ilvo, kjer gre za skupni tržni nastop, morda tudi vlaganja. Z ameriško varianto pa se zdaj ne dogaja nič. Vse ostalo pa so manjši, specialni projekti, ki nimajo zveze z globalnimi razgovori glede prodaje slovenskih železarn, vsaka družba skuša nekaj napraviti sama.
"Parlament je zaradi afere Hit ustanovil preiskovalno komisijo, ob tem so napovedali, da se bo ukvarjala tudi s Slovenskimi železarnami, za kaj gre?" "Vem samo to, kar preberem v časopisih, slišim na radiu in televiziji, zato nimam komentarja. Vendar pa zaradi te komisije ne bomo opustili začetih aktivnosti, ki sem jih omenil, trdim, da so popolnoma zdrave in normalne in da nimajo nikakršne zveze z divjimi privatizacijami, temveč gre le za iskanje izhoda in tržnih niš."
"Pred dnevi je v železarni protestiral sindikat Neodvisnost?"
"Ni zadovoljen z razmerami, s plačami, ki ne ustrezajo kolektivni pogodbi, niti z izplačilom do 18. v mesecu. Povedali smo, da ne moremo zagotoviti vsega, kar zahtevajo, iščemo nove oblike, dokler je to iskanje oblik in izhodov, nimam nič proti, če enkrat 'pada' po meni, enkrat po Ocvirku, navsezadnje sva strelovoda.
Druga stvar pa je, da Železarne ni več in sindikat bi se moral pogovarjati z vsemi družbami. Koordinacija sicer še obstaja, ker je treba pospraviti in direk-
torji 'repov' ne želimo prepustiti usodi, temveč iščemo skupne rešitve za premoženje, ki ni bilo razdeljeno po družbah (stanovanja, počitniške zmogljivosti itd), pa tudi za pretekle obveznosti. Za tekoče poslovanje pa mora skrbeti vsaka družba sama, le pravila igre so skupna. Občutek imam, da žele sindikati skušajo nekatere stvari izpeljati po družbah, kadar se raje izognejo skupni moči, druge spet ne, kar je v tem prehodu pravzaprav normalno. Nekaj pa je seveda tudi konkurence med obema sindikatoma."
"Pripombe so bile na izplačila plač?"
"Prepir je bil, ker smo na koncernu plače dobili 15-tega, drugi 20-tega, ob tem, da so mnogi plače dobili že prvega. Masa je tako razporejena in jo je lažje zagotoviti. Bi bilo torej pametneje čakati? Seveda pa je to stvar, ki se lepo sliši: gospodje so si razdelili, reveži pa smo ostali brez. Tako je bilo tudi, ko smo napravili sprejem za hokejiste in slišali pripombe, da zato ni bilo plač, sprejem pa je stal 100 tisočakov, kolikor znaša ena bruto plača." • M. Volčjak
Plečnikovo priznanje za hotaveljski Marmor
Odličje za fasado Narodne galerije
Plečnikovo priznanje sta prejela kamnosek in vodja proizvodnje SILVO PIVK.
montažer LUDVIK MEZEG
Hotavlje, 26. aprila - Hotaveljski Marmor se lahko pohvali že z drugim Plečnikovim priznanjem kot najvišjim na področju arhitekture in izvedbe zahtevnih del v Sloveniji. Leta 1989 ga je namreč podjetje dobilo za obnovo gradu Tabor v Laškem, pred dnevi pa sta Silvo Pivk in Ludvik Mezeg Plečnikovo priznanje prejela za izdelavo in polaganje fasade na novem poslopju Narodne galerije v Ljubljani.
Novo poslopje Narodne galerije v Ljubljani še ni povsem dograjeno, vendar je hotaveljski Marmor za fasado že dobil Plečnikovo priznanje in ta hitrost nedvomno govori o odličnostr* opravljenega dela. To nikakor ni bilo preprosto, saj je bila fasada zahtevno projektirana, da je novo poslopje kar najbolj podobno staremu.
Kolišen pomen je Narodna galerija kot investitor pripisovala fasadi, pove dejstvo, da njene
Zaradi kvalitetne fasade je Marmor uspel pridobiti tudi notranja dela, hodniki in stopnišča bodo obložena s hotaveljskim marmorjem. Za hotaveljski kamen je značilna barvitost, po vsem svetu je znan po svojih rdečih odtenkih, zelo cenil ga je Plečnik, ki ga je uporabil pri mnogih stavbah. Tudi notranjost poslopja slovenskega parlamenta je obložena z rdečim hotaveljskim marmorjem. V zadnjih letih je pri nas kar nekako pozabljen in podjetje Marmor se je usmerilo predvsem v izvoz miz in drugih izdelkov iz hotaveljčana na švicarski trg. Veseli smo, da dr. Anica Cevc, ki vodi izgradnjo Narodne galerije v Ljubljani, velik pomen daje slovenskemu znanju in slovenskim materialom, pravi Branko Selak.
izdelave niso poverili gradbenikom, temveč so izvajalce izbrali sami na posebnem natečaju. Naročilo smo dobili v ostri konkurenci, nedvomno zaradi naših referenc in ker smo v izdelavo vzorcev in tehničnih rešitev vložili veliko truda, pravi direktor Marmorja Branko Selak. Fasada je bila projektirana izjemno zahtevno, arhitekt je vključil tudi stare kamnoseške detajle, ki so jih včasih obdelovali ročno, mi pa smo jih morali s strojem, saj je bil rok izjemno kratek. Uporabili so penobeton, lastni material, ki so ga razvili s sodelovanjem Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane. Tudi pri cenah so bili po Selakovih besedah zelo 'kratki', kar vse je odtehtalo, da so tako pomemben posel dobili.
Rok je bil zelo kratek, v proizvodnji smo vse naredili praktično v treh mesecih, delo pa je bilo zelo zahtevno, saj smo naredili več kot 400 tekočih metrov vencev, veliko znanja pa so zahtevali tudi vsi drugi detajli, je dejal vodja proizvodnje Silvo Pivk. V proizvodnji si pomagajo z računalniško krmiljenim strojem, tudi pri najbolj tipičnih kamnoseških stvareh, ki so jih še donedavna obvladovali le ročno. Vsaka plošča za fasado Narodne galerije je bila profilirana, vsako je bilo potrebno obdelati, nobena ni bila ravna, fasada pa meri približno 2 tisoč površinskih metrov.
Na poslopju Narodne galerije so začeli delati septembra lani, pred kratkim so bili zidarski odri odstranjeni in radovedneži si fasado že lahko ogledajo, čeprav je poslopje še v gradnji. Polaganje fasade je kot branje knjige, pravi Ludvik Mezeg, ki mu v Marmorju teče že 25. leto, doslej pa je vodil že veliko montaž, zato ga poznajo tako rekoč vsi ljubljanski arhitekti. Na gradbišče Narodne ga lerije je prišel nekaj dni kasneje, ker je moral zaključiti drug projekt. Pravijo, da se je dr. Anica Cevc, bivša ravnateljica Narodne galerije, ki zdaj vodi investicijo, globoko oddahnila: zdaj ne bom nič več gledala, saj vem, da bo vse v redu, ker je Ludvik tukaj! • M. Volčjak
Ludvik Mezeg
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test 30.000 km: Tavria 1102
22.042 kilometrov
Naša vztrajnostna preizkušnja s testnim vozilom Tavria 1102 se počasi zaključuje, čeprav nam verjetno ne bo uspelo prevoziti vseh zastavljenih 30.000 kilometrov. Namen naporne preizkušnje je vseeno dosežen: po več kot šestmesečnem testu se bo pokazala vzdržljivost trenutno najcenejšega avtomobila na slovenskem trgu.
Po prevoženih 20.000 kilometrih smo vozilo prepustili mehanikom pooblaščenega Servisa Pižem v Domžalah, kjer so tako kot že dvakrat do zdaj opravili redni servisni pregled, zamenjali motorno olje, oljni in zračni fdter in opravili vse potrebne nastavitve. Poleg tega so morali nekoliko priviti desno prednjo polos in nastaviti zavore.
Slabih 500 kilometrov smo namenili počasnejši vožnji.
............
vendar po slabših cestah in ugotovili, da je vzmetenje precej trdo, vožnja po grbastih cestah pa zato tudi ne pretirano udobna. Avtomobilu bolj prija-jo gladke cestne površine, kjer smo še zadnjič opravili hitrostne preizkušnje. Rezultati so bili podobni tistim iz prejšnjih meritev:
* najvišja hitrost: 143 km/h
* pospešek od 0 do 100 km/h:
18,3 s
* povprečna poraba goriva:
8,1 I super goriva na 100 km
Zadnje nastavitve vžiga in vplinjača so bile koristne predvsem za zmanjšanje porabe goriva, ki je bila v povprečju za skoraj pol litra manjša, na 550 kilometrov dolgi vožnji pa je bila poraba celo bistveno nižja, samo 7,1 litra. Vse meritve smo kljub suhemu vremenu opravili še z zimskimi pnevmatikami.
Do konca preizkušnje bomo skušali prevoziti še vsaj 1.000 kilometrov, vmes bomo morali zaradi visokih temperatur sneti zimsko masko hladilnika in jo zamenjati z letno, nato pa bomo ponovno zapeljali na servis in pregledali obrabo najbolj vitalnih delov. • M. Gregorič
i1_|Cementni izdelki DRASLER i
iKranjl-Primskovo,telefon: 211-317 , CVifijČNA KORITA, 0GRAJNI STEBRI, -J C VAZE in FONTANE!
V najem oddamo skladiščneprostore
na Kolodvorski c. Iv Kranju, ob železniški postaji. Skladiščni prostori so 3,5 m visoki in pozimi ogrevani. Prostori so primerni za: -shrambo blaga, -trgovinske lokale, -mirno obrt ali proizvodnjo, - storitveno dejavnost.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 064/222-021, g. Jaka ZIBERT.
TAVRIA 1102 NAJCENEJŠI AVTO PRI NAS
commerce
Ljubljana, Einspielerjeva6, tel.:061/122-241
Nova organiziranost na slovenskem trgu
Ford in Summit Motors
Z uradno predstavitvijo vozil in nove organiziranosti je podjetje Summit Motors d.o.o. prevzelo ekskluzivno zastopništvo za vozila Ford v Sloveniji. Podjetje je v mešani lasti japonske korporacije Sumitomo, ljubljanskega Slovenijalesa in celovškega Fordovega zastopnika Kaposi.
Japonska udeležba pri prodaji evropskih avtomobilov ni nič posebnega, saj trgovska hiša Sumitomo, ki je članica istoimenske industrijske korporacije že več kot deset let izvaža Fordova vozila v več kot petdeset držav. Glede na značilnosti in zahtevnosti slovenskega avtomobilskega trga, je bila odločitev za podjetje v mešani lasti, ki bo zastopalo vozila Ford, najprimernejša, še posebej zaradi vzpostavitve močne prodajne in servisne mreže.
Slovenijales, ki preko podjetij v okviru holdinga Hvundai avto trade in Slomos že zastopa avtomobile Hvundai in Moskvič, je soudeleženo še pri tretji avtomobilski znamki. Podjetje Summit Motors bo nastopalo samo kot generalni zastopnik, ne pa tudi kot neposredni prodajalec. Za prodajo in servisne dejavnosti bodo imenovali osem področnih prodajalcev, ki bodo nato sami določili pogodbene partnerje.
Po neuradnih podatkih je v Sloveniji registriranih okoli 15.000 Fordovih avtomobilov, od tega kar dve tretjini v zadnjih treh letih. Pri Summit Motorsu tako računajo, da bodo že do konca maja na slovenskem trgu prodali okoli 400, do konca letošnjega leta pa 1000 vozil.
Nov prodajno-servisni center Ford Kaposi v Ljubljani. Prvi del bo zgrajen že prihodnje leto.
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RADOVLJICA IZVRŠNI SVET KOMISIJA ZA DODELITEV KRATKOROČNIH POSOJIL
V skladu z 12. členom Pravilnika o dodeljevanju posojil za ohranjanje delovnih mest v malem gospodarstvu občine Radovljica (Ur. I. RS 21/92 in 58/92) ponovno
RAZPISUJEMO
kratkoročna posojila za malo gospodarstvo v višini 3.000.000.00 SIT. Vse informacije dobite na Upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti in Obrtni zbornici Radovljica, kjer dobite tudi obrazec zahtevka. Rok za oddajo obrazcev je 10. maj 1993
PREDSEDNIK KOMISIJE: Miroslav Pengal
TRGOVINA S POHIŠTVOM
jJIPROM
#*fcdoo,TRŽIĆ
na Gorenjskem sejmu v KRANJU AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ "GORENJE" IN "SVEA"
zrn popust
Delovni čas: od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure; tel.: 222-268
JAKOB VREČEK
64000 Kr«n| Predoslje 156
Izvajamo vse vrste tlakov:
* loplotno-zvocne izolacije * cementne estnhe - epoxi in poliuretanske premaze * na stanovanjskih in drugih industrijskih objektih * protikondenčne plošče nad hlevi' izolacijo podstreh ' toplotno zaporne plošče
Vsa dela izvajamo z materialom ali brez.
Dobite nas vsak dan, razen nedelje, med 7. in 8 uro zjutraj
ali v popoldanskem času po tel.: 064/241-193 ali osebno na naslovu.
Kmetijski pridelki na tržnicah
Krompir: na tržnicah v večjih slovenskih mestih ga prodajajo p° 35 do 50 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po 45 tolar-
Jev- . ..h
Jajca: med cenami so velike razlike - na tržnici v Novi Gorici Ji" ponujajo po 20 tolarjev, v Celju po 10, na večini tržnic (tudi na kranjski) pa po 11 ali 12 tolarjev.
Jabolka: na kranjski tržnici je za kilogram treba odšteti približno eno marko oz. ustrezno tolarsko protivrednost - od 65 do 70 tolarjev.
Česen: gre v nos, še bolj verjetno cene, saj na tržnicah v večjih slovenskih mestih stane od 350 do 450 tolarjev za kilogram, "a kranjski - 400.
Fižol: ima dokaj enotno ceno, na večini tržnic - in tudi na kranj' ski - ga prodajajo po 160 do 180 tolarjev za kilogram. Čebula: najdražja je na tržnici v Novi Gorici (po 100 SIT/kg); najcenejša v Ljubljani in Celju (po 60 SIT/kg), v "zlati sredim pa v Kranju (po 70 SIT/kg).
(jjjp AGR0MEHANIKA KRANJ
Poslovni center Hrastje, tel.; 331 -030,331 -826
ODKUPUJEMO RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO PO SISTEMU STARO ZA NOVO BREZOBRESTNI KREDITI - KONSIGNACIJSKA PRODAJA
Traktor IMT 577 DV, 150 delovnih ur - 14.000 DEM
Cene v zadružnih trgovinah
Poslovalnica škofjeloške kmetijske zadruge v Poljanah:
1 semena, vrečke 60,00
' travnik 2, uvoz 526,85
semenska koruza BC 318 360,00
semenska koruza Pioneer Dea 576,00
sončnične tropine 26,40
apno, vreča 353,10
* koruzni zdrob
* laneno seme, 1/2 kg
* semenska koruza BC 272
* sojine tropine
* cement, vreča
Gnojila (vse cene so brez prometnega davka)
' urea 1 KAN
21,40 18,00
* NPK 7-20-30
* NPK 13-10-12
15,75 92,00
360,00 34,7
454,00
26.38 21,40
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
DEŽURNE TRGOVINE V ČASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV:
V PETEK, 30. 4. 1993
so vse prodajalne odprte do 19. ure, razen Nebotičnik In Cirč.e do 20. ure.
V SOBOTO, 1. 5. 1993
so zaprte vse prodajalne
V NEDELJO, 2. 5. 1993
so odprte prodajalne, ki imajo nedeljska dežurstva-
Vse dni, poleg bogate ponudbe ^prehrambenega blaga tudi SVEŽ KRUH.
Želimo vam prijetne prvomajske praznih!"
flUTOCOMMCRCC d\£\
RC - INTGRCnR d.o.o.
za notranp in zunanjo trgovino z avtomobili in deli Ljubljana, Dunajska 122
Če ste avtoprevoznik ali podjetnik, če potrebujete tovornjak, avtobus ali kombi« pridite na predstavitev programa TOVARNE
Mercedes-Benz
DANES, 29. aprila 1993, od 9. do 17. ure pred gostiščem "ZVON" na Brezjah
Informaciie pn AVTCCOMMERCU Bleivveisova 14. tel.: 064/213-968, 21* ,
Četrtek, 29. aprila 1993
13.STR AN • GORENJSKI GLAS
JOŽE KOŠNJEK
Dražgoše, junaška in nesrečna vas
Megla se dviga pod Jelovico
S^gJLiS°t 50 letih boja Cankarjevega bataljona v ^Tgžgošah, poboja 41 domačinov in požiga vasi so yjjgdgjjp, pred praznikom upora, o ozadju dražgo-^gga_spopada in vzrokih partizanske odločitve, da ^[gžgošah januarja leta 1942, sredi izredno hude ^Tig^^sprejmejo frontalni boj, ki se je končal z umi-i^iTlPajlizanov jn de|a domačinov, s požigom vasi I^LPobojem domačinov, sedli za skupno mizo zgo-fPJ^jnarji, domačini in še živi borci Cankarjevega ba-Jilloga^ Na marsikaj predvsem domačini ne vedo ^govora. Se vedno se sprašujejo, ali morda vas ni HIJsJTtvovana. Nedeljski pogovor končnega odgo-^[ljTi_dal, je pa razmišljajoče o dogodku zbližal in ^gehjvjgati tudi to meglo pod Jelovico.
Nad štiri ure dolg pogovor, k' ga je vodil novinar Jože Lo-bi bil mirne duše lahko še enkrat ali dvakrat daljši, če bi ^ak od domačinov, tistih, ki so kot otroci doživljali januar leta [°42, in mlajši, rojeni mnogo jasneje, povedali svoje tragike zgodbe in svoje videnje usode vasi pod Jelovico. Predvsem je ta trenutek najpomembnejše, da so bili dvignjeni glasovi redki, in da je vsak, *!se je v nedeljo oglasil k bese-*» skušal po svoje pojasniti, Zakaj je prav to vas doletela takšna usoda.
"Naša vas je bila največji za-selek pod Jelovica, razdeljen "a dva dela: na Pečeh in Pri Cerkvi. V 83 hišah je živelo okrog 440 ljudi. Bili smo od-f^knjeni od sveta, s svojo faro 'n. šolo, z gospodom in gospojino. Jelovica je bila za Dra-*8ošane tovarna, posebej za kajžarje. Bili pa smo zelo kultni, v vasi sta bila dva domo-ya> sokolski in prosvetni, veli-*° smo brali in igrali, vojna pa nas je vse skupaj porinila v stisko. Vaščani smo vedno imeli *a'oge hrane, že zaradi zime, ti-*to leto pa še zaradi vojne," je f0vedala domačinka dr. Slavica ^°trič - Pentek, ki je bila usod-UJK* Januarja 1942 stara 20 let.
l)va domova v vasi, levi in de-vni- sta povzročala tudi prepir.
endar, v teh petdesetih letih {e mhče ni povedal, da je bila J?*8a januarja huda zima, da
in h Se pe* ni m°Kel "'kamor P da so vodile v vas samo tri "rmanske poti. Nemci so lah-Prodirali v vas sami po teh J?teh m tako jih je bilo lahko SJSfltti. Zato so partizani i, v kopnem pa bi
bitk
ce v pol ure konec, ver-,et"o pa bi bila vas tudi poiga-na« »Judje pa pobiti," je obujal sPornine domačin Franc Kavčič. ttPn nas sla bila Pečnik in Jaka "er»ard. Ata je vprašal Pečm-j^r«Zakaj se ne umaknejo, ko nomo na koncu vsi nesrečni. Hrano vam damo s seboj. Pe-n|k jc rekel, da komando že je! teden svari, pa ga ne poslu SaJo. Živel je samo še pol leta P^Drazgošah. Ali so ga sami Pokončali Njegovi hčerki sPrasuieta, kje je oče pokopan. *-arrierim partizanom, da nas Vn cerkvi niso opozorili, da na •tenlcah le streljajo ljudi."
*Qkaj sc bataljon ni
SPloh so bila v nedeljo naj ,0fcoste,ša vpralanja domači ,.ov< zakaj je Cankarjev bata-£n vztraiai v Dražgolah in m 1."maknil. Draigo&ani 10 bili ''pravljeni na Jelovico VOZlti
/.;Vln l<\ naslednic v prala nje k«m pam/ani domacino>
; aovolj poučili, kako ravnati Primeru nemškega napada in ^,/;|r»skega umika Zakaj
n n'so zabičali, da se morajo
umakniti, sicer jih čaka najhujše. Lahko bi pravočasno utekli v gozdarske bajte na Jelovici. Prav zaradi tega se med Drža-gošani, ki so preživeli boj in usodo vasi in ljudi, in med mlajšimi, pojavlja misel, da so bile Dražgoše žrtvovane za neke višje cilje in slavo in tudi zato prav vsi v vasi ne ploskajo vsakoletni spominski proslavi pri spomeniku. Čeprav, so dejali v nedeljo, se tega dne z mašo spomnijo tudi spomina na pobite krajane po umiku bataljona.
Da je Cankarjev bataljon premalo podučil ljudi, je soglašal domačin in kasnejši partizan Janez Lušina, ki je bil v času bitke star 17 let. Ljudje so bili naivni. "Zame je današnja okrogla miza vprašljiva. Po 50 letih se v svetu o tako velikih dogodkih ne razpravlja," je dejal. "Upam, da se bomo razšli kot ljudje in ne kot nasprotni ki. Leta 1943 je Luis Adamič pisal v Ameriki o dražgoški bitki kot velikem dogodku. To je bil veliki boj, obenem pa velika tragedija. Dražgoše so ogromno dale narodnoosvobodilnemu boju. 41 domačinov so Nemci pobili, 23 pa jih je padlo še kasneje. Z dogodkom pred 50 leti mladim ne nalivaj-mo strupa." Domačin Ludvik Jelene je bil takrat star 15 let. Ljudje so molili in prosili, da se jim ne bi zgodilo najhujše. Da so ostali v vasi je gotovo tudi posledica obljube selškega župana Mlinarja, kateremu so Nemci zagotovili, da se Dra-žgošanom ne bo nič zgodilo. Mitinge, ki so jih Cankarjevci organizirali v sokolskem domu, pa so domačinom, predvsem mladim, res dajali moralo. Da je bilo maščevanje Nemcev res okrutno, kaze tudi njihova zapoved, da bo vsak, ki bo ponudil zatočišče pobeglim Dražgo-šanom, strogo kaznovan. Tudi Janez Pintar je potrdil to zapoved. "Spominjam se, da so partizani rekli, da se bodo malo usekali, mi pa moramo v kleti na varno, psi pa v hleve, da ne bodo lajali in izdajali partizanov. Zbežali smo z naramnimi koši. Otroci smo partizane občudovali. Ljudje pa so se bali komunizma, o katerem so slisa 11 s.mio slabe stvari." Danica Cibic, domačinka, ki je bila takrat stara 13 let, je pripovedovala, da je bilo domačine strah,
ko so partizani na lilvestrovo
vkorakali v vas, mitingi v sokolskem domu pa so bili za mladež zanimivi. Dražgošani smo bili zavedni Slovenci, je
povedala, in pritrdila, da sta
dva domova vas razdvojila Neki partizan je takrat dejal: tU. kjer je sedaj sokolski dom, bo DO vojni tovarna čokolade!
So bile Dražgoše tudi revolucija
Domačin Miha Prevc je delal, da tisti Dražgošani, ki veli-
ko vedo, raje molčijo, pa tudi na pogovoru jih veliko manjka. Zastavil je nekaj vprašanj in trditev: kakšno je bilo v Dražgo-šah razmerje med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo. Znano je, da so bili Žagar, Gregorčič in Kebe tudi revolucionarji. Ali so dajali revoluciji prednost pred osvobodilnim bojem? Vincencij Demšar, zgodovinar in raziskovalec dražgo-ških dogodkov je pozival, da je tak pogovor priložnost za pogovor, drugje pa se ne zmerjaj-mo. V preteklosti smo grešili, ko smo poudarjali samo partizane in boj. Dražgoše so bile zmaga, pa tudi tragedija. Čast tistemu, ki se je leta 1941 in 1942 upal upreti. "Zakaj se partizani iz Dražgoš niso umaknili. Ali so želeli boj in tragedijo, da bi se zaradi tega gnev zoper okupatorje povečal? Za to ni dokazov, niti dokumentov, lahko pa je predpostavka točna, če vemo, da so bili v Dražgošah voditelji upora na Gorenjskem. Zakaj se za-molčujejo določena imena? Kje so arhivi? Kakšno vlogo je imela nekakšna dražgoška partijska trojka in kdo je bil v njej," je spraševal Demšar. Franci Pogačnik iz Nemilj je ponovil tezo, da so bile Dražgoše namenoma žrtvovane za cilje Komunistične partije Slovenije in da je bila tragedija večja od zmage.
Partizani so hoteli pokazati svojo moč
Zgodovinarji bodo morali ob dražgoški bitki očitno odgovoriti na ta vprašanja. Profesor Ivan Križnar je prepričan, da je bil cilj nemškega nasilja nad Dražgošani in Dražgošami zastrašiti Slovence in zlomiti odpor. Januarski dogodki so preprečili množično izseljevanje Slovencev. Dejstvo pa je, da je Cankarjev bataljon v Dražgošah opustil partizanski način bojevanja in sprejel frontalni boj. Ali zaradi navodil, da je treba oblikovati osvobojena ozemlja, kjer bi partizani v hudi zimi lahko prezimili, ali zaradi moralnega vpliva, da bi v partizane prišli novi borci. Partizani verjetno niso pričakovali takšnega maščevanja, saj so bili pred tem uspešni v Rovtu in na Pasji ravni, pa se Nemci niso maščevali, pa tudi z napadom na Dražgoše so dolgo odlašali. Zgodovinarji še niso odkrili, kdo je dejansko ukazal požgati vas in pobiti domačine, saj so bile nemške obljube drugačne. V končni fazi so krivi Nemci, ki so se tako krvoločno znesli nad domačini. Tudi zgodovinar Zdravko Klanjšček opozarja na opustitev partizanske taktike bojevanja. Mogoče je bila odločitev Cankarjevega bataljona, da ostane v Dražgošah, posledica ukaza glavnega poveljstva slovenskih partizanov, da enote prezimijo v vaseh, saj poziv k splošni vstaji ni uspel. Lega Dražgoš je bila ugodna, (ankarjevci pa so verjetno tudi menili, da je treba pokazati oboroženo moč. Vprašljivo pa je, ali so bili vaščani dovolj poučeni, kaj storiti po umiku partizanov. V Dražgošah namreč ni šlo za pozicijski ali frontalni boj, ampak /a klasično obrambo naselja Zgodovinar in pisatelj Ivan Jan je prepričan, da je bila bitka /a Dražgoše tragedija, za slovensko partizanstvo pa velika zma-ga. Na dogodke je treba gledati s stališča tedanjih razmer. Jan
je dejal, da se je za zimovanje v Dražgošah odločil štab Cankarjevega bataljona sam. V njem so bili tudi vojaško izobraženi ljudje. Sicer pa jim v tako hudih razmerah ni preostalo drugega kot ostati v Dražgošah. Ce bi bile razmere drugačne, noben komandant ne bi sklenil ostati v Dražgošah. Borec Cankarjevega bataljona
France Kavčič je dejal, da je bil izključni cilj partizanov maščevanje Nemcem. Streljal v nemški rajh, je bilo geslo. Predlagal je, da bi morali končno že popisati usodo vasi in vaščanov in da bi morali bolj propagirati evropski pomen Dražgoš.
Takšnega upora nemški sili leta 1942 v Evropi ni bilo veliko.
Čeprav so ostala tudi po nedeljskem pogovoru mnoga vprašanja nepojasnjena, je bil storjen korak k zbližanju borcev in organizatorjev proslave ter domačinov. Predvsem pa bi morali v prihodnje najti takšno obeležitev dražgoških dogodkov, da bo zagotovljena dostojna čast in slava partizanom, domačinom in vasi.
Delavec
Delavec v najširšem pomenu besede je vsakdo, ki dela, torej proizvaja materialne in duhovne dobrine namenjene pokrivanju človekovih potreb. V oljem smislu, skladno z razredno teorijo, pa je delavec človek, ki pod kontrolo lastnikov proizvajalnih sredstev, v najemnem odnosu, neposredno troši fizično (redkeje intelektualno) silo v procesu proizvodnje. Rečemo lahko, da je v tem smislu delavec otrok industria-lizma, oz. kapitalizma, drulbe torej, ki se v osnovi (Saint -Simon) deli na buržoazijo, ki sama ne dela, marveč livi od dela drugih in proletariat (proles - otroci), ki se mora preživljati z rokami in nima drugega premoženja, kot kopico otrok. Taka opredelitev dela in delavstva pa je utemeljena na - res da v končni konsekvenci neustrezni - delitvi na fizično in umsko delo, ki jo je zgodnji industrializem razvil do kraja. Le-ta je tudi ustvaril armado industrijskih delavcev, v imenu katerih in za katere so se v našem stoletju izvajale v prejšnjem stoletju domišljene prole-tarske revolucije. Delavci (plave halje) kot najštevilčnejši razred (sloj) naj bi po zmagoviti proletarski revoluciji v temeljih preobrazil družbo, konec naj bi bilo slehernega izkoriščanja in vsekakršne odtujenosti, delavska oblast naj bi torej ponebesila zemljo. Ni se torej čuditi, da smo v teh družbah "delavske vladavine" vsi, tako rekoč preko noči, postali delavci - industrijski delavci, prosvetni delavci, delavci v zdravstvu, delavci v kulturi, itd., za vse skupaj smo našli pojem "delavno ljudstvo", kajti vsi naj bi poslej živeli Zgolj od svojega dela, konec pa naj bi bilo torej izkoriščanja temelječega na lastnini nad proizvajalnimi sredstvi. Ekonomski in politični interesi tega delovanja ljudstva naj bi zato bili istovrstni, zadostovala naj bi zato ena sama politična stranka, z enim cekajem, enim politbirojem in končno enim Vodjem - logična konsekvenca, žal pa temelječe na napačni predpostavki, na popolnem nerazumevanju narave človeka.
Kljub temu da je ta ideologija zreducirala človeško multidi-menzionalnost zgolj na "člo-
veka proizvajalca", je fizično delo le osvobodila tisočletnega Platonovega prekletstva. Ta usmeritev k najštevilnejšemu sloju industrijske dobe - k delavstvu in s tem k delu, fizičnemu posebej, pa je bila nihaj v skrajno lego. Šlo je za neke vrste fanatično prepričanje, da je končno odkrit motor napredka - boj med delom in kapitalom, razredni boj. Vse je bilo nenadoma videti tako preprosto, zapleteno zgodovino je bilo moč na šolsko preprost način razložiti in kar je najvažnejše: poslej bo mogoče prihodnost načrtovati. Samo še kratko prehodno obdobje in vse bo moč postaviti na svoje mesto. Pesnik Klopčič npr. je to novo Veliko moč človeštva napovedal z verzi: Mi kujemo že dan za dnem/da zruši se nam moč okov/da se rodi nam človek nov.
A tega "novega človeka", osvobojenega slehernega egoizma, večnih izkoriščevalskih nagnjenj, resničnega humanista, ki je pripravljen živeti v bratskih odnosih s soljudmi in v soglasju z naravo ni in ni hotelo biti. Razkorak med dejanskim, oz. Želenim na eni strani in realnim Življenjem na drugi strani se je začel z leti celo povečevati. In bolj, ko se je dejansko življenje oz. družba diferencirala, bolj se je trosila propagandna ideološka megla, s katero se je skušalo prikriti te procese. Nasprotja so se kopičila - nova revolucija je bila pred vrati. Delovno ljudstvo realsocialističnih dežel ne opravi to pot revolucije v imenu svobode, bratstva in enakosti, tudi ne v imenu združenih proletarcev, ampak se preobrat opravi v imenu nacionalnega, torej spet kolektivitete, znotraj katere pa naj bi bila končno zagotovljenamaksimalna svoboda posamezniku. Torej, tudi naša Demosova revolucija se zgodi v prvi vrsti v imenu nacionalnega, podrejeno pa je uperjena zoper (real)socializem, s tem zoper "samoupravljanje in končno delavstvo" (Kuzmanič), ki je bila socialna podloga prejšnjega sistema. Ni se torej čuditi, da sta edina sloja, ki sta v tem preobratu delovala (in še delujeta) organizirano kmetje in obtniki, ki jih je prejšnja "delavska oblast" zatirala in
"zatirala". Se vedno najštevilnejši socialni sloj pa se je očitno na zadnjih volitvah odločil dati glas dvema ideološkima strankama "kapitalizmu enakih možnosti" - še eni iluziji torej. Dovčerajšnji "razred na oblasti" je tako v novem slovenskem parlamentu neposredno zastopan le s štirimi svetniki in še ti so iz iste sindikalne konfederacije in to v trenutku, ko se ponovno opravlja prerazdelitev nacionalnega bogastva. Ni dvoma: delavec (delavski razred) je ta čas pri nas politično in sindikalno slabo organizira. Še več! Ta čas besede delavec, delavski razred, itd. zvenijo ideološko, politično ne-konjuktumo, so nekaj, kar nas spominja le na nedemokratično preteklost. Zato to pot gotovo ne bo kaj prida prvomajskih kresov, budnic in proslav. Na eni takih sem bil. Bilo je malo ljudi in še nekaj je bilo očitno: niti ena recitacija, zapeta ali zaigrana pesem ni bila uglašena na 27. april in I. maj. Očitno je tudi mojih rojakov sram, da so se pred okroglo petdesetimi leti uprli nacifašizmu in desetletja verjeli v zmago dela nad kapitalom. Gledam nastopajoče, poznam jih, sami delavci - povečini v ožjem pomenu besede. Vse, kar so, kar imajo, so si ustvarili v času, ko so bili kot "razred na oblasti". Vsi so še pred nekaj leti peli o delu, bojih in zmagah - porazov tedaj seveda nismo poznali. Sedaj pa, kot da jih je zapustil spomin. Pozabili so celo na svoj stan. Med obema vojnama smo Slovenci počasi postajali iz agrarne industrijska družba. Zanimivo: med našo proletarsko revolucijo so bili proletarci menda v njej udeleženi kot manjšina. Potem smo se pospešeno in žal tudi nasilno industrializirali in proletarizirali. V tem času smo dali delu le čast, ne pa tudi oblast. Sedaj se kapitaliziramo brez kapitala in brez kapitalistov -edino delavcev brez dela imamo v izobilju. Ti pa so skupaj z (še) zaposlenimi skoraj edini vir potrebnega kapitala in tudi rezervoar mnogih bodočih kapitalistov. Tudi zato kaže 1. maj praznovati - s tem se namreč klanjamo tako rekoč edinemu, kar imamo - delu oz. delavcem.
Viktor Žakelj
MARIJA VOLČJAK
Lastninjenje podjetij - Lastninjenje podjetij - Lastninjenje podjetij
Zakon bo bistveno spremenjen
Parlament je do 7. maja podaljšal razpravo o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, vlada jih pošilja prek Rejčeve privatizacijske komisije, vsekakor gre za'po membne spremembe, ki naj bi pospešile privatizacijo.
Poleg otvoritvene bilance tudi ocenitev
Spremembe, ki v zakon vključujejo tudi založniško dejavnost in invalidska podjetja, prinašajo poleg otvoritvene bilance tudi ocenjeno vrednost družbenega kapitala. Z drugimi besedami, poleg statične tudi dinamično vrednost podjetja. Izračuni so namreč pokazali, da je statična vrednost predvsem zaradi visoko ocenjenih zemljišč in objektov v nekaterih podjetjih visoka, ki naj bi jo celo za polovico lahko znižali s pomočjo ocenjene vrednost.
Z otvoritveno bilanco bodo torej podjetja ugotovila višino družbenega kapitala, ocenjevalci pa jo bodo s pomočjo "badvvil-la" lahko zmanjšali. Seveda to velja zlasti za slaba podjetja, medtem ko bo dobrim preostala z otvoritveno bilanco izračunana vrednost.
Dodatne predloge lahko pričakujemo v smislu popustov pri nezazidanih zemljiščih, saj bo s strani dobrih podjetij nedvomno veliko pripomb na visoko oceno zemljišč in stavb v otvoritveni bilanci.
Palica bo visela tudi nad agencijo
Rok za vlaganje začasnih denacionalizacijskih odredb bo podaljšan in vlagati jih bo moč še nekaj dni po sprejemu sprememb zakona. Podjetja pa bodo kasneje lahko olastninila morebitno razliko med začasno in končno odločbo. Praksa namreč kaže, da občine pri začasnih odločbah ne preverjajo upravičenosti zahtevkov, pri tem niso v stikih s podjetji, jih izdajajo celo v 100-odsto-tni višini in tako podjetjem onemogočajo lastninjenje.
Pričakujemo torej lahko pritožbe podjetij, ki bodo ravnala najbolj pametno, če bodo normalno pripravljala program lastninjenja, ga predložila agenciji za privatizacijo in jo pri tem opozorila na denacionalizacijske odločbe.
Agencija kot vse kaže, ne bo mogla razsojati povsem suvereno, saj spremembe zakona prinašajo možnost pritožbe na njene odločitve na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Tudi nad agencijo bo torej visela palica, kar naj bi prispevalo k temu, da se ne bi obnašala preveč birokratsko.
Gost kluba gorenjskih direktorjev Dvor v Preddvoru je bil v četrtek, 22. aprila državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj TONE ROP. Pogovarjali so se o lastninjenju, zato je bil voditelj pogovora Emil Milan Pintar tokrat res enakopraven sogovornik. Razprava je bila izjemno živahna, kar dokazuje, da je lastninjenje trenutno najbolj vroča gospodarska, seveda tudi politična tema. Tone Rop je pojasnil spremembe zakona o lastninjenju, ki jih je moč predlagati do 7. maja, saj je parlament razpravo podaljšal. Foto: G. Šinik
Certifikati po starosti
Lastniške certifikate naj bi državljanom razdelili po starosti in ne po delovni dobi, s čimer se krog upravičencev širi na kmete, matere, zaposlene v tujini itd. Zataknilo se je namreč pri podatkih o delovni dobi, saj kar za 400 tisoč ljudi niso mogli upariti podatkov o delovni dobi (pokojninski zavod) in podatkov o prebivalstvu in kar za 30 odstotkov ljudi bi morali zbrati podatke.
Zato so se odločili za starost in pri otrocih vrednosti nekoliko znižali. Stari do 17 let bodo dobili certifikat v vrednosti 100 tisoč tolarjev, od 18 do 22 let za 200 tisoč tolarjev, od 23 do 27 let za 250 tisoč tolarjev, od 28 do 37 let za 300 tisoč tolarjev, od 38 do 47 let za 350 tisoč tolarjev in nad 48 let za 400 tisoč tolarjev.
Ne nameravajo jih ljudem pošiljati na dom, temveč naj bi za vsakega odprli račun na SDK. Ljudje bi v trafiki kupili obrazec, ga izpolnili in oddali v podjetju. Podjetje naj bi nato s temi listki prišlo na SDK, kjer bi se spraznili računi posameznikov in polnil račun podjetja. Tako bi imeli natančen pregled dogajanja, kar bi omogočalo kontrolo.
Le 60-odstotna javna prodaja za certifikate
Veliko prahu je dvignila je dvignila možnost 10()-odstotne javne prodaje za lastniške certifikate, na kar so se nekatera večja podjetja že pripravljala, /.ikonska sprememba it naravnana tako, da bo to moč napraviti le do 60 odstotkov. Pri 100-odstotni bi
namreč prišli v nasprotje z drugimi zakonskimi določili, saj za odškodninski in pokojninski sklad ter za pooblaščene investicijske družbe ne bi nič ostalo, ti pa bi lahko podjetje tožili in zahtevali kupnino ali delnice." Podjetje bi tako moralo še enkrat plačati, kar je že prodalo za državljanske certifikate.
Omeniti je treba tudi spremembo, po kateri bodo lahko upravičenci za notranji odkup namenjali dobiček, morebitni večinski lastnik pa jim tega ne bo smel preprečiti. Sklad jim bo lahko 'pobral' le delnice, ki jih v tekočem letu ne bodo plačali, ne bo pa padel celotni paket štirih let.
Več kot polovica podjetij bo z lastniškimi certifikati doseglo 20 odstotkov vrednosti. Veliko vredne večje tovarne, kot so kranjska Sava, novomeška Krka, ljubljanski Lek itd bodo dosegli le 4 do 6 odstotkov vrednosti. V delovno intenzivnih tekstilnih, lesnih itd. tovarnah pa celo 45 do 55 odstotkov vrednosti.
50-odstotni popust pri notranjem odkupu
Pogovori vlade s sindikati so prinesli predlog o 50-odstotnem namesto 25-odstotnem popustu pri notranjem odkupu, kar prispeva k večji privlačnosti te metode lastninjenja.
Podjetja, ki bodo 20 odstotkov dosegla s certifikati, bodo potemtakem do kontrolnega paketa prišla že z dodatnimi 11 odstotki, saj bodo imela 31 odstotkov, država pa 29 odstotkov. Teh U odstotkov pa pomeni 2,2 odstotka letno, s 50-odstotnim popustom pa dober odstotek letno. To pa ne bi smel biti več problem, saj se pri podjetju, ki nima tolikšnega dobička, ne splača boriti za kontrolni delež.
Bogomir Špiletič, pomočnik direktorice SDK Slovenije, ki želod*" bro pozna možne oblike oškodovanja družbenega premoženja. r°~ to: G. Šinik
Ni še povsem jasno, kako bodo razrešili vprašanje "novokompo-niranih" državljanov. Po 9. maju 1990 je državljanstvo dobilo 169 tisoč ljudi. V tem času pa je bilo rojenih približno 40 tisoč otrok, ki bi bili prikrajšani, če bo sprejet ta datum.
Revizije
Upoštevanje zadolžnic
Druga stvar, ki sojo prinesli dogovori s sindikati, pa je upoštevanje zadolžnic pri lastninjenju. Izračuni kažejo, da bi se podjetja s certifikati, z notranjim odkupom in z zadolžnicami lahko olastnila 60- odstotno.
Z zadolžnicami pa je nekaj težav, ker so nekatera podjetja od njih plačala davke in prispevke, druga pa niso. V prvem primeru so knjižene, v drugem ne, zato o slednjih natančnih podatkov ni. Priznali naj bi do kolektivne pogodbe za podjetja, ki so imela plače pod 80 odstotki branžne pogodbe. Tone Rop rešitev vidi v tem, da bi podjetja na novo napisala podtrdila, s čimer bi knjigovodsko vodene razknjižili, tistim, ki davkov in prispevkov niso plačali, pa bi jih za to razliko zmanjšali.
Spremembe zakona prinašajo tudi določilo o ničnosti izvedenih neodplačnih prenosov družbenih sredstev v podjetja na podjetja, razen v okviru krovnih podjetij. Nedvomno je nastalo pod vtisom zadnjih afer, zelo težko pa je napovedati, če bodo sprejete. Mnogi napovedujejo, da ne bodo.
Tudi zasebne investicijske družbe
Pri lastninjenju bo poleg pokojninskega v igri tudi odškodninski sklad, ki je že ustanovljen, prispelo pa je že zelo veliko denacionalizacijskih zahtevkov, zato bodo njegovi upravljalci morali paziti, da denarja ne bi zmanjkalo in bi sklad propadel. Pri lastninjenju podjetij bo sklad nekaj dobil v delnicah, nekaj v kupnini, v njem se zbira 10 odstotkov od kupnine stanovanj, osnovna glavnica države pa znaša milijon mark. Oba državna sklada se v poslovanje podjetij verjetno ne bosta vmešavala.
Drugače pa bo s pooblaščenimi investicijskimi skladi, država naj bi koncesije dala zasebnim, če bodo seveda izpolnjevali pogoje (300 do 400 tisoč ekujev, brokerja, usposobljeno vodstvo itd.) Zbirala bi državljanske certifikate in jih enkrat teden na borzi prodaja za delnice, s katerimi bi se tam pojavil sklad za razvoj. Vprašanje je, kako bodo omejene pri možnostih naložb oziroma kolikšne deleže bodo lahko imele v posameznem podjetju.
Če želimo korektno izpeljati revizijo divjih privatizacij: so merila vsekakor potrebna, dela pa bo zelo vejj^ saj je SDK za 1.066 podjetij prejela 1.600 zahtevke^
Revizija lastninjenja v s pravo revizijo (pravilnost letnih raču novodskih izkazov) nima nič skupnega, saj je to pravni, fifian. in računovodski pregled v skladu z 48. členom zakona o lastni skem preoblikovanju, pravi Bogomir Špiletič, pomočnik direld0 rice SDK Slovenije. Caka jih veliko dela, saj se je v zadnjih dne usul plaz zahtevkov za revizijo, do 2. aprila se jih je nabralo 1 ' po pozivu Rejčeve komisije pa v nekaj dneh več kot dvakrat to ko in njihova kvaliteta je razumljivo zelo padla.
SDK mora do 5. maja izdati podjetjem sklepe o reviziji, 0 c mer bo obveščena agencija za privatizacijo, ki soglasja na.Pra gram privatizacije ne more dati, dokler revizija ni oprav'jen. Ker bo v reviziji kar 1.066 od 2.500 družbenih podjetij, naj bi & kon spremenili, da bi enoletni rok za lastninsko preoblikovanj začel teči šele, ko bi bil revizijski postopek končan oziroma pravnomočne sodne odločbe. Sele potem bi bilo podjetje podr* vljeno. .jj.
Predlagan je tudi operativnejši postopek, med SDK in s0°^. čem naj bi izpustili družbenega pravobranilca, saj jih je v Slo niji le še 23, mnoge občine jih nimajo več. ^.
Prijavljeno podjetje bo dolžno pripraviti poročilo, kako i° vedli postopke lastninjenja, sicer bo kaznovano z 2 milijo"0 ,Q tolarjev, odgovorna oseba pa s 125 tisoč tolarji. Revizorji lahko prišli tudi v podjetja, ki ne bodo dobila sklepa o revi/ij'-bo tako narekoval revizijski postopek v drugih podjetjih jjj
Šele zakonska določena merila bodo zagotovila enotnost f zij. Če jih ne bo, bodo sodniki zadeve dajali v presojanje ' . dencem, ki bodo tehtali, kolikšno je bilo oškodovanje druzr> lastnine. Nanašati bi se morala na naslednja področja o/'r° odprta vprašanja oškodovanja družbene lastnine.
/. Dokapitalizacija s posojili
ji*
Podjetja so delavcem odobrila zelo ugodna posojila, ki .'j^ le-ti nato vplačali kot lastniške deleže v podjetje. Običajno Je ; to le knjigovodska operacija, sodišča pa so dokapitalizacije "L str it ala, čeprav v podjetje ni prišel sveži kapital. V 160 prt'^ 0i nih podjetjih so ugotovili, da so to 10- do J5-letna posojila. Kjjj 1- do 2-odsotnih realni obrestni meri, brez revalorizacije. ^ M naj bi bilo revalorizacija m 8 odstotne obresti in cenejša Pj^jjjj, bi potemtakem pomenila oškodovanje družbenega prem
V Škof ji Loki ji- t petek, 23. aprila, potekal seminar na temo lastninjenja, t vod je podal Krnil Milan Pintar, metodologijo otvoritvene bilance je predstavil prof. dr. IVAN I TRK, problematiko revi/ij
pa HOt.OMIK SPILE 11<*, pomočnik direktorice SDK loto: (,. š\nik
Slo**
Četrtek, 29. aprila 1993
1S.STRAN • GORENJSKI GLAS
Vre m en osi ovci nam za praznike obetalo precef nestabilno vreme * občasnimi padavinami.
6- maja bo šap ali polna luna. Ker se luna spremeni ob 4. 34 uri, naj bi bil po Herschlovem vremenskem ključu dež.
DOMAČI DEL:
2 N0LSe Za'JUbiŠ "
• Nekdo igra klavir - Čudežna polja J Marler> - Vlado Kreslin
• n si moj sonček - Agropop
6 M9anska kri " 0X0 Pestner ■j Mesto rdečega prahu - Riko ■ LV/ica greva v južne kraje - Sokoli
9 kri deževen dan - 1 x band
10 7 •' S' nam odpustu " Don W«ntony band u- Zarjavela trobenta - Zoran Predin
PREDLOGA:
ODPADKI IN UNIČENE ZELENICE!
Poklicali so nas iz naselja blokov na Plavžu, blizu nekdanjega kina Plavž, naselja, ki ga Jeseničani poznajo po »želez-ničarskih« blokih.
Prebivalci, Slovenci, so se pritožili, kako neznosno je po-^ stalo v naselju.
Ko smo šli v ponedeljek popoldne pogledat, je bilo videti res nevzdržno. Vsepovsod polni smetnjaki, okoli njih pa na kupe odpadkov. Da bi bilo še huje, prebivalci, ki niso Slovenci, namerno uničujejo zelenice, pokvarijo vse, kar jim pride pod roke...
V tem naselju kot tudi v drugih jeseniških naseljih se že krepko pozna begunski naval. Pozimi se morda niti ni tako videlo, koliko beguncev živi pri sorodnikih, spomladansko vreme pa jih je zvabilo iz stanovanj. Človek ne more verjeti, da toliko ljudi prebiva v tem naselju!
Od nekdanjega mirnega in vzorno vzdrževanega okolja danes ni ostalo nič. Sami odpadki, uničene zelenice in ljudje, ki hodijo eden po drugem!
Slila
J0»LG
Novo
jutro 1 x band
r Pnrr>orci, na glavo si klobuk bom dal, oh ne, Amerika - Malibu Gr*nd Mix
TUJI DEL-
1. 2 3 4
[jed 0f roses - Bon Jovi "un to you - En rage No limit - 2 unlimited ^eet thing Mick Jager - v>team - Peter Gabriel
nope od deliverance - Paul McCartney ■ ^"ve to me Michael Jackson
9 AnSV Falth no more
10 c that she wants " Ace of baze ' bomeday Lisa Stansfield
^EDLOGA:
2 j feel you Depeche mode •ln these arms Bon Jovi
^LASBENA TEMA:
^BAVNA GLASBA 92 93
642rl'^ 'e ^i,a izžrebana poslušalka Branka Vrhunec, Tupolje 6, j c Selca. Po pošti bo prišla kaseta. Dopisnice pošljite do sobote, ■s 1993, na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Naslednji ku-n bo objavljen tako kot vedno v torek. Pa lep pozdrav!
KUPON ZA LESTVICO
TU->A PESEM:__
°°MAČA PESEM: _
TuJ» PREDLOG: __
DOMAČI PREDLOG: _ GLASBENA TEMA: _ NASLOV:
RADIO
Dve leti
Ja, letos bo spet kup enih proslav, al' če rečemo temu spominov na drugo obletnico. Pred dvema letoma je v Sloveniji nastopil Bob Dylan, nastopila je tudi svetsko poznata estradna grupa JNA, jest sem se guncal v Gardalandu, no malce v ozadju teh velikih dogodkov pa je bila v drobni ulici, v drobni hišici, v drobni sobici, odprta glasbena trgovina Sonček, sedaj veliki multinacionalni koncem Aligator Music Shop. Po teh dveh letih se je torej nazadnje vpraševalo, sicer pa ste to cifro lahko dobili po logičnem izračunu: 10 - 2 - 8 + 2 = 2. Točno tako in nič drugač', mamico od Jana pa sprašujem, kje je že videla dva čevlja na štiri šnirn'ce. Hvala za vse čestitke ob 2. obletnici, ena (najbrž ne smem napisat katera) iz Rado'lce je celo šolo špricala zato - to je
Ea že nekaj. Žrebali smo v stilu in v rokci se je znašla dopisnica, i sliši na ime Branko Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, 64000 Kranj. Ja, bravo, a ne.
NOVOSTI
Novosti je tudi ene par, jasno ne. Velenjski metalci Chateau so napravili kaseto z naslovom "Avantura", Malibuji pa "Slovenija Grand Mix", kar v prevodu pomeni 30 največjih slovenskih glasbenih uspešnic na Malibu način. Oto Pestner ima tudi ene "Zlate popevke", no CD-jev je tudi nekaj in sicer Duran Duran (Wed-ding Album), Poison (N. T.), Ozzy Osborne (No More Tears)... Tisti, kaj daste na Gipsy Kings, boste šli 7. maja jasno na koncert v Celovec, karte pa boste kupili v Aligator Music Snopu (260 avstrijskih). Tko.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 92:
Za 1. maja naj bi na Joštu (small Mountainček) nad Kranjem nastopila BeltinŠka banda s Kreslinom na čelu (vsakemu od muzi-kantov je na čelu zrasel en majčken Kreslin). Ker vem, da jih dobro poznate, mi do naslednjič napišite vsaj eno pesem, ki jo izvajata Beltinška banda + Kreslin. Rešitve čakam do srede, 5. maja letos, na uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Namesto koga Jodlgator prdi". Alenka, čestitam ti za 23. april in kje sem bil jaz takrat, da bi imel zastonj vstopnino, kar se tiče Orionov sem mrz'u, no tu sem se spomnil na Rikota Merzela, ki kot veš tudi izvaja pesmico "Mesto rdečega prahu", skrivnostnost pa spada v posel, če ne, ne bi bilo zanimivo, horoskop pa sem že izdal, a ves Boži, Nataša hvala za razglednico iz Benetk in fajn se m<»' čez praznike, kar velja tudi za vse ostale.... Čav
^Prvomajski prazniki so bili
«»Lten l'en zmeraj nekaj polnega!
jjj|9'av"a specialnost pa je a v tem, da so se zaradi ča-
hčk"hga SOVDada z deli na vr" sk h, S. Presaditvijo oken-Varn r°* s P04*000'"1' zade-kirn'rtOZat'evn' Prazn'k> širo-Dn ♦ m množicam z do-5"s'' vred zavlekli tudi tja do saj 1 dni! Kar Jc hilo fino, hhl° 5iroke delovne množice ter...° kakšen korenček in pe-
sirok ZUSe Pr'de,ale' manJ za *e delovne množice pa so
smuc^i0"1^1^ dni razi8rano ^°rju a1' SC odPoC'va'c oh
Pra!r8° do,«° Je bil° kot v
'Judstv^ Cn dd delovncKa ta| i d Jc za prvi maj lopa
no' S se »znanju« bolj fi
h»adni ' drugl del ^a Je ob kakj" obmorski sapici na
savai ' marrn°rnati terasi spi-gOVorcm°dre prvomajske na-
UlUri« vse minljivo, je
lai ' drugim pa sončna oča-
8|^k?^*e' ^e dana*nJ» Prv» naj \ ' ,eLsPloh in oh in nekaj
{^osebnega! alj d e °»ed nobenimi takimi Slej n, 81aČn,m' Prazniki do Hirjajo *ai posebnega v/.ne-tolčc: ',c,os pa me tolčejo in
n^r.,miP<\glav' s tcmi ncz tem dak ami! Vic Jc v Haiij t J' ko r>crem, vedno *n0 n ,apiram, kar mi resni Slc*UwVCC' Mojstrskega •u kraj. i?'* gor in do1 ni in
ltc|, ni ' Jc on" tedaj re-' Pa ni
pak je za drugega mislil. Za prvomajskega praznovalca z lopato taka megla, da ni čudno, da ljudstvo ven vleče naravnost grozljive fantazme in konstrukte.
Meni je jasno samo to, da je v tej hit aferi razneslo gumo - plof! Počilo je in po »felt-nah« ne bo šlo naprej! Pa še »zazavgalo« se je - in zaradi
To! Pomanjkanje ljubezni je tisto, kar vihra skozi afero hit in vis! In prvomajskemu lopatarju žre živce! Saj res ni nujno, da bi se politiki, tisti ta stari in tisti ta novi pa še kakšen udbaš med seboj Ijub-čkali in zganjali podobne nežne prijeme - imeli pa naj bi vsaj toliko sočutja do letošnjega dolgega praznika, da bi
TEMA TEDNA
PREDPRAZNICNO MRCVARJENJE
V tej aferi hit - vis guma ni počila, ampak jo je kar razneslo; zaradi takega defekta pa vsak šofer nastrada. Novinarjev se nič ne napada in ne cenzurira, le pravega občutka za čas in prave osebe nimajo!
"nemu rekel, am
takih reči vsak šofer nastrada. Saj sc je pri kakšnem Trendu ali Llanu tudi predrla guma, a je bila medsebojna solidarnost politike tako vzorna, da so Llanov defekt z. združenimi močmi mojstrsko z.ituš.ili To ni bila njih pesem, to je bila njih sama ljubezen!
afero vrgli ven julija, ko bodo spoštovane volivke in volivci, delavci in vsi upokojenci, zaradi visokega standarda množično na morju, na kakšnih Scjšelih ali na francoski rivieri! Res - skrajno nesramno, da se ni čakalo na pravi trenutek, ko bomo vsi na morju in nam bi šla afera skozi eno
uho noter, skozi drugega pa ven! Kaj bi nas tedaj na sončni plaži brigalo, kdo šverca z orožjem, kdo ne plačuje davkov, plačuje pa udbo, kdo nosi ven slovenski kapital! Na pladnju nam, recimo, lahko prinesejo magari podatek, da je v zadnjih letih kakšnih 60 procentov slovenskega kapitala izpuhtelo v tujino - pa kaj!?! Mi bomo v kopalkah še naprej čofotali po mivki in migotali po plaži ter se pustili bogato streči! Človek enkrat živi in tedaj naj uživa!
Tako predprvomajsko mrc-varjenje dragih volivk in volivcev je čisto upravičeno obsodil sam predsednik vlade! Kaj ni oni dan rekel, da so novinarji nekam neodgovorni, da spuščajo ven take hit in vis grozote! In so novinarji -kdo pa, če ne oni - spet kompletno narobe razumeli, da jih gospod predsednik napada, omejuje, cenzurira kot v starih časih! Bla, bla! To so čisto navadne novinarjev nočne more! Nič sc jih ne disci-' plinira, le pravega občutka za čas in prave osebe nimajo!
Ko boste za te prvomajske praznike pod kakšno cvetočo češnjo, ne vzdihujte za rdečim nageljnom v reverju! To zimo so namreč vsi od kraja od togote pomrznili. Zaradi zgoraj opisanega mrcvarjenja pa nimajo niti ne volje, da bi se nekako spravili k zavesti. Nageljnov ne bo, kar pa jih bo, bo pa tako klavrno in poklapano. Lna revš'na, vse skupaj! • D. Scdej
PETEK, 30. aprila 1993
9.20 Pravljice iz mavrice: Čarodej-
ni dimnik 9.35 Risanka 9.45 Batman, 3. epizoda 10.10 Risanka
10.20 Skrivnostni otok, angleška
nadaljevanka 11.15 Tedenski izbor 11.15 Videošpon
12.00 Povečava: O filmu Blade
Runner 13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza, ponovitev
15.05 Filmsko popoldne
15.05 On in ona, ponovitev .
15.30 Psihiatri, ponovitev
16.50 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevnik
17.15 Otroški program
17.15 Huckleberry Finn, angleška
nadaljevanka 17.40 Oscar Junior, tuja nanizanka 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 Pari. TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum
20.30 Ekspres v Sugarland, ameriški film
22.10 TV dnevnik, Vreme
22.34 Šport
22.40 Večerni gost
23.40 SP v hokeju na ledu, skupina A, polfinale, posnetek iz Munchna
11.05 Tedenski izbor 11.05 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska oddaja 12.10 Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Mostovi 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.05 Studio Cl-ty 22.15 Sova; Popolna tujca, Psihiatri, angleška nadaljevanka; Ljudje mačke, ameriški film
8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Goli pod južnim soncem, zadnji del 15.45 Afternoon re-port 16.00 Poročila 16.06 Angleščina 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Izziv duha 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.45 Vojaški pohod, ameriški barvni film 22.35 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.05 Poročila 0.15 Sanje brez meja
9.00 Zasedanje hrvaškega sabora 15.00 Tenis: Davisov pokal: Zim babve Hrvaška, prenos 19.30 TV dnevnik 20.05 Kako čas beži, humoristična nanizanka 20.45 Potovanja 21.45 Cro pop ročk 22.25 M aru lice vi dnevi, kronika 23.00 Nočna izmena; Lovejov, angleška nanizanka; Družina Addams, humoristična nanizanka; Hiša opic, nanizanka; Krvno maščevanje, ameriško/italijanski film 3.00 HoroskopAfideo strani
9.00 MCM 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovi tev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 12.15 MCM 18.20 Dober nakup 18.30 Ročk starine 19.00 A shop 19.15 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 21.20 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.50 Moja mama je volkodlakinja, ame riški barvni film 23.30 Ročk starine 0.00 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche welle 0.40 Astrološka napoved 0.50 Live&Kickin 1.50 A Shop
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Novosti 10.00 X large 10.30 Velepo slanikova hčerka, ameriška komedija 12.15 Domače reportaže 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Mo ca 14.00 Magnum 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Paradiž niki proti vampirjem 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00
SLOVENIJA 1
EKSPRES V SUGARLAND
ameriški barvni film; igrajo: Goldie Havvn, Ben Johnson in drugi; Mlada Lou Jean Poplin pregovori moža, ki je zaprt v kaznilnici, da pobegne. Skupaj se odpravita v Sugarland, da bi ugrabila lastnega otroka, ki so ga zaradi neprimernosti staršev dali posvojiti. Da bi si zagotovila pot k cilju, si izbereta talca. Toda zasledovalcev je vse več... Mladi par si s svojo odločnostjo pridobi naklonjenost prebivalcev, ki jima celo začnejo dajati igrače in oblačila za otroka.
CELOVEC
IHcmdll
j ' Bahnhofstr. 20 [Tel. 9943-463-511566J
PISARNIŠKA TEHNIKA TELEKOMUNIKACIJE VAŠA STROKOVNA TRGOVINA
Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN SERVISOM
Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bay-watch 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Primer za dva 21.15 Avstrijska kuhinja 21.20 Romy 93, podelitev nagrad najbolj priljubljenim TV zvezdam leta 22.15 Casanova, ame riško-italijanski film 23.55 čas v sliki/Šport 0.00 Klub morilcev in Bro-okvna, nemška kriminalka 1.40 Poročila/1000 mojstrovin
15.15 1000 mojstrovin 15.25 Šport: SP v hokeju, polfinale 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v slikiA/reme 19.59 SP v hokeju - polfinale 22.15 Šiling 22.45 Smith in Jones, angleška komika 23.10 X-large Nightime 23.35 Leo-nard Cohen - future and past 1.00 Poročila/1000 mojstrovin
Radijska križanka na Radiu Tržič vsako prvo soboto v mesecu. To je zabavno-poučna oddaja z gosti - znanimi Slovenci. Kdo bo gost 1. maja ob 17.30, naj ostane še skrivnost. Poslušajte nas, rešujte križanko in se zabavajte! Sreča in nagrada ne moreta mimo vas! Križanko, ki se je preselila s ponedeljka na soboto, že dobri dve leti pripravlja in vodi Majda Lovrenčič, ki vas vabi, da se ji na delavski praznik, 1. maja, pridružite.
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop. EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke -11.30 - Novice, Danes do 13 ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija -
R
12.00 - Napoved programa - 12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved progra m a 14.15 - Naše okno 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Zrcalce, zrcal ce... - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Napoved programa 17.00 - športni utrinki novice obvestila - mali oglasi 17.15 - V družbi s športni ki - 18.30 - Glasbo izbirajo gostje oddaje 19.00 - Odpoved progra
KINO
30. aprila
CENTER smer melodr VONJ PO ŽENSKI ob 17 15 in 20 uri STORŽtČ franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. ljub thrill V POSTEUI S SOVRAŽNIKOM ob 18 in 20 uri DUPLICA prem franc. polj filma VERONIKINO DVOJNO Žl VUENJE ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer črna kom KRVAVA MARIE ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer krim film PATRIOTSKE IGRE ob 20 uri
Oaza je vaza za marjetice 3R ŠE DROBIR RffSVET
Pod tem naslovom, ki je nastal v otroški glavici, si je naša dopisnica Majda V. Mencinger, izkušena pedagoginja, zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Zapisom o prvih igračah sledi razmišljanje o otroku v varstvu.
Otrok gre v varstvo
Ob prvem otrokovem rojstnem dnevu kane v srečo tudi kaplja pelina. Porodniški dopusti se iztekajo in pred mladimi družinami se pojavi vprašanje varstva za otroka. Prehod iz domačega okolja v tuje za otroka ni lahek. (Saj je še nam odraslim neprijetno, če moramo nenadoma vstopiti v neko povsem neznano okolje.)
Če je današnjim mladim staršem v tolažbo, naj povem, da je njihov enoletni otrok "energet -sko" bolje opremljen za odhod od doma, kot so bile prejšnje ge -neracije otrok. Te so morale v varstvo z osmimi ali celo le s tremi meseci.
Enoletniki so v toplem družinskem okolju dalj časa. Če je bila sreča mila, so bili tudi dalj časa dojeni. Dojenje pa je po enotnem mnenju strokovnjakov, ki se ukvarjajo s telesnim in duševnim zdravjem otrok, zaloga "duševnih in telesnih vitaminov" za njihov nadaljnji zdravi razvoj.
Sedaj pa k možnostim za varstvo:
Tiste mlade družine, ki imajo stare starše, ki so pripravljeni prevzeti vnučke v varstvo, se bodo verjetno poslužile te možnosti. Mnogi stari starši opravljajo to nalogo z velikim veseljem. Pogosto jih slišimo praviti: "Sedaj, ko imava čas, lahko nudiva vnukom to, česar svojim otrokom ni bilo mogoče." Starejši ljudje so notranje umirjeni in potrpežljivi. Življenje jih je izučilo, da je vsega občudovanja in truda vredno življenje samo. Zato se s tako ljubeznijo posvečajo vsemu mlademu, živemu: pa naj bodo to rastline v vrtu, lončnice na oknih ali otroci. Ti še posebno. Ob njih se pomladijo in uživajo v njihovi mladi rasti. Navadno stari starši
Presadimo asparagus
TSOVR TBODK trJOBfl Rožaste obleke
ne zahtevajo kakšnih materialnih nadomestil za svojo "uslugo". Veseh' pa bodo drobnih pozornosti in spoštovanja do njihovega dela. Ko bo pa otrok tri leta star, ga je priporočljivo vključiti v vrtec. Potrebuje namreč tudi otroško družbo. Med drugimi otroki se bo laže otresel svoje egocentričnosti, to je značilnosti majhnih otrok, da se počutijo središče sveta.
Če pa t. im. "babica servisa" ni, se bodo starši odločali med zasebnim družinskim varstvom ali otroškimi jaslicami. Ne bomo tu postavljali vrednostnih sodb, katera oblika je boljša. (V moji družini smo imeli srečo. V lepem, hvaležnem spominu so nam ostale tako gospa, ki je na svojem domu pazila starejšega sina, kot medicinske sestre, ki so v nekdanjih otroških jaslicah stražiške-ga samskega doma "spravile gor" mlajšega sina. )
Iz poklicnega dela poznam otroške jaslice in vem, da so dobro opremljene in v strokovnih rokah. Edini problem je, da so za njih zakonski normativi za število otrok v oddelkih previsoki. (Mimogrede: sedaj se pripravlja nova zakonodaja za vrtce. Zaželena je podpora javnosti zaposlenim v vrtcih - v imenu otrok - ki se že dolgo bojujejo za znižanje normativov. Pripombe in predloge zbira Ministrstvo za šolstvo in šport.) Majda V. Mencinger
Koreninske grude starega as-paragusa pri presajanju temeljito razrahljamo. Če so stari aspara-gusi zdravi, napravijo pogosto tako močno koreninsko grudo, da lonec kar poči. Tako strnjeno in preraščeno grudo moramo z lesenim nožem v podolžni smeri raztrgati. Korenine, ki se pri tem sprostijo, smemo obrezah. Potem pa rastlino posadimo v večji lonec. V novem loncu naj bo gruda za 2 cm globlja.
Rastlino v novem loncu posadimo tako, da ne ostanejo ob steni lonca neizpolnjeni prostori. Poleg tega naj v loncu manjka toliko prostora, da moremo zalivati. Rob za zalivanje je zelo pomemben, sicer nikoli ne moremo prav zalivati. V vsakem loncu sme torej biti le toliko
prsti, da ostane na robu 1 do 1,5 cm prostega prostora za vodo.
Presajene sobne rastline spočetka zalivamo zmerno, sicer jim rade obolijo korenine (velja za vse presajene lončnice!). Prst naj bo zmerno vlažna, ne pustimo pa, da bi se osušila. Takoj po presajanju pa je seveda treba temeljito zaliti. Normalno začnemo zalivati šele takrat, ko začne rastlina rasti. V prvih štirih tednih po presajanju še ne smemo gnojiti.
Vsem nepresajenim rastlinam dajemo že od aprila naprej tudi hranilne dodatke. Ko se prst na vrhu osuši, jo s klinčkom razrahljamo. Pri tem ne smemo poškodovati korenin.
Tako so lepe, mladostne in romantične, da jo bo zagotovo vsaka hotela imeti: obleko z drobnimi rožicami. Svetle drobne rožice na modri, rdeči ali zeleni podlagi. Vse so zelo dolge, s širokim krilom. Najraje
POSKUSJUTO ŠE mE
Pomladne juhe
Zeliščna juha z ajdovo kašo
11/2 1 vode, 1 skodelica ajdove kaše, 250 g zelišč: lapuhovih listov, trpotčevih listov, trobentic; 2 žlici kuhanega masla, muškatni cvet, ingver ali koriander, sol, llica (cele) moke.
Prej namočeno ajdovo kašo skuhamo v enem litru osoljene vode. S preostalo vrelo vodo poparimo zelišča, vodo odcedi-mo v jušni lonec z ajdovo kašo, zelišča pa sesekljamo in stresemo
Tavžent juha
v juho. Na maslu popražimo začimbe, odstavimo, primešamo moko in vse skupaj stresemo v juho. Posolimo in še nekaj minut kuhamo.
2 velika korenčka, 1 peteršiljeva korenina ali malo zelene, 3 do 4 žlice zdroba, 3 žlicemasla, 11/2 1 vode, muškatni orešek, sol, šopek drobnjaka.
Korenček in peteršiljevo korenino ostrgamo in nastrgamo. Zdrob zmešamo s stopljenim maslom, dolijemo malo hladne vode. Mešamo, da se ne naredijo kepice. Zdrob zlijemo v zavrelo
vodo, nato pa stresemo vanjo še nastrgano korenje in peteršiljevo korenino. Juho začinimo in kuhamo 5 do 10 minut. Na krožnikih jo potresemo s sesekljanim drobnjakom.
bomo uporabile lahko in lepo padajočo viskozo, tanek bomba* ali bombažni jersev. Trgovine Z metrskim blagom so s tovrstnim blagom tudi pri nas dobro založene. Le še šiviljo je treba najti-
DidTBKtl ZDMVR3K
Lapuh cvete
Lapuh, ki zdajle že cvete na vlažnih ilovnatih, glinastih tleh, na golih brežinah, kjer se močno upre sonce, "pomaga proti vsefli slabostim v prsih", pravijo. Zaustavlja vnetja in jih kmalu P°" zdravi, če so se že razvila. Nadalje je izredno učinkovit pri od' pravljanju sluzi. Z največjim uspehom ga uporabljajo pri hnpa' vosti, katarju v grlu, bronhitisu, nadušljivosti, bronhialni astri)1« vnetju rebrne mrene in celo pri začetni pljučni jetiki. Marca i«1 aprila nabiramo cvetove, kasneje pa tudi liste.
Prsni čaj za izkašljevanje:
Pomešamo enake dele lapuhovih listov in cvetov, drobnocvetnega lučnika, pljučnika in suličastega trpotca.
Vzamemo dve čajni žlički mešanice na skodelico z dodatkom l»r du. Vzamemo 3 skodelice na dan v obliki preliva. Piti je treba toplega po požirkih.
klopi
Moja mama
Moja mama dela od jutra do večera. Sploh ne vem, če kaj počiva, zmeraj krožnike pomiva.
Kuha, čisti, pere, z nami knjige bere, čeprav je včasih jezna name, nočem nobene druge mame. .
Maja Bratuž, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Z Domelom v Železnike
Izbirno tekmovanje iz matematike
V soboto, 17. aprila, je bilo na Brdu pri Kranju izbirno tekmovanje v matematiki za udeležbo na državnem tekmovanju. Tekmovalo je 37 dijakov iz prvega, 36 iz drugega, 22 iz tretjega in 28 iz četrtega letnika Gimnazije Kranj. Tekmovanja so se udeležili tudi dijaki iz Srednje tekstilne šole v Kranju.
Doslej so bila ta tekmovanja v Gimnaziji, letos pa so ga pripravili na nekoliko manj tradicionalen način. Prostor je odstopil hotel Brdo in tudi poskrbel za postrežbo. Ob koncu smo si dijaki tudi ogledali kompleks Brdo.
Sponzorji tekmovanja so bili: Zavarovalnica Triglav, Sava Kranj, Elektro Gorenjska, Iskra Tel, Iskra Teling, Iskra Terminali, Iskra Števci, Iskra Lipnica in Mladinska knjiga.
Najboljši se bodo udeležili državnega tekmovanja in strokovnega ogleda Benetk. . Dija ki
Potem ko smo v zimskih večerih ali pa včasih kar po cele dneve spremljali vsakovrstna tekmovanja zelo športna,
manj športna, včasih pa celo močno nešportna, jc slovenskim matematikom uspelo v pomladno muhastem aprilu organizirati tekmovanje iz "možganske gimnastike" - za mnoge najbolj nepriljubljene discipline - matematike.
Tekmovanje je bilo v soboto, 17. aprila. Po vseh občinah so se osnovnošolci pomerili v znanju matematike. Pogumno so se spoprijeli z nalogami, ki jih je zanje pripravila državna tekmovalna komisija. Vsi so si močno prizadevali osvojiti srebrno Vegovo priznanje. Iz gorenjskih občin je "matematične orehe" trlo okoli tisoč učencev osnovnih šol.
Za organizacijo tekmovanj na Gorenjskem so letos poskrbele osnovne šole .Stane Žagar iz Kranja, E S. Finžgar iz Lesc, Križe, Mojstrana in Cvetko Golar v škofji Loki. Najuspešnejši učenci se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo 15. maja. Tam si bodo z znan jem morda prislužili zlato Vegovo priznanje. Francka Vencelj Urbanija
Roke
Roke mojega atija so delavne. V slutbt pridno vrtijo svinčnik in ravnilo. Od domačega dela pa so pogosto hrapave in razpokane Znajo me tudi pobotati in natepsti, če je potrebno Simon šifrar, 3. r OŠ Bukovica
NAGRAJENI SPIS
Projektno delo o kruhu
V osnovni šoli Predoslje smo v tem mesecu z uspelo zaključno prireditvijo in razstavo postavili našemu projektnemu delu piko na i. "Kruh, ali te poznamo?" smo se vprašali, ko smo se februarja lotili raziskovanja in to vprašanje je potem postalo naslov našega dela.
Vsak učenec se je lahko vključil v eno izmed skupin s posebno nalogo, prav vsi učenci pa smo ustvarjali na temo o kruhu pri likovnem in glasbenem pouku. Vsi smo pisali tudi spise ali pesmi. Učenci s predmetne stopnje smo sestavili tudi besedila v angleščini in nemščini. Razpisali smo se, kolikor nam je pač dopuščalo nase /nanje tujega jezika. Zgodovinarji smo skušali ugotoviti, kje so spekli prvi kruh, kakšen je bil, kako se je peka kruha i/popolnjevala vse do danes Naši mladi peki iz šestega ra/reda so spekli Škofjeloške kruhke, ki smo jih vsi občudovali, in pripravili praznično mizo z različnimi krušnimi dobrotami Miniature ko/ol cev, mlinov, stop, orodja za peko so delali modelarji pri
tehničnem pouku Bližnji Dol harjev mlin in Novakov mlin
na Prebačevem so si ogledali učenci, ki jih zanima mlinarstvo. V šoli so različne vrste kruha pekli petošolci, pri Krišl-jevih v Hotemažah pa skupina deklet iz osmega razreda. Meni je bila posebno všeč humanitarna akcija podmlad ka Rdečega križa. Darovali smo raznovrstno hrano: testenine, moko, piškote in zbrano oddali kranjskemu RK, ki je hrano razdelil socialno ogroženim družinam v okolici Kranja.
Za pestro zaključno sloves nost je vsak razred prispeval vsaj eno točko, saj so vsi hoteli povedati, kaj so naredili in česa so se naučili Po priredit vi so se naši gostje Še dolgo zadrževali na razstavi v učilm cah in na hodnikih, kjer so puste panoje s svojimi veseli mi, pisanimi izdelki polepšali tudi malčki i/ vrtca in njihove tovarišicc.
Veseli smo bili vsake pohvale. Imeli smo ogromno dela, toda spoznali smo toliko nove ga o naši vsakdanji, a premalo i mu ni hrani. Bogatejši smo tudi za spoznanje, kaj vse lahko naredimo skupaj. .
Nina Skubic, 7. a r. ()S Predoslje
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Na letošnji podelitvi oskarjev je film Smrt ji lepo pristoji dob" oskarja za vizualne efekte. Izmed odgovorov na naše zadnle nagradno vprašanje smo izžrebali dopisnici, ki sta ju posla'3 Natalija Majcs, Kropa 104, in Marko Habič iz Kranja, M<"a
Pijadeja 3. Čestitamo, po "J brezplačni vstopnici za obl* filmske predstave v Kino p°"Jf" tj u Kranj bomo poslali po p°^'u Danes in jutri si lahko v kifl^ Center, v soboto in nedeljo pa Storžiču, ogledate ameriško r0' mantično pustolovko Poslcdnj Mohikancc. Film je posnel rez ser Michael Mann, tudi avto uspešnih TV nadaljevank M'af my Vicc in Crime story xi filmov Lopov, Lovec na hu ' Ko jagenjčki obmolknejo. slednji Mohikancc jc sveža e ačica epske zgodovinske sag^' posneta po zgodbi Jamesa Cooperja. Govori o mejaš"^ bojih med Angleži, Francozi in Indijanci v neokrnjeni nar Severne Amerike. Sredi krvavih spopadov sc splete n
romanca med polindijancem Havvlevjcm in belko Coro.
Nagradno vprašanje: kdo je zaigral v naslovni vlogi mjJLjg Odgovore pošljite do 7. maja na naslov: ČP Gorenjski glas. Kranj, Moše Pijadeja 1 Filmska uganka
30 let osnovne šole Cvetka Golarja
Tretjega aprila je bil dan naše šole, dan, ko smo upihnili trideset svečk Naša šola je stara točno trideset let in v ta namen smo na široko odprli šolska viata /a n.iV st.use, nekdanje učitelje, ravna
telje in druge goste.
Poklepeta]
pripravili učno uro, ki se je vsem
di smo z njimi in jim
zdeli nadvse zanimiva /.umsei
Vsak si je lahko kupil naš šolski časopis Trate, ki so po več letih spet pridobile svoj ugled V njih
so zbrani prispevki učencev: spisi,
stripi, šale, križanke ps tudi precej intervjujev z zanimivimi ljudmi je v njih. Se posebej smo se veselili obiska v večnamens kem prostoru, kjer so nas čakale Odlične slaščice delo učencev gospodinjskega pouka Seveda pa ni smela manjkati spremna bese da naše ravnateljice i»ospc Mare
Potokar, pozdrav lkofjel°Jjj{( župana gospoda Petra I>a ^ ter podelitev pri/nanj uči npf3-lahko vsaj enkrat na lct0 fif#*¥' vili podobno srečanji" s ' učiteljev in nas, učencev. •
Snela Smk, 6 c r. OS ^ Golarja Skofja I oka
etrtek, 29. aprila 1993
17. STR AN • GORENJSKI GLAS
SOBOTA, 1. maja 1993
8.40 Tedenski izbor 8.40 Radovedni Taček: Telefon 8.55 Oscar junior, tuja nanizanka 9.15 Mož, ki je sadil drevesa, kanadski film 9-45 Pet prijateljev, angleška nanizanka
10.10 Rumenko na Kitajskem, ameriški film
1110 Skrivnostni otok, zadnji del
12.05 Zgodbe iz školjke
13.00 Poročila
13.05 Tednik, ponovitev
13.45 Večerni gost
15.15 Ekspres v Sugarland, ponovitev ameriškega filma
17.00 TV Dnevnik
17.10 Beverly Hills, 90210, ponovitev
18.00 Regionalni program - Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 1912 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme !9 55 Šport 20.05 Utrip
20.30 Evrosong 93. predstavitev
tekmovalnih skladb 21.30 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.59 Šport
23.20 Sova: Štirje letni časi, ameriški film
|tfO Človek in glasba 11.45 Sova, ponovitev: Popolna tujca, Psihiatri, »ngleška nadaljevanka 13.10 Ne čakaj na maj, slovenski film 14.50 Športna sobota 18.50 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena |erija 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.10 Vrnitev v Belo krajino, glasbena oddaja 20.30 Nataša Majer s simfoniki RTV Slovenija 21.00 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.50 Glavni osumljene, angleška nadaljevanka 22.40 Sobotna noč Vidoenoč 0.00 Slovenski R & R cirkus
{••00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Kaj se 011 dogaja? 11.30 Hiša opic, ponovi tev, 12.00 Poročila 12.05 Preživeti v Jivjini 12.35 Addamsovi, ponovitev )3.05 Me je kdo iskal? 13.50 Po ,2r«vi iz domovine 14.20 Glasba LV5 Poročila 14.30 Prizma 15.25 £r'Srčno vaši 16.00 Poročila 16.10 l^sanka 16.15 Televizija o televiziji '«•46 Turbo limach shovv 18.00 Po
ta n 1805 W razstava 1820 San .Ijjpfbara. ameriška nadaljevanka 8.05 Na začetku je bila beseda I*-15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2°0 TV tednik 20.30 Ameriški film ^;°0 Preteklost v sedanjosti 22.35 dnevnik 23.05 Slika na sliko
SLOVENIJA 2
OGNJENA LISICA
ameriški barvni film; v glavnih vlogah: Clint Eastwood, Freddie Jones, David Huffman, VVarren Clarke, Ronald Lacev, Kenneth Collev, Nigel Hawt-horne; Firefox (Ognjena lisica) je šifrirano ime za nov projekt sovjetskega letalstva, ki naj bi bil kot MIG 31 - izjemno kvalitetno - hitro in dobro oboroženo letalo; na zahodu mu ne bi mogli zoperstaviti ustrezno hitrega in oboroženega. Toda zahodne obveščevalne službe so dobile vrsto podatkov, predvsem pa skomine, kako bi prišli do celega letala. V vojaškem vrhu so se spomnili Mitchella Ganta, nekdanjega letalskega asa v Vietnamu. Le on bi se bil sposoben vtihotapiti v najbolj čuvane hangerje in ugrabiti eno od dveh izdelanih letal. Michaell Gant ima sprva sicer pomisleke, toda nazadnje vendarle pristane...
"AVTOSOLA" ing. HUM AR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 3. MAJA 1993, ob 18. uri.
VOZILI BOSTE NA
SODOBNIH VOZIUH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA.
^311-035
NEDELJA, 2. maja 1993
PONEDELJEK, 3. maja 1993
TfAVSTI
TV mi
*M8 Poročila v nemščini 23.50 Po OC|la 0.00 Sani« brez meia
jv^OO Športno popoldne 1930
vah Vncik 20 05 Crno na belem v bar dva ea,her o jazzu;
»ajsetega stoletia, T„ nska humonstič
8.00 Vremenska panorama 10.20 Deček iz Kalabrije, italijansko fran coski film 14.15 1000 mojstrovin 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče 16.00 Visoka hiša 18.00 Nogo met 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 19.55 Najlepše otro ške pesmi 21.15 Vas ob meji 22.45 Čas v sliki/Šport 22.55 Šport 0.30 Manekenka in vohljač. serija
Svet sredi V avtobusu, •j-Q —'"^o numonsttčna nanizanka; Cn«Llista; Do zudnjega diha. fran Sk' f'lm 2 30 Horoskop
J00 MCM 9.40 RIS. risanke 9 40 astrološka napoved 9.55 Moia m jpktorka. ponovitev filma 1130 ^°ck starine ponovitev 12.00 A ,*°P 12.15 MCM 18.06 MCM 18.30 ^zbina 19.00 Srečni Luka 1930 a*o nastaia risanka 20.00 Risanka 2ft •>« Dnevno informativni program 52 Avtot.mes 21.00 Matlock jj V? Dnevno informativni program JU1* poročila v angleščini Deutsc A" Welle 22.40 Videogrom 0.25 uloška napoved 0.35 Erotična
JlAVSTOJAl
San,^as v sl,kl 9 06 Zahodno od Se" ,,Feia 9 30 Moia najljubša po
n\Z 00 tas v sllkl 13 35 Ko Sl pn fc-,ni- nemški fllmn 15.06 Molitve iz
Oddajamo na UKV stereo 88.9 in 96 MHz in SV 1584 KHz od 16 do
19. ur«.
8.00 Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13 ih 14.15 Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 - Dogodki in od mevi - 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 - Voščila, prenos Radia Sloveniia - -
Bi
0trotk |evi 153& Duck Tales 1600 »lik, i7,nurl"'8r 17.00 Mini čas v l80B ft"«? * lar9« 18 00 Čas v sliki ^.ao rV'Ka Oštrije 18.30 Bavvvatch *° 15 v V Sllkl/Vr«,n« 20.00 šport fr»ncoi>truSl(a Anthony, ameriško 22.30 K, ,ll,n 2200 Zlata doklota 0.10 S0i°tVldno oko- »™e"*k' f|lm 0lejkl ;;;;«v redko pride -.,im,i .in
«U 15.30 Jaz m ti 1530
12.00 Napoved programa 1215 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13 00 Danes do 13 00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisku 14 40 Niisvoti /a hojo po hribih 15 00 Dogodki danes jutri 15.30 Prenos dnevno infor m.itivne oddaje Radia Slovenija 16 00 Napoved EPP 1700 Športni utrinki novice obvestila 17.30 Razvedrilno popoldne z gosti in radijsko križanko 19.00 Odpoved programa
KINO
1. maja
a"HH !? 8mer melodr VONJ PO ŽFNSKI ob 18 in 21 uri STORŽIČ erot f At,\ |U,M ,l,m POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18 uri, franc trda ljub n, ,,lJf VANJE MLADOLETNIKOV ob 20 uri ŽELEZAR amer CA d"" V POSTFLJI S SOVRAŽNIKOM oh 17 . 19 m 21 ur, DUPLI ilćam f,"u" vohun "'"II PATRIOfSKE IGRF ob 18 m 20 uri TR KA arr, r kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 18 In 20 uri ŠKOFJA LO amer v Ćrn8 kom KRVAVA MAHU ob 18 in 20 uri RADOVLJICA ----i^"™* f,|m PATRIOTSKE IGRF ob 18 in 20 uri
9.15 Živ, žav, ponovitev 10.00 Rumenko na Kitajskem,
ameriški film 11.00 Huckleberrv Finn in prijatelji,
ponovitev nadaljevanke 11.30 Obzorja duha 12.00 19. mednarodni mladinski
pevski festival Celje '92 12.30 Domači ansambli: Ansambel
Mira Klinca 13.00 Poročila
13.05 Drobtinica, 1. del danskega filma
16.05 Ognjeno drevje Thike, angleška nadaljevanka
17.00 TV Dnevnik
17.10 Maraton, ameriški film
18.45 Srečni metulj
19.05 Risanka
19.17 Slovenski loto
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.55 Šport
20.05 Zrcalo tedna
20.25 Nedeljskih 60
21.30 Potovanja z dr. Miloslavom Stinglom, nemška dokumentarna serija
22.00 TV dnevnik, Vreme, Šport
22.35 Sova: Hal Roach predstavlja: Pika na I, ameriška burleska; Psihiatri, angleška nanizanka;
10.10 Tedenski izbor 10.20 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 11.15 Eurosong 93: Predstavitev tekmovalnih skladb, 1. del 12.05 Poglej in zadeni 13.05 Športna nedelja: SP v hokeju na ledu, posnetek tekme za 3. mesto, posnetek tekme za 1. mesto; Soča -KK, reportaža; Celje: rokomet (m), 2. tekma Slovenskega pokala 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.00 Ognjena lisica, ameriški film 22.15 športni pregled
8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 10.00 Pan-optikum 10.15 Dvojni agent, ameriška komedija 11.45 Revija popevk 12.30 Pogledi od strani 13.00 Domovina, tuja domovina 14.15 Športno popoldne 16.30 Tatanka - v deželi bivolov 17.15 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 Harrv in Henderso-novi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Alvvavs 22.20 Čas v sliki/Šport 22.25 Naš očka 22.50 Arrivederci babv, angleški film 0.25 Slovo od ljubljene zemlje, film
za nego obraza in telesa Mojca Zaplotnik, Kranj, L. Hroma 9,
tel. 523-797 Atelje vam s svojo ponudbo
stoji ob stran/, ko iščete pot do \epote obraza, telesa ifi osebnega zadovoljstva.
NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE:
- osnovna in specialna nega obraza
- posebni tretmani hujšanja z lasersko akupresuro
- oblikovanje telesa z aparatom za mišično kontrakcijo in limfno drenažo
- TRAJNO neboleče odstranjevanje dlak
- elektro-koagulacija -odstranjevanje žilic
- za posebne priložnosti, ko želite posebno dober videz LIFTING MASKA
1
8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Mini-
ins, kanadska mladinska nanizanka 9.55 Risanka 10.00 Poročila 10.00 Hišni ljubljenčki 10.30 Sezamova
lica 11.35 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Pustolovščine gozdne druščine, risana serija 13.56 Oskara med detektivi 15.10 Operne arije 15.40 Poročila 15.45 Družinski zabavnik 17.15 Film Buda Spencerja 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Parnell, serijski film 21.00 Sedma noč 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja
14.55 Nedeljsko športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Rokometni pokal evropskih prvakov 21.15 Z ja dri okoli sveta, dokumentarna seri ja 21.45 Mačke 22.20 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevan ka 23.10 Šport 23.30 Hrvaška nogo metna liga 0.40 Jazz
8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak - 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače - tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi - 17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija -
9.00 - Napoved programa radijski koledar - EPP 10.00 - Kmetijska oddaja 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 - EPP 12.30 - Čestit ke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3x3 športni utrinki - 15.30 - Odpoved programa -
7.45 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Astrološka napo ved 8.25 Kako nastaja risanka, ponovitev 8.40 Srečni Luka 9.10 Male živali 9.30 čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 10.00 Matlock, ame riška nanizanka 11.00 Dance sessi on 11.30 Kult ura 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 He lena, gledalci čestitajo in pozdra vljajo 13.40 Videogrom 18.05 MCM 18.30 Live & Kickin 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Marlboro music shovv 20.45 Astrološka napoved 20.55 Ameriški film 22.20 MCM
Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopold ne so najmlajši vabljeni k sodelovanju v pravljičnem kotičku, sledili boste oddaji Potuj z menoj in Planinski šopek, ob 13.45 bo v studiu gostoval g. Niko Ahačič, ob 14.30 pa bo Drago Papler govoril o Srakinih narodno zabavnih vižah.
MfiGAMILK
T VMS
1
9.00 Jutranji program 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.05 Filmski forum 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univer zum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Dobro jutro, gospa Fink, ameriški film 15.30 Ena. dve ali tri 15.56 Jaz in ti 16.10 Tiny To-on, risana serija 16.36 Nadaljevanja ne bol. TV knjižna polica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverly Hills, 90210 18 00 čas v sliki 18.06 X large 18 30 Bavvvatch kopališki mojstri iz Ma libuia 19.30 čas v sliki 20 15 Levja jama 21.15 Look 22.35 Mladenič iz Innviertla, Mladi Hitler 0.45 Poroči la/1000 mojstrovin
SLOVENIJA 1
EUROSONG '93
Predstavitev tekmovalnih skladb, 1. in 2. del. Vsako leto pred tekmovanjem za evrovizij sko popevko so vse države udeleženke dolžne svojim tele vizijskim gledalcem predstaviti vse pesmi sodelujočih dežel Tako bo TVS v dveh delih (1. 5 in 6 5 ) predvajala vseh 25 spo tov pesmi iz držav, ki bodo le tos, 15. maja, tekmovale v ir skem mestu Millstreet Oddaji, v kateri bodo predvajali spote, bo povezovala Tajda Lekše
KINO
CENTER amer melodr VONJ PO ŽENSKI ob 18 in 21 uri STORŽIČ amer rom pust film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18_ uri, franc trda erot ZAPELJEVANJI MLADOLETNIKOV ob 20 uri ŽELEZAR prem amer vohun thnll PATRIOTSKE IGRE ob 17., 19 m 21 uri DUPLICA amer kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 18 in 20 url TRŽIČ prem amer. akcij filma ŽIVA BOMBA ob 18 m 20 uri ŠKOFJA LOKA amer črna kom KRVAVA MARIF ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer avant film ZADNJI DNEVI RAJA ob 19 uri RADOVUICA amer krim film PATRIOTSKE IGRE ob 20 uri
9.30 Batman, ameriška nanizanka 11.15 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.40 Znanje za znanje - učite se z nami
12.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila
13.05 Športni pregled, ponovitev 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Palica 17.25 Pet prijateljev, angleška nanizanka
17.45 Oscar Junior: Čudoviti konec tedna
18.00 Regionalni program - Maribor
18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport
20.05 Gospodarska oddaja 20.55 Omizje 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport
22.45 Sova: Samci in samke, angleška nanizanka; Psihiatri, angleška nadaljevanka
15.00 Forum, ponovitev 15.25 TV mernik, ponovitev 15.55 Zrcalo tedna 16.10 Nedeljskih 60 17.00 Ljudje in zemlja 17.10 Obzorja duha 17.40 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Grižula, pastorala, drama HTV 22.00 Znanstveni program 22.30 Videošpon 23.10 V službi rock'n'rolla 23.40 Brane Rončel izza odra
7.45 Pregled sporeda 7.50 IV Koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Ali ste vedeli? 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.45 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevanka 15.45 Afternoon report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija: Minikins, kanadska mladinska nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška svet 20.56 Ameriški film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko
TfHRVAŠK
19.30 Dnevnik 20.05 Eurosong '93 20.50 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.45 Serijski film 22.35 Smisel življenja, dokumentarna serija 23.05 Horoskop
11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.20 Dober nakup 18.30 Upravljanje, dokumentarna serija 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na-
daljevanka 21.20 Teden na borzi 21.30 Upravljanje, 2. del dokumentarne serije 23.35 Jazzbina 0.05 Dnevno informativni program 0.20 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.45 Astrološka napoved 0.55 A Shop
GAULOISES BLONDES
9.00 Dopoldanski program 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Jour fixe 12.20 Kraljestvo narava 12.30 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporni primeri 13.35 Sinha Moča 14.00 Ma-gnum 14.45 Comedv capers 15.00 Jaz in ti 15.05 Fračji dol 15.30 Am, dam, des 15.50 Superbabica 16.15 Strelovod 16.30 Curiositv shovv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Otroški VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch - kopališki mojstri iz Malibuja 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.25 Po nedolžnem obdolžen, ameriški film 23.05 Morski psi napadajo 0.35 Manekenka in vohljač
8.30 Vremenska panorama 16.30 Tisoč mojstrovin 16.40 Memfis - prestolnica Egipta 17.30 Lipova ulica, serija 18.05 Harrv in Hendersonovi 18.30 Srček 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Podeželski zdravnik 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Rojstni kraj srdnje Evrope 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
12.00 - Napoved programa - 12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.15 - Otroški program -17.00 - Športne novice - obvestila -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
MEGAMILK
KINO
3. maja
CENTER amer melodr. VONJ PO ŽENSKI ob 17. in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. akcij film ŽIVA BOMBA ob 18.
in 20. uri
GLAS
ŽIVUi
2. maja | £
PIS€: SIMONA HBO
VSAKO SOBOTO OPOlDNt m HftDIU TRIGlflV J€S€NICC /96.0 MHZ/
Maj je mesec ljubezni, zato bomo tudi sobotno oddajo obarvali temu primerno. Tone Fornezzi - Tof bo prispeval delček svoje realno-revolucionarne ljubezenske poezije, utrinek pa vam pošiljamo že danes:
- Dragi moj Franček, ti moj optimist, škoda, da organček tvoj ni kot potni list, kot pasoš presnet...
- Zakaj, draga, te želje spet?
- Na občino lahko bi ga nosil podaljšat - vsakih par let...
Gost današnje glasbeno - zasliševalne mize bo minister za šolstvo, vzgojo in šport, dr. Slavko Gaber. In, ker ste vsi obiskovali, ali pa še obiskujete šolo, ker se vsi, tako ali drugače, aktivno ali neaktivno ukvarjate s športom, predvidevam, da boste našemu gostu z veseljem prisluhnili. Pred nedavnim sem prebrala trditev nekega ameriškega zdravnika, da pet minut sproščenega smeha deluje na človeški organizem, kot ura intenzivnega teka. Gospoda Gabra pa sem vprašala, ali se raje smeje ali teče. Odgovoril je takole: "V življenju sem se ukvarjal z atletiko in sem ogromno pretekel, kar počnem še vedno - ob torkih. Se pa rad tudi smejem, čeprav od mene pričakujejo resnost, striktnost. Za tek in za smeh mi zmanjkuje časa."
V prejšnji oddaji je komisija izžrebala nagrajenca v akciji Telefonsko petje. Glasbeni stolp, ki ga poklanja Petrol, bo rajžal v Trebnje na Dolenjskem. Tu pa se začne naš problem, saj nimamo naslova pevca, ki je imenitno imitiral kralja ročk and rolla - Elvisa Presleyja, in prepričal komisijo. Će nam kdo od poslušalcev lahko pomaga, bomo zelo hvaležni.
Simona H2()
TOREK, 4. maja 1993
10.00 Pamet je boljša kot žamet 10.06 Batujina škatlica, otroška oddaja
10.30 Univerzitetni razgledi
11.00 Znanstvena oddaja
11.30 Grižula, pastorala, drama
HTV 13.00 Poročila
13.46 Sobotna noč, ponovitev
13.46 Videonoč
15.06 Slovenski R & R cirkus
16.05 Sedma steza
16.25 Mostovi
17.00 TV dnevnik 1
17.10 Huckleberrv Finn in njegovi
prijatelji, nadaljevanka 1736 Oscar Junior: Ata in mama si
dopisujeta 17.46 Pepe s trobento 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Žarišče 20.50 Magija + moda
21.45 Kronika, kanadska dokumentarna serija
22.15 TV dnevnik 3, Vreme
22.46 Sova: Alo, alo, angleška na nizanka; Psihiatri, angleška nadaljevanka
16.50 Gospodarska oddaja 17.30 Sova, ponovitev: Samci in samke. angleška nanizanka; Psihiatri, angleška nadaljevanka 18.46 Iz življe nja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik. Vreme, Šport 20.00 Poslovna borza 20.05 Claris sa, angleška nadaljevanka 21.06 Osmi dan 21.56 Novosti založb 22.06 Svet poroča
7.46 Pregled sporeda 7.60 TV kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Goli pod južnim soncem, ponovitev 15.40 Afternoon Raport 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.36 Mala vi7ija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Hrvaška kultur na dediščina 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.06 Niti upa nja, angleški dokumentarni film 21.00 V velikem planu 22.36 Dnev nik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poro čila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
SLOVENIJA 1 MAGIJA + MODA
Tretja oddaja Magije bo v znamenju vzhodnjaške magije. Eden izmed njenih znamenitih elementov je tudi škatla, imenovana Origami. V drugi polovici oddaje namenjene modi, pa se boste seznanili z razširjenimi linijami, ki združujejo visoko modo in denar.
Šport 20.15 Univerzum 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Drugi dom, 4. del 23.15 čas v sliki 23.00 Poroka, ameriški film
8.30 Vremenska panorama 16.35 1000 mojstrovin 16.46 The Oueens comrade 17.30 Orientacija 18.00 Harry in Hendersonovi 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Ko petelin zapoje 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2
19.30 Dnevnik 20.06 Dragi John. nanizanka 20.36 Peta hitrost 21.20 Goli pod južnim soncem 21.56 Ni koli ni tako bilo, da ne bi nekako bilo, ob 100 obletnici rojstva Miroslava Krleže 23.20 Izven toka 23.46 Horoskop
VONJ PO ŽENSKI
ameriška melodrama režiserja Martina Bresta
OSKAR '93 za AL PACI-NA, 4 nominacije za Oskarja '93 (za najboljši film, režijo, scenarij in glavno moško vlogo! 3 ZLATI GLOBUS '93! V Kinu Center od 29. aprila, v Kinu Zelezar od 13. maja! Tragikomična pustolovščina slepega podpolkovnika in mladega študenta, ki je ne smete zamuditi!
Kmečka ohcet pod Storžičem
9.00 MCM 9 46 Ris, risanke in spoti 9.66 Kako nastaja risanka, doku mentarni film 10.10 Jazzbina, odda ja o iaz/u 10.40 Teden na borzi 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12 00 A shop 12.15 MCM 1806 MCM 18.25 A Shop 18.46 Kulinari čni kotiček, ponovitev 19.00 A Shop 19.15 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na dal|evanka 21 20 Ciklus slovenske ga filma Milena Zupančič, sloven ski film 23.00 Marlboro music shop 23.30 Dnevno informativni program 23.46 Poročila v angleščini Deutsc he VVelle 0.10 A shop 0 25 Astrolo ška napoved 0.36 MCM
TV
1
Oddajamo na UKV stereo 88.9 in 95 MHz ter na SV 1584 KHz od 16. do 19. Posebej vas opozarjamo na oddajo Športni obzornik ob 16.30 in pogovor o domaćih opravilih ob 17.36. Tu je ie glasbena lestvica Slovenca ob 18.10.
8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 -Novice, danes do 13 ih 13.30 Napoved popoldanskega progra ma pod geslom "zabava vas Braco Koren" 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 Dogodki in odmevi 18.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet 18.00 Voščila, novice 19.46 Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija
6 00 1eletex* 9 00 Jutranji program čas v sliki b. " Zahodno od Santa Feja 9.30 Klub 1» "»morje 10.15 Pan optikum 10.30 Nevarnost v sava ni. italijanski film 12.06 Glasbena skrtnia 12.15 V žarišču Do zadnie ribe. ponovitev 13.00 čas v sliki 1310 Mi 13.36 Smha Moča 1400 Magnum 14.56 Najlepše otroške pesmi 15.06 Oddaja z miško 15 30 Am. dam. des 15.50 Sanjski kamen 18.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Bavvvatch kopališki mojjstri iz Malibuja 19.22 Znanost 1930 čas v sliki 19 53 Vreme 2000
R
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.» Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13 00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisku 14.30 Devizni tečai 14.40 Minute za sindikat 1600 Dogodki danes jutri 15.30 Pre nos dnevno informativne oddaje R Slovneija 16.00 Napoved progra ma 16.15 Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 Novice Spor trn utrinki obvestila 17.30 - Vpra ianja in pobude 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
KINO
4. maja
CENTER amer melodr VONJ PO ŽENSKI ob 17 in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprlo!
Janko in Metka, Robert in Mojca
Preddvor, 28. aprila - Z gorenjskima paroma za Kmečko ohcet pod Storžičem, ki jo letos prirejata Turistični društvi Bela - Bašelj in Preddvor v sodelovanju z Gorenjskim glasom in pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije, smo se dogovorili za srečanje v nedeljo dopoldne kar v kraju, kjer bosta čez dober poldrug
mesec rekla "JA". Na "razpoznavno" srečanje je povabil v svoj Klub Vencelj - trgovina, turizem in storitve v Preddvoru Miran Zadnikar, predsednik Turističnega društva Preddvor.
Že uvodno predstavljanje s predstavniki Turističnega društva, predsednikoma KS Bela Francem Bizjakom in KS Pred-
dvor Urošem Premrujem ter direktorjem in glavnim urednikom Gorenjskega glasa Markom Va-Ijavcem je potrdilo, da sta gorenjska para, ki sta bila izbrana na podlagi razpisa v Gorenjskem glasu, zatrdno odločena, da si do ohceti, ki bo s šegami in navadami od 24. do 27. junija na območju obeh krajevnih skupnosti, ne
bosta premislila. O tem, da imata že zdaj Metka in Mojca "trdno vajeti v rokah," Janko in Robert pa času in okoliščinam primerno zadnjo besedo, ni po seznanitvi s programom, pripravami, klepetom in obveznem fotografiranju, bilo nobenega dvoma. Tako vam danes predstavljamo gorenjska para, izbrana na podlagi razpisa v Gorenjskem glasu, predstavila pa se bosta tudi na osrednji prireditvi v Kinu Center v Kranju, z ostalimi pari po izboru Dnevnika in Nedeljskega. • A, Žalar
MOJCA NOVAK (1969) je doma iz Tupalič 45 pri Preddvoru. Zdaj končuje ekonomski oddelek srednje šole. In čeprav je ženin ROBERT POLAJNAR (1967) iz Britofa 3 pri Kranju po poklicu gumar in voznik sicer pa zaposlen na ministrstvu za obrambo, pravi Mojca, da ga osnovnih pravil "komandiranja" v teh dneh pred ohcet jo ne učijo v njegovi službi. Poznata se Robert in Mojca že vrsto let iz šole, sicer pa zadnja štiri leta. Zato njuna odločitev za skupni JA ni šele od včeraj. O načrtih se nismo kaj dosti pogovarjali, sicer pa se Mojca ukvarja z rožami in kuhanjem, Robert, ki mu tudi šport ni tuj, pa se ob prostem času rad posveti svojemu štirinožne-mu prijatelju.
METKA SEIDL (1972) je doma Na logu 12 a v Tržiču. Negovalk« je v DPU Tržič, pred kratkim pa je končala poklicno šolo na Jesenicah. Ze ko smo se po telefonu dogovarjali za srečanje, nam J* zaupala, da ima Janko doma sicer tudi telefon, vendar ni nobeneg* razloga in potrebe, da bi se "ubadali" še z njegovo telefonsko ste* vilko. Pa nam je JANKO KEMPERLE (1969), doma iz Zgornji" Stranij 34 pri Stahovici v občini Kamnik, potem pojasnil, da je te zdaj pogosto službeno v tem delu Gorenjske. Končal je živilsko solo, zaposlen je pri Ročni v Kamniku, ta pa med drugim oskrbuje s potrebnim tudi Dom Petra Uzarja v Tržiču. In tako sta se z
Metko
tudi spoznala. Po poroki pa nameravata dograditi hišo.
1W
NAGRADNA KRIŽANKA
TOKRAT KAR 21 NAGRAD
Letošnji Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in kamna MINF0S bodo v Tržiču 15. in 16. maja - že enaindvajsetič. Zato smo skupaj z organizatorji pripravili 21 nagrad: 10 družinskih vstopnic in 11 vstopnic za eno osebo za ogled prireditve, ki bo v Šoli Bistrica pri Tržiču potekala pod naslovom Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in kamna Tržič "93.
Z reševanjem križanke boste iz črk na oštevilčenih poljih sestavili nagradno 9*" slo - izrezan kupon z vpisanim geslom pošljite na dopisnici do četrtka, 6. m3g 1993, do 8. ure, ko bomo pripravili javno žrebanje. Naš naslov GORENJ"
GLAS, 64000 KRANJ. Rešitve lahko oddate tudi v TD Cerklje in TD Škofja ]f ka, v naši maloprodajni službi na Bleivveisovi 16 ali v naš nabiralnik za nagrafl' ne uganke na Moše Pijadeja 1 v Kranju.
Četrtek, 29. aprila 1993
19.STRAN • GORENJSKI GLAS
Nadaljevanje * strani 14.
2> Dokapizalizacija s sredstvi udeležbe v dobičku
Edina omejitev je lahko kolektivna pogodba. Pri popravljanju eV napak pa je vprašanje, kako se bodo izšle morebitne tožbe, saJ so lahko le s sklepi organov upravljanja namenjali po tri letne Plače za odkup podjetja, ki je tako čez noč postalo privatno, ttizbeni del kapitala pa je pri tem seveda ostal brez dobička.
Kranjski župan Vitomir Gros je za revizijo prijavil vsa kranjska Podjetja. Ker je prijava opremljena s štampiljko občine Kranj in Podpisan župan, nima značaja pobude, temveč zahtevka. j :ato 0 njih ne more odločati, saj lahko odloča le o pobu-a" Sicer pa le za približno 50 podjetij obstajajo pobude, vse ostale imajo značaj zahtevka.
* izplačila pavšalnih potnih stroškov
Ponekod so posamezniki 'prevozili' po 2 tisoč kilometrov dne-
• °» lzPlačil pa dejansko ni bilo, temveč so se na drugi strani po-J v'Ia kot povečanje privatnega kapitala.
Otvoritvena bilanca
Lastninjenje postaja vse bolj vroča tema, podjetja se nanjo že pripravljajo, zato jih seveda zanimajo tudi podrobnosti. Z otvoritveno bilanco naj bi podjetja ugotovila višino družbenega kapitala, ki ga bodo olastninila.
Metodologijo za izdelavo otvoritvene bilance je pripravila agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, te dni naj bi jo obravnavala in sprejela vlada. Pri pripravi metodologije je sodeloval tudi prof. dr. Ivan Turk, avtoriteta na področju vrednotenja podjetij.
Otvoritveno bilanco bodo morala napraviti vsa podjetja
Otvoritvena bilanca stanja v nobenem podjetju ne bo enaka zaključni bilanci za lansko leto. Vsa podjetja bodo namreč morala prevrednotiti svoja sredstva in obveznosti in s tem svoj kapital. Vsako podjetje pa si bo samo izračunalo, če se mu splača v otvoritveno bilanco vnesti tudi rezultate ocenitve podjetja. Podjetjem
v*
dr. Ivan Turk, soavtor metodologije otvoritvene bilance, avtoriteta na področju vrednotenja podjetij. Foto: G. Šinik
jf* hdajanja zadolžnic
Od k.
Prašanje je, katere priznati, saj so v poslovnih knjigah le tiste.
a,erih so bili plačani davki in prispevki.
• Brezplačen prenos poslovnega sklada
g oaJetje A je brezplačno preneslo poslovno sklad na podjetje ^a s° /a£at0 re^'' 'ako, da je podjetje B odobrilo po-Ptiv° P0^1.)11 A. S to knjigovodsko operacijo je podjetje postalo *ak f > °' navzven so spremenili le ime. SDK je opozarjala na nemo? 'lllost takšnega početja, ustavno sodišče je odločilo, da je to p0(i"0. 'e znotraj že povezanih podjetij, torej v okviru krovnega
jetja.
P hdaja prednostnih delnic za družbeni KQPital
Po 1 ■ •
de|n. ,e,Jc jc postalo delniška družba, za višino kapitala so izdali pj. 'Cc' hkrati napravili dokapitalizacijo in zato za družbeni ka-k0tT) 1/t,aii prednostne delnice. Tako lahko zdaj samo Z I odstot-dclnic privatni kapital upravlja družbeno podjetje.
7< ^Poredne firme
ptrjff*^dnih firm je v praksi zelo veliko, običajno so prevzele njjn a,n°' nabavno ali finančno funkcijo. Prodaja poteka prek 0(jprtn km Ostaja provizija. Oškodovanje bo zelo težko dokazati, 1 Pa je seveda vprašanje konkurenčne klavzule.
se bo to seveda splačalo, če bo ocenitev nižja od kapitala v otvoritveni bilanci in bo tako predmet olastninjenja manjši. Vendar pa ocenitev ne bo nadomestila prevrednotenja sredstev in obveznosti po metodologiji agencije.
Prevrednotenje namreč ni potrebno le zaradi lastninjenja, temveč bo pomembno tudi kot osnova za bodoče obdavčitve, letos pa naj bi začeli uporabljali slovenske računovodske standarde, zato je potrebno zagotoviti dovolj realno izhodišče. Slovenski računovodski standardi so uglašeni z mednarodnimi, realno izhodišče pa seveda zahteva tudi samo lastninjenje, saj bodo izdane delnice, ki bodo prehajale v roke novih lastnikov in pri prehodu so potrebni čisti računi. Podjetja naj potemtakem poznajo svojo knjižno in svojo tržno vrednost, saj se zdaj v bilancah stanja naših podjetij skrivajo dobički in izgube, zato bi bil knjigovodsko prikazan kapital lahko premajhen ali prevelik, kupci delnic pa bi bili nagrajeni ali prikrajšani.
Podjetje bo lahko po vseh preračunih ugotovilo, da je njegov osnovni kapital enak nič. Kaj v takem primeru, ki v naših gospodarskih razmerah in pri dosedanjem skrivanju izgub, verjetno ne bo ne vem kakšna posebnost. Podjetje bo dolžno dopolniti otvoritveno bilanco s cenitvijo po metodi neto vrednosti sredstev. Če bo tudi ta osnovni kapital nič, se podjetje pač ne bo lastninilo, saj ne bo kaj lastniniti.
klu'i ll' ■ ki SO izdala interne delnice, morajo zdaj razmerja us-''?«(■"' 2 Zakonom o privatizaciji podjetij, preden program priva-5{0> "9 Oddajo agenciji, ki jim je predpisala posebne postopke. V lQ „* AJ*Približno 40 taksnih podjetij, f tem pa se bo ukvarja-
sencija /a privatizacijo in ne SDK
i
' °dli\i v tujino
■Zven
gladni' Pr,stOJnosti SDK so odlivi v tujino, tovrstnih afer je bilo Je 0?iro ni t,lsu neKaJi /a,° nam postaja vse bolj jasno, kaj se S'|| lahko so dogaja. Gre tudi za vprašanje transfernih cen.
Hi ° prodaja poteka po višjih cenah, ra/lika pa ostaja v tuji-^»itetu
e< ObicV S° Seveda c,sU* oblike, v praksi so stvari /elo zaplete Je 0sen,',Jno za kombinacijo vei oblik Obstajajo primeri, da V,*kaltrt. JetU zapletenih v privatizacijo enega. Zato so merila i>. ?°r Potr.-Kn..
?e,ega J.;i,n;i1 b* 'mela mesci dni časa, da Stvari sama popravijo,
k1 h||a d t s,l,,ll'>. jim bo to naloženo z odločbo sdk, ki naj 0,tioč nA0nčna- »eveda bo stvai lahko iia na sodišče. Kjer ne *enj;i /y no izračunati višine oškodovanja družbenega premo PM bi s/vi?,"08! blagovne znamke, starih poslovnih vezi itd) pa
Posi, ,Muei,i tudi družbeni pravobranilci, ne le sodišče, da bi
Podjetja bodo sama napravila preračune
Podjetja bodo s pomočjo metodologije otvoritvene bilance sama napravila preračune, razen pri nepremičnicah, kjer morajo sodelovati cenilci. Ocenitev podjetja pa bo obsežen elaborat, ki ga bodo lahko napravili pooblaščeni cenilci agencije, kar seveda ne bo poceni. V Sloveniji je približno 50 cenilcev, ki so napravili ustrezni izpit in so torej usposobljeni za to delo. Podjetju se bo splačalo poklicati na pomoč cenilca, če bo v otvoritveno bilanco preračunan družbeni kapital previsok glede na izglede podjetja, s kakšnim dobičkom bo poslovalo V prihodnje. Z ocenitvijo bo vrednost kapitala nižja in tako pri pričakovanem nižjem dobičku tudi vrednost delnic nižja.
Skratka, podjetje mora napraviti otvoritveno bilanco tudi v primeru, če se bo odločilo za ocenjeno vrednost kapitala, saj morajo vsa popraviti dosedanje napačno vrednotenje sredstev in dolgov. V primeru, če bo ocenjena vrednost višja od vrednosti kapitala v otvoritveni bilanci,, se bo podjetje seveda odločilo za slednjo. Poznavalci pa že napovedujejo, da bojo tako kratko spet potegnila dobra podjetja, saj so v otvoritveni bilanci sorazmerno visoka ocenjena zemljišča in stavbe.
Osnovni in družbeni kapital
Podjetja bodo morala iz svojih sredstev izločiti kmetijska zemljišča, stvari bivših lastnikov, nepremičnine na območju Triglavskega narodnega parka, knjigovodsko izgubo ob koncu lanskega leta m dolgoročne finančne naložbe, ki predstavljajo brezobrestno združevanj« prek bivših sisov Pred izdelavo bilance pa bodo morala i/ločit utudi vse postavke, ki ne predstavljajo kapitala in se izkazujejo kot dolgoročne obveznosti: pogodbena vlaganja,
vplačila za nakup deležev ali delnic v družbenih podjetjih (p.o.) ter v družbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ki še niso registrirane, in vplačila delnic v delniške družbe, ki niso bila izvršena v skladu z veljavnimi sklepi o povečanju kapitala.
Tako bo podjetje dobilo osnovni kapital. Delež osnovnega kapitala, ki nima znanega lastnika, pa je družbeni kapital.
Skrivalnic ne bo več
Pri preračunih sredstev bodo morala podjetja preračunati tudi nematerialne naložbe, kar je bila doslej najbolj pogosta oblika skrivanja izgub.
Metodologija ločuje stroške raziskav od stroškov razvoja, ki morajo izpolnjevati vrsto pogojev. Tako mora biti proizvod ali postopek jasno določen in njegovi stroški ločeno ugotovljivi, dokazana mora biti njegova tehnična izvedljivost, poslovodstvo mora jasno izraziti namero, da ga bodo tržili in uporabljali, obstajati morajo jasni znaki, da je zanj na voljo trg in je potemtakem utemeljeno pričakovati, da bo projekt končan, znesek neodpisane vrednosti pa ni večji, kot ga bo mogoče pokriti z ustreznimi bodočimi prihodki.
Podobno so pogoji določeni tudi pri nabavni vrednosti patentov in licenc. Skratka gre za novosti in doslednosti, na kakršne se bomo morali navaditi, če želimo uveljaviti mednarodne računovodske standarde.
Stavbna zemljišča v štirih conah
Podjetja bodo pri izdelavi otvoritvene bilance cenilca potrebovala le pri vrednotenju nepremičnin - stavbnih zemljišč in gradbenih objektov. Poznavalci ocenjujejo, da metodologija otvoritvene bilance dokaj visoko ocenjuje zemljišča in stavbe, prav zaradi tega je med spremembe zakona ponovno pripeljana ocenjena vrednost družbenega kapitala.
Metodologija stavbna zemljišča razvršča po štirih conah: - Za cono A je značilna največja gostota zazidave, števila trgovin, storitvenih dejavnosti, pisarn, hotelov, gostinskih in drugih objektov, zato je cona A opredeljena samo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. Površinski meter zemljišča v coni A naj bi veljal 16.200 tolarjev. - Cona B zajema visokofrekventna in gosto zazidana področja ob glavnih vpadnicah v navedena mesta, v cono B pa so uvrščena tudi ožja mestna jedra občinskih središč in obmorski, planinski in zdraviliški turistični kraji. Površinski meter tega zemljišča naj bi veljal 9.600 tolarjev. - V cono C spadajo zemljišča, ki niso uvrščena v cono A, B in D. Površinski meter zemljišča naj bi veljal 3.900 tolarjev. - v cono D pa spadajo po-slovno-industrijske cone. Površinski meter zemljišča naj bi veljal 4.800 tolarjev.
Za vsa mesta, ki imajo več kot 30 tisoč prebivalcev, so napravili pregledne karte, ki natančno opredeljujejo razporeditev zemljišč v cone.
Za cenilca bodo to izhodiščne cene, saj bo zemljišče ocenil tudi glede na njegovo izkoriščenost, velikost in obliko, lokacijske vplive, komunalno opremljenost itd. V coni A se bo cena lahko gibala od 13.200 do 19.200 tolarjev za površinski meter, v coni B od 6.000 do 13.200 tolarjev, v coni C od 1.800 do 6.000 tolarjev in v coni D od 2.400 do 6.000 tolarjev.
Nezazidano stavbno zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu predvideno za zazidavo, pa se bo lahko ocenilo največ v višini 40 odstotkov ocenjene vrednosti za pozidano stavbno zemljišče.
Visoko ocenjenje tudi stavbe
Poleg zemljišče so visoko ocenjene tudi stavbe, saj bodo nove vrednosti praviloma večje od knjigovodske.
Pri ocenjevanju nabavne vrednost gradbenih objektov bo uporabljena posebna metoda primerjalnih metod, ki temelji na stroških površinskega metra čiste površine. Za poslovne zgradbe naj bi ta strošek znašal 102 tisoč tolarjev, za stanovanjske zgradbe 84 tisoč tolarjev, za bivalne objekte 93 tisoč tolarjev, za trgovske in gostinske objekte 90 tisoč tolarjev, za proizvodne hale 60 tisoč tolarjev, za skladiščne hale 36 tisoč tolarjev, za hotele in motele 144 tisoč tolarjev, za silose 84 tisoč tolarjev in za lope (delavnice) 24 tisoč tolarjev za površinski meter.
Cenilec bo seveda upošteval življenjsko dobo objektov, predvidena je krajša od amortizacijskih stopenj. Tako naj bi za poslovne zgradbe znašala 60 let, za stanovanjske zgradbe 70 let, za bivalne objekte 50 let, za trgovske in gostinske objekte, za proizvodne hale in za skladiščen hale 45 let, za hotele in motele 55 let, za silose 45 let in za lope (delavnice) 30 let.
Brez vrednosti delnice bank v sanaciji
Vrednost proizvodne in druge opreme bodo podjetja preračunala sama. Metodologija opremo razvršča v dve skupini, v prvi je dražja od 60 tisoč tolarjev, v drugi cenejša. Izračunati bodo morala novo nabavno vrednost opreme, za preračun bodo uporabila razmerje 60 tolarjev za nemško marko. Prvi izračuni kažejo, dabo najbrž nova neodpisana vrednost nekoliko višja od knjigovodske vrednosti.
Pri dolgoročnih finančnih naložbah, ki jih bodo morala podjetja prav tako preračunati, je zanimiva določba, da so delnice bank v predsanacijskem in sanacijskem postopku brez vrednosti. Dolgoročne finančne naložbe v drugih republikah bivše Jugoslavije pa bo podjetje ocenilo glede na verjetnost in stopnjo vnovči-tve, svojo oceno pa bo moralo dokumentirati.
Podjetja bodo seveda preračunala tudi terjatve, pri čemer je zanimiva večja natančnost pri vrednotenju terjatev iz poslovanja s tujino, kar je razumljivo, saj so številne afere pokazale, da podjetja marsikaj skrivajo v tujini. Tako bodo vrednost terjatev do tujine presojala na osnovi bruto vrednosti (prometa) terjatev v času od začetka leta 1990 do konca lanskega leta ter (bruto) plačil v tem obdobju. Terjatve bodo lahko za popravke zmanjšale le, če bodo odpis utemeljila z ustreznimi dokazili, kot so sodni spor, prerekana terjatev, bankrot oziroma likvidacija dolžnika v tujini ter druga argumentirana dejstva, ki dokazujejo, da je terjatev dvomljiva oziroma sporna. Nadzor pa bo opravila devizna inšpekcija.
V okviru lastninskega preoblikovanja lahko podjetje po opravljeni ocenitvi sredstev in obveznosti izloči iz svojih sredstev predvidena zmanjšanja zaradi prenosov poslovno nepotrebnih sredstev večjih vrednosti na druge (stanovanja, počitniški objekti itd), zaradi prenosov naložb in sredstev v republikah bivše Jugoslavije za sukcesijo in predvidena zmanjšanja zaradi razdelitve podjetij in brezplačnih prenosov. Podobno seveda lahko vključijo povečanja.
KOMENTAR
Med nebom in zemljo
"Bog je Slovencem poslal dve zgodovinski priložnosti: razpad Sovjetske zveze in razpad režima v Italiji. Ce se ne bi sesul ruski imperij, bi bili v Srbosla-viji, ob poostreni represiji, ali v vojni, ki bi spominjala na tisto v BiH. In če po padcu komunizma pod pritiskom Lombardske lige ne bi razpadel režim v Italiji, bi imeli danes in tukaj popolno infiltracijo kombinirane italomafijske in jugoud-bovske ekonomije z vso grobostjo prenažrte oholosti in primitivnim nasiljem umazanega denarja. V to kolonizacijo bi bili do vratu vpleteni stara in nova slovenska 'elita', ki bi se ji vdinjali na mile viže. Oboje nam je Bog prihranil. Vendar smo iz obeh zgodovinskih pretresov potegnili in spravili v žep le, kar je padlo samo od sebe, in to je premalo."
Avtor navedenih besed je Edo Ravnikar (Delo, 6. marca 1993), ki zbuja pozornost s svojimi nenavadnimi in pronicljivimi zapisi. Po svoje ima prav: če bi pred leti (pred petimi npr., ko se je dogajal proces proti četverici) kdo napovedoval, da se bodo stvari zgodile tako, kot so se, bi ga imeli za trčenega. Zato je domneva o božji intervenciji povsem upravičena. Spoznanje dejstva, da Slovenci božje pomoči nismo izkoristili tako, kot bi jo lahko, pa je jasno samo po sebi.
Tako je bilo. Kako pa kaže v prihodnje? Se lahko še naprej zanašamo na boljo previdnost? Ali pa bo nemara potrebno, da tudi sami naredimo kak korak več? Če ostanemo pri Ravnikar-jevi primeri o usodni povezanosti slovenskih razmer z dogajanji v Sovjetski zvezi in Italiji, se zadržimo pri vplivu
Miha Naglic
obeh referendumov: onega, ki je bil na belo nedeljo v Italiji in tistega, ki je bil to nedeljo v Rusiji. Tu Slovenci nimamo kaj - Italijani in Rusi se pač odločajo sami. Prvi so se za temeljito prenovo politične ureditve, za "nežno revolucijo" (Mojca Drčar-Murko). Drugi so se ob vprašanju, ki je v bistvu podobno: s tem, ko so glasovali za Jelcina, so se opredelili za miroljuben, nejugoslovanski način reševanja sovjetske krize. Če bo Rusija ostala na Jelcinovem kurzu, bo dobro tudi za Slovenijo. Gre namreč za gospodarsko prenovo in za odpiranje tega velikanskega trga, ki je za nas bil, je in bo še zanimiv. Jelcinov padec pa bi pomenil zapiranje Rusije, rast napetosti in - kot posledico - obnovo njene ekspanzije; pomenil bi okrepitev ruske podpore Srbiji in s tem nesluten razplet balkanskih vojn.
Pustimo Rusijo in se ozrimo še v Italijo. Slovenija na dogajanja v njej pač ne more vplivati. Tisto, kar Ravnikar očita slovenski politiki, pa je sledeče: da se vseskozi obrača le na Rim (ki
je še vedno bolj naklonjen Beogradu kot Ljubljani), hkrati pa je nesposobna "identificirati najbolj profilirano novo politično gibanje v modemi Evropi za zaveznika". Gre seveda za Severno ligo, ki je danes vodilna politična sila v Lombardiji. "Lombardska liga so normalni ljudje, ki v okviru Italije hočejo natančno to, kar so Slovenci hoteli v okviru Jugoslavije." To so ljudje, ki so še nedavno pripadali najrazličnejšim političnim strankam: komunistom, socialistom, zelenim, krščanskim demokratom... Darko Bra-tina, slovenski sociolog iz Trsta in senator v rimskem parlamentu, primerja Severno ligo s tistim, kar je bil svoj čas naš Demos: politična naveza za vzpon na višjo politično raven. V začetku je bila zelo provokativna, s časom je postala povsem konstruktivna. Za razliko od raznih drugih, Slovencem sovražnih političnih formacij (kot so neofašisti, Lista za Trst, ipd.) ni Severna liga niti iredentisti-čna niti fašističnaniti desničarska niti ksenofobna. Družijo jo predvsem regionalni interesi. Ti pa postajajo v sodobni Evropi -ob strankarskih in nacionalnih -vse močnejši.
Vrnimo se k začetni ugotovitvi in jo izrazimo še ekološko: globalni politični razvoj je bil Slovencem zadnja leta naklonjen, lokalni učinki pa so manjši od možnih in pričakovanih. Rečeno je bilo: "Misli globalno, deluj lokalno!" Bog je že dobro mislil, vendar tega nismo vedno pravočasno uvideli. Dan Zemlje in Praznik dela nas opominjata, da je zdaj največ dela tu, okoli nas. Na zemlji, kjer se mudi. Ne-bo lahko počaka.
Denar, politike vladar
Sprejetje republiškega proračuna in padanje tolarja sta v zadnjih dneh postali dve popolnoma obstranski stvari, saj bi jima v normalnih razmerah tiska namenil prostor na ekskluzivnih mestih prvih strani, zdaj pa sta se umaknili nekam na rob, pri nekaterih časopisih celo v notranjost prostora, saj je • da v tem času dnevnike v etiko lažje prodajati z novicami o aferi Hit oziroma Vis. Vse to kaže, da se soočamo z najsilovitejšim medstrankarskim spopadom po volitvah, saj je bila tudi znamenita prisluškovalna afera v primerjavi s sedanjo prava malenkost. Kot že rečeno, so oči Slovencev uprte v neskončno nadaljevanko o tem, kdo je bolj umazan v denarni in obveščevalni igri, in se nikakor ne sprašujejo, zakaj se krha dosedaj dokaj stabilen tečaj tolarja, ki je bil, kot vsaka nacionalna valuta, najboljši pokazatelj trdnosti gospodarske politike. Stvari resda niso še tako skrb vzbujajoče, kot na primer v Srbiji, kjer ljudje za nemško marko na črnem deviznem trgu plačujejo po 60.000 tuiriev (na začetku leta je bila i>r vredna 2.000 dinarjev, pre-nji teden pa 38.000 dinarjev), nribliievanje meji 70 tolar-e za Slovenijo prav tako ijetno. Denar je pač tisti, : kate-rega se že od nekdaj v vet. Zaradi njega so se idali ministri ob spreje-proračuna, zaradi njega \krbeh ljudje, ker so devize dan dražje, plače pa enake, .ar je navsezadnje kot ruleta zavrtel tudi vrh slovenske politike, da bi jo nato prepustil bitki na nož, v kateri se je le začelo prelivanje politične krvi.
Marko Jenšterle
Zdaj je le povsem jasno, da je bila afera s privatiziranjem novogoriškega Hita le začetek plazu, ki je razkril medstrankarske spopade med dvema glavnima akterjema - LDS in Demokratsko stranko. Kolikor se vsak dan bolj razkrivajo prava grozodejstva na področju slovenske politike, pa v ozadju vendarle ostaja spor glede nekaterih temeljnih vprašanj: kdo je imel več kapitala pred volitvami; kako je do njega prišel; predvsem pa - kdo je ta kapital najbolje obrnil. Volilni rezultati so le pokazali, da so največji profit iztrlili Liberalni demokrati in da imajo Demokrati na svoji grbi največjo zgrešeno politično investicijo. Toda te stvari navsezadnje niso več pomembne, saj je bil na osnm i teh napak m pravdnih odločitev oblikovan nov slovenski parlament.
Edina svetla stvar pri najnovejšem strankarskem spopadu m razčiščevanju afere je v tem, da se za razliko od bivšega sistem sedaj stvari vendarle dogajajo
na očeh javnosti. Kot je znano, so igralnice od nekdaj slulile za financiranje tajnih slulb, vendar tega v času socializma ni bilo mogoče prebrati nikjer. Prav tako so iz javnosti čez noč izginjale pomembne politične osebe, ki so se večinoma umikale iz "zdravstvenih ali osebnih razlogov", le redkokdaj pa smo izvedeli za resnico. Še danes na primer ni splošno znano, zakaj se je Tito nenadoma začel pojavljati brez svoje soproge Jovanke. Zdaj morajo politiki precej bolj paziti na svoje poteze in odločitve, saj se napake izreno hitro kaznujejo. Navsezadnje se jim prvi maščujejo le njihovi najblilnji sodelavci, še posebej tisti, pri katerih so zaradi njihove kompromiti-ranosti računali na absolutno lojalnost. Tako bi bilo silno zanimivo izvedeti, kako to, da Bavčar in dr. Brejc nista z visokega položaja zamenjala Romana Jegliča, ko pa se je tako "odlikoval" le v času procesa JBTZ. Kakšna je bila računica notranjega ministra in bivšega predsednika Odbora za zaščito človeškovih pravic, da je na tako pomembnem mestu obdrlal tako obremenjenega človeka, je navsezadnje vseeno. Na koncu se vedno izkale, da je ovaduštvo nekaj, kar je globoko vsajeno v posameznikovo dušo, zato se tudi vsem tistim, ki politično kalkulirajo z ovaduhi, to najprej in najmočneje maščuje. In s tem bodo morali računati vsi, ki so trenutno najbolj znanega slovenskega obveščevalca vzeli pod svojo zaščito in se ne sprašujejo, zakaj je reagiral šele zdaj, ko je prišel pod njihovo neposredno komando.
I ODMEVI
SKD v vladi
Oglašam se ponovno v vašo cenjeno rubriko in vas lepo pozdravim! Obenem kot krščanski demokrat odločno grajam svet SKD. ker je pristopil v vladno koalicijo z LDS, gospoda Školj in šefa vlade g. Drnovška, ne da bi izvedel za mnenje večine članstva v Sloveniji! Saj je očitno SKD, na čelu z g. Peterletom, g. Staničem, dve leti na oblasti vpil v slovensko javnost, da ne bo sodeloval z LDS in ne združeno listo, a zdaj ta isti vrh SKD, gre celo ostreje v levo, kot ZL in LDS, ko sodeluje pri uničenju krščanske kulture na Slovenskem.
Zlasti se je glavni tajnik SKD, že ves čas sestajal s SNS, zlasti z g. Jelinčičem, kije dokazljivo pravi provokator ZL rdeče sile, ki ponovno hoče Slovenijo pripeljati v postkomunizem. Zato so dokazi v rušenju zveze SKD s svojim članstvom in hkrati uničenju zveze s SLS, NDZ! Mladi člani SOO
Lipnik Jože
Neresnične obtožbe in žalitve so zavajajoče
Pavel Lulan je ukrenil vse potrebno, da bodo organi pregona in po potrebi pravosodja pretresli ustreznost mojih dejanj in pooblastil, zato so nestrokovne ocene, obtolbe in žalitve, ki jih v tej rubriki vztrajno ponavlja, nepotrebne, zavajajoče in žaljive. Kot le doslej nisem, tudi v prihodnje ne bom polemizirala z g. Lula-nom. Zaradi neresničnih trditev in grobih lalitev, ki jih je Pavel Lulan zapisal v članku "z lalmi se daleč pride, dokler gre", objavljenem dne 20. aprila 1993, pa sem zoper g. Lulana le vlolila kazensko zasebno tolbo.
S spoštovanjem!
Kranj, 26. aprila 1993 Biserka Vozejj
Kje je četrta ribica?
Odmev na članek z naslovom Čisti studenec, kako dolgo še? z dne 23. aprila 1993
Uvodna baročno-romantična pripoved v omenjenem članku sluli kot izhodišče za preračunano očrnitev tistih, ki jim je namenjen. To vsekakor niso bralci GG, temveč graditelji v Papirnici.krajevni upravni organi Stara Loka in občinski upravni organi škofje Loke. Kot graditelj v Papirnici sem eden izmed naslovljencev, zato bom podal svoj pogled na problematiko, ki jo članek obravnava.
Organizacijska skupina Papir-ničanov ta pogled, ki ni samo moj, dobro pozna. Upam, da bo končno prekinila ta dialog gluhih in slepih.
Nekaj neromantičnih pojasnil k vsebini članka.
- V splošnem je vsak zaselek na Zemlji nastal ob vodnem viru; tudi Papirnica.
Rimljani so se le pred nekaj tisočletji naveličali s kanglicami hoditi po vodo k izvirom, v večini slovenskih naselij v začetku tega stoletja, v Papirnici pa (kakor navajate) leta 1967. Odvisno pač od sposobnosti urejanja bivalnih pogojev.
- Tri ribice plavajo v vodi ob izviru zato, ker se četrta/odvečna odpravi iskat novo zavetišče, pa se le po 100 m plavanja uduši v fekalnih odplakah, ki jih nekateri lal spuščate v vodo Mrzlega studenca, bodisi preko greznic bodisi mimo njih.
■ Precejšnje število novih velikih stanovanjskih objektov na novih lokacijah ni v skladu z vaiimi navajanji o nepremostljivih ovirah pri novogradnjah. Po odhodu JlrA iz Slovenije je odpadel še zadnji razlog za
]
oviranje graditve v rezervatu za pridobivanje kamenih agregatov, kjer lelijo parcele graditeljev.
- Med graditelji ni mehanikov, ki bi zlivali odpadna olja kamorkoli. Pustimo jih v servisnih delavnicah, avtomobile pa peremo v avtopralnicah.
- "Odgovorni" in manj odgovorni so že večkrat poskušali "narediti kaj konkretnega", pa ste vsbk poskus zaustavili bodisi fizično bodisi retorično.
Strokovna rešitev v članku nakazane problematike. Republiški in občinski strokovnjaki so Vam že večkrat predstavili najmanj dve strokovni rešitvi. Dobro jih poznate, zato Vam jih bom na kratko še enkrat opisal.
- Prva - graditev zaprtih pretočnih greznic z obveznim praznjenjem pod kontrolo komunalne službe.
Slabost te rešitve je, da ne rešuje dovolj dobro že obstoječih onesnaževalcev v vasi, obenem pa ne zmanjšuje ekološke nevarnosti za nižje ležeča naselja, kar je širši problem občine ŠL. • Druga - graditev skupne kanalizacije za vso vas in nekaj novih objektov ne vsebuje slabosti prve rešitve. Graditelji in organi občine ŠL smo Vam ponudili pomoč pri realizaciji ene ali druge rešitve s tem, da nosimo večinski delež stroškov. Strokovne rešitve Vas očitno premalo zanimajo, sprejemljiva je prepogosto le politična rešitev, ki naj zaustavi graditelje ne glede na nastalo škodo, obenem pa ohranja onesnaževanje studenca pred izvirom in po njem. To potrjujejo nekateri članki v časopisih, zbiranja podpisov pod razne protestne izjave, razširjanja neumestnih govoric, namerna pozabljanja dejstev, mešanja posledic in vzrokov, ustvarjanja razdorov, pritiski na drugače misleče tako v okviru vasi, kot med graditelji, organi krajevne skupnosti SL in organi občine ŠL. Obravnavani članek spovpada z majsko obravnavo bodoče pozidave v okviru občine ŠL. Njegov namen je, da ustvari vtis o nekaj brezobzirnih graditeljih, ki nameravajo uničiti še zadnji otok romantičnega življenja v Sloveniji.
Zaključek
Četrta ribica in še več sto jih bo preživelo v strugi Mrzlega studenca, če bomo poiskali skupno človeško sprejemljivo - strokovno rešitev. To je naša dolžnost do vseh nižje ležečih naselij (do Ljubljane), ki imajo prav tako kot Vi pravico uživati Čisto vodo. Taka rešitev nam bo dajala moralno pravico, do bomo sčasoma dosegli ekološko saniranje širšega okolja Po-pirnice, tako da bo vode Mrzlega studenca napajala sta deževnica s Križne gore. Stanislav Berce Podlubnik 257 64220 Škofja Loka
Kdaj bo zakon pravne države veljal za vse državljane enako?
Ustavite gospodarski krimić takoj!
Vse veje oblasti se zelo potrudi' jo, da vse prekrške, ki jih stori}0 mali ljudje, brez kakšnih velik? dokazov nepreklicno izterjaj0-Samo napačno parkiranje vajj} bodo 100-odstotno izterjali- & pa se vrednost kaznivega dejan' ja poveča na milijone mark, yaS povabijo na TV, kjer bost* izjavili, da ste to storili po &** zakona in da ste bili ce'° Življenje pošteni in da se bost1 še naprej zavzemali za Pray*°t državo! Na pomoč vam prisk°' čijo še naši predsedniki! Kje je naša tako v nebo hvaljej* policija, kje ste tožilci, sodnic
od-
kje je naša pravna varnost, ustanovitvijo vzporednega p' jetja za nekaj tisoč tolarjev & čas prenesejo vsa osnovtj" sredstva na novo podjetje, delavci pa ostanejo brez službe podjetja. Ta gospodarski kri^' inal do sedaj najbolj obvlada]0 tovariši, ki Še niso sestopi . oblasti. Velika odgovorn°s pade na politične stranke, 11. stoje za temi ljudmi. Slovet* smo in bomo za pravno drloy Slovenijo.
Kranj, dne 26. aprila 1993
SLOVENSKA STRAN** PRAVA
Predsednik Srečko Dcbenc
Iskra Telekom Holding, d d, Kranj, Ljubljanska c. 24 a objavlja
JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PONUDB
za prodajo:
a) Enosobnega stanovanja v Kranju, Ul. Janeza Puharja 4 v izmeri 27,40 m2;
b) Enosobnega stanovanja v Kranju, Ul. Tuga Vidmarja 10 v izmeri 29,06 m2;
c) Dvosobnega stanovanja v Kranju, Ul. Lojzeta Hrovata 10 v izmeri 67,60 m2;
d) Dvosobnega stanovanja v Kranju, Planina 16 v izmeri 72,91 m2.
RAZPISNI POGOJI - OBLIKOVANJE PONUDB
1 Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma z izkazanim državljanstvom Republike Slovenije.
2 Ponujena cena mora znašati:
- za stanovanje pod točko a): najmanj 30 140,00 DEM
- za stanovanje pod točko b): najmanj 31 966,00 DEM
- za stanovanje pod točko c): najmanj 64.220,00 DEM
- za stanovanje pod točko d): najmanj 69.264,50 DEM
3 Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponud' ugodnejšo ceno in boljše plačilne pogoje
4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v naslednjih 8 dneh od dneva, ko se bodo odpirale ponu jtj
5. Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe mora kupnina plačana v tolarski protivrednosti po srednjem -Banke Slovenije za DEM na dan plačila najkasneje v 30 dne podpisu pogodbe.
6 Kupljeno nepremičnino lahko kupec prevzame šele P° predhodnem plačilu kupnine. ^
7 Pisne ponudbe bomo sprejemali do 10. 5. 1993 na nas ^ Iskra Telekom Holding, d d , Kranj, 64000 Kranj, Ljubil^ j
c. 24 a. g. čeme. Ponudbe pošljite v zapečatenih ovojnic
oznako: "Ponudba za nakup stanovanja" ^pC Vse dodatne informacije v zvezi s to objavo lahko dobite telefonu 064/331-122.
Četrtek, 29. aprila 1993
Gostinstvo podprto z znanjem
Jedilnik je vizitka lokala
Mladi, 26-letni Jouhari Kamal je pred dobrimi tremi leti Postal šef gostišča Smuk v Retnjah pri Trzicu.
Retnje, 23. aprila - Njegova mati je iz Tržiča, oče iz Maroka *'
• VeČino svojega življenja je Preživel v Maroku, vse od otroštva pa je skoraj vsako leto hodil na počitnice v Tržič. Pred |eti se je usodno zagledal v svojo sedanjo ženo in prevzel mesto šefa v gostišču njenega očeta, pri Smuku v Retnjah. Glavni povod za naš razgovor z "jim je bila diploma, ki si jo je Pridobil v zadnjih treh letih na ugledni visoki šoli za turizem v švicarskem Lausannu. V Maroku ste končali visoko šoto za turizem. Ali je bilo šolanje
v Lausannu že podiplomski študij?
"V Maroku sem najprej končal srednjo ekonomsko šoto, nato sem diplomiral na visoki triletni šoli za turizem. Šolanje v Lausannu je bilo samo nadaljevanje mojega študija v Maroku. Šola v Lausannu ima
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Nov jedilnik je bil skupno delo vseh, predvsem pa delo kuharja, ki je izredno sposoben in ima bogate 25-letne izkušnje. Uvedli smo npr. solatni bife z dvajsetimi različnimi vrstami solat. Hišna specialiteta so vedno sveže postrvi, prav tako sveži škampi in drugi morski sadeži,... Novosti in načrtov je še veliko, vendar zaenkrat o njih še ne bi govoril. Lahko pa povem, da se trenutno dogovarjam z maroškim ministrstvom za turizem. V gostišču Smuk bi namreč rad predstavil maroško kuhinjo, ki mi je izredno ljuba."
Živeli ste v Maroku, se šolali v Švici, sedaj se s turizmom ukvarjate v Sloveniji. Koliko se te tri dežele razlikujejo med seboj na področju turizma?
"Razlikuje se predvsem način dela. V Švici je način dela npr. popolnoma drugačen kot v Sloveniji ali v Maroku. Povsem druga mentaliteta, drug način dela, zdi se kot da gre pri Švicarjih vse premočrtno. V Sloveniji je premalo kadrov, infrastruktura je slaba. Kar naprej iščem dobre natakarje..." • Mojca Peternelj, foto: Gorazd Šinik
zelo velik ugled na svojem po dročju, v času mojega študija s° jo obiskovali študentje iz 37 držav iz vsega sveta." ^ako poteka študij v Lausannu? , "Studij traja tri leta, v vsajeni letu je šest mesecev teorije
>n Šest mesecev praktičnega deta- V prvem letu sem se spopadi z osnovami dela v gostincu. Od kuhanja, strežbe, celo stranišča smo čistili. Študij si-Cer poteka v francoščini, nekaj Posameznih predavanj pa je v angleščini. Zadnja tri'leta sem Preživel nekako tako: pol leta na teoretičnem študiju v Švici, p°l leta pa v gostišču Smuk,
kjer sem opravil praktični del svojega študija. Treba je povedati, da je študij, teoretični del, izredno intenziven, saj traja 12 ur na dan, tudi ob sobotah." Iz Švice ste prinesli cel kup izkušenj in novega znanja. Ga v gostišču Smuk lahko koristno porabite?
"Novosti se kažejo predvsem v novi organizaciji dela v gostišču, v drugačnem mišljenju. Trudim se, da se dobro razumemo in dobro"delamo. Vse poslovanje vodim s pomočjo računalnika. Že v času študija sem po nasvetih svojih profesorjev izdelal nekaj projektov za gostišče Smuk. Prvi pri vseh izboljšavah je vedno jedilnik. Jedilnik je vizitka lokala. Pred šestimi meseci smo izdelali novega, razširili smo izbor jedi, ki jih ponujamo. Gostje so spremembo opazili in jo pohvalili.
Novi prostori UBK banke
Ljubljana, 28. aprila - V poslovni hiši na Tržaški cesti je UKB banka odprla nove poslovne prostore, ki zavzemajo približno tisoč površinskih metrov, investicija je vredna 2,5 milijona nemških mark. Zelo lepi prostori so urejeni za sodobno bančno poslovanje, ki zagotavlja diskretno urejanje bančnih transakcij, stranka pa lahko vse uredi na enem mestu.
Pobuda za ustanovitev komercialne banke je nastala pred tremi leti, podprlo jo je 46 podjetij s področja kemijske industrije, farmacije in trgovine. Konec leta 1990 je bila ustanovljena UBK univerzalna banka d.d. Ljubljana, v dveh letih so vzpostavili mrežo štirih poslovnih enot, dveh ekspozitur, ene agencije in 25 blagajniških mest. V preteklih dveh letih se lahko pohvali z rastjo bilančne vsote in z uspešnim poslovanjem, korespondenčne stike imajo z bankami po svetu, ugodne devizne rezerve, pri poslih s tujino so uveljavili standarde sistema Swift. • M. Peternelj
Koliko je vreden HRD
r- "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA (J| SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL: 622-575, 622-311
KMETOVALCI * NOVO* UVOZ IZ ITALIJE!
faktorske rotacijske brane in freze 'MASCHIO* * enoosne pogonske kiper prikolice 'BERNARDI in PRADELLA* " Jtomizerji in škropilnice 'EUROPIAVE* in kardani *BODIOU* "kosilnice 'BCS* 602, 603, 622 benz./diesel -100 do 140 cm, "aktorske kosilnice *BCS* DUPLEX in ROTO 404 n°5eni trosilec za hlevski gnoj in enobrazdni plugi 'GRATONI*
rSJAIŽJE CENE: traktorskih gum BARUM, puhalnlkov QRIC 4000, vrtnih kosilnic ALKO. obiščite naši
JAČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo ,n Proračun
0rjiavlja prosto delovno mesto
V|ŠJI STROKOVNI SODELAVEC ZA RAZVOJNO
^ANIRANJE
P°goji:
' stopnja strokovne izobrazbe - diplomirani ekonomist * tota delovnih izkušenj
^tovno razmerje bomo sklenili za določen čas - za nadomeščanje ^tožbenke na porodniškem dopustu, rtiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljitte na Sekretariat
J občo upravo in proračun občine Škofja Loka v 10 dneh po objavi.
MEGAMILK
21.STRAN • GORENJSKI GLAS
KOLIKO JE VREDEN 1C )LAR
N AKITN1/PR0DAJN1 NAF.'JPWPK0DAW1 NAXUPNUPR0DAJN1
MENJALNICA DEM | ATS LIT
A banka KranjfTrŽtć, Jesenice) 68,20 68.85 9,60 9,73 7,09 7,29
AVAL Bled, Kranjska gora 68,30 69,00 9,60 9,80 7,00 7,45
CORA Kranj 68,50 68.90 9,60 9,80 750 7,40
CREDITANSTALT N. banka Lj. 68,10 69,00 9,50 9,75 7,00 7,45
EROS (Stari Mayr),Kranj 68,60 69,00 9.70 9,85 7,10 7.25
GEOSS Medvode 68,30 68,80 9,55 9,70 7,10 7,20
HRANR.NICA ION, d. d. Kranj 68,35 68,70 9.65 9,79 7,10 7,25
HIDA-tržnica Ljubljana 68,45 69,00 9,65 9,75 7,20 7,33
HIPOTEKARNA BANKA Jesenice 67.80 69,00 9,45 9,70 7,05 7,20
INVEST Škofja Loka 68,30 69,30 9,67 9,85 7,20 7,45
LB-Gorenjska banka Kranj 66,80 68,85 9,31 9,79 6,65 7,35
MERKUR-Partner Kranj 68,00 68,60 9,66 9,75 7,05 7,35
MERKUR-ŽelezniJka postaja Kranj 68,00 68,60 9,66 9,75 7,05 7,35
MIKEL Stražišče ' .' - -
OTOK Bled 68,24 66,72 9,62 9,74 7,10 7,31
POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) 67,30 68,49 9,36 9,69 6,60 7,09
SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 68,20 68.70 9,65 9,75 7.10 7,20
SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) 68,00 68,60 9,66 9,75 7,05 7,35
SLOGA Kranj 68,20 68,80 9,55 9,80 7.00 7,25
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 66,80 9,28 6,65 -
SLOVEHIJATURIST Jesenice 68,25 68,80 9.60 9,70 7,00 7,20
VVILFAN Kranj 68,60 68,80 9,67 9,82 7,20 7,30
WttFAN Radovljica, Grajski dvor 68,30 68,75 9.60 9.75 7,00 7.20
F AIR d. o. o. Tržič 68,10 68,65 9,60 9,70 7,05 7,25
POVPREČNI TEČAJ 68.07 68,81 9,57 9.76 7,02 7,29
Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR
zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%.
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blago po 9,50 tolarjev.
Kranj, 28. aprila - Če se boste med prazniki odpravili na Hrvaško, vam bo prav prišlo nekaj nasvetov, kakšen denar vzeti s sabo in kaj tam kupiti.
Najprimernejša valuta je še vedno nemška marka, saj v sosednji državi še vedno velja prepoved vnosa hrvaških dinarjev, v denarnici ne smete imeti več kot 100 tisoč hrdov, kar trenutno znaša manj kot 100 mark oziroma dobrih 6 tisoč tolarjev.
Za marko boste v hrvaških bankah in menjalnicah dobili 1.130 hrdov, če ste zanjo v slovenski menjalnici odšteli 68,50 tolarja, potem navzkrižni tečaj pokaže 6,06 tolarjev za 100 hrdov. Če boste tolarje na Hrvaškem zamenjali za hrde, bo tečaj znašal od 6,25 do 6,50 tolarjev za 100 hrdov. Če boste hrde kupili v slovenskih menjalnicah (povsod jih nimajo!), boste 100 hrdov dobili za 7 do 9 tolarjev.
Pri preračunavanju hrvaških cen v tolarje boste ugotovili, da je malo stvari cenejših, nekatere pa vendarle so, zato bo najbolje, da ravnate tako kot nemški in avstrijski turisti v naših prodajalnah: imejte s sabo kalkulator in stvar bo lažja. • M. Va.
Lira se je obrnila navzgor
Kranj, 28. aprila - Zaradi padca lire so postali nakupi v sosednji Italiji zelo mikavni, kar se v tem prazničnih dneh krepko pozna na mejnih prehodih, kjer je gneča velikanska. Vendar se že kažejo znaki, da si je lira opomogla in njena vrednost spet rahlo narašča, zato velja z nakupi pohiteti.
Poznavalci pravijo, da Italijani vračajo svoj denar, tistega seveda, ki so ga še donedavna pretapljali v marke in shranili v tujini. V preteklih mesecih je namreč reka denarja tekla iz Italije v Švico ter naprej v Nemčijo, tudi v Ameriko, vendar se je večina zadovoljila z nemško marko, ki je tudi pri nas najbolj pribljublje-na. Beg kapitala je bil posledica splošnega nezaupanja v Italiji, zdaj pa se že kaže, da bo v doglednem času izstopila in politične in institucionalne krize. Po imenovanju novega guvernerja Banke Italije je bilo treba minuli ponedeljek za marko odšteti 930 lir, v torek pa 923 lir. Analitiki pa pravijo, da se bo lira še okrepila, če bo sosednja Italija kmalu dobila novo vlado.
B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d.
IIMVESTMEIMT
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
POSOJILNICA - BANK - BOROVUE
tel. 9943-4227-3225
VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH!
MEHJAIMCE H71F4N
poslovna enota KRANJ /Delavski domvhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387
poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013
®
ZAPOSUMO:
Pogodbeno ali redno komercialiste za prodajo visokokvalitetnih strojnih masti in olj nemškega izvora.
Sprejemamo pisne prijave na naslov: K.B.A., d.o.o.
Partizanska 37a 66210 SEŽANA, Tel.: 067/72-762
Gregorčičeva 8, Kranj
Najbogatejša izbira
- najlepše kopalke '93 -bluze FOKV.
- spodnje perilo nitsjv o nagrajena serija na sejmu MODA 93
PRIKUPNE CENE*
PRIJAZNI LJUDJE
1 KAM NA KOSILO, VEČERJO?
i IME GOSTINSKEGA i OBJEKTA l KRAJ 4 SPECI ALITETE, 1 MENU JCENA ODPRTO
GOSTILNA Pr' Primožk
vsak dan 9 - 23 tel. 57-585
Dolenjčeva 3, Orehek - Kranj Telefon 214-115
čistl|ni aparati na visoki pritisk dohodni čistilni aparati Jdu$trijski sesalci (pSt'lni aparati za gospodinjstvo
n'e tePihov, pomivanje, sesanje) °dprto od 8. do 13. ure, petek tudi od 16. do 19 ure, sobota od 9. do 12. ure
čistila za gastronomijo dezinfekcijska sredstva čistila za gospodinjstvo
NOVO!
čistila za AMC posodo, krom.
1KAM IV A 121
I CILJ, ČAS POTOVANJA, 1 PRIJAVE i datum :j i ODHODA i CENA PREVOZ gostinske) i opis STORITVE j|POTOVANJA
RIM • S0RRENT0 4 ONI I0MPAS KRANJ Tel .211-022 ,K0FJA LOKA Tel .620-960
Rl
: Ki
13.5.
345 DEM bus
pol. I RIM - NEAPEU penzion CAPRI - POMPEJI
RABAC
KOMPAS KRANJ ŠKOFJA LOKA
7 dni Tel.:211-022 Tel.:620-960
15.5. 22.5.
181 OEM bus
pol.
penzion
POČITNICE
Objave za rubriki sprejer oziroma v oglasni službi,
lamo na fax 215-366 Bleivveisova 16, KRANJ
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Vlada sprejela dva za kmetijstvo pomembna dokumenta
Da vlade ne bodo delale po svoje
Ljubljana - Slovenska vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog strategije razvoja kmetijstva in predlog zakona o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil. Oba dokumenta bo obravnaval še parlament. Strategija razvoja kmetijstva je pomembna predvsem zato, ker je vlada (kakršnakoli že je in kakršnakoli že bo) s tem dobila kažipot, po katerem se bo morala ravnati. Ministrstvo za kmetijstvo jo je začelo pripravljati že v času prvega mandata dr. Osterca, po obsežni strokovni (javni) razpravi pa jo je dokončno oblikovalo letos. Strategija po eni strani opredeljuje področje pridelovanja hrane, po drugi pa se dotika tudi vprašanj ohranjanja rodovitnosti tal, čistega zraka in zdrave vode, izgleda kulturne krajine in poseljenosti. Med večimi možnostmi razvoja kmetijstva sta se ministrstvo in vlada odločila za "scenarij", ki najbolj ustreza slovenskim razmeram in ki kmetijstva ne obravnava samo kot pridelovanje hrane, ampak poudarja tudi druge njegove naloge in vloge.
Predlog zakona o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil že predstavlja uresničevanje predlaganega "scenarija" razvoja kmetijstva, saj določa način, kako domače kmetijstvo zaščititi pred dumpinškim uvozom, kakršnega je kmetijski minister dr. Jože Osterc posebej ponazoril na primeru uvoza mesa iz Avstrije. V času, ko za uvoz še ni bilo treba plačevati posebnih dajatev, so k nam iz Avstrije prihajale svinjske polovice po 13 ali 14 šilingov za kilogram, država pa je izvoznikom k tej ceni primaknila še 18 šilingov. Naši mesarji (in mešetarji) so za posel, ki se jim je ponudil, hitro "zgrabili" in se jim je bolj splačalo meso kupovati v Avstriji, kot odkupovati doma zrejeno živino. CZ
V nedeljo na Dovjem
Zbor razlaščenih vasi
Dovje - V nedeljo, 2. maja, ob 10. uri bo v zadružnem domu na Dovjem drugo zborovanje razlaščenih vasi. Agrarna skupnost Dovje - Mojstrana je na zborovanje povabila predstavnike agrarnih skupnost z Gorenjskega in tudi od drugod, med drugim tudi Rudija Šimca, predsednika razlaščenih vasi za Primorsko. Na zborovanju bo največ razprave o vprašanju, zakaj agrarnim skupnostim doslej ni uspelo dobiti nazaj odvzetega premoženja, predvsem srenjske zemlje oz. skupnih pašnikov. CZ
Kmečke žene gredo na izlet
Kranj • Aktivi kmečkih žena iz kranjske in tržiške občine prirejajo v začetku maja strokovne izlete, na katerih si bodo udeleženke ogledale nekatere kmetije in pomembne kulturnozgodovinske znamenitosti. Aktiv Sloga Kranj prireja 5. maja izlet na avstrijsko Koroško, nakelski aktiv 10. maja izlet po Poljanski dolini do Idrije in Cerknega, aktiv Tržič 11. maja od Kamnika do Trojan, aktiv kmečkih žena pa v petek, 7. maja, izlet v Prekmurje. Za izlete, ki jih prirejajo aktivi Sloga, Naklo in Tržič, sprejemajo prijave v kmetijski svetovalni službi (tel. 242-734), za izlet cerkljanskega aktiva pa do 30. aprila na blagajnah HKS Cerklje in Šenčur (tel.: 421-200 in 41-022). CZ
Nespametna politika podžiga lovsko zavist
Pumc >Ux\)
4.*.: IjaMjana. Dunajska 172
Ml 14 VI g*
PRIPOMOČKI ZA NEGO OBIAČ1L
ffraVa fosfrmrmt rata oNmidm. jtk trmrljdo oiula,' Ktiar* J* tu
Odstranjevalci; riKCfnBilL
kosmu.islih tekstilnih |)<(vrsin
Iz tkanin iz volne, kašmirja, sintetike. plaščev, oblek, odej, zanesljivo odstrani vso razcefrano, kosmičasto nesnago. Čistilni valictk~ Rahlo lepljiv valjček magično /tobere ves trdovraten prah, kosme, j>rhljaj ali celo živalske dlake a vaših oblačil, sedežnih garnitur, žameta,.
NAROČAM po povzetju: Art.A Art.B p<> ami za kos 600.00 Sil + poitiimu PODPIS: _
ime in priimek:___
naslov:
napravt vui<' pletenine b muliauja poln,- in kusimil,
Art.C
/FRANC PETERNELJ
Hraslje 82
tel.: 064/324-305
KCVIMREZKALSTVO
O/CGlrJFM
IZDELUJEMO:
Nadomestne dele, zobnike za reduktorje, polžasta gonila, zobate letve, verižice in ostalo po dogovoru
Želimo vam vesele in prijetne praznike !
"Sosed gre lahko na ruševca, jaz pa ne"
Na Gorenjskem so le v kranjski in radovljiški občini popolnoma prepovedali lov na ruševca, medtem ko ga v škofjeloški, tržiški in jeseniški lahko lovijo v času, kot sicer določa zakon - od 1. maja do 15. junija. Takšno razlikovanje podžiga lovsko zavist in utemeljena vprašanja med lovci, čes - "sosed (iz tržiške občine) gre lahko na ruševca, jaz (iz radovljiške) pa ne smem."
Radovljica, 26. aprila - Po zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč je malega petelina ali ruševca dovoljeno loviti od 1. maja do 15. junija (samice oz. kure pa nikdar), vendar pa zakon daje občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za lovstvo, in republiškemu ministru za kmetijstvo in gozdarstvo pravico, da zaradi redkosti divjadi, koristi za gospodarstvo ali iz drugih utemeljenih razlogov na območju občine oz. na širšem območju trajno ali začasno prepove lov posameznih vrst divjadi.
Ko so zbori kranjske občinske skupščine ob koncu predlanskega in v začetku lanskega leta potrjevali lovskogospodarske načrte lovskih družin in podjetja za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, so tudi sklenili, da se z načrti popolnoma zaščitijo ogrožene lovne vrste, določi zmeren lov malih zveri (razen lisice) in varovanje plenilcev. Podobno so se po precej burni razpravi odločili tudi v radovljiški, kjer so z lovskogospodarskimi načrti popolnoma zaščitili gozdnega jereba, ruševca, skobca in kragulja. Ker v drugih gorenjskih občinah predloga za popolno zaščito ogroženih lovnih vrst niso sprejeli, je na Gorenjskem Tin v Sloveniji) prišlo do nenavadnega, lahko rečemo celo smešnega položaja, v katerem so se lovci spraševali: "Zakaj mi, ki smo doma iz radovljiške občine, ne smemo loviti ruševca, medtem ko ga naši prijatelji, lovci iz sosedne tolminske (tržiške, jeseniške) občine lahko? Smo manj vredni od drugih? Ga ne smemo loviti le zato, ker je v radovljiški skupščini drugačno razmerje političnih sil kot, na primer, v jeseniški, tržiški, tolminski...? Je ruševec ogrožen samo v radovljiški in v kranjski občini, v vseh sosednjih pa ne? So pri predlogu za zaščito prevladovali strokovni ali politični razlogi?" /aktm res daje občinam možnost, da začasno ali trajno zaradi določenih razlogov prepovedo lov na posamezno divjad, vendar pa sc je ta zakonska pravica vsaj v primeru ruševca izkazala za smešno in nepravično. Problem varovanje te ali one divjadi bi namreč morali urediti z lovsko zakonodajo enotno za vso Slovenijo.
Enotno za vso Slovenijo, ne pa drobnjakarsko
O tem, ali je ruševca treba popolnoma zaščititi, so mnenja precej različna. V Zvezi lovskih družin Gorenjske se podobno kot v Lovski zvezi Slovenije zavzemajo za to, da bi problem varovanja lovne divjadi uredili enotno za vso Slovenijo, ne pa drobnja-
karsko, za vsako občino ali regijo posebej. Ker so ruševčeva stanišča in rastišča največkrat na grebenih ali vrhovih, to je na meji med državami, je o varstvu ruševca treba razpravljati širše, predvsem pa v sodelovanju z avstrijskimi in italijanskimi lovci. Če bi ga pri nas zaščitili le na ožjem območju (npr. samo v jeseniški občini), bi lovci iz sosednjih držav dobili priložnost, da uplenijo tudi tiste, ki jih pri njih zaradi
Lovci zatrjujejo: število ruševcev ne upada
Lovske družine iz radovljiške občine so na zadnjem zasedanju občinske skupščine že dale pobudo, da bi spremenili sklep o potrditvi lovsko-gospodarskih načrtov za obdobje 1991-95 in da bi iz popolne zaSčite ogroženih lovnih vrst izločili ruševca. Ker sc lov na ruševca začne že 1. maja (torej pred novim zasedanjem skupščine, ki je predvideno za 19. maj), je skupščina pooblastila izvršni svet, da naj pridobi ustrezna strokovna mnenja in sam odloČi o nadaljnji popolni zaščiti ruševca. Izvršni svet doslej o tem še ni odločal. Lovske družine so predlog za spremembo utemeljile s tem, da sklep o zaščiti ni bil usklajen s strokovnimi stališči, prav tako nc na medobčinski ravni (v Zvezi lovskih družin Gorenjske in v Lovski zvezi Slovenije), da je bil mišljen kot začasni ukrep in da po podatkih iz občine in iz drugih krajev Slovenije Število ruševcev ne upada, ampak celo narašča. Ugotavljajo, da imajo tudi v sosednji Avstriji in Italiji ugoden stalež in normalen odstrel, in izjavljajo, da bodo ruševca same pravočasno zaščitile, če se bo njihovo število zmanjšalo.
Odslrclna taksa
za ruševca • 1600 mark
V zavodu Triglavski narodni park so sc lani že povsem odpovedali lovu na ruševca, s tem pa tudi precejšnjemu zaslužku. Za približno kakšne denarje gre, jc dobro razvidno iz delegatskega odgovora krajevni skupnosti Kokra, v katerem je med drugim zapisano, da tki strelna taksa za ruševca znaša 1600 mark, za vsak zgrešen strel je treba plačati 530 mark odškodnine, dnevna pristojbina pa je 80 mark.
prepovedi ne bi smeli. Kar zadeva stale* ruševca, v Zvezi lovskih družin za Gorenjsko navajajo, da podatki kažejo celo na ugoden porast (verjetno zato, kerčlovek manj ogroža njegovo "domovanje" kot življenjski prostor velikega petelina). J lovski organizaciji tudi velja "interni pre"' pis" (smernice), po katerem je dovoljen0 upleniti le vsakega petega pojočega petelina.
Lov na ruševca - etično nesprejemljiv in biološko škodljiv
Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine je min«: strstvu za kmetijstvo in gozdarstvo že lam predlagal popolno prepoved lova na ruševca na vsem ozemlju Slovenije. Predlog Jc utemeljil s tem, da je ruševec v Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst Slovenij? uvrščen med "ranljive vrste", kar pomen'-da še ni zelo ogrožen, lahko pa postane, Bj se bodo razmere v naravi še napreJ poslabševale. Tudi v Avstriji ga uvrščajo med ranljive vrste, na Bavarskem pa DW prizadete. Lov na ruševca je po mnenj" zavoda etično nesprejemljiv, ker zakonodaja dovoljuje lov v času razmnoževanja na rastiščih, in biološko škodljiv, ker je med lovci največ zanimanja za odstrel najmO' čnejših živali, to pa je v nasprotju z načel' naravne selekcije.
Le zadovoljevanje lovskih strasti?
V ministrstvu za kmetijstvo in
gozdarstvo
podpirajo predlog zavoda za popoln0 zaščito ruševca, saj v nasprotju z lovskim družinami in organizacijami navajajo, da % evropskih držav poročajo o zmanjševanj števila ruševcev in o oženju njihoveg življenjskega prostora. V gorah Bosnc-kjer je živel še pred prvo svetovno vojn0' ga zdaj ni več. Čeprav lov ni glavni razl°8 za nazadovanje, ampak spremembe okolju, urbanizacija, nemir in drugo, r na ministrstvu ocenjujejo, da lova 0 ruševca ni mogoče z ničimer več opravi" vati. šc posebej zato ne, ker jc lov Ča5? svatovanja (razmnoževanja) v nasprotj" Bcrnsko konvencijo in ker "odstrel rušcv ne izpolnjuje prav nobenega bolj tehtneS namena, kot jc zadovoljevanje '0|j5
strasti". Lovci so v svoje smernice zapisali, da bodo skrčili uplcn na Ijffi petino pojočih petelinov, vendar jc "'"t*«;)] najboljši volji ugotovljeno število P°j u petelinov vse prej kot zanesljivo". . posebej, če vemo, da "lovci v želj' C odstrelu raje naštejejo več petelinov kot P manj". C Zaplotnik
Proizvodnja celuloze v Goričanah se je ustavila zaradi zapleta z odpadnimi vodami
Kmetom ni vseeno, kaj bo s celulozno industrijo
Kranj - Da se na Gorenjskem vse bolj ubadajo s problemom, kam prodati celulozni (drobni) les in malo vredne lubadarke, je razlog tudi v tem, da je slovenska celulozna in papirna industrija s tovarnama v Goričanah pri Medvodah in v Krškem zašla v velike težave.
Čeprav slovenska papirna industrija zaposluje le 1,6 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu, ustvarja 1,9 odstotka (bruto) družbenega proizvod in prispeva 4,7 odstotka k celotnemu izvozu. Kako močno je povezana z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, predvsem z gozdarstvom, dovolj pove Podate k,tla na leto pora bi 400 do 500 tisoč kubičnih metrov manj vrednega lesa in da lastnikom gozdov zagotavlja na leto 30 do 40 milijonov mark prihodka.
Za tovarno v Goričanah velja, da je bila vodena dokaj dobro in da je tudi sicer znana kot eden najkakovostnejših proizvajalcev papirja pri nas. Zapletlo se je pri reševanju ekoloških problemov. Podjetje je tedaj, ko jc še normalno poslovalo, vložilo v
ekološko sodobno tehnologijo beljenja celuloze brez klora in v ekološko izboljšanje vode m zraka 50 milijonov mark, plačalo štiri milijone mark vodnega prispevka in sofinanciralo tudi izgradnjo kanalizacijskega kolektoria, po katerem naj oi delno očiščene odpadne vode iz tovarne speljali v biološko čistilno napravo v Zalogu. Ko je javno podjetje Vodovod -
Kanalizacija decembra predlani "priključilo" odpadne vode iz Goričan na kolektor, je ob sozlitju v Vižmarjih prišlo do smradu in do upravičenih pritožb občanov. Razlog: projekt ni pravilno predvidel učinkovanja dveh različnih odpadnih vod! Podjetje Vodovod - Kanalizacija je sredi lanskega februarja prekinilo pogodbeni odvzem odplak, vodnogospodarski inšpektorat
Gospodarska zbornica je že lani predlagala, da bi po zgleau Evropske skupnosti sprejeli posebni zakon o pogojih sanacijsko prilagoditvenega programa, po katerem naj bi tudi tovarna v Goričanah postopoma zmanjševala mejne koncentracije dovoljenega spuščanja škodljivih snovi v reko Soro, Driavnozborski odbor za gospodarstvo pa predlaga republiški vladi, še zlasti vladi mesta Ljubljane in javnemu podjetju Vodovod - Kanalizacija, da za čimprejšnji začetek ponovne proizvodnje celuloze v Goričanah najprej poskusi z vbrizgavanjem peroksida v Kanalizacijski kolektor, v primeru neučinkovitosti metode pa zagotovi daljši rok za ekološko sanacijo odpadnih voda.
pa ni dovolil izpustiti odpadnih voda v Soro. V Goričanah so sicer zaprosili za moratorij
na uresničevanje ukrepa in za obnovo upravnega postopki' vendar v tem niso uspe'1, čeprav so kot argument nav*' jah, da so sc njihove odplak tudi tedaj, ko so jih spuščal' kolektor, zaradi nedokončan6 kanalizacije in biološke Wj tilne naprave v Zalogu tr mesece zlivale v Ljubljani«0' V tovarni je bila domala # noč ustavljena proizvodnj celuloze, porasli stroški pa $c "rdeče" obarvali poslovanj papirnega obrata, ki je p()tl.' obratoval le občasno. PodJc L jc lani jeseni na predlog vla , preneslo ves družbeni kap1' M Koržctov sklad za razvoj: poslovno leto pa je /ara škode, ki jo jc povzrocl' ukinitev proizvodnje čelu'0 in pinotana, sklenilo z dv»F( milijoni mark izgube N 9 navaja poslanka državne* zbora Karner - LukaČ V rL slanskem vprašanju, v^^^r sklad doslej nista šc n'^ Morila: izguba se povcC%. odpuščanje delavcev se na° jujc, v okoliških gozd? ^ propada odpadni les
Delo ni več vrednota, delavec ni več spoštovan
ljub skrbem in negotovi prihodnosti bomo tudi letošnji ednarodni praznjjc dela, 1. maj, proslavili dostojanstveno, ot se za delavstvo spodobi. Na prvomajskih shodih od del ne- ^ore' J°^ta' Sobca do Poljan nad Jesenicami bodo ni ifVci.s sv°jo udeležbo in nastopi pokazali, da je ta praznik Jinov in da se tega zavedajo bolj kot kdajkoli. Ob svojem p a^nik:u imajo pravico javno povedati oblasti, da je delo P stalo najnižja vrednota, delavec pa najmanj spoštovan in aJmanj zaščiten v zadnjega pol stoletja.
^°cialna ogroženost delavcev je namreč v Sloveniji dosegla tucr °' k° ^e P° na^' smdikalni oceni mogoče pričakovati lah t- sPontane izbruhe nezadovoljstva. Socialni nemiri bi nko prerasli v demonstracije političnega značaja, če se nos oblasti do delavstva ne spremeni. Ko bi besni delavci I P.favico v svoje roke, to ne bi bilo podobno napovedani neV • stav^> kakršno v režiji sindikata pri nas poznamo .kaj let, pač pa divjemu, neorganiziranemu, verjetno precej j0 ernu obračunu delavstva s svojimi izkoriščevalci. Čez « yarniške plotove bi tedaj frčali "menedžerji", "lastniki" in SlndikalistF'.
drv'° ^0sP°da v vladi in parlamentu, spoznajte vendar, kam ^ \ nase gospodarstvo in z njim vred delavstvo! Se zavedate, tis ?e samo Gorenjska v zadnjih treh letih izgubila dvajset . °č delovnih mest; da se bo letos armadi enajst tisoč j2p zP°selnih pridružilo še več kot štiri tisoč ljudi, ki bodo .gubili delo večinoma v "čiščenju" tehnoloških presežkov; da sarno gorenjsko gospodarstvo v lanskem letu ustvarilo n naJstkrat večjo izgubo kot akumulacijo; da besede, kot je bc h V terinologije in kadre, izginjajo iz podjetniškega ?ednjaka? Ostaja samo strategija odpuščanja presežnih Za a\Ccv- Brezposelni se kopičijo na zavodih za zaposlovanje, radi množičnega upokojevanja odvečnih delavcev se .. ajno bližamo številki pol milijona upokojencev, med S*! žal vse več še mladih... Ob popolni blokadi v razvoju °|°gije in znanja na govorniških odrih doma in v svetu ' voriirio o vključevanju Slovenije v Evropo in razviti svet. rie°^°č-e' toda zagotovo nc samo s podcenjenim in pravno ?asČitcnim delavstvom.
Vlada in parlament se morata zato takoj spopasti s poraznim gospodarskim in socialnim položajem slovenske družbe. Delavstvo odločno zahteva razbremenitev gospodarstva. Plače zaposlenih so namreč tako obložene z dajatvami, da bi jih ne zmogl gospodarsko še tako trdna država. Dogovor o omejeni porabi, da bi se gospodarstvo lažje postavilo na noge, potrebujemo bolj kot kdajkoli. Zato bi morala biti vlada presrečna, ker so se želeli sindikati, predstavniki delojemalcev, z aneksom h kolektivni pogodbi sporazumeti, da bodo za pol leta zmanjšali svoje zahteve do plač. Enako bi lahko pritisnili tudi na vse druge vrste porabe. In če bi bila vlada modra, bi to izkoristila ob razpravah o letošnjem proračunu, žal je namesto tega zamrznila plače.
Če slabšanje razmer v gospodarstvu ne bo hitro ustavljeno, če vlada in parlament ne bosta z vso resnostjo oblikovala takih gospodarskih pogojev in družbene klime, ki ne bo omogočala zgolj preživetja, temveč tudi skorajšnje boljše življenje, se lahko zgodi, da se ne bosta imela s kom pogovarjati. Sindikalna vodstva si privoščijo popuščanja le kratek čas. Delavstvo ne bo dolgo gledalo privilegiranih elit v družbi, ki
bogatijo, ne z delom in znanjem, temveč z različno zakonsko zagotovljenimi plačami ter mahinacijami na poslovnem in lastninsko -premoženjskem področju. Parlamentarne odločitve, kakršnim smo bili priča pri poslanskih plačah in dodatkih, so naravnost roganje stiski, v katero so danes pahnjeni mnogi slovenski delavci in brezposelni.
Zato je povsem normalno, da sindikati vztrajamo pri uveljavljanju tistega ustavnega načela, ki govori o socialni državi. Marsikateremu okorelemu liberalcu nista všeč taka drža in usmeritev sindikatov, vendar prihodnji razvoj in vključitev slovenske države v Evropo nista mogoča brez jasnih razvojnih usmeritev doma in politike, ki bo gradila predvsem na produktivnem zaposlovanju, ne pa na metanju delavcev na cesto, kar se žal danes dogaja v mnogih slovenskih podjetjih.
V samostojno državo Slovenijo smo zakoračili s popolno nadvlado strankarstva nad civilno družbo, liberalnega kapitalizma nad socialno državo, državnega in gospodarskega kriminala nad pravno državo. Država postaja odtujena, odtujen postaja celo parlament. Stranke so si prilastile denarne, kadrovske in druge fevde. Vlak pa drvi v prepad. Zadnji uspešni pogovori med vlado in sindikati vendarle vlivajo nekaj več optimizma. Od socialnega sporazuma, ki naj bi ga podpisali z vlado in zbornico, si sindikati in delavstvo veliko obetajo. In če bo v parlamentu sprejet še naš predlog o pravičnejši delitvi družbenega premoženja, je delavstvu vendarle mogoče napovedati boljše čase.
Naj vam, spoštovane gorenjske delavke in delavci, iskreno čestitam k vašemu prazniku, z željo, da bi bil vaš položaj v podjetju, ustanovi in družbi nasploh, bolj trden in gotov, da do vaše delo spoštovano, vaš položaj pa zaščiten z moderno evropsko delavsko zakonodajo.
Nasvidenje na naših skupnih prvomajskih srečanjih!
Sandi Bartol, predsednik ZSSS za Gorenjsko
Prireditve
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
vabi na
prvomajska srečanja na gorenjskem
l . OBČINA JESENICE
aJa ob 11. uri tradicionalni shod na Poljanah nad Jesenicami
Int,
em Program:
aci°nala v izvedbi pihalnega orkestra Jeseniških p železarjev
uravni govor člana predsedstva ZSSS Milana Utroše Kulturni program: " rerit ' nastoP pihalnega orkestra
tacije v izvedbi gledališke skupine Tone Čufar »_ Jesenice
astopa mažoretk in folklorne skupine Triglav
£abav * Jesenice
ni del v izvedbi ansambla Sava s pevko do 20. ure.
l OBČINA ŠKOFJA LOKA • *naja ob 11. uri srečanje na Križni gori
UvnH Program: Slav nastoP Pihalnega orkestra Škofja Loka "ostni govor - dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta Kulturni program: - kantavtor Adi Smolar
• foikiaSt0p Piha,nc£a orkestra Škofja Loka Kl°rna skupine Javorje z venčkom izvirnih \, p javorskih plesov
zabaVn ,°gram bo povezoval Jože Drabik.
nem delu bo igral ansambel Jevšek do 18. ure.
^55 '^3^
OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO
Qorenjskemu delavstvu čestitamo ob t maju, prazniku dela in Mimo, da bi bil jutri svetlejši dan, da bi slavljenje nadelo prijaznejši obraz.
Prireditve
OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE
OBČINA RADOVLJICA 1. maja ob 14. uri tradicionalni delavski tabor Šobec 1993
Program:
Godba na pihala DPD Svoboda Lesce Slavnostni govor - Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS in član državnegasveta
Kulturni program:
- koncert harmonikarskega zbora Glasbene šole Radovljica
- venček narodnih plesov KuPD Veriga
- recitacija v izvedbi DPD Bohinjska Bela
Program povezujejo člani DPD Svoboda z Bohinjske Bele.
Zabavni del v izvedbi Kranjskega kvinteta s pevcema do 19. ure.
KRIMINAL
V koči jedel in pil
Jesenice - Kriminalisti z jeseniške policijske postaje obravnavajo 42-letnega povratnika Viktorja Ž., ki ima za seboj že nekaj vlomov in tatvin. Tokrat gre za utemeljen sum, da je 20. aprila vlomil v planinsko kočo na Golici. Pri vlomu so ga zasačili, tako da mu vsega, kar je nameraval, ni uspelo odnesti s seboj, se je pa pred tem v koči dodobra najedel in napil. Ob tem se je pokazalo, da naj bi bil Viktor kriv tudi za več vlomov v počitniške hišice na avstrijski strani.
Pretep v Ajdni
Žirovnica - 18-letni A. K., ki je nasploh precej vroče krvi, seje v piceriji Ajdna v Žirovnici spri z M. L. Moška sta se nato tudi stepla, v pretepu je A. K. drugega tako hudo ranil, da so ga v jeseniške bolnipnici obdržali na zdravljenju. Primer obravnavajo jeseniški kriminalisti, ki bodo A. K. ovadili tožilstvu zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
Kazenska ovadba proti J. F.
Zvodništvo na Posavcu
Kranj - Kot kaže preiskava, seje osumljenemu J. F. zvodništvo v gostinskem lokalu na Posavcu denarno kar dobro obneslo. Kriminalisti so njegov posel prekinili, dekleta poslali k sodniku za prekrške, domnevnega zvodnika pa ovadili javnemu tožilstvu.
J. F. naj bi namreč od dveh še mladoletnih in dveh polnoletnih plesalk, državljank Romunije, zahteval, da gostom, željnim spolne naslade, dajo na voljo tudi svoja telesa. Možakom je zaračunaval od 200 do 300 mark, odvisno od vrste spolne storitve, dekletom pa je od tega odštel po 100 mark. Če so se branile, jim je zagrozil, da jih bo poslal nazaj v Romunijo. Prisiljene izbirati med dvema zloma manjšo, so na zvodnikovo trgovino pristajale.
Trk v "križišču smrti"
Kranj - V četrtek, 22. aprila, ob 16.40 je v znanem "križišču smrti" med prednostno cesto Kranj - Brnik in Britof - Škofja Loka spet počilo. Voznica osebnega avtomobila Ivana Zore iz Kamnika, ki je vozila iz smeri Britofa proti Škofji Loki, je v križišču zapeljala na prednostno cesto ip s tem zaprla pot vozniku Branku Zupancu iz Vodic, ki je pripeljal iz Kranja. Zupane se je sicer umikal in zaviral, vendar sta vozili trčili. V nezgodi je bila huje ranjena sopotnica v avtu Zoretove, 86-letna Antonija Brnot, ki so jo reševalci odpeljali v UKC.
Voznik vkleščen v avtu
Tržič - V petek, 23. aprila, slabe pol ure pred poldnevom je Ni-az Čoragič iz Zvirč z avtom peljal po regionalki proti Podbrez-jam. Približno 150 metrov pred priključkom na magistralko je zaradi prehitre vožnje v blagem levem ovinku "zlctel" s ceste, najprej trčil v dva drevesna štora, nato pa še v drevo. Hudo ranjeni voznik je ostal vkleščen v razbitem avtu. Odpeljali so ga v UKC.
Z motorjem podrl pešca
Škofja Loka - Istega dne okrog enajstih zvečer je Boštjan Kalan iz Gosteč vozil z motorjem po lokalni cesti od Pungerta proti domu. Med obema naseljema je nenadoma zagledal pred seboj pešca Rada Lukančiča. Da ga ne bi podrl, se je motorist umikal proti sredini ceste in zaviral, vendar ga je z desno sto-palko motorja kljub temu zbil. Pešca je odbilo na bankino, kjer je oblažal hudo ranjen - odpeljali so ga v UKC - voznik Kalan pa je padel.
Prek pločnika v betonsko škarpo
Žlrl - 24. aprila ponoči je 19-letni Aleš Cigale iz Jarčje doline vozil po cesti skozi Žiri od osnovne šole proti gasilskemu domu. V bližini doma Partizan je zapeljal na nasprotni vozni pas, od tam na pločnik, nato pa je čelno trčil v betonsko škarpo. Hudo ranjenega so v UKC obdržali na zdravljenju. • H. J.
Zastrupitev v blejski ribogojnici
Poginilo 150 rib
Bled - V torek, 27. aprila, ob 19.40 so v blejski ribogojnici opazili onesnaženo vodo in poginjene ribe.
Policisti, člani ribiške družine in vodnogospodarski inšpektor so ugotovili, da je voda dejansko onesnažena, verjetno zaradi greznice, iz katere je lastnik spustil odplake v potok Mišca, ki priteka v ribogojnico. Zastrupljenih je 150 rib, ki so poginile, ozadje pogina še raziskujejo. • H. J.
Vlom v nedograjeno hišo
Tržič - V noči s ponedeljka na torek je neznanec "obiskal" nedograjeno stanovanjsko hiše v Hudem grabnu pri Tržiču. Lastnika je okradel za okrog 200.000 tolarjev. Iz hiše je odnesel štiri radiatorje, 27 radiatorskih ventilov, mešalni ventil, štiri kroglične ventile, cevni termostat, hidrotermometer, vodno črpalko, kotno brusilko in ekspanzijsko posodo. Neznanega vlomilca še iščejo.
Okradeni Gašperji
Preddvor - Od 25. do 28. aprila je neznanec oziroma skupina neznancev vlomila v zaklonišče vrtca v Preddvoru, v katerem imajo Gašperji spravljene svoje glasbene inštrumente in opremo za ozvočenje.
Iz zaklonišča sta izginila dva monitorja, CD sonnv, "ekvilaj-zer" in trije ojačevalci, vse skupaj jc vredno okrog 450.000 tolarjev.
Ilegalno prek meje
Kranjska Cora - Tu so policisti v torek ustavili dva voznika iz Kamnika oziroma Ljubljane, ki sta prevažala štiri Afričane, da bi v t.i. zelenem pasu na območju mejnega prehoda Korensko sedlo ilegalno prestopili slovensko-avstrijsko mejo.
V torek zaključni govori in razsodba obtoženemu Eriku Bučanu
Senat ne dvomi o strokovnosti dr. Skulja
Kranj, 26. aprila - Po tri dni trajajoči glavni obravnavi je petčlanski senat temeljnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Anton Šubic, danes (v ponedeljek) zaključil dokazni postopek proti 20-letnemu Eriku Bučanu iz Kranja, obtoženemu kaznivih dejanj , poskusa umora in spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Sojenje se bo nadaljevalo v torek, 4. maja, zjutraj z zaključnimi govori tožilstva in obrambe ter z razsodbo.
Potem ko je v četrtek sodni senat med drugimi kot pričo zaslišal izvedenca psihiatra dr. Marka Skulja in danes še njegovo sodelavko klinično psihologinjo Nado Hribar, je zavrnil predlog Bučanovega zagovornika Franceta Goličiča, da bi sodišče pridobilo še mnenje drugega izvedenskega konzili-ia. Kot je dejal sodnik Anton Subic, senat ne dvomi o strokovnosti dr. Skulja. Razlogov za dvom ne vidi niti v tem, da je dr. Skulj pred desetletjem podal strokovno mnenje za Erikovega očeta Ferdinanda Bučana. Zanj je kranjsko sodišče dvakrat zavrnilo predlog, da bi ga spoznalo za poslovno nesposobnega, tretji postopek je
zdaj v teku, v vsakem pa so izvedensko mnenje o njem podali drugi strokovnjaki.
Čustveno in mišljenjsko nedorasel svojim letom
Dr. Marko Skulj iz begunjske bolnišnice je za 20-letnega obtoženca Erika Bučana postavil diagnozo začetnega predpsi-hotičnega stanja v opazovanju. Po njegovi oceni je Erik neobičajno izrazito infantilen, v tem doživljanju nima obrambnih mehanizmov. Erikova infantilnost se izraža na več načinov, med drugim v želji po druženju z mlajšimi od sebe, med katerimi doživlja lastno potrditev. Njegova čustva in mišljenje so
pod starostjo 20, 21 let, to se po mnenju izvedenca kaže tudi v navezanosti na sedem let mlajše dekle. Erik je tudi preokupiran z lastnim egom, zanj so značilne neobičajne ideje in predstave. Motnje, ki jih je doživljal v času obeh očitanih kaznivih dejanj, so bile take, da je prišlo do bistveno zmanjšane prištevnosti. Dr. Skulj v tej fazi zavrača zdravljenje.
Brez Natalije mu ni bilo živeti
Sicer pa so danes pred senatom pričali še trije člani Eriko-ve družine: oče, mati in sestra. Mati Anglelca Bučan se je v pripovedi osredotočila predvsem na dni od 15. decembra lani, ko naj bi sin v stanovanju Šubljevih na Trgu Rivoli 5 spolno napadel 13-letno sosedovo dekle, do 17. decembra zvečer, ko je na hodniku bloka z lovskin nožem dvanajstkrat zabodel in devetkrat porezal
njeno mamo Miro Subelj (taJe po prevozu v UKC zaradi izkr
let vavitve umrla, smrten je
bil
vbod v desni prekat srca), kakš* nih deset minut kasneje pa je 1 istim nožem napadel še 13-le1' no Natalijo Šubelj, ki so J" zdravniki uspeli rešiti. Angelc3 Bučan je povedala, kako so 1 družini skušali potolažiti En; ka, potem ko je bil dva dm pred krvavo dramo na hodniku bloka osumljen posilstva Natalije, ki ga ni zagrešil, ter je na' pisal tudi poslovilno pismo m t.i. pismo "resnica", v katerem je dal vedeti, da mu brez Nata; lije ni živeti. Za Erika naj N mati v dežurni ambulant' kranjskega zdravstvenega d°-ma iskala tudi pomirjevali vendar jih ni dobila. Njen obisk v knjigi dežurne ambulante ni zabeležen, senat pa Je zavrnil tudi zagovornikov preUj log, naj bi kot pričo zaslišan medicinsko sestro, ki je bila tistega dne v službi. • H. Je,oV' čan
Prvomajska srečanja na Gorenjskem Na s,aiko
Kranj, 1. maja - Za prvi maj, praznik dela, se bo tudi na Gorenjskem zvrstilo več prazničnih srečanj. Na tradicionalni shod na Poljanah nad Jesenicami je območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko povabila Jeseničane in okoličane. Program bo ob 11. uri začela pihalna godba Jeseniških železarjev z Interna-cionalo, govornik bo član predsedstva ZSSS Milan Utroša, v kulturnem programu pa bodo poleg godbenikov nastopili še recitatoru gledališke skupine Tone Čufar z Jesenic, mažoretke in folklorna skupina Triglav Jesenice, do 20. ure pa bo za zabavo igral ansambel Sava.
Isti sindikat prireja še prvomajska srečanja v škofjeloški in radovljiški občini. Ob 11. uri se bodo v soboto na tradicionalnem prizorišču na Križni gori srečali prebivalci škofjeloške občine, gp uvodnem nastopu Pihalnega orkestra iz škofje Loke bo spregovoril slavnostni govornik dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta. V kulturnem programu, ki ga bo povezoval Jože Drabik, pa bo nastopil kantavtor Adi Smolar, venček izvirnih javorskih plesov v izvedbi folklorne skupine Javorje, za zabavo pa bo do 18. ure igral ansambel Je-všek.
Tradicionalni delavski tabor bo kot vselej tudi na Šob-cu. Začel se bo ob 14. uri z nastopom Godbe na pihala DPD Svoboda, nadaljeval s slavnostnim govorom Gregorja Mikliča, člana predsedstva ZSSS in Člana državnega sveta, v programu pa bodo nastopili harmonikarji Glasbene šole Radovljica, KUPD Veriga z venčkom narodnih
plesov, DPD Bohinjska Bela z recitacijami, slednji bodo povezovali tudi program. Do 19. ure bo za zabavo igral Kranjski kvintet s pevcema.
Svet kranjskih sindikatov pa vabi na prvomajsko srečanje na Joštu. Praznovanje je bo začelo s kresovanjem na predvečer praznika, ob 20. uri, v soboto ob 11. uri pa bo osrednja kulturno-zabavna prireditev, na kateri bodo nastopili igralec Polde Bibič, pevec Vlado Kreslin z Beltin-ško bando in Romana Krajn-čan. • D. Ž.
Planinski izlet na Golico
Planinsko društvo Kranj -PS podjetij ISKRA organizira v soboto, 1. maja 1993, planinski izlet na Golico. Odhod bo ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Vodnika priporočata primerno planinsko opremo: pohodne palice, dobro obutev, zaščito pred vetrom in rezervno perilo. Cena izleta je 450 SIT. Prijave sprejemata vodnika Volga Pajk tel.: 221-321 (5) (28-22) v tajništvu podjetja ERO in Matija Grando-vec v ISKRATEL tel.: 331-331 int. 30-93. • L.C.
Prvomajska proslava
Železniki - Letošnji Pozdrav 1. maju, kot so srečanju pred praznikom dali naslov v Železnikih, bo. jutri, 30. aprila. Srečanje, kjer bodo v kulturnem programu nastopili člani različnih društev in šolarji oziroma vsi, ki v Železnikih nastopajo ob različnih prireditvah, že nekaj časa pa je pobudnik prireditvenega in družabnega dogajanja Turistično društvo Železniki, bo na igrišču v Dašnjici. Srečanje se bo začelo ob 18. uri.
Hotavlje - Prijazna oskrbnika Doma na Slajki nad Hota-vljami vabita 1. maja na tretji družinski izlet v Dom na Slajki. Poskrbela bosta za okrep-čilo in tudi veselo bo ob glasbi. Maja bo Dom Turističnega društva Hotavlje na Slajki odprt ob sobotah in nedeljah od 9. do 20. ure. Skupine pa svoj obisk lahko tudi napove-jo po telefonu na številko 064/682-241. • (A.Z.)
Svečana prisega vojakov
Kranj, 29. aprila - Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Gorenjske in 310. učni center v Kranju vabita na svečano prisego pomladanske generacije vojakov. Slovesnost bo jutri, 30. aprila 1993, ob 16. uri v kranjski vojašnici. Svojci in znanci vojakov bodo ob tej priložnosti lahko spoznali, v kakšnem okolju živijo slovenski fantje med prvim delom vojaškega usposabljanja.« S. S.
Kopalni izlet
Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in ostale upokojence na kopalni izlet, ki bo v Četrtek, 13. maja 1993, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center v Kranju. Poleg ogleda Tehničnega muzeja v Bistri pri Vrhniki se boste v Izoli lahko kopali v ogrevani morski vodi. Voda ima okrog 32 stopinj Celzija. Prijave sprejemajo na sedežu Društva upokojencev Kranj v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C.
Pohod na Blegoš
Planinsko društvo Gorenja vas organizira v sodelovanju s PD Škofja Loka 17. pohod
na Blegoš. Pohod bo v nedeljo, 9. maja 1993. Vpisno mesto bo pri koči pod BlegO; šem, kjer bo ob 11. uri tudi priložnostna prireditev. Vse informacije v zvezi z izletom dobite pri Borisu Klemenči-ču, tel.: 064/681-630 in Dragu Trčku, tel.: 064/631-269-
RTC Krvavec obvešča, do bo kabinska ličnica med prazniki normalno obratovala in da bodo gostinski objekti na Krvavcu odprti. Od 3. maja pa do nadalj-njega kabinska ličnica zaradi vzdrževalnih del ne bo obratovala.
FK Janez Puhar Kranj
Fotoklub Janez Puhar Kranj prireja 7. maja 1993 oj> 18. uri v klubskih prostorni Delavskega doma na Slovefl; skem trgu (vhod 6) občni zbor. Ob tej priložnosti bo tudi projekcija izbranih diap0' zitivov, ki so jih prispeva" domači avtorji. Vabljeni lju' bitelji fotografije! • L.C.
Organizatorji prvomajske ga srečanja na Joštu sporočajo, da bo v petek, Ig aprila, od 17. do 24. ure i" v soboto, I. maja, od 7. do 18. ure, popolna zapora ceste Javornik - Jošt.
LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKJ RADOVLJICA VABI JS PRVOMAJSKI K J KI BO V PETEK, IS APRILA 1993, OB *H URI NA PLANINI LESCAH. IGRA ^ SAMBI L F1LOMENA-
Kamniški turistični utrip
Minerali spet v Tržiču
Mednarodna razstava mineralov in fosilov bo sredi maja v bistriški šoli.
Tržič, 28. aprila - letošnji, 21. mednarodni dnevi mineralov, fosilov in kamna bodo 15. in 16. maja 1993 med 9. in 18. uro. Generalni pokrovitelj razstave mineralov in fosilov v osnovni Soli Bistrica bo Marmor s Hotuvelj, predstavilu pa se bo tudi občina škofja Loka. Doslej se je prijavilo za sodelovanje na prireditvi že okrog 60 ra/stavljalcev, med njimi tudi precej iz tujine. Od domačih udeležencev bodo gotovo zbudile posebno pozornost zbirke Jožeta Bcdiča, Franca Pajtlerja in Prirodoslovnoga muzeja iz Ljubljane, ludi tokrat nc bodo manjkali ljubitelji fosilov iz Kranja in učenci osnovne šole Lucijan Seljak i/ Stražišča pri Kranju.
Ob glavni ra/stavi bostii M ogled predstavitev hotaveljskega marmorja, ki jo \% V Kurnikovi hiSi pripravil prof. dr. Anton Ramovš, in slikaiska razstava v paviljonu NOB. Na seminarju za učitelje naravoslovja bodo obravnavali temo "Kamen kot del nežive narave", učitelji likovnega pouka pa bodo spo/navali "Oblikovanje kamna". Mnogi obiskovalci si bodo gotovo želeli ogledati znamenitosti Dolžanovc soteske, zu sprejem gostov pi se It pripravljajo Uldi v Dolini in Jelendolu. • S. Saje
Prvomajski piknik
Na prostoru za piknik Pri Juriju, v dolini Bistrice bo 1. maja ob 11. uri kratek kulturni program, pozdrav kamniškega župana, vse to pa bo le uvod v prvomajski piknik, na katerem vas bodo zabavale različne glasbene skupine.
Volčji potok
V arboretumu v Volčjem potoku je v teh dneh izredno živahno. Že 24. aprila se je začela razstava tulipanov in cvetnih aranžmajev, tudi na vodi, ki si jo boste lahko ogledali vse do 4. maja. Od 26. aprila do 6. maja svoje skulpture v Volčjem potoku i.i/stavlja akademski slikar Drago Tršar. Med 30. aprilom in 4. majem pa bo potekal vrtnaiski sejem.
Kresovanje pod Veliko planino ^
Na velikem parkirišču >P°^0 nje postaje žičnice na Ve p planino se bo 30. apr'1.3 kj 21. uri začelo kresovanje..^, bo po napovedih P'Iva^I Ijev trajalo celo noč. " vSj kresovanja bodo odprtl ,-|0 okoliški lokali, za ok^PLvljS bo golaž, poleg ognja Pa bo grela tudi glasba.
Nov utrip Starega grad" Jj
Stari grad nad Kamni*, bo 30. aprila prizori*** d lega rajanja, z živo g'.a8^||f vomajskim golažem i" lP(|)ih ponudbo. Ob vseh Pt)SV,jVf|li dobrotah boste lahko U*jJjji tudi v prelepem P3'1'^.' skem razgledu na Kam" M. P. >
KARTICE PODARIM-DOBIM
TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA, TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE. V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGITOURS!
PRVOMAJSKA VESLAŠKA REGATA
trenerju se želja ni izpolnila
proboj blejskih dvojcev, v katerih so veslali dobitniki bronastih kolajn na olimpijskih igrah v Barceloni, se ni končal po želji trenerja Miloša Janše: med prvo in tretjo posadko je bilo namreč kar 15 sekund razlike.
v C| aPril& - Čeprav udeležba na tradicionalni prvomajski DiP regati na Bledu že dolgo ni bila tako skromna (nasto-Iv'hv 'e ves'a^' u slovenskih ter nekaterih avstrijskih in slova-k.'. klubov), pa se je na tribuni v Zaki zbralo lepo število lju-
bitel
sati le tudi
jev veslaškega športa. Razloga za dober obisk ne gre pripi-
prijetnemu, a tudi malce vetrovnemu prvemu letošnjemu "uradnemur obračunu blejskih vesla-ki so se lani z olimpiade vrnili s kolajnami.
. Ko smo se še pred "inter-nifn" trobojem blejskih dvojcev pogovarjali s trenerjem Mi-•ošem Janšo, je dejal, da si želi Predvsem to, da bi bile na cilju Jed čolni čimmanjše razlike. Pričakoval je, da se bosta za zmago potegovali posadki De-gjs Žvegelj - Iztok Čop in Sašo ^'rjanič - Sadik Mujkič, nekaj Janj možnosti pa je pripisoval •Jrugemu delu četverca, Milanu «anŠi in Janiju Klemenčiču. Jan-Sa Je namreč pred dvema ted-n.°ma prebolel precej hudo an-^no, zato tudi ni treniral in se beležil testov. Kot se je izka-?alo kasneje, se trenerju želje ln Pričakovanja niso izpolnila: med čolni niso bile tako majh-ne razlike, glavna favorita, Co-Pa in Žveglja, pa sta najbolj "arnučila prav "odpisana" -Klernenčič in Janša, ki sta prvi del proge celo vodila in sta šele ^kJe pri otoku zmago prepuna "specialistoma". Razlika prvim in drugim čolnom Je °ila majhna (tri sekunde), J\ed,em ko sta Mirjanič in ^jkič za zmagovalno posad-
j. postala okrog 15 sekund.
Zarf3 ^e bil razl°K za tako velik . °stanek, je težko oceniti, verna pa sta Sadik in Saš0 šla . Progo malo preveč ležerno,"
in J° tekmi deJal Miloš Janša ila«? • 'da bodoblejski vc"
j., 1 tudi letos nastopali v ena-Cun Posadkah kot lani - v dvoj-Pa j °^ ln ^ve8elj. v četvercu in jj*1^' Klemenčič, Mirjanič uJkič. Na sezono so se do-
Franci Čop, novi predsednik Veslaškega kluba Bled: "Klub bi na leto za treninge in tekmovanja vseh starostnih skupin tekmovalcev ter za opremo in za druge izdatke potreboval 350 do 400 tisoč mark denarja. Sponzorji so nam po lanskih uspehih obljubljali precej pomoči, vendar je, žal, doslej ostalo le pri obljubah. Sredstva, ki smo jih dobili iz sistemskih virov, nam sicer zadoščajo za člansko ekipo, vendar ne smemo pozabiti, da v prihodnje uspehov ne bo, če ne bomo dobro delali tudi z mladinsko in pionirsko ekipo."
bro pripravljali, v glavnem doma na Bledu, en teden so trenirali v Kopru, bili pa so tudi na
Trener Miloš Janša
smučanju. Vse treninge in tekmovanja podrejajo glavnemu letošnjemu cilju - svetovnemu prvenstvu, ki bo od 30. avgusta do 5. septembra v Roudnicah na Češkem in kamor tudi Blej-ci ne bodo odšli povsem brez želja po kolajni. Priložnosti za
merjenje s svetovno konkurenco bo tudi letos dovolj: že ta teden bodo nastopili na regati v Piedeluci v Italiji, v drugi polovici maja bo tekma v Duisbur-gu, 12. in 13. junija bo na Bledu dobro obiskana mednarodna veslaška regata, junija jih čaka nastop na mediteranskih igrah, sredi julija je sloviti Lu-zern...
In kako so se na regati izkazali ostali blejski veslači? Miha Janša in Gorazd Slivnik sta bila druga v mladinskem dvojcu brez krmarja. Med mlajšimi mladinci sta bila Peter Dolar in Primož Šimnic za poldrugo sekundo hitrejša od klubskih tekmecev Jerneja Slivnika in Blaža Kajdiža. V mladinskem četvercu brez krmarja je blejska posadka (Janša, Dolar, Slivnik in Šimnic) prvo mesto prepustila posadki koprskega Nautilusa, pionirja Luka Špik in Gregor Sračnjan pa sta v svoji kategoriji ugnala vse dvojne dvojce. • C. Zaplotnik, slike: G. Šinik
lNCOSKI ŠPORTNIKI V ŠKOFJI LOKI
Ix>ka - Škofjeloški športni delavci so pred Športno *keoa na Podnu sprejeli sk upino mladih športnikov iz franco-camj mesla Gauchv. Tokrat so v Škofjo Loko prišli s košarkari-ko se' L°^arkarJi in nogometaši. Košarkarski vrsti bodo do petka, di no g0stovanje končalo, gostili pri K K Odeja Marmor, mla-nar0(f0rnetas' pa bodo skrb NK Polet iz Svetega Duha. To med-koja,./10.srečanje mladih športnikov so pred štirimi leti začele r°zah anCC Odeje Marmorja, ki so se v Gauchvju, 150 km seve-njem i0 ° °d Pariza udeležile mednarodnega turnirja. V prejš-koša^V (srečanje je izmenično pri nas in v Franciji) pa so se obisi^^arn pridružili tudi fantje in nogometaši. Ob tokratnem tejstj l^xb' .Francozi želeli navezati stike tudi s kolesarji in kara-razka2al S0 8°stom pripravili zanimiv spored, saj jim bodo bodo n \s'ovcnske znamenitosti (Postojnsko jamo), peljali jih k°d° tak arl(arski ALL Star v ljubljanski Tivoli, ob koncu pa rem Se ,/0 košarkarji kot nogometaši pripravili turnir, na kate-* °bisk ° t naS' Porncr'l' s francoskimi športniki. Vsekakor pa W Ha ka'Z fr?nc'Je tudi promocija Škofje Loke, pa tudi Slovenija Pron/ °- 'nski možje kaj malokrat pomislijo. Predvsem na ta-k) Pri°C'Je ne mis,'Jo takrat, ko športu vsako leto odrežejo kos slceRa *pJ!0računu. Leta je žal tudi letos bolj skromen od lan-* D»re Rupar
KrLaATA PLJSC|C* OSTALA V LJUBLJANI Jure I 8n ^ure * re''h je zasedel odlično drugo mesto. Je na lanskem tekmovanju zmagal.
J»n«, 24. april« - Na ljubljanskem strelišču je bilo v so-o 8a tekm -anJe slovcnskih Grelcev za Zlato puščico. Tokrat-j*v. ZmaBaM1^* s serijsko zračno puško se je udeležilo 75 strel-v 0 Poznih H LJub,JanCan Edvard Horvat, ki je s 547 krogi od Pf uPorab|jcrSe8e' n°V re'cord tekmovanja, saj so bile tokrat pr-
S40gkrama JuT kr°8i dr
manjše tarče i/, mednarodnega tekmovalnega re Frelih iz Kranja, ki je lani zmagal, je bil letos s
o!a8o izen^jč! Jurcje doslej zmagal že trikrat in bi se s sobotno k s,i»lih b S SVoJ'm očetom Vinkom, ki je zmagal štirikrat. Air nJCRov u uJskih "relcev je bil 12. Janez Dolenc (Škofja Lo j'S Ker, »Otekmovalec Tone Ušeničnik 26., Kranjčan
Malovrh JC 36 • Samo CerOVtky iz Škofje Loke 38. itd. •
^©OCOMET
Šešir prvoligaš
Kranj - V povratni Finalni tekmi končnice prvenstva v drugi državni rokometni ligi - zahod sta se v torek zvečer v športni dvorani na Planini v Kranju srečali ekipi Preddvora Infotrade in Še-širja iz Škofje Loke. Tako na prvem srečanju v soboto v Škofji Loki, ko so zmagali rokometaši Šeširja 26 : 24 (15 : 11), smo bili v torek zvečer priča pravemu rokometnemu prazniku, tudi drugič pa so zmagali rokometaši Šeširja. Preddvor Infotrade : Šešir 22 : 25 (12 : 11) Športna dvorana na Planini v Kranju, gledalcev 550, sodnika Kalin in Kerič (Ljubljana).
Preddvor Infotrade: Martinčič, Gregorc, Šink 1, Žibert 4, Arnež 4, Meglic I, Zorman 1, Uršič 6, Lombar 2, Markič, Cuderman 3, Marolt.
Sešir: Peternel A, Rauter 3, Pokoren, Marguč, Berce I, Šile 5, Dolinar 1, Kalan, Sokolov, 5, Peternel F. 9, Bajt I, Keše.
Več kot 500-glava množica je v prvem polčasu v Kranju gledala boljšo igro varovancev trenerja Slavka Cudermana. Tako so rokometaši Preddvora Infotrade v 15. minuti vodili 6 : 3 ter v 25. minuti z zadetkom Cudermana povedli z rezultatom 12:9. Rokometaši Šeširja so sc v zadnjih dveh minutah z zadetkom Silca in Bajta zmanjšali vodstvo domačih na vsega en zadetek, na 12 : II.
V drugem polčasu so varovanci trenerja Jožeta Galofa preko Silca izenačili rezultat na 12 : 12, nato pa so domačini vse do 45. minute vodili z golom prednosti, vmes pa ni manjkalo moške igre, kjer je moral zdravnik večkrat posredovati, v 55. minuti pa je bil rezultat 21 : 21. Gostje so nato s hitrimi protinapadi povečali prednost na 24 : 21, v zadnjih dveh minutah pa sta zadetke dosegla Uršič za domače in Rauter za Šešir ter postavila končni rezultat srečanja 25 : 22 za Sešir. Rokometaši Preddvora Infotrade so imeli nekaj stoodstotnih priložnosti, ki pa jih žal niso uspeli izkoristiti, kar bi prav gotovo vplivalo na končni rezultat srečanja in morda na igranje še tretje tekme v Škofji Loki. Skofjeloča-ni so zmagali drugič zapored in postali tako novi član prve moške državne rokometne lige, Gorenjska pa ima tako spet prvoligaša! Ob tem pa moramo pohvaliti zelo dobrega vratarja Andreja Peternela, ki je ubranil celo vrsto nevarnih strelov in veliko prispeval k velikemu uspehu rokometašev Šeširja.
Tudi navijači Preddvora Infotrade so lahko zadovoljni, saj so njihovi rokometaši osvojili odlično drugo mesto. Skofjeloča-nom jc pokal za osvojeno prvo mesto izročil predstavnik Rokometne zveze Slovenije, Bojan Jug. Pokrovitelj srečanja je bil Teniški center Visoko. • J. Kuhar
MATJAŽ ZEVNIK, TRENER KOLESARJEV SAVE
Eni za klub,
drugi za reprezeintanco
Kranj, aprila • Minula dva tedna so začeli z letošnjo tekmovalno sezono tudi kolesarji. Čeprav naši reprezentantje ne zmorejo voziti ob boku najboljšim svetovnim profesionalnim moštvom, pa se tudi v Sloveniji obeta nekaj zanimivih kolesarskih prireditev, naše reprezentante pa čakata tudi člansko in svetovno mladinsko prvenstvo. O tem, kako so na sezono pripravljeni Savča-ni, pa smo se pogovarjali s trenerjem članske ekipe, Matjažem Zevnikom.
Kakšne so bile letošne priprave?
"Za to sezono smo se večinoma pripravljali doma, saj je bilo večino časa lepo vreme, nekaj dni smo bili na pripravah v Poreču. V pripravljalnem delu sezone smo vozili tudi nekaj dirk, vendar pa se letos nismo udeležili dirke po Normandiji, kamor nas niso povabili zaradi prevelikega števila ekip, kar je letos precej pogost pojav. Veliko dirk odpada, vsi se preselijo na druge in vse teže je dobiti mesto, da sploh lahko dirkaš." Kakšna je letos članska ekipa Save?
"Naša ekipa je letos nekoliko spremenjena in sicer smo dobili iz Astre dva kolesarja Jureta Robiča in Boruta Rovščaka, od naših pa so ostali Franci Pilar, Igor Bertoncelj in Tomaž Poljanec. Tomaž in Igor sta prejšnji teden zaključila služenje vo-f* Li^. jaščine. V ekipi sta še Tadej Žumer
t * i in Jure Studen, ki je prišel iz mladin-
&fchbm§majk ske vrste. Imamo pa še dva tekmo-fl H valca, ki imata dvojno vlogo. Marko
mBmKSSSm Polanc je trener pionirske selekcije in hkrati tekmovalec. Z njim smo se dogovorili, da bo v glavnem nastopal na domačin dirkah, da se nanj lahko še resno računa, pa je potrdila dirka "Po jadranski magistrali". V ekipi je še Aleš Pagon, ki pa nastopa z dvojno licenco, saj vozi tako za Savo kot za avstrijski Keli. Za Savo bo vozil dirke za veliko nagrado (štiri dirke) in državno prvenstvo. Vse ostale dirke pa bo vozil v Avstriji."
Kaj pa načrti, kakšne so tekmovalne možnosti te ekipe? "Ta ekipa je, če izvzamem Pagona in Polanca, izredno mlada. Lahko pa rečem, da sem optimist, saj imamo nekaj zelo obetavnih kolesarjev: Boruta Rovščka, Francija Pilarja, Igorja Bertonclja, Jureta Robiča... to so vsi reprezentantje. Naš letošnji prvi cilj je bil uspešen nastop na dirki "Po Jadranski magistrali", sedaj pa nas čaka nastop na dirki po Sloveniji (od 3. do 9. maja), kjer bosta nastopala dva naša kolesarja, ostali pa gredo na dirko po spodnji Avstriji (6. do 9. maja). Škoda je, ker ne bomo nastopali na dirki po Sloveniji z vso ekipo, saj nastopata samo dve reprezentanci, bomo pa zato vzeli dirko po spodnji Avstriji kot nadomestilo in startali tudi na kakšen boljši rezultat. Sicer pa smo se v klubu odločili, da bomo imeli kolesarje, ki bodo nastopali za reprezentanco, in kolesarje, ki bodo nastopali za klub. In sicer imamo tri, štiri kandidate za reprezentanco, cilj nam je imeti kandidata za svetovno prvenstvo v Oslu. Za ekipno vožnjo pa letos nimamo kandidata, tako da na mediteranskih igrah ne bo nastopil nobeden naših kolesarjev, saj bo šla na to tekmovanje le ekipa."
Dirka po Kranju je navadno med največjimi motivi domače ekipe?
"Gotovo nam je glavni cilj sezone dirka Po ulicah Kranja (od 18. do 20. junija), ki bo letos močno zastopana, pomembne pa so tudi ostale dirke za veliko nagrado, točkovanje za slovensko prvenstvo in za zlato kolo."
Sava pa ima letos tudi močno mladinsko ekipo?
"V klubu imamo pet starejših mladincev, enajst mlajših in štiriindvajset pionirjev. Mladince trenira Miran Kavaš, imajo pa letos začrtane precej ambiciozne cilje, med katerimi je najpomembnejši nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Avstraliji. Sava ima tri kandidate za ta nastop: Tadej Križnar, Sašo Zupan in Uroš Kosmač. Vendar se bo morala ekipa skozi vse leto še dokazovati. Tudi Tadej Valjavec je vse boljši. Pionirska vrsta, s katero trenira Marko Polanec, pa je razdeljena po regijah: v Tržiču, Šenčurju in Kranju. Moram reči, da je škoda, ker je za kolesarstvo malo zanimanja, zato bi povabil vse mlade, ki jih ta šport zanima, da pridejo v naš klub v Stražišče, lahko dopoldne ali pa popoldne ob pol štirih." • V. Stanovnik
jo? - spili
d.o.o. Kranj
Organiziramo teniške tečaje in teniško šolo za otroke in odrasle!
Telefon: 213-515
Slovenske nogometne lige
Živila nimajo sreče
Naklanci so v nedeljski tekmi z Mariborom Branikom (spet) prejeli gol iz enajstmetrovke, v 41. minuti ga je zabil Poznič, sami pa v drugem polčasu kljub premoči in priložnostim niso zadeli gola.
Kranj, 30. aprila - Lalič, Vorobjov, Pihler, Križaj. Murnik. Darjan Jošt, Ahčin, Sirk, ki ga je zamenjal Andrej Jošt, Grašič (zamenjal gaje mladi Verbič), Miran Pavlin in Brane Pavlin so v nedeljo v Mariboru v derbiju prve slovenske nogometne lige spet prejeli odločilni gol iz enajstmetrovke, sami pa niso znali izkoristiti premoči in odnesti iz Maribora vsaj točke. Naklan-ski branilec Janez Križaj je zrušil Šimundžo, sodnik Tabar pa je pokazal na belo točko, s katere je Poznič (tudi po sreči) dosegel odločilni gol. Naklanski vratar Lalič je bil zelo blizu, da bi ubranil ne preveč natančen strel najboljšega mariborskega vratarja.
V drugem polčasu si bili Naklanci boljši in če bi izkoristili vsaj del priložnosti, bi odhajali iz Ljudskega vrta neporaženi, če ne kot zmagovalci. V drugem delu so streljali 14 kotov, igrali odlično, vendar v odločilnih trenutkih niso bili dovolj zbrani. Mariborčani so enkrat celo zbili žogo iz praznega gola, enkrat jih je rešila vratnica, pa še so bile priložnosti. Sploh je poceni prejemanje golov in zamujanje priložnosti glavna značilnost pomladi Naklancev. Zato je zgubljenih kar nekaj točk, ki bi Živilom že skoraj zagotovila uvrstitev med štiri najboljša moštva lige in s tem velik uspeh tega kluba. Živila so v Mariboru nastopila brez Marušiča in Jerine. Naklanci in trener Oblak se sicer jezijo, vendar je bila igra dobra in do konca prvenstva se jim mora obrestovati. Živila so bila do tega kola še neporažena.
V ligi vodi SCT Olimpija s 37 točkami. Mura jih ima 36, Maribor pa 34. Kar troje moštev. Kompas Holidavs, AM Cosmos Ljubljana in Živila Naklo pa imajo po 31 točk. • J. Košnjek
V NEDELJO DOMA Z GORICO
Glede na razpored neposrednih tekmecev za vrh (Cosmos gostuje pri Steklarju. Maribor v Zagorju, Kompas pa igra doma z Olimpijo) imajo Živila v nedeljo izredno priložnost, da se približajo Muri in Mariboru. V goste prihaja Gorica, ki v štirih zadnjih kolih ni dosegla gola. Tudi na lestvici je pri dnu. Živila so na tekmi, ki se bo začela ob 16.30. absoluten favorit. Predvsem morajo zadeti, predvsem pa ne prejemati poceni zadetkov, kot se je zgodilo s Koprom.
Prva zmaga jelena triglava
Kranj, 30. aprila - Je Jelen Triglav prebolel krizo. Po nedeljski tekmi v Dravogradu, ki jo je dobil s 3 : L da, vendar prepozno, saj so favoriti za zmago vil. ligi že preveč spredaj, razen tega pa odhajajo Kranjčani v nedeljo na gostovanje k Oriji Rudar v Trbovlje, ki ima točko več kot Kranjčani in ambicije za vrh.
Kranjčani so po prejetem golu v prvem polčasu in vse drugi polčas igrali dobro in zadevali. Prvi gol je dal Egart, druga dva pa Kapetanovič. Zmaga je zaslužena.
V nedeljo gostujejo Kranjčani v Trbovljah pri Oriji Rudarju. VII. ligi vodi Istragas Jadran s 34 točkami, Primorje jih ima 33, Avto bum iz Kočevja 30, četrti Rudar 28, Jelen Triglav pa je peti s 27 točkami Zmaga v Dravogradu je prva spomladanska zmaga Kranjčanov. # J. K.
NA GORENJSKEM IMAMO DOBRI- MLADE NOGOMETAŠE
MaRKLU, VERBIČ IN TIGANJ REPREZENTANTJE
Kranj, 28. aprila - Slovenska kadetska in mladinska reprezentanca bosta nastopili na dveh mednarodnih turnirjih: kadeti bodo igrali na Savaria pokalu v Avstriji, mladinci pa na turnirju prijateljstva na Madžarskem. Strokovno vodstvo je v reprezentanci izbralo tudi tri gorenjske nogometaše. V kadetsko reprezentanco je bil i/bran nogometaš Dolnov Creine Dejan Mar kelj, v mladinsko reprezentanco pa igralec Jelena Triglava liga n j in nogometaš Dolnov Creine Boris Verbič. • J. K.
Obsežno delo jeseniških gorskih reševalcev
Jesenic - Pot taja (i RS Jesenice ima 4*> članov in bogato dolgo letno delovno tradicijo Na letošnjem občnem /boru je načelnik Vlado H lede v obsednem poročilu predslavil številna področja, kjer so bili reševalci aktivni Njihova glavna skrb |e bila seveda pomagati ponesrečenim v gorah na njihovem področju. Kar nekaj krat so morali posredovati Pri lem je treba poudariti, da so za lo humano delo visoko strokovno usposobljeni l/redno pomembno je, da so v njihovih vrstah zdravniki reševalci, med drugim imajo v svojih vrstah po dva inštruktorja reševalca, vodnika lavinskih psov, letalca reševalca in tri minerce snežnih plazov, Tudi v preteklem lelu so veliko pozornosti namenili strokovnemu usposablja nju, vajam in preskusom znanja Sodelovali so pri različnih zavarovanjih poti, med drugim pri pohodu na Stol, pomagali so matičnemu planinskemu društvu pri akcijah, veliko prostega časa so namenili za obisk gora. za plezalne ture, pomoč so nudili tudi na ra/tičnih prireditvah ter se udeležili smučarskih tekmovanj gor s k i h reševalcev I ani oh KO letnem jubileju je veliko članov dobilo različna priznanja, plakete in častne znake
Jeseniškim gorskim reševalcem tudi najdaljnih načrtov ne manjka Poleg reševalnega dela bodo nadaljevali s preventivnim delom za obiskovalce gora. predvsem šolske mladine, najprej bodo pozornost namenjali reševalni opremi, izobraževanju, vajam in še številnim drugim nalogam # .1. Kabič
KARTICE PODARIM- DOBIM
TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA.
TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE. V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGI TOURS I
SLOVENSKI BALINARJI SO PRIPRAVLJENI NA LETOŠNJO SEZONO
vrhunec bo svetovno mladinsko prvenstvo v ljubljani
Minuli konec tedna se je s prvim kolom super in prve balinske lige začela letošnjo balinarska ligaška sezona. Za uvod v sezono pa so naši reprezentantje dosegi nekaj vidnih mednarodnih uspehov, med katerimi je prav gotovo najodmevnejši svetovni rekord v hitrostnem izbijanju, ki ga je dosegel Kranjčan Bojan Novak.
Ljubljana, aprila - "Naša reprezentančna selekcija je zelo obetavno začela letošnjo sezono, saj je v Aosti v Italiji, na turnirju štirih držav osvojila prvo mesto pred balinarskimi velesilama, Italijo in Francijo, posebej odmeven pa je bil svetovni rekord Bojana Novaka v hitrostnem izbijanju. Poleg tega so vse naše selekcije v dvoboju s Hrvati premagale nasprotnike, tako da lahko z optimizmom pričakujemo letošnje svtovne in mladinsko prvenstvo v balinanju, kjer naši tekmovalci lahko posežejo po najboljših mestih," je ob začetku letošnje balinarske sezone na tiskovni konferenci v ljubljankem hotelu Ilirija prejšnji četrtek poudaril predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec.
Sezono pa so minuli konec tedna začeli tudi slovenski super in prvoligaši, medtem ko se bodo tekmovanja v ostalih ligah začela 8. maja. V super ligi letos nastopajo ekipe: Sloga, Balinček, Brdo in Polje iz Ljubljane, Salumins SGP iz Nove Gorice, Jadran iz Izole, Planine iz Ilirske Bistrice. Skala iz Sežane, Sovič iz Postojne in kot edini gorenjski predstavnik ekipa Trate iz Škofje Loke. Tekme prve lige bodo na sporedu vsako soboto z začetkom ob 15. uri (izjemoma tudi v nedeljo ob 10. uri), prvi del lige bo končan 3. julija, drugi del pa se bo začel 21. avgusta in zaključil z zadnjim kolom 25. septembra.
Lani je iz super lige (poleg Hrasta) izpadla ekipa Radovljice, ki je letos dobila novega pokrovitelja Feroles in bo nastopala v prvi ligi. Med desetimi prvoligaši so od gorenjskih ekip v tekmovanju še: Primsko-vo in Huje iz Kranja, ter 5. avgust iz Tržiča. Prvoligaši bodo redna kola igrali ob sobotah z začetkom ob 9. uri, izjemoma pa tudi ob nedeljah ob 10. uri.
V drugi ligi bo v vzhodni
skupini, kjer se začenja tekmovanje prihodnjo soboto, 8. maja, štirinajst ekip, od tega pet z Gorenjskega: Rogovila in Center iz Kranja, Bistrica iz Tržiča, Loka 1000 iz Škofje Loke in Jesenice. Vse tekme v drugi ligi -vzhod bodo na sporedu ob sobotah z začetkom ob 9. uri.
Od junija do oktobra bodo v vseh kategorijah (člani, mladinci, dečki), organizirana tudi državna prvenstva. Na Gorenjskem bo 10. in 11. julija finale dvojic na Trati, 17. in 18. julija bo posamezno finale članov v Lescah, 19. junija bo turnir" območnih zvez (dečki) na Trati, 5. septembra pa bodo kvalifikacije dečkov - zahod, prav tako na Trati.
Poleg domačih tekmovanj pa je Balinarska zveza Slovenije že na januarski skupščini sprejela finančni načrt in načrt dela, največji zalogaj zveze pa bo organizacija letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva, ki bo od 20. do 25. julija v Ljubljani. Za prvenstvo se je že prijavilo deset reprezentanc, vseh skupaj pa bo največ osemnajst, med katerimi Finci, Švedi in Belgijci, zaradi bližine
Tek trmastih na Visokem
URH, GOLOBOV A, DOLENC IN GRMOVA
Visoko, 24. aprila - Klub trmastih iz Preddvora je priredil v soboto }. tek trmastih. Start in cilj sta bila v športnem parku Rapa na Visokem. Teka se je udeležilo 330 tekačev, za osvežilo ob progi pa so poskrbeli Živila, Union in Protokol Brdo. Najmlajši so tekli na 3 kilometre dolgi progi. Na startu se jih je zbralo nad 100. Malega maratona na 21 kilometrov se je udeležilo 90 tekačev, na 11 kilometrski progi pa je teklo kar 130 tekačev. Najboljši so bili nagrajeni. Najsrečnejši je odhajal domov Primož Strniša iz Domžal, ki je na žrebanju dobil barvni televizor. Pokrovitelji odlično organiziranega in dobro obiskanega tekmovanja so bili Zavarovalnica Triglav, Fan Sport trgovine, ("it (olorinvest Ljubljana, avtoprevoznik Slavko Sitar, Gorenjski glas in Scorpio Preddvor.
Med dečki do 10 let je zmagal Anže šenk (Jezersko), med dečki od 10 do 15 let Uroš Godina (Logatec), ki je bil s časom 10,52 najhitrejši na 3 kilometrski progi, med deklicami do 10 let Eva Božič (Logatec) in med deklicami od 10 do 15 let Aleksandra La-nišek (T K Kranj). V teku na 11 kilometrov je med moškimi zmagal Lado Urh (Restavracija UB), ki je bil s časom 39,28 najhitrejši na tej razdalji, med ženskami pa je zmagala Lidija Golob z Bleda s časom 48,43. V teku na 21 kilometrov sta ostali zmagi doma, v Klubu trmastih. Klemen Dolenc je zmagal med fanti s časom 1,09.5, Olga Grm pa s časom 1,24.5 med ženskami. • J. K.
Tekači in kolesarji v škoeji loki
Škofja Loka, 22. aprila V Škofji loki je bila tradicionalna prireditev tekačev in gorskih kolesarjev Po poteh spominov. Pokro vitel) tekmovanja je bil FGP Škofja Loka, ki je nagradil vse sode lujoče. Skupaj je bilo 58 tekačic in tekačev in 24 gorskih koles.n jev. 14 kilometrov dolga proga je bila zahtevna ifl JC tcnala dobro telesno pripravljenost Najstarejši udeleženci so bili tekača I ado čemovec in Helena /igon in kolesar Blaž (Ječ, vsi čez M> let
V teku je med ženskami do JO let zmagala Inka BrOjan iz Mojstrane, med ženskami nad 30 let pa Olga (irm iz Kluba trma stih Med moškimi do 30 let je zmagal Boitjan More iz Idrije, v skupini od 31 do 40 let Stojan Melinc iz Kobarida, med moškimi nad 40 let pa Marjan Berčič iz Joštovega hrama. V kolesarskem tekmovanju je med moškimi do 30 let zmagal Robi l.omovšek, med veterani nad iS let Lojze Oblak (.Skolja Loka), med katego
riziranimi tekmovalci pa Simon Bizjak i/ i jubljane Med dvoji Cami (kolesar in tekač) sla bila prva Stojan Melinc m 1 ojze Oblak, druga pa Klemen Dolenc in Tine /upan
K uspelemu tekmovanju so veliko prispevali sponzorji Steklar stvo I lot, trgovine in prodajalna Gaja, Trava. ( egnar. Nada in Hlebček, kraievna skupnost Skolja loka, Alpcolor, Velo šport. Profil Sava servis, Kamnoscštvo šubic, kmečki turizem pri Godcu, Krčma Mihol, Loški hram, I unca, 1'cks. Pi/eii|.i Oliva, Kou
fekciaja carman, tekstilni izdelki Ka tom in prodajalna pijač Stari dvoi • M. Kalasaai
Zmaga trate
Edini gorenjski predstavnik v super ligi Trata iz Škofje Loke )e uspešno začel prvenstvo. Ločani so doma z 9 : 8 premagali P°" Ije. V I. ligi pa je v gorenjskem derbiju Feroles iz Radovlj'ce premagal Primskovo z 9 : 8, Huje so premagale z enakim •/■' dom Hrast, tržiški 5. avgusta pa je bil s 15 : 2 poražen v dvoboju s Šiško. • J. K.
vojne, še pomišljajo glede udeležbe. "Prvenstvo smo uspešno predstavili v Aosti, trenutno potekajo pogovori s sponzorji prvenstva, s hotelom Ilirija smo se že dogovorili za ugodne namestitve okoli sto tekmovalcev, potekajo tudi pogovori s podjetjem Mobitel, Papirnico Vevče, Delom - prodaja.... skratka prihodnji mesec bomo imeli veliko dela s pridobivanjem sponzorjev posameznim reprezentancam, vendar pa mislimo, da so rezultati naših ba-
linarjev tako doma kot v svetu izredno odmevni in da bom0 lahko dobili podporo gosp0/ darstva," so poudarili organ1' zatorji.
Poleg svetovnega mladi" skega prvenstva v Ljubljani P je glavni cilj balinarjev usPesem nastop na svetovnem članske prvenstvu v Salluzu, ki bo od do 10. oktobra v Ljubljani. te čimveč dobrih rezultatov n mednarodnih tekmovanjih-V. Stanovnik
Alpinistična šola
Tržič - Tržiški alpinisti, ki so znani po svoji prizadevnosti v vzgoji mladih alpinistov, bodo tudi letos organi2'' rali "alpinistično šolo". K vpisu vabijo vse mlade, ki j'n. zanima ta športna zvrst, plezanje in narava ter so starej* od 15 let. Alpinistična šola se bo začela 6. maja 199.* OP 19. uri, ko bo v prostorih Planinskega društva Tržič, Balo-* 4, II. nadstropje (nekdanja Bračičeva šola) prvi sestanek in dogovor o delu. Vabljeni.
J. Kike'
Pri odeji marmorju so zadovoljni
Škofja Loka - Dobre tri tedne je minilo od nastopov <>K škofjeloških košarkarskih ekip v letošnjih državnih prvenSJ^ Ženska ekipa je po spletu okoliščin žal nekoliko zaostala za vljenimi cilji in osvojila četrto mesto ter v končnici izpadla * f° fi nalu s kasnejšimi prvakinjami Jezico iz Ljubljane. Moške ekip1'j-, si je v prvem letu tretjeligaške konkurence po naporni končnic' 9 igrala pravico do nastopa v drugoligaški konkurenci v prihodKJ
Po besedah sekretarja kluba Borisa Čajiča so dekleta i''1 . tudi precej smole, saj v začetku prvenstva štirih ni odigral'/ ■£ Baligač, ki je z uvrstitvijo v reprezentanco dokazala, da je sC vj prej med najboljšimi centri v Sloveniji, V drugem delu Prv'eV pa se je najprej poškodovala Polona Maček, nato pa pred o f. in Marmor po štirih letih pa naj bi še naprej podpirale /i'1'.^!'.,^ sto, ki bo V prihodnjem prvenstvu poskušale tisto, kar jim \c £j spodletelo, v Evropskem pokalu L. Ronchetti pa želijo če/ P kolo. • Dare Rupar
ms
XXXXXU \ \ \ i
tU
Kranjčani v trkh finalih
Kranj, aprila - Na teniskih igriščih friglava v športne"' jf tru Krania je \ soboto m nedeljo potekalo tretje tekmova"*-^ kreativnih igralcev tenisa za računalniško lestvico K1 Nt ' ^ krat so nastopile ženske do ^ let (KIM), ženske nad A
(SMASH MBS) m moški nad 4s let (IBM Slovenija). I epo ^ m lepo Urejeno igrišče so privabila 4° tekmovalcev Kranlc'' |t,
jih je bilo največ, so dodobra izkoristili prednost domačefl*
na, s.i| so \ vseh skupinah imeli finaliste , 1
Rezultati ženske do 35 let (KIM): polfinale: Tratn'*g§ Zgonec -1 0 (6 : 0, 6 : »), Ponikvai Snahi 0 ? (4 : 6, 4 ^l< le: rratnik : Snahi 2 : 0 (6 : I, 6 ženske nad 45 let .j MBS): polfinale: Derenda Gorjanc 2 0 (6 2, 6 0), N , t> (irm I : 2 (7 : 5. 3 : 6, 2 : f»); finale: Derenda : Grm 2 :0(6 1) moški nad 45 let: polfinale: hampus M lanskovec-
6, 6 : i, (> 4), Andrijallč Znidai o : : na športnem igrišču v Dražgošah prvomajski turnir v malem nogometu. Prijavnina bo 2.800 tolarjev. Igralo se bo po pravilih
ogometne zveze Slovenije za mali nogomet. Prijave sprejema 81, 82 in 83 je v kategoriji do 38 kg sta Mitja Remic in Bojan Do-rtel zgubila v prvem kolu. V kategoriji do 42 kg se je Miha Kramar Vr^il v represažne boje za uvrstitev na 3. mesto, vendar jih zaradi
Poškodbe rame ni nadaljeval, Jure Nanut pa je izgubil v prvem kolu.
^ed starejšimi pionirji letnik 78 in 79 pa je bil Beni Štern 5., Marko ndrič pa 7. Vsi Kranjčani so začetniki in je bilo to zanje prvo res-
neJ*e tekmovanje. • J.K.
f?*'1* "» Kavarjeva zmagala - V Škofji Loki je SD Brata Kavčič prireja gorenjsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Med Jjai je tekmovalo 7 ekip in 30 posameznikov, s 358 krogi pa je zma-
°f Jure Frelig iz Kranja pred Ločanoma Janezom Dolencem in Sa-"elorn Cerovskim. Ekipno so zmagali organizatorji s 1036 krogi
Pred Kranjem 1018 in Kopačevino s Trate 1005. Med 7 članicami so a prva tri mesta v Radovljico. Zmagala je Alenka Kavar s 346 krogi
Pred Sladjano Sorak 317 krogov in Svetlano Mitrič s 313 krogi. Nor-
0 za nastop na državnem prvenstvu (330 krogov za moške in 320 za hj*e) je doseglo 18 strelcev in štiri ekipe članov ter ženska ekipa Radovljice. • F. Mubi
P°kojenci kegljali v Škofji Loki - Društvo upokojencev Škofja Lo-aje priredilo gorenjsko upokojensko prvenstvo v kegljanju. Sodelo-
1 ie Pet ženskih in šest moških ekip. Med ženskimi moštvi je zma-o a Škofja loka v postavi Trampuž, Jenko, Semen in Pegam s 1397 P^rtimi keglji pred Tržičem 1317 kegljev in Kranjčankami, ki so po--j. e '312 kegljev. Med posameznicami je bila najuspešnejša Dora
onejc (Radovljica) s 380 podrtimi keglji, druga je bila Ločanka Než-j\ 'rarnpuž, tretja pa Tržičanka Francka Tribušon. Med moškimi je g 'Pno l 2372 podrtimi keglji zmagal Kranj v postavi Jereb, Rozman, jjrn'k, Leber, Balažič in Brezar. Drugi je bil Kamnik, tretji pa Tržič. .ecl Posamezniki je bil najboljši Jeseničan Lovše s 428 podrtimi ke-6'Ji pred Jerebom (Kranj) 427 in Pečarjem (Jesenice) 419. • J. Jenko
%**Qga deklic Kranja - V II. državni rokometni ligi - zahod za žen-Din JC ^kastar premagala Krim z 29 : 24. V ligi starejših deklic, sku-jeV'3 Center, pa je Lokastar premagala Olimpijo z 18 : 13. Odigrano ek gorenjsko prvenstvo v rokometu za mlajše deklice. Sodelovale so
'Pe Kranja, Planine Kranj, Save Kranj in Lokastra. S 6 točkami je točt83' Kranj, Lokastar pa je zbrala 4 točke, Planina in Sava pa po 1
ko- V republiški finale sta se uvrstila Kranj in Lokastar. • T.K.
^RvAKA KRIVČEVA IN ŠOLN
Kr
Četrta^" ^osma*-' Je ml P1"' tan,in drugi, Šorlijeva pa med dekleti Krik
in f, °' »prila - Končano je državno šahovsko prvenstvo za dekleta °be eranHV'^ m Troppan in so morali mladi popravljati
stre|tlJe*u,,»'': VVBCT Tirol : Triglav: 7 : 12 (2 : 4,
Jron "/»glav so bili: Troppan 7, Stirn 3, Perar dinJuk l , : K : 8 (0 : 3, 3 : 3. 2 : I, 3 . 1), strelci sc
3 : 4, I : 3, I : 1), inovič 2; Pariš L6-„ so bil: Bečič 2, Haj-
Trigi 1; "alderman I, Galič I, Košir I, Štirn I, Troppan 1; I.SK : 4, p,, • • 15 (2 : 2, I : 6, 2 : 2, 4 : 5), strelci so bili: Troppan 4, Stirn •*nov,e 3, Hajdinjak 2, Oalič 2.
njnk [uVV JC na gostovanju nastopil v postavi: Homovee, Hajdi-*ir, Js\jrrj'rj;c,a- Balderman, Antonijcvič, Bukovac, (ialič, Bečič, Ko-
Vr\» i an°VK"' Klemen Stromajer in 'Troppan. ?• >n <) " rtI""1 zadnjim krogom, ki ga Triglav kot "domačin" igra V (e,iu' P» P' naslednji; I. Triglav 27, 2. Koper 23, 3. '* Acivu,22' 4- Wttrtheraee 21, 5. Donau 19, 6. ATS K 18, 7. LSK avvv H, 9. BAC 4 in 10. Pariš London 3.
ARNi MEDVEDI ŠE VODIJO
r/'Rlava11^. *Pr"* - V vaterpolskem prvenstvu najmlajših igralcev e|fini'jM \ '' Odigrani ie tretje in četrto kolo. V tretjem kolu so ,tl;'K;il,. i?' 1 s Polarnimi medvedi neodločeno 6 6, Orke pa so pre-
Pr*msga'|i,JJSv,ne / 10 V četrtem kolu so Polarni medvedi z 8 : 2 k-u,,'.. "'gvine, Orke pa 1 9 S Delfine. Trenutni vrstni red pa je "m medvedi s, 2. Pingvini 4, 3. Orke 4, 4 Delfini *
l°dborJew VnKVi,,e "»"»»P«!«: Koželj, Meglic, Podvršček, Kavčič,
? Malavaš >rl1' 0v'iai' Anioniievič, Vali«, Puhar. Kodek. I-'aičnik 'uPari, Kuh *r ',0,arnt' medvede igrajo: Koiolenko, 1 .egac, Oalič,
S5'*t Deir"' rremPetiC, Kosu, Cof, Podlipmk, J Oman in Vodpi-
^fkolj i "e 'Kr»J»: Hodna.uk, l'.nu'u., Šepič. Iloivai, llrovat, 1
P '*» Ork i)clH-l'lk. Marteli, Golob, KadUnc, Kurah, Nahl
5/*ocnlk f? 'Kr"i°: Bomlanovič, Sprajc, Alidič, NinM5, S. Smrkol M,i,,i potoCnik, 2 Poljak, i Poljak, De, Palivtt, Da Pal
M,U^ • J. Marinček
ot^iNizEM mmmzzmmiL
Umetna stena
za plezanje v mojstrani
Odlična mlada alpinistka Martina Čufar na umetni steni v Mojstrani.
Mojstrana - V tem kraju ima alpinizem bogato zgodovino. Tudi mladi se danes navdušujejo zanj, vendar drugače. Znano je' prosto plezanje in umetne stene, ki jih je v Sloveniji vse več.
Pred nedavnim so člani Alpinističnega odseka Mojstrana zgradili v telovadnici osnovne šole 16. december prav takšno steno, ki jo sedaj plezalci že veselo uporabljajo. Pri gradnji so sodelovali alpinisti in gorski reševalci, drugi krajani, vso razumevanje za postavitev pa je pokazalo tudi vodstvo osnovne šole. Mladi sedaj na steni vadijo in se usposabljajo za kasnejše alpinistčne podvige v pravih stenah.
Hkrati pa ta stena pomeni tudi popestritev športne ponudbe v Mojstrani. • Tekst in foto: J. Rabič
Uspehi športnih plezalcev kranja
V Domžalah je bila 13. marca prva tekma članske kategorije v športnem plezanju Republike Slovenije. Zmagal je Luka Zaplo-tnik, si priboril mesto v A reprezentanci Slovenije in s tem nastop na tekmi svetovnega pokala v Frankfurtu. Nevenka Osredkar je zasedla 3. mesto in se bo pravtako udeležila tekme v Frankfurtu.
V Radovljici je bila 27. marca tekma za Slovenski pokal mlajše kategorije. Kranjčani so dosegli vidne uspehe, če upoštevamo, da plezajo šele eno leto. V kategoriji dečkov je Aleš Pelko zasedel 3. mesto. Brane Sarajlič 8. mesto, Gašper Fele 10. mesto, Uroš Do-linar 12. mesto.
Pri cicibanih je Simon Zobovnik osvojil 7. mesto, potem ko so ga sodniki ustavili zaradi prestopa. Špela Suhač je zasedla 7. mesto.
V Mišji peči je Igor Kalan opravil drugi vzpon smeri Highlan-der z oceno X/X -. Gre za smer, v kateri je potrebna maksimalna moč in vzdržljivost. Prvi je preplezal smer neki Dunajčan. Opremil in kot prvi splezal je tudi nov smer z oceno IX/IX4- in jo poimenoval MANJANA. V Mišji peči je ponovil CORTO z oceno IX + .
Oktobra je v enem dnevu ponovil štiri smeri z oceno IX-1- in eno z oceno X-. Ponovitev tolikega števila smeri s tako visoko oceno (takih težavnostnih stopenj) je svojevrsten vzdržljivostni dosežek.
Podvigi kranjskih alpinistov
1. Matek Krajne in Matjaž Beguš sta bila na mednarodnem srečanju turnih smučarjev v južni Tirolski (Fales). Me drigim sta opravila šest tuirnih smukov.
2. Viktor Relja in Suzana Gorjup sta v Ospu ponovila smer NETOPIR; V, A2
3. Andrej Kecman in Dušan Košir sta 14. marca splezala SLAP NAD VOTLINO z oceno IV-I-, 180 m.
4. Andrej Prinčič, Tomaž Strupi, Darja Zaplotnik so ponovili KU-GIJEVO SMER v Škrlatici, ocena III, 50V70".
5. Viktor Relja in Suzana Gorjup sta splezala SLAP POD SUŠICO, CENTRALNI SLAP V TAMARJU so plezali Tomaž Strupi, Robi Čermelj in Samo Šink; ocena V +.
6. Tomaž Strupi je sam ponovil SLAP NAD VOTLINO.
7. Viktor Relja in Suzana Gorjup sta v JV steni Planjave ponovila NEDELJSKO SMER z oceno V-f, Al.
Tanja Rajgelj
Kranjčani uspešni v spihalu
V koroškem mestu Spittal je bil močan mednarodni miting. Na mitingu je sodelovalo 300 plavalcev iz Nemčije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Izmed mnogih slovenskih klubov sta se mitinga udeležila tudi plavalna kluba Triglav Kranj in Radovljica. Organizator je podeljeval v absolutni konkurenci nagrade prvim šestim v moški in ženski konkurenci. V ženski skupni konkurenci je bila prva Tanja Blatnik, 3. mesto je osvojila Maša Jamnik, 5. mesto pa je pripadlo Alenki Jereb. Vse tri so plavalke kranjskega Triglava. Na mitingu so bili doseženi naslednji rezultati: ženske - 200 m kravi - absolutno:
2. Tanja Blatnik (TK) 208,13; 100 m prsno - letnik 1980: 1. Petra Omejec (TK) 1:20,89; 100 m delfin - absolutno: 2. Spela Potočnik (TK) 1:12,68; 200 m hrbtno - absolutno: I. Tanja Blatnik (TK) 2:24,16, letnik 1978: 1. Meta Suhadolnik (TK) 2:41,95, letnik 1979: 3. Nataša štefe (TK) 2:44,65; 200 m mešano - letnik 1977: 2. Alenka Jereb (TK) 2:32,16, letnik 1980: 2. Petra Omejc (TK) 2:41,15, letnik 1981 in mL: 3. Polona Prosen (TK) 2:49,32; 400 m kravi - absolutno: I Tanja Blatnik (TK) 4:27,54, 2. Maša Jamnik (TK) 4:32,47, letnik 1981 in mL: 2 Alenka Sušnik (TK) 4:58,42; 200 m prsno - absolutno:
1. Alenka Jereb (TK) 2:46,45, letnik 1980: 2. Petra Omejec (TK) 2:57,16; KM) m hrbtno - absolutno: I. Tanja Blatnik (TK) 1:08,93, letnik 1979: 3. Nataša Štefe (TK) 1:18,68. letnik 1980: I. Tina Žerovnik (T K) 1:20,97, letnik 1981 in mL: 2 Polona Prosen (TK) 1:18,51; 200 m delfin - absolutno: I Maša Jamnik (Tk) 2:27,53, letnik 1978: 1. Meta Suhadolnik ( IK) 2:40,17; 100 m kravi - absolutno: 1. Špela Potočnik (T K) I 05,20, letnik 1977: I. Alenka Jereb (TK) 104,73, letnik 1980:
3, Petra Omejc (TK) 103,82.
Moški - 200 m kravi - letnik 1979: 1. Andrej Škunca (TK) 2:14,63; 100 m prsno - letnik 1980: 2 Tilen Pogačar (RR) 1:21,71; 100 m delfin - letnik 1980: I Andrej Pirc(TK) I 12,92; letnik 1981 in mL:
3 Jure Pester (TK) 1:17,91; 200 m hrbtno - letnik 1979: 3. Klemen DoVian (TK) 2:34,41; letnik 1981 in mL: I. Jani Jenko (RR) 2:40,29; 200 m mešano - letnik 1980: 3 Andrej Pire (TK) 2:42,68, letnik 1981 in ml: 1. Jan Jenko (RR) 2:43,53, 400 m kravi - letnik 1978: 1. Jure (Iroboviek l I K) 4:27,59, letnik 1979: 2. Andrej Skunca (TK) 4:38,94; 200 m prsno - letnik 1977: 2. Andraž (iašperlin (TK) 2:41,95, letnik 1980: 2 men Pogačar (RR) 258,05; 100 m hrbtno - letnik 1977: 2. Aleš Aberiek (I K) l:05.44, letnik 1979: 3 Klemen Dovžan (TK) • 1:13,15, letnik 1980: 2. Tomaž Justin (TR) 1:13,82, letnik 1981 in mL:
2. Jan Jenko (Rr) I 17,60; 200 m delfin - letnik 1977: 1. Aleš AberŠek (TK) 2 20,90, letnik 1980: I Andrej Pire (TK) 2:35.80. letnik 1981 in mL: 2. Jan Jenko (RR) 2:45,13; 100 m kravi - letnik 1979: 2. Andrej Skunca (TK)« i 02,65. • B. Smit
KVALIFIKACIJE ZA ATLETSKI POKAL
Langerholčevi le ŠE sekunda do norme
Kranj - Atleti in atletinje kranjskega Triglava so v petek nastopili v Ljubljani na prvem delu kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije. Drugi del bo 7. maja* v Celju, kjer bo 22. in 23. maja tudi finale.
Na kvalifikacijah v Ljubljani je med atletinjami Triglava zlasti prijetno presenetila Brigita Langerholc. Kot mlajša mladinka je zmagala v članskem teku na 400 metrov s časom 55,60, kar je letos najboljši rezultat v Sloveniji. Osebni rekord je izboljšala za dve sekundi in tri desetinke, tako da jo do norme za mladinsko evropsko prvenstvo v Španiji (54,64) loči manj kot sekunda. Saša Eberl je v troskoku skočila 11,74 metra, centimeter manj od osebnega rekorda, osvojila tretje mesto in napovedala, da tudi zanjo norma za evropsko prvenstvo (12,60 m) ni "nedosegljiva. Marcela Umnik, ki je "specialistka" za skok v daljavo, je tokrat tekla na 100 metrov, kljub precej močnemu vetru dosegla čas 12,93 in bila na koncu šesta. Ženska štafeta Triglava (Eberl, Langerholc, Čarman, Umnik) je na 4 x 100 metrov tekla 49,39, osvojila drugo mesto (za Olimpijo in pred ŽAK Ljubljana) in izboljšala klubski rekord za 15 sto-tink sekunde. Med člani se je najbolj izkazal Damjan Rozman, ki je zmagal v teku na 400 metrov z osebnim rekordom 51,22, Anže Rener pa je bil v isti disciplini četrti. • C. Z.
^SEBflLL
Lisjaki izgubili
Škofja Loka, 24. aprila - V soboto, 24. aprila, so odigrali tretje in četrto kolo državnega prvenstva v baseballu. Kranjski Lisjaki so se na igrišču nekdanje škofjeloške kasarne pomerili z ekipo Jezica A iz Ljubljane in obe tekmi tesno izgubili. V prvi tekmi je bil na igrišču najslabši sodnik, ki je dosodil kar preveč napačnih odločitev v škodo Lisjakov. Rezultat prve tekme je bil 6 proti 4 za Jezico. V drugi tekmi so Lisjaki vodili vse do zadnje izmenjave, tedaj pa naredili nekaj drobnih napak in gostje so povedli in postavili končni rezultat 11 proti 8. Lisjaki bodo naslednjo prvenstveno tekmo igrali 8. maja v Ljubljani z Guncljami.
Mednarodni turnir
Škofja Loka, 26. aprila - Na igrišču nekdanje škofjeloške kasarne bo Lin 2. maja potekal mednarodni turnir, ki se ga bodo poleg najboljših domačih udeležile ekipe s Hrvaške. V soboto, 1. maja, ob 11. uri bo tekma med Golovcem in Karlovcem, ob 15. uri med Lisjaki in Medvednico. V nedeljo, 2. maja, ob 11. uri bo tekma za 3. mesto, ob 15. uri pa finale.
jjg RC-INTGRCRR
II avtomobilov MERCEDES 190 E
glavni dobitek lO.OOO.OOO SIT
40 GORSKIH KOLES
za naročnike kompletov kartic
Vsak 100. naročnik bo prejel jubilejno majico Loterije Slovenije. Komplete lahko naročite tudi po telefonu 24 ur na dan:
061/118-316 in 126-206
žrebanje 30* OS« '93
NA ALPSKEM VEČERU GODCEV KOT SE NIKOLI
Dvajset ansamblov, skoraj dvesto nastopajočih in 140 minut TV programa, je osebna izkaznica letošnjega Alpskega večera na Bledu.
Da je Alpski večer res ansambel Jevšek in gostje: Modra kronika, Marko
srečanje ljubiteljev narod- Galič, Janez Vrenjak - Stegn in Mitja Sipek. Program
nozabavne glasbe, pove bosta vodila Simona Vodopivec in Boris Kopitar.
zanimanje zanj, tako nastopajočih, kot ljubiteljev tovrstne glasbe. Prijave ansamblov so kar deževale, dobiti vstopnico za to prireditev, vsaj tiste boljše, pa tudi ni lahko. Kako je z vstopnicami, vedo povedati več v Kompasu na Bledu, saj je vso prodajo prevzela omenjena turistična agencija.
Ansambli, ki bodo nastopili na Bledu, pa že pridno vadijo, saj nastop pred tako številnim občinstvom in TV kamerami le ni tako preprost. Na Alpskem večeru se bodo letos predstavili: Alpski
kvintet, ansambel Franca Miheliča, Štajerskih 7, Štirje kovači, Gašperji iz Preddvora, ansambel Slovenija, ansambel Nagelj, Igor in Zlati zvoki, mladi harmonikarji iz Oplotnice, Bratje iz Oplotnice, ansambel Rudija Pernata iz Švice, Mar gret Almer iz Avstrije, Ptujskih 5, ansambel Vrtnica, Zasavci, ansambel Vesna z Ireno Vrčkovnik, ansambel Tonija Hervola, ansambel Jožeta Burnika, ansambel Roberta Zupana,
Marko Galič - bo ponovil lanskoletni uspeh ?
Gašperji - ansambel, ki veliko obeta.
CREA - DECOR, d.o.o. Pot v Bitnje 68 64000 Kranj, Slovenija
tel.: 003864/312-132 od 8. do 11. ure in od 14. do 17. ure
Miheliči zagotovo ne bodo razočarali
Tudi letos bo po prireditvi, oziroma po zaključku snemanja TV oddaj, okrog 22.30 ure, zabava, ki se bo zavlekla pozno vnoč, ali pa proti jutru. Da obiskovalci ne bodo žejni in lačni, bodo poskrbeli blejski gostinci.
IMrln
p. p. 45 61000 Ljubljana
Na Gorenjskem se torej obeta zares velika prireditev, ki je ne gre zamuditi. V prejšnji številki smo o njej zastavili nagradno vprašanje - bo odgovor kaj lažji?
Stane Knific Spet na Bledu - Štajerskih 7
d.o.o.
NEPOGREŠLJIVI PREVAJALNIKI - NE SAMO ZA MENEDžERJE!
hiter - učinkovit - sodoben - ugoden - praktičen
PRVIČ JE VKLJUČEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!!! Model T-9011 TKD CAMBRIDGE TRANSLATOR:
14 jezikov, z več kot 100000 besedami, 7.700 stavkov in kalkulator'
Navodilo v vseh jezikih
ANGLEŠKI-FRANCOSKI-NEMŠKI-ŠPANSKI-ITALIJANSKI-PORTUGALSKI-DANSKI-ŠVEDSKI-RUSKI-ČEŠKI-SLOVAŠKI-POLJSKI-MADŽARSKI-SRBSKO-HRVAŠKI.
Model T-9011 A:
Enak model kot T-9011, vendar namesto portugalščine in danščine, zdaj z bolgarščino in romunščmo.
Model T-9103 TKD OLYMPIC TRANSLATOR:
24 JEZIKOV, torej vsi zgoraj navedeni jeziki in dodatno SLOVENSKO - NIZOZEMSKI - FINSKI - NORVEŠKI - GRŠKI -TURŠKI - VIETNAMSKI - MALAJSKI - TAJSKI - JAPONSKI -jezik.
Prevaja iz kateregakoli v vseh 24 jezikov, kar obsega nad 13.000 stavkov na 50 področjih!
Ne boste imeli več težav v restavraciji, v hotelu, na pošti, na carini, pri zdravniku, pri nakupovanju, pri predstavljanju in... in... in... Ta idealni jezikovni pripomoček tehta celih 90 g, torej pozabite na težke slovarje ... in privoščite si to svetovno novost po najbolj konkurenčni ceni.
TO JE NAJCENEJŠA PONUDBA NA SLOVENSKEM TRGU!!!
Tel.
061/271-135 061/301-573 068/46-568
14 jezikov T-9011, T-9011 A
I- 10 kosov 150,- DM
II- 50 kosov 120,- DM 51-100 kosov 105,- DM 101 - 90,- DM
24-jezikov T-9103 100,- DM 80,- DM 70,- DM 60,- DM
Ne zamudite priložnosti, pokličite nas čimprei1 Nudimo vam popust pri večjih naročilih
Iščemo zastopnike m poslovne stike po vsej Sloveniji Garancija pol leta.
mPRVI PREVAJALNIK, V KATEREGA JE VNESEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!!! PREVAJALNIK Z NAJVEČJIM ŠTEVILOM TUJIH JEZIKOV NA SVETU!!!
Slovenski, angleški, francoski, nemški, španski, italijanski, portugalski, nizozemski, danski, norveški, švedski, finski, ruski, češki, slovaški, poljski, madžarski, srbsko-hrvaški, grški, turški, bolgarski, romunski, vietnamski, malajski, japonski, tailandski jezik. 13 000 besed, 550 pogovornih fraz, ki jih potrebujemo, ko se znajdemo v raznih situaci|ah, npr v hotelu,
na recepci|i, v testavrocip, pri ogledu znamenitosti, pri zdravniku, pri mehaniku, pn frizerju, no pošti, na železniški ali avtobusni postaji, pri spoznovan|u in predstavljanju ljudi in še in še
MOGOČE NISTE VEDELI, VENDAR ČLOVEK V VSEM ŽIVLJENJU V POGOVORU UPORABLJA POVPREČNO LE 250 BESEDNI 25 JEZIKOV LAHKO PREVEDETE V SLOVENŠČINO IN SLOVENŠČINO V 25 SVETOVNIH JEZIKOV"" No slovenskem tržišču ima ekskluzivno pravico prodaje tega izdelka pod|Ct|e DZIRLO, doo, p.p 45, 61101 L|ubl|ana Iz pod|et|a DZIRLO sporočamo, da ie izdelek praktičen prispevek k vključevanj Slovenije v svetovni komunikacijski sistem Navodilo za uporabo
Na voljo |e poleg slovenskega še 25 svetovnih jezikov Za vsak jezik lahko izbirate med 48 pogovornimi temami Za delovanje prevajalnika so potrebne 4 gumbne bateri|e 116« 5.4 mm, 1 55V, ki so ze priložene Vstavite |ih, pri tem bodite pozorni na simbole za polariteto, ki so prikazani v predalu PODROBNA NAVODILA SO PRILOŽENA APARATU.
Cena izdelka: 9.999,00 S/T + PIT stroški.
m
TAR-GARD Ustnik io Iroino uporabo idrov|e note no|ve|*ni ta občutek prerosle v sploino dobro pocu!|e. kar y» bo koiolo tudi i ibol|Son,em kondici|«, obnovo spolne moći in mladosti
699,00 SIT + PTJ stroiki.
ČANG-ŠLANG čaj za Zmanjševanji telesne TEŽE naj BO VAŠE GESLO ZDRAVJE. VITKOST. USPEH1
699,00 SIT + P77 stroiki.
KING-KONG ljubite st bri; skrbm
Prednosti pri kupovon|u KING KONG a kondom ie vedno pn roki, lodrego pri kupovanju ugine. velik prihranek, popolna anonimnost KING KONG |e komplet SO kondomov v raitopim medu populorni medenioki"1 PloCilo po poviet|u embolaio |e nevlrolna
999,00 SIT + P77 stroiki.
13
KARTI C K PODAM M- DOBIM
TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA.
TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE, V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA ift V POSLOVALNICAH MEGGI TOURS I
NAROČILNICA
ime in priimek
ulica in it
postna it m kroj
kom NICOSTOP
kom KING KONG
kom ČANG-$LANG
kom GINGER
kom TAR-GARD
kom PREVAJALNIKOV
Reiervaci|e za koncerte iboro DUNAJSKI DEČKI
a) L|ubl|Ono 27 5 t993 _ kom
b) Moribor 28 5 1993 _kom k
c) l|ubl|ono 29 5 1993 kom
uilreznol
N Avstriji NemCi|i Španiji m v drugih evropskih drlavuh
I/BOR VSfH DtKltt OPRAVI IA.STN/K PODJETJA G I ()/l«l( ) t iStHN. .
^trtek, 29. aprila 1993
MALI OGLASI, OBVESTILA
29.STRAN • GORENJSKI GLAS
ZAVAROVALNICA MARIBOR, DRUGA NAJVEČJA , ZAVAROVALNIŠKA DELNIŠKA DRUŽBA V SLOVENIJI, RAZŠIRJA SVOJO DEJAVNOST!
K SODELOVANJU VABIMO PODJETNE LJUDI, KI BI ŽELELI PREKO LASTNIH AGENCIJ OPRAVLJATI ZAVAROVALNIŠKE POSLE ZA ZAVAROVALNICO MARIBOR V OBČINAH:
JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • TRŽIČ • KAMNIK
PISMENE PONUDBE ZA SODELOVANJE POŠLJITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV OZIROMA NAS KONTAKTIRAJTE PO TELEFONU!
^VAROVALNICA MARIBOR D.D. Telefon: SEKTOR TERENSKE MREŽE 062/224-111
Cankarjeva ul. 3 62000 MARIBOR
PREDNOST BODO IMELI PONUDNIKI DOMAČINI, KI BI RADI RAZŠIRILI SVOJO DEJAVNOST TUDI NA PODROČJE ZAVAROVALNIŠTVA IN RAZPOLAGAJO S PRIMERNIMI POSLOVNIMI PROSTORI TER KADROM
ZAVAROVALNICA MARIBOR ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI
MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V1 KIKI'
Tel.: 691-555, 692-036, fax : 691-610
PACE
satelitski sistemi pace že od 610 dem dalje
ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ KRANJ TEL: 212107
TRGOVINA ZASTOPANJE INŽENIRING Žabnica 68, tel.: 064/ 311-545,312-266
OCEAN
Radiatorji
KAKOVOSTI .TLcTMO OARANCMO fcrr\o** »n SLOVENSKIM ATESTOM , 0S*AU MATERIAL za CENTRALNO IN VODOVOD
p KONKURI NČNL CLNL!
LIČILO NA ČEKE, z moniaŽo SAMO 5 % DAVEK.
de|°r^cii® 064/312-266
Jls od 8. -12. ure in od 15 do 18. ure, sobota od 8. • 12. ure
, POVEČEVALNA STEKLA
ki nj, TarJ'» orodjarji, drevesničarji Itd. in seveda starejši, stoSift ne zadoščajo več, pomagajte si s povečevalnimi doLa birate lanko med 20 vrstami leč, z 2,5 do 10-kratno ^vecavo, različnih velikosti, tudi baterijske za globoko 9onšče. Oglasite se, preizkusite jih, saj boste tako
1(0^ zanesljivo izbrali pravo.
^NOPLAgTBukoveC[$ko(jaLoka|VjrmaSe j5|(e| 064/633.141
gKRA
Servis Kranj, Planina 4
^'sirarno: TV, Hiti, Video,
QolHC°' ,TT-Nokia' ,Ces- Fisher, yy'^star, Grundig, Samsung, Iskra, ^tar, Lovveopta ...
326-450 od 8.00 do 15.00 ure
JECHNO
p0To
Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112
HI-PI VIDEO /za hotelom Jelen/
ŠPORTMAMCFT
KRANJ, CANKARJEVA 4
OBČANI
SELŠKE DOLINE
Organizira tečaj cestnoprometnih predpisov za A in B kategorijo v prostqrih
KMETIJSKE ZADRUGE NA CESNJICI
Začetek tečaja 4. maja 1993.
Vožnja na vozilih GOLF, R5 in OPEL CORSA.
Informacije po telefonu 631-729.
■
■
HB.B
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d
I
<
VELIKA NAGRADNO PRODAJNA AKCIJA
ki traja do 31. 5. 1993
/.pralni sušilni strojCANDY
2. barvni televizor
3. šivalni stroj PFAFF
4. ROGOVO gorsko kolo
5. posteljna garnitura ODEJA
IN ŠE VEČ KOT 100 DRUGIH NAGRAD!
javno žrebanje bo v NAMI Škofja Loka v petek, 4. junija 1993
POSEBNO PRESENEČENJE: v javno žrebanje boste vključeni, tudi bralke in bralci GORENJSKEGA GLASA. Zadošča, da shranite ta oglas in počakate na naslednjega
KDOR TA NAJDI --- V NAMI
11 li T111E
ŽHDCMJCA. GroHtata Tž. td-. 71frl301 1=
NAJNOVEJSI
SATELITSKI
SISTEMI "AMSTRAD"!
GRAFIKA NA EKRANU(ANGUNEM) RADIJSKI PROGRAMI GARANCDA. OBROKI m -lA^.j
ZMONTAZOSAMO
679i
MALI OGASI
ŠK.LOKA, OODESlČ 125
TEL: 064 633-425 j
® 217-960
Brezžični TELEFON Jaguar 800, domet 30 km, malo rabljen, prodam.© 064/310-112 10225
ATARI 1.040 z monitorjem, miško, ugodno prodam. « 681-679 10226
Gradbeno konzolno DVIGALO, ročno vibracijsko MAŠINO za strešno opeko Folc ugodno prodam. 0 48-758
10239
PŠTEDILNIK 2 + 2, s pečico, brez j rM rM pjna ugodno prodam. ©217-566
DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 8" - 22* NEDELJA OD 1 i0" - 22{
APARATI STROJI
KVALITETNI RUSKI TRAKTORJI OD 12-82 KONJ.MOČI, IZDELANI PO AMERIŠKIH STANDARDIH (LICENCA DEUTZ). MOŽNOST KREDITA IN DOSTAVE NA DOM. SERVIS GARANCIJA IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI, SMO NAJCENEJŠI! TRGOHIT D.O.O. HORJUL. «0609/
611-123 8308
Panasonic BREZŽIČNI TELEFONI, TAJNICE, FAXI, telefonske CENTRALE zelo ugodno, a 064/632-595
Mizarski STROJ za brušenje okenskih kril WS 1300 prodam.«41-532
10144
SILOKOMANJ SK 80 prodam. Zg.Brnik 26 A
S ugodno 10154
5 nitni OVVERLOCK industrijski, ugodno prodam. «58-427 int.22, dopoldan 10158
ASK 2 Hmezad prodam. «061/641-021, zvečer 10159
SADILNIK za krompir prodam. «061/641-021, zvečer 10160
SADILNIK za koruzo Olt prodam. «061/641-021, zvečer 10162
KULTIVATOR 180 cm prodam.
«061/641-021, zvečer 10163
PREDSETVENIK Jež 220 prodam. »061/641-021, zvečer ioi64
SATELITSKI SISTEMI zelo ugodno. Možnost kredita. «064/241-242
KOSO IDEAL 2000 za T.V. zelo poceni prodam. «061/621-878 10294
BTV FISHER, ekran 64, ugodno prodam. «45-523 10301
MOTOKULTIVATOR gorenje muta s kosilnico in obračalnikom, ohranjen, prodam. «64-004 10306
Avtomatsko TEHTNICO sortirnik krompirja, in transportni trak, prodam. Kozina,Čirče 36 10321
Kosilni GREBEN -za motokultivator, prodam. «733-038 10330
Novo ročno nahrbtno ŠKROPILNICO DES 18 litrsko, prodam.«733-038
10331
AVTODVIGALO 4 steberno za optiko, pranje podvozja, prodam.«58-389
10360
Dve CISTERNI za kurilno olje, 2.200 in 3.000 I, prodam. «710-601 10423
GLASBILA
HARMONIKO Freitonarico znamke Tolar, kot novo, KLARINET Esmati, nov, ugodnoprodam. O 70-015 9663
SAXOFON TENOR YAMAHA 32 prodam. «633-222
YTS
10147
iz**
Motorno ŽAGO Stihi 0.38 Electronic prodam. O 802-220 10424
Nerabljen dvovratni HLADILNIK Gorenje z zamrzovalnikom prodam.«631-980 10172
Satelitske ANTENE, vrhunske nemške za 549 DEM z garancijo in montažo!«310-223 10173
Ležeči BOJLER, 50 I prodam. « 422-037
malo rabljen,
10194
ŠIVALNI STROJ Bagat Višnja S prodam. O 064/401-145 10197
KOSILNICO Reform tip 110, z obračalnikom, prodam. « 64-022 10201
TRAKTOR s kabino IMT 35 KS in KOSILNICO BCS prodam, ffi 217-289 10211
Ročni VOZIČEK in SEKULARČEK za vrtalko B & D prodam. O 57-633
10217
Star KLAVIR prodam. «50-274 10190
Diatonično HARMONIKO, odlično ohranjeno, prodam. « 70-015 10402
GR. MATERIAL
RADIATORJE in PEČ za medetažno ogrevanje ter stenske PLOŠČICE ugodno prodam.« 211-431, Pavlic
1tfl29
Dvoje balkonskih VRAT 80/220, ne-zastekljena, prodam. Roš Diana, Mlaka 2,Radovljica 10176
Poceni KRITINA! Prodam 7.000 kom betonskega Bobrovca. «733-091
10196
Vezano OKNO 140 x 140, novo, poceni prodam. « 76-985 10219
Hruškove HLODE, 3 kom, prodam. Hartman Avgust, Ljubljanska 4, Škofja Loka 10259
TVT PEČ 26 KW s kotlom 120 litrskim, nerabljeno, 45 kvad.m. original TEGOLE Canadese št. barve 26, 900 fasadnih ŽEBLJEV in 30 opaznih elementov, prodam.«801-
271 10266
LATE za kozolec, prodam. «622-
629 10299
Suhe DESKE smreka za pobjon, prodam. «70-009 10339
Radiokasetofon, barvni TV, zgornje in spodnje kuhinjske elemente ter prvi blatnik za 125, prodam. Ejub Hrkakljič, C revolucije 9, Je senice
GAULOISES BLONDES
telefon
TRGOVINA - SERVIS
telefaksi ■ ticni In broziicnl telefoni tajnice • centrale • lascite • telefonske ključavnice ■ kretnice ■ kabli - vtikaCi ■ vtičnice
VOOOINŠ TALAOJE ŠTULAR TH-: 218-427_
I Iskra - Canon - Panasonic I
prodaja na drobno In debelo ■ rabati
montaia na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurentne cene
LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel. tax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, te>l./fax: 222-150
NAJNIŽJE CENE
NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI
*z anteno 80 x 90 659 DEM # z anteno 60x70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo
"SATEX" TEL: 48-570
UGODEN NAKDP
premoga!
TRBOVUC kosi - kockt - oreh VCICNJC kosi - kocko in kosi
* V zalogi je tudi dovolj drugih kvalitetnih (uvoženih) vrst premoga.
* Za vse to vam nudimo plačilo s čeki na dva ali tri obroke.
* Za količine nad štiri tone ali več Vam odobrimo 10% POPUST.
VCSUIMO S€ VflŠCGR OBISKft Ril KUCfl!
Se priporoča Trgovina "KGM"
JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel.: (061)823-609,824-424
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
Četrtek, 29.aprila 1993
R & U d.o.o.
Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel.: 0641623-303
Telefoni, tajnice, centrale Panasonic * montaža, popravilo štedilnikov, pralnih strojev, orodja, vseh vrst rezervnih delov za gosp. aparate
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUKCIJE angleščine za osnovne in srednje šole. 0 331-455
INSTRUIRAM angleščino in kemijo. 0 064/328-488 8496
INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. ur 212-853,int. 227
9398
INSTRUIRAM matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž,® 213-644 9665
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse stopnje. 0 43-131 9666
Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole. 0217-057 10318
KUPIM
V okolici Kranja kupimo vrstno HIŠO ali montažno. Kupimo tudi gospodarsko poslopje z parkirnim prostorom ali najamemo za daljšo dobo. Šifra: MELITA 9762
Dobro goveje SENO kupim. Visoko 71,0 43-210 10115
Kupim zazidljivo parcelo v bližini Kranja do 1000 kvad.m.0061/823-
226 10155
Kupim embalažo od jajc po 10 kom. 045-738 10187
Kupim TELETA simentalca, starega 14 dni. 049-002 ioi89
Kupim zadnja blatnika za traktor Ursus 355, 60 konj.moči.070-054
10191
Gorsko KOLO, moško, Rog - snimano, kupim. 0 725-687 10215
ZEMLJIŠČE v okolici Škofje Loke kupim. 0 620-057 10241
LES za špirovce ali ŠPIROVCE, dolge 9 m, kupim. 0 421-056 10258
Kupim BIKCA simentalca do 90 kg. 0421-715 10277
Kupim bukovo in jesenovo HLODOVINO. 051-059 10351
LOKALI
BIRO ZA ARHITEKTURNO IN GRAFIČNO OBLIKOVANJE IŠČE V KRANJU POSLOVNI PROSTOR ZA-NAJEM - CCA 80 KVAD. M. 0 064/ 241-110 ««58
KOLESA
CTX 80, letnik 1989, registriran do 9/ 1993, prodam. 0 216-903 9891
Otroško KOLO Kekec prodam Go-sar, Kovorska c. 19, Tržič 10222
Žensko Rogovo KOLO na prestave ugodno prodam. 0 633-037 10231
AX 11 TRE, letnik 1988, prodam. 0 50-475 10313
MZ 250 ETZ, letnik 1983, ugodno prodam. 0733-038 10329
Zelo ohranjena TOMOS E90 IN 14 m, ugodno prodam. 0733-038 10333
Atraktivno prenovljen motor NSU 175, letnik 1960, registriran, prodam.050-311 10347
BT 50 S, letnik 1988, malo vozen, NUJNO prodam Cena 750 DEM 0 403-185, Boštjan loass
OBVESTILA
Premagajte bolečino, glavobol, astmo, alergije, shujšajte, prenehajte kaditi!0O64/213-034 asa;
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993 Prijave na0 49-442, po 16. uri
Trgovina "RŽ" Kranj - obveščamo, da imamo novo tel. št. 0241-672 10060
Agencija Nevada organizira dne 6 do 8/5/1993 IZLET na češko. Prijave na0 325-737 10254
VVALDHAUSER
Borovlje, tel. 994J-4227-3227
* VAS NAJBLIŽJI FORD
' NOVI IN RABLJENI DELI *****
TUDI SUBARU ZASTOPNIK
NOGOMETNA ŠOLA STOTINKA -vpis otrok letnik 1984 vsak ponedeljek ob 18. uri na Stadionu na Primskovem 10263
OBLAČILA
Letne MAJICE, bombažne TRENIRKE, ženske hlačne NOGAVICE. 0241-038 9284
Belo OBHAJILNO OBLEKO prodam. 0 421-045, popoldan 10208
OBHAJILNO OBLEKO prodam. Češnjevek 28, Cerklje, 0 422-161
10265
Dekliško obhajilno OBLEKO prodam. 0712-061 10320
Poročno OBLEKO dolgo s tilom, bele barve, unikat, št. 38-40, pro-dam.043-010 10362
OTR. OPREMA
Moderen kombiniran otroški VOZIČEK nemške izdelave, prodam.057-534 10185
Otroški VOZIČEK Rocy in VOZIČEK za vrtičkarje ugodno prodam. Vav-tar,0 76-276, po 20. uri 10216
Otroški VOZIČKE Dino in žensko POROČNO OBLEKO prodam.
050-119 10237
Otroško dirkalno KOLO na 5 prestav, prodam. 0325-543 10325
Otroško POSTELJICO in PEČ za kopalnico, ugodno prodma.043-
582 10337
Otroško belo POSTELJICO z jogijem 120x60 prodam. 0215-318 10352
Globok VOZIČEK Tribuna, z dodatki mrežica, dežnik, ugodno prodam 621-639_10398
Prodam otroški voziček SPEC TRUM, star 10 mesecev, malo rabljen. U 215-105 popoldne
OSTALO
Iščem mlajšo upokojenko za skupno gospodinjstvo. 0682-615 10134
Hlevski GNOJ prodam. 050-272
PRIKOLICO za osebni avto, cena 400 DEM, prodam. 0 632-622 10232
Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. 0 696-042 10243
Gumi VOZ z vprego za traktor ali za konja in breje OVCE prodam.0 725-
063 10253
Bukova DRVA prodam. Ambrož 6, Cerklje 10286
Avtomobilsko PRIKOLICO prodam. 0631-537 10314
Prvi del novega voza, prodam. 0733-038 10332
OPREMO za manjši trgovski lokal, prodam 057-030, po 18. uri 1034a
FIŽOLOVKE PRODAM. 0310-511
PRIDELKI
SENO in OTAVO prodam. Poljanska dolina, 0 681-571
BRŠLINKE ugodno prodam Mavčiče 95, 0401-037 10165
Suho SENO prodam. 046-255 10169
Eno nakladalko SENA prodam 0
622-747 10218
Jedilni KROMPIR desiree prodam Podreča 12, 0 401-020 10233
Kvalitetno SENO prodam. Jerala, Podbrezje 218 1023«
SENO prodam Letališka 3, Voglje, Šenčur 10238
SENO prodam 0692-109 10268
SENO in SLAMO prodam Bodešče 17, Bled 10282
Jedilni KROMPIR prodam. 068?-219 10900
Jedilni KROMPIR desiree prodam 0738-170 10308
Avstrijske BRŠLINKE prodam. 1 kom. 100 SIT. 0323-435 10342
Krmilni, semenski in jedilni KROMPIR desiree, prodam 0631-683, Draga
14 10367
Krmni in jedilni KROMPIR prodam Pivka 1, 048-733 10389
POSESTI
Prodam BRUNARICO, grušt, 2-krat temno barvan opaž 0323-133, po
20 uri 72M
Prodamo starejšo HIŠO na Jeseni cah, katera vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo Skupna površina je 202 kvad m in 680 kvad m zemljišča Primerna je za obrt ali podjetje Potrebna adaptacija 0063/721-052, od 8 do 16 ure
9813
NJIVO v Šenčurju 3000 kvad m prodam 045-655 10133
KUPIM starejšo HIŠO v Kranju ali okolici do 20 km 0218-943 i03«o
Zgornje nadstropje stanovanjske hiše z garažo in vrtom v Žireh, Seimiška 4, prodam. 0065/31-751
10135
Polovico HIŠE v Žireh prodam za 28000 DEM. 0222-241 int. 237dopoldan in 81-494 popoldan
10138
Kot bife opremljeno, brez lokacije BRUNARICO ali samo inventar -nov, prodam.0061/614-050, zvečer
10188
Zazidljivo PARCELO v Križah pri Tržiču, v izmeri 1.745 kvad. m, prodam. Inf. odpon. do pet. popoldan, Novak, Levstikova 3, Kranj 10198
V Kranju prodam starejšo HIŠO. 0 631-259, sobota popoldan 10205
V bližini Jesenic prodam PARCELO z vikendom, v izmeri 4.107 kvad. m.0 891-694 10229
TRAVNIK v Škofji Loki prodam. 0 622-551, po 19. uri 10245
PARCELE za postavitev manjše brunarice, prodam. 0325-543 10323
V Drulovki pri Kranju prodam nedokončano vrstno atrijsko HIŠO.0 061/823-132 10411
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti in zabave nudi Trio "Bonsaj". 0 421-498 8450
PLESNA ŠOLA KRANJ iz Delavskega doma vpisuje nove člane. 041-581
9678_
PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije. 0 41-581 9679
TRIO igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja. 0 70-015 10403
■ RAZNO PRODAM
KOTEL za žganjekuho, 80 I, plinski GORILNIK in KNAKER za polovično ceno prodam. Možnost dveh obrokov. 0 242-331 7161
SMETNJAKE IN SAMOKOLNICE za silažo, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132 9960
Prodam novo strešno okno, dimenzije 110 x 70 cm Podbrezje 98, 70-183
DIANO z mnogo rezervnimi deli prodam in kupim staro pohišt-vo.045-655 10132
Lesene BRIKETE za kurjavo prodam. Babic, Bistrica 7, Duplje,070-007
10149
LOJTRE 3-8 m pleskarske, sestavljive in po naročilu prodam.0061/ 611-078 10166
Smrekov žagan LES, bukova DRVA in BUTARE prodam. 0 622-479
10221
Bukova DRVA in tri PRAŠIČE, težke po 120 kg, prodam in kupim TELETA, starega 10dni. 0 421-587 10262
PREKLJE za fižol prodam. 0403-
131 10270
Lastniki videokamer! Ponujam knjižico za začetnike "SNEMANJE ZA VIDEOKAMERO" -500 SIT. 0213-
656 10283
FIŽOLOVKE smrekove sušice, prodam. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja VaS 10345
ZBIRALCI STARIN IN IZVOŠČKII Prodam stare vprežne SANI - "za-pravljivček" in staro KOČIJO po delih 0 621-724, od 20 do 22 ure
10419
PONY KOLO, ročno vrtno KOSILNICO in hišno GOVORILNO NAPRAVO prodam.0 242-108 10421
Notranja vratna KRILA, rabljena, in GUME Semperit 165/13, rabljene, prodam 0 242-108 10422
STAN. OPREMA
Dobro ohranjeno SPALNICO prodam. 0 215-041 »/aa
Sedežno garnituro in kopalniško kad prodam 0323-916 10192
Komplet SPALNICO in starejše KU HINJSKE ELEMENTE prodam po zelo ugodni ceni.0 802-546 10212
SPALNICO, dobro ohranjeno, In PRALNI STROJ Obodin, zelo malo rabljen, prodam Cena po dogovoru 0 57-757 10213
Kuppersbuvvsch ŠTELIDLNIK, kuhinjski delovni PULT - 60 cm, pomivalno mizo 80 cm prodam ali zamenjam za pomivalno mizo 100 cm 050-923_10224
Nov ŠTEDIl NIK 2 plin ? elek in EMO CENTRAL 23, prodam 0622-622
10354____
SEDEŽNO GARNITURO prodam 0 328-192 ' 0404
OMARO /a dnevno sobo, 3.20 x 2 20 m, prodam 0 211-325_10405
Raztegljivo MIZO s stoli, MIZO 80 x 10, I f ŽAl NIKE za plažo in KLFTKO za papigoprodam O 632-110 10415
ŠPORT
POLOS TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice, vam po zelo ugodni ceni nudi ČEŠKI, RUSKI, ZASAVSKI in VELENJSKI PREMOG. Brezplačna dostava, možnost plačila s čeki z odlogom, pn večjih količinah posebni popusti. tel.: 061/824-096,061/823-585
STORITVE
Dobro ohranjen ŠOTOR za štiri osebe prodam 0 215-041 9/ar
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 963
Izdelujem in prodajam smetnjake iz pocinkane pločevine, flf 324-457
FARADAY D.O.O. - NON STOP:- RTV SERVIS,- prodaja novih daljincev,-prodaja SAT sistemov na 4 ali 8 obrokov. PRIDEMO TUDI NA DOM. 0 064/218-210 2862
POPRAVLJAM pralne stroje. Pridem takoj! 0 713-235 7357
MONTAŽA in POPRAVILO rolet in žaluzij. O 061/376-783_7483
ROLETE, žaluzije vseh vrst lahko naročite na 0 064/216-919 7844
POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, drugih talnih in stenskih oblog.0 41-662 7892
ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDELUJEM podogovoru, izvršim tudi MONTAŽO. FRLIC, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj,0 217-937 9453
POPRAVILA-MONTAŽA-pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne inelek-troinstalacije. 0325-815 8901
LEDO SERVIS -iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro,poceni. 0 214-780 9047
EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi. Plačilo na dva čeka. 066-052 9263
VLEČNE KLJUKE, snemljive, IZDELAM, montiram ali predelam. 0633-506, popoldan 9307
ROLETARSTVO BERČAN vam nudi rolete, žaluzije ter lamelne zavese.0 061/342-464 ali 061/342-703 9505
POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike.0 65-773 9611
STORITVE VODOVODNIH INSTALACIJ (popravila, nove instalacije) naredimo strokovno- hitro. 0 218-427
9625
Montaža in popravilo TV anten. 0 215-146, 57-420 9728
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka 0 733-120 9879
Izdelujemo cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE! Prebačevo 32 a,0326-426 9945
Prevozi in selitve do 3 tone po Sloveniji in tujini. 0218-454 9»«2
Polagam keramične PLOŠČICE. 065-705 10145
Ljubiteljsko popravljam stare stenske In namizne ure 0218-525 10174
Zidarski obrtnik sprejema ZIDARSKA in FASADERSKA DELA 0217-908
10210
Iščem IZVAJALCA za izdelavo in postavitev brunarice. 0 46-21010230
Krovska in kleparska popravila streh in drugih objektov! Popravila žičnih in kovinskih ograj 058-347 10269
Opravljamo prevoze s kombijem do 1500 kg. 0215-211 102/6
Izdelujem kovinska VRATA, gavtro. ograje, stopnice itd.0631-53/ 10315
CIFRA, d.o.o. nudi kvalitetne računovodsko-financ ne storitve 0733-632
10327
Projektiram zunanje ureditve, konstrukcijske sanacije objektov 078 455 10346
Izdelujem železne konstrukcije za ograje m stopnišča.0311-250 10373
STANOVANJA
STANOVANJE, 2-sobno, Bistrica Tržič, centralna, telefon, prodam 0 217-911,51-647 «•„,„
STANOVANJE na Planini, 83 kvad m, zamenjam za manjše 65-75 kvad. m v Šorlijevem naselju. 0 325-301 k.5«
STANOVANJE, 3-sobno, komfortno, centralna, telefon, CATV, zamenjam za manjše šifra: ŠORLIJEVO NA
SI I JI 1007/
AVTOSEJEM V KRANJU
na Gorenjskem sejmu vsako nedeljo
vabi Praktikum PRVI TRIJE VSTOP PROSTI
PRODAMO garsonjere (24 in 30 kvad. m) v Kranju in Radovljici, 1.5-sobno na Planini III, Zg. Gorjah, 2-sobno na Planini II in III, 2.5-sobno na Bledu, Zg.Gorjah, Šorlijevem naselju, 3-sobna v Tržiču, Jesenicah in druga. APRON NEPREMIČNINE, 0 064/ 214-674 10125
STANOVANJE enosobno s kabinetom prodam. 0218-554 10151
STANOVANJE 3-sobno komfortno na Jesenicah s centralno prodam in oddam 2-sobnostanovanje 64 kvad.m na Hrušici pri Jesenicah za daljšo dobo. 10152
V Kranjski gori oddam STANOVANJE in velik garažni prostor v centru.082-586 10182
Prodam 3-sobno konfortno STANOVANJE na Planini - 84 kvad. m. Cena po dogovoru.0 51-416 10260
Zamenjam 2-sobno lastniško STANOVANJE za stanovanjsko pravico 3-sobnega stanovanja. 0215-422
10292
Stan.pravico za 3-sobno stanovanje dam za lastniško 2-sobno (man-jše).0215-291 10370
V okolici Kranja oddam v najem STANOVANJE. 041-843 10382
VOZILA DELI
Citroen rabljeni REZERVNI DELI in ODKUP avtomobilov Citroen za av-toodpad.0 064/692-194
Novo vlečno KLJUKO za R 5 ugodno prodam. 0633-237 ioi46
GUMI Semperit 145 R 13 malo rabljeni prodam. 0 633-222 101«
Dve PLATIŠČI 13 za Zastavo prodam. ©633-222 10150
Štiri dobro ohranjene GUME za VVartburga prodam po zelo ugodni ceni.0 064/84-218 10204
Dele ŠKOFA FAVORIT - luči, stena, hladilnik, blatnik, itd., pro-dam.0328-218 10358
VOZILA
Najugodnejši nakup najnovejših modelov vozil ŠKODA (dodatna oprema: sončnestrehe, radii, bočne letve, katalizatorji...). TEACOM d.o.o., Ljubljana, od 9.do 16. ure, 0 061/576-706, 061/199-426, fax. 061/199-447 7188
OPEL ASCONO 16 D. letnik 1984, registrirano do 2/1994, radio, avtomatska antena, vlečna kljuka, prevleke, rezervni deli, skrbno vzdrževano, garažirano.l. lastnik, prodam. 0 064/81-116 ali 064/801-
166 9175
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993. Prijave na0 49-442, po 16. uri
9475
ZASTAVO 101, letnik 1978, karam bolirano, prodam. 0 46-661 9Wi
Odkupim karambolirano VOZILO! Lahko totalko! Takojšnje plačilo v DEM!0 061/218-941 9«72
FORD FIESTA1,8 130 konj.moči in FORD ESCORT 1,6 16 V GHIA nova, prodam 058-389 9941
ZASTAVO 750, letnik 1981, registrirano celo leto, dobro ohranjeno, prodam. Šenčur, Mlakarjeva 40 1012«
KAMION Mercedes 12 13, letnik 1982, po ugodni ceni In Z KAMION 640, letnik 1979za 7000 DEM. 0328-010 10136
Ohranjen 126 P, letnik 1984, cena 1300 DEM prodam 045-532 10141
JUGO 45, letnik 1989, bele barve, zelo ohranjen, ugodno prodam. Koz-jek Zdenka,Triglavska 1, Boh. Blstri-
JUGO 45, letnik 1989, 39000 km prodam za 4100 DEM 0622-424
10143
VISO 11 RE, letnik 1985, reg do 1.2.94, nekaj dodatne opreme, prodam 057-605 10161
ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam 084-632 10167
Za JUGO 45 desna vrata, blatnik in zadnjo havbo prodam Tavčar Bukovica 1, Selca 101 «8
SAMARO 1300 3 V. letnik 1989. prev 35000 km, zelo dobro ohranjeno, prodam Breg ob Savi 95 101/5
JUGO 45, star tri leta, prodam 059
063 10177
ZASTAVA 101 M, 1979, ugodno prodam celo ali po delih Fende, Britof 186, Kranj IOITI
JUGO 45. letnik 1981, ugodno prodam Britof 186, Kranj, od 7 do 12 ure ioi80
Z 101, letnik 1976, obnovljena, v voznem stanju, prvi lastnik, prodam.0214-018 10181
ZASTAVA 101, lotnik 19/?, registra clja potekla, prodam 0218 043101S3
JUGO 45, letnik 1989, garažiran, prvi lastnik ter TELIČKO staro 10 ted nov.prodam 043 ioi»4
PEUGEOT TAIB0T
BRODNIK
• PRODAJA.
DELI IN SERVIS Beljak/ Vlllach
»IM«'«**'«'' *L, Tel 9943 4242 2«»
YUGO 45, letnik 11/1989, proda"1
0 213-019
D?*
ZASTAVO 101 SKALA 55, l?*f 1988, rdeče barve, prodam, ugodna.0 883-514
KOMBI IMW, starejši letnik, obno^ jen, poceni prodam. 076-985J^,
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1* 1982, prodam. Cena po dogovo^ Brezje 71_
ZASTAVO 101, letnik 1983, registjj' ano do 2/1994, prodam. 0622-&1"
10228
MENJALNICA VILFAN v Delavsl domu. 0 211-387
ŠKODO 120 LS, letnik 11/1980, ^ 1.000 DEM, odlično ohranjeno, W> dam.0 064/218-609 ™Z
GOLF DIESEL, letnik 1985, reg
do
16.4.1994, prodam. 0312-255J^1
UNO 55, letnik 1985, cena 6jP DEM, prodam. 0312-255 __^>
OPEL VECTRA, letnik 1991..m°^.
menjava, prodam. 0312-255
»509 JUGO 55, letnik 1988, cena
410C
DEM, prodam. 045-532 JUGO 45, letnik 9/88, redeč, P*
dam. 049-557
--T d«
Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg-^
februarja 1994, prodam.082-' popoldan ^_J^
NIVO 1500 s katalizatorjem, UV»J na, letnik 1991, cena ugodna, P. dam.Q682-744___.>
OPEL CORSO, letnik 2/1989, V*J rdeča, prodam. 0213-922
Z 101 GTL 55, letnik 1984, pn 0242-242_ i^,
Ohranjeno ŠKODO, letnik 1973, c<^ 400 DEM, prodam. 0876-184J^
126 P, letnik 1990, reg. do 4/94
barve, garažiran, prevoženih 2' . km, dobro ohranjen, nujno Pr0 ,< za 4000 DEM. 045-719 __^
JUGO KORAL 45, letnik 1989, PJ dam. 0325-543 ___^
126 P, letnik 1978, reg. do 29.9-1Jjfi prodam. 0 733-233____J?"
FIAT 750, registriran do novern^ pralni STROJ, prodam.07l5-O°u
JUGO 45, 1989 in VVART^B limuzina 1986, prodam. 0213-"
10338
R 4, letnik 1984, prodam. 070''
10343_
OPEL KADET 16 D, letnik lS ohranjen, prodam. 0 328-292
DIANO, registrirano, do 167 19% GOLF, letnik 1979, prodam ^ no. 070-600
ZASTAVO 101 GTL, letnik ugodno prodam. SI a P ^ Tržlč.0 50-339
GOLF, letnik 1980, bordo barve, lepo ohranjen, reg d \gš tembra, cena 3500 DEM Janez, Cankarjeva 31 a, ' ,of Radovljica__
R 4, LETNIK 1989, PRODAM *J
Zastavo 750, 10 let, prodam.»" 9 za prikolico 0421-676_____jg
JUGO 55 E, letnik 1987,
0218-097___'
_.—'---$
Z 101, letnik 1986, registriran j\ 94, prodam 0632-930
---~Z do I
BMW 316, letnik 1979, regdafn £ zelo dobro ohranjen. Pr0 m
menjam. 057-879 _______J
_.---' pf,
FIAT 128, dobro ohranje%^ barve, letnik 1988, Pr**«* ? 51000 km. prodam 0^2'' 16. uri___
7 101, letnik 1986, reg. do L barve, ohranjen, prodam Ivan,Kovorska 59, Tržič^_^
FORD FIESTA 1,1 CL, « prodam 041-692
—'---u-ita" .i"
NISSAN Sil VIA 1.8 turbo *•
letnik 1986, reg d° 1 m 1994,prodam 0738-972^^(1
LADO Samaro 1300, ,e,njJ(j/ dam. 9 621-097
L jRENTACAj
IZPOSOJA NOVA VO* GOLF, AUDI, PASSA' KOMBI z voznikom J Ugodnu prodaja nov^f
064/45-017.^
^rtek, 29. aprila 1993
MALI OGLASI, OBVESTILA
31.STRAN • GORENJSKI GLAS
"POD ŠIFRO"
Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo!
101 GTL, I. 86, reg. do nas/994 KeP'C, Luže 37, Visoko
j^j p. letnik 1980, prodam. »327-
•-----__ 10388
SjjjO 1-600, letnik 1980, motor v dal?n' registrirano do 2/1994, pro-2*3- Zaje, Gradnikova 7, Kranj, »
•^Jj3^ _ 10393
l^.p. letnik 1989, lepo ohranjen, ijggan^e 064/78-689 10395
^TAVO 101, letnik 1985, registrirno 5/1994, prodam. «217-146
I9q/' letnik 1982- registriran do 4/ 33^Pr°dam za 1.450 DEM.S 064/
___ 10400
j^ODO 105, starejši letnik, prodam ddvor9°dni C8ni- 0ISevek 24- Pre"
& R letnik 1981, r .^Prodam. B 43-312
istriran celo
10406
^STAVO 750, letnik 1985, 42.000
km
IgS0 45 KORAL, rdeč. letnik 11/ •C^Prodam. » 401-125 10409
gS? SAMARO 1.300. 5 vrat, letnik -^^Prodam. tt 214-747 i04io
j^.TAVO 850, letnik 1984, ugodno C^n- Zalog 62, Cerklje 10412
^°45, letnik 1989, prodam. Cena £^°9oyoru. ® 43-240 10413
{r^-R "etnik 1984, lepo ohranjen, in 4*11° CELICO, letnik 1983, pro-2^^214-198 _io«o
ceuLDiese|. Ietnik 1988' registriran •^^o, prodam. «329-061 10425
***OSL
ITVE
^ENlČANI pozorl Nudim honorarja 311 redno zaposlitev za več resnih
terenmunikativnin oseb za del° na ijAju".zbiranje naročil za šolska Sit l Mesečni zaslužek nad 90.000 |i0rJ6densko izplačilo. Inf. v petek in B^^jek, od 17. do 19. ure « 84-
89/5
* Int. v Klubu Skala, od 21. ioo«» ure, ob petkih in sobotah
SS?VCA tehnične stroke, lahko uposlimo Inf ELTRON
ibi,0.» 312-266. od 15. do 18. ure ,n
^---__ m
iem V