#
$'
@ivimo na celini, ki se stara. @e do leta
2020 bo veèina ljudi starejših od 45 let. Pri
tej starosti pa se zaène izrazito poveèevati šte-
vilo invalidov. Invalidi predstavljajo danes
med 10 in 12 odstotki prebivalstva Evropske
unije, kar v številkah pomeni, da `ivi samo
v dr`avah èlanicah Evropske unije 60 milijo-
nov invalidov. V svetu pa je po oceni Svetovne
zdravstvene organizacije veè kot 900 milijo-
nov invalidnih oseb, kar je veè kot desetina
vsega svetovnega prebivalstva. V celotni zgo-
dovini jih je dru`ba zavraèala in pogosto z nji-
mi ravnala na najbolj okrutne naèine ter jim
celo odrekala pravico do `ivljenja. Èloveštvo
je potrebovalo veè tisoè let, da se je razvila ide-
ja humanosti do invalidov. V Sloveniji ima-
mo po zadnjih podatkih Urada za invalide
Republike Slovenije evidentiranih 168.755
oseb s statusom invalida, kar predstavlja 8,48
odstotka prebivalstva. Polovica izmed vseh in-
validov v Evropski uniji je v aktivni delovni
dobi, a `al je zaposlenih zelo malo.
Invalidi so izrazito heterogena skupina, ki
jih zdru`uje pridobljeni status invalida. Ta
pa izhaja iz razliènih zakonsko opredeljenih
pravic. Vsem je skupna tudi kronièna okvara
zdravja, z bolj ali manj izra`enimi posledi-
cami. Heterogenost skupine invalidov1 je po-
sledica njihovih raznolikih lastnosti, ki jih
lahko v osnovi razdelimo na:
— biološke, kamor štejemo starost in spol;
— socialne, kot so bivališèe, stan, stopnja izo-
brazbe, tudi etnièno poreklo ter zaposle-
nost in z delom povezan status;
— lastnosti, ki opredeljujejo njihovo telesno in
duševno stanje, povezano tudi s trajno okvaro.
'&:?	+









 

%&
-

"


'

“On je invalid, on ne zmore tega!” Prav
gotovo je vsak izmed nas kdaj `e izrekel tak
stavek na glas ali v svojih mislih. Vèasih ne
mislimo s tem niè slabega, ampak tako reagi-
ramo zaradi lastnih predsodkov in predsodkov
širše okolice oziroma dru`be. Da so invalidi
nesposobni za samostojno oblikovanje last-
nega `ivljenja, je namreè predsodek, ki sicer
ne dr`i, kot nam lahko poka`ejo izkušnje sre-
èevanj z invalidi, ampak se ga `al ne moremo
kar tako otresti. Invalide v splošnem obrav-
navamo kot neproduktivne in nesposobne
osebe, ki vse `ivljenje potrebujejo svetovalce,
strokovnjake in cel kup institucij, ki bi po-
skrbele za njih in jim pomagale na poti v `iv-
ljenju. Invalidi pristajajo na etiketiranje in
zapostavljanje, ker so zaradi doloèenega man-
ka (vidnega ali navideznega) èlani manjšinske
skupine, “skupine ljudi, ki so zaradi svojih fi-
ziènih ali kulturnih karakteristik loèeni od dru-
gih èlanov dru`be, v kateri ̀ ivijo in ki se jih nee-
nakopravno obravnava, kar ima za posledico,
da se jih obravnava kot objekte kolektivne di-
skriminacije”.2
Invalidi namreè posedujejo vse bistvene
znaèilnosti manjšinske skupine,3 razen homo-
genosti, kar pa le poveèuje moè in diskrimi-
nacijo s strani neinvalidnih oseb. V interesu
slednjih, zlasti tistih, ki imajo ni`ji status zno-
traj veèinske skupine, je, da èlani manjšine “ne
le prepoznavajo svoj prostor, ampak ga tudi
ohranijo – kar pomeni, da èutijo in delujejo
kot manj sreèna bitja”.4 Do tega pa pride za-
radi tega, ker se tisti, ki imajo ni`ji status v ve-
èinski skupini, poèutijo ogro`ene s strani manj-
	




$'
šine. Obstaja nevarnost, da zdrsnejo v manj-
šinsko skupino, zato za ohranitev svojega mesta
v veèinski skupini pogosto ne izbirajo sredstev.
To se še vedno dogaja, èeprav se v globalnem
smislu vse bolj uveljavlja preprièanje, da in-
validnost ni nikakršen odklon od normalnosti
in da je na razlike med ljudmi potrebno gle-
dati kot na neizbe`en in koristen pojav za ce-
lotno èloveško dru`bo. Dru`ba, ki se zares zav-
zema za èlovekove pravice, je tista dru`ba, ki
sprejema in podpira pravico svojih manjšin do
drugaènosti in ki jih ne sili, da bi se prilago-
dili normi veèine. Invalidnost naj bi danes te-
meljila na pravici do drugaènega `ivljenja ter
na zadovoljevanju razliènih potreb in ne na to-
gem prilagajanju `ivljenju veèine ali celo na
zatiranju in odvisnosti od veèine, ki temelji
predvsem na dobrodelnosti in pomilovanju.
Na nemoè in zapostavljanje invalidov ka-
`ejo tudi naslednji predsodki, ki jih je zbral
Dušan Rutar:5
— Invalidi so moteni.
Telesni in mentalni manko je še vedno ra-
zumljen kot motnja v telesnem in duševnem
razvoju, kar je v bistvu odraz nevednosti ljudi.
Ljudje vsako odstopanje od “zdravega telesa
in uma” pojmujejo kot motnjo, zaradi katere
se posameznik ne more in pogosto ne sme
normalno vkljuèevati v dru`beno `ivljenje.
— Invalidi kot nebogljene, `alostne in trpeèe
osebe.
Ker vemo, da so invalidi zaradi svojega man-
ka prikrajšani za doloèene stvari, predpostav-
ljamo, da so zaradi tega vedno `alostni in tr-
pijo. Prav zaradi tega pogosto, ko slišimo be-
sedo invalid ali hendikepirana oseba, takoj
pomislimo na nebogljeno in `alostno osebo
na vozièku. Kadar pa vidimo kakšno invalid-
no osebo nasmejano in polno energije, imamo
to za izjemo, kot da ni mogoèe, da so tudi in-
validi dobre volje.
— Invalidi imajo posebne potrebe.
Iz tega sledi, da se potrebe delijo v najbolj
grobem smislu na univerzalne, ki so nam vsem
skupne, in pa specifiène, ki se ve`ejo na okolj-
ske razlike, spol, starost, zdravje, dru`beni po-
lo`aj itd. Torej posebnih oziroma specifiènih
potreb nimajo le invalidi, ampak ima prav
vsak kakšno specifièno potrebo, le da se nam
ta ne zdi tako specifièna (predvsem ne v ne-
gativnem smislu) kot potreba, ki jo ima invalid.
— Invalidi ne potrebujejo visoke izobrazbe.
Ker so invalidi `e v osnovi definirani kot
manj zmo`ni in sposobni, èe `e ne celo kot
nezmo`ni in nesposobni, privzemamo, da ni-
so sposobni opravljati zahtevnejših del in sa-
mostojno `iveti. V praksi pogosto vidimo, da
lahko tudi invalidi opravljajo vrsto zahtevnih
del, samostojno `ivijo in znajo uporabiti tudi
znanje pridobljeno z visoko izobrazbo.
— Ne bi hotel(a) biti na njihovem mestu.
Morda tudi oni ne bi `eleli biti. Prav vsi
se v `ivljenju sreèujemo s te`avami in ovirami,
le da so te`ave in ovire invalidov morda veèje.
Tukaj pa se postavi zanimivo vprašanje; ka-
tere vrste te`av so najveèje in katere vrste ovir
najte`je premagljive? Na to vprašanje bi te`ko
našli objektiven odgovor, saj bi bili naši od-
govori v skladu z našimi miselnimi vzorci, ki
pa se nanašajo na doloèen dru`beni kontekst,
v katerem gre za `e privzete strukture, ki pa
niso vedno objektivne in pravilne. Na to pa
se nanašata tudi naslednja dva predsodka:
— invalidi trpijo Tantalove muke,
— `ivljenje invalidne osebe je `ivljenje, ki ga
ni vredno `iveti.
Neutemeljenost zadnjega predsodka se
najlepše poka`e v citatu Poropatove, ki je tu-
di sama invalidka. Pravi tako: “@ivljenje hen-
dikepirane osebe je še kako vredno. Je polno,
raznoliko in zanimivo, kot si ga narediš in
izboriš”.6
Èeprav nimajo predsodki nobene realne
podlage, se jih zelo moèno oklepamo in se
pustimo zelo dolgo preprièevati, da nimamo
prav. Predsodke imamo do vsega tujega in
neznanega, vendar bi bil `e skrajni èas, da se
zavemo, da invalidi niso nekaj tujega, dru-
 #
gaènega, ampak del nas, del dru`be kot mi.
Res sami pogosto ne morejo zadovoljiti in
uresnièiti doloèenih svojih potreb in `elja,
vèasih jim to ne uspe kljub pomoèi njihove
dru`ine, vendar šele takrat potrebujejo pomoè
drugih. To pa je lahko vèasih dvorezen meè,
ker lahko preveè vsiljeno nudenje pomoèi prei-
de na vsiljevanje neèesa, èesar si ne ̀ elijo. Sku-
ša se jih spreminjati in popravljati, da bi bili
èim bolj podobni nam. Na podlagi èesa lahko
sklepamo, da so prave le lastnosti, vedenje in
oblika neinvalidov? Zavedati se moramo, da
nimamo za takšno sklepanje nobenih trdnih
dejstev. Invalidu, ki morda le na pogled s te-
`avo opravlja doloèeno stvar, pomagajmo torej
le, kadar nas za pomoè prosi in èe je ne odklo-
ni, ko mu jo ponudimo, in le toliko kot `eli,
brez pomilovanja in nepotrebnega pokroviteljs-
tva. Pomagajmo mu tako, kot bi pomagali ka-
teri koli drugi neinvalidi osebi, in naj bodo
tudi pri invalidni osebi besede in dejanja tista,
ki odtehtajo videz in zaznave. Ne ocenjujmo
ljudi le po videzu.
Podobno kot predsodki izra`ajo negativ-
na stališèa do invalidnih oseb tudi domneve
o njihovi nesposobnosti in nezmo`nosti, s ka-
terimi sta se ukvarjali Finova in Asheva7 in ki
so v svojem bistvu prav tako predsodki in ste-
reotipi gledanja na invalidnost:
1. Zaradi svojega manka se invalidi sprijaz-
nijo s problemi in te`avami.
Gre za doloèeno zaznamovanost, stigmo
invalidov, ki sicer v osnovi pomeni le biološ-
ko oviro oziroma biološko drugaènost, ki pa
se zaradi takšnega dru`benega ustroja odra`a
tudi v dru`bene odnose. Zaradi te zaznamo-
vanosti, ki je v osnovi stigma, invalidi dopuš-
èajo tudi drugaènost v socialnem smislu. Po-
vedano drugaèe, ker so postavljeni v manjvre-
den polo`aj v biološkem smislu, dopušèajo
oziroma se sprijaznijo tudi z manjvrednostjo
v socialnem smislu. Zapostavljanje, diskrimi-
nacija, te`ave pri vkljuèevanju v dru`bo se jim
pogosto zdijo upravièene zaradi biološke zaz-
namovanosti. Zaradi okoljskih ovir je omejena
tudi participacija oseb z invalidnostjo v dru`-
benem `ivljenju, kar je prav tako posledica
doloèenega dru`benega ustroja, vendar se to
poèasi le izboljšuje.
2. Privzeto je, da so invalidi “`rtve”.
Pogosto se namreè invalidi obnašajo kot
`rtve, ki èutijo boleèino ali trpijo in za to kri-
vijo sebe. To ka`ejo tudi številne izkušnje in
izpovedi oseb z invalidnostjo in prav zato je
nezmo`nost pogosto sinonim za “viktimiza-
cijo”, obnašanje neinvalidov do oseb z inva-
lidnostjo pa takšno, kot je, – negativno.
3. Nezmo`nost je pri invalidih središèe vse-
ga. Iz nezmo`nosti izhaja samodefiniranje,
predstava o sebi, dru`bene primerjave in
referenène skupine.
Invalidi sebe primerjajo z ljudmi, ki so
prav tako invalidi, ker vse definirajo skozi
svojo nezmo`nost zaradi doloèenega manka,
ki ga imajo.
4. Biti nezmo`en je sinonim za potrebovati
pomoè in dru`beno podporo.
V dru`bi `al še vedno velja, da se vloga in-
validne osebe ve`e na odvisnost, pasivnost in
da vedno potrebuje pomoè, zato invalidi to
vlogo tudi nezavedno privzamejo, ostali pa
se s svojim obnašanjem na to vlogo odzovejo
bodisi s pomilovanjem bodisi z nudenjem
pomoèi, ne da bi jo invalid zares potreboval.
Veèina ljudi se do invalidov obnaša in gleda
nanje v skladu s prej predstavljenimi predsodki
in domnevami. V splošnem obstajata dva tipiè-
na naèina obnašanja do invalidnih oseb:
— ignoranca oziroma sprenevedanje glede
“obstoja hendikepa”
Ta izhaja iz nelagodja, tesnobe, vznemir-
jenosti, ki ga povzroèi pogled na “deformi-
rano” telo. Ljudi je strah pred sreèanjem oseb
z invalidnostjo, ker ne vedo, kako naj se ta-
krat obnašajo, zato se takemu sreèanju raje
izognejo.
— usmiljenje in pomilovanje
$'
	



 
V naših oèeh je invalid uboga in nebog-
ljena oseba, ki po našem mnenju ne `ivi, am-
pak `ivotari. Takšen odnos do invalidov le-
te nehote postavi v podrejen oziroma infe-
riorni polo`aj. Poleg tega pa se osebi z inva-
lidnostjo kar samoumevno pripiše še “nemoè-
no voljo” ali “prizadeto duševnost” in se ji za-
radi teh pogosto le pripisanih lastnosti spre-
gleda doloèeno obnašanje, ki se pri ostalih
ljudeh smatra za netolerantno. Hendikep se
tako smatra kot neke vrste olajševalna okoliš-
èina za še tako neprimerno vedenje.8
$'
Z. Arnšek: Vzlet, 1996, ̀ gana glina, v. 47 cm.
 #
Do tega prihaja, ker ljudje pri invalidih
vidijo najprej invalidnost, ne vidijo pa njih
kot osebe z doloèenimi zmo`nostmi in spo-
sobnostmi. Pogosto pa takšne vzorce obna-
šanja spodbujajo tudi invalidi sami, ki si za-
radi svoje invalidnosti, zaradi katere so po-
gosto odrinjeni na rob, `elijo posebno ravna-
nje z njimi, ki pa ne ostane brez negativnih
posledic. Te nas zopet pripeljejo do etiketi-
ranja, to je razvršèanja in klasifikacije na pod-
lagi stereotipov in predsodkov.
Predsodke in stereotipe bomo presegli, èe
se bomo izogibali generalizaciji in kategoriza-
ciji oseb z invalidnostjo in èe bomo z njimi v
tesnejših stikih, kar bo zmanjšalo socialno di-
stanco do njih, ki je vzrok za negativno nabite
emocionalne odnose in razne vrste anksioznosti
ob sreèanjih z njimi. Stik z invalidi povzroèa
zaskrbljenost zaradi stalne bojazni neinvalidnih
oseb, da bi izgubile svojo telesno integriteto.
Neinvalidi èutijo do invalidov odpor, ki je raz-
lièen glede na vrsto in stopnjo invalidnosti.
Gre za podzavestni strah in odpor, ker se sre-
èujemo z neèim, kar je drugaèno, tuje in naši
osebni izkušnji nepoznano. Negativna kultur-
na vrednotenja lahko to še podkrepijo, pozi-
tivna vrednotenja pa omilijo.
+
'

 '
 
Z antidiskriminacijsko zakonodajo, ki se
v vse veèji meri sprejema in uveljavlja v dr`avah
èlanicah Evropske unije, se skuša osebe z in-
validnostjo èim bolj integrirati v dru`bo. Vla-
de in Evropska unija morajo zagotoviti sklad-
nost vseh svojih politik in zakonodaj z med-
narodnimi instrumenti èlovekovih pravic, kot
so Evropska konvencija o èlovekovih pravicah,
Evropska socialna listina in Konvencija o pre-
preèevanju muèenja in poni`evalnega ravnanja.
Evropska komisija ima pri zagotavljanju ure-
janja pravic in vkljuèevanja invalidov v vse
evropske podroène politike, še posebej tiste,
ki delujejo v smeri odpravljanja socialne izklju-
èenosti in diskriminacije, posebno te`o.
Tudi v Sloveniji se v smeri veèjega vklju-
èevanja invalidov v dru`bo in spodbujanja
njihove neodvisnosti izvajajo številni progra-
mi in ukrepi. Globalne razvojne cilje invalid-
skega varstva pri nas vsebinsko opredeljujejo
naslednji osnovni elementi:9
— neodvisno `ivljenje invalidov,
— samoorganiziranje invalidov,
— dru`beno organizirana pomoè invalidom,
— izobra`evanje in usposabljanje otrok in
mladostnikov z motnjami v razvoju kot
potencialnih invalidov.
“Namen politike enakih mo`nosti je izpol-
niti vse zahteve naèela enakosti, in to ne le na-
èela formalne enakosti in odsotnosti diskrimi-
nacije, temveè tudi naèelo popolne in uèinkovite
enakosti, ki bi vsem posameznikom omogoèilo,
da uveljavljajo svoje socialne, ekonomske in po-
litiène pravice.” 10
Antidiskriminacijska zakonodaja Sveta
Evrope11 si prizadeva za “usklajeno in celovito
politiko, ki se zavzema za invalide in za tiste,
ki jim grozi invalidnost, in ki naj bi:
— prepreèevala ali odpravljala invalidnost,
prepreèevala njeno poslabšanje in lajšala
njene posledice,
— zagotavljala popolno in aktivno sodelova-
nje v dru`bi,
— ljudem nudila pomoè pri aktivnem so-
delovanju v dru`bi v skladu z njihovimi
`eljami”.
Pri tem gre za dolgotrajni in dinamièen
proces medsebojnega prilagajanja, ki zajema
tako ljudi s posebnimi potrebami, ki `ivljenje
`ivijo skladno s svojimi `eljami, odloèitvami
in sposobnostmi, in za katere je pomembno,
da se spodbuja njihov razvoj, kot tudi dru`-
bo, ki mora nuditi podporo pri zagotavljanju
enakih mo`nosti.
Naèelo nediskriminacije je umešèeno tudi
v prvem delu ustave Evropske unije, ki govori
o temeljnih vrednotah Evropske unije. Zajeto
je v naèelih Evropske unije, ki se nanašajo na
“dru`bo pluralnosti, tolerantnosti, praviènosti
$'
	




in nediskriminatornosti”.12 V drugi del ustave
Evropske unije je vkljuèena listina temeljnih
pravic. V okviru te listine se na invalidnost na-
našata dva èlena, kjer prvi prepoveduje diskri-
minacijo na osnovi invalidnosti kot tudi gen-
skih razlik, drugi pa Evropsko unijo poziva k
priznavanju in spoštovanju pravic oseb z in-
validnostjo do uporabe ukrepov, ki zagotavljajo
njihovo udejanjanje v vsakdanjem `ivljenju
pri zagotavljanju neodvisnosti, dru`bene in
poklicne integracije in vkljuèevanja v `ivljenje
v skupnosti.13
.

'&"

'

 
Direktiva 2000/78/EC o splošnih okvirih
enakega obravnavanja na podroèju zaposlo-
vanja in dela prepoveduje diskriminacijo,
tako posredno kot neposredno, na osnovi in-
validnosti. Direktiva zahteva primerne pri-
lagoditve delovnih mest invalidnosti, npr.
opremo in delovni prostor, delovni èas, de-
litev dela ali ukrepe usposabljanja in integra-
cije, razen, èe ti ukrepi povzroèajo preveè
stroškov delodajalcem.14 Zakonodajo na tem
podroèju so dr`ave èlanice v veèini `e prila-
godile besedilu zgornje direktive.
Ohranjanje zaposljivosti (zmo`nosti za
delo) invalidov in razvijanje mo`nosti za nji-
hovo zaposlitev sta pomembni sestavini ob-
vladovanja invalidnosti v vsaki dru`bi. Vsaka
dru`ba razvija ta dva pomembna procesa za
kakovost `ivljenja invalidov na razliène naèine
in z razliènimi modeli. @al ni modela, ki bi
bil univerzalno uporaben. Številni sodobni
pristopi na tem podroèju vse bolj upoštevajo
povezanost:15
— sistema izvajalcev – strokovnjakov in slu`b,
ki prispevajo podatke o preostali psihofi-
zièni funkcijski zmo`nosti osebe v okviru
sistemskih zmo`nosti, ki osebo usmerjajo
k vrnitvi oziroma vkljuèitvi v delo, jo vo-
dijo v njenem strokovnem razvoju in ji po-
magajo oblikovati delovni razvoj – kariero;
— vloge osebe same – klienta, kjer je pomem-
bno njeno osebno stališèe do dela in do
številnih nemedicinskih dejavnikov ter
prevzemanje aktivnega sodelovanja;
— delodajalca – njegova jasno definirana vlo-
ga in pomen.
Delo oziroma zaposlitev za invalide nista
pomembna le kot vir pridobivanja sredstev
za `ivljenje, ampak predvsem zaradi svoje psi-
hološke in socialne funkcije vkljuèenosti v
dru`bo. Ljudje, ki niso zaposleni, so pogosto
oznaèeni kot manj vredni èlani dru`be. Èe-
prav se številne dr`ave tega zavedajo in si z
ustreznimi politikami in ukrepi prizadevajo
za èim veèjo zaposlenost invalidov, so invalidi
– poleg `ensk in starejših delavcev – še vedno
ena najte`je zaposljivih skupin z visoko stop-
njo brezposelnosti. Ta je pogosto tudi dva do
trikrat višja kot je povpreèna letna stopnja
brezposelnosti doloèene dr`ave. K temu da-
nes veliko pripomorejo tudi zaostrene gospo-
darske razmere zaradi vse veèje konkurenèno-
sti dr`av v razvoju na svetovnem trgu. Kljuè-
ne ovire, ki bi jih bilo po mnenju Evropske
komisije16 potrebno preseèi, da bi se poveèal
dele` zaposlenih invalidov, so: ovire zaradi od-
nosa delodajalcev, cena prilagoditve delovnih
mest, visoke pasivne pravice, plaèe in število
ur zaposlitve.
V Sloveniji se je v zadnjem desetletju za-
radi spremenjenih gospodarskih in dru`benih
razmer brezposelnost, še posebej med inva-
lidi, hitro poveèala. Podatki ka`ejo (glej ta-
belo spodaj), da se je od leta 1995 do konca
leta 2001 število brezposelnih invalidov po-
veèalo za 11.519 oziroma za pribli`no 160 od-
stotkov. Poveèanje brezposelnih invalidov pa
se je po letu 2001 vidno zmanjšala. V letu
2002 je bilo zabele`eno zmanjšanje brezpo-
selnosti med invalidi, in sicer se je število brez-
poselnih invalidov zmanjšalo v primerjavi z
enakim obdobjem leta 2001 za 4.264 oziroma
za 22,8 %, konec leta 2003 je zabele`eno
zmanjšanje brezposelnih invalidov še za 5.545
$'
 #
oziroma za 38,5 %. Trend zmanjšanja števila
brezposelnih invalidov se nadaljuje še v letu
2004, ko je zabele`eno zmanjšanje še za 824
oziroma 9,3 %. Pri tem je potrebno opozoriti,
da se je dele` brezposelnih invalidov, ki so v
evidenci brezposelnih oseb v letu 2002–2004,
zmanjšal zaradi sprememb Pravilnika o vse-
bini in naèinu vodenja evidenc s podroèja za-
poslovanja in ne zaradi razloga zaposlitev. Je
pa bilo v letu 2004 število brezposelnih in-
validov, ki so se zaposlili, veèje od povpreèja
za obdobje 2001–2004.
$'
Z. Arnšek: Slavolok, 2002, ̀ gana glina, v. 50 cm.
	




Tabela 1: Razmerje med številom vseh
brezposelnih in številom brezposelnih inva-
lidov (Legenda: A = Leto, B = Št. vseh brez-
poselnih, C = Št. brezposelnih invalidov, È
= Dele` invalidov med brezposelnimi).
A B C È
1995 126.759 7.165 5,7 %
1996 124.470 8.671 7,0 %
1997 128.572 10.897 8,5 %
1998 126.625 12.528 9,9 %
1999 114.348 14.878 13,0 %
2000 104.583 17.179 16,4 %
2001 104.316 18.684 17,9 %
2002 99.607 14.420 14,5 %
2003 95.993 8.875 9,2 %
2004 90.728 8.051 8,8 %
Vir: Letno poroèilo ZRSZ, v Kolar, Špela, Jesenko
Karmen, Uršiè, Cveto, Informacija o invalidskih
podjetjih v Republiki Slovenije – pregled, Ljubljana,
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve –
Direktorat za invalide, 2005, 7. Dostopno na:
http://www.sigov.si/mddsz/doc/ip_info05.pdf,
3. 11. 2005.
Èeprav se na pojma delo in zaposlitev ve`e
pojem zdravega in sposobnega posameznika,
tudi invalidi ne smejo biti iz tega izkljuèeni,
vendar ugotovitve ka`ejo ravno nasprotno. In-
validnost kot taka ne sme biti vzrok za izklju-
èitev s trga delovne sile. OZN v svojih Stan-
dardnih pravilih za izenaèevanje mo`nosti in-
validov (1996), v pravilu št. 7, ki se nanaša na
zaposlovanje, govori o tem, da mora biti in-
validom omogoèeno uveljavljati svoje èlove-
kove pravice, posebej na podroèju zaposlo-
vanja. Tako v mestnih kot v pode`elskih oko-
ljih morajo imeti enake mo`nosti za produk-
tivno in plaèano zaposlitev na trgu dela. Us-
tava Republike Slovenije17 v 49. èlenu doloèa,
da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno
vsako delo. V 52. èlenu pa zagotavlja invali-
dom varstvo in usposabljanje za delo, otro-
kom z motnjami v duševnem razvoju pa s po-
moèjo javnih sredstev usposabljanje za dejav-
no `ivljenje v dru`bi.
Invalidi so sicer sposobni delati, vendar
jih je potrebno na podlagi programov pri-
merno usposobiti in jim prilagoditi delo
tako, da ga lahko opravljajo in obdr`ijo.
Nujen predpogoj vsakega uspeha pri zapo-
slovanju invalidnih oseb je odstranitev od-
klonilnih stališè delodajalcev in javnosti za
intenzivno zaposlovanje invalidov. Dru`ba
jih na `alost še vedno pogosto obravnava
kot drugorazredne dr`avljane zaradi dru`-
bene stigmatizacije, ki se ka`e v hkratnem
izra`anju soèustvovanja in odpora. Delo-
dajalci jih obravnavajo kot neprimerno de-
lovno silo zaradi stereotipnega mišljenja,
da so invalidi manj sposobni, te`ko prila-
godljivi, manj zanesljivi, ne dovolj vztrajni
in da jim je vseskozi potrebno posveèati ve-
liko pozornosti. Zaposlovanje invalidov je
smotrno spodbujati tako zaradi ekonom-
skih, psiholoških in etièno-humanih raz-
logov. Zavedati pa se moramo, da lahko z
vidika racionalnosti in uèinkovitosti inva-
lidom najbolj pomagamo prav z usposab-
ljanjem in zaposlovanjem. Še prej pa jim
je potrebno omogoèiti tudi dobro izobraz-
bo oziroma najprej sploh dostop do nje.
Boljše mo`nosti izobra`evanja, usposablja-
nja in zaposlovanja ter odprava raznih ovir,
s katerimi se invalidi sreèujejo poleg diskri-
minacije, bi poveèale motivacijo invalidov
pri vkljuèevanju v delovno okolje in tudi
sicer v dru`beno `ivljenje.
Novo obliko vkljuèevanja invalidov v pro-
ces dela in zaposlovanja predstavlja socialna
ekonomija, za razvoj katere si Evropska unija
v zadnjih letih zelo prizadeva. Socialna eko-
nomija ne zajema le ekonomskega vidika po-
slovanja, temveè tudi socialnega. Temelj raz-
voja programov socialne ekonomije je vzpo-
stavitev solidarnosti, kohezije, partnerstva,
stalnega razvoja in socialnega podjetništva.
Razvoj socialne ekonomije omogoèa:18
$'
 #
— višjo zaposlenost brezposelnih, te`je za-
posljivih in invalidnih oseb,
— pomoè pri poklicnem uveljavljanju inva-
lidov in te`je zaposljivih oseb,
— finanène organizacije dajejo vse veèjo fi-
nanèno pomoè asociacijam socialne eko-
nomije,
— pri nastajanju novih asociacij je pomem-
bna vloga lokalne in regionalne oblasti,
— vkljuèevanje razliènih institucij v tr`ni me-
hanizem,
— potrebno je spoznavanje potreb socialnega
okolja,
— zaradi specifiènosti asociacij so potrebna
partnerstva,
— nujno pa je tudi oblikovati pravila za us-
pešno sodelovanje.
Nosilci socialne ekonomije so t. i. socialna
podjetja, ki opravljajo dela, ki so v javnem in-
teresu, in dela, prilagojena psihofiziènim spo-
sobnostim vkljuèenih. Od obièajnih podjetij
se razlikujejo, ker:19
— zaposlujejo omejeno zmo`ne osebe za
delo in ljudi, ki so sicer na trgu delovne
sile nezanimivi,
— delovno vzdušje omogoèa opravljanje
dela tistim, ki imajo telesne in psihiène
omejitve,
— osebe obravnava kot èloveški vir s pozitiv-
nim potencialom.
D
Sodobni trendi v svetu, kot sta globaliza-
cija in integracija, prinašajo s seboj na eni
strani koncentracijo kapitala in unifikacijo na
doloèenih podroèjih `ivljenja, na drugi pa
poveèujejo ekonomske razlike med ljudmi in
socialno diferenciacijo predvsem v dostopno-
sti do izobra`evanja, dela in drugih dobrin,
ki vplivajo na ekonomski in socialni status po-
sameznika. Dru`be postajajo vse bolj profi-
tabilno usmerjene in vse manj solidarne, kar
implicira vse manjši obseg socialnih transfer-
jev, ki so pogoj za vkljuèitev invalidov in os-
$'
talih šibkejših skupin v proces izobra`evanja
in dela, kar je pogoj za dvig njihovega standar-
da. Vlogo opravljanja socialnih funkcij tako
danes vse bolj pridobivajo invalidske delavnice
in socialna podjetja, ter varstvene delavnice,
v katerih so zaposleni hendikepirani. Te sicer
nudijo zaposlitev osebam z invalidnostjo, niso
pa vedno najboljše sredstvo integracije, ker gre
za loèevanje invalidov v nekakšna izolirana geta,
zato naj bi le-te prevzele funkcijo priprave in
usposabljanja invalidnih oseb za vstop na od-
prt trg delovne sile, torej na zaposlitev v obi-
èajnih neinvalidskih podjetjih.
Naša dr`ava si kot sodobna evropska dr-
`ava prizadeva za izenaèevanje mo`nosti izo-
bra`evanja in zaposlovanja invalidnih oseb.
To se ka`e z vse veèjo prilagojenostjo naše za-
konodaje evropski in pri ukrepih aktivne po-
litike zaposlovanja, s katerimi Slovenija ponuja
nekaj mo`nosti za pospeševanje zaposlovanja
invalidov. Zaposlovanje invalidnih oseb je
smotrno spodbujati zaradi ekonomskih, psi-
holoških in etièno-humanih razlogov. S tem
je mišljeno predvsem zaposlovanje v neinva-
lidskih podjetjih, saj je to eden izmed osnov-
nih naèinov izenaèevanja mo`nosti.
Zavedati se moramo, da lahko z vidika ra-
cionalnosti in uèinkovitosti invalidom naj-
bolj pomagamo prav z usposabljanjem in za-
poslovanjem. Boljše mo`nosti izobra`evanja,
usposabljanja in zaposlovanja ter odprava raz-
nih ovir, s katerimi se poleg diskriminacije
sreèujejo, bi poveèale motivacijo invalidov pri
vkljuèevanju v delovno okolje in tudi sicer v
dru`beno `ivljenje. To bi nadalje omogoèilo
dvig njihove `ivljenjske ravni in ravni splo-
šnega zadovoljstva.
1. Glej Fatur Videtiè, Andrejka, Razvijanje
mo`nosti za aktivno `ivljenje in delo invalidov,
v: Uršiè, Cveto (ur.), Zaposlovanje invalidov med
politiko in prakso: mednarodni simpozij 3. in 4.
november 2003, Ljubljana: Inštitut Republike
Slovenije za rehabilitacijo, 57.
	




$'
2. Wirth v Wertlieb, Ellen C., Minority Group
Status of the Disabled, v: Human Relations, vol.
38, no. 11, New York, London, Plenum Press,
1985, 1047-1063, 1047.
3. Znaèilnosti manjšinskih skupin:
- Èlani manjšin so postavljeni v podrejen
polo`aj s strani veèine, zato so èlani manjšine
subjekti predsodkov, diskriminacije in
izkljuèevanja.
- Posamezni èlani manjšinske skupine so
tretirani kot skupina zaradi “dru`beno
pomembne” karakteristike, ki je skupna vsem
njenim èlanom.
- Èlani manjšin so povezani skupaj v
solidarnostno skupino.
- Èlanstvo v tej skupini ponavadi ni
prostovoljno, ampak se posameznik
preprosto rodi v to skupino.
- Èlani manjšin se v veèini poroèajo med seboj,
torej s èlani iste skupine.
- (Robertson v Wertlieb, Ellen C., Minority
Group Status of the Disabled, v: Human
Relations, vol. 38, no. 11, New York, London,
Plenum Press, 1985, 1047-1063, 1048.)
4. Wright v Wertlieb, Ellen C., Minority Group
Status of the Disabled, v: Human Relations, vol.
38, no. 11, New York, London, Plenum Press,
1985, 1047-1063, 1047.
5. Glej Rutar, Dušan, Stereotipi in predsodki o
hendikepu, v: EDUCA, 1997/1998, Nova Gorica,
Zalo`ba EDUCA, 60-65.
6. Poropat, Klaudija, Hendikep kot vrednost, v:
AWOL 1, 3/1997, Ljubljana, YHD, 104.
7. Glej Fine, Michelle, Ash, Adriene, Disability
Beyond Stigma: Social Interaction,
Discriminination and Activism, v: Yournal of
Social Issues, vol. 44, no. 1, 3-21, 8-15.
8. Glej Peèariè, Elena, Bohinc Emil, Toleranca do
hendikepiranih, v: Didakta 5, 28/29 (1996),
Ljubljana, Zalo`ba DIDAKTA, 56-59, 58.
9. Glej Fatur Videtiè, Andrejka, Podlage za
oblikovanje celostnega modela obravnave
zmo`nosti za delo in zaposlitev na podroèju
zaposlovanja invalidov, v: Uršiè, Cveto (ur.),
Zaposlovanje invalidov med politiko in prakso:
mednarodni simpozij 3. in 4. november 2003,
Ljubljana, Inštitut Republike Slovenije za
rehabilitacijo, 81.
10. Council of Europe v Tabaj, Aleksandra,
Zaposlovanje invalidov v informacijski dru`bi, v:
Uršiè, Cveto (ur.), Pravica do enakih mo`nosti in
enake obravnave: usposabljanje in zaposlovanje
invalidov v Evropski uniji in Sloveniji, Ljubljana,
Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo,
Zveza delovnih invalidov, 2004, 45.
11. Prav tam.
12. Annual report: May 2003 – April 2004, Brussels,
European Disability Forum, 2004, 26.
13. Prav tam, 27.
14. Glej Tabaj, Aleksandra, Zaposlovanje invalidov
v informacijski dru`bi, v: Uršiè, Cveto (ur.),
Pravica do enakih mo`nosti in enake obravnave:
usposabljanje in zaposlovanje invalidov v Evropski
uniji in Sloveniji, Ljubljana, Inštitut Republike
Slovenije za rehabilitacijo, Zveza delovnih
invalidov, 2004, 46.
15. Fatur Videtiè, Andrejka, Podlage za oblikovanje
celostnega modela obravnave zmo`nosti za delo
in zaposlitev na podroèju zaposlovanja invalidov,
v: Uršiè, Cveto (ur.), Zaposlovanje invalidov med
politiko in prakso: mednarodni simpozij 3. in 4.
november 2003, Ljubljana, Inštitut Republike
Slovenije za rehabilitacijo, 2003, 81.
16. Uršiè, Cveto. Pravica do enakih mo`nosti in
enake obravnave: usposabljanje in zaposlovanje
invalidov v Evropski uniji in Sloveniji, Ljubljana,
Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo,
Zveza delovnih invalidov, 2004, 31.
17. Uradni list Republike Slovenije, št. 33/91.
18. @nidarèiè, Damjan, Nove oblike vkljuèevanja
invalidov v delo – socialna ekonomija, v: Uršiè,
Cveto (ur.), Zaposlovanje invalidov med politiko
in prakso: mednarodni simpozij 3. in 4. november
2003, Ljubljana, Inštitut Republike Slovenije za
rehabilitacijo, 2003,103.
19. Prav tam, 105.