Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 45 / Leto 79 / 7. november 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si NAŠA TEMA Str. 12-13 Str. 6 LAŠKO Str. 7 INTERVJU CELJE Str. 4 PRIL OGA SPORED BATA ŽIVOJINOVIĆ Velika zvezda tudi na Kitajskem Od nekdaj ji znanje pomeni zelo veliko Jasna Merklin Velika zvezda tudi na Kitajskem Velika zvezda tudi na Kitajskem BALKAN EKSPRES NA AKTUAL TV ŠT. 45 7. NOVEMBER 2024 PET. 8. 11. SOB. 9. 11. NED. 10. 11. PON. 11. 11. TOR. 12. 11. SRE. 13. 11. ČET. 14. 11. pomeni zelo veliko pomeni zelo veliko Luka Jezeršek: V podkastu Aidea spregovoril o »družinski ustavi« KLEMEN SELAKOVIĆ IN LUKA JEZERŠEK O KULINARIKI, DRUŽINSKEM PODJETNIŠTVU IN ŠOVU MASTERCHEF Str. 22-23 Operacije na odprtem srcu tudi v Celju PRAZNIČNO Z OBČINAMA LAŠKO in ŠMARTNO OB PAKI Str. 24-31 Kaj boste storili s trideset tisoč evri? Novembra bodo v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v mestni občini Celje predstavitve participativnega proračuna. Spo- mnimo, da so celjski svetniki konec septembra sprejeli pravilnik o postopku njegove izvedbe. Občanom omogoča, da neposredno odločajo o porabi dela proračunskih sredstev. Leta 2026 bo za tak proračun v Celju namenjenih 250 tisoč evrov, denar bo razdeljen med osem območij. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov. O porabi tega denarja bodo neposredno odločali občani. Foto: Andraž Purg Inkubatorji za spodbujanje podjetništva mladih Na Šmohorju bodo še gradili Lena Gabršček, dvakratna udeleženka paraolim- pijskih iger Gabršček, dvakratna udeleženka paraolim- Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 45, 7. november 2024 AKTUALNO V Premogovniku Velenje so se na strokovnem posvetu srečale rudarske reševalne enote iz vse Slovenije. Sledila je rudarska reševalna vaja na treh mestih, in sicer na gradbišču tunela Konovo, v jami premogovnika ter vadbenem rovu za urjenje članov jamske reševalne čete Premogovnika Velenje. Predpostavka vaje je te- meljila na močnem potresu, zato je v premogovniku prišlo do padca vlakovne kompozicije, kar je povzročilo poškodbe zaposlenih. V predoru Konovo pa je vzniknil požar. »Varnost v premogovniku je temelj delovanja, saj je v podzemnih rovih nevarnost vedno prisotna, ne glede na sodobno tehnologijo in najnovejšo opremo, ki jo premoremo. Zato moramo biti vedno pripravljeni na morebitne izredne dogodke in posledice,« je uvo- doma izpostavil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Po mnenju vodje reševanja Borisa Sotlerja so ponosni, da lahko z izkušnjami, ki so jih pridobivali skozi desetletja, prispevajo k varnosti ne le v rudarstvu, ampak tudi širše. BARBARA FURMAN Epicenter potresa v Žalcu, med poškodovanimi številni rudarji v jami Kako so v velenjskem premogovniku pripravljeni na potres? Kako so v velenjskem premogovniku pripravljeni na potres? Kako so v velenjskem premogovniku pripravljeni na potres? V Premogovniku Velenje imajo vzpostavljen varnostno- -tehnološki informacijski sis- tem Vtis, ki neprekinjeno, 24 ur dnevno, spremlja razmere v jami. Prav tako imajo načrt obrambe in reševanja, v kate- rem so navedene vse potencial- ne nevarnosti, ki lahko nasto- pijo pri izvajanju tehnološkega procesa globoko pod zemljo ter navedeni vsi preventivni in kurativni ukrepi. Jamska reševalna četa Pod okriljem jamske reše- valne službe deluje jamska reševalna četa. V njej so naj- bolj usposobljenih sodelavci kolektiva, ki so tudi v najbolj zahtevnih razmerah pripravlje- ni pomagati ter reševati ljudi ter premoženje. Člani imajo ustrezna znanja za posredova- nje v zaplinjenem območju ter Reševalci so bili pri delu usklaje- ni, zato so bili hitri in učinkoviti. Člani jamarske reševalne čete Ne le znanje in spretnost, tudi fi- zična moč reševalcev je potrebna. Evakuacijo poškodovanih iz tunela Konovo Nudenje pomoči hudo poškodova- nemu delavcu Gašenje požara Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 45, 7. november 2024 AKTUALNO ZADETKI 12 1 11 1 11 1 10 1 »Varnost v premogovniku je temelj delovanja, saj je v podzemnih rovih nevarnost vedno prisotna, ne glede na sodobno tehnologijo in najnovejšo opremo, ki jo premoremo,« poudarja generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. za zagotavljanje prve pomoči. Zato so vključeni tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. »V našem premogovniku imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah name- ščene dihalnike, ki rudarjem zagotavljajo vir svežega zraka, vsi imajo za pasom samoreše- valni aparat, ki ga uporabijo, če je potrebno, zaposlene prav tako redno usposabljamo in ozaveščamo, kaj lahko za varnost storijo sami,« je pred začetkom reševalne vaje pove- dal generalni direktor Premo- govnika Velenje mag. Marko Mavec. V obsežni in zelo zahtevni vaji reševanja so sodelovali Jamska reševalna služba Pre- mogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Pro- stovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Vele- nje, Jamarska reševalna služ- ba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, celjska izpostava Re- publiške uprave za zaščito in reševanje, Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita za- hodnoštajerske regije, Inšpek- torat za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo ter osebje velenjske- ga zdravstvenega doma. Nevarnost verižnih nesreč Predpostavka vaje je temelji- la na potresu z močnimi posle- dicami v osrednji Sloveniji, ki je zahodno Štajersko prizadel z intenziteto VIII. stopnje po evropski potresni lestvici. Epi- center potresa je bil v občini Žalec, pri čemer so bile najbolj prizadete občine Celje, Vele- nje, Šoštanj in Žalec. Na javnih in zasebnih stavbah so se poja- vile velike razpoke, več starej- ših in slabo grajenih poslopij se je porušilo, poškodovana je tudi javna infrastruktura. »Zaradi potresa je v jami Pre- loge prišlo do padca vlakovne kompozicije, kar je povzročilo poškodbe zaposlenih. Sočasno je v predoru Konovo vzniknil požar, zato se je zrušil vadbe- ni rov za reševalce in jim tako onemogočil dostop na mesto nesreče. Vpoklicana je bila ja- marska reševalna služba, ki je skalno gmoto razstrelila. Nu- denje pomoči v izrednih raz- merah so otežili tudi številni popotresni sunki. Obstajala je nevarnost verižnih nesreč na industrijskih objektih, pli- novodih, vodnih pregradah in podzemnih objektih Premo- govnika Velenje,« je dogajanje povzel Boris Sotler in dodal, da je zaradi zelo velikega ob- sega nesreče dežurni v Pre- mogovniku Velenje na pomoč poklical tudi Jamsko reševalno službo in Prostovoljno gasil- sko industrijsko društvo Pre- mogovnika Velenje. Prav tako je obvestil Regijski center za obveščanje Celje, ki je izvedel nadaljnje obveščanje ter vpo- klical še druge reševalne enote. Od opeklin do srčnega zastoja Med vajo reševanja so bile na treh ključnih mestih si- mulirane različne poškodbe udeležencev. V predoru tretje razvojne osi Konovo, v ka- terem je prišlo do požara in eksplozije naprave, je eden od udeležencev dobil opekline po trebuhu in nogah, medtem ko je drugi utrpel hudo rano z jeklenim tujkom v trebušni votlini. Tretji udeleženec je do- živel srčni zastoj, eden pa je bil pogrešan v predorski cevi. V vadbenem rovu, kjer je prišlo do porušitve podporja, je en delavec utrpel poškodbe vratne hrbtenice, zlom ključ- nice, na glavi je imel krvavečo rano. Drugi poškodovanec je imel zlom nadlahtnice, izpah gležnja, kazal je znake zmede- nosti, zaradi slabosti je bruhal. Tretji je imel resne nevrološke težave in ni čutil spodnjega dela telesa. V remizi Premo- govnika Velenje je zaradi pad- ca vlakovne kompozicije eden izmed udeležencev utrpel zlom medenice in stegnenice, drugi pa zlom reber ter vdor plina v poprsnično votlino, ki mu je otežil dihanje. Eden od prisotnih je imel globoko rano in močno krvavitev na stegnu. Izkušnje in strokovnost Po mnenju predstavnikov Premogovnika Velenje je bila reševalna vaja zelo pomemb- na, saj so v sodelovanju z dru- gimi reševalnimi službami in civilno zaščito preverili uskla- jenost ter pripravljenost vseh ekip, ki bi morale posredovati ob morebitni nesreči v rudniku ali pri izgradnji predorov. »Naš cilj je jasen – zagotoviti čim- bolj učinkovito ukrepanje ob nesrečah in zagotavljanje naj- višje stopnje varnosti za naše sodelavce in skupnost,« je ob koncu vaje povedal vodja reše- vanja Boris Sotler in dodal, da so s tem dogodkom utrdili svo- jo vlogo v državnem sistemu zaščite in reševanja. »V Premo- govniku Velenje smo ponosni, da z znanjem in izkušnjami, ki smo jih pridobili skozi de- setletja, prispevamo k varnosti ne le v rudarstvu, ampak tudi širše. Zavedamo se, da lahko nesreče doletijo vsako podjetje oziroma delovni proces, zato je redno usposabljanje ključnega pomena za zagotavljanje var- nosti zaposlenih.« Častitljiva tradicija V Jamsko reševalno služ- bo Premogovnika Velenje je vključen 101 član, od tega je 81 jamskih reševalcev, drugi člani skrbijo za tehnično pod- poro reševalcem. Organizira- no reševanje v Premogovniku Velenje se ponaša s častitljivo tradicijo. Po dostopnih pisnih virih začetki segajo v leto 1893, ko je 30. januarja in 20. febru- arja v jami eksplodiral metan. Ponesrečene rudarje so na po- vršino prenesli drugi rudarji, saj so drugi zaposleni lahko v jamo vstopili šele, ko ni bilo več nevarnosti. Sicer pa za uradni začetek de- lovanja Jamske reševalne čete v Premogovniku Velenje štejejo 20. julij 1907, ko so imeli ta- kratni reševalci ob navzočnosti inšpektorja prvo vajo reševanja v novih prostorih reševalne po- staje. Šele takrat so imeli na vo- ljo izolacijske dihalne aparate. Jamska reševalna četa Premo- govnika Velenje letos obeležuje 117 let delovanja. Foto: Andraž Purg »V Premogovniku Velenje smo ponosni, da z izkušnjami in s strokovnostjo, ki smo jih pridobili skozi desetletja, aktivno prispevamo k varnosti ne le v rudarstvu, ampak tudi širše. Zavedamo se, da je redno usposabljanje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti zaposlenih,« je ob koncu vaje povedal vodja reševanja Boris Sotler. Organizirano reševanje v Premogovniku Velenje se pona- ša s častitljivo tradicijo. Po dostopnih pisnih virih začetki segajo v leto 1893, ko je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan. Ponesrečene rudarje so na površino prenesli drugi rudarji, saj so drugi zaposleni lahko v jamo vstopili šele, ko ni bilo več nevarnosti. Pomembno je, da so reševalci ustrezno opremljeni. Zaradi dežja so bila tla blatna in spolzka. Reševanje poškodovanca iz vadbenega rova. (Foto: Bojan Jevšnik) »Ker ljudje nimajo dostopa do svojega izbranega oseb- nega zdravnika, gredo k nadomestnemu, še v večji meri pa obiščejo dežurno ambulanto, kjer njihovih težav ne rešijo dokončno. Nastaja začaran krog.« Melita Tasić Ilić, direktori- ca ZD Šentjur »Večkrat sem pri pobi- ranju matic v kratkih hlačah in rokavih in me ne skrbi, da bi me čebela pičila. Čebele delujejo enako kot psi. Če sreča- mo hudega psa, bo še bolj hud, če bo videl, da zganjamo paniko. Isto bo naredila čebela.« Slavko Lešek, čebelar »Na pot se najlažje odpra- vim sam. Med starejšimi je namreč malokdo tako ne- umen, kot sem jaz, mlajši pa so prehitri zame. Če po- tujem sam, nisem odvisen od nikogar in si lahko na poti v miru ogledam tudi mesta, ki jih prečkam.« Janko Vranič, raziskovalec sveta s kolesom »Zastavonoše moramo spoštovati, spoštovanje si zasluži tudi njihova prisotnost na dogodkih, čeprav se marsikomu to zdi smešno.« Konrad Zemljič, preje- mnik srebrnega grba Obči- ne Laško »Stara sem bila 18 let in namesto na maturantski izlet sem odšla na para- olimpijske igre. Nisem si niti približno predstavlja- la, kaj me tam čaka.« Lena Gabršček, kapetanka odbojkarske reprezentance sede Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 45, 7. november 2024 AKTUALNO/GOSPODARSTVO Klokočovnikova vrnitev v celjsko bolnišnico Operacije na odprtem srcu tudi v Celju Konec pivske sezone V orodjarni prejeli avgustovske plače V Emo Orodjarni Celje so zaposleni v drugi po- lovici oktobra prejeli plače za avgust. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se po besedah pred- sednika Konfederacije slovenskih sindikatov Gvida Novaka vodstvo družbe izogiba izplačevanju dveh plač zapovrstjo, saj bi delavci lahko šli v izvršbo na podlagi verodostojnih listin. Zaposleni namreč ob plačilu avgustovskih plač niso prejeli plače za september. Kot je za STA pojasnil Novak, bi – če bi prišlo do izvršbe – delavci lahko podali odpoved delovnega razmerja zaradi razlogov na strani delodajalca. To pomeni, da bi bi bili upravičeni do vseh ugodnosti na zavodu za zaposlovanje. Delavci naj po njegovih besedah ne bi dobili niti letošnjega regresa. Že septembra smo poročali o zaostritvi razmer v tem podjetju. Poročilo o lanskem poslovanju, ki je bilo javno objavljeno šele 9. septembra, je med drugim razkrilo, da je družba tudi leto 2023 sklenila z izgubo. Znaša- la je 2,5 milijona evrov. Predlani je orodjarna imela 2,8 milijona evrov izgube. Delavci so v zadnjem času navajali, da v podjetju nimajo več organizirane ma- lice, ker orodjarna podjetju, ki je malice dostavljalo, ni poravnala računov. Ko smo septembra na podjetje naslovili nekaj vprašanj, odgovorov nismo dobili. Emo Orodjarna je najstarejša orodjarna v Sloveniji in tudi med najstarejšimi v Evropi. Septembra smo poročali še, da je njena lastnica družba Corda Orodjarna, v kateri je z 42-odstotnim deležem največji lastnik Stanko Stepi- šnik, deleži drugih družbenikov so manjši od desetih odstotkov. V letnem poročilu piše, da je konec lanskega leta zaposlovala 151 ljudi, kar je štirideset manj kot ob koncu leta 2022. Kot kažejo objave na ebonitete. si, ima podjetje pogosto blokirane vse bančne račune, bonitetna hiša poslovanje z njim ocenjuje kot izredno tvegano. Revizor, ki je pregledal računovodske izkaze za leto 2023, je orodjarni izdal mnenje s pridržki. SŠol, STA, JI Splošna bolnišnica Celje je vključena v projekt Transpa- rentno upravljanje sredstev slovenskega javnega zdra- vstva. Ta je del mednarodne- ga projekta Cedar, katerega cilj je odkrivanje povezav ter tveganj za korupcijo v zdra- vstvu pri javnih naročilih manjše vrednosti s pomočjo umetne inteligence. Celjska bolnišnica je tako od Evrop- ske komisije prejela 270 ti- soč evrov, ki jih mora pora- biti v okviru projekta za vse ukrepe, ki bodo omogočili Ta konec tedna bodo v Splošni bolnišnici Celje ope- rirali prvega bolnika v okviru delovanja Oddelka za kardiokirurgijo. Bolnišnica, ki je sredstva za delovanje novega oddelka pridobila z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in o obsegu sredstev za leto 2024, je vzpostavila vse nujne pogoje za njegovo de- lovanje. Operativni tim pod vodstvom prof. dr. Tomislava Klokočovnika, ki se tako »vrača« v celjsko bolnišnico, načrtuje letos 50 operacij na odprtem srcu. SIMONA ŠOLINIČ Konec avgusta so bila kon- čana gradbena, obrtna in in- štalacijska dela pri urejanju prostorov. Operativne posege bodo izvajali v operacijskih dvoranah za velike operacije. Dolgoročno bolnišnica načr- tuje tudi obnovitev prostorov v operativnem bloku, kjer bo izveden celoten kardiokirur- ški operativni program, ki je bolnišnici dodeljen z uredbo. V bolnišnici pravijo, da so se pojavile nekatere neresnič- ne in pavšalne informacije v povezavi z uvedbo kardio- kirurgije. Gre predvsem za navedbe v nekaterih medi- jih, da je oprema za kardi- okirurgijo preplačana. A v celjski bolnišnici navajajo, da je bil nabavni postopek šnega materiala ni obvezu- joča, tako da bodo nadaljnje nabave izvedene skladno z aktualnimi potrebami.« Pogodba s Klokočovnikom Bolnišnica je sklenila tudi 12-mesečno pogodbo o na- jemu medicinske opreme s podjetjem Kardio Klokočov- nik, zdravstvena dejavnost v višini 253 tisoč evrov, s čimer je, kot pravijo v vod- stvu bolnišnice, z nabavljeno opremo zagotovljena popol- na opremljenost operacijskih dvoran in prostorov za okre- vanje po kardiokirurških operacijah. »Tako tudi ni bilo treba izpeljati dodatne naložbe v opremo v višini 427 tisoč evrov. Postopek za nabavo dodatne opreme bo izveden v prihodnjem letu, ko bodo končani prvi po- segi na odprtem srcu. Tako bodo zagotovljeni vsi pogoji in najboljša kakovost oskrbe bolnikov, ki se bodo zdravili na oddelku,« še pojasnjujejo v bolnišnici. Program operacij na od- prtem srcu bodo v celjski bolnišnici izvajali zaposleni v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. »Za potrebe kar- diokirurgije je na novo za- poslen usposobljen kader, hkrati so bili na nova delo- višča razporejeni izkušeni sodelavci. V. d. predstojnika Oddelka za kardiokirurgijo je dr. Tomislav Klokočovnik, ki je z bolnišnico v dopolnil- nem delovnem razmerju. Po- sege bo poleg njega opravljal zaposlen specialist kardio- vaskularne kirurgije Marko Jovanovič. S pomočjo zuna- njih sodelavcev je postopek izobraževanja začel tudi za- poslen kader, ki bo v nada- ljevanju samostojno prevzel izvajanje posegov,« še doda- jajo v celjski bolnišnici. Unior na prelomnici Kot smo že pisali, bo uprava zreškega podjetja Unior zara- di zaostrenih razmer uvedla vrsto kratkoročnih in dolgo- ročnih varčevalnih ukrepov. Med drugim je predvideno zmanjševanje števila zaposle- nih. Koliko jih bo ostalo brez službe, uprava ni povedala, prav tako še ne želi komenti- rati postopka prodaje Unior- jevega deleža v podjetju Što- re Steel ter prodaje hčerinske družbe Unitur, ki upravlja tu- ristična centra Rogla in T erme Zreče. V upravi navajajo, da zato, ker postopka prodaje še nista končana. Pri krčenju števila zaposle- nih bodo po napovedih upra- ve podjetja najprej spodbujali mehke pristope odjav iz de- lovnega razmerja, kot so iztek pogodb za določen čas, staro- stne upokojitve ter starostne upokojitve z uveljavljanjem olajšav. V načrt prestrukturi- ranja so vključili še številne druge ukrepe za optimizacijo poslovanja in povečanje kon- kurenčnosti. Vitke metode Prav tako načrtujejo uvedbo sodobne robotizacije v kovaške procese, s čimer bodo optimi- zirali procese kovanja, delovne postopke bodo prenovili tudi v programu Ročno orodje. »Do konca leta bomo zaprli obrat v Starem trgu, s čimer bomo izboljšali pretok materialov, zmanjšali zaloge končnih iz- delkov, zagotovili nižje stroške za nakup opreme za izved- bo programa kardiokirurgi- je izveden transparentno in skladno z določbami Zakona o javnem naročanju: »Skupna vrednost realizacije v medi- cinsko opremo znaša skoraj 670 tisoč evrov in je nižja od ocenjene vrednosti projekta. Za potrebe delovanja oddel- ka je bilo treba nabaviti tudi potrošni material in zagoto- viti vzdrževanje. Vrednost potrošnega materiala znaša v sedmih letih 3,2 milijona evrov, vrednost vzdrževanja pa 197 tisoč evrov. Ob nujno- sti potrebnega materiala ima celjska bolnišnica tako dolgo- ročni pregled nad celotnimi stroški in njihovo vzdržno- stjo. Količina uporabe potro- V Žalcu se je v soboto kon- čala deveta sezona delovanja fontane piva. Letošnja je bila na zavidljivi ravni in je pri- merljiva z lansko, je povedal direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Mar- ko Repnik. Zabeležili so več kot 50 tisoč obiskovalcev in prodali 17.500 litrov piva. Repnik je povedal, da so v letošnji sezoni, ki se je za- čela 5. aprila, sodelovali s 23 pivovarji, ki so se predstavili s 30 različnimi vrstami piva. V naslednji sezoni bodo po njegovih besedah ob koncih tedna na prizorišču fontane ponujali stalne glasbeno-kul- turne programe in s tem okre- pili sodelovanje s skupinami s področja ljubiteljske kulture. Naslednje leto verjetno ista cena vrčka »Trudili se bomo, da se cene vrčka piva ne bodo spremeni- le,« je povedal Repnik. Leto- šnja cena vrčka za degustacijo piva, ki ga je lahko obiskovalec odnesel domov, je znašala 11 evrov. Vanjo je bilo vključenih šest degustacij po deciliter. Za doplačilo so bile možne tudi transporta in večjo učinkovitost proizvodnje. Nekatere proizvo- dne procese iz obrata v Lenartu bomo preselili v druge enote, s čimer bomo znižali stroške proizvodnje. Vitke metode poslovanja bomo postopoma uvedli v vse poslovne procese,« so pojasnili. Posebno pozornost bo upra- va družbe Unior pod vodstvom Roberta Vuge namenila svoji osnovni dejavnosti – kova- štvu. Ukinila bo tržne dejav- nosti programa Strojegradnja, pri čemer poudarja, da to ne pomeni opustitve znanja in zmogljivosti, temveč njihovo preusmeritev v razvoj lastne proizvodnje. V programu Ročno orodje bodo razvijali nov poslovni model, ki bo bolj usklajen s potrebami trga. Ta del proizvodnje bodo nadgra- dili z inovativnimi pristopi in s prilagoditvijo na tržne spre- membe. V dolgoročno strate- gijo Uniorja je uprava vključila tudi razvoj dejavnosti kovanja aluminija. BF, foto: Unior dodatne polnitve. Za dodatne 3 decilitre je bilo treba doplačati šest evrov, za 6 decilitrov se- dem, za dodaten liter pa deset evrov. Žalska občina je sicer na raz- pisu gospodarskega ministr- stva za javno turistično infra- strukturo, objavljenem konec leta 2022 in razširjenem julija lani, kandidirala tudi s projek- tom turistične pešpoti Od hme- lja do piva. Gre za dveurno krožno pot, ki bo vključevala številne turistične zanimivosti ter bo prosto dostopna obisko- valcem, tako pešcem kot poho- dnikom in kolesarjem. JF, STA Bo umetna inteligenca preprečevala korupcijo? gitalnega dvojčka. Znotraj teh podatkov bo mogoče identificirati slabosti, zao- stanke, sume korupcije in tudi preigravati različne sce- narije ter najbolj učinkovitega nato takoj uvesti v prakso. S končanjem projekta bo tako delo zaposlenih v nabavni službi in zdravstveni negi lažje, predvsem v kontekstu razbremenitve dela z vidika administracije in transparen- tnega naročanja v fazi nabav- nih procesov,« so nam odgo- vorili na vprašanje, kako bo umetna inteligenca izboljšala način dela, da bi se izognili možnostim korupcije. dodatno varnost in pregle- dnejše javno upravljanje. »Pri javnem naročanju v Sloveniji so posebej proble- matične ponudbe manjših vrednosti. Gre za ponudbe za blago in storitve, katerih vrednost je nižja od 40 tisoč evrov, ter za gradbene pro- jekte, katerih vrednost je niž- ja od 80 tisoč evrov. Takšni razpisi so manj regulirani in manj standardizirani. V slo- venskem zdravstvenem sek- torju vsaka bolnišnica vodi svoje razpise na svoj način. Ti razpisi so najpogosteje ob- javljeni na spletni strani bolni- šnice, ponudbe pa ponudniki predložijo po e-pošti in ne na portalu za javna naročila. Zato spremljanje javnega naroča- nja v realnem času ni mogoče, saj je lahko analiza opravljena šele kasneje, kar odpira šte- vilne možnosti za goljufije,« pravijo v celjski bolnišnici. Učinki in vplivi projekta naj bi se tako kazali predvsem v večji kakovosti in varnosti javnih zdravstvenih storitev, v povečanju hitrosti postopkov javnega naročanja in zmanj- šanju zlorabe javnih naročil. »Napredna umetna inteligen- ca bo na podlagi ›poslušanja‹ in ›strojnega učenja‹ procesov ustvarila organizacijskega di- Letos so prodali 17.500 litrov piva. (Foto: Fontana piv Zeleno zlato) Razvoj kardiologije in nadgraditev zdravljenja s kardiokirurškimi posegi na odprtem srcu v Celju sta nujna, pravijo v bolnišnici, saj bolniki z boleznimi srca v regiji še vedno predolgo čakajo na poseg. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 45, 7. november 2024 AKTUALNO/GOSPODARSTVO Klokočovnikova vrnitev v celjsko bolnišnico Operacije na odprtem srcu tudi v Celju Konec pivske sezone V orodjarni prejeli avgustovske plače V Emo Orodjarni Celje so zaposleni v drugi po- lovici oktobra prejeli plače za avgust. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se po besedah pred- sednika Konfederacije slovenskih sindikatov Gvida Novaka vodstvo družbe izogiba izplačevanju dveh plač zapovrstjo, saj bi delavci lahko šli v izvršbo na podlagi verodostojnih listin. Zaposleni namreč ob plačilu avgustovskih plač niso prejeli plače za september. Kot je za STA pojasnil Novak, bi – če bi prišlo do izvršbe – delavci lahko podali odpoved delovnega razmerja zaradi razlogov na strani delodajalca. To pomeni, da bi bi bili upravičeni do vseh ugodnosti na zavodu za zaposlovanje. Delavci naj po njegovih besedah ne bi dobili niti letošnjega regresa. Že septembra smo poročali o zaostritvi razmer v tem podjetju. Poročilo o lanskem poslovanju, ki je bilo javno objavljeno šele 9. septembra, je med drugim razkrilo, da je družba tudi leto 2023 sklenila z izgubo. Znaša- la je 2,5 milijona evrov. Predlani je orodjarna imela 2,8 milijona evrov izgube. Delavci so v zadnjem času navajali, da v podjetju nimajo več organizirane ma- lice, ker orodjarna podjetju, ki je malice dostavljalo, ni poravnala računov. Ko smo septembra na podjetje naslovili nekaj vprašanj, odgovorov nismo dobili. Emo Orodjarna je najstarejša orodjarna v Sloveniji in tudi med najstarejšimi v Evropi. Septembra smo poročali še, da je njena lastnica družba Corda Orodjarna, v kateri je z 42-odstotnim deležem največji lastnik Stanko Stepi- šnik, deleži drugih družbenikov so manjši od desetih odstotkov. V letnem poročilu piše, da je konec lanskega leta zaposlovala 151 ljudi, kar je štirideset manj kot ob koncu leta 2022. Kot kažejo objave na ebonitete. si, ima podjetje pogosto blokirane vse bančne račune, bonitetna hiša poslovanje z njim ocenjuje kot izredno tvegano. Revizor, ki je pregledal računovodske izkaze za leto 2023, je orodjarni izdal mnenje s pridržki. SŠol, STA, JI Splošna bolnišnica Celje je vključena v projekt Transpa- rentno upravljanje sredstev slovenskega javnega zdra- vstva. Ta je del mednarodne- ga projekta Cedar, katerega cilj je odkrivanje povezav ter tveganj za korupcijo v zdra- vstvu pri javnih naročilih manjše vrednosti s pomočjo umetne inteligence. Celjska bolnišnica je tako od Evrop- ske komisije prejela 270 ti- soč evrov, ki jih mora pora- biti v okviru projekta za vse ukrepe, ki bodo omogočili Ta konec tedna bodo v Splošni bolnišnici Celje ope- rirali prvega bolnika v okviru delovanja Oddelka za kardiokirurgijo. Bolnišnica, ki je sredstva za delovanje novega oddelka pridobila z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in o obsegu sredstev za leto 2024, je vzpostavila vse nujne pogoje za njegovo de- lovanje. Operativni tim pod vodstvom prof. dr. Tomislava Klokočovnika, ki se tako »vrača« v celjsko bolnišnico, načrtuje letos 50 operacij na odprtem srcu. SIMONA ŠOLINIČ Konec avgusta so bila kon- čana gradbena, obrtna in in- štalacijska dela pri urejanju prostorov. Operativne posege bodo izvajali v operacijskih dvoranah za velike operacije. Dolgoročno bolnišnica načr- tuje tudi obnovitev prostorov v operativnem bloku, kjer bo izveden celoten kardiokirur- ški operativni program, ki je bolnišnici dodeljen z uredbo. V bolnišnici pravijo, da so se pojavile nekatere neresnič- ne in pavšalne informacije v povezavi z uvedbo kardio- kirurgije. Gre predvsem za navedbe v nekaterih medi- jih, da je oprema za kardi- okirurgijo preplačana. A v celjski bolnišnici navajajo, da je bil nabavni postopek šnega materiala ni obvezu- joča, tako da bodo nadaljnje nabave izvedene skladno z aktualnimi potrebami.« Pogodba s Klokočovnikom Bolnišnica je sklenila tudi 12-mesečno pogodbo o na- jemu medicinske opreme s podjetjem Kardio Klokočov- nik, zdravstvena dejavnost v višini 253 tisoč evrov, s čimer je, kot pravijo v vod- stvu bolnišnice, z nabavljeno opremo zagotovljena popol- na opremljenost operacijskih dvoran in prostorov za okre- vanje po kardiokirurških operacijah. »Tako tudi ni bilo treba izpeljati dodatne naložbe v opremo v višini 427 tisoč evrov. Postopek za nabavo dodatne opreme bo izveden v prihodnjem letu, ko bodo končani prvi po- segi na odprtem srcu. Tako bodo zagotovljeni vsi pogoji in najboljša kakovost oskrbe bolnikov, ki se bodo zdravili na oddelku,« še pojasnjujejo v bolnišnici. Program operacij na od- prtem srcu bodo v celjski bolnišnici izvajali zaposleni v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. »Za potrebe kar- diokirurgije je na novo za- poslen usposobljen kader, hkrati so bili na nova delo- višča razporejeni izkušeni sodelavci. V. d. predstojnika Oddelka za kardiokirurgijo je dr. Tomislav Klokočovnik, ki je z bolnišnico v dopolnil- nem delovnem razmerju. Po- sege bo poleg njega opravljal zaposlen specialist kardio- vaskularne kirurgije Marko Jovanovič. S pomočjo zuna- njih sodelavcev je postopek izobraževanja začel tudi za- poslen kader, ki bo v nada- ljevanju samostojno prevzel izvajanje posegov,« še doda- jajo v celjski bolnišnici. Unior na prelomnici Kot smo že pisali, bo uprava zreškega podjetja Unior zara- di zaostrenih razmer uvedla vrsto kratkoročnih in dolgo- ročnih varčevalnih ukrepov. Med drugim je predvideno zmanjševanje števila zaposle- nih. Koliko jih bo ostalo brez službe, uprava ni povedala, prav tako še ne želi komenti- rati postopka prodaje Unior- jevega deleža v podjetju Što- re Steel ter prodaje hčerinske družbe Unitur, ki upravlja tu- ristična centra Rogla in T erme Zreče. V upravi navajajo, da zato, ker postopka prodaje še nista končana. Pri krčenju števila zaposle- nih bodo po napovedih upra- ve podjetja najprej spodbujali mehke pristope odjav iz de- lovnega razmerja, kot so iztek pogodb za določen čas, staro- stne upokojitve ter starostne upokojitve z uveljavljanjem olajšav. V načrt prestrukturi- ranja so vključili še številne druge ukrepe za optimizacijo poslovanja in povečanje kon- kurenčnosti. Vitke metode Prav tako načrtujejo uvedbo sodobne robotizacije v kovaške procese, s čimer bodo optimi- zirali procese kovanja, delovne postopke bodo prenovili tudi v programu Ročno orodje. »Do konca leta bomo zaprli obrat v Starem trgu, s čimer bomo izboljšali pretok materialov, zmanjšali zaloge končnih iz- delkov, zagotovili nižje stroške za nakup opreme za izved- bo programa kardiokirurgi- je izveden transparentno in skladno z določbami Zakona o javnem naročanju: »Skupna vrednost realizacije v medi- cinsko opremo znaša skoraj 670 tisoč evrov in je nižja od ocenjene vrednosti projekta. Za potrebe delovanja oddel- ka je bilo treba nabaviti tudi potrošni material in zagoto- viti vzdrževanje. Vrednost potrošnega materiala znaša v sedmih letih 3,2 milijona evrov, vrednost vzdrževanja pa 197 tisoč evrov. Ob nujno- sti potrebnega materiala ima celjska bolnišnica tako dolgo- ročni pregled nad celotnimi stroški in njihovo vzdržno- stjo. Količina uporabe potro- V Žalcu se je v soboto kon- čala deveta sezona delovanja fontane piva. Letošnja je bila na zavidljivi ravni in je pri- merljiva z lansko, je povedal direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Mar- ko Repnik. Zabeležili so več kot 50 tisoč obiskovalcev in prodali 17.500 litrov piva. Repnik je povedal, da so v letošnji sezoni, ki se je za- čela 5. aprila, sodelovali s 23 pivovarji, ki so se predstavili s 30 različnimi vrstami piva. V naslednji sezoni bodo po njegovih besedah ob koncih tedna na prizorišču fontane ponujali stalne glasbeno-kul- turne programe in s tem okre- pili sodelovanje s skupinami s področja ljubiteljske kulture. Naslednje leto verjetno ista cena vrčka » Trudili se bomo, da se cene vrčka piva ne bodo spremeni- le,« je povedal Repnik. Leto- šnja cena vrčka za degustacijo piva, ki ga je lahko obiskovalec odnesel domov, je znašala 11 evrov. Vanjo je bilo vključenih šest degustacij po deciliter. Za doplačilo so bile možne tudi transporta in večjo učinkovitost proizvodnje. Nekatere proizvo- dne procese iz obrata v Lenartu bomo preselili v druge enote, s čimer bomo znižali stroške proizvodnje. Vitke metode poslovanja bomo postopoma uvedli v vse poslovne procese,« so pojasnili. Posebno pozornost bo upra- va družbe Unior pod vodstvom Roberta Vuge namenila svoji osnovni dejavnosti – kova- štvu. Ukinila bo tržne dejav- nosti programa Strojegradnja, pri čemer poudarja, da to ne pomeni opustitve znanja in zmogljivosti, temveč njihovo preusmeritev v razvoj lastne proizvodnje. V programu Ročno orodje bodo razvijali nov poslovni model, ki bo bolj usklajen s potrebami trga. Ta del proizvodnje bodo nadgra- dili z inovativnimi pristopi in s prilagoditvijo na tržne spre- membe. V dolgoročno strate- gijo Uniorja je uprava vključila tudi razvoj dejavnosti kovanja aluminija. BF, foto: Unior dodatne polnitve. Za dodatne 3 decilitre je bilo treba doplačati šest evrov, za 6 decilitrov se- dem, za dodaten liter pa deset evrov. Žalska občina je sicer na raz- pisu gospodarskega ministr- stva za javno turistično infra- strukturo, objavljenem konec leta 2022 in razširjenem julija lani, kandidirala tudi s projek- tom turistične pešpoti Od hme- lja do piva. Gre za dveurno krožno pot, ki bo vključevala številne turistične zanimivosti ter bo prosto dostopna obisko- valcem, tako pešcem kot poho- dnikom in kolesarjem. JF, STA Bo umetna inteligenca preprečevala korupcijo? gitalnega dvojčka. Znotraj teh podatkov bo mogoče identificirati slabosti, zao- stanke, sume korupcije in tudi preigravati različne sce- narije ter najbolj učinkovitega nato takoj uvesti v prakso. S končanjem projekta bo tako delo zaposlenih v nabavni službi in zdravstveni negi lažje, predvsem v kontekstu razbremenitve dela z vidika administracije in transparen- tnega naročanja v fazi nabav- nih procesov,« so nam odgo- vorili na vprašanje, kako bo umetna inteligenca izboljšala način dela, da bi se izognili možnostim korupcije. dodatno varnost in pregle- dnejše javno upravljanje. »Pri javnem naročanju v Sloveniji so posebej proble- matične ponudbe manjših vrednosti. Gre za ponudbe za blago in storitve, katerih vrednost je nižja od 40 tisoč evrov, ter za gradbene pro- jekte, katerih vrednost je niž- ja od 80 tisoč evrov. Takšni razpisi so manj regulirani in manj standardizirani. V slo- venskem zdravstvenem sek- torju vsaka bolnišnica vodi svoje razpise na svoj način. Ti razpisi so najpogosteje ob- javljeni na spletni strani bolni- šnice, ponudbe pa ponudniki predložijo po e-pošti in ne na portalu za javna naročila. Zato spremljanje javnega naroča- nja v realnem času ni mogoče, saj je lahko analiza opravljena šele kasneje, kar odpira šte- vilne možnosti za goljufije,« pravijo v celjski bolnišnici. Učinki in vplivi projekta naj bi se tako kazali predvsem v večji kakovosti in varnosti javnih zdravstvenih storitev, v povečanju hitrosti postopkov javnega naročanja in zmanj- šanju zlorabe javnih naročil. »Napredna umetna inteligen- ca bo na podlagi ›poslušanja‹ in ›strojnega učenja‹ procesov ustvarila organizacijskega di- Letos so prodali 17.500 litrov piva. (Foto: Fontana piv Zeleno zlato) Razvoj kardiologije in nadgraditev zdravljenja s kardiokirurškimi posegi na odprtem srcu v Celju sta nujna, pravijo v bolnišnici, saj bolniki z boleznimi srca v regiji še vedno predolgo čakajo na poseg. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 45, 7. november 2024 GOSPODARSTVO Z občutnim padcem prihodkov Proizvajalec kmetijske mehanizacije Sip Šempeter je lani ustvaril 42,1 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 17 odstotkov manj kot leto prej. Čisti dobiček podjetja se je glede na leto 2022 zmanj- šal za polovico, in sicer na 2,2 milijona evrov. Vodstvo druž- be po besedah STA ocenjuje, da je bilo lansko leto eno tež- jih v zadnjem obdobju. Predsednik upravnega od- bora Sipa Uroš Korže je v lanskem poslovnem poročilu družbe zapisal, da lahko leto 2023 razdeli na dve popol- noma različni polletji. Prvo polletje je po njegovih be- sedah zaznamovalo solidno povpraševanje z razmeroma stabilno ravnjo naročil ob umirjanju rasti cen materialov in sestavnih delov, a z izjemo izredno visokega povečanja cen energentov. Že od junija so v celotni panogi zaznavali močan upad naročil, ki se je neposredno odrazil na pro- dajnih rezultatih v drugem polletju. Po besedah STA sta na poslovanje družbe vplivala tudi ukinitev ali vsaj izrazito znižanje subvencij kmetom za uporabo goriva in drugih energentov, prav tako tudi pritisk cenovno ugodnejše in manj nadzorovane konkuren- ce iz tretjih držav ter izrazito povečanje obrestnih mer. Za- radi negotovih obetov so bili namreč kmetijski proizvajal- ci previdnejši pri odločanju o naložbah tako v stavbe kot v kmetijske stroje. Sip Šempeter, ki zaposlu- je približno 280 delavcev, je lani prodal 3.700 strojev, od tega 94 odstotkov pod lastno blagovno znamko. Ob Slove- niji družba stroje prodaja še v več kot 40 državah, med njimi so največji izvozni trgi Fran- cija, Italija, Nemčija, Avstrija in Švica. V podjetju so lani nadaljevali intenzivni razvoj, pri čemer so se osredotočili na stroje za košnjo in pripra- vo travinja za spravilo, in sicer za velike kmetijske proizvajal- ce ter profesionalne izvajalce kmetijskih storitev. Ob razvoj- nih naložbah so nadaljevali tudi posodabljanje proizvo- dnje. Družba je namreč konec leta 2023 dokončala razstavni in komercialno-izobraževalni center. Za povečanje materi- alnih in nematerialnih naložb so v podjetju lani skupaj na- menili 10,1 milijona evrov, še poroča STA. SJ, STA Občina in pivovarna združujeta moči Sto tisoč evrov za ključne projekte v lokalni skupnosti Pivovarna Laško Union in Občina Laško sta potr- dili sodelovanje, ki bo pripomoglo k razvoju športa, kulture, socialne pomoči, gasilstva in k trajnostnemu razvoju občine. Sodelovanje pri ustvarjanju bolj traj- nostne, odporne in vključujoče lokalne skupnosti so potrdili predstavniki Občine Laško, Pivovarne Laško Union, Gasilske zveze Laško, Stika Laško in Košarkar- skega kluba Laško. Pivovarna bo tako letos prispevala skoraj sto tisoč evrov za ključne projekte v občini. BOJANA AVGUŠTINČIČ Župan Marko Šantej je vesel, da je Pivovarna Laško Union prepoznala prizadeva- nja Občine Laško pri spod- bujanju razvoja gospodar- stva ter da hkrati pivovarna z različnimi spodbudami in s sodelovanjem v lokalnem okolju pomaga skupnosti. »Naša lokalna skupnost je iz- jemna zaradi močnih vezi, ki jih ustvarjamo med seboj. Z roko v roki z lokalnimi usta- novami si prizadevamo za prihodnost, ki bo trajnostna, odgovorna in vključujoča za vse generacije. Pivovarna, ki ima v Laškem že sko- raj 200-letno tradicijo, ima ključno vlogo pri tem proce- su, saj želimo z inovativnimi in s trajnostnimi pristopi za- gotoviti, da bo Laško ostalo prostor, na katerega bomo vsi ponosni,« je župan izpo- stavil pomembnost nadalj- njega sodelovanja. Štiri ključna področja podpore Glavna direktorica Pivo- varne Laško Union Marta Bulhak je poudarila, da je zavezanost podjetja k trajno- sti in sodelovanju z lokalnim okoljem osrednji del njenega delovanja, saj si prizadeva za pozitiven vpliv na skupnost. Da želijo biti v Pivovarni La- ško Union zgled, kako lahko z roko v roki gradijo pove- zano trajnostno skupnost, ki bo delovala v dobro vseh, na katero bodo ponosni ter v kateri bodo svojo priložnost in mesto našle raznolike ge- neracije in posamezniki, je izpostavila direktorica kor- porativnih odnosov Tanja Subotić Levanič. Dodala je, da so letos v sodelovanju z Občino Laško in županom prepoznali štiri ključna po- dročja podpore Pivovarne Laško Union. Prvo je trajno- stna revitalizacija lokalnega okolja, da bi se Laško tudi v prihodnje razvijalo in ohra- nilo kot zelena destinacija. Drugo področje se imenuje Partnerstvo za napredek in naslavlja škodljivo pitje alko- hola, v sklopu katerega bodo v pivovarni podprli dejavno- sti osveščanja o škodljivih vplivih prekomernega uži- vanja alkohola ter njegovih posledicah. Izkušnja lanskih poplav je pivovarno spodbu- dila, da je v središče podpore postavila tudi področje, poi- menovano Voda v skupnosti. »Četrto področje predstavlja- ta kultura in šport, ki sku- paj omogočata celostno rast posameznika ter bogatita in krepita skupnost, katere del smo vsi. Za vse štiri iniciati- ve bo Pivovarna Laško Union v letu 2024 namenila skoraj sto tisoč evrov,« je dejala Ta- nja Subotić Levanič. Kot je še izpostavil žu- pan Marko Šantej, je sku- pna zaveza jasna: »Laško je kraj z bogato tradicijo in zgodovino, kjer ima pivo- varstvo pomembno vlogo. Naša odgovornost danes je, da to tradicijo nadaljujemo na trajnosten in odgovoren način. Naša skupna zave- za je jasna – želimo graditi skupnost, kjer bomo vsi, od najmlajših do najstarejših, lahko prispevali k oblikova- nju prihodnosti, na katero bomo ponosni.« V Sipu so lani ustvarili 17 odstot- kov manj prihodkov kot leto prej. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Sodelovanje pri ustvarjanju bolj trajnostne, odporne in vključujoče lokalne skupnosti so potrdili predstavniki Občine Laško, Pivovarne Laško Union, Gasilske zveze Laško, Stika Laško in Košarkarskega kluba Laško. (Foto: Občina Laško) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Novembra vse informacije v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih Kaj boste storili s trideset tisoč evri? Kje bodo novi nadzemni zbiralniki odpadkov CELJE – Javno podjetje Simbio, ki v Mestni občini Celje med drugim opravlja javno službo zbiranja in odvoza od- padkov ter skrbi za čiščenje javnih površin in odvoz fekalij, je v začetku tega meseca aktiviralo štiri nove nadzemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov. Za osveščanje o pravilnem ločevanju in odlaganju odpadkov na terenu skrbi sodelavec Simbia, ki nadzira ločevanje, svetuje ob- čankam in občanom ter deli letake z navodili. Novi zbiralniki bodo v Trubarjevi in Kersnikovi ulici ter na križišču Trubarjeve in Čopove ulice. Do konca leta namerava Simbio postaviti nadzemne zbiralnice še v Milčinskega ulici na Hudinji in na Otoku. V sklopu obnove ulice bo občina v sodelovanju z družbo Simbio uredila še dve podzemni zbi- ralnici, in sicer v Razlagovi ulici in na Savinjskem nabrežju. Od leta 2018 je bilo v starem mestnem jedru urejenih šest in v drugih delih mesta 29 nadzemnic. SŠol Občina je začela nadzemne in podzemne zbiralnice odpadkov postavljati oktobra 2018, ko je na prenovljenem Muzejskem trgu pred Osrednjo knji- žnico Celje uredila prvo podzemno zbiralnico odpadkov v Celju. (Foto: MOC) Predstavitve participativnega proračuna bodo v novembru vsak torek in sredo ob 17. uri na naslednjih lokacijah: • Za mestni četrti Lava in Medlog 5. 11. v Narodnem domu Celje. • Za krajevne skupnosti Ljubečna, Škofja vas in Trnovlje 6. 11. v Domu KS Ljubečna. • Za krajevne skupnosti Aljažev hrib, Pod gradom in Teharje 12. 11. v dvorani KS Teharje. • Za mestni četrti Dečkovo naselje in Nova vas 13. 11. v dvorani MČ Dečkovo naselje in Nova vas. • Za krajevni skupnosti Ostrožno in Šmartno v Rožni dolini 19. 11. v Domu krajanov Šmartno v Rožni dolini. • Za mestni četrti Center in Dolgo polje 20. 11. v Narodnem domu Celje. • Za mestne četrti Kajuh, Savinja in Slavka Šlandra 26. 11. v Naro- dnem domu Celje. • Za Krajevno skupnost Gaberje in Mestno četrt Hudinja 27. 11. v Dvorani MČ Hudinja. • Za skupino mladih bo predstavitev v četrtek, 14. 11., ob 17. uri v Celjskem mladinskem centru. Časovnica uresničevanja participativnega proračuna v Celju: November 2024 V mestnih četrtih in krajevnih skupnostih vse torke in srede predstavitve participativnega proračuna. Januar 2025 Objava javnega poziva Mestne občine Celje za oddajo projek- tnih predlogov. Januar–februar 2025 Čas za prijavo projektov, ki jih lahko oddajo posamezniki, sosedje, prijatelji, družine. Marec–maj 2025 Pregled oddanih predlogov. Slednji morajo biti skladni s pravili, ustrezno umeščeni v prostor in primerni za izvedbo. Preverili jih bosta občinska uprava in komisija za participativni proračun. Junij 2025 Glasovanje o projektih, ki bodo izvedeni. Čas do konca leta2026 Izvedba izglasovanih projektov. Novembra bodo v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v mestni občini Celje predstavitve participativnega proračuna. Spomnimo, da so celjski svetniki konec septembra sprejeli pravilnik o postop- ku njegove izvedbe. Občanom omogoča, da neposre- dno odločajo o porabi dela proračunskih sredstev. Leta 2026 bo za tak proračun v Celju namenjenih 250 tisoč evrov, denar bo razdeljen med osem območij. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov. O porabi tega denarja bodo neposredno odločali občani. SIMONA ŠOLINIČ Na predstavitvah, ki bodo po Celju sledile novembra, bodo občani tako izvedeli, kako bodo lahko predlagali spremembe, izboljšave v svo- jem delu mesta in kako se bo o njihovih predlogih odločalo ter na koncu tudi glasovalo. Že ob sprejetju pravilnika o postopku izvedbe participa- tivnega proračuna je bilo v nekaterih krajevnih skupno- stih mogoče slišati kar nekaj kritik, predvsem zato, ker so v posamezno območje združe- ne tudi tri krajevne skupnosti. Znesek 30 tisoč evrov, ki je na- menjen posameznemu obmo- čju, v katerem so tri krajevne skupnosti, je za različne na- mene lahko premajhen glede na vse potrebe, ki jih imajo na nekaterih območjih. Kaj morate vedeti? Za občane, ki svoje po- misleke ali potrebe izražajo tudi na občinski spletni stra- ni Servis 48, je participativni proračun pomemben. Tako lahko še bolje opozorijo, da v njihovem kraju potrebuje- jo manjšo obnovo nekaterih stvari, nove koše za smeti ali obnovo igrišča in podobno. Občani bodo svoje predloge lahko oddali na spletni stra- ni za participativni proračun Mestne občine Celje, po po- šti ali osebno v glavni pisarni občine in na sedežih mestnih četrti ter krajevnih skupnosti. To bodo morali storiti v ča- sovnem roku, ki bo določen z javnim pozivom. Pri tem bo občinska uprava presodila, ali predlogi zadostujejo pogojem – ali je izvedba projekta v pri- stojnosti občine, ali je projekt skladen z veljavnimi akti ter razvojnimi usmeritvami ob- čine, ali ni morda že uvr- ščen v proračun občine, ali v zadnjih petih letih še ni bil (so)financiran iz občinskega proračuna in ali je sploh izve- dljiv v časovnem okviru, na katerega se nanaša participa- tivni proračun. Postopek za dodelitev sredstev bo vodila posebna komisija za parti- cipativni proračun, ki jo bo imenoval župan Matija Ko- vač. V njej bo sedem članov, imela pa bo tudi možnost pre- dlagati, da se posamezni pro- jektni predlog delno prilagodi oziroma spremeni, ali pa bo nekatere predloge združila. Sredstva bodo razdeljena med osem območij, vsake- mu območju bo za projekte dodeljenih 30 tisoč evrov. 10 tisoč evrov bo posebej namenjenih mladim med 15. in 29. letom. Glasovanje, možen bo žreb Ko bo seznam predlogov potrjen, bo opravljeno javno glasovanje. O tem morajo biti občani pravočasno ob- veščeni s pisnimi vabili ali z vabilom na spletnih straneh. Glasovanje bo omogočeno na spletni strani za participativ- ni proračun MOC na digitalni platformi v točno določenem času. Občani bodo nato lahko glasovali tudi na sedežih me- stnih četrti in krajevnih sku- pnosti. Vsak bo lahko glaso- val samo v enem območju in samo enkrat, lahko bo oddal glasove za več projektov na svojem območju. Uradne iz- ide glasovanja bo morala ob- činska uprava objaviti javno. Način glasovanja ne pomeni, da bo v neki krajevni skupno- sti ali mestni četrti potrjen in izglasovan samo en projekt, ampak jih bo lahko tudi več glede na razpoložljiv denar, torej 30 tisoč evrov. Predlo- gi bodo razvrščeni tako, da si bodo sledili od tistega z največ prejetimi glasovi do tistega z najmanjšim številom glasov. Če bosta imela dva projekta enako število glasov, bo o tem, kateri bo izveden, odločil žreb, ki ga bo opravi- la komisija. Vse potrjene pro- jekte bo nato občina morala izvesti do konca leta 2026. Foto: arhiv NT/Sherpa V nekaterihkrajevnih skupnostih ne bi bilo odveč postaviti še kakšne koše za smeti … Mnogi so v Celju občutljivi, kadar se občina odloči za odstranitev nekaterih dreves. Zdaj bodo lahko občani predlagali, kje posaditi tudi nova drevesa. Vezi med delodajalci in študenti CELJE – Ekonomska šola Celje, pod okriljem katere deluje tudi Višja strokovna šola, je pred dnevi pripravila dogodek Srečanje z delodajalci. Njegov namen je bilo povezovanje in spoznavanje delodajalcev in študentov. Na srečanju so predstavili študijske programe višje stro- kovne šole, in sicer programa ekonomist in organizator socialne mreže. Prisotne sta pozdravili tudi direktorica zavoda Marjeta Nosan in ravnateljica višje strokovne šole mag. Marjana Leva Bukovnik. Svojo karierno pot sta s štu- denti delila tudi diplomanta Miran Gracer, sicer direktor podjetja Grafika Gracer, in Samo Seničar, ki je zdaj podž- upan Mestne občine Celje. Kateri so poklici prihodnosti in kakšne so potrebe delodajalcev, je predstavila direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Dubravka Milovanovič. Sledilo je aktualno in zanimivo predavanje o uporabi umetne inteligence v poslovnem svetu. SŠol Po zanimivih predstavitvah je sledilo druženje med študenti in deloda- jalci. (Foto: EŠC) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Novembra vse informacije v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih Kaj boste storili s trideset tisoč evri? Kje bodo novi nadzemni zbiralniki odpadkov CELJE – Javno podjetje Simbio, ki v Mestni občini Celje med drugim opravlja javno službo zbiranja in odvoza od- padkov ter skrbi za čiščenje javnih površin in odvoz fekalij, je v začetku tega meseca aktiviralo štiri nove nadzemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov. Za osveščanje o pravilnem ločevanju in odlaganju odpadkov na terenu skrbi sodelavec Simbia, ki nadzira ločevanje, svetuje ob- čankam in občanom ter deli letake z navodili. Novi zbiralniki bodo v Trubarjevi in Kersnikovi ulici ter na križišču Trubarjeve in Čopove ulice. Do konca leta namerava Simbio postaviti nadzemne zbiralnice še v Milčinskega ulici na Hudinji in na Otoku. V sklopu obnove ulice bo občina v sodelovanju z družbo Simbio uredila še dve podzemni zbi- ralnici, in sicer v Razlagovi ulici in na Savinjskem nabrežju. Od leta 2018 je bilo v starem mestnem jedru urejenih šest in v drugih delih mesta 29 nadzemnic. SŠol Občina je začela nadzemne in podzemne zbiralnice odpadkov postavljati oktobra 2018, ko je na prenovljenem Muzejskem trgu pred Osrednjo knji- žnico Celje uredila prvo podzemno zbiralnico odpadkov v Celju. (Foto: MOC) Predstavitve participativnega proračuna bodo v novembru vsak torek in sredo ob 17. uri na naslednjih lokacijah: • Za mestni četrti Lava in Medlog 5. 11. v Narodnem domu Celje. • Za krajevne skupnosti Ljubečna, Škofja vas in Trnovlje 6. 11. v Domu KS Ljubečna. • Za krajevne skupnosti Aljažev hrib, Pod gradom in Teharje 12. 11. v dvorani KS Teharje. • Za mestni četrti Dečkovo naselje in Nova vas 13. 11. v dvorani MČ Dečkovo naselje in Nova vas. • Za krajevni skupnosti Ostrožno in Šmartno v Rožni dolini 19. 11. v Domu krajanov Šmartno v Rožni dolini. • Za mestni četrti Center in Dolgo polje 20. 11. v Narodnem domu Celje. • Za mestne četrti Kajuh, Savinja in Slavka Šlandra 26. 11. v Naro- dnem domu Celje. • Za Krajevno skupnost Gaberje in Mestno četrt Hudinja 27. 11. v Dvorani MČ Hudinja. • Za skupino mladih bo predstavitev v četrtek, 14. 11., ob 17. uri v Celjskem mladinskem centru. Časovnica uresničevanja participativnega proračuna v Celju: November 2024 V mestnih četrtih in krajevnih skupnostih vse torke in srede predstavitve participativnega proračuna. Januar 2025 Objava javnega poziva Mestne občine Celje za oddajo projek- tnih predlogov. Januar–februar 2025 Čas za prijavo projektov, ki jih lahko oddajo posamezniki, sosedje, prijatelji, družine. Marec–maj 2025 Pregled oddanih predlogov. Slednji morajo biti skladni s pravili, ustrezno umeščeni v prostor in primerni za izvedbo. Preverili jih bosta občinska uprava in komisija za participativni proračun. Junij 2025 Glasovanje o projektih, ki bodo izvedeni. Čas do konca leta2026 Izvedba izglasovanih projektov. Novembra bodo v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v mestni občini Celje predstavitve participativnega proračuna. Spomnimo, da so celjski svetniki konec septembra sprejeli pravilnik o postop- ku njegove izvedbe. Občanom omogoča, da neposre- dno odločajo o porabi dela proračunskih sredstev. Leta 2026 bo za tak proračun v Celju namenjenih 250 tisoč evrov, denar bo razdeljen med osem območij. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov. O porabi tega denarja bodo neposredno odločali občani. SIMONA ŠOLINIČ Na predstavitvah, ki bodo po Celju sledile novembra, bodo občani tako izvedeli, kako bodo lahko predlagali spremembe, izboljšave v svo- jem delu mesta in kako se bo o njihovih predlogih odločalo ter na koncu tudi glasovalo. Že ob sprejetju pravilnika o postopku izvedbe participa- tivnega proračuna je bilo v nekaterih krajevnih skupno- stih mogoče slišati kar nekaj kritik, predvsem zato, ker so v posamezno območje združe- ne tudi tri krajevne skupnosti. Znesek 30 tisoč evrov, ki je na- menjen posameznemu obmo- čju, v katerem so tri krajevne skupnosti, je za različne na- mene lahko premajhen glede na vse potrebe, ki jih imajo na nekaterih območjih. Kaj morate vedeti? Za občane, ki svoje po- misleke ali potrebe izražajo tudi na občinski spletni stra- ni Servis 48, je participativni proračun pomemben. Tako lahko še bolje opozorijo, da v njihovem kraju potrebuje- jo manjšo obnovo nekaterih stvari, nove koše za smeti ali obnovo igrišča in podobno. Občani bodo svoje predloge lahko oddali na spletni stra- ni za participativni proračun Mestne občine Celje, po po- šti ali osebno v glavni pisarni občine in na sedežih mestnih četrti ter krajevnih skupnosti. To bodo morali storiti v ča- sovnem roku, ki bo določen z javnim pozivom. Pri tem bo občinska uprava presodila, ali predlogi zadostujejo pogojem – ali je izvedba projekta v pri- stojnosti občine, ali je projekt skladen z veljavnimi akti ter razvojnimi usmeritvami ob- čine, ali ni morda že uvr- ščen v proračun občine, ali v zadnjih petih letih še ni bil (so)financiran iz občinskega proračuna in ali je sploh izve- dljiv v časovnem okviru, na katerega se nanaša participa- tivni proračun. Postopek za dodelitev sredstev bo vodila posebna komisija za parti- cipativni proračun, ki jo bo imenoval župan Matija Ko- vač. V njej bo sedem članov, imela pa bo tudi možnost pre- dlagati, da se posamezni pro- jektni predlog delno prilagodi oziroma spremeni, ali pa bo nekatere predloge združila. Sredstva bodo razdeljena med osem območij, vsake- mu območju bo za projekte dodeljenih 30 tisoč evrov. 10 tisoč evrov bo posebej namenjenih mladim med 15. in 29. letom. Glasovanje, možen bo žreb Ko bo seznam predlogov potrjen, bo opravljeno javno glasovanje. O tem morajo biti občani pravočasno ob- veščeni s pisnimi vabili ali z vabilom na spletnih straneh. Glasovanje bo omogočeno na spletni strani za participativ- ni proračun MOC na digitalni platformi v točno določenem času. Občani bodo nato lahko glasovali tudi na sedežih me- stnih četrti in krajevnih sku- pnosti. Vsak bo lahko glaso- val samo v enem območju in samo enkrat, lahko bo oddal glasove za več projektov na svojem območju. Uradne iz- ide glasovanja bo morala ob- činska uprava objaviti javno. Način glasovanja ne pomeni, da bo v neki krajevni skupno- sti ali mestni četrti potrjen in izglasovan samo en projekt, ampak jih bo lahko tudi več glede na razpoložljiv denar, torej 30 tisoč evrov. Predlo- gi bodo razvrščeni tako, da si bodo sledili od tistega z največ prejetimi glasovi do tistega z najmanjšim številom glasov. Če bosta imela dva projekta enako število glasov, bo o tem, kateri bo izveden, odločil žreb, ki ga bo opravi- la komisija. Vse potrjene pro- jekte bo nato občina morala izvesti do konca leta 2026. Foto: arhiv NT/Sherpa V nekaterihkrajevnih skupnostih ne bi bilo odveč postaviti še kakšne koše za smeti … Mnogi so v Celju občutljivi, kadar se občina odloči za odstranitev nekaterih dreves. Zdaj bodo lahko občani predlagali, kje posaditi tudi nova drevesa. Vezi med delodajalci in študenti CELJE – Ekonomska šola Celje, pod okriljem katere deluje tudi Višja strokovna šola, je pred dnevi pripravila dogodek Srečanje z delodajalci. Njegov namen je bilo povezovanje in spoznavanje delodajalcev in študentov. Na srečanju so predstavili študijske programe višje stro- kovne šole, in sicer programa ekonomist in organizator socialne mreže. Prisotne sta pozdravili tudi direktorica zavoda Marjeta Nosan in ravnateljica višje strokovne šole mag. Marjana Leva Bukovnik. Svojo karierno pot sta s štu- denti delila tudi diplomanta Miran Gracer, sicer direktor podjetja Grafika Gracer, in Samo Seničar, ki je zdaj podž- upan Mestne občine Celje. Kateri so poklici prihodnosti in kakšne so potrebe delodajalcev, je predstavila direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Dubravka Milovanovič. Sledilo je aktualno in zanimivo predavanje o uporabi umetne inteligence v poslovnem svetu. SŠol Po zanimivih predstavitvah je sledilo druženje med študenti in deloda- jalci. (Foto: EŠC) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Na Šmohorju bodo (še) gradili V načrtu pustolovski park in šotorišče Napovedujejo vpis v knjigo rekordov Predsednik KS Rimske Toplice Mi- tja Knez za letos napoveduje še bolj pravljično decembrsko dogajanje v kraju, celo vpis v Guinnessovo knji- go rekordov. (Foto: Nik Jarh) Šmohor postaja vedno bolj priljubljena točka za preživljanje prostega časa in spoznavanje naravnih lepot. Tamkajšnji planinski dom privablja številne iz- letnike in pohodnike, v prihodnje bo okolica doma še bolj privlačna za obiskovalce. Obeta se namreč oživi- tev širšega območja planinskega doma s turističnimi in športnimi dejavnostmi. Nadaljnji razvoj območja je opredeljen v občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), ki so ga občinski svetniki sprejeli na oktobrski seji. BOJANA AVGUŠTINČIČ Občina Laško je letos na Šmohorju pod planinskim domom že poskrbela za ure- ditev parkirišča in postajališča za štiri avtodome. Slednji ima- jo na voljo tudi vso potrebno infrastrukturo. Parkirišče je opremljeno z oskrbovalnimi stebrički, ki imajo vgrajen električni priključek, priklju- ček za vodo in odtok za fe- kalije. V nadaljevanju OPPN na Šmohorju predvideva še vrsto novosti in posodobitev. Na omenjenem parkirišču je v načrtu še ureditev prostora za izposojo koles s polnilno postajo in servisnimi stebrički za električna kolesa. Tudi plezalna stena Nad parkiriščem je pred- videno območje za šotore oziroma hišice za glamping z možnostjo postavitve devetih šotorov ali bivalnih zabojni- kov. Šotorišče bo opremljeno tudi s sanitarijami. V gozdu na severovzhodnem delu obmo- čja naj bi zaživel pustolovski park, ki bo opremljen s ple- zalnimi elementi različnih te- žavnostnih stopenj. V načrtu je tudi ureditev novih pešpoti. OPPN med drugim predvi- deva ureditev igrišča za mali nogomet, manjšega igrišča za košarko in igrišča za odboj- ko, povečanje prireditvenega prostora ter otroškega igrišča, postavitev prireditvenega odra s plezalno balvansko steno (visoko 4,5 metra), ure- ditev prostorov za piknik ter postavitev urbane opreme in informacijskih tabel s pred- stavitvijo naravovarstvenih vsebin. Vsa oprema se mora v čim večji meri skladati z naravno kuliso. Dovoljeni materiali pri oblikovanju ur- bane opreme so les, naravni kamen in kovina. Obnova planinskega doma Na nadaljnjo prenovo čaka tudi planinski dom, ki so ga laški planinci odprli avgusta 1952. Nazadnje je bil teme- ljito obnovljen pred skoraj štirimi desetletji, pred pri- bližno desetletjem je dobil nadstrešek. V lepši in pre- novljeni podobi je pričakal tudi jubilej v letu 2022. Med drugim je planinski dom do- bil nova okna in vrata, kera- miko, tlake pred domom … Za prihodnja leta sta v načrtu še temeljitejša prenova doma in dozidava. Med drugim sta predvideni povečanje kuhi- nje, jedilnice in sanitarij ter ureditev sobe za nastanitev ter prostorov za zaposlene. V načrtu je tudi energetska obnova stavbe. Prav tako je treba obnoviti ali zamenjati komunalne vode, ki zara- di dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb in urbanističnih zahtev niso več ustrezni. Za oskrbo stavbe z električno energijo obstaja tudi možnost izrabe sončne energije in biomase. Za uresničitev omenjenih načrtov je zdaj treba najti fi- nančne vire. Lastnik zemljišč je Planinsko društvo Laško, s katerim bo občina iskala mo- žnosti sodelovanja oziroma partnerstva. »Verjamem, da bi s pomočjo zunanjih virov financiranja te načrte lahko uresničili in poskrbeli za ra- zvoj območja Šmohorja,« je dejal župan Marko Šantej. V Občini Laško računajo na morebitne razpise, ki bodo v prihodnjih letih namenjeni razvojnim in infrastruktur- nim projektom s področja turizma. Pri planinskem domu na Šmohor- ju je laška občina pred letošnjim poletjem namenu predala parki- rišče za avtodome, ki predstavlja novo priložnost za preživljanje prostega časa in spoznavanje na- ravnih lepot. (Foto: Andraž Purg) Na Šmohorju se obeta oživitev širšega območja planinskega doma s turističnimi in športnimi dejavnostmi. Nadaljnji razvoj območja je opredeljen v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki so ga občinski svetniki sprejeli na oktobrski seji. (Foto: BA) RIMSKE TOPLICE – Živah- no decembrsko dogajanje je vse bliže, zato so v Krajevni skupnosti (KS) in Turistič- nem društvu Rimske Toplice že zavihali rokave in začeli priprave na pravljično deže- lo, ki bo decembra ponovno ponudila bogato praznično dogajanje. Lanska izvedba Pravljičnih Rimskih Toplic je po navedbah organizatorjev presegla vsa pričakovanja, saj jo je obiskalo med osem in devet tisoč obiskovalcev. Letošnje enomesečno doga- janje se bo začelo 5. decembra s prižigom prazničnih luči, z miklavževanjem in rajanjem na pravljičnem odru. Tudi le- tos bo dogajanje v pravljični deželi ob petkih, sobotah in nedeljah, skupaj tako pripra- vljajo trinajst čarobnih veče- rov. Zadnji bo v nedeljo, 29. decembra. »Priprave na letošnje Pra- vljične Rimske Toplice smo začeli že v začetku leta. Naj- prej smo se lotili pridobitve osemnajstih stojnic in z veli- kim zadovoljstvom čakamo na ponudnike, ki se bodo na njih v veselem decem- bru predstavili,« pravi pred- sednik KS Rimske Toplice Mitja Knez. Izdelan je tudi že program dogajanja. Kot pravi Knez, bo veselo vse decembrske konce tedna, ko bodo obiskovalce zabavali različne glasbene skupine in posamezniki. Na pravljičnem odru se bo zvrstilo približno petindvajset izvajalcev, zato verjame, da bo vsak obisko- valec prišel na svoj račun. Do- gajanje v pravljični deželi bo začinjeno tudi z ježo konj, vo- žnjo s kočijo, lunaparkom … Ob tem napoveduje tudi vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. »Tega se izjemno veselimo, v sodelovanju s ponudnikom ulične hrane iz Vojnika želi- mo namreč pripraviti največjo pečenico na svetu. Pripravili in spekli jo bodo v Vojniku, od koder jo nameravamo z iz- rednim prevozom pripeljati v Rimske Toplice, kjer jo bomo razrezali in razdelili med obi- skovalce,« napoveduje Knez. Druge podrobnosti zaenkrat še ostajajo skrivnost. BA Za konec po trških mejah Pohodi Po laških poteh, ki so se minulo soboto končali s Pohodom po nekdanjih trških mejah Laškega (na fotografiji), so priložnost za spoznavanje krajev, zgodb in zanimivosti bogate kulturne in naravne dediščine destinacije Laško, a tudi za sprostitev in gibanje v naravi ter druženje. (Foto: FB Po laških poteh) LAŠKO – Končana je enajsta akcija pohodov Po laških poteh. Letošnjo sezono so Laščani minulo soboto sklenili z že 25. Pohodom po nekdanjih trških mejah Laškega. Od aprila se je v občini Laško zvrstilo devet pohodov. Te so v Stiku Laško začeli or- ganizirati, da bi zlasti domačini prepoznali zanimivosti in lepote, ki jih obdajajo, ter da bi še bolje spoznali svoje kraje in okolico z bogato kulturno in naravno dediščino. Tudi letos so se pohodniki v sklopu akcije aprila naj- prej odpravili na Hum. Na nekdanji dan mladosti je sledil pohod Iz Slog v Log po trasi nekdanje ozkotirne železnice Lahomno–Trob- ni Dol. Dan smrti pesnika Antona Aškerca so junija tradicionalno obeležili s Po- hodom po Aškerčevi poti. V avgustu je sledil pohod Po Orionovi poti, ki vodi po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, kjer naj bi bilo megalitsko sveti- šče, središče sveta v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo. Ljudskemu godcu in kapel- niku več godb Ivanu Ulagi – Vrhovskemu Anzeku so se v začetku septembra v Laškem tradicionalno poklonili s po- hodom Po Anzekovi poti iz Laškega na Svetino. Nato so sledili pohodi Po poti treh cerkva, Pohod na sv. Trojico nad Jurkloštrom ter pohod po Poti Srečno. Zadnji, deveti letošnji po- hod v sklopu akcije Po laških poteh je bil po nekdanjih tr- ških mejah Laškega. Z njim v Laškem obujajo in neguje- jo tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino, ko je Laško po- stalo trško središče. Na sonč- no soboto se je zbralo lepo število pohodnikov. Tisti, ki so se tri leta zapored udele- žili vseh pohodov v sklopu akcije Po laških poteh, so prejeli zlato priznanje ter se vpisali v častno knjigo. BA Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zdravstveni dom Šentjur se podobno kot drugi zdravstveni domovi po državi sooča s kadrovsko stisko in z vedno težjo organizacijo dela. »Zdravniki opravljajo številne nadure, da lahko zagotavljajo 24-urno dežurstvo vse dni v letu. Zato so odpovedane redne ambulante, kar bolnikom otežuje dostop do izbranega oseb- nega zdravnika, povzroča preobremenjenost zdravnikov in tako slabimo primar- no raven zdravstvene oskrbe,« je pojasnila direktorica omenjene zdravstvene ustanove Melita Tasić Ilić. Zaradi vseh naštetih težav v ZD Šentjur razmišljajo o začasni reorganizaciji nočnih dežurstev. TINA STRMČNIK Prostofer uresničuje svoj namen ROGAŠKA SLATINA – V enem letu, od- kar se je občina pridružila projektu Pro- stofer, so prostovoljni vozniki izvedli 232 prevozov, kar je povprečno 4,5 prevoza na teden. 90 odstotkov voženj je bilo name- njenih prevozu do zdravstvenih ustanov. Prostovoljni vozniki so v prvem letu pre- voz omogočili 72 uporabnikom. V občini ocenjujejo, da je projekt uspešen. Občina se je projektu Prostofer pridružila 19. oktobra lani, saj meni, da gre za pomem- ben korak za izboljšanje kakovosti življenja starejših občanov. Prostofer starejšim z ome- jenimi finančnimi možnostmi in omejenim dostopom do prevoza omogoča brezplačen prevoz do zdravnika, javnih ustanov, trgovin in podobno. Prevozi so na voljo od pone- deljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma lahko prevoz prilagodijo tudi potrebam upo- rabnikov. Občina je kupila vozilo, prevoze, ki jih organizira in koordinira klicni center, opravlja 15 voznikov prostovoljcev. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je voznike prostovoljce ob prvi obletnici pro- jekta povabil na kosilo ter se jim zahvalil za trud pri brezplačnem opravljanju prevozov v okviru projekta. Poudaril je, da s svojim prostovoljnim delom opravljajo pomembno delo za lokalno skupnost in socialno obču- tljive občane. Projekt po njegovem prepriča- nju tudi krepi občutek skupnosti in solidar- nosti. TS Za boljše gnezdenje čebelarja ŠENTJUR – ZD Šentjur ima na mizi različne možnosti organizacije dela Zaradi pomanjkanja zdravnikov konec nočnega dežurstva? Kako bodo organizirali delo, bo odvisno tudi od tega, ali bo omenjeni zdravstveni dom uspešen pri iskanju novih sodelavcev. Trenutno z raz- pisi išče dva nova zdravnika družinske medicine. »Videli bomo, kaj se bo zgodilo v na- slednjih mesecih,« je dejala direktorica. Na skupnem dežurnem mestu? Po besedah Melite Tasić Ilić so pogovori o reorganizaciji dežurne službe aktualni že dolgo, vse od lanske jeseni. »Zdravstveno ministrstvo je fe- bruarja letos izdalo usmeritev, ki pravi, da v primeru težav z organizacijo 24-urne dežurne službe lahko pride do začasne reorganizacije in združevanja na enem mestu. To ne pome- ni, da naši zdravniki ponoči ne bi več dežurali, ampak bi de- žurstvo verjetno opravljali na skupnem dežurnem mestu.« Pojasnila je, da je skupno dežurno mesto možno le v ur- gentnih centrih ali satelitskih urgentnih centrih, kjer je zago- tovljena triaža. Če v ZD Šentjur nočnega dežurstva ne bo več, bodo občani Šentjurja in Do- bja pomoč torej lahko poiskali v Urgentnem centru Celje ali v načrtovanem satelitskem urgentnem centru v Šmarju. »Tudi zdaj v Šentjur prihajajo bolniki iz Slovenske Bistrice, Vojnika, Laškega. Ko gre za urgentna stanja, vsak poišče najbližjo pomoč,« je dejala so- govornica. Kaj pravijo statistični podatki? Glede na zbrane statistične podatke so imeli zdravniki v ZD Šentjur od januarja do sep- tembra med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj v povprečju 0,5 izhoda na noč. Dežurno am- bulanto so v tem obdobju v povprečju obiskali od dva do štirje bolniki na noč. Če se bo uresničila ideja o reorganizaciji nočnega dežur- stva, to po prepričanju direkto- rice ZD Šentjur ne bo vplivalo na zdravstveno oskrbno obča- nov občin Dobje in Šentjur. Di- rektorica namreč pričakuje, da bi se v tem primeru ZD okrepil z nujnim reševalnim vozilom, ki bi bilo v pripravljenosti v Šentjurju. »Tako bi ohranili isti dostopni čas do bolnikov, ki potrebujejo takojšnjo pomoč na terenu. Če bi bilo potrebno, bi nato na teren odšlo še vo- zilo urgentnega zdravnika.« Bolniki, ki se sami pripeljejo v dežurno ambulanto, pa bodo, če bo reorganizacija nočnega dežurstva sprejeta, po pomoč namesto v Šentjur zavili proti Celju ali Šmarju pri Jelšah. »Zdravniki, ki dežurajo, so na delu 24 ali celo 32 ur. Po treh ali štirih takšnih dežurstvih odpade štiri ali pet rednih ambulant. Ker ljudje nimajo dostopa do svojega izbranega osebnega zdravnika, gredo k nadomestnemu, še v večji meri pa obiščejo dežurno ambulanto, kjer njihovih težav ne rešijo dokončno. Nastaja začaran krog,« pravi Melita Tasić Ilić. Čebelarji, ki imajo pisano perje, so ena najbolj fotografiranih ptic v zavaro- vanem območju Kozjanskega parka. (Foto: Karmen Jazbinšek) V ZD Šentjur je trenutno zaposlenih 15 zdravnikov, od tega so trije pediatri, večina je družinskih zdravnikov. Trije zdravniki ne dežurajo zaradi starostnih omejitev, ena zdrav- nica je že dlje časa odsotna, ker je v bolniškem staležu, nekaj zdravnikov ima majhne otroke in starševske omejitve. Zaradi preobremenitev in dežurne službe je 1. novembra ena zdravnica zapustila ZD Šen- tjur, je povedala direktorica. Ker si v ZD Šentjur ne želi- jo, da bi imeli bolniki otežen dostop do izbranega osebnega zdravnika, in ker želijo prepre- čiti nadaljnje odhode zdravni- kov, razmišljajo o začasni re- organizaciji nočnih dežurstev. 15 voznikov prostovoljcev je v prvem letu, odkar se je občina pridružila Prostoferju, opravilo 232 prevozov. (Foto: arhiv občine Rogaška Slatina) OBSOTELJE IN KOZJANSKO – Kozjanski park je v opu- ščenem peskokopu v Župjeku na Bizeljskem obnovil pe- ščeno steno, v kateri gnezdi ena najbolj pisanih ptic pri nas – čebelar. na osvežitev. Kozjanski park je steno obnovil s pomočjo denarja iz sklada za podneb- ne spremembe. Odstranjena je bila zarast na steni, pod njo so bili odstranjeni nasipi pe- ska. Peščena gnezdilna stena ni le videti bolje, ampak zdaj še bolj ustreza potrebam če- belarjev. Stena ima po novem večjo površino, kjer si bodo lahko čebelarji naslednje leto izbrali najboljše mesto za gra- dnjo rovov. Odstranjene so bile še in- vazivne rastlinske vrste. Iz- vajalci obnove so invazivne vrste večinoma odstranili s pomočjo strojev, nekaj je bilo tudi ročnega dela. Površine so nato zasejali z avtohtono travno mešanico. Iz Kozjan- skega parka so sporočili, da je odstranitev invazivnih vrst omogočila boljše pogoje za obnovo naravne vegetacije, kar koristi tudi drugim tam ži- večim organizmom. Čebelar, ki se hrani predvsem z žužel- kami, ki jih ulovi med letom, bo imel zdaj boljše možnosti prehranjevanja. TS Direktorica ZD Šentjur Melita Tasić Ilić (Foto: Jure Godler) Kako dolgo bo v ZD Šentjur še nočno dežurstvo? (Foto: TS) »Če bomo sprejeli reorganizacijo nočne dežurne službe, bomo javnost takoj obvestili,« je dejala direktorica ZD Šentjur. Ko je ministrstvo leta 2022 omenjalo možnost ukinitev nočnih in prazničnih dežurstev v nekaterih krajih po dr- žavi, je veliko zdravstvenih domov na Celjskem predlaga- ni rešitvi nasprotovalo. Tasić Ilićeva pravi, da se bo zdaj zaradi pomanjkanja zdravnikov verjetno treba drugače organizirati. »Rešitve iščemo z drugimi javnimi zavodi v regiji, z ustanovitelji zdravstvenih domov in ministrstvom. Če bomo sprejeli kakšno odločitev, bomo javnost takoj obvestili,« je zagotovila. Čebelar je že prej v peščeni steni kopal globoke rove in v njih ustvarjal svoja gnezda, a ker je stena propadala in je bila zaraščena z invazivnimi vrstami rastlin, je bila potreb- Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska tu- ristična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov. SINTIJA JURIČ Odprli tudi dva cestna odseka Še pred slavnostnim odprtjem doma so na Dobrovljah odprli in blagoslovili tudi dva nova cestna odseka, in sicer na »Partizanki« in pri svetem Urbanu. »Obnova enega odseka na cesti, ki vodi na Dobrovlje, je bila povezana s sanacijo plazu. V okviru drugega odseka smo izvedli prenovo in asfaltiranje medobčinske ceste z meteornim odvodnjavanjem ter predpriprave za optiko pri Sv. Urbanu na Dobrovljah ter tako med Dobrovljami in Nazarjami asfaltirali še zadnji kilometer makadamske medobčinske ceste,« je pojasnil braslovški župan Tomaž Žohar. Z obe- ma novima odsekoma, katerih vrednost je znašala malo več kot milijon evrov, so po besedah župana poskrbeli za večjo prometno varnost ter boljšo kakovost življenja. Nogometno igrišče že končano ŽALEC – Gradnja nogometnega igrišča z umetno travo v športnem centru je končana. Novo igrišče, katerega uradno odprtje načrtujejo v decembru, je veliko 60 krat 40 metrov in je ograjeno z varovalno ograjo ter osvetljeno z novo razsvetljavo. Celoten projekt je ocenjen na pribli- žno 600 tisoč evrov. V žalskem športnem centru se je gradnja igrišča začela v juliju s ciljem, da bi izboljšali športno infrastrukturo v skupnosti in spodbudili zdrav ter dejaven življenjski slog. Podjetje Tegar, ki je bilo izbrano v javnem naročilu, je novo nogometno igrišče zgradilo na mestu starega igrišča za od- bojko na mivki in fi tnesa na prostem. Nadomestni odboj- karski igrišči sta bili v marcu že zgrajeni na vzhodnem delu Športnega centra Žalec, obnovljen fi tnes na prostem je novo mesto našel severno od zunanjega igrišča za tenis. Sodobno nogometno igrišče z umetno travo je ograjeno s pol metra visoko varovalno ograjo, prav tako je ob njem nova razsvetljava. Na južni strani igrišča je načrtovan tudi 2,4 krat 6 metrov velik pomožni objekt, ki bo namenjen skladiščenju orodja in športne opreme. Na zahodni strani nogometnega igrišča je tudi nova tlakovana dva metra široka pešpot, ki se nadaljuje do že zgrajenih odbojkarskih igrišč. Vrednost grad- benih del je znašala približno 500 tisoč evrov, celoten projekt je ocenjen na približno 600 tisoč evrov. Občina Žalec je za projekt od Nogometne zveze Slovenije pridobila sredstva v višini 20 tisoč evrov in od Fundacije RS za šport še 70 tisoč evrov. Žalska občina je s projektom uspešno kandidirala tudi za nepovratna sredstva ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. SJ Prometna strategija kmalu pripravljena PREBOLD – Priprava občinske celostne prometne strate- gije (OCPS) se počasi preveša v zaključno fazo. V prebold- ski občini so z različnimi dogodki določili njeno vizijo, razvrstili strateške nacionalne cilje, analizirali stanje in izpostavili ključne izzive ter priložnosti. »Občina Prebold je varna in povezana občina, ki ima po- sluh za vse občane. Spodbuja dostopnost do javnih storitev, urejenih zelenih površin in promovira zdrav življenjski slog prebivalcev in obiskovalcev. Z zgledno urejenimi površinami, privlačnimi za uporabo pešcev in kolesarjev, nudi kakovosten življenjski prostor, ki ga sočasno oblikujeta močna lokalna in regionalna povezanost,« se glasi vizija OCPS Prebold. V občini so ob rednem sodelovanju ožje delovne skupine o celostni prometni strategiji izvedli tudi dve delavnici s predstavniki širše delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki šolstva, gospodarstva, zdravstva in drugih področij. Organizirali so tudi dve javni razpravi, ki sta bili namenjeni širši javnosti, prav tako so izvedli obširno analizo stanja. O procesu izdelave občinske celostne prometne strategije in zanimivih dejstvih pri uporabi prometa med občani je bila v prostorih občinske knjižnice v septembru odprta tudi javna razstava. SJ »Če bomo želeli doseči zastavljene ciljne vrednosti s po- dročja zmanjševanja motornega prometa in povečanje upo- rabe trajnostnih oblik mobilnosti, bomo glede na trenutno stanje uporabe morali korenito spremeniti miselnost o smo- trnosti uporabe avtomobila ter se osredotočiti na uporabo trajnostnejših načinov,« poudarjajo v preboldski občini. Igrišče bo uradno odprto v decembru. (Foto: Nik Jarh) Slavnosti trak sta prerezala nova oskrbnica doma Alenka Vetrih in braslov- ški župan Tomaž Žohar. BRASLOVČE – Končali enega pomembnejših letošnjih projektov Vrata odprl prenovljen dom na Dobrovljah Dom na Dobrovljah, znan tudi kot Dom borcev, že vr- sto let predstavlja pomembno kulturno, zgodovinsko in tu- ristično točko občine. Krajani so ga z lastnimi rokami zgra- dili junija 1979. Več kot 40 let je v njem skrbno gospodarila Anica Janžovnik, vrata doma pa so se zaradi epidemije koro- navirusa zaprla leta 2020. Bra- slovška občina se je v tem času lotila njegove celovite obnove. Do zdaj brez večjih vlaganj Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja v približno štiridesetih letih de- lovanja dom na Dobrovljah ni bil deležen večjih naložbenih vlaganj, zato je bil izredno dotrajan in potreben obno- ve. »V zadnjih treh letih smo zanj pridobili tudi ustrezna dovoljenja ter nato začeli nuj- no temeljno obnovo, ki bo v teh dneh končana,« je nekaj dni pred odprtjem poudaril župan. Kot je dodal, je vrednost obnove gradbenih del znašala malo manj kot 80 tisoč evrov, na osnovi javnega razpisa je bila za novo najemnico doma izbrana Alenka Vetrih, ki je bila do nedavnega dolgoletna oskrbnica Doma na Mozirski koči. »Izkušenj in kompetenc ji zagotovo ne manjka, kar dokazujejo prvi odzivi doma- činov, pohodnikov, kolesarjev in drugih turistov ob obisku doma,« je optimistično pripo- mnil župan. Nadvse lep sprejem Vetrihova je z braslovško občino najemno pogodbo sklenila za pet let z možnostjo podaljšanja. Nad lepim spre- jemom in prvimi odzivi do- mačinov, lokalnih gasilcev in pohodnikov je tudi sama zelo zadovoljna. »Vesela in ponosna sem, da smo začeli pisati novo zgodbo prav na Dobrovljah, kjer bomo goste še naprej razvajali s svojimi domačimi dobrotami, pozitivnostjo, na- smehom in dobro voljo,« je po uradnem odprtju poudari- la nova oskrbnica doma. Prve goste so sicer v dobroveljskem domu sprejeli že sredi oktobra. Kot dodaja Vetrihova, je dom ob domačinih že obiskalo tudi veliko gostov, ki so jih v pre- teklosti obiskovali v Domu na Mozirski koči. Dom na Dobrovljah zaen- krat obratuje po zimskem de- lovnem času, kar pomeni, da je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. V njem se gosti lahko posladkajo s številnimi domačimi dobrotami, na voljo je vse – od jedi na žlico, kot so enolončnica, jota, bograč, go- bova juha, do ajdovih žgancev ter klobase in zelja. »Seveda ne manjkajo niti sladice, kot so domači štruklji in zavitek,« je še pripomnila Vetrihova in dodala, da si želi, da bi dom ponovno postal prava planin- sko-kolesarska turistična de- stinacija. Foto: Andraž Purg »Zagotovo ima glede na ponudbo, srčnost ter izjemno lepo lokacijo dom izjemen turistični potencial,« je poudaril braslovški župan Tomaž Žohar. »Prvi občutki so zelo dobri, saj nas je obiskalo že veliko domačinov in pohodnikov, ki so nas lepo sprejeli. Veliko je že bilo tudi gostov s sosednjega hriba, kjer smo delovali v preteklosti,« je povedala nova oskrbnica doma Alenka Vetrih. Na slovesnem odprtju se je zbralo veliko domačinov in planincev. Prenovljen dom je prve goste sprejel že sredi oktobra. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zdravstveni dom Šentjur se podobno kot drugi zdravstveni domovi po državi sooča s kadrovsko stisko in z vedno težjo organizacijo dela. »Zdravniki opravljajo številne nadure, da lahko zagotavljajo 24-urno dežurstvo vse dni v letu. Zato so odpovedane redne ambulante, kar bolnikom otežuje dostop do izbranega oseb- nega zdravnika, povzroča preobremenjenost zdravnikov in tako slabimo primar- no raven zdravstvene oskrbe,« je pojasnila direktorica omenjene zdravstvene ustanove Melita Tasić Ilić. Zaradi vseh naštetih težav v ZD Šentjur razmišljajo o začasni reorganizaciji nočnih dežurstev. TINA STRMČNIK Prostofer uresničuje svoj namen ROGAŠKA SLATINA – V enem letu, od- kar se je občina pridružila projektu Pro- stofer, so prostovoljni vozniki izvedli 232 prevozov, kar je povprečno 4,5 prevoza na teden. 90 odstotkov voženj je bilo name- njenih prevozu do zdravstvenih ustanov. Prostovoljni vozniki so v prvem letu pre- voz omogočili 72 uporabnikom. V občini ocenjujejo, da je projekt uspešen. Občina se je projektu Prostofer pridružila 19. oktobra lani, saj meni, da gre za pomem- ben korak za izboljšanje kakovosti življenja starejših občanov. Prostofer starejšim z ome- jenimi finančnimi možnostmi in omejenim dostopom do prevoza omogoča brezplačen prevoz do zdravnika, javnih ustanov, trgovin in podobno. Prevozi so na voljo od pone- deljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma lahko prevoz prilagodijo tudi potrebam upo- rabnikov. Občina je kupila vozilo, prevoze, ki jih organizira in koordinira klicni center, opravlja 15 voznikov prostovoljcev. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je voznike prostovoljce ob prvi obletnici pro- jekta povabil na kosilo ter se jim zahvalil za trud pri brezplačnem opravljanju prevozov v okviru projekta. Poudaril je, da s svojim prostovoljnim delom opravljajo pomembno delo za lokalno skupnost in socialno obču- tljive občane. Projekt po njegovem prepriča- nju tudi krepi občutek skupnosti in solidar- nosti. TS Za boljše gnezdenje čebelarja ŠENTJUR – ZD Šentjur ima na mizi različne možnosti organizacije dela Zaradi pomanjkanja zdravnikov konec nočnega dežurstva? Kako bodo organizirali delo, bo odvisno tudi od tega, ali bo omenjeni zdravstveni dom uspešen pri iskanju novih sodelavcev. Trenutno z raz- pisi išče dva nova zdravnika družinske medicine. »Videli bomo, kaj se bo zgodilo v na- slednjih mesecih,« je dejala direktorica. Na skupnem dežurnem mestu? Po besedah Melite Tasić Ilić so pogovori o reorganizaciji dežurne službe aktualni že dolgo, vse od lanske jeseni. »Zdravstveno ministrstvo je fe- bruarja letos izdalo usmeritev, ki pravi, da v primeru težav z organizacijo 24-urne dežurne službe lahko pride do začasne reorganizacije in združevanja na enem mestu. To ne pome- ni, da naši zdravniki ponoči ne bi več dežurali, ampak bi de- žurstvo verjetno opravljali na skupnem dežurnem mestu.« Pojasnila je, da je skupno dežurno mesto možno le v ur- gentnih centrih ali satelitskih urgentnih centrih, kjer je zago- tovljena triaža. Če v ZD Šentjur nočnega dežurstva ne bo več, bodo občani Šentjurja in Do- bja pomoč torej lahko poiskali v Urgentnem centru Celje ali v načrtovanem satelitskem urgentnem centru v Šmarju. »Tudi zdaj v Šentjur prihajajo bolniki iz Slovenske Bistrice, Vojnika, Laškega. Ko gre za urgentna stanja, vsak poišče najbližjo pomoč,« je dejala so- govornica. Kaj pravijo statistični podatki? Glede na zbrane statistične podatke so imeli zdravniki v ZD Šentjur od januarja do sep- tembra med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj v povprečju 0,5 izhoda na noč. Dežurno am- bulanto so v tem obdobju v povprečju obiskali od dva do štirje bolniki na noč. Če se bo uresničila ideja o reorganizaciji nočnega dežur- stva, to po prepričanju direkto- rice ZD Šentjur ne bo vplivalo na zdravstveno oskrbno obča- nov občin Dobje in Šentjur. Di- rektorica namreč pričakuje, da bi se v tem primeru ZD okrepil z nujnim reševalnim vozilom, ki bi bilo v pripravljenosti v Šentjurju. »Tako bi ohranili isti dostopni čas do bolnikov, ki potrebujejo takojšnjo pomoč na terenu. Če bi bilo potrebno, bi nato na teren odšlo še vo- zilo urgentnega zdravnika.« Bolniki, ki se sami pripeljejo v dežurno ambulanto, pa bodo, če bo reorganizacija nočnega dežurstva sprejeta, po pomoč namesto v Šentjur zavili proti Celju ali Šmarju pri Jelšah. »Zdravniki, ki dežurajo, so na delu 24 ali celo 32 ur. Po treh ali štirih takšnih dežurstvih odpade štiri ali pet rednih ambulant. Ker ljudje nimajo dostopa do svojega izbranega osebnega zdravnika, gredo k nadomestnemu, še v večji meri pa obiščejo dežurno ambulanto, kjer njihovih težav ne rešijo dokončno. Nastaja začaran krog,« pravi Melita Tasić Ilić. Čebelarji, ki imajo pisano perje, so ena najbolj fotografiranih ptic v zavaro- vanem območju Kozjanskega parka. (Foto: Karmen Jazbinšek) V ZD Šentjur je trenutno zaposlenih 15 zdravnikov, od tega so trije pediatri, večina je družinskih zdravnikov. Trije zdravniki ne dežurajo zaradi starostnih omejitev, ena zdrav- nica je že dlje časa odsotna, ker je v bolniškem staležu, nekaj zdravnikov ima majhne otroke in starševske omejitve. Zaradi preobremenitev in dežurne službe je 1. novembra ena zdravnica zapustila ZD Šen- tjur, je povedala direktorica. Ker si v ZD Šentjur ne želi- jo, da bi imeli bolniki otežen dostop do izbranega osebnega zdravnika, in ker želijo prepre- čiti nadaljnje odhode zdravni- kov, razmišljajo o začasni re- organizaciji nočnih dežurstev. 15 voznikov prostovoljcev je v prvem letu, odkar se je občina pridružila Prostoferju, opravilo 232 prevozov. (Foto: arhiv občine Rogaška Slatina) OBSOTELJE IN KOZJANSKO – Kozjanski park je v opu- ščenem peskokopu v Župjeku na Bizeljskem obnovil pe- ščeno steno, v kateri gnezdi ena najbolj pisanih ptic pri nas – čebelar. na osvežitev. Kozjanski park je steno obnovil s pomočjo denarja iz sklada za podneb- ne spremembe. Odstranjena je bila zarast na steni, pod njo so bili odstranjeni nasipi pe- ska. Peščena gnezdilna stena ni le videti bolje, ampak zdaj še bolj ustreza potrebam če- belarjev. Stena ima po novem večjo površino, kjer si bodo lahko čebelarji naslednje leto izbrali najboljše mesto za gra- dnjo rovov. Odstranjene so bile še in- vazivne rastlinske vrste. Iz- vajalci obnove so invazivne vrste večinoma odstranili s pomočjo strojev, nekaj je bilo tudi ročnega dela. Površine so nato zasejali z avtohtono travno mešanico. Iz Kozjan- skega parka so sporočili, da je odstranitev invazivnih vrst omogočila boljše pogoje za obnovo naravne vegetacije, kar koristi tudi drugim tam ži- večim organizmom. Čebelar, ki se hrani predvsem z žužel- kami, ki jih ulovi med letom, bo imel zdaj boljše možnosti prehranjevanja. TS Direktorica ZD Šentjur Melita Tasić Ilić (Foto: Jure Godler) Kako dolgo bo v ZD Šentjur še nočno dežurstvo? (Foto: TS) »Če bomo sprejeli reorganizacijo nočne dežurne službe, bomo javnost takoj obvestili,« je dejala direktorica ZD Šentjur. Ko je ministrstvo leta 2022 omenjalo možnost ukinitev nočnih in prazničnih dežurstev v nekaterih krajih po dr- žavi, je veliko zdravstvenih domov na Celjskem predlaga- ni rešitvi nasprotovalo. Tasić Ilićeva pravi, da se bo zdaj zaradi pomanjkanja zdravnikov verjetno treba drugače organizirati. »Rešitve iščemo z drugimi javnimi zavodi v regiji, z ustanovitelji zdravstvenih domov in ministrstvom. Če bomo sprejeli kakšno odločitev, bomo javnost takoj obvestili,« je zagotovila. Čebelar je že prej v peščeni steni kopal globoke rove in v njih ustvarjal svoja gnezda, a ker je stena propadala in je bila zaraščena z invazivnimi vrstami rastlin, je bila potreb- Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska tu- ristična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov. SINTIJA JURIČ Odprli tudi dva cestna odseka Še pred slavnostnim odprtjem doma so na Dobrovljah odprli in blagoslovili tudi dva nova cestna odseka, in sicer na »Partizanki« in pri svetem Urbanu. »Obnova enega odseka na cesti, ki vodi na Dobrovlje, je bila povezana s sanacijo plazu. V okviru drugega odseka smo izvedli prenovo in asfaltiranje medobčinske ceste z meteornim odvodnjavanjem ter predpriprave za optiko pri Sv. Urbanu na Dobrovljah ter tako med Dobrovljami in Nazarjami asfaltirali še zadnji kilometer makadamske medobčinske ceste,« je pojasnil braslovški župan Tomaž Žohar. Z obe- ma novima odsekoma, katerih vrednost je znašala malo več kot milijon evrov, so po besedah župana poskrbeli za večjo prometno varnost ter boljšo kakovost življenja. Nogometno igrišče že končano ŽALEC – Gradnja nogometnega igrišča z umetno travo v športnem centru je končana. Novo igrišče, katerega uradno odprtje načrtujejo v decembru, je veliko 60 krat 40 metrov in je ograjeno z varovalno ograjo ter osvetljeno z novo razsvetljavo. Celoten projekt je ocenjen na pribli- žno 600 tisoč evrov. V žalskem športnem centru se je gradnja igrišča začela v juliju s ciljem, da bi izboljšali športno infrastrukturo v skupnosti in spodbudili zdrav ter dejaven življenjski slog. Podjetje Tegar, ki je bilo izbrano v javnem naročilu, je novo nogometno igrišče zgradilo na mestu starega igrišča za od- bojko na mivki in fi tnesa na prostem. Nadomestni odboj- karski igrišči sta bili v marcu že zgrajeni na vzhodnem delu Športnega centra Žalec, obnovljen fi tnes na prostem je novo mesto našel severno od zunanjega igrišča za tenis. Sodobno nogometno igrišče z umetno travo je ograjeno s pol metra visoko varovalno ograjo, prav tako je ob njem nova razsvetljava. Na južni strani igrišča je načrtovan tudi 2,4 krat 6 metrov velik pomožni objekt, ki bo namenjen skladiščenju orodja in športne opreme. Na zahodni strani nogometnega igrišča je tudi nova tlakovana dva metra široka pešpot, ki se nadaljuje do že zgrajenih odbojkarskih igrišč. Vrednost grad- benih del je znašala približno 500 tisoč evrov, celoten projekt je ocenjen na približno 600 tisoč evrov. Občina Žalec je za projekt od Nogometne zveze Slovenije pridobila sredstva v višini 20 tisoč evrov in od Fundacije RS za šport še 70 tisoč evrov. Žalska občina je s projektom uspešno kandidirala tudi za nepovratna sredstva ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. SJ Prometna strategija kmalu pripravljena PREBOLD – Priprava občinske celostne prometne strate- gije (OCPS) se počasi preveša v zaključno fazo. V prebold- ski občini so z različnimi dogodki določili njeno vizijo, razvrstili strateške nacionalne cilje, analizirali stanje in izpostavili ključne izzive ter priložnosti. »Občina Prebold je varna in povezana občina, ki ima po- sluh za vse občane. Spodbuja dostopnost do javnih storitev, urejenih zelenih površin in promovira zdrav življenjski slog prebivalcev in obiskovalcev. Z zgledno urejenimi površinami, privlačnimi za uporabo pešcev in kolesarjev, nudi kakovosten življenjski prostor, ki ga sočasno oblikujeta močna lokalna in regionalna povezanost,« se glasi vizija OCPS Prebold. V občini so ob rednem sodelovanju ožje delovne skupine o celostni prometni strategiji izvedli tudi dve delavnici s predstavniki širše delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki šolstva, gospodarstva, zdravstva in drugih področij. Organizirali so tudi dve javni razpravi, ki sta bili namenjeni širši javnosti, prav tako so izvedli obširno analizo stanja. O procesu izdelave občinske celostne prometne strategije in zanimivih dejstvih pri uporabi prometa med občani je bila v prostorih občinske knjižnice v septembru odprta tudi javna razstava. SJ »Če bomo želeli doseči zastavljene ciljne vrednosti s po- dročja zmanjševanja motornega prometa in povečanje upo- rabe trajnostnih oblik mobilnosti, bomo glede na trenutno stanje uporabe morali korenito spremeniti miselnost o smo- trnosti uporabe avtomobila ter se osredotočiti na uporabo trajnostnejših načinov,« poudarjajo v preboldski občini. Igrišče bo uradno odprto v decembru. (Foto: Nik Jarh) Slavnosti trak sta prerezala nova oskrbnica doma Alenka Vetrih in braslov- ški župan Tomaž Žohar. BRASLOVČE – Končali enega pomembnejših letošnjih projektov Vrata odprl prenovljen dom na Dobrovljah Dom na Dobrovljah, znan tudi kot Dom borcev, že vr- sto let predstavlja pomembno kulturno, zgodovinsko in tu- ristično točko občine. Krajani so ga z lastnimi rokami zgra- dili junija 1979. Več kot 40 let je v njem skrbno gospodarila Anica Janžovnik, vrata doma pa so se zaradi epidemije koro- navirusa zaprla leta 2020. Bra- slovška občina se je v tem času lotila njegove celovite obnove. Do zdaj brez večjih vlaganj Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja v približno štiridesetih letih de- lovanja dom na Dobrovljah ni bil deležen večjih naložbenih vlaganj, zato je bil izredno dotrajan in potreben obno- ve. »V zadnjih treh letih smo zanj pridobili tudi ustrezna dovoljenja ter nato začeli nuj- no temeljno obnovo, ki bo v teh dneh končana,« je nekaj dni pred odprtjem poudaril župan. Kot je dodal, je vrednost obnove gradbenih del znašala malo manj kot 80 tisoč evrov, na osnovi javnega razpisa je bila za novo najemnico doma izbrana Alenka Vetrih, ki je bila do nedavnega dolgoletna oskrbnica Doma na Mozirski koči. »Izkušenj in kompetenc ji zagotovo ne manjka, kar dokazujejo prvi odzivi doma- činov, pohodnikov, kolesarjev in drugih turistov ob obisku doma,« je optimistično pripo- mnil župan. Nadvse lep sprejem Vetrihova je z braslovško občino najemno pogodbo sklenila za pet let z možnostjo podaljšanja. Nad lepim spre- jemom in prvimi odzivi do- mačinov, lokalnih gasilcev in pohodnikov je tudi sama zelo zadovoljna. »Vesela in ponosna sem, da smo začeli pisati novo zgodbo prav na Dobrovljah, kjer bomo goste še naprej razvajali s svojimi domačimi dobrotami, pozitivnostjo, na- smehom in dobro voljo,« je po uradnem odprtju poudari- la nova oskrbnica doma. Prve goste so sicer v dobroveljskem domu sprejeli že sredi oktobra. Kot dodaja Vetrihova, je dom ob domačinih že obiskalo tudi veliko gostov, ki so jih v pre- teklosti obiskovali v Domu na Mozirski koči. Dom na Dobrovljah zaen- krat obratuje po zimskem de- lovnem času, kar pomeni, da je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. V njem se gosti lahko posladkajo s številnimi domačimi dobrotami, na voljo je vse – od jedi na žlico, kot so enolončnica, jota, bograč, go- bova juha, do ajdovih žgancev ter klobase in zelja. »Seveda ne manjkajo niti sladice, kot so domači štruklji in zavitek,« je še pripomnila Vetrihova in dodala, da si želi, da bi dom ponovno postal prava planin- sko-kolesarska turistična de- stinacija. Foto: Andraž Purg »Zagotovo ima glede na ponudbo, srčnost ter izjemno lepo lokacijo dom izjemen turistični potencial,« je poudaril braslovški župan Tomaž Žohar. »Prvi občutki so zelo dobri, saj nas je obiskalo že veliko domačinov in pohodnikov, ki so nas lepo sprejeli. Veliko je že bilo tudi gostov s sosednjega hriba, kjer smo delovali v preteklosti,« je povedala nova oskrbnica doma Alenka Vetrih. Na slovesnem odprtju se je zbralo veliko domačinov in planincev. Prenovljen dom je prve goste sprejel že sredi oktobra. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajer- ske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspe- šno zaključila postopek javnega naročanja. Avtoce- stni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vre- dnost. Dela naj bi se začela predvidoma še ta teden, zaključila pa sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten? BARBARA FURMAN Delovni stroji ob Velenjski plaži SLOVENSKE KONJICE, DRAMLJE – Začenja se prenova avtocestnega odseka Obilo potrpežljivosti v poletnih mesecih Predor Pletovarje bodo začeli prenavljati naslednje poletje. (Foto: Dars) Tudi v pre- doru Golo rebro bodo s prenovo zagotovili večjo prometno varnost. (Foto: Dars) V prvih mesecih obnovitve- nih del promet še ne bo mo- ten, saj bo potekal po obeh polovicah avtoceste in obeh prometnih pasovih, voznem in prehitevalnem. Do prihodnje pomladi bo tako zaprt samo odstavni oziroma počasni vo- zni pas iz Slovenskih Konjic proti Dramljam. Prenovo bodo začeli na desnem robu smer- nega vozišča v smeri Ljubljane, in sicer od priključka Sloven- ske Konjice proti predoru Golo rebro, dela pa bodo potekala pod zaporo odstavnega pasu oziroma pasu za počasna vo- zila v skupni dolžini približno 1,5 kilometra. Dnevno 51 tisoč vozil Obsežnejša dela naj bi se po napovedih Darsa zače- la spomladi 2025. Promet pa bo naslednje leto najbolj moten v poletnih mesecih, prav tako poleti 2026, ko bodo prenavljali oba predora in viadukt. Takrat bo promet urejen po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer, zato bo takrat pri voznikih dobrodošla zvrhana mera potrpežljivosti. Na pot se bo zaradi zastojev potreb- no odpraviti prej, kot bi se sicer. »Termini izvajanja del so izbrani na podlagi pred- hodno opravljenih prome- tnih analiz. V vmesnem času bodo izvajalci izvajali dela na območjih, ki ne zahtevajo zapore skozi predorske cevi in bo promet urejen po dveh zoženih prometnih pasovih v vsako smer vožnje oziroma v smeri prometne konice. V tem času zato večjih težav ne pričakujemo,« so še pojasnili predstavniki Darsa. Kakšna bo prenova? Na trinajst kilometrov dolgem odseku avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje bodo prenovili vozišči proti Ljubljani in Mariboru ter ure- dili sistem odvodnjavanja. V predorih Pletovarje in Golo rebro bodo namestili notranje obloge, vzpostavili sistem pri- silnega prezračevanja v vseh predorskih ceveh, zagotovili bodo ubežne poti skozi obsto- ječa prečnika. Prav tako bodo zamenjali nizkonapetostno opremo in nadzorno-krmilna sistema. Tehnično zahtevna bo tudi prenova viaduktov Škedenj I, Škedenj II in Grapa, vzdolž avtocestnega odseka bodo postavili tudi protihru- pne ograje. Na Darsu še poja- snjujejo, da naj ne bi delali le podnevi, ampak tudi ponoči. Kljub temu bo v promet moč- no oviran. Pričakovati je, da se bodo v tem času prometni tokovi preusmerili na vzpore- dno regionalno cesto, zato so v konjiški, zreški in vitanjski občini z zaskrbljeni, saj bo go- stejši promet povečal tveganje za prometne nesreče in doda- tno obremenil okolje. Zapleti Spomnimo, da je Dars maja objavil ponovljen javni razpis za obnovo odseka avtoceste med Dramljami in Slovenski- mi Konjicami. Prvega je lani dvakrat razveljavila Državna revizijska komisija. Na prvem razpisu je Dars za obsežno obnovo izbral konzorcij novo- meškega podjetja CGP s sara- jevsko družbo Euro-Asfalt in ljubljansko Iskro, ki so ponu- dili izvedbo za 69,95 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Ponudbo za 71,72 milijona evrov brez davka na dodano vrednost je takrat oddal tudi konzorcij pod vod- stvom Pomgrada, v katerem so bili še celjski VOC, Strabag in kranjski Garnol. »Promet bo naslednje leto najbolj moten v poletnih mesecih, prav tako poleti 2026, ko bo izbrani izvajalec del prenavljal oba predora in viadukt. Takrat bo promet urejen po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer, zato bo takrat pri voznikih dobrodošla zvrhana mera potrpežljivosti,« poudarjajo na Darsu. ZREČE, HAAG – Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je slovensko sodnico, Zrečanko Beti Hohler, imenovalo v tričlanski panel, ki bo med drugim odločal o morebitni iz- daji naloga za pridržanje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi zločinov v Gazi. Hohlerjeva je mesto prevzela od romunske kolegice Julie Motoc, ki je prosila za menjavo iz zdravstvenih razlogov. Spomnimo, da je spomladi letos kot prva Slovenka zaprisegla za devetletni mandat sodnice na Menarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Zrečanka bo odločala o Netanjahuju Beti Hohler pred zahtevnim izzivom v svoji karieri. (Foto: UKOM) Glavni tožilec Mednaro- dnega kazenskega sodišča Karim Khan je maja zah- teval izdajo naloga za pri- jetje izraelskega premierja Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnik brigad Al Kasam, Ismail Hanija kot vodja poli- tičnega urada Hamasa in Jahja Sinvar kot vodja Hamasa na območju Gaze – kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Vse tri navedene predstavnike Hama- sa je Izrael od takrat ubil. Zavlačevanje? Kadrovska menjava bi lah- ko po poročanju tiskovne agencije Reuters dodatno za- vlekla postopek odločanja o izdaji naloga, ki že zdaj traja dlje kot ponavadi. Mednaro- dno kazensko sodišče ima 18 sodnikov in sodnic – po devet moških in prav toliko žensk. Vsaka država ima lahko na ICC le enega so- dnika ali sodnico, skupščina držav pogodbenic rimskega statuta pa na vsake tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic. ICC je prvo stalno mednarodno kazensko so- dišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhuj- ših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati. Beti Hohler sodišče vidi kot gradnik pri gradnji dolgotrajnega miru. »Zla- sti v zadnjih sto letih smo se naučili, da če nimamo mehanizmov za doseganje pravičnosti, dolgotrajni mir ni mogoč. Vojne so stare kot človeštvo samo in se bodo tudi v prihodnje do- gajale. Potrebujemo torej institucije in postopke za preiskavo in pregon med- narodnih hudodelstev, ki istočasno zagotavljajo tudi nepristransko, neodvisno sojenje v skladu z najvišji- mi standardi, da se ugotovi resnica. To je bistveno pri gradnji miru,« je poudarila v enem od intervjujev. BF treh pokojnih voditeljev Ha- masa. Prepričan je namreč, da so Netanjahu, Galant ter trije visoki predstavniki palestin- skega islamističnega gibanja Hamas – Mohamed Deif kot Območje Velenjske plaže je že ograjeno in pripravljeno na začetek del. (Foto: MOV) VELENJE – Naslednje pole- tje bodo imele lažji dostop do Velenjske plaže tudi osebe z invalidnostjo. Občina je za- gotovila denar za nadgradnjo dostopnih poti za gibalno in senzorno ovirane osebe ter za obnovo dela pomola na je- zeru. Prav tako bo nadgradila doživetja za aktivno preži- vljanje prostega časa. Obeta- jo se tudi dodatne ozelenitve. Konec del je predviden maja naslednje leto. Denar za nadgradnjo infra- strukture ob Velenjski plaži je Mestna občina Velenje pridobi- la na državnem razpisu. Ome- njene novosti bodo prispevale k razvoju trajnostnega turiz- ma, saj po navedbah občine pri uresničevanju projekta sledijo načelom trajnosti skladno s smernicami projekta Slovenia Green, v katerem je Mestna ob- čina Velenje prejela znak Slo- venia Green Destination Gold. Projekt prav tako sledi ciljem Misije 100 podnebno nevtral- nih mest in nazivu zeleni list 2024. Spomnimo, da je Velenjska plaža letos že sedmič osvo- jila prvo mesto v kategoriji naravnih kopališč v akciji Naj kopališče 2024 ter zabeležila rekorden obisk z več kot 120 tisoč obiskovalci. Kot je nave- deno v obrazložitvi omenjene akcije, je Velenjska plaža s svo- jo urejenostjo, z brezplačnimi ležalniki, s senčniki, z vodnim parkom in s prijaznim osebjem postala ena najbolj priljublje- nih turističnih točk v Šaleški dolini. Obiskovalci lahko uži- vajo v vodnih športih in rekre- aciji ter koncertih, otroških animacijah ter raznovrstni go- stinski in kulinarični ponudbi. Kakovost vode, ki jo pristojne strokovne službe redno spre- mljajo, ustreza kopalnim stan- dardom. Do konca gradbenih del, to bo predvidoma maja prihodnje leto, bo v okolici Velenjske plaže vzpostavljena spremenjena prometna uredi- tev. BF »Avtocestni odsek Slo- venske Konjice - Dramlje bo prenavljal konzorcij do- mačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vre- dnost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.« Na odseku avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami so v letu 2023 vsak dan v povprečju našteli 51.639 vozil, od tega pribli- žno 6.500 tovornih - v obeh smereh vožnje. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 45, 7. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajer- ske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspe- šno zaključila postopek javnega naročanja. Avtoce- stni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vre- dnost. Dela naj bi se začela predvidoma še ta teden, zaključila pa sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten? BARBARA FURMAN Delovni stroji ob Velenjski plaži SLOVENSKE KONJICE, DRAMLJE – Začenja se prenova avtocestnega odseka Obilo potrpežljivosti v poletnih mesecih Predor Pletovarje bodo začeli prenavljati naslednje poletje. (Foto: Dars) Tudi v pre- doru Golo rebro bodo s prenovo zagotovili večjo prometno varnost. (Foto: Dars) V prvih mesecih obnovitve- nih del promet še ne bo mo- ten, saj bo potekal po obeh polovicah avtoceste in obeh prometnih pasovih, voznem in prehitevalnem. Do prihodnje pomladi bo tako zaprt samo odstavni oziroma počasni vo- zni pas iz Slovenskih Konjic proti Dramljam. Prenovo bodo začeli na desnem robu smer- nega vozišča v smeri Ljubljane, in sicer od priključka Sloven- ske Konjice proti predoru Golo rebro, dela pa bodo potekala pod zaporo odstavnega pasu oziroma pasu za počasna vo- zila v skupni dolžini približno 1,5 kilometra. Dnevno 51 tisoč vozil Obsežnejša dela naj bi se po napovedih Darsa zače- la spomladi 2025. Promet pa bo naslednje leto najbolj moten v poletnih mesecih, prav tako poleti 2026, ko bodo prenavljali oba predora in viadukt. Takrat bo promet urejen po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer, zato bo takrat pri voznikih dobrodošla zvrhana mera potrpežljivosti. Na pot se bo zaradi zastojev potreb- no odpraviti prej, kot bi se sicer. »Termini izvajanja del so izbrani na podlagi pred- hodno opravljenih prome- tnih analiz. V vmesnem času bodo izvajalci izvajali dela na območjih, ki ne zahtevajo zapore skozi predorske cevi in bo promet urejen po dveh zoženih prometnih pasovih v vsako smer vožnje oziroma v smeri prometne konice. V tem času zato večjih težav ne pričakujemo,« so še pojasnili predstavniki Darsa. Kakšna bo prenova? Na trinajst kilometrov dolgem odseku avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje bodo prenovili vozišči proti Ljubljani in Mariboru ter ure- dili sistem odvodnjavanja. V predorih Pletovarje in Golo rebro bodo namestili notranje obloge, vzpostavili sistem pri- silnega prezračevanja v vseh predorskih ceveh, zagotovili bodo ubežne poti skozi obsto- ječa prečnika. Prav tako bodo zamenjali nizkonapetostno opremo in nadzorno-krmilna sistema. Tehnično zahtevna bo tudi prenova viaduktov Škedenj I, Škedenj II in Grapa, vzdolž avtocestnega odseka bodo postavili tudi protihru- pne ograje. Na Darsu še poja- snjujejo, da naj ne bi delali le podnevi, ampak tudi ponoči. Kljub temu bo v promet moč- no oviran. Pričakovati je, da se bodo v tem času prometni tokovi preusmerili na vzpore- dno regionalno cesto, zato so v konjiški, zreški in vitanjski občini z zaskrbljeni, saj bo go- stejši promet povečal tveganje za prometne nesreče in doda- tno obremenil okolje. Zapleti Spomnimo, da je Dars maja objavil ponovljen javni razpis za obnovo odseka avtoceste med Dramljami in Slovenski- mi Konjicami. Prvega je lani dvakrat razveljavila Državna revizijska komisija. Na prvem razpisu je Dars za obsežno obnovo izbral konzorcij novo- meškega podjetja CGP s sara- jevsko družbo Euro-Asfalt in ljubljansko Iskro, ki so ponu- dili izvedbo za 69,95 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Ponudbo za 71,72 milijona evrov brez davka na dodano vrednost je takrat oddal tudi konzorcij pod vod- stvom Pomgrada, v katerem so bili še celjski VOC, Strabag in kranjski Garnol. »Promet bo naslednje leto najbolj moten v poletnih mesecih, prav tako poleti 2026, ko bo izbrani izvajalec del prenavljal oba predora in viadukt. Takrat bo promet urejen po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer, zato bo takrat pri voznikih dobrodošla zvrhana mera potrpežljivosti,« poudarjajo na Darsu. ZREČE, HAAG – Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je slovensko sodnico, Zrečanko Beti Hohler, imenovalo v tričlanski panel, ki bo med drugim odločal o morebitni iz- daji naloga za pridržanje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi zločinov v Gazi. Hohlerjeva je mesto prevzela od romunske kolegice Julie Motoc, ki je prosila za menjavo iz zdravstvenih razlogov. Spomnimo, da je spomladi letos kot prva Slovenka zaprisegla za devetletni mandat sodnice na Menarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Zrečanka bo odločala o Netanjahuju Beti Hohler pred zahtevnim izzivom v svoji karieri. (Foto: UKOM) Glavni tožilec Mednaro- dnega kazenskega sodišča Karim Khan je maja zah- teval izdajo naloga za pri- jetje izraelskega premierja Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnik brigad Al Kasam, Ismail Hanija kot vodja poli- tičnega urada Hamasa in Jahja Sinvar kot vodja Hamasa na območju Gaze – kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Vse tri navedene predstavnike Hama- sa je Izrael od takrat ubil. Zavlačevanje? Kadrovska menjava bi lah- ko po poročanju tiskovne agencije Reuters dodatno za- vlekla postopek odločanja o izdaji naloga, ki že zdaj traja dlje kot ponavadi. Mednaro- dno kazensko sodišče ima 18 sodnikov in sodnic – po devet moških in prav toliko žensk. Vsaka država ima lahko na ICC le enega so- dnika ali sodnico, skupščina držav pogodbenic rimskega statuta pa na vsake tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic. ICC je prvo stalno mednarodno kazensko so- dišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhuj- ših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati. Beti Hohler sodišče vidi kot gradnik pri gradnji dolgotrajnega miru. »Zla- sti v zadnjih sto letih smo se naučili, da če nimamo mehanizmov za doseganje pravičnosti, dolgotrajni mir ni mogoč. Vojne so stare kot človeštvo samo in se bodo tudi v prihodnje do- gajale. Potrebujemo torej institucije in postopke za preiskavo in pregon med- narodnih hudodelstev, ki istočasno zagotavljajo tudi nepristransko, neodvisno sojenje v skladu z najvišji- mi standardi, da se ugotovi resnica. To je bistveno pri gradnji miru,« je poudarila v enem od intervjujev. BF treh pokojnih voditeljev Ha- masa. Prepričan je namreč, da so Netanjahu, Galant ter trije visoki predstavniki palestin- skega islamističnega gibanja Hamas – Mohamed Deif kot Območje Velenjske plaže je že ograjeno in pripravljeno na začetek del. (Foto: MOV) VELENJE – Naslednje pole- tje bodo imele lažji dostop do Velenjske plaže tudi osebe z invalidnostjo. Občina je za- gotovila denar za nadgradnjo dostopnih poti za gibalno in senzorno ovirane osebe ter za obnovo dela pomola na je- zeru. Prav tako bo nadgradila doživetja za aktivno preži- vljanje prostega časa. Obeta- jo se tudi dodatne ozelenitve. Konec del je predviden maja naslednje leto. Denar za nadgradnjo infra- strukture ob Velenjski plaži je Mestna občina Velenje pridobi- la na državnem razpisu. Ome- njene novosti bodo prispevale k razvoju trajnostnega turiz- ma, saj po navedbah občine pri uresničevanju projekta sledijo načelom trajnosti skladno s smernicami projekta Slovenia Green, v katerem je Mestna ob- čina Velenje prejela znak Slo- venia Green Destination Gold. Projekt prav tako sledi ciljem Misije 100 podnebno nevtral- nih mest in nazivu zeleni list 2024. Spomnimo, da je Velenjska plaža letos že sedmič osvo- jila prvo mesto v kategoriji naravnih kopališč v akciji Naj kopališče 2024 ter zabeležila rekorden obisk z več kot 120 tisoč obiskovalci. Kot je nave- deno v obrazložitvi omenjene akcije, je Velenjska plaža s svo- jo urejenostjo, z brezplačnimi ležalniki, s senčniki, z vodnim parkom in s prijaznim osebjem postala ena najbolj priljublje- nih turističnih točk v Šaleški dolini. Obiskovalci lahko uži- vajo v vodnih športih in rekre- aciji ter koncertih, otroških animacijah ter raznovrstni go- stinski in kulinarični ponudbi. Kakovost vode, ki jo pristojne strokovne službe redno spre- mljajo, ustreza kopalnim stan- dardom. Do konca gradbenih del, to bo predvidoma maja prihodnje leto, bo v okolici Velenjske plaže vzpostavljena spremenjena prometna uredi- tev. BF »Avtocestni odsek Slo- venske Konjice - Dramlje bo prenavljal konzorcij do- mačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vre- dnost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.« Na odseku avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami so v letu 2023 vsak dan v povprečju našteli 51.639 vozil, od tega pribli- žno 6.500 tovornih - v obeh smereh vožnje. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 45, 7. november 2024 bili dejavni tudi na tematskih razstavah združenja likovnih skupin Slovenije, ki je bilo ustanovljeno v Trbovljah leta 1973, aktivno pa tudi na mno- gih dražbah, kjer smo zbirali sredstva za dobrodelne na- mene.« Med drugim so tako pri projektu Človek, delo in kultura tako predstavili likov- no delo v neposrednem dela- vskem okolju. »Pri strokovni rasti so nam pomagali mno- gi strokovnjaki, ki so nam na izobraževalnih kolonijah odstirali skrivnosti likovnega ustvarjanja in nam tako po- KULTURA Mesec sirov v trgovini Zelene Doline GRATIS. V MESECU SIROV vam ob nakupu izdelkov Zelene Doline nad 30 EUR enega od sirov podarimo. Mlekarna Celeia d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče *Akcija traja od 21. 10. do 20. 11. 2024 Pomemben prispevek k celjski kulturi Pol stoletja umetniškega navdiha Ko se zasliši regljanje V Gledališču Zarja Celje je preteklo nedeljo Koroški deželni teater zaigral pred- stavo Žabe, kratka zgodovi- na nečesa. Na odrske deske jo je postavil celjski režiser Žiga Medvešek, avtorica pa je Serina Descu. Predstavo so izvedli v okviru 31. Novača- novega festivala ljubiteljske- ga gledališča. Uspehe je sicer požela že v preteklosti, saj je na letošnjem, 62. Linharto- vem srečanju v Postojni pre- jela kar dva matička – enega za kolektivno igro in enega za režijo. Tokrat je slavil igralec Matej Blažun v vlogi Petra Škrabala, ki je dobil priznanje za najboljšega igralca večera. Predstava Žabe na prvi po- gled res deluje kot absurdna komedija, vendar skriva več plasti, ki si jih lahko gledalec razlaga po svoje. Sedem mo- drecev, ki to v resnici niso, vsak na drugem družbenem in političnem položaju, pole- mizira in se prepira. Ko pride do lastne koristi, pa ti hitro najdejo skupni jezik. Med drugim se nam predstavijo tudi vladar, ki želi postati cesar, borka za pravice žen- sk, vojni dobičkar, župnik in drugi, ki imajo pri odločanju o pomembnih zadevah veli- ko težo. Vse skupaj močno spominja na razpravo, ki smo ji lahko velikokrat priča tudi na sejah našega državnega zbora. Mnogokrat pa se zgo- di, da so tovrstne razprave skrite med štirimi stenami in stran od oči javnosti. Med drugim se modreci tako od- ločijo, da bodo izvedli vojni pohod na Hruškovje, saj so, kot pravijo, odrasli ljudje in ne otroci, ki se igrajo. Oni se vojskujejo. Na koncu seveda nastradajo le navadni smr- tniki, ljudje, ki so kot žabe, ki vržene v vrelo vodo takoj skočijo iz nje, a če so kuhane počasi in na nizkem ognju, se sploh ne zavedajo svoje uso- de. Zato je na pravem mestu premislek, da lahko sporoči- lo predstave dojemamo tudi kot nekaj tragičnega, saj po- stavlja ogledalo resničnim razmeram v naši družbi, ki so izmišljenim podobne bolj, kot si mislimo. LJ Sporočilo predstave je kljub navidezni komičnosti tudi sporočilo o zaskrbljujočih družbenih in političnih razmerah. (Foto: LR Foto) Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej pri- ložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so pred- stavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti. LARISA JEKNIĆ Prvi predsednik takratnega Društva likovnih amaterjev Celje, katerega temelji segajo že v čas pred drugo svetovno vojno, je bil slikar Stane Pe- trovič Čonč. Ob tej priložno- sti je v svojem nagovoru med drugim zapisal, da je bilo leto 1974 prelomno, saj so takrat preimenovali celjsko likovno sekcijo pri takratni zvezi kul- turnih organizacij v Društvo ljubiteljskih likovnikov Celje. Ustanovni občni zbor je na pobudo takratnega tajnika zveze kulturnih organizacij Štefana Žvižeja vodila publi- cistka in umetnostna zgo- dovinarka Marlen Premšak. Takrat je bil Petrovič izvoljen za predsednika društva. Zagnani že od začetka »Velika želja posameznikov je bila samostojna ali skupin- ska predstavitev likovnih del, česar do takrat še nismo uspe- li uresničiti. Že naslednje leto je za odbor in članstvo velik izziv predstavljala izvedba le- tnega programa, in sicer prva društvena razstava v avli no- vozgrajene športne dvorane Golovec v Celju,« je pojasnil Čonč. Ob tej priložnosti so izdali brošuro z uvodno be- sedo Štefana Žvižeja, Marlen Premšak in Milene Moškon, v nadaljevanju so predstavili vse takratne člane. »V tistem času so nas spremljali tudi celjski slikarji, med drugim Avgust Lavrenčič in Drago Medved. Člani so se udeleže- vali tudi likovnih kolonij in strokovnih izobraževanj, ki so prispevali h kakovostnej- šemu likovnemu izražanju posameznikov, skupinske in samostojne razstave pa so postale stalnica nadaljnjih vsakoletnih programov, je do- dal Petrovič. »Likovniki smo magali kakovostno strokovno rasti. Tudi naši člani so bili pripravljeni deliti znanje s ti- stimi, ki so bili šele na ustvar- jalnem začetku,« je poudaril. Dom številnih umetnikov Trenutna predsednica Kul- turno-prosvetnega društva Svoboda Renata Kosi je iz- razila veselje ob obeleženju tako pomembnega dogodka. »Danes praznujemo 50 let likovne ustvarjalnosti, so- delovanja in strasti celjskih likovnikov,« je dejala. Ob tem je spomnila, da so letos poleg 50-letnice likovne sek- cije društva obeležili še eno pomembno prelomnico, in sicer 105. jubilej delovanja društva. »V tem 50-letnem obdobju je naše društvo po- stalo dom številnih ljubitelj- skih umetnikov, ki so s svo- jim delom bogatili kulturno življenje našega mesta. Vsaka slika, vsak umetniški projekt nosi zgodbo, ki odraža dušo in vizijo naših ustvarjalcev,« je povedala. »Umetnost je je- zik, ki povezuje, navdihuje in spodbuja razmišljanje,« je po- udarila. Optimistična je tudi glede prihodnosti, saj je deja- la, da je ni strah, da bi članom društva zmanjkalo energije in vneme. »Veseli smo tudi, da se članska sestava društva ves čas pomlajuje in raste.« V luči dogajanja je nekaj besed spregovoril tudi nek- danji predsednik društva Tomaž Milač, ki je društvo vodil osem let. Izrazil je pred- vsem zadovoljstvo, da likov- na sekcija ni omejena le na slike, temveč da se je razširila tudi na ustvarjanje s kerami- ko in z glino. Celjski likovniki uspešno delujejo že 50 let, ustvarjalnega navdiha jim nikoli ne zmanjka. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 45, 7. november 2024 NAŠA TEMA Spodbujanje podjetništva med mladimi v savinjski regiji Spodbujanje podjetniškega duha med mladimi ne po- maga zgolj pri razvoju naslednje generacije nadebudnih podjetnikov in inovatorjev, temveč pozitivno učinkuje tudi na razvoj lokalne skupnosti. Tudi v savinjski regiji so mladim pri razvoju ideje in pri osvajanju veščin za razvoj lastnega podjetja na voljo številne podporne usta- nove, delavnice, programi in podjetniški inkubatorji. Da podjetništvo oz. želja po njem v regiji živi, dokazujejo številni dogodki v preteklem tednu – od kreativnega in- kubatorja v Celjskem mladinskem centru do zaključka druge skupine Poni Savinjska v Gorici pri Slivnici. In kaj je pravzaprav vloga podjetniških inkubatorjev v lokalnih okoljih, lahko ti res zatrejo odhod mladih iz regije? SINTIJA JURIČ Pogosto slišimo, da je pri preboju na trg ob do- bri ideji včasih treba le malo – majhna pomoč ali sprememba. Da to veliko- krat drži, dokazuje zgodba šoštanjskega podjetja Mo- oHero, ki ga sestavljajo Ur- ban Rotnik, Matija Stupar in Janez Turk. S svojo idejo o pametnih ovratnicah za krave so leta 2021 zmagali v programu Startup Gene- rator, ki ga Saša inkubator že nekaj let organizira z namenom pospešitve rasti »Mentorji oziroma ljudje, ki so imeli podobno izkušnjo, znajo podati širok pogled na stvar, ki ga sam izgubiš, ko se ukvarjaš z zgolj eno težavo. Če ti kdo vsake toliko časa pomaga osvežiti širšo sliko, je to zelo dobro,« je poudaril Urban Rotnik. Pri razvoju idej in mreže- nju je mladim v savinjski regiji med drugim na voljo več podjetniških inkubator- jev. V knežjem mestu deluje Inkubator Savinjske regije Celje, v Gorici pri Slivnici Podjetniški inkubator Au- rea, v Rogaški Slatini Mre- žni podjetniški inkubator Vrelec, v Velenju Saša inku- bator in v Podčetrtku Center za promocijo podjetništva Podčetrtek – Inkubator Pod- četrtek. V dokumentaciji osnutka dopolnitve dogovo- ra za razvoj regij, ki jo je ok- tobra Regionalna razvojna agencija (RRA) Savinjska že oddala ministrstvu za kohe- zijo in regionalni razvoj, sta v savinjski regiji predvidena še dva nova mrežna inku- batorja. Kot so pojasnili v RRA Sa- vinjska, je v oddani doku- mentaciji med prijavljenimi projekti Mrežni podjetniški inkubator Rogatec – Podče- trtek, ki ga je prijavila Občina Rogatec s partnerico Občino Podčetrtek. Konec njego- ve gradnje je predviden 30. septembra 2027. Prav tako je med prijavljenimi projekti Mrežni podjetniški inkuba- tor Savinjske regije, ki ga je prijavila Občina Laško s par- tnerico Občino Žalec. Konec gradnje slednjega je predvi- den 31. marca 2027. Oba mrežna inkubator- ja sta prijavljena za skupaj 5,3 milijona evrov sredstev evropske kohezijske politi- ke, njuna celotna vrednost je 7,3 milijona evrov. Kot poudarjajo v RRA Savinjska, so podjetniški inkubatorji v regiji pomembni, saj »pred- stavljajo prostor za druženje in delo podobno mislečih, v katerem si lahko izmenjajo izkušnje, znanje in razvijajo svoje ideje, hkrati jim v inku- batorjih nudijo pomoč men- torji«. Inkubatorji namreč nudijo tudi svetovanje pri razvoju poslovnih modelov in strategij, pri marketingu in reševanju težav. Prav tako so v njih po ugodnih cenah na voljo delovni prostori. Pre- verili smo, kako delujejo ne- kateri in kakšno je zanimanje zanje v savinjski regiji. Podjetniški inkubatorji v spodbudo in pomoč Da so podjetniški inkubatorji ena od pomembnih točk, ki med mladimi spodbujajo podjetništvo, poudarjajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer podjetništvo prav tako podpirajo z različnimi programi in usposabljanji. Za projekt Spod- bujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi so letos namenili malo več kot 670 tisoč evrov. S storitvami točk SPOT Svetovanje so za morebitne podjetnike in že delujoča podjetja za obdobje od leta 2023 do 2025 namenili 7,7 milijona evrov, za ukrep zagonske spodbude pa približno 2,1 milijonov evrov. »Zanimanje za podjetništvo pri mladih se povečuje, saj prinaša novim generacijam predvsem neko pustolovščino, neodvisnost, svobodo, lahko počnejo, kar jih veseli, s čimer prevzemajo nadzor za lastno prihodnost,« poudarjajo v RRA Savinjska. Tudi v podjetniškem inkubao- trju Aurea so podjetnikom na voljo različni sodobni prostori za delo. (Foto: Nik Jarh) podjetniške ideje. Tudi s ta- kšnimi projekti namreč želi- jo v velenjski občini poiskati nove rešitve na poti preobli- kovanja regije. Zakaj v program? Idejo o pametnih ovratni- cah, ki spremljajo dejavnost in prežvekovanje krav, je Urban Rotnik dobil na domači kme- tiji, kjer so zaradi zamujenih gonitev krav izgubili kar nekaj denarja. »Ker sem programer, sem razmišljal predvsem o programu oz. aplikaciji, ki Inkubatorji kot generatorji novih idej in zaposlitev? bi pomagala pri spremljanju gibanja krav. Ko se krava goni, se namreč več giblje,« je uvodoma pojasnil Urban, ki je sicer po poklicu inženir računalništva. S prijateljema je idejo nadgradil in ustvarili so t. i. pametno ovratnico za krave, ki s senzorjem spremlja njihovo gibanje in vedenje ter z analizo ugotovi njihova od- stopanja. Ko so imeli mladi podjetni- ki idejo že skoraj povsem do- delano, so se z njo prijavili v Startup Generator. Za prijavo v program so se po besedah Urbana odločili, ker jim je v ekipi, ki jo sestavljajo dva inženirja in fi zik, manjkalo znanje, kako razviti posel in začeti prodajo. »Imeli smo namreč svoj izdelek, ampak v tistem trenutku mogoče ni- smo bili dovolj samozavestni, da je že dovolj dober za trg. Potrebovali smo nekoga, ki bi nam malo pomagal, nas ›poti- snil‹ na trg in nam pokazal, v katero smer moramo iti.« Dosegli že več kot 30 kmetij Kot pove Urban, so v času programa enkrat tedensko obiskovali predavanja in reše- vali domače naloge, program so nato zaključili s kratko predstavitvijo pred komisijo. »Že med programom in tudi po njem smo imeli mentorske ure s strani izkušenih podje- tnikov. Tam smo spoznali tudi mentorja, s katerim smo še zdaj prijatelji in imamo še vedno poslovne pogovore,« je še povedal in dodal, da je bila vključitev v Startup Generator eden od prebojev njihovega podjetja in hkrati smerokaz, v katero smer naj ga vodijo. Drugi in po njegovem mne- nju najpomembnejši preboj je bil, ko so se vsi trije sou- stanovitelji odločili, da se bodo v celoti posvetili zgolj podjetju. Prve komercialne stranke so fantje pridobili po zmagi v Startup Generatorju. Da- nes je z njihovimi pametni- mi ovratnicami opremljenih že približno 1.250 krav na več kot 30 kmetijah v drža- vi. Njihovi cilji so visoki. Z izdelkom želijo prodreti tudi v tujino, prav tako v podje- tju sočasno razvijajo nov produkt – pašni sistem Gra- zeHero. In čeprav so nadebu- dni podjetniki s svojo pame- tno ovratnico za krave med kmeti danes že precej znani, Urban poudarja, da mladim podjetnikom pri vstopu na trg ni preprosto. »Mislim, da je veliko odvisno od panoge, v kateri delaš, ampak zago- tovo je zahtevno. Podjetni- štvo namreč zahteva veliko discipline, osredotočenosti in dobrega premisleka, ki je tudi nam do zdaj že veliko- krat pomagal.« Foto: Urban Rotnik Z ekipo se predstavljajo tudi na sejmih. Nedavno so bili na sejmih v Avstriji in na Hrvaškem. Pametna ovratnica podjetja MooHero je najbolj primerna za krave proste reje. Utrinek z ene od delavnic mladih v Saša inkubatorju. (Foto: Saša inkubator) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 45, 7. november 2024 NAŠA TEMA OB ROBU SINTIJA JURIČ Celje: inkubator trenutno poln Inkubator Savinjske regije Celje deluje že od leta 2013. Njegov namen predstavljata podpiranje in razvoj zagon- skih podjetij in spodbujanje inovativnosti in podjetništva v regiji. Se pa v zadnjem času inkubator odpira tudi večjim podjetjem, predvsem z namenom vzpostavljanja sodelova- nja s člani inkubatorja in razvoja novih idej, je pojasnila direktorica Sonja Majcen. Kot je dejala Majcnova, mladim v inkubatorju pomagajo na različne načine. Med drugim jim nudijo mentorstvo, delav- nice, usposabljanja in mreženja. Prav tako jim pomagajo pri pridobivanju finančnih sredstev, povezovanju z morebitnimi vlagatelji in partnerji. V Inkubatorju Savinjske regije imajo tudi delavnico, kjer lahko podjetniki razvijajo svoje prototi- pe s pomočjo tiskalnikov 3D in UV, stroja CNC in podobno. Trenutno imajo na voljo 15 pisarn, še pet jih je namenjenih coworkingom. Inkubator, ki se razprostira na tisoč kvadratnih metrih, je trenutno poln. »Izjemno smo ponosni, saj to pome- ni, da je inkubator ključnega pomena za nudenje kakovostne podpore podjetjem, pri čemer tvorimo skupnost, ki sodeluje in si pomaga,« je poudarila Majcnova. Za člane inkubatorja je mentorstvo brezplačno. »Naši mentorji so izkušeni podjetniki, specialisti in poslovni svetovalci, ki pomagajo pri različnih vidikih poslovanja, od razvoja izdelka do trženja in financ,« je še pojasnila direktorica. Kot je še dodala, se inkubator finan- cira s pomočjo različnih virov, vključno z javnimi sredstvi, s projektnim financiranjem iz skladov Evropske unije in sveto- vanjem, v majhnem delu pa z najemninami in s sponzorstvi. LJ Z vprašanjem, kako mlade obdr- žati v lokalnem okolju, se občine, podjetja in država ukvarjajo že vrsto let. Ker je v zadnjih letih beg mož- ganov vedno bolj opazen, zanima- nje mladih za podjetništvo pa se na drugi strani povečuje, želijo lokal- ne skupnosti mladim stopiti korak naproti. Občine z ustanavljanjem podjetniških inkubatorjev, ki so po- gosto zaživeli s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, mladim ponujajo ugodne delovne prostore, mentorstva, mreženje, podjetniške programe in delavnice. Vse z namenom, da lahko mladi v doma- čem okolju razvijejo svoje ideje in stopijo na samostojno podjetniško pot. Pa je to dovolj? Čeprav podjetniški inkubatorji spodbu- jajo razvoj lokalnega gospodarstva in prispevajo tudi k ustvarjanju novih delovnih mest in nižji brezposelnosti mladih, je za uspeh na trgu treba še veliko več kot zgolj sodelovanje v zagonskih programih. Od motiviranosti, osredotočenosti in zagona do ključnih finančnih sred - stev, ki so pri mladih podjetnikih največkrat osrednja težava. A tudi za slednja so na voljo različne zagonske subvencije. Mnoge nove podjetniške zgodbe so zato lahko danes uspešne, morda še celo bolj kot v preteklosti. V kolikšni meri, je odvisno od več dejavnikov. Podjetni- ški inkubatorji so namreč le priložnosti, ki ne prinašajo čarobne palice, ki bi mladim podjetnikom odprla vsa vrata, temveč jim ponujajo zgolj koristne pripomočke, ki so lahko ključni za njihov uspeh. Prebiti led Svoje podjetniške načrte je minuli teden predstavilo 11 udeležencev 2. skupine projekta. (Foto: Nik Jarh) Eden od programov, ki spodbuja podjetništvo v sa- vinjski regiji, je od letos tudi program Poni Savinjska, ki ga izvaja Regionalna razvojna agencija (RRA) Sa- vinjska. Minuli teden je v Podjetniškem inkubatorju Aurea v Gorici pri Slivnici usposabljanje zaključila 2. skupina projekta. V projekt bo sicer do vključno leta 2028 vključenih 106 udeležencev, ki želijo raz- viti svojo idejo. Cilj je, da udeleženci po končanem usposabljanju stopijo na samostojno podjetniško pot. Program Poni Savinjska je model štirimesečnega pod- jetniškega usposabljanja, v katerem morebitni podjetni- ki s celostnim programom in mentorstvom razvijejo ter uresničijo svojo podjetniško idejo. Pogoj za prijavo v program je, da ima kandidat v tej regiji prijavljeno stalno ali začasno bivališče ter lahko na dan začetka programa podpiše pogodbo o zaposlitvi. Posebnost projekta je namreč, da so udeleženci med udeležbo v programu zaposleni v RRA Savinjska, kar jim omogoča tako fi- nančno podporo kot čas za piljenje ideje in načrtov. Projekt Poni je vseslovenski projekt. RRA Savinjska ga izvaja izvaja v finančni perspektivi 2021–2027, in sicer v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na območjih savinjsko-šaleško, spodnje sa- vinjsko, osrednje celjsko, dravinjsko, Obsotelje in koz- jansko. »Posebnost projekta v naši regiji je, da se z njim selimo po celotni regiji. Ker pokrivamo 31 občin, želimo s tem priti čim bližje posameznim udeležencem,« je poudarila direktorica RRA Savinjska Bojana Stopinšek. Že 1. decembra bo z usposabljanjem v prostorih Razvoj- ne agencije Saša v občini Nazarje začela tretja skupina udeležencev. Nato se bodo s programom ponovno selili v Celje. V vseh petih območjih znotraj razvojnih par- tnerstev bo namreč program Poni Savinjska do vključno leta 2028 organiziran dvakrat. Nadaljujejo usposabljanja Obnova dotrajane in zapuščene zgradbe v podjetniški inkubator je znašala približno 1,3 milijona evrov, od tega je občina približno milijon zagotovila z evropskimi in državnimi sredstvi. (Foto: Nik Jarh) »Čeprav je ob vzpostavitvi inkubatorja v majhnem kraju najprej morda marsikdo dvomil, saj ta ni umeščen v ožje urbano okolje, ima v njem trenutno prostore v najemu pet podjetij iz domačega kraja,« je povedal direktor RA Kozjansko Jure Raztočnik. Sodobno opremljen Podjetniški inkubator Aurea v sredi- šču Gorice pri Slivnici je prve podjetnike pod svoje okrilje sprejel v začetku lanskega leta. V njem so na voljo sedem opremljenih pisarn različnih velikosti, prostor za skupno delo in vsa informacijsko-tehnološka oprema. Lastnica podjetniškega inkubatorja, ki ga upravlja Razvojna agenci- ja (RA) Kozjansko, je Občina Šentjur, ki je prostore uredila s pomočjo evropskih in državnih sredstev. »Z delovanjem inkubatorja smo zelo zadovoljni. V približno dveh letih smo povsem zapolnili prostore. Trenutno imamo oddane skoraj vse, z izjemo enega večjega, ki je namenjen predvsem storitveni dejavnosti,« je uvodoma povedal direktor RA Kozjansko Jure Raztočnik. Prostor v podjetniškem in- kubatorju lahko na podlagi javne namere najamejo podjetja, mlajša od treh let. Ta so lahko v inkubator vključena največ pet let, znesek najema je določen skladno z zakonom. »Na- jem prostora v našem inkubatorju je šest evrov na kvadratni meter plus stroški, tako da povprečno posamezno podjetje to stane približno od 10 do 11 evrov mesečno za kvadratni meter,« je še povedal Raztočnik. V Podjetniškem inkubatorju Aurea so nedavno gostili tudi drugo skupino programa Poni Savinjska, prav tako v njem organizirajo tudi druge dejavno- sti. »Ta obnovljena zgradba ni namenjena le podjetništvu. V popoldanskem času prostore za sestanke večkrat uporabljajo tudi različna društva, prav tako v njej organiziramo različne prireditve in dogodke,« je še dodal Raztočnik in poudaril, da je zgradba kraju dodala življenje. Gorica pri Slivnici: z delovanjem zadovoljni »Inkubator v lokalnem okolju spodbuja nastajanje novih podjetij in s tem tudi nova delovna mesta, kar prispeva k temu, da mladi ostanejo v domačem okolju,« pravi direktor MPI Vrelec Marko Tišma Rogaška Slatina: mnogi bi raje začeli v večjih mestih V Mrežnem podjetniškem inkubatorju (MPI) Vrelec iz Rogaške Slatine so doslej pomagali pri ustanovitvi več kot sto gospodarskih družb. Inkubator mladim podjetnikom ponuja 41 pisarniških enot in štiri proizvodno-skladiščne prostore. Čeprav zanimanje mladih za vključitev ocenjujejo kot solidno, kot težavo izpostavljajo, da mladi podjetniki svoje ideje raje razvijajo v večjih mestih, saj tam pričaku- jejo boljše možnosti za uspeh. Mrežni podjetniški inkubator Vrelec sta leta 2009 ustanovili Občina Rogaška Slatina in Občina Šentjur. Od začetka leta 2017 je edina družbenica Občina Rogaška Slatina. Inkubator mladim in mladim podjetjem nudi primerne poslovne pro- store in drugo infrastrukturo, tako da imajo čim nižje stroške začetnega poslovanja. Nudi jim možnosti izobraževanja in usposabljanja. Ko ustanavljajo svoje podjetje, imajo na vo- ljo tudi mentoriranje, a tudi pri nadaljnjem razvoju podjetja imajo na voljo podporo. Prednosti delovanja pod okriljem inkubatorja so še možnosti mreženja in navezovanja stikov z drugimi podjetji in ustanovami ter pridobivanje novih po- slovnih priložnosti. Direktor inkubatorja Marko Tišma zanimanje mladih za vključitev v inkubator ocenjuje kot solidno. Kot eno od težav je omenil, da mladi odhajajo v večja mesta in tujino, kjer so priložnosti za uspeh večje. »Zasedenost prostorov se med letom spreminja. Letos je bilo v povprečju zasedenih 35 od skupno 45 poslovnih prostorov, namenjenih najemu.« Mrežni podjetniški inkubator Vrelec v Rogaški Slatini je v obdobju svojega delovanja pomagal pri ustanovitvi več kot sto go- spodarskih subjektov. Letos je bilo pod njegovim okriljem ustanovljenih šest podjetij. Delež finančnih sredstev, ki jih MPI Vrelec pridobiva na trgu, ni vsako leto enak. Financiranje je v precejšnji meri odvisno od uspešnosti prijav na razpise, namenjene sofinanciranju podjetništva in subjektov inovativ- nega okolja. MPI Vrelec se je v letih 2020, 2021 in 2022 finan- ciral brez sofinanciranja Občine Rogaška Slatina, medtem ko je občina predlani prispevala tretjino sofinanciranja. Tišma pričakuje, da bo podobno tudi letos. TS Izobraževalni dogodki so dobro obiskani. (Foto: Saša inkubator) Saša inkubator je v Velenju odprl vrata pred približno desetimi leti. Glavnino denarja za delovanje zagotovi s projekti na trgu, približno petino sredstev prispeva Mestna občina Velenje. Tistim, ki želijo razvijati svoje poslovne ideje, poleg priložnosti za pridobivanje znanja zagotavlja tudi prostore. Na voljo je 13 pisarn in 16 delovnih miz. Večinoma so zasedene, saj je povpraševanje precejšnje. »In- kubator ima ključno vlogo pri preoblikovanju podjetniške krajine v regiji, ki je pred desetletjem temeljila predvsem na velikih industrijskih podjetjih,« poudarjajo člani ekipe Saša inkubatorja. Lani je Saša inkubator obiskalo 1.200 posameznikov, le- tos do začetka novembra so jih gostili že 1.225. Prevladuje- jo mladi podjetniki, prihajajo tudi študenti, srednješolci in osnovnošolci. Za vse, ki jih zanima svet podjetništva, celo leto organizirajo izobraževalne dogodke in delavnice. Po na- vedbah strokovne sodelavke Tine Brinar jim zagotavljajo mentorje, svetovalce in strokovnjake za zagonska podjetja, na voljo so jim različni programi, kot sta Startup Challenge in Startup Generator. Saša inkubator je strateški partner vseslovenskega tekmova- nja v podjetniških idejah za mlade Popri. Je organizator Star- tup vikendov, letos se jih je zvrstilo že dvanajst. »Poskrbimo tudi za številne druge dogodke s podjetniško vsebino. Pod- jetništvo je širok pojem, zato ga osvetlimo z različnih zornih kotov. Ob tem naj omenim pogovorna srečanja pod nazivom Startup Lightup, Marketing Startup Akademijo in Startup Akademijo, ki ponuja podjetniške delavnice.« BF Velenje: spreminjajo podjetniško krajino Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 45, 7. november 2024 NAŠA TEMA Spodbujanje podjetništva med mladimi v savinjski regiji Spodbujanje podjetniškega duha med mladimi ne po- maga zgolj pri razvoju naslednje generacije nadebudnih podjetnikov in inovatorjev, temveč pozitivno učinkuje tudi na razvoj lokalne skupnosti. Tudi v savinjski regiji so mladim pri razvoju ideje in pri osvajanju veščin za razvoj lastnega podjetja na voljo številne podporne usta- nove, delavnice, programi in podjetniški inkubatorji. Da podjetništvo oz. želja po njem v regiji živi, dokazujejo številni dogodki v preteklem tednu – od kreativnega in- kubatorja v Celjskem mladinskem centru do zaključka druge skupine Poni Savinjska v Gorici pri Slivnici. In kaj je pravzaprav vloga podjetniških inkubatorjev v lokalnih okoljih, lahko ti res zatrejo odhod mladih iz regije? SINTIJA JURIČ Pogosto slišimo, da je pri preboju na trg ob do- bri ideji včasih treba le malo – majhna pomoč ali sprememba. Da to veliko- krat drži, dokazuje zgodba šoštanjskega podjetja Mo- oHero, ki ga sestavljajo Ur- ban Rotnik, Matija Stupar in Janez Turk. S svojo idejo o pametnih ovratnicah za krave so leta 2021 zmagali v programu Startup Gene- rator, ki ga Saša inkubator že nekaj let organizira z namenom pospešitve rasti »Mentorji oziroma ljudje, ki so imeli podobno izkušnjo, znajo podati širok pogled na stvar, ki ga sam izgubiš, ko se ukvarjaš z zgolj eno težavo. Če ti kdo vsake toliko časa pomaga osvežiti širšo sliko, je to zelo dobro,« je poudaril Urban Rotnik. Pri razvoju idej in mreže- nju je mladim v savinjski regiji med drugim na voljo več podjetniških inkubator- jev. V knežjem mestu deluje Inkubator Savinjske regije Celje, v Gorici pri Slivnici Podjetniški inkubator Au- rea, v Rogaški Slatini Mre- žni podjetniški inkubator Vrelec, v Velenju Saša inku- bator in v Podčetrtku Center za promocijo podjetništva Podčetrtek – Inkubator Pod- četrtek. V dokumentaciji osnutka dopolnitve dogovo- ra za razvoj regij, ki jo je ok- tobra Regionalna razvojna agencija (RRA) Savinjska že oddala ministrstvu za kohe- zijo in regionalni razvoj, sta v savinjski regiji predvidena še dva nova mrežna inku- batorja. Kot so pojasnili v RRA Sa- vinjska, je v oddani doku- mentaciji med prijavljenimi projekti Mrežni podjetniški inkubator Rogatec – Podče- trtek, ki ga je prijavila Občina Rogatec s partnerico Občino Podčetrtek. Konec njego- ve gradnje je predviden 30. septembra 2027. Prav tako je med prijavljenimi projekti Mrežni podjetniški inkuba- tor Savinjske regije, ki ga je prijavila Občina Laško s par- tnerico Občino Žalec. Konec gradnje slednjega je predvi- den 31. marca 2027. Oba mrežna inkubator- ja sta prijavljena za skupaj 5,3 milijona evrov sredstev evropske kohezijske politi- ke, njuna celotna vrednost je 7,3 milijona evrov. Kot poudarjajo v RRA Savinjska, so podjetniški inkubatorji v regiji pomembni, saj »pred- stavljajo prostor za druženje in delo podobno mislečih, v katerem si lahko izmenjajo izkušnje, znanje in razvijajo svoje ideje, hkrati jim v inku- batorjih nudijo pomoč men- torji«. Inkubatorji namreč nudijo tudi svetovanje pri razvoju poslovnih modelov in strategij, pri marketingu in reševanju težav. Prav tako so v njih po ugodnih cenah na voljo delovni prostori. Pre- verili smo, kako delujejo ne- kateri in kakšno je zanimanje zanje v savinjski regiji. Podjetniški inkubatorji v spodbudo in pomoč Da so podjetniški inkubatorji ena od pomembnih točk, ki med mladimi spodbujajo podjetništvo, poudarjajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer podjetništvo prav tako podpirajo z različnimi programi in usposabljanji. Za projekt Spod- bujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi so letos namenili malo več kot 670 tisoč evrov. S storitvami točk SPOT Svetovanje so za morebitne podjetnike in že delujoča podjetja za obdobje od leta 2023 do 2025 namenili 7,7 milijona evrov, za ukrep zagonske spodbude pa približno 2,1 milijonov evrov. »Zanimanje za podjetništvo pri mladih se povečuje, saj prinaša novim generacijam predvsem neko pustolovščino, neodvisnost, svobodo, lahko počnejo, kar jih veseli, s čimer prevzemajo nadzor za lastno prihodnost,« poudarjajo v RRA Savinjska. Tudi v podjetniškem inkubao- trju Aurea so podjetnikom na voljo različni sodobni prostori za delo. (Foto: Nik Jarh) podjetniške ideje. Tudi s ta- kšnimi projekti namreč želi- jo v velenjski občini poiskati nove rešitve na poti preobli- kovanja regije. Zakaj v program? Idejo o pametnih ovratni- cah, ki spremljajo dejavnost in prežvekovanje krav, je Urban Rotnik dobil na domači kme- tiji, kjer so zaradi zamujenih gonitev krav izgubili kar nekaj denarja. »Ker sem programer, sem razmišljal predvsem o programu oz. aplikaciji, ki Inkubatorji kot generatorji novih idej in zaposlitev? bi pomagala pri spremljanju gibanja krav. Ko se krava goni, se namreč več giblje,« je uvodoma pojasnil Urban, ki je sicer po poklicu inženir računalništva. S prijateljema je idejo nadgradil in ustvarili so t. i. pametno ovratnico za krave, ki s senzorjem spremlja njihovo gibanje in vedenje ter z analizo ugotovi njihova od- stopanja. Ko so imeli mladi podjetni- ki idejo že skoraj povsem do- delano, so se z njo prijavili v Startup Generator. Za prijavo v program so se po besedah Urbana odločili, ker jim je v ekipi, ki jo sestavljajo dva inženirja in fi zik, manjkalo znanje, kako razviti posel in začeti prodajo. »Imeli smo namreč svoj izdelek, ampak v tistem trenutku mogoče ni- smo bili dovolj samozavestni, da je že dovolj dober za trg. Potrebovali smo nekoga, ki bi nam malo pomagal, nas ›poti- snil‹ na trg in nam pokazal, v katero smer moramo iti.« Dosegli že več kot 30 kmetij Kot pove Urban, so v času programa enkrat tedensko obiskovali predavanja in reše- vali domače naloge, program so nato zaključili s kratko predstavitvijo pred komisijo. »Že med programom in tudi po njem smo imeli mentorske ure s strani izkušenih podje- tnikov. Tam smo spoznali tudi mentorja, s katerim smo še zdaj prijatelji in imamo še vedno poslovne pogovore,« je še povedal in dodal, da je bila vključitev v Startup Generator eden od prebojev njihovega podjetja in hkrati smerokaz, v katero smer naj ga vodijo. Drugi in po njegovem mne- nju najpomembnejši preboj je bil, ko so se vsi trije sou- stanovitelji odločili, da se bodo v celoti posvetili zgolj podjetju. Prve komercialne stranke so fantje pridobili po zmagi v Startup Generatorju. Da- nes je z njihovimi pametni- mi ovratnicami opremljenih že približno 1.250 krav na več kot 30 kmetijah v drža- vi. Njihovi cilji so visoki. Z izdelkom želijo prodreti tudi v tujino, prav tako v podje- tju sočasno razvijajo nov produkt – pašni sistem Gra- zeHero. In čeprav so nadebu- dni podjetniki s svojo pame- tno ovratnico za krave med kmeti danes že precej znani, Urban poudarja, da mladim podjetnikom pri vstopu na trg ni preprosto. »Mislim, da je veliko odvisno od panoge, v kateri delaš, ampak zago- tovo je zahtevno. Podjetni- štvo namreč zahteva veliko discipline, osredotočenosti in dobrega premisleka, ki je tudi nam do zdaj že veliko- krat pomagal.« Foto: Urban Rotnik Z ekipo se predstavljajo tudi na sejmih. Nedavno so bili na sejmih v Avstriji in na Hrvaškem. Pametna ovratnica podjetja MooHero je najbolj primerna za krave proste reje. Utrinek z ene od delavnic mladih v Saša inkubatorju. (Foto: Saša inkubator) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 45, 7. november 2024 NAŠA TEMA OB ROBU SINTIJA JURIČ Celje: inkubator trenutno poln Inkubator Savinjske regije Celje deluje že od leta 2013. Njegov namen predstavljata podpiranje in razvoj zagon- skih podjetij in spodbujanje inovativnosti in podjetništva v regiji. Se pa v zadnjem času inkubator odpira tudi večjim podjetjem, predvsem z namenom vzpostavljanja sodelova- nja s člani inkubatorja in razvoja novih idej, je pojasnila direktorica Sonja Majcen. Kot je dejala Majcnova, mladim v inkubatorju pomagajo na različne načine. Med drugim jim nudijo mentorstvo, delav- nice, usposabljanja in mreženja. Prav tako jim pomagajo pri pridobivanju finančnih sredstev, povezovanju z morebitnimi vlagatelji in partnerji. V Inkubatorju Savinjske regije imajo tudi delavnico, kjer lahko podjetniki razvijajo svoje prototi- pe s pomočjo tiskalnikov 3D in UV, stroja CNC in podobno. Trenutno imajo na voljo 15 pisarn, še pet jih je namenjenih coworkingom. Inkubator, ki se razprostira na tisoč kvadratnih metrih, je trenutno poln. »Izjemno smo ponosni, saj to pome- ni, da je inkubator ključnega pomena za nudenje kakovostne podpore podjetjem, pri čemer tvorimo skupnost, ki sodeluje in si pomaga,« je poudarila Majcnova. Za člane inkubatorja je mentorstvo brezplačno. »Naši mentorji so izkušeni podjetniki, specialisti in poslovni svetovalci, ki pomagajo pri različnih vidikih poslovanja, od razvoja izdelka do trženja in financ,« je še pojasnila direktorica. Kot je še dodala, se inkubator finan- cira s pomočjo različnih virov, vključno z javnimi sredstvi, s projektnim financiranjem iz skladov Evropske unije in sveto- vanjem, v majhnem delu pa z najemninami in s sponzorstvi. LJ Z vprašanjem, kako mlade obdr- žati v lokalnem okolju, se občine, podjetja in država ukvarjajo že vrsto let. Ker je v zadnjih letih beg mož- ganov vedno bolj opazen, zanima- nje mladih za podjetništvo pa se na drugi strani povečuje, želijo lokal- ne skupnosti mladim stopiti korak naproti. Občine z ustanavljanjem podjetniških inkubatorjev, ki so po- gosto zaživeli s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, mladim ponujajo ugodne delovne prostore, mentorstva, mreženje, podjetniške programe in delavnice. Vse z namenom, da lahko mladi v doma- čem okolju razvijejo svoje ideje in stopijo na samostojno podjetniško pot. Pa je to dovolj? Čeprav podjetniški inkubatorji spodbu- jajo razvoj lokalnega gospodarstva in prispevajo tudi k ustvarjanju novih delovnih mest in nižji brezposelnosti mladih, je za uspeh na trgu treba še veliko več kot zgolj sodelovanje v zagonskih programih. Od motiviranosti, osredotočenosti in zagona do ključnih finančnih sred - stev, ki so pri mladih podjetnikih največkrat osrednja težava. A tudi za slednja so na voljo različne zagonske subvencije. Mnoge nove podjetniške zgodbe so zato lahko danes uspešne, morda še celo bolj kot v preteklosti. V kolikšni meri, je odvisno od več dejavnikov. Podjetni- ški inkubatorji so namreč le priložnosti, ki ne prinašajo čarobne palice, ki bi mladim podjetnikom odprla vsa vrata, temveč jim ponujajo zgolj koristne pripomočke, ki so lahko ključni za njihov uspeh. Prebiti led Svoje podjetniške načrte je minuli teden predstavilo 11 udeležencev 2. skupine projekta. (Foto: Nik Jarh) Eden od programov, ki spodbuja podjetništvo v sa- vinjski regiji, je od letos tudi program Poni Savinjska, ki ga izvaja Regionalna razvojna agencija (RRA) Sa- vinjska. Minuli teden je v Podjetniškem inkubatorju Aurea v Gorici pri Slivnici usposabljanje zaključila 2. skupina projekta. V projekt bo sicer do vključno leta 2028 vključenih 106 udeležencev, ki želijo raz- viti svojo idejo. Cilj je, da udeleženci po končanem usposabljanju stopijo na samostojno podjetniško pot. Program Poni Savinjska je model štirimesečnega pod- jetniškega usposabljanja, v katerem morebitni podjetni- ki s celostnim programom in mentorstvom razvijejo ter uresničijo svojo podjetniško idejo. Pogoj za prijavo v program je, da ima kandidat v tej regiji prijavljeno stalno ali začasno bivališče ter lahko na dan začetka programa podpiše pogodbo o zaposlitvi. Posebnost projekta je namreč, da so udeleženci med udeležbo v programu zaposleni v RRA Savinjska, kar jim omogoča tako fi- nančno podporo kot čas za piljenje ideje in načrtov. Projekt Poni je vseslovenski projekt. RRA Savinjska ga izvaja izvaja v finančni perspektivi 2021–2027, in sicer v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na območjih savinjsko-šaleško, spodnje sa- vinjsko, osrednje celjsko, dravinjsko, Obsotelje in koz- jansko. »Posebnost projekta v naši regiji je, da se z njim selimo po celotni regiji. Ker pokrivamo 31 občin, želimo s tem priti čim bližje posameznim udeležencem,« je poudarila direktorica RRA Savinjska Bojana Stopinšek. Že 1. decembra bo z usposabljanjem v prostorih Razvoj- ne agencije Saša v občini Nazarje začela tretja skupina udeležencev. Nato se bodo s programom ponovno selili v Celje. V vseh petih območjih znotraj razvojnih par- tnerstev bo namreč program Poni Savinjska do vključno leta 2028 organiziran dvakrat. Nadaljujejo usposabljanja Obnova dotrajane in zapuščene zgradbe v podjetniški inkubator je znašala približno 1,3 milijona evrov, od tega je občina približno milijon zagotovila z evropskimi in državnimi sredstvi. (Foto: Nik Jarh) »Čeprav je ob vzpostavitvi inkubatorja v majhnem kraju najprej morda marsikdo dvomil, saj ta ni umeščen v ožje urbano okolje, ima v njem trenutno prostore v najemu pet podjetij iz domačega kraja,« je povedal direktor RA Kozjansko Jure Raztočnik. Sodobno opremljen Podjetniški inkubator Aurea v sredi- šču Gorice pri Slivnici je prve podjetnike pod svoje okrilje sprejel v začetku lanskega leta. V njem so na voljo sedem opremljenih pisarn različnih velikosti, prostor za skupno delo in vsa informacijsko-tehnološka oprema. Lastnica podjetniškega inkubatorja, ki ga upravlja Razvojna agenci- ja (RA) Kozjansko, je Občina Šentjur, ki je prostore uredila s pomočjo evropskih in državnih sredstev. »Z delovanjem inkubatorja smo zelo zadovoljni. V približno dveh letih smo povsem zapolnili prostore. Trenutno imamo oddane skoraj vse, z izjemo enega večjega, ki je namenjen predvsem storitveni dejavnosti,« je uvodoma povedal direktor RA Kozjansko Jure Raztočnik. Prostor v podjetniškem in- kubatorju lahko na podlagi javne namere najamejo podjetja, mlajša od treh let. Ta so lahko v inkubator vključena največ pet let, znesek najema je določen skladno z zakonom. »Na- jem prostora v našem inkubatorju je šest evrov na kvadratni meter plus stroški, tako da povprečno posamezno podjetje to stane približno od 10 do 11 evrov mesečno za kvadratni meter,« je še povedal Raztočnik. V Podjetniškem inkubatorju Aurea so nedavno gostili tudi drugo skupino programa Poni Savinjska, prav tako v njem organizirajo tudi druge dejavno- sti. »Ta obnovljena zgradba ni namenjena le podjetništvu. V popoldanskem času prostore za sestanke večkrat uporabljajo tudi različna društva, prav tako v njej organiziramo različne prireditve in dogodke,« je še dodal Raztočnik in poudaril, da je zgradba kraju dodala življenje. Gorica pri Slivnici: z delovanjem zadovoljni »Inkubator v lokalnem okolju spodbuja nastajanje novih podjetij in s tem tudi nova delovna mesta, kar prispeva k temu, da mladi ostanejo v domačem okolju,« pravi direktor MPI Vrelec Marko Tišma Rogaška Slatina: mnogi bi raje začeli v večjih mestih V Mrežnem podjetniškem inkubatorju (MPI) Vrelec iz Rogaške Slatine so doslej pomagali pri ustanovitvi več kot sto gospodarskih družb. Inkubator mladim podjetnikom ponuja 41 pisarniških enot in štiri proizvodno-skladiščne prostore. Čeprav zanimanje mladih za vključitev ocenjujejo kot solidno, kot težavo izpostavljajo, da mladi podjetniki svoje ideje raje razvijajo v večjih mestih, saj tam pričaku- jejo boljše možnosti za uspeh. Mrežni podjetniški inkubator Vrelec sta leta 2009 ustanovili Občina Rogaška Slatina in Občina Šentjur. Od začetka leta 2017 je edina družbenica Občina Rogaška Slatina. Inkubator mladim in mladim podjetjem nudi primerne poslovne pro- store in drugo infrastrukturo, tako da imajo čim nižje stroške začetnega poslovanja. Nudi jim možnosti izobraževanja in usposabljanja. Ko ustanavljajo svoje podjetje, imajo na vo- ljo tudi mentoriranje, a tudi pri nadaljnjem razvoju podjetja imajo na voljo podporo. Prednosti delovanja pod okriljem inkubatorja so še možnosti mreženja in navezovanja stikov z drugimi podjetji in ustanovami ter pridobivanje novih po- slovnih priložnosti. Direktor inkubatorja Marko Tišma zanimanje mladih za vključitev v inkubator ocenjuje kot solidno. Kot eno od težav je omenil, da mladi odhajajo v večja mesta in tujino, kjer so priložnosti za uspeh večje. »Zasedenost prostorov se med letom spreminja. Letos je bilo v povprečju zasedenih 35 od skupno 45 poslovnih prostorov, namenjenih najemu.« Mrežni podjetniški inkubator Vrelec v Rogaški Slatini je v obdobju svojega delovanja pomagal pri ustanovitvi več kot sto go- spodarskih subjektov. Letos je bilo pod njegovim okriljem ustanovljenih šest podjetij. Delež finančnih sredstev, ki jih MPI Vrelec pridobiva na trgu, ni vsako leto enak. Financiranje je v precejšnji meri odvisno od uspešnosti prijav na razpise, namenjene sofinanciranju podjetništva in subjektov inovativ- nega okolja. MPI Vrelec se je v letih 2020, 2021 in 2022 finan- ciral brez sofinanciranja Občine Rogaška Slatina, medtem ko je občina predlani prispevala tretjino sofinanciranja. Tišma pričakuje, da bo podobno tudi letos. TS Izobraževalni dogodki so dobro obiskani. (Foto: Saša inkubator) Saša inkubator je v Velenju odprl vrata pred približno desetimi leti. Glavnino denarja za delovanje zagotovi s projekti na trgu, približno petino sredstev prispeva Mestna občina Velenje. Tistim, ki želijo razvijati svoje poslovne ideje, poleg priložnosti za pridobivanje znanja zagotavlja tudi prostore. Na voljo je 13 pisarn in 16 delovnih miz. Večinoma so zasedene, saj je povpraševanje precejšnje. »In- kubator ima ključno vlogo pri preoblikovanju podjetniške krajine v regiji, ki je pred desetletjem temeljila predvsem na velikih industrijskih podjetjih,« poudarjajo člani ekipe Saša inkubatorja. Lani je Saša inkubator obiskalo 1.200 posameznikov, le- tos do začetka novembra so jih gostili že 1.225. Prevladuje- jo mladi podjetniki, prihajajo tudi študenti, srednješolci in osnovnošolci. Za vse, ki jih zanima svet podjetništva, celo leto organizirajo izobraževalne dogodke in delavnice. Po na- vedbah strokovne sodelavke Tine Brinar jim zagotavljajo mentorje, svetovalce in strokovnjake za zagonska podjetja, na voljo so jim različni programi, kot sta Startup Challenge in Startup Generator. Saša inkubator je strateški partner vseslovenskega tekmova- nja v podjetniških idejah za mlade Popri. Je organizator Star- tup vikendov, letos se jih je zvrstilo že dvanajst. »Poskrbimo tudi za številne druge dogodke s podjetniško vsebino. Pod- jetništvo je širok pojem, zato ga osvetlimo z različnih zornih kotov. Ob tem naj omenim pogovorna srečanja pod nazivom Startup Lightup, Marketing Startup Akademijo in Startup Akademijo, ki ponuja podjetniške delavnice.« BF Velenje: spreminjajo podjetniško krajino Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 45, 7. november 2024 KRONIKA Akcija za trezno vožnjo Tudi letos akcija Slovenija piha 0,0 Ministrstvo za zdravje in Policija že devetič izvajata ak- cijo za manj popitega alkohola in manj opitih voznikov na slovenskih cestah. Akcija, ki se je začela 4. novembra, se bo zaključila 11. novembra. V tem času bodo policisti po vsej Sloveniji poostreno nadzorovali psihofizično stanje voznikov. Policisti bodo do 11. novembra poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. (Foto: Policija) Policisti opozarjajo, da je november, še posebej okoli martinovega, znan po pitju in prekomernem pitju alkohola. Z akcijo Slovenija piha 0,0 po- licisti voznikom sporočajo, da alkohol ne spada za volan, da so opiti vozniki nevarni, po- sledice nepravilnih odločitev voznika pod vplivom alko- hola in drugih psihoaktivnih snovi poleg voznika čutijo tudi sopotniki, drugi udele- ženci v prometu in tudi voz- nikovi najbližji. Zato v akciji vse prebivalce osveščajo o pa- steh prekomernega pitja alko- hola, voznike pa nagovarjajo, naj sedejo za volan samo, če niso uživali alkoholnih pijač. Trezni na koncert Policisti poostreno nadzira- jo psihofizično stanje vozni- kov oziroma preverjajo vseb- nost alkohola v izdihanem zraku. Kršitelje čaka kazen v skladu s predpisi, vozniki, ki bodo »napihali« 0,0, bodo prejeli letak z možnostjo pri- dobitve vstopnice za tradici- onalni koncert Policijskega orkestra z glasbenim gostom Bojanom Cvjetićaninom, ki bo 4. decembra v Kinu Šiška v Ljubljani. Akciji so se pridružile tudi inšpekcijske službe tržnega in zdravstvenega inšpektora- ta, ki v okviru svojih pristoj- nosti nadzorujejo prodajo in ponudbo alkoholnih pijač. Sodelujejo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju osveščanja glede alkohola. Alkohol vpliva na voznike Policisti opozarjajo, da alkohol deluje opojno, pov- zroča zasvojenost, škoduje zdravju in je eden glavnih dejavnikov tveganja za kro- nične nenalezljive bolezni, tudi za raka. Škoda zaradi prekomernega pitja se kaže na vseh področjih našega ži- vljenja, še posebej v cestnem Zagorelo v kozolcu V petek nekaj po 19. uri so policisti bili obveščeni o požaru na večjem lese- nem kozolcu v Belovem na območju Policijske postaje Laško. Na kraj so odšli policisti in okoliški gasilci, ki so požar gasili do jutranjih ur. Kozolec je v celoti pogorel, prav tako sušilnica žita in kmetij- ska mehanizacija, ki je bila pod njim. Posredovali so gasilci PGD Sedraž, Gasilske eno- te Laško, PGD Rečica, Rim- ske Toplice in Hrastnik, ki so požar omejili. Med gašenjem so se tri osebe nadihale dima, ena oseba je utrpela lažje tele- sne poškodbe. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so s strokovnjakom iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija opravili ogled požarišča in ugotovili, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na električ- ni napeljavi v objektu. Tuja krivda je izključena. Nasta- la škoda je visoka. JF, foto: PGD Rimske Toplice V Belem je zagorel kozolec. Zagorelo je zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Med prazniki več vlomov Policisti Policijske uprave Celje so pretekli teden obravnavali več vlomov tako v stanovanj- ske hiše kot tudi avtomobile in gostinske lokale. V več primerih so ugotovili, da storilci niso ničesar odtujili. V ponedeljek so policisti v Žalcu obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je v hišo vlomil skozi vrata terase, ukradel je dve zlati verižici. V ponedeljek so policisti opravili ogled vloma v hišo tudi v Koprivnici pri Celju, kjer so ugotovili, da storilci niso ničesar odtujili. Prav tako v Celju, in sicer v Ulici Dušana Kvedra, so celjski policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je odtujil več izdelkov iz kristala. V Mozirju so policisti opravili ogled vloma v enega od gostinskih lokalov, iz katerega je neznan storilec ukradel menjalni denar, v tamkajšnji ribogojnici je neznanec vstopil v ograjene prostore in ukradel večjo količino rib. V soboto so policisti v Laškem obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, storilec je iz sefa ukradel gotovino. V Vojniku so celjski policisti opravili ogled vloma v garažo, iz katere sta bili odtujeni dve kolesi z motorjem znamke Tomos. Prav tako v Vojniku so opravili tudi ogled poskusa vloma v stanovanjsko hišo, kjer pa ni bilo nič odtujeno. V Velenju je neznan storilec vlomil v osebni avto in odtujil električno ter akumulatorsko orodje. Na Šentjurskem brez tatvin Šentjurski policisti so v času praznikov opravljali nadzore pokopališč in parkirnih prostorov, kjer se je v preteklih letih pojavljalo več tatvin iz vozil, saj so občani na vidnih mestih puščali vrednejše predmete. Letos tovrstnih kaznivih dejanj šentjurski policisti niso beležili, kar pripisujejo tudi dobremu samozaščitnemu ravnanju obiskovalcev pokopališč. Nezakoniti prehodi meje Tik pred prazniki so policisti Policijske uprave Celje v Kunšperku obravnavali enajst drža- vljanov Egipta in dva državljana Sirije, ki so na nedovoljen način vstopili v Slovenijo. Vsi so zaprosili za mednarodno zaščito. Slovenska policija je letos v prvih devetih mesecih obrav- navala 37 .212 nezakonitih prehodov državne meje, kar je približno 7 .500 manj kot lani v tem času, ko jih je bilo 44.758. S policije so sporočili, da še naprej prevladujejo državljani Sirije, ki jih je kar trinajstkrat več kot lani in predstavljajo več kot tretjino vseh primerov. Sledijo Afganistanci, ki jih je več kot pol manj kot lani. V prvih treh četrtinah letošnjega leta je bila najbolj obremenjena novomeška policijska uprava, kjer so obravnavali skoraj 85 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje, bilo jih je 31.590. Sledijo mariborska policijska uprava, ki jih je obravnavala 2.051, koprska s 1.549 primeri in ljubljanska z 817 primeri. V Policijski upravi Celje so obravnavali 541 primerov. Manj prošenj za mednarodno zaščito Do konca septembra je namero podaje prošnje za mednarodno zaščito napovedalo 35.802 mi- grantov, kar je skoraj 8 tisoč manj kot v enakem obdobju lani. Daleč največ tistih, ki so letos podali namero, je bilo državljanov Sirije, a jih je večina nato hitro zapustila Slovenijo. Policija je letos do konca septembra obravnavala 379 primerov nezakonitih migracij, kar je 125 več kot lani, v katerih so prijeli 423 tihotapcev ljudi, od tega je bilo 416 tujcev in sedem slovenskih državljanov z 2.344 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 386 tihotapcev je sodišče odredilo pripor. JF, STA prometu, ko alkohol in druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, s čimer prispevajo k večjemu tveganju za nastanek pro- metne nesreče. Policisti zato voznike pozivajo, naj se alko- holu izognejo vedno, kadar vozijo. Poudarjajo še, da smo za varnost v prometu odgo- vorni vsi udeleženci. Ograje ob meji so marsikje v slabem stanju. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) JANŽE FRIC Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 45, 7. november 2024 ŠPORT Nihče še ni mogel do živega celjskim rokometašem Želeli so v Poreč, a morajo na Norveško Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po uspehu v 2. krogu evropskega pokala proti Gračanici iz Bosne in Herce- govine (skupni izid 76 : 61) precej nestrpno čakali na žreb na Dunaju. Bili so nosilci in med želenimi tekmeci je bil tudi Poreč iz hrvaške Istre, izogniti so se hoteli predvsem makedonskemu Alkaloidu. Žreb v avstrijski prestolnici jim ni bil naklonjen, kajti določil jim je enega najmočnejših nasprotnikov iz drugega bobna. DEAN ŠUSTER To je norveški Runar iz San- defjorda. Prvi obračun bo 24. novembra na severu Evrope, povratni teden kasneje v dvo- rani Zlatorog (nedelja, 16.00). V istem tekmovanju bodo morali Ormožani v Estonijo, Novomeščanom pa je žreb prizanesel, vsaj glede stroškov potovanja, kajti njihov tekmec bo Poreč. »Vodim čudovite osebnosti« Celjski rokometaši so v 10. krogu 1. slovenske lige doma nadigrali Trimo Trebnje s 37 : 28, čeprav je bil obračun na- povedan kot derbi kroga. Nji- hova obramba je bila odlična v prvem polčasu, dobili so ga s 15 : 10. V nadaljevanju so prednost podvojili, prvič so za deset golov povedli v 50. minuti. Z zanesljivo zmago in osmim parom točk so varo- vanci trenerja Paula Pereire ostali na vrhu razpredelnice in imajo točko več od Slovana. Portugalski trener je poudaril, da je imel s fanti dovolj časa za pripravo, ki jim je odlično uspela: »Zelo sem ponosen na svoje igralce. Pred gostova- njem pri Slovanu smo imeli le dva dneva za pripravo, tokrat smo imeli na voljo cel teden, kar se je poznalo. Fantje so se držali navodil za igro v obram- bi. Vodim čudovite osebnosti. Na srečo razumejo, da nima- mo še ničesar v rokah, čeprav smo še vedno prvi na lestvici. Še veliko stvari moramo popra- viti ali izboljšati. Florijani nam zelo pomagajo, a potrebujemo še več navijačev. Vem, da bi jih bilo tokrat več, če ne bi bilo šolskih počitnic.« »Favoriti proti Runarju« S petimi goli so bili pri Celju najboljši strelci Jesus Hurtado, Uroš Milićević in Vukašin An- tonijević: »Priprava na naspro- tnike je bila dolga in naporna, a se je obrestovala. Naš trener je zdaj s portugalsko reprezen- tanco. Ko se bomo spet zbrali, moramo nadaljevati od tam, kjer smo se ustavili. Čeprav je norveški Runar zahteven nasprotnik, smo mi favoriti za napredovanje.« Levi zunanji napadalec Miličević, ki se je zelo trudil v obrambi, je dodal: » Tako visoke razlike nisem pri- čakoval. Bili smo pripravljeni na napadalne akcije gostov. Vsi se zavedamo, da moramo ostati trdno na tleh, kajti vse odločitve bodo padle v spomla- danski končnici.« Pred 1.500 gledalci sta delo zelo dobro opravila Brstin Kavalar in Bo- štjan Žitnik, čeprav sta v uvodu ujezila Pereiro, saj sta spregle- dala, da je gostujoči igralec do konca raztegnil hlače Hurtadu. Zanimivost: prvi sodnik je Ce- ljan, drugi Trebanjec. Miličević in Tadej Mazej sta v slovenski reprezentanci, Luka Perić v izbrani vrsti Bosne in Herece- govine, Oleksandr Onufrienko bo oblekel ukrajinski dres. V slovenski mladinski reprezen- tanci so Jan Češek, Maj Jelen, Tio Malović, Mai Marguč in Žiga Belej, Vukašin Antonije- vić pa se je vrnil v mladinsko selekcijo Srbije. 23-letni vratar Gal Gaberšek se še naprej uba- da z bolečinami v stegenski in mečni mišici, ki mu že nekaj časa preprečujejo, da bi poka- zal vse, kar zna. Foto: Slavko Kolar Hitronogi Vukašin Antonijević je v bliskovitem protinapadu izsilil še dvominutno izključitev nasprotnika. Prodorni organizator celjske igre Andraž Makuc tokrat ni dosegel gola. Ista usoda je doletela prvega dirigenta Trima Lovra Viščka. 22-letni krožni napadalec iz Kolumbije Jesus Hurtado Vergara je kar naenkrat postal pomemben člen celjske ekipe. V obrambi je dober pri blokiranju strelov, v napadu ima odličen izkoristek metov. V dvorano Zlatorog so se po daljšem času vrnile plesalke. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 45, 7. november 2024 ŠPORT Na stadionu je bil tudi se- lektor Matjaž Kek. Nekdanji trener Celja Iztok Kapušin, ki je zelo analitičen kot stro- kovni komentator na Šport TV, je poudaril: »Zelenica je odlična!« A teme o travi se je dotaknil samo on. Nesrečni Aljoša Takoj po začetku tekme je bilo tri tisoč gledalcev prese- nečenih. Gostje, vodilni na razpredelnici, so se postavili pred svoj kazenski prostor ali celo vanj. Trener Olimpi- je Victor Sanchez je očitno temeljito analiziral obračun Celje – Bašahšehir in ugoto- vil, da ne sme pustiti prosto- ra hitronogima Ivanu Brniću in Aljoši Matku. Nogometaši z vrha lestvice so bili celo v »bunkerju«, a Celjani so imeli nekaj priložnosti za vodstvo. Že v uvodu je Matko izvrstno prodrl pred vratarja, a ga žal ni uspel premagati. Če bi za- del, bi bil njegov gol eden naj- lepših zaradi izjemnega prei- gravanja. Celjski nogometaši so storili marsikaj, le mreže Matevža Vidovška niso uspeli zatresti. Toda v 50. minuti je občasni reprezentančni bra- nilec David Zec storil veliko napako, kar so gostje izkori- stili. Edini gol, precej nena- vaden, je z mlačnim strelom dosegel Raul Florucz. »Je pomemben kazenski strel?« V 95. minuti se je razveseli- lo domače občinstvo. Sodnik Bojan Mertik je pokazal na beli krogec v Olimpijinem kazenskem prostoru. Enajst- metrovka je bila zelo mejna. Izidi 14. kroga 1. SNL so bili: Domžale – Primorje 0 : 0, Maribor – Kalcer 1 : 0, Bravo – Mura 2 : 1, Celje – Olimpija 0 : 1 in Nafta – Ko- per 1 : 2. Kako se bo Celje po porazu z Olimpijo danes odzvalo v Sevilli? Po 14 krogih v 1. slovenski nogometni ligi je Celje na četrtem mestu. Pred Bravom ima točko prednosti, pred Muro pet, pred Kalcerjem in Primorjem pa po šest. Za Ko- prom zaostaja za tri, za Mariborom za pet in za Olimpijo za osem točk. Slednja je v nedeljo odnesla celoten plen iz Celja (0 : 1). DEAN ŠUSTER Zdaj Riera ve, kako so se počutili Turki Mertik si je ogledal posnetek in ostal pri prvotni odločitvi. Matko je v 99. minuti žogo poslal visoko čez vrata. Gol bi najboljšega strelca v prete- kli sezoni 1. SNL odrešil ve- čine muk. Tako pa so se nanj zvalile dodatne črne misli in zbadljivke. Trener Albert Riera je bil nejevoljen zaradi taktike gostov. Ti so zmagali s podobno posestjo žoge kot Celjani proti Turkom (5 : 1) v konferenčni ligi. Španec je na vprašanje reporterja Šport TV odvrnil z vprašanjem: »Je pomemben kazenski strel? Ali je pomembna celotna tekma?« Reporter je dejal, da je pomembna tudi izved- ba enajstmetrovke. »V maju bomo videli, kdo je najbolj- ši. Olimpija nas ni premagala. Mi smo izgubili tekmo, tako je hotel bog. A ne moreš zmagovati deset mesecev z božjo pomočjo. Moraš se do- kazati na igrišču.« Pohvalil je vratarja gostov. Rierov rojak Sanchez je omenil, da ima Celje dvakrat višji proračun od Olimpijinega. Zaostanek se da izničiti Pred mikrofon je moral kapetan Celja, to je bil vratar Matjaž Rozman: »Prevlado- vali smo proti Olimpiji, ki se je osredotočila na obrambo in protinapade. Mi smo bili premalo nevarni za njena vrata, a zaslužili smo si več.« Zaostanek na lestvici je zdaj zaskrbljujoč. »Trener nam je dejal, da v novembru še ne more biti znan prvak. Čaka nas še veliko tekem. Čeprav je naš točkovni zaostanek pre- cejšen, se po mojem mnenju še lahko vrnemo v igro za osvojitev naslova državnega prvaka.« Danes bo Celje gost Betisa v Sevilli. »Naši navija- či niso vajeni gledati takšne igre Olimpije, toda bistveno je, da smo odnesli domov tri točke,« se je smejalo junaku derbija Floruczu. Foto: Andraž Purg Aljoša Matko si je po izvrstnem prodoru sam pripravil zrelo priložnost. Matko je zapretil še po protinapadu po desnem krilu. Matko je v 2. polčasu zadel vratnico, v 99. minuti pa je takole sprožil z belega krogca. Nogometni ples je v Celju pripadel Olimpiji. V plesu so boljši nagrajeni, pri no- gometu pa ne vedno. LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 14 9 4 1 22:5 31 MARIBOR 14 8 4 2 26:11 28 KOPER 14 8 2 4 19:11 26 CELJE 14 7 2 5 26:23 23 BRAVO 14 6 4 4 21:15 22 MURA 14 5 3 6 17:18 18 KALCER 14 5 2 7 17:17 17 PRIMORJE 14 5 2 7 15:24 17 NAFTA 14 2 2 10 10:26 8 DOMŽALE 14 1 3 10 7:30 6 Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 45, 7. november 2024 ŠPORT Hokejisti moštva RST Pellet Celje so v Alpski ligi naj- prej prijetno presenetili v Zell am Seeju, kjer so zmaga- li po dodatnih strelih s 6 : 5. V nedeljo pa so zabeležili sedmo zmago in se povzpeli na šesto mesto. V svoji dvorani so ugnali italijanski Unterland Cavaliers s 3 : 2. DEAN ŠUSTER Lukanova z rekordom v Zagrebu Na nočnem cestnem teku na deset kilometrov v Zagrebu je v ženski konkurenci pre- pričljivo in z rekordom proge slavila atletinja celjskega Kladivarja Klara Lukan. Za progo je potrebovala 31 minut in 27 sekund. Le za sedem sekund je zaostala za državnim rekordom v teku na deset kilometrov, ki ga je letos postavila v francoskem Valenciennesu. Drugouvrščeno Kenijko Valentine Benedek-Jebet je prehitela za več kot minuto. DŠ Celjanke v lovu na rekord domačih zmag Prejšnji teden so košarkarice Cinkarne Celje v mednarodnem regionalnem tekmo- vanju (liga Waba) v derbiju kroga v Bolgariji premagale Beroe s 86 : 72 in so ostale neporažene. Skrbni statistiki so zapisali, da so prekinile dolg niz zmag bolgarske ekipe v Stari Zagori. Beroe je do prihoda Celjank zabeležil 29 zmag zapovrstjo. To je tretji najboljši dosežek v Jadranski ligi. Na prvem mestu je beograjski Partizan s kar 36 zmagami na svojem parketu med letoma 2010 in 2013. Na drugem mestu je ŽKK Cinkarna Celje z 31 zmagami, vse pod vodstvom trenerja Damirja Grgića. Niz se je začel pred koncem leta 2020 in se še ni končal. V dvorani Gimnazije Celje – Center bodo gostovali Partizan, Trešnjevka, Orlovi in Beroe, 26. februarja, ko bi lahko Celjanke izenačile rekord Beograjčank, pa bo gostja odlična podgoriška Budučnost. V Bolgariji so bile najboljše strelke Cinkarne Lea Bartelme (21 točk), Leticia Soares (18), Blaža Čeh (17) in Thayna Silva (13). Naša reprezentanca se bo v kvalifi kacijah za nastop na evropskem prvenstvu danes v gosteh pomerila s Finsko, v nedeljo pa bo pričakala Madžar- sko. V izbrani vrsti sta tudi dve članici Cinkarne Celje, branilki Blaža Čeh in Lea Bartelme. DŠ Gabrovec najbližji odličju Slovenska reprezentanca v tradicionalnem karateju (JKA – japonska karate zveza) se je udeležila svetovnega prvenstva v japonskem Takasakiju. V njej so bili tudi trije člani Karate kluba Shotokan Celje, Vito Klanšek, Matevž Gabrovec in Jan Klanšek. Vodil jih je Branko Gabrovec. Med slovenskimi reprezentanti se je najvišje uvrstil Matevž Gabrovec, ki je obstal tik pred bojem za odličja. V bojih dečkov (do 15 let) je bil med najbolj- šo osmerico. Premagal je predstavnika Združenih držav Amerike in Brazilije, nato je tesno izgubil dvoboj z Japoncem. Zelo dobro se je bojeval tudi Jan Klanšek in se po zmagah nad tekmovalcema iz Združenih arabskih emiratov in Filipinov uvrstil med 16 najboljših v svoji kategoriji (dečki od 16 do 18 let). Nekaj smole je imel njegov Vito (dečki do 14 let), ki je že v prvem krogu naletel na predstavnika Japonske. DŠ Spet dve zmagi zapovrstjo celjskih hokejistov v mednarodnem regionalnem tekmovanju Letos trd oreh za vse v Alpski ligi Jakob Brandner je v Zell am Seeju obranil oba prosta strela gostiteljev. pred iztekom tretjine je izid poravnal Tian Hebar (Sotlar, Širovnik). V zadnji tretjini je vse kazalo, da bomo videli po- daljšek, potem so celjski vitezi izpeljali hitro akcijo, ki jo je učinkovito zaključil Panasen- ko (Grahut, Jure Povše) na ve- liko veselje zvestih navijačev. Boljši kot lani Zadovoljen je bil tudi trener Gal Koren, ki se je moral znajti brez odličnih branilcev Mihe Logarja in Jakoba Bernarda: »Med premorom zaradi tekem reprezentance bosta nadalje- vala zdravljenje. Rok Kolar se zelo trudi z njima z željo, da se čim prej vrneta na led.« Koren je dejal, da sta bili osvojeni toč- ki v Avstriji ogromni: »Proti Ita- lijanom sem zahteval podobno predstavo, a z manj napakami v obrambni tretjini. To nam je uspelo.« Moštvo je bistveno bolje uvrščeno na lestvici kot v istem obdobju lani. »To me ne preseneča. Presenetili so me fantje s svojim odnosom do dela v pripravljalnem obdobju. Zelo so bili osredotočeni. Zato so dobri rezultati logični. Celo več točk bi lahko imeli, na ne- katerih tekmah smo jih sami zapravili. A to je že preteklost.« Napovedal je, da se bo njegova ekipa odločno potegovala za tri točke na vsaki tekmi. Foto: Peter Ocvirk Celjski hokejisti bodo 16. novembra gostovali pri Bre- genzerwaldu. Naslednja do- mača tekma bo teden dni ka- sneje z Gardeno. Zadeli dva »penala« Celjski hokejisti so najprej prijetno presenetili pri takrat vodilni ekipi lige Zell am Se- eju. To je bila njihova šesta zmaga v sezoni. Prvo so si priigrali prav tako proti vodil- ni ekipi lige. V petem krogu so namreč ugnali Kitzbühel s 4 : 2. Vodstvo gostiteljev je v pe- tek na 2: 1 znižal Rožle Bohinc (podajalca Mikus Mintautiškis in Jure Sotlar). Avstrijci so po- vedli s 3 : 1, nakar je sledil pre- obrat po golih Nika Širovnika (Nik Sečen, Sotlar), Gala Sodje Zalokarja (Gregor Žeželj, Luka Vodlan) in Ahmeta Jakupovića (Maks Bukovec, Domen Dol- žan) – 3 : 4. Domačini so izena- čili, a varovanci trenerja Gala Korena so izkoristili prednost igralca več in dosegli še peti gol. Strelec je bil Nik Grahut (Sotlar, Jakupović). Berger je poskrbel za edini gol v zadnji tretjini. V podaljšku ga ni bilo, pri dodatnih strelih pa sta bila uspešna Bohdan Panasenko in Danil Carkovskij. Panasenko spet »vroč« V nedeljo je Celjane v zgo- dnje vodstvo po približno dveh minutah igre popeljal Ukrajinec Bohdan Panasenko (Carkovskij, Mark Groznik). A že po dveh minutah in pol so gostje izenačili, v drugi tretjini pa so povedli, ko so imeli igralca več na ledu. Tik Z leve stojijo glavni trener Branko Gabrovec, Vito Klanšek, Matevž Gabrovec, Jan Klanšek in trenerka pri Shoto- kanu Katarina Cesar. (Foto: arhiv kluba) Lea Bartelme je bila najboljša strelka Cinkarne v Stari Zagori. (Foto: Andraž Purg) Slovenska hokejska reprezentanca bo nastopila na med- narodnem turnirju v Budimpešti, in sicer proti Madžarski, Italiji in Poljski. Selektor Edo Terglav je dal prednost mlaj- šim igralcem. V izbrani vrsti so trije člani celjskega kluba, Nik Širovnik, Maks Bukovec in Jure Povše, ter še trije po- sojeni od drugega kluba, Rožle Bohinc, Lovro Kumanović in Luka Vodlan. V reprezentanci do 20 let je kar pet članov ekipe RST Pellet Celje, Mark Groznik, Maks Berc, Gal Sodja Zalokar, Bruno Kuret in Nik Sečen. Vpoklic v reprezen- tanco U18 je prejel Domen Dolžan, v reprezentanco do 16 let pa je uvrščen Urh Roškar, pred dvema letoma državni prvak s Celjem v nižji starostni kategoriji. Bohdan Panasenko in Danil Carkovskij (zadaj) sestavljata učinkovito ukrajinsko napadalno navezo. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 45, 7. november 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 11. 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob občinskem prazniku Nastopili bodo MePZ Koral Laško z gosti 18.00 Galerija Velenje Rastlinsko / Plant – based Odprtje razstave avtorice Tilyen Mucik 19.00 Dom kulture Velenje Jamska ženska Monokomedija z Rebeko Dremelj 20.30 Max klub Velenje J. Z. New Trio Abonma Max klub jazz festival in izven PETEK, 8. 11. 18.00 Narodni dom Celje Martinov koncert Mešanega komornega pevskega zbora Celje 19.30 Gledališče Celje Bratko Kreft: Krajnski komedijanti Abonma Dialog in izven; po predstavi pogovor z ustvarjalci 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Razočarana gospodinja pri seksologu Komedija za odrasle 21.00 Celjski mladinski center Matter in Ptč Koncert SOBOTA, 9. 11. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Jesen v Smrčku in pravljica na nosku Gostji bosta avtorici slikanice Bina Štampe Žmavc in Kristina Krhin 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Tinko Polovinko Gledališka predstava Kulturnega zavoda Kult; otroški abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 17.00 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Abrahmm Komedija v izvedbi Tadeja Toša; za abonma in izven 20.00 Rdeča dvorana Velenje Petar Grašo Koncert NEDELJA, 10. 11. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Irena Anžič in Godalni kvartet Allegria Koncert; citrarski abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Bog masakra Črna komedija v izvedbi KUD Valentin Kokalj Visoko; nedeljski gledališki abonma PONEDELJEK, 11. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop nadstandardnih programov 17.30 Osrednja knjižnica Celje Brez čebel ne bo življenja Predstavitev knjige dr. Petra Kozmusa 18.00 Glavni trg 8 Some things touch Gibalna pripoved o nas vseh; avtorja: Lia Ujčič in András Engelman TOREK, 12. 11. 16.00 do 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik Ob 16.00: nastop učencev od 1. do 4. razreda, sledi nastop učencev od 5. do 8. razreda 18.00 Mestna knjižnica Velenje Naših sto naključij! In sej ne mor'š verjet Predstavitev dveh knjig Irene Tršinar 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Uroš Rojko in Luka Juhart Koncertni cikel pri Didiju 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Lana Trotovšek, violina, Boris Bizjak, flavta in Nejc Mikolič, viola Abonma klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepet z gostujočimi umetniki SREDA, 13. 11. 17.00 Knjižnica Velenje Marjan Manček: Hribci iz pradavnine Gledališka igra 17.00 Knjižnica Vojnik Viktorijine skrivnosti Predstavitev knjige avtorice Nataše Meznarič 17.45 Kulturni dom Štore Javni nastop učencev dislociranega oddelka v Občini Štore 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur 150 let gasilstva v mestu Šentjur: 1874 –2024 Predstavitev kronike društva 18.15 Celjska kulturnica Dejan Kušer Harmonikarski koncert 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Gregor Kraljić: Angst O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Andreja Ažber 19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje GM oder: Trio Setsuna Koncert Martinovanja ČETRTEK, 7. 11. 18.00 Krčma TamKoUčiri Celje Martinovanje 2024 Martinovi prigrizki ob mladem vinu; od četrtka do ponedeljka PETEK, 8. 11. 11.00 do 23.00 Staro Velenje Martinovanje na prostem, degustacija vin, lokalna kulinarika, od 17.00 ure dalje zabava z Ansamblom Vikend 17.00 do 20.00 Podeželska tržnica Žalec Martinovanje v Žalcu 18.00 Večnamenska dvorana v Rimskih Toplicah Martinov večer 18.00 Knjižnica Laško Tadeja Vodovnik Plevnik: Sožitje z vinom Predavanje ob martinovem SOBOTA, 9. 11. 7.00 do 18.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Vesela Martinova sobota Pestro dogajanje 10.00 do 12.00 Krčma TamKoUčiri Celje Martinovanje 2024 Martinov zajtrk z domačo bučno juho 11.00 Krekov trg Celje Dobrodošlo vino Martinova sobota 15.00 Mestni trg Slovenske Konjice Tradicionalno konjiško martinovanje 18.00 Kulturni center Laško Martinov večer s prikazom blagoslova vina NEDELJA, 10. 11. 8.00 Aškerčev trg Laško Martinov sejem Stojnice z izdelki 10.00 Sveta Helena Javorje Po Sv. Heleni – Martin na star način Degustacija vin, razglasitev Gormana 2024/25, zabava z ansamblom Vetrnjaki 10.00 do 13.00 Ploščad pri stolpu Kristal Rogaška Slatina Martinovanje v Rogaški Krst mošta 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Martinovanje Gost večera prof. dr. Janez Bogataj, sodelujejo Fantje z Jožefovega hriba in župnijski pevci PONEDELJEK, 11. 11. 16.30 Laška hiša Pokušina najboljših slovenskih vin z Urbanovim hramom Druge prireditve ČETRTEK, 7. 11. 9.00 Hiša generacij Laško Rože iz krep papirja Delavnica 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ura pravljic 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Najlepši kraj, hiša in kmetija 2024 Zaključna prireditev 19.00 Občinska knjižnica Prebold Odprava Bolivija 2024 Potopisno predavanje PETEK, 8. 11. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Naravni portret Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 16.30 Občinska knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Glasbene skulpture Delavnica za odrasle SOBOTA, 9. 11. 7.30 Avtobusna postaja Gorica pri Slivnici Pohod po Prekmurski planinski poti 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 11.30 Knjižnica Šentjur Ustvarjalne delavnice za otroke s Katarino Jazbinšek Kje bodo smučarski sejmi na Celjskem? Novembra in decembra bodo po vsej Sloveniji smučar- ski sejmi. Smučarski navdušenci bodo na njih našli vse, kar potrebujejo za smučarsko sezono, saj so priprave nanjo že v polnem zamahu. Smučarski sejmi sicer pred- stavljajo tudi pomembno podporo lokalnim smučarskim društvom in Smučarski zvezi Slovenije. Tovrstni sejmi niso zgolj priložnost za nakup opreme, temveč tudi za krepitev slovenske smučarske tradicije. Pripo- morejo tudi k temu, da je kakovostna oprema lažje dostopna, kar je ključnega pomena za varnost in vzgojo mladih smu- čarjev, ki bodo nadaljevali slovensko smučarsko tradicijo. Sejmi bodo organizirani po vsej Sloveniji, nekaj jih bo tudi v naši regiji. Med 15. in 17 . novembrom bo Smučarsko društvo Snežak Celje organiziralo sejem v hali A dvorane Golovec v Celju, v istem času bo sejem tudi v Kinodvorani Prebold v organizaciji preboldskega smučarskega kluba. Nato bo med 29. novembrom in 1. decembrom smučarski sejem rabljene smučarske opreme sledil v Otročjem centru Kino Laško v organizaciji Smučarskega kluba Zlatorog, v istem času bo sejem rabljene smučarske opreme pripravil tudi Smučarski klub Velenje, in sicer v velenjski Rdeči dvorani. SŠol Smučarski sejmi spodbujajo tudi ponovno uporabo in reciklažo opreme, kar prispeva k bolj trajnostnemu načinu življenja. (Foto: SZS) 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Izdelava zapestnice iz ličja z Vido Antolinc 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Peka orehovih potičk Kulinarična delavnica 18.00 Celjski dom Maha OM Chanting Petje za mir in harmonijo v svetu; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kino: Rdeči Komedija, akcija, pustolovščina 19.00 Dom kulture Velenje Re-dance (recikliran ples) Gibalna predstava PONEDELJEK, 11. 11. 10.00 do 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 16.00 Knjižnica Dobje Ura pravljic TOREK, 12. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan SREDA, 13. 11. 11.00 Kavarna Celjski dom Vitamin D – varuh našega imunskega sistema Predava Milena Strelec Kovačec, mag. farm. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Vsestranska uporabnost Sivke Predavatelj: dr. Janko Rode Dobrodelne prireditve SOBOTA, 9. 11. 9.00 do 12.00 Mestna tržnica Celje Martinova dobrodelna stojnica Lions kluba Celje Mozaik Dobrodelni prispevki za pomoč družini Skok iz Ponikve, ki je v požaru izgubila hišo Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 45, 7. november 2024 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA MKČN NOVEMBER 2024 LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH Praznjenja malih komunalnih čistilnih naprav v Mestni občini Celje in občinah: Vojnik, Dobrna in Štore MALI OGLASI/INFORMACIJE Mnogo je velikih stvari, od človeka večje pa je ni … V SPOMIN Minilo je osem let, kar te ni več z nami, naš dragi FRANCI TOVORNIK iz Dobja, Suho 1a (7. 12. 1950–4. 11. 2016) Hvala vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečke. Žena Ivanka p Če na tvojem grobu lučko ugasne kdaj vihar, v mojem srcu je ne bo nikdar! V SPOMIN JOŽE ŽAVSKI iz Javorja (22. 4. 1943–4. 11. 2020) 4. novembra so minila štiri leta, kar te z menoj več ni, a v mojem srcu še vedno in povsod si ti in boš do konca mojih dni. V globoki žalosti: žena Tilika z otroki, vnuki in s pravnuki 575 Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Immanuel Kant) V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je za vedno zapustil dragi ati RUDI GRIL z Brega pri Celju (6. 4. 1949–4. 11. 2014) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Hči Irena in sin Dušan 583 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN Minevajo tri leta žalosti, kar si odšel od nas v večnost, dragi mož, ati, dedi, brat in svak MARJAN TRŽAN iz Prožinske vasi 38 (10. 1. 1941–8. 11. 2021) Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prinašate svečke in cvetje. Žalujoči: vsi njegovi p Smrti Celje Umrli so: Silva KRULEC z Dobrne, 60 let, Milan FILIPIČ iz Šentruperta, 68 let, Ciril ZELIČ s Proseniškega, 69 let, Boris ARNČNIK iz Prebolda, 62 let, Ljubomir STOJANO- VIĆ iz Celja, 75 let, Zora BRUMEN BRATANIČ iz Ce- lja, 84 let, Magda DEČMAN iz Celja, 78 let. Laško Umrli so: Karolina KRA- MARŠEK iz Košnice pri Ce- lju, 76 let, Vida KAVZER iz Šmihela nad Laškim, 97 let, Alojz KRISTANŠEK z Reke pri Laškem, 79 let. Šentjur Umrla sta: Martin KOŠAK s Ponikve, 86 let, Anton HER- COG iz Šentjurja, 84 let. Velenje Umrli so: Katarina REDNAK HRIBERŠEK iz Ve- lenja, 88 let, Miroslav RAM- ŠAK iz Velenja, 87 let, Marija PERGOVNIK iz Topolšice, 86 let, Berta VOLK iz Rečice ob Paki, 92 let, Sava ŠARANO- VIĆ iz Velenja, 61 let, Marija Si kot sonce življenja sijala, za vse nas svojo ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je k sebi vzelo! ZAHVALA Za vedno nas je zapustila ljuba žena in mami DRAGICA KOZMUS iz Jurkloštra (6. 5. 1950–2. 10. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, vaščanom, sosedom in znancem za izre- čena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove in svete maše. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za pogrebno mašo, Cve- tličarni Marjetki za cvetje, Komunali Laško za organizacijo pogrebne slovesnosti, dekletom kvarteta Petje na pogrebih za čustveno odpete pesmi in Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Še posebej se zahvaljujemo Petri Kolšek, ki je z le- pimi mislimi pospremila mamico v večni počitek. Najlepša hvala Alenki Kandolf, ki je spremljala in spodbujala mami, Katji Bezamovski za vso pomoč in oddelku za infekcijske bolezni SB Celje za razumevajoče medicinsko osebje. Zahvaljujem se vsem, ki ste našo mami imeli radi in ste jo množično pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsakemu posebej. Žalujoči: mož Franci, hči Snežka in Janez p Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Pet let je minilo, odkar si zaprl oči, dragi ALOJZ AUŽNER (31. 5. 1930–6. 11. 2019) Vedno si v naših srcih in z nami ostala je, saj čas je ne rani, misel hvaležna na te. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji STROJI PRODAM PANT žago za razrez hlodovine prodam za 700 EUR. Telefon 070 738-979. 594 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM TRI mesece stare šarplaninke prodam po ugodni ceni. Telefon 041 743-798. 585 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 9. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI KOKOŠI nesnice, rjave, črne in grahaste, možna dostava, že v nesnosti, prodam. Telefon 051 720-294. p TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 586 TELIČKO simentalko, staro en mesec, prodam. Telefon 031 532-444. 588 KOKOŠI nesnice, rjave, rdeče, trikolor in ze- lenojajčne bele, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 878- 135. 591 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM OREHOVA jedrca, večjo količino, prodam. Telefon 031 733-965. 593 OSTALO PRODAM SUHA bukova, hrastova ali mešana drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 070 367-257. 587 »ARANCE« za prašiče in koše prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. 592 ZIMSKE gume na 4 kolesih za avto z jekleni- mi platišči (na 5 vijakov) in gumami Sava eskimo M+S 195/65 R15, profil 6-7 mm, prodam (vse za 150 EUR). Telefon 041 720-499. p VUČINA iz Velenja, 88 let, Rozalija REDNJAK iz Vele- nja, 86 let, Zora ŽIVKOVIĆ iz Velenja, 76 let. Žalec Umrla sta: Jožefa ZAGO- ŽEN iz Matk, 66 let, Robert VINDAR iz Gotovelj, 37 let. »Čas se meri po meri človeka in po bližini svetlobe zvezd, a tudi človek postane zvezda, potem ko odide z zemeljskih cest.« (Tone Pavček) Zapustil nas je naš upokojeni sodelavec gospod BORIS JAGODIČ (1944–2024) magister farmacije, zaposlen v lekarnah našega zavoda v letih od 1972 do 2010. Hvaležni smo za njegov prispevek k delovanju in razvoju Celjskih lekarn. Sodelavci Celjskih lekarn n Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 45, 7. november 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 11. 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob občinskem prazniku Nastopili bodo MePZ Koral Laško z gosti 18.00 Galerija Velenje Rastlinsko / Plant – based Odprtje razstave avtorice Tilyen Mucik 19.00 Dom kulture Velenje Jamska ženska Monokomedija z Rebeko Dremelj 20.30 Max klub Velenje J. Z. New Trio Abonma Max klub jazz festival in izven PETEK, 8. 11. 18.00 Narodni dom Celje Martinov koncert Mešanega komornega pevskega zbora Celje 19.30 Gledališče Celje Bratko Kreft: Krajnski komedijanti Abonma Dialog in izven; po predstavi pogovor z ustvarjalci 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Razočarana gospodinja pri seksologu Komedija za odrasle 21.00 Celjski mladinski center Matter in Ptč Koncert SOBOTA, 9. 11. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Jesen v Smrčku in pravljica na nosku Gostji bosta avtorici slikanice Bina Štampe Žmavc in Kristina Krhin 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Tinko Polovinko Gledališka predstava Kulturnega zavoda Kult; otroški abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 17.00 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Abrahmm Komedija v izvedbi Tadeja Toša; za abonma in izven 20.00 Rdeča dvorana Velenje Petar Grašo Koncert NEDELJA, 10. 11. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Irena Anžič in Godalni kvartet Allegria Koncert; citrarski abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Bog masakra Črna komedija v izvedbi KUD Valentin Kokalj Visoko; nedeljski gledališki abonma PONEDELJEK, 11. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop nadstandardnih programov 17.30 Osrednja knjižnica Celje Brez čebel ne bo življenja Predstavitev knjige dr. Petra Kozmusa 18.00 Glavni trg 8 Some things touch Gibalna pripoved o nas vseh; avtorja: Lia Ujčič in András Engelman TOREK, 12. 11. 16.00 do 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik Ob 16.00: nastop učencev od 1. do 4. razreda, sledi nastop učencev od 5. do 8. razreda 18.00 Mestna knjižnica Velenje Naših sto naključij! In sej ne mor'š verjet Predstavitev dveh knjig Irene Tršinar 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Uroš Rojko in Luka Juhart Koncertni cikel pri Didiju 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Lana Trotovšek, violina, Boris Bizjak, flavta in Nejc Mikolič, viola Abonma klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepet z gostujočimi umetniki SREDA, 13. 11. 17.00 Knjižnica Velenje Marjan Manček: Hribci iz pradavnine Gledališka igra 17.00 Knjižnica Vojnik Viktorijine skrivnosti Predstavitev knjige avtorice Nataše Meznarič 17.45 Kulturni dom Štore Javni nastop učencev dislociranega oddelka v Občini Štore 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur 150 let gasilstva v mestu Šentjur: 1874 –2024 Predstavitev kronike društva 18.15 Celjska kulturnica Dejan Kušer Harmonikarski koncert 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Gregor Kraljić: Angst O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Andreja Ažber 19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje GM oder: Trio Setsuna Koncert Martinovanja ČETRTEK, 7. 11. 18.00 Krčma TamKoUčiri Celje Martinovanje 2024 Martinovi prigrizki ob mladem vinu; od četrtka do ponedeljka PETEK, 8. 11. 11.00 do 23.00 Staro Velenje Martinovanje na prostem, degustacija vin, lokalna kulinarika, od 17.00 ure dalje zabava z Ansamblom Vikend 17.00 do 20.00 Podeželska tržnica Žalec Martinovanje v Žalcu 18.00 Večnamenska dvorana v Rimskih Toplicah Martinov večer 18.00 Knjižnica Laško Tadeja Vodovnik Plevnik: Sožitje z vinom Predavanje ob martinovem SOBOTA, 9. 11. 7.00 do 18.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Vesela Martinova sobota Pestro dogajanje 10.00 do 12.00 Krčma TamKoUčiri Celje Martinovanje 2024 Martinov zajtrk z domačo bučno juho 11.00 Krekov trg Celje Dobrodošlo vino Martinova sobota 15.00 Mestni trg Slovenske Konjice Tradicionalno konjiško martinovanje 18.00 Kulturni center Laško Martinov večer s prikazom blagoslova vina NEDELJA, 10. 11. 8.00 Aškerčev trg Laško Martinov sejem Stojnice z izdelki 10.00 Sveta Helena Javorje Po Sv. Heleni – Martin na star način Degustacija vin, razglasitev Gormana 2024/25, zabava z ansamblom Vetrnjaki 10.00 do 13.00 Ploščad pri stolpu Kristal Rogaška Slatina Martinovanje v Rogaški Krst mošta 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Martinovanje Gost večera prof. dr. Janez Bogataj, sodelujejo Fantje z Jožefovega hriba in župnijski pevci PONEDELJEK, 11. 11. 16.30 Laška hiša Pokušina najboljših slovenskih vin z Urbanovim hramom Druge prireditve ČETRTEK, 7. 11. 9.00 Hiša generacij Laško Rože iz krep papirja Delavnica 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ura pravljic 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Najlepši kraj, hiša in kmetija 2024 Zaključna prireditev 19.00 Občinska knjižnica Prebold Odprava Bolivija 2024 Potopisno predavanje PETEK, 8. 11. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Naravni portret Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 16.30 Občinska knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Glasbene skulpture Delavnica za odrasle SOBOTA, 9. 11. 7.30 Avtobusna postaja Gorica pri Slivnici Pohod po Prekmurski planinski poti 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 11.30 Knjižnica Šentjur Ustvarjalne delavnice za otroke s Katarino Jazbinšek Kje bodo smučarski sejmi na Celjskem? Novembra in decembra bodo po vsej Sloveniji smučar- ski sejmi. Smučarski navdušenci bodo na njih našli vse, kar potrebujejo za smučarsko sezono, saj so priprave nanjo že v polnem zamahu. Smučarski sejmi sicer pred- stavljajo tudi pomembno podporo lokalnim smučarskim društvom in Smučarski zvezi Slovenije. Tovrstni sejmi niso zgolj priložnost za nakup opreme, temveč tudi za krepitev slovenske smučarske tradicije. Pripo- morejo tudi k temu, da je kakovostna oprema lažje dostopna, kar je ključnega pomena za varnost in vzgojo mladih smu- čarjev, ki bodo nadaljevali slovensko smučarsko tradicijo. Sejmi bodo organizirani po vsej Sloveniji, nekaj jih bo tudi v naši regiji. Med 15. in 17 . novembrom bo Smučarsko društvo Snežak Celje organiziralo sejem v hali A dvorane Golovec v Celju, v istem času bo sejem tudi v Kinodvorani Prebold v organizaciji preboldskega smučarskega kluba. Nato bo med 29. novembrom in 1. decembrom smučarski sejem rabljene smučarske opreme sledil v Otročjem centru Kino Laško v organizaciji Smučarskega kluba Zlatorog, v istem času bo sejem rabljene smučarske opreme pripravil tudi Smučarski klub Velenje, in sicer v velenjski Rdeči dvorani. SŠol Smučarski sejmi spodbujajo tudi ponovno uporabo in reciklažo opreme, kar prispeva k bolj trajnostnemu načinu življenja. (Foto: SZS) 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Izdelava zapestnice iz ličja z Vido Antolinc 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Peka orehovih potičk Kulinarična delavnica 18.00 Celjski dom Maha OM Chanting Petje za mir in harmonijo v svetu; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kino: Rdeči Komedija, akcija, pustolovščina 19.00 Dom kulture Velenje Re-dance (recikliran ples) Gibalna predstava PONEDELJEK, 11. 11. 10.00 do 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 16.00 Knjižnica Dobje Ura pravljic TOREK, 12. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan SREDA, 13. 11. 11.00 Kavarna Celjski dom Vitamin D – varuh našega imunskega sistema Predava Milena Strelec Kovačec, mag. farm. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Vsestranska uporabnost Sivke Predavatelj: dr. Janko Rode Dobrodelne prireditve SOBOTA, 9. 11. 9.00 do 12.00 Mestna tržnica Celje Martinova dobrodelna stojnica Lions kluba Celje Mozaik Dobrodelni prispevki za pomoč družini Skok iz Ponikve, ki je v požaru izgubila hišo Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 45, 7. november 2024 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA MKČN NOVEMBER 2024 LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH Praznjenja malih komunalnih čistilnih naprav v Mestni občini Celje in občinah: Vojnik, Dobrna in Štore MALI OGLASI/INFORMACIJE Mnogo je velikih stvari, od človeka večje pa je ni … V SPOMIN Minilo je osem let, kar te ni več z nami, naš dragi FRANCI TOVORNIK iz Dobja, Suho 1a (7. 12. 1950–4. 11. 2016) Hvala vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečke. Žena Ivanka p Če na tvojem grobu lučko ugasne kdaj vihar, v mojem srcu je ne bo nikdar! V SPOMIN JOŽE ŽAVSKI iz Javorja (22. 4. 1943–4. 11. 2020) 4. novembra so minila štiri leta, kar te z menoj več ni, a v mojem srcu še vedno in povsod si ti in boš do konca mojih dni. V globoki žalosti: žena Tilika z otroki, vnuki in s pravnuki 575 Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Immanuel Kant) V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je za vedno zapustil dragi ati RUDI GRIL z Brega pri Celju (6. 4. 1949–4. 11. 2014) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Hči Irena in sin Dušan 583 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN Minevajo tri leta žalosti, kar si odšel od nas v večnost, dragi mož, ati, dedi, brat in svak MARJAN TRŽAN iz Prožinske vasi 38 (10. 1. 1941–8. 11. 2021) Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prinašate svečke in cvetje. Žalujoči: vsi njegovi p Smrti Celje Umrli so: Silva KRULEC z Dobrne, 60 let, Milan FILIPIČ iz Šentruperta, 68 let, Ciril ZELIČ s Proseniškega, 69 let, Boris ARNČNIK iz Prebolda, 62 let, Ljubomir STOJANO- VIĆ iz Celja, 75 let, Zora BRUMEN BRATANIČ iz Ce- lja, 84 let, Magda DEČMAN iz Celja, 78 let. Laško Umrli so: Karolina KRA- MARŠEK iz Košnice pri Ce- lju, 76 let, Vida KAVZER iz Šmihela nad Laškim, 97 let, Alojz KRISTANŠEK z Reke pri Laškem, 79 let. Šentjur Umrla sta: Martin KOŠAK s Ponikve, 86 let, Anton HER- COG iz Šentjurja, 84 let. Velenje Umrli so: Katarina REDNAK HRIBERŠEK iz Ve- lenja, 88 let, Miroslav RAM- ŠAK iz Velenja, 87 let, Marija PERGOVNIK iz Topolšice, 86 let, Berta VOLK iz Rečice ob Paki, 92 let, Sava ŠARANO- VIĆ iz Velenja, 61 let, Marija Si kot sonce življenja sijala, za vse nas svojo ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je k sebi vzelo! ZAHVALA Za vedno nas je zapustila ljuba žena in mami DRAGICA KOZMUS iz Jurkloštra (6. 5. 1950–2. 10. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, vaščanom, sosedom in znancem za izre- čena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove in svete maše. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za pogrebno mašo, Cve- tličarni Marjetki za cvetje, Komunali Laško za organizacijo pogrebne slovesnosti, dekletom kvarteta Petje na pogrebih za čustveno odpete pesmi in Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Še posebej se zahvaljujemo Petri Kolšek, ki je z le- pimi mislimi pospremila mamico v večni počitek. Najlepša hvala Alenki Kandolf, ki je spremljala in spodbujala mami, Katji Bezamovski za vso pomoč in oddelku za infekcijske bolezni SB Celje za razumevajoče medicinsko osebje. Zahvaljujem se vsem, ki ste našo mami imeli radi in ste jo množično pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsakemu posebej. Žalujoči: mož Franci, hči Snežka in Janez p Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Pet let je minilo, odkar si zaprl oči, dragi ALOJZ AUŽNER (31. 5. 1930–6. 11. 2019) Vedno si v naših srcih in z nami ostala je, saj čas je ne rani, misel hvaležna na te. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji STROJI PRODAM PANT žago za razrez hlodovine prodam za 700 EUR. Telefon 070 738-979. 594 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM TRI mesece stare šarplaninke prodam po ugodni ceni. Telefon 041 743-798. 585 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 9. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI KOKOŠI nesnice, rjave, črne in grahaste, možna dostava, že v nesnosti, prodam. Telefon 051 720-294. p TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 586 TELIČKO simentalko, staro en mesec, prodam. Telefon 031 532-444. 588 KOKOŠI nesnice, rjave, rdeče, trikolor in ze- lenojajčne bele, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 878- 135. 591 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM OREHOVA jedrca, večjo količino, prodam. Telefon 031 733-965. 593 OSTALO PRODAM SUHA bukova, hrastova ali mešana drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 070 367-257. 587 »ARANCE« za prašiče in koše prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. 592 ZIMSKE gume na 4 kolesih za avto z jekleni- mi platišči (na 5 vijakov) in gumami Sava eskimo M+S 195/65 R15, profil 6-7 mm, prodam (vse za 150 EUR). Telefon 041 720-499. p VUČINA iz Velenja, 88 let, Rozalija REDNJAK iz Vele- nja, 86 let, Zora ŽIVKOVIĆ iz Velenja, 76 let. Žalec Umrla sta: Jožefa ZAGO- ŽEN iz Matk, 66 let, Robert VINDAR iz Gotovelj, 37 let. »Čas se meri po meri človeka in po bližini svetlobe zvezd, a tudi človek postane zvezda, potem ko odide z zemeljskih cest.« (Tone Pavček) Zapustil nas je naš upokojeni sodelavec gospod BORIS JAGODIČ (1944–2024) magister farmacije, zaposlen v lekarnah našega zavoda v letih od 1972 do 2010. Hvaležni smo za njegov prispevek k delovanju in razvoju Celjskih lekarn. Sodelavci Celjskih lekarn n Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 45, 7. november 2024 NAŠE AKCIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Nagrado je nagrajenki (v sredini) v studiu Radia Celje predala Eva Bastl, predstavnica podjetja Novatel. Čestital ji je tudi Marko Očko, vodja projekta ASK EA – sodobna in učinkovita rešitev za intervencije, tudi kot pomoč gasilcem, ki so jo razvili v podjetju Novatel. (Foto: Nik Jarh) Tudi tokrat nismo pozabili na gasilce Izbrali smo Naj gasilsko zgodbo Vsako leto v oktobru, ob mesecu požarne varnosti, na Radiu Celje pripravimo nagradno akcijo, namenjeno ga- silcem. Podpornik vsakoletne akcije je podjetje Novatel. V preteklih letih smo že izbirali Naj prostovoljno gasil- sko društvo, Naj gasilca, Naj gasilko, Naj gasilsko trojko. tni obrazec ali pa jo posneli na odzivnik. Predvajale so se v ju- tranjem programu Radia Celje in bile tudi nagrajene. Glavno nagrado – pametni telefon Gigaset GS195 za zgod- bo, ki nas je najbolj prevzela, je prejela Verica Skok iz Štor, ki je sicer tudi članica Društva proti mučenju živali in so ji gasilci že večkrat pomagali pri reševa- nju živali. T okrat je predstavila zgodbo reševanja mačje druži- ne s strehe trgovine na Hudinji v Celju. Hvala vsem sodelujočim, ki ste nam zaupali zgodbo, in podjetju Novatel za podporo akcije in nagrade. KG V znak zahvale vsem gasil- cem in društvom pa smo letos izbirali Naj gasilko zgodbo. Bralci in poslušalci so sode- lovali tako, da so svojo kratko resnično zgodbo vpisali v sple- Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 45/ Leto 79 / Celje, 7. november 2024 Str. 32-33 Str. 31 Mladi gledališčniki osvajajo odre Kdaj okoli sveta, če ne zdaj? »Zgodovino je treba ohranjati« Str. 26-27 Domači slikar s stenskimi umetninami bogati lokalni prostor Poklon zgodovini, kraju in dolini S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno be- tonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove posli- kave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino. Pod čopičem likovnega ume- tnika Žige Hriberška je v Pre- boldu že nastalo več manjših umetnin. Njegova prva večja in hkrati nekoliko vidnejša poslikava je bila približno 60 kvadratnih metrov velika slika godbenikov, ki imajo v Prebol- du dolgo tradicijo. Poslikavi godbenikov je sledila stenska poslikava v Latkovi vasi, ki na približno 120 kvadratnih me- trih ponazarja tradicijo hmeljar- stva. Med letošnjim poletjem je Žiga v Dolenji vasi ustvaril še tretjo in do zdaj največjo sten- sko poslikavo, ki se razteza na 250 kvadratnih metrih fasade preboldskega medgeneracij- skega centra in ponazarja zgo- dovinski oris nastanka kraja. »Ob medgeneracijskem centru je v teh stavbah tudi zgodovin- ska zbirka, prav tako so tukaj predvidene delavnice za obu- janje starih obrti, zato je bilo smiselno, da sem na fasado na- slikal dediščino kraja in njegov zgodovinski razvoj,« je povedal mlad Preboldčan. Kot pravi, mesto poslikave že samo po sebi govori svojo zgodbo, zato se je tudi v tem primeru motiv pokazal sam od sebe. Kot bledijo spomini, bledi tudi slika Zadnjo poslikavo, ki je hkrati njegova največja doslej, je vsestranski umetnik, ki se med drugim ukvarja tudi z ilustriranjem in oblikovanjem, ustvarjal mesec in pol. Od tega je pol meseca namenil pred- pripravam in približno mesec slikanju na gradbenih odrih. »Pri predpripravi je zelo po- membno, da narišem ustrezno skico. Vse mora biti narisano v merilu, zato moram dobro premisliti, kako in kaj, da se pri prenašanju na steno vse lepo ›poklopi‹,« je povedal. Na prazne stene vselej slika z akril- nimi barvami, ki so nekoliko bolj pigmentirane, vendar tudi te barve niso odporne na sonce in vodo, ki na poslikavi povzro- čata bledenje in razpoke. »Poslikava ne bo zdržala sto let, saj je njen čas omejen. Ampak sliko lahko naslikaš tako, da se čez 10, 15 ali 20 let še vedno vidijo njeni obrisi in so podobe prepoznavne. Tudi zato na začetku malo pretira- vam z živostjo barv. Zavedam se namreč, da bo slika nekoč zbledela, kot bledi tudi zgo- dovina in spomin,« pove Žiga. Ob tem tudi optimistično pri- pomni: »Ko moja poslikava ne bo več vidna, bo prišel nekdo drug in naslikal nekaj novega.« Možnosti je še veliko Čeprav je njegova zadnja poslikava na medgeneracij- skem centru daleč največja do zdaj, jo bo Žiga najverjetneje še razširil. »Ker se stavba pri medgeneracijskem centru še nadaljuje in bo obnovljen tudi drugi del, so ideje, da bi po- slikavo nadaljeval. Tukaj sem namreč končal z 19. stoletjem, zdaj manjkata še celo 20. sto- letje, ko se je v kraju dogajalo ogromno stvari, in čas do da- nes,« je napovedal in dodal, da bo v naslednjih dveh letih predvidoma poslikal še pribli- žno od 150 do 200 dodatnih kvadratnih metrov. V domačem Preboldu sicer vidi še veliko možnosti za to- vrstne poslikave, predvsem na praznih betonskih stenah ali betonskih transformacijskih postajah, ki ob lepo urejenem mestu nekoliko izstopajo. »Ve- sel sem, da imajo v občini po- sluh tudi za estetski vidik pro- stora in da ob infrastrukturi, ki je sicer daleč na prvem mestu, majhen del sredstev namenijo tudi vizualnemu polepšanju okolja,« še pove Žiga. In res, njegove edinstvene poslikave dodano pripomorejo k prepo- znavnosti Prebolda, na umetni- ško žilico sokrajana so močno ponosni tudi domačini. »Prav- zaprav mi je to v čast. Konec koncev to delam za ljudi in če jim je to všeč in me pohvalijo, je to največ, kar lahko dobim,« še skromno zaključi vsestran- ski umetnik, ki v Preboldu vse- kakor še ni pustil zadnje sledi. Foto: Andraž Purg SINTIJA JURIČ Žigo smo lani ujeli tudi med slikanjem v Latkovi vasi. Z zadnjo poslikavo na preboldskem medgeneracijskem centru še ni rekel zadnje besede. Njegova prva večja poslikava krasi betonsko škarpo v bližini doma godbe- nikov v Preboldu. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 45, 7. november 2024 NAŠE AKCIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Nagrado je nagrajenki (v sredini) v studiu Radia Celje predala Eva Bastl, predstavnica podjetja Novatel. Čestital ji je tudi Marko Očko, vodja projekta ASK EA – sodobna in učinkovita rešitev za intervencije, tudi kot pomoč gasilcem, ki so jo razvili v podjetju Novatel. (Foto: Nik Jarh) Tudi tokrat nismo pozabili na gasilce Izbrali smo Naj gasilsko zgodbo Vsako leto v oktobru, ob mesecu požarne varnosti, na Radiu Celje pripravimo nagradno akcijo, namenjeno ga- silcem. Podpornik vsakoletne akcije je podjetje Novatel. V preteklih letih smo že izbirali Naj prostovoljno gasil- sko društvo, Naj gasilca, Naj gasilko, Naj gasilsko trojko. tni obrazec ali pa jo posneli na odzivnik. Predvajale so se v ju- tranjem programu Radia Celje in bile tudi nagrajene. Glavno nagrado – pametni telefon Gigaset GS195 za zgod- bo, ki nas je najbolj prevzela, je prejela Verica Skok iz Štor, ki je sicer tudi članica Društva proti mučenju živali in so ji gasilci že večkrat pomagali pri reševa- nju živali. T okrat je predstavila zgodbo reševanja mačje druži- ne s strehe trgovine na Hudinji v Celju. Hvala vsem sodelujočim, ki ste nam zaupali zgodbo, in podjetju Novatel za podporo akcije in nagrade. KG V znak zahvale vsem gasil- cem in društvom pa smo letos izbirali Naj gasilko zgodbo. Bralci in poslušalci so sode- lovali tako, da so svojo kratko resnično zgodbo vpisali v sple- Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 45/ Leto 79 / Celje, 7. november 2024 Str. 32-33 Str. 31 Mladi gledališčniki osvajajo odre Kdaj okoli sveta, če ne zdaj? »Zgodovino je treba ohranjati« Str. 26-27 Domači slikar s stenskimi umetninami bogati lokalni prostor Poklon zgodovini, kraju in dolini S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno be- tonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove posli- kave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino. Pod čopičem likovnega ume- tnika Žige Hriberška je v Pre- boldu že nastalo več manjših umetnin. Njegova prva večja in hkrati nekoliko vidnejša poslikava je bila približno 60 kvadratnih metrov velika slika godbenikov, ki imajo v Prebol- du dolgo tradicijo. Poslikavi godbenikov je sledila stenska poslikava v Latkovi vasi, ki na približno 120 kvadratnih me- trih ponazarja tradicijo hmeljar- stva. Med letošnjim poletjem je Žiga v Dolenji vasi ustvaril še tretjo in do zdaj največjo sten- sko poslikavo, ki se razteza na 250 kvadratnih metrih fasade preboldskega medgeneracij- skega centra in ponazarja zgo- dovinski oris nastanka kraja. »Ob medgeneracijskem centru je v teh stavbah tudi zgodovin- ska zbirka, prav tako so tukaj predvidene delavnice za obu- janje starih obrti, zato je bilo smiselno, da sem na fasado na- slikal dediščino kraja in njegov zgodovinski razvoj,« je povedal mlad Preboldčan. Kot pravi, mesto poslikave že samo po sebi govori svojo zgodbo, zato se je tudi v tem primeru motiv pokazal sam od sebe. Kot bledijo spomini, bledi tudi slika Zadnjo poslikavo, ki je hkrati njegova največja doslej, je vsestranski umetnik, ki se med drugim ukvarja tudi z ilustriranjem in oblikovanjem, ustvarjal mesec in pol. Od tega je pol meseca namenil pred- pripravam in približno mesec slikanju na gradbenih odrih. »Pri predpripravi je zelo po- membno, da narišem ustrezno skico. Vse mora biti narisano v merilu, zato moram dobro premisliti, kako in kaj, da se pri prenašanju na steno vse lepo ›poklopi‹,« je povedal. Na prazne stene vselej slika z akril- nimi barvami, ki so nekoliko bolj pigmentirane, vendar tudi te barve niso odporne na sonce in vodo, ki na poslikavi povzro- čata bledenje in razpoke. »Poslikava ne bo zdržala sto let, saj je njen čas omejen. Ampak sliko lahko naslikaš tako, da se čez 10, 15 ali 20 let še vedno vidijo njeni obrisi in so podobe prepoznavne. Tudi zato na začetku malo pretira- vam z živostjo barv. Zavedam se namreč, da bo slika nekoč zbledela, kot bledi tudi zgo- dovina in spomin,« pove Žiga. Ob tem tudi optimistično pri- pomni: »Ko moja poslikava ne bo več vidna, bo prišel nekdo drug in naslikal nekaj novega.« Možnosti je še veliko Čeprav je njegova zadnja poslikava na medgeneracij- skem centru daleč največja do zdaj, jo bo Žiga najverjetneje še razširil. »Ker se stavba pri medgeneracijskem centru še nadaljuje in bo obnovljen tudi drugi del, so ideje, da bi po- slikavo nadaljeval. Tukaj sem namreč končal z 19. stoletjem, zdaj manjkata še celo 20. sto- letje, ko se je v kraju dogajalo ogromno stvari, in čas do da- nes,« je napovedal in dodal, da bo v naslednjih dveh letih predvidoma poslikal še pribli- žno od 150 do 200 dodatnih kvadratnih metrov. V domačem Preboldu sicer vidi še veliko možnosti za to- vrstne poslikave, predvsem na praznih betonskih stenah ali betonskih transformacijskih postajah, ki ob lepo urejenem mestu nekoliko izstopajo. »Ve- sel sem, da imajo v občini po- sluh tudi za estetski vidik pro- stora in da ob infrastrukturi, ki je sicer daleč na prvem mestu, majhen del sredstev namenijo tudi vizualnemu polepšanju okolja,« še pove Žiga. In res, njegove edinstvene poslikave dodano pripomorejo k prepo- znavnosti Prebolda, na umetni- ško žilico sokrajana so močno ponosni tudi domačini. »Prav- zaprav mi je to v čast. Konec koncev to delam za ljudi in če jim je to všeč in me pohvalijo, je to največ, kar lahko dobim,« še skromno zaključi vsestran- ski umetnik, ki v Preboldu vse- kakor še ni pustil zadnje sledi. Foto: Andraž Purg SINTIJA JURIČ Žigo smo lani ujeli tudi med slikanjem v Latkovi vasi. Z zadnjo poslikavo na preboldskem medgeneracijskem centru še ni rekel zadnje besede. Njegova prva večja poslikava krasi betonsko škarpo v bližini doma godbe- nikov v Preboldu. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 45, 7. november 2024 INTERVJU Lena Gabršček je ena najboljših športnic na celjskem območju. V juniju je dopolnila 30 let. Zanjo so značilni dobra volja, prijaznost in sproščen smeh. Rodila se je brez roke od komolca navzdol. Zdravniki ne poznajo vzro- ka. »Na ultrazvoku ni bilo mogoče zaznati ničesar. Lena se je po rojstvu odlično znašla. Skušali smo jo navaditi, da je vse počela sama. Lena ni bila nikoli, Lena je od rojstva »Če bi imela naenkrat še levo roko, bi se pojavile težave« Drago Perko, ki je dolgoletni spremljevalec uspehov slovenskih športnikov z invalidno- stjo pri Zvezi za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite, nam je za Leno Gabršček zapisal: »Je izjemna osebnost, gonilna sila odbojkarske reprezentance sede, kapetanka in vzornica vsem. Je sodelavka v Olimpijskemu komiteju Slovenije, končala je študij psihologije, uspešno sodeluje z našim slepim tekačem Robijem Kogovškom.« »Že kot deklica sem bila povabljena v parareprezentanco. Bila sem stara 11 ali 12 let. Šla sem na trening, a še nisem bila pripravljena na ta izziv.« »Stara sem bila 18 let in namesto na maturantski izlet sem odšla na paraolimpijske igre. Nisem si niti približno predstavljala, kaj me tam čaka.« Tudi drugi, na primer sošolci, ki bi ji z vese- ljem pomagali, so morali gledati, kako se tru- di, na primer z nošenjem pladnja s krožniki,« je povedala Lenina mama Tanja. Tako ona kot njena mama Slavica sta bili učiteljici v III. osnovni šoli. Lena je tekmovala na paraolim- pijskih igrah v Londonu leta 2012 in letos v Parizu. Obakrat je naša izbrana vrsta osvojila šesto mesto. Izbranke selektorja Simona Bo- žiča so bile lani celo evropske podprvakinje v italijanskem Caorleju. Lena ima doma še tri bronaste medalje z evropskih prvenstev (Elblag 2009 in 2013, Podčetrtek 2015). Ste Celjanka ali Štorovčanka? Odraščala sem v Štorah, potem sem bila veliko časa v Celju. Težko bi se odločila. A priznam, da ko sem zunaj našega območja, rečem, da sem Celjanka. Se ukvarjate z nečim, kar vas veseli? Da, na srečo. Od nekdaj sem počela veliko stvari. Zdaj sem zaposlena v Olimpijskem komiteju Slovenije kot vodja kariernega cen- tra. Ukvarjam se z zagotavljanjem statusnih pravic in z »drugo kariero« športnikov. To mi zelo ustreza, ker je presek psihologije, ki sem jo študirala, in športa. To sem si že od nekdaj želela. Doletijo me tudi organizacijski izzivi, kajti moramo pripraviti prireditve ob številnih dogodkih. Še vedno treniram, še vedno sem parašportnica. Za nami je pestro leto, zato smo si privoščili malo daljši odmor. Po obiskovanju Osnovne šole Štore in ma- turi na I. gimnaziji v Celju ste diplomirali na filozofski fakulteti. Želela sem se usmeriti v športno psiholo- gijo, toda pri nas ni te možnosti. V sklopu iz- menjave Erasmus sem se v Grčiji izobraževala v športno-psihološkem programu. Opravila sem tečaj za športne psihologe, manjka mi še nekaj v praktičnem delu. Najprej sem že- lela postati profesorica športa. Mislim, da ne bi imela težav glede vpisa. Porajali so se mi dvomi, kako bi prikazovala pravilno izvedbo gibov ali metov pri uri športa. Zato sem se premislila. Kako ste se znašli kot otrok? Kdaj ste spo- znali, da je rokica brez zapestja? Ne spomnim se. Pri svojem zgodnjem odra- ščanju tega očitno sploh nisem dojela. Šele ko sem kasneje gledala posnetke, kako sem igra- la košarko ali odbojko, sem opazila, da sem to počela drugače od drugih. Seveda. A prej se mi je zdelo, kot da počnem stvari enako, kot to delajo moji vrstniki. Videla sem le njih, sebe ne. V osnovni šoli je bilo to, da nimam celo- tne leve roke, zgolj del mene. V srednji šoli, v obdobju pubertete, pa sem začela opažati poglede drugih proti moji roki. Ti so seveda prisotni še danes. In to me je začelo motiti, saj sem se vedno bolj zavedala, da sem drugačna. Od kdaj nosite protezo? Prvo sem dobila že pri šestih mesecih. Bila je potrebna zaradi celovitega razvoja telesa, omogočala mi je namreč plazenje. Kot deklet- ce sem igrala košarko brez proteze, pri metu sem si pomagala z levo roko. Znan Celjan Sebastjan Kamenik, ki je slep, se večkrat pošali na svoj račun ( »Videl sem te, ko si šel mimo mojega balkona«), čeprav je včasih to grozljivo. A očitno ve, da s tem pripravi ljudi okoli sebe, da nanj ne gledajo pomilovalno. Tudi vi se pošalite, da ste veliko stvari rešili z levo roko, kajne? Strinjam se, tako prebijemo led in ljudje okoli nas se sprostijo. Vsem povem, da ni- mam težav govoriti o tem. Če lahko postavijo vprašanje na to temo in jim pojasniš, kako rešuješ težave, sta nadaljnji pogovor in tudi odnos bolj pristna. Kdaj ste se preizkusili v parašportu? Že kot deklica sem bila povabljena v para- reprezentanco. Bila sem stara 11 ali 12 let. Šla sem na trening, a še nisem bila pripravljena na ta izziv. Nekaj let pozneje, sredi poletja 2009, me je poklicala kapetanka članske re- prezentance v odbojki sede Anita Urnaut, mama odbojkarskega asa Tineta. Obvestila me je, da bo jeseni naša izbrana vrsta igrala na evropskem prvenstvu, ter me obenem po- vabila v reprezentanco. Vedela je, da igram klasično odbojko za celjski klub. Možnost gibanja pri odbojki sede je stro- go določeno. Najbrž prilagoditev ni bila preprosta? Res je, gibanje je bilo največja težava. Pre- mikanje je zelo specifično. Ko se dotaknemo žoge, mora biti zadnjica na tleh. Vstajanje in hoja sta prepovedana. Med igro se moramo ves čas dotikati podlage z delom telesa, ki sega od zadnjice do ramen. V klasični odbojki ste bili napadalka oziroma korektorica. Zakaj ste opustili ta šport? Čeprav sem igrala odbojko pri celjskem klu- bu že nekaj let in sem bila celo kapetanka, mi je novi trener povedal, da odbojka ni za nekoga, ki nima obeh rok. Odvrnila sem, da plačujem vadnino tako kot vsa druga dekleta DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 45, 7. november 2024 INTERVJU »Zelo prožna je, zgornji odboj oziroma podajo zdaj še lažje in bolj natančno izvedem. Tudi naslonim se lahko na dlan, delam sklece.« »London mi je spremenil življenje. Dojela sem tudi, da ›se gremo veliko stvar‹. Na velikem tekmovanju se počutiš kot del svetovne elite in ugotoviš, da dobro delaš.« »Leta 2021 je bil turnir v turškem Kemerju. Sonce, morje … Vzdušje je upadlo po vrnitvi domov, saj smo bile skoraj vse bolne.« in da opravljam vse vaje ter da sama najbolje vem, česa sem sposobna. Stanje se je izbolj- šalo, a ni bilo tako kot pred časom. Prepričana sem, da ni izbral pravega načina proti morebi- ti krhkemu dekletu. Ostala sem močna in na srečo dobila povabilo za igranje odbojke sede. S tistim trenerjem sva se kasneje pobotala. Iz Štor me je v OK Celje povabil Toni Ojsteršek. Imate več protez? Da, namenjene so za različne priložnosti. Če bi naenkrat dobila še eno roko oziroma pet novih prstov, bi se jih morala naučiti upo- rabljati. Odraščala sem brez roke, nekatere stvari sem se naučila delati na svoj način. In če bi zdaj imela naenkrat še levo roko, bi se pojavile težave. Sliši se kot šala. Toda tisti, ki izgubi roko, se mora privaditi na novo življe- nje. A tudi sama bi se morala naučiti novih gibov. Moj soigralec pri rekreativnem nogome- tu je roko izgubil v mladosti. Vsega se je naučil. Če le ni nujno, želi, da mu nihče ne pomaga pri oblačenju ali zavezovanju čevljev. Vi znate vse? Skoraj ne obstaja nekaj, česar ne bi zmogla početi. Mislila sem, da ne zmoremo plezati. A sem navdušeno opazovala paraplezalce. Kdo lahko nastopa za odbojkarsko repre- zentanco sede? Kako je s kriteriji invali- dnosti? Na mednarodni klubski ravni so lahko v ekipi tudi trije neinvalidi. V državnih repre- zentancah je dovoljeno nastopanje zgolj in- validom. Obstajata dve stopnji invalidnosti, minimalna in maksimalna. Soigralka je imela raka na kolenu. Zdaj ima umetno koleno in tudi del stegnenice. Koleno lahko pokrči za manj kot 90 stopinj in je uvrščena v mini- malno invalidnost. Na igrišču je lahko le ena igralka s tovrstno invalidnostjo. Na nek način ste povezani z našim naj- boljšim hokejistom in obenem enim naj- boljših slovenskih športnikov Anžetom Kopitarjem. Lahko pojasnite? Odbojko sede sem igrala z električno pro- tezo. Ta je zelo draga in v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so v tem vi- deli težavo. Dobila sem protezo, ki ji rečemo estetska, in sem z njo morala igrati. Za finan- ciranje prave športne proteze ni predvidena državna pomoč. Pred dobrodelnim turnirjem v golfu, ki ga je organiziral Anže Kopitar, sem bila uvrščena na spisek tistih, ki naj bi prejeli pomoč. Novi zelo športu prilagojeni protezi sva dobili skupaj s soigralko Jano Feraj. Obstaja še boljša proteza? Da. In imam jo. Prilagojena je za igranje odbojke. Podobna je loparju, izdelujejo jih v Bologni. Vrhunske ekipe v odbojki sede upo- rabljajo te proteze. Zelo prožna je, zgornji odboj oziroma podajo zdaj še lažje in bolj natančno izvedem. Tudi naslonim se lahko na dlan, delam sklece. V koraku s tehnolo- gijo logično napreduje tudi protetika. Doma sem večinoma brez proteze. Le električna mi omogoča, da primaknem palec h kazalcu. Dve elektrodi imam v krnu, torej preostanku leve roke. S krčenjem mišice lahko prestavljam palec. Kje ste se imeli lepo? Že na London leta 2012 imam lepe spomi- ne. Stara sem bila 18 let in namesto na matu- rantski izlet sem odšla na paraolimpijske igre. Nisem si niti približno predstavljala, kaj me tam čaka. Vedela sem, da grem na največji športni dogodek na svetu, ker so to pač vsi govorili. A šele ko prideš v olimpijsko vas, občutiš vso razsežnost prireditve. Igrale smo v veliki dvorani, ki je bila polna gledalcev. Spoznala sem ljudi, ki imajo še večje težave od mene, a so vir navdiha in imajo spodbudne življenjske zgodbe. London mi je spremenil življenje. Dojela sem tudi, da »se gremo veliko stvar«. Na velikem tekmovanju se počutiš kot del svetovne elite in ugotoviš, da dobro delaš. O čemer so nas letos prepričali tudi pre- nosi vaših tekem na Televiziji Slovenija … Bile smo zelo vesele. Naši bližnji vedno spremljajo naše tekme po različnih spletnih kanalih. Tokrat si je prenose ogledalo zelo veliko ljudi, ki sicer ne spremljajo našega športa. To je bil korak v pravo smer. Bi izpostavili še kateri turnir? In mesto, v katero bi še šli? Bilo je po koncu pandemije. Vsi smo bili željni igre, tekmovanja, druženja. Leta 2021 je bil turnir v turškem Kemerju. Sonce, morje … Vzdušje je upadlo po vrnitvi domov, saj smo bile skoraj vse bolne (glasen smeh). Katera je najboljša igralka na svetu v od- bojki sede? Najbolj izstopa Američanka Heather Erickson. Mislim, da je bila največkrat nomi- nirana za najbolj koristno igralko na svetu. Ameriška reprezentanca je telesno zelo moč- na. Odlične so tudi Kitajke, ki očitno živijo skupaj, saj so neverjetno uigrane. Koga je še treba omeniti glede odbojke sede? Brez selektorja Simona Božiča in Braneta Mihorka, ki je predsednik evropske zveze za odbojko sede, najbrž tudi naše reprezentan- ce ne bi bilo. Moji soigralki sta tudi Suzana Ocepek iz Tabora in Valentina Brik, ki je prišla iz Ukrajine in je zdaj v Šempetru. Žal v Pariz ni smela. Mednarodna paraodbojkarska zve- za ji je namreč povsem arbitrarno prisodila ponovno oceno statusa njene poškodbe. Bile smo zelo oslabljene. Kako vozite avtomobil? Brez težav. Ne potrebujem avtomobila z avtomatičnim prestavljanjem. Imata ga soi- gralki, ki sta brez desne roke in ne zmoreta sami menjavati prestav. Kako je s prehrano? Na fotografijah izpred nekaj let ste bili malo bolj »buckasti«? Jem zdravo hrano. V zadnjem času zauži- jem manj mesa. Tako mi ustreza. Ko treniram, ne pijem alkohola in tudi sladkarij ne jem. Foto: Andraž Purg Lena v napadu (Foto: Vid Ponikvar/Sportida) Lena v obrambi (Foto: Vid Ponikvar/ Sportida) Veselje naše reprezentanci po zmagi. Lena je druga z leve. (Foto: Vid Ponikvar/Sportida) Lena Gabršček po tekmi s Kitajsko (Foto: Vid Poni- kvar/Sportida) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 45, 7. november 2024 INTERVJU »Zelo prožna je, zgornji odboj oziroma podajo zdaj še lažje in bolj natančno izvedem. Tudi naslonim se lahko na dlan, delam sklece.« »London mi je spremenil življenje. Dojela sem tudi, da ›se gremo veliko stvar‹. Na velikem tekmovanju se počutiš kot del svetovne elite in ugotoviš, da dobro delaš.« »Leta 2021 je bil turnir v turškem Kemerju. Sonce, morje … Vzdušje je upadlo po vrnitvi domov, saj smo bile skoraj vse bolne.« in da opravljam vse vaje ter da sama najbolje vem, česa sem sposobna. Stanje se je izbolj- šalo, a ni bilo tako kot pred časom. Prepričana sem, da ni izbral pravega načina proti morebi- ti krhkemu dekletu. Ostala sem močna in na srečo dobila povabilo za igranje odbojke sede. S tistim trenerjem sva se kasneje pobotala. Iz Štor me je v OK Celje povabil Toni Ojsteršek. Imate več protez? Da, namenjene so za različne priložnosti. Če bi naenkrat dobila še eno roko oziroma pet novih prstov, bi se jih morala naučiti upo- rabljati. Odraščala sem brez roke, nekatere stvari sem se naučila delati na svoj način. In če bi zdaj imela naenkrat še levo roko, bi se pojavile težave. Sliši se kot šala. Toda tisti, ki izgubi roko, se mora privaditi na novo življe- nje. A tudi sama bi se morala naučiti novih gibov. Moj soigralec pri rekreativnem nogome- tu je roko izgubil v mladosti. Vsega se je naučil. Če le ni nujno, želi, da mu nihče ne pomaga pri oblačenju ali zavezovanju čevljev. Vi znate vse? Skoraj ne obstaja nekaj, česar ne bi zmogla početi. Mislila sem, da ne zmoremo plezati. A sem navdušeno opazovala paraplezalce. Kdo lahko nastopa za odbojkarsko repre- zentanco sede? Kako je s kriteriji invali- dnosti? Na mednarodni klubski ravni so lahko v ekipi tudi trije neinvalidi. V državnih repre- zentancah je dovoljeno nastopanje zgolj in- validom. Obstajata dve stopnji invalidnosti, minimalna in maksimalna. Soigralka je imela raka na kolenu. Zdaj ima umetno koleno in tudi del stegnenice. Koleno lahko pokrči za manj kot 90 stopinj in je uvrščena v mini- malno invalidnost. Na igrišču je lahko le ena igralka s tovrstno invalidnostjo. Na nek način ste povezani z našim naj- boljšim hokejistom in obenem enim naj- boljših slovenskih športnikov Anžetom Kopitarjem. Lahko pojasnite? Odbojko sede sem igrala z električno pro- tezo. Ta je zelo draga in v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so v tem vi- deli težavo. Dobila sem protezo, ki ji rečemo estetska, in sem z njo morala igrati. Za finan- ciranje prave športne proteze ni predvidena državna pomoč. Pred dobrodelnim turnirjem v golfu, ki ga je organiziral Anže Kopitar, sem bila uvrščena na spisek tistih, ki naj bi prejeli pomoč. Novi zelo športu prilagojeni protezi sva dobili skupaj s soigralko Jano Feraj. Obstaja še boljša proteza? Da. In imam jo. Prilagojena je za igranje odbojke. Podobna je loparju, izdelujejo jih v Bologni. Vrhunske ekipe v odbojki sede upo- rabljajo te proteze. Zelo prožna je, zgornji odboj oziroma podajo zdaj še lažje in bolj natančno izvedem. Tudi naslonim se lahko na dlan, delam sklece. V koraku s tehnolo- gijo logično napreduje tudi protetika. Doma sem večinoma brez proteze. Le električna mi omogoča, da primaknem palec h kazalcu. Dve elektrodi imam v krnu, torej preostanku leve roke. S krčenjem mišice lahko prestavljam palec. Kje ste se imeli lepo? Že na London leta 2012 imam lepe spomi- ne. Stara sem bila 18 let in namesto na matu- rantski izlet sem odšla na paraolimpijske igre. Nisem si niti približno predstavljala, kaj me tam čaka. Vedela sem, da grem na največji športni dogodek na svetu, ker so to pač vsi govorili. A šele ko prideš v olimpijsko vas, občutiš vso razsežnost prireditve. Igrale smo v veliki dvorani, ki je bila polna gledalcev. Spoznala sem ljudi, ki imajo še večje težave od mene, a so vir navdiha in imajo spodbudne življenjske zgodbe. London mi je spremenil življenje. Dojela sem tudi, da »se gremo veliko stvar«. Na velikem tekmovanju se počutiš kot del svetovne elite in ugotoviš, da dobro delaš. O čemer so nas letos prepričali tudi pre- nosi vaših tekem na Televiziji Slovenija … Bile smo zelo vesele. Naši bližnji vedno spremljajo naše tekme po različnih spletnih kanalih. Tokrat si je prenose ogledalo zelo veliko ljudi, ki sicer ne spremljajo našega športa. To je bil korak v pravo smer. Bi izpostavili še kateri turnir? In mesto, v katero bi še šli? Bilo je po koncu pandemije. Vsi smo bili željni igre, tekmovanja, druženja. Leta 2021 je bil turnir v turškem Kemerju. Sonce, morje … Vzdušje je upadlo po vrnitvi domov, saj smo bile skoraj vse bolne (glasen smeh). Katera je najboljša igralka na svetu v od- bojki sede? Najbolj izstopa Američanka Heather Erickson. Mislim, da je bila največkrat nomi- nirana za najbolj koristno igralko na svetu. Ameriška reprezentanca je telesno zelo moč- na. Odlične so tudi Kitajke, ki očitno živijo skupaj, saj so neverjetno uigrane. Koga je še treba omeniti glede odbojke sede? Brez selektorja Simona Božiča in Braneta Mihorka, ki je predsednik evropske zveze za odbojko sede, najbrž tudi naše reprezentan- ce ne bi bilo. Moji soigralki sta tudi Suzana Ocepek iz Tabora in Valentina Brik, ki je prišla iz Ukrajine in je zdaj v Šempetru. Žal v Pariz ni smela. Mednarodna paraodbojkarska zve- za ji je namreč povsem arbitrarno prisodila ponovno oceno statusa njene poškodbe. Bile smo zelo oslabljene. Kako vozite avtomobil? Brez težav. Ne potrebujem avtomobila z avtomatičnim prestavljanjem. Imata ga soi- gralki, ki sta brez desne roke in ne zmoreta sami menjavati prestav. Kako je s prehrano? Na fotografijah izpred nekaj let ste bili malo bolj »buckasti«? Jem zdravo hrano. V zadnjem času zauži- jem manj mesa. Tako mi ustreza. Ko treniram, ne pijem alkohola in tudi sladkarij ne jem. Foto: Andraž Purg Lena v napadu (Foto: Vid Ponikvar/Sportida) Lena v obrambi (Foto: Vid Ponikvar/ Sportida) Veselje naše reprezentanci po zmagi. Lena je druga z leve. (Foto: Vid Ponikvar/Sportida) Lena Gabršček po tekmi s Kitajsko (Foto: Vid Poni- kvar/Sportida) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 45, 7. november 2024 Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO LAŠKO »Na občinski praznik smo občani Laškega zelo ponosni. Na eni strani ga združujemo s prvo omembo Laškega. Ob tem se spominjamo tudi pridobitve trških in kasneje mestnih pravic. Praznik so- vpada tudi z martinovim, ki je župnijski praznik, na osrednjem trgu Laškega pa stoji cerkev, posvečena sv. Martinu,« pravi župan Mar- ko Šantej. To bo prvi praznik Občine Laško pod vašim vodstvom. Kaj je bilo v prvem letu žu- panovanja za vas najtežje? Ob prazniku Občine Laško z županom Markom Šantejem Siti so »plavanja«, želijo si poplavno varnost Vodenje Občine Laško je prevzel pred letom. Hitro je moral zavihati rokave, saj veliko časa za uvajanje ni bilo. Občina je morala namreč kljub spremembi na oblasti brez zaustavitev nadaljevati začrtane naložbe in jih izpeljati do konca, saj se letos končujejo največji infrastrukturni projekti, ki so vezani na kohezijsko obdobje 2014–2020. V laški občini sta to gradnji 4,2 milijona evrov vrednega kanalizacijskega omrežja in športne dvorane v Rimskih Toplicah (3,2 milijona evrov). Nato se je bilo treba konec pomladi in poleti soočiti z neurji in s poplavami, ki so v občini Laško (spet) povzročili veliko škodo in stiske med ljudmi. Kljub vsemu župan Marko Šantej minulo leto oce- njuje kot uspešno, zato razlogov za proslavitev občinskega praznika, ki ga občina praznuje 7. novembra, ne manjka. Obeležili ga bodo s pestrim dogajanjem. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Zelo negativno so me presenetile izjave nekaterih visokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: ›Saj občina Laško je tako navajena plavati.‹ Takšne izjave povzročijo še večje razočaranje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost.« »Vsak slab dogodek je tudi priložnost za nov začetek. In če bomo znali večkrat stopiti skupaj tako, kot smo ob poplavah, bomo občino uspeli povrniti ne le v takšno stanje, kot je bila pred 4. avgustom, ampak jo bomo uspeli še nadgraditi.« Župan Občine Laško Marko Šantej (Foto: Andraž Purg) Občina Laško Vabilo Občina Laško Vabilo Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Vabilo na proslavo ob občinskem prazniku Vljudno vas vabim na proslavo in slavnostno sejo ob občinskem prazniku, ki bo v torek, 7. novembra 2023, ob 18. uri, v Kulturnem centru Laško. Ob tej priložnosti bodo podeljena najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. V kulturnem programu bodo nastopili salonski orkester Lucky & the Pipes ter dramska skupina Lux Theatrum. Župan Občine Laško Marko Šantej Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Untitled-13 1 26/10/2023 11:09:12 Približno sem vedel, kaj me čaka. Je pa bil začetek fi zično naporen zaradi usklajevanja vseh delovnih obveznosti, saj sem se moral prvi mesec po izvolitvi ob prevzemanju poslov v občini vsaj trikrat na teden voziti iz Laškega v Novo mesto, kjer sem bil zaposlen. Ko sem februarja letos delo župana začel opra- vljati poklicno, je bilo vse lažje. Ocenjujem, da smo s sodelavci delali uspešno, ena- ko občinski svet, v katerem je približno polovica novih sve- tnikov. Verjamem, da bomo takšno pozitivno razmišljanje in sodelovanje nadaljevali ves mandat. Ste v občinski upravi uve- dli kakšne kadrovske spre- membe? Občinsko upravo smo okre- pili z direktorico, saj je bilo to delovno mesto nekaj časa nezasedeno. Od poletja je na tem mestu Danijela Bevk Knez, ki strokovno dopolnju- je mene kot župana in vodi zaposlene v občinski upravi. Glede na to, da je vodenje ob- činske uprave prevzela v času dopustov sredi julija in da so takoj sledile poplave, je imela zelo malo časa za uvajanje, a se je zelo izkazala. Ker se je po strokovni plati že na prej- šnjih delovnih mestih ukvar- jala s področjem vodotokov, nam je bila s svojim znanjem zelo v pomoč. Laščani ste poplave doži- veli že velikokrat, zato ve- ste, kako ravnati v takšnih primerih. A to ne pomeni, da morate biti pri soočanju z naraslimi vodami prepu- ščeni sami sebi. Kako so ujme tokrat zarezale med ljudi, kakšne stiske so pov- zročile? Zelo negativno so me pre- senetile izjave nekaterih vi- sokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: »Saj občina Laško je tako nava- jena plavati.« Takšne izjave povzročijo še večje razočara- nje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost. Marsikateri občan, ki se je po poplavah oglasil v občini, je dejal, da ne vidi več svoje prihodnosti tam, kjer je živel dolga leta in se je soočil z več poplavami ter svoje prihranke vedno znova vlagal v obnovo poškodovanega doma. Če se ne stori dovolj za poplavno varnost, to onemogoča razvoj ter povzroča velike stiske med ljudmi. Zato je ključno, da se čim prej izvedejo načrtovani protipoplavni ukrepi. V obči- ni smo prizadetim občanom pomagali na različne načine. Med drugim smo v občinski upravi s strokovnimi služba- mi vzpostavili stik z vsemi občani, ki so bili oškodovani, pomagali smo jih pri popisih škode, izpolnjevanju obraz- cev. Usmerili smo jih tudi k drugim strokovnim službam, da so jim pomagale na različ- nih področjih. Kaj je trenutno največji izziv občine? Zagotovo sestavljanje pro- računa za leto 2024. Največji prihodek občine predstavlja povprečnina. Na drugi strani smo občine soočene s škodo po poplavah, ki močno vpliva na načrte, predvsem naložbe- ne dejavnosti. Glede na vse zakonske obveznosti, ki smo jih občine dolžne izvajati, žal tudi v laški občini marsikatere naložbe, nujne za razvoj, še ne bomo mogli izpeljati. V kohe- zijskem obdobju 2021–2027 so občine ponovno upravičene do evropskih sredstev, ampak brez lastnega vložka teh na- ložb ne bo mogoče uresničiti. Na uresničitev sicer čaka kar nekaj dolgo načrtova- nih projektov. Eden od teh je gradnja prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško. Kdaj se bo začela? Glede prizidka imam dobre novice. Občina je pred nedav- nim pridobila celotno projek- tno dokumentacijo, tako da imamo zdaj vso podlago za izvedbo javnega razpisa za izvajalca del. Vrednost na- ložbe po projektantski oceni presega 3,5 milijona evrov, kar je več, kot je bilo prvo- tno načrtovano. Zaradi tega gradnje ne bo mogoče izvesti v enem letu, načrtujemo jo v letih 2024 in 2025. Država bo projekt sofi nancirala v višini malo več kot milijon evrov. Občina že nekaj časa načrtuje tudi prenovo me- stnega jedra Laškega. Kako daleč so projekti? Prenova mestnega jedra je povezana tudi z nadalje- vanjem gradnje kanaliza- cijskega omrežja. Hkrati z izkopi za kanalizacijo je v načrtu ureditev tlakovanja ulic in druge infrastruktre, od meteorne kanalizacije do javne razsvetljave in urbane opreme. Finančno je to pre- cej velik zalogaj, ki trenutno ni sofi nanciran, medtem ko kanalizacijsko omrežje je. Ta del kanalizacijskega omrežja smo dolžni izvesti do konca leta 2025. Gradnji kanaliza- cije bo sledil prvi sklop ob- nove mestnega jedra, ki bo obsegala predvsem del ob- močja Pod gradom, Aškerčev trg ter dele Mestne in Tru- barjeve ulice. Predvidena je tudi gra- dnja garažne hiše. Kam jo nameravate umestiti? Umeščanje garažne hiše v mestno jedro pomeni veliko usklajevanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na osnovi idejnih rešitev smo se pred nekaj tedni s projektantom dogovorili, da bo pripravil idejno zasnovo, ki bo tudi že imela načelno soglasje zavoda. To je tudi pogoj za začetek projekti- ranja. Trenutno predlagano območje za garažno hišo je nasproti zdravstvenega doma, kjer je zdaj makadam- sko parkirišče. Garažna hiša bo namenjena tako obisko- valcem zdravstvenega doma kot vsem drugim, ki bodo prišli v Laško. Pomemben premik je bil narejen tudi pri nadalje- vanju gradnje kolesarske povezave od Tremerij do Laškega, kajne? Pred kratkim je bil, verja- mem, da zadnji, usklajevalni sestanek na terenu s tistimi mnenjedajalci, s katerimi še nismo uspeli najti skupne točke, in sicer gre za pribli- žno 150-metrski odsek trase kolesarske poti. Dobili smo se predstavniki direkcije za infrastrukturo, ki bdi nad projektom, direkcije za vode, zavoda za varstvo narave in občine. Uskladili smo se o končnem poteku trase, pri čemer je projektant potre- boval še nekatere podatke o zadnji hidrološko-hidravlični študiji, ki predvideva najvišje pretoke oziroma višino reke Savinje. Omenjena študija je bila v avgustu potrjena in verjamem, da bomo zdaj prišli do ustrezne rešitve. Gradnjo kolesarske poveza- ve moramo nujno umestiti v naslednje kohezijsko obdo- bje 2021–2027. Kajti če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zunanjih fi nančnih virov za to ne bo več na voljo. Glavnina poti je predvidena A vodenje Občine Laško je tudi zahtevno. Naravne ujme ji žal ne prizanašajo. Tako je bilo letošnje leto v veliki meri posvečeno od- pravljanju posledic lanskih neurij in poplav. »Največ škode v občini so povzročili plazovi, kar nekaj smo jih že uredili, trenutno kon- čujemo plaz na gozdni cesti in obsežen plaz na Breznem, ki je ogrožal tako gospodarsko javno infrastrukturo, cesto, vodovod, optiko kot tudi večstanovanjsko stavbo, iz katere se je moralo nekaj družin za stalno izselili. Stav- ba namreč ni več primerna za bivanje, zato je njen lastnik oziroma upravljavec stanoval- cem zagotovil nadomestne bivalne prostore, ena stanovalka se je preselila v dom starejših občanov. Ostaja pa še nekaj plazov, za katere že imamo pripravljeno vso dokumentacijo in izbrane izvajalce del, vendar še čakamo na dogovor z državo oziroma ministrstvom,« pojasnjuje župan. S kakšnimi težavami se občani najpogo- steje obračajo na vas? Ljudje si najbolj želijo izboljšanje cestne in komunalne infrastrukture. Približno tri tisoč občanov Laškega še ni priključenih na javno vodovodno omrežje. Tako pospešeno gradi- mo vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Za območje Marija Gradca in starega mestne- ga jedra je za gradnjo kanalizacije izvajalec izbran in tudi uveden v delo, gradnja mora biti po pogodbi končana v devetih mesecih. Na ureditev kanalizacijskega omrežja čakajo še Celjska cesta, Debro, del Spodnje Rečice, kar pomeni, da je pred občino še kar nekaj dela, da bo zadostila kriteriju 98-odstotne pri- ključenosti na kanalizacijsko omrežje znotraj aglomeracij. Kakšna sogovornica je pri uresničevanju projektov država? Družinsko podjetje na domačem in MONTING SK d.o.o. tujem trgu zelo uspešno deluje že polnih 30 let. Glavne dejavnosti podjetja so: • Strojegradnja, strojna obdelava, • Izdelava in montaža kemične, farmacevtske in kameno-izolacijske tehnološke opreme, strojev in sestavov, • Razrez in preoblikovanje pločevine; plazemski, plamenski ter vodni razrez različnih materialov, • Izdelava in obdelava velikih, težkih in/ali kompleksnih zvarjencev ter drugih specialnih konstrukcij ter strojnih delov, • Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala, • Peskanje velikih črnih in nerjavnih izdelkov, barvanje, • Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme doma in po svetu. L E T Kolektiv podjetja vsem občanom ter občankam iskreno čestita ob občinskem prazniku! Ob prazniku Občine Laško z županom Markom Šantejem Želijo si večjo odzivnost države Laško je občina z izjemno bogato tradicijo, s športnim, kulturnim in z etnološkim utripom ter z izjemnim številom društev, ki ustvarjajo vsebine in skrbijo, da ta tradicija ne utone v pozabo. Na to je župan Marko Šantej zelo ponosen in kot pravi, se s tem z veseljem pohvali tudi županom drugih občin. »Številni posamezniki ogromno svojega prostega časa namenjajo ustvarjanju teh vsebin, delajo prostovoljno in brezplačno. Vo- denje takšne lokalne skupnosti je lahko vsakemu županu, meni pa še posebej, v izjemen ponos,« pravi. Ponosen je tudi na letošnje občinske nagrajence, ki so se še posebej izkazali s svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja. Na osrednji občinski slovesnosti se jim bo zahvalil s podelitvijo občinskih priznanj. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Vodenje takšne lokalne skupnosti je lahko vsakemu županu, meni pa še posebej, v izjemen ponos.« »V zadnjih dvajsetih letih se je festival (Pivo in cvetje, op. p.) razvijal, spreminjal, pri čemer tako vsebinsko kot tudi programsko ni več enak, kot je bil pred nekaj leti ali desetletji. Menim, da je treba vsako spremembo na koncu kritično oceniti in ovrednotiti zastavljene cilje in kazalnike. / …/ Prepričan sem, da bomo vsi skupaj poskrbeli, da bo naslednji festival izveden na najvišji ravni, kot se za jubilejno izvedbo tudi spodobi.« Župan Občine Laško Marko Šantej (Foto: Andraž Purg) Želje občine so, da bi imela država zanjo posluh, da bi hitro prišla do informacij in da bi bila državna sredstva pravočasno zagoto- vljena. Kar zadeva sanacijske programe, si v občini želimo in pričakujemo predvsem večji posluh države pri racionalizaciji birokracije. Pri tem opozarjamo na togost programa za ocenjevanje škode Ajda. Sistem namreč ne zadostuje zdajšnjim standardom in ko se vanj prijavi več občin hkrati, program postane ne- odziven, kar povzroča veliko slabe volje in ob- činam zelo podaljšuje procese. Precej boljšo odzivnost države si želimo tudi pri projektu gradnje kolesarske povezave Rifengozd–La- ško, kjer je vlagateljica država, a je občina tista, ki povezuje vse vpletene v projektu in si prizadeva za njegovo nadaljevanje. Kole- sarska pot bi že lahko bila končana, če bi vsi nosilci urejanja prostora sledili veljavnemu prostorskemu aktu – občinskem prostorskem načrtu, kjer so za umestitev trase v preteklosti že izdali pozitivno mnenje. Občina Laško se je letos lotila pomemb- nih projektov. Začela je graditi dolgo na- črtovan prizidek k zdravstvenemu domu ter prenavljati staro mestno jedro. Tik pred odprtjem je nova športna dvorana v Rim- skih Toplicah. Drži. Gradnja športne dvorane je pri kon- cu. Pridobljeni sta uporabni dovoljenji tako za dvorano kot za zunanje športne površine. Pridobitve se v Rimskih Toplicah, predvsem šolarji, zelo veselijo. Dolgo smo v občini ča- kali tudi na začetek gradnje prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško, gre za približno 3,8 milijona evrov vreden projekt, ki bo končan v letu in pol. Še en zahteven projekt je prenova mestnega jedra Laškega, v sklopu katere so načrtovane ureditev infrastrukture, to je kana- lizacijskega in vodovodnega omrežja, obnova javne razsvetljave, gradnja optičnega omrež- ja, ureditev meteornega odvodnjavanja … Na koncu bodo sledile še obnova tlakovanih po- vršin, ureditev zelenih območij in postavitev nove urbane opreme. Na območju Debra je načrtovana gradnja stanovanj. Kdaj se bo začela? Projekt želimo uresničiti v javno-zasebnem partnerstvu. Objavljen je bil razpis za iskanje zasebnega partnerja gradnje. Del stanovanj bo namenjen neprofitni oddaji v najem ter del prodaji oziroma tržnemu najemu. Trenutno poteka konkurenčni dialog z interesentom. Verjamem, da bomo našli skupni interes in da se bo gradnja lahko začela v prihodnjem letu. Ključnega pomena za občino Laško so protipoplavni ukrepi. Načrtovani so ukrepi na reki Savinji med marijagraškim ovin- kom in Udmatom ter na območju Debra. V občini ste pričakovali, da bo država gradbe- na dela začela že letos. Kako kaže? Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kdo so občinski nagrajenci? Na slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo 7. novembra v Kulturnem centru Laško, bo župan podelil dva srebrna grba ter štiri bronaste. Srebrni grb bosta prejela Restavracija Pavus za odmevno in uspešno delo na področju gostinstva in turistične dejavnosti ter Konrad Zemljič za dolgoletno predano delo na področju obrambnih veteranskih združenj. Bronasti grbi bodo podeljeni Jožetu Blago- tinšku za dolgoletno predano delo na področju ljubiteljskega zborovskega petja, Elviri Milosavljević za dolgoletno predano delo na področju planinstva, Rimskim ljudskim pevcem in godcem za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja ter Družinskemu čebelarstvu Queen Carnica za dolgoletno predano delo na področju čebelarstva in podjetništva. BA »Želje občine so, da bi imela pri državi posluh, da bi hitro prišla do informacij in da bi bila državna sredstva pravočasno zagotovljena. Kar zadeva sanacijske programe, si v občini želimo in pričakujemo predvsem večji posluh države pri racionalizaciji birokracije.« Občina Laško se je letos lotila pomembnih projektov. Začela je graditi dolgo načrtovan prizidek k zdravstvenemu domu ter prenavljati staro mestno jedro. Pospešeno gradi tudi vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ureja plazove … (Foto: arhiv NT/Sherpa) Gre za zelo zahteven projekt, ki je tudi po- membno zaznamoval minulo leto. Izjemno veliko naporov smo v občini vložili v prido- bivanje dokumentacije, vseh soglasij in ze- mljišč. Uspešno smo pridobili gradbeno dovo- ljenje za nadaljevanje protipoplavnih ukrepov od marijagraškega ovinka do Udmata. Direk- cijo za vode pozivamo, naj za ta del projekta čim prej objavi razpis za izvajalca. Glede na to, da so roki jasno določeni, menim, da smo že vsaj pol leta izgubili in da bi se lahko že marsikaj premaknilo. Drugi del protipoplav- nih ukrepov je načrtovan na območju Debra, kjer je predvideno urejanje vodotoka Rečica s pritoki. Za ta del je vloga za pridobitev grad- benega dovoljenja oddana na upravno enoto, pričakujem, da bo dovoljenje izdano v nekaj tednih. Protipoplavni ukrepi na tem območju bodo zavarovali stanovanjsko sosesko, dom starejših, gasilski dom, tako da bo veliko pre- bivalcev deležnih večje poplavne varnosti. Izvedba je načrtovana do sredine leta 2026. Ti protipoplavni ukrepi so tudi pogoj za načrtovano širitev doma starejših v Debru, kajne? Pogoj za širitev doma je tudi sprememba občinskega prostorskega načrta, gre za OPN 1, kjer v občini obravnavamo približno dvaj- set pobud tako gospodarstva kot zasebnih partnerjev, obeta se tudi nekaj občinskih razvojnih možnosti. Pridobili smo vsa prva mnenja mnenjedajalcev, pri čemer sta mnenji direkcije za vode in kmetijskega ministrstva trenutno negativni. Zato so za območja, kjer se srečujemo z negativnim mnenjem, po- trebne nekatere spremembe, racionalizacije oziroma optimizacije. Verjamem, da bomo ta ključni prostorski dokument uspešno obno- vili in da bo OPN 1 ne le v Debru, ampak še marsikje drugje v občini omogočil nadaljnji razvoj in gradnjo. Že nekaj let je v načrtu tudi nov most čez Savinjo v Rimskih Toplicah. OPPN za to ob- močje je sprejet, kdaj naj bi se začela dela na terenu oziroma kako daleč je projekt? Potekajo redne koordinacije tako z direk- cijo za infrastrukturo kot s projektantom. Tu moram pohvaliti odzivnost države in direk- cije, ki občino o vsem redno obveščata. Tudi pri tem projektu je eden od mnenjedajalcev direkcija za vode, ki zaradi lanskih poplav zahteva novo hidrološko-hidravlično štu- dijo za območje gradnje, kar je zamaknilo celoten proces projektiranja za približno pol leta. Po trenutnih ocenah je predvideno, da bo do konca prihodnjega leta projekt končan. Vloga občine pri tem je, da skrbi (in k temu bom tudi osebno stremel), da bo v državnem proračunu v letih 2026 in 2027 za naložbo namenjenih dovolj sredstev. Občina Laško ima participativni proračun od leta 2021. V začetku letošnjega leta je bil sprejet nov pravilnik o postopku njegove izvedbe, ki je med svetniki izzval nemalo pomislekov in bojazni. Opozarjali so, da bodo zlasti manjši kraji v občini zelo težko prišli do denarja oziroma uresničitve žele- nih projektov. Leto je naokrog, menite, da so bile njihove bojazni upravičene? S participativnim proračunom v občini za- sledujemo predvsem tri cilje. Na eni strani si želimo čim več prejetih predlogov občanov, predstavnikov društev, zavodov … In ta cilj je bil dosežen. Število prejetih predlogov je bilo precej višje kot lani. Drugi cilj občine je, da občani sami odločajo o teh predlogih, zato smo jim olajšali možnosti glasovanja. Svoj glas so lahko oddali tudi na spletni strani. Tako smo prejeli precej več glasov kot lani, več kot 700 za vse projekte skupaj. Tudi letos je bilo v participativnem proračunu na voljo 90 tisoč evrov. Uresničeni bodo trije predlo- gi. Bojazni, da bi bile samo večje krajevne skupnosti deležne teh sredstev, ni, saj je bil za uresničitev izbran projekt v manjši KS Se- draž, in sicer na Breznem, drugi v KS Vrh nad Laškim, kjer so bili uspešni predstavniki športnega društva. Tretji projekt uresničujejo v KS Rimske Toplice, kjer so bili že v preteklih dveh letih uspešni in deležni sredstev iz par- ticipativnega proračuna za urejanje površin za druženje in rekreacijo. Pojavljajo se številni očitki na račun leto- šnje prireditve Pivo in cvetje glede števila obiskovalcev, prodanih vstopnic … Prire- ditev je po oceni nekaterih dosegla dno. Kritičen je bil tudi gospodarski minister Matjaž Han. Kaj menite vi? Po prireditvi sem zapisal svoje videnje celotnega festivala, v katerega sem vklju- čen zadnjih dvajset let, nekoč kot član šir- šega organizacijskega odbora in kot tisti, ki je ustvarjal vsebine, zdaj seveda v drugačni vlogi. V teh dvajsetih letih se je festival razvi- jal, spreminjal, pri čemer tako vsebinsko kot tudi programsko ni več enak, kot je bil pred nekaj leti ali desetletji. Menim, da je treba vsako spremembo na koncu kritično oceniti in ovrednotiti zastavljene cilje ter kazalnike. Marsikateri, predvsem s področja trajnosti in varnosti, je bil dosežen, spet drugi (glede obiskanosti) niso bili. Svoje videnje sem po- slal tudi generalnemu sponzorju festivala, ki zagotavlja največji vir fi nanciranja. Zdi se mi prav, da je nova direktorica Pivovarne Laško Union seznanjena s tem. Nato sva se tudi se- šla na konstruktivnem sestanku in se strinja- la, da lahko festival uspešno ustvarjamo le s skupnim sodelovanjem in z vključevanjem vseh – lokalne skupnosti, društev, domači- nov in seveda glavnega sponzorja. Prihodnje leto bo namreč izjemno pomembno tako za lokalno skupnost, ki bo obeležila 200-letnico varjenja piva v Laškem, kot tudi za pivovarno, saj jubilej predstavlja začetek njene blagovne znamke. Želim si, da bi odlično festivalsko izkušnjo doživeli vsi obiskovalci in da bi bila hkrati vzdržna tudi za domačine. Prepričan sem, da bomo vsi skupaj poskrbeli, da bo na- slednji festival izveden na najvišji ravni, kot se za jubilejno izvedbo tudi spodobi. Priprave že potekajo. Očitki glede Piva in cvetja letijo tudi na Stik Laško, ki je organizator dogodka. Di- rektorica je odstopila, kakšna je vizija ob- čine glede tega javnega zavoda? Stik je ob Komunali Laško naš najpomemb- nejši javni zavod, saj upravlja z veliko pro- računskimi sredstvi ter skrbi za zelo široko vsebinsko področje, od kulture, športa, tu- rizma do informacijske dejavnosti. Tako širo- kega nabora vsebin ni preprosto voditi, zato si želim, da bi občinski svet izbral in potrdil najprimernejšega kandidata za vodenje ta- kšnega zavoda. Za prehodno obdobje menim, da smo našli dobro rešitev. Vršilka dolžnosti direktorice Sabina Šrot je že dolga leta zapo- slena v zavodu, kar prinaša stabilnost v tem prehodnem obdobju. Pred nami so namreč dogodki ob praznovanju občinskega prazni- ka, konec leta Stik čaka pestro decembrsko dogajanje, v kulturnem centru so se že začeli abonmajski koncerti in predstave, prihodnje leto bo, kot sem že omenil, 200-letnica pivo- varstva. Vse te dogodke je treba začeti pra- vočasno načrtovati. Pričakujem, da bo novi direktor oziroma direktorica zavoda potrjen na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. Občinski svetniki so zaskrbljeni tudi glede šolskih prevozov v občini, saj njihov strošek postaja nevzdržen. Koliko znaša? Strošek šolskih prevozov v laški občini zna- ša približno 700 tisoč evrov na leto, kar za občino predstavlja veliko breme. Za letošnje šolsko leto ima občina na srečo še sklenje- no pogodbo z izvajalcem, to je s podjetjem Nomago, in cena prevozov ostaja enaka, kot je bila preteklo leto. Prihodnje leto občino čaka nov razpis. Občine, ki so v zadnjem letu ali dveh objavile javni razpis, so dobi- le neprimerno višje cene in izjemno slabo konkurenco, prijavitelj je bil večinoma eden oziroma sta bila največ dva, tako da poga- jalska izhodišča občin niso bila dobra in je prišlo do precejšnjih podražitev prevozov. Država je sicer letos vzpostavila dodatne linijske prevoze, tudi zaradi zagotavljanja prevozov za srednješolce, ki jih v celoti sub- vencionira sama. Glede na to, da je država postavila neko cenovno politiko za subven- cijo linijskih prevozov, si največji ponudniki tudi pri šolskih prevozih na javnih razpisih za nominalno vrednost vzamejo to, kar jim je dodelila država. Poziv občin zato je, naj fi nanciranje šolskih prevozov prevzame država. 1. Silvestrovanje v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah, 31. 12. 2024 – cena za osebo od 99,00 evra (avtobusni prevoz, bogat silvestrski jedilnik, neomejena količina vina, vode, soka, polnočna penina, polnočni obrok, zabava ob živi glasbi). 2. Silvestrovanje v Gornji Dubravi, Hrvaška, 31. 12. 2024 – cena za osebo od 94,00 evra (avtobusni prevoz, bogat sil- vestrski jedilnik, neomejena količina vina, vode, soka, polnočna penina, polnočni obrok, zabava ob živi glasbi). 3. Silvestrovanje v Novem Sadu – 4 dni, od 30. 12. 2024 do 02. 01. 2025, (avtobusni prevoz, vodenje na poti, ogled Osijeka, degustacija vina, ogled Novega Sada in trdnjave Petrovaradin, silvestrovanje na prostem v Novem Sadu, namestitev v hotelu v središču mesta, enkrat kosilo, dvakrat zajtrk in večerja) Redna cena 380,00 evra – akcijska cena za prijave do 28. 11. 2024 360,00 evra za osebo Podrobnosti na spletni strani www.mmtours.si. Silvestrovanje s turistično agencijo 2025 2025 Mitja Moškotevc s.p. Mestna ulica 2, 3270 Laško, Tel.: 08 205 36 05, Fax: 08 205 36 07, M: 051 668 700, E: mmtours@siol.net TURISTIČNA AGENCIJA Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 45, 7. november 2024 Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO LAŠKO »Na občinski praznik smo občani Laškega zelo ponosni. Na eni strani ga združujemo s prvo omembo Laškega. Ob tem se spominjamo tudi pridobitve trških in kasneje mestnih pravic. Praznik so- vpada tudi z martinovim, ki je župnijski praznik, na osrednjem trgu Laškega pa stoji cerkev, posvečena sv. Martinu,« pravi župan Mar- ko Šantej. To bo prvi praznik Občine Laško pod vašim vodstvom. Kaj je bilo v prvem letu žu- panovanja za vas najtežje? Ob prazniku Občine Laško z županom Markom Šantejem Siti so »plavanja«, želijo si poplavno varnost Vodenje Občine Laško je prevzel pred letom. Hitro je moral zavihati rokave, saj veliko časa za uvajanje ni bilo. Občina je morala namreč kljub spremembi na oblasti brez zaustavitev nadaljevati začrtane naložbe in jih izpeljati do konca, saj se letos končujejo največji infrastrukturni projekti, ki so vezani na kohezijsko obdobje 2014–2020. V laški občini sta to gradnji 4,2 milijona evrov vrednega kanalizacijskega omrežja in športne dvorane v Rimskih Toplicah (3,2 milijona evrov). Nato se je bilo treba konec pomladi in poleti soočiti z neurji in s poplavami, ki so v občini Laško (spet) povzročili veliko škodo in stiske med ljudmi. Kljub vsemu župan Marko Šantej minulo leto oce- njuje kot uspešno, zato razlogov za proslavitev občinskega praznika, ki ga občina praznuje 7. novembra, ne manjka. Obeležili ga bodo s pestrim dogajanjem. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Zelo negativno so me presenetile izjave nekaterih visokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: ›Saj občina Laško je tako navajena plavati.‹ Takšne izjave povzročijo še večje razočaranje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost.« »Vsak slab dogodek je tudi priložnost za nov začetek. In če bomo znali večkrat stopiti skupaj tako, kot smo ob poplavah, bomo občino uspeli povrniti ne le v takšno stanje, kot je bila pred 4. avgustom, ampak jo bomo uspeli še nadgraditi.« Župan Občine Laško Marko Šantej (Foto: Andraž Purg) Občina Laško Vabilo Občina Laško Vabilo Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Vabilo na proslavo ob občinskem prazniku Vljudno vas vabim na proslavo in slavnostno sejo ob občinskem prazniku, ki bo v torek, 7. novembra 2023, ob 18. uri, v Kulturnem centru Laško. Ob tej priložnosti bodo podeljena najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. V kulturnem programu bodo nastopili salonski orkester Lucky & the Pipes ter dramska skupina Lux Theatrum. Župan Občine Laško Marko Šantej Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Untitled-13 1 26/10/2023 11:09:12 Približno sem vedel, kaj me čaka. Je pa bil začetek fi zično naporen zaradi usklajevanja vseh delovnih obveznosti, saj sem se moral prvi mesec po izvolitvi ob prevzemanju poslov v občini vsaj trikrat na teden voziti iz Laškega v Novo mesto, kjer sem bil zaposlen. Ko sem februarja letos delo župana začel opra- vljati poklicno, je bilo vse lažje. Ocenjujem, da smo s sodelavci delali uspešno, ena- ko občinski svet, v katerem je približno polovica novih sve- tnikov. Verjamem, da bomo takšno pozitivno razmišljanje in sodelovanje nadaljevali ves mandat. Ste v občinski upravi uve- dli kakšne kadrovske spre- membe? Občinsko upravo smo okre- pili z direktorico, saj je bilo to delovno mesto nekaj časa nezasedeno. Od poletja je na tem mestu Danijela Bevk Knez, ki strokovno dopolnju- je mene kot župana in vodi zaposlene v občinski upravi. Glede na to, da je vodenje ob- činske uprave prevzela v času dopustov sredi julija in da so takoj sledile poplave, je imela zelo malo časa za uvajanje, a se je zelo izkazala. Ker se je po strokovni plati že na prej- šnjih delovnih mestih ukvar- jala s področjem vodotokov, nam je bila s svojim znanjem zelo v pomoč. Laščani ste poplave doži- veli že velikokrat, zato ve- ste, kako ravnati v takšnih primerih. A to ne pomeni, da morate biti pri soočanju z naraslimi vodami prepu- ščeni sami sebi. Kako so ujme tokrat zarezale med ljudi, kakšne stiske so pov- zročile? Zelo negativno so me pre- senetile izjave nekaterih vi- sokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: »Saj občina Laško je tako nava- jena plavati.« Takšne izjave povzročijo še večje razočara- nje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost. Marsikateri občan, ki se je po poplavah oglasil v občini, je dejal, da ne vidi več svoje prihodnosti tam, kjer je živel dolga leta in se je soočil z več poplavami ter svoje prihranke vedno znova vlagal v obnovo poškodovanega doma. Če se ne stori dovolj za poplavno varnost, to onemogoča razvoj ter povzroča velike stiske med ljudmi. Zato je ključno, da se čim prej izvedejo načrtovani protipoplavni ukrepi. V obči- ni smo prizadetim občanom pomagali na različne načine. Med drugim smo v občinski upravi s strokovnimi služba- mi vzpostavili stik z vsemi občani, ki so bili oškodovani, pomagali smo jih pri popisih škode, izpolnjevanju obraz- cev. Usmerili smo jih tudi k drugim strokovnim službam, da so jim pomagale na različ- nih področjih. Kaj je trenutno največji izziv občine? Zagotovo sestavljanje pro- računa za leto 2024. Največji prihodek občine predstavlja povprečnina. Na drugi strani smo občine soočene s škodo po poplavah, ki močno vpliva na načrte, predvsem naložbe- ne dejavnosti. Glede na vse zakonske obveznosti, ki smo jih občine dolžne izvajati, žal tudi v laški občini marsikatere naložbe, nujne za razvoj, še ne bomo mogli izpeljati. V kohe- zijskem obdobju 2021–2027 so občine ponovno upravičene do evropskih sredstev, ampak brez lastnega vložka teh na- ložb ne bo mogoče uresničiti. Na uresničitev sicer čaka kar nekaj dolgo načrtova- nih projektov. Eden od teh je gradnja prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško. Kdaj se bo začela? Glede prizidka imam dobre novice. Občina je pred nedav- nim pridobila celotno projek- tno dokumentacijo, tako da imamo zdaj vso podlago za izvedbo javnega razpisa za izvajalca del. Vrednost na- ložbe po projektantski oceni presega 3,5 milijona evrov, kar je več, kot je bilo prvo- tno načrtovano. Zaradi tega gradnje ne bo mogoče izvesti v enem letu, načrtujemo jo v letih 2024 in 2025. Država bo projekt sofi nancirala v višini malo več kot milijon evrov. Občina že nekaj časa načrtuje tudi prenovo me- stnega jedra Laškega. Kako daleč so projekti? Prenova mestnega jedra je povezana tudi z nadalje- vanjem gradnje kanaliza- cijskega omrežja. Hkrati z izkopi za kanalizacijo je v načrtu ureditev tlakovanja ulic in druge infrastruktre, od meteorne kanalizacije do javne razsvetljave in urbane opreme. Finančno je to pre- cej velik zalogaj, ki trenutno ni sofi nanciran, medtem ko kanalizacijsko omrežje je. Ta del kanalizacijskega omrežja smo dolžni izvesti do konca leta 2025. Gradnji kanaliza- cije bo sledil prvi sklop ob- nove mestnega jedra, ki bo obsegala predvsem del ob- močja Pod gradom, Aškerčev trg ter dele Mestne in Tru- barjeve ulice. Predvidena je tudi gra- dnja garažne hiše. Kam jo nameravate umestiti? Umeščanje garažne hiše v mestno jedro pomeni veliko usklajevanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na osnovi idejnih rešitev smo se pred nekaj tedni s projektantom dogovorili, da bo pripravil idejno zasnovo, ki bo tudi že imela načelno soglasje zavoda. To je tudi pogoj za začetek projekti- ranja. Trenutno predlagano območje za garažno hišo je nasproti zdravstvenega doma, kjer je zdaj makadam- sko parkirišče. Garažna hiša bo namenjena tako obisko- valcem zdravstvenega doma kot vsem drugim, ki bodo prišli v Laško. Pomemben premik je bil narejen tudi pri nadalje- vanju gradnje kolesarske povezave od Tremerij do Laškega, kajne? Pred kratkim je bil, verja- mem, da zadnji, usklajevalni sestanek na terenu s tistimi mnenjedajalci, s katerimi še nismo uspeli najti skupne točke, in sicer gre za pribli- žno 150-metrski odsek trase kolesarske poti. Dobili smo se predstavniki direkcije za infrastrukturo, ki bdi nad projektom, direkcije za vode, zavoda za varstvo narave in občine. Uskladili smo se o končnem poteku trase, pri čemer je projektant potre- boval še nekatere podatke o zadnji hidrološko-hidravlični študiji, ki predvideva najvišje pretoke oziroma višino reke Savinje. Omenjena študija je bila v avgustu potrjena in verjamem, da bomo zdaj prišli do ustrezne rešitve. Gradnjo kolesarske poveza- ve moramo nujno umestiti v naslednje kohezijsko obdo- bje 2021–2027. Kajti če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zunanjih fi nančnih virov za to ne bo več na voljo. Glavnina poti je predvidena A vodenje Občine Laško je tudi zahtevno. Naravne ujme ji žal ne prizanašajo. Tako je bilo letošnje leto v veliki meri posvečeno od- pravljanju posledic lanskih neurij in poplav. »Največ škode v občini so povzročili plazovi, kar nekaj smo jih že uredili, trenutno kon- čujemo plaz na gozdni cesti in obsežen plaz na Breznem, ki je ogrožal tako gospodarsko javno infrastrukturo, cesto, vodovod, optiko kot tudi večstanovanjsko stavbo, iz katere se je moralo nekaj družin za stalno izselili. Stav- ba namreč ni več primerna za bivanje, zato je njen lastnik oziroma upravljavec stanoval- cem zagotovil nadomestne bivalne prostore, ena stanovalka se je preselila v dom starejših občanov. Ostaja pa še nekaj plazov, za katere že imamo pripravljeno vso dokumentacijo in izbrane izvajalce del, vendar še čakamo na dogovor z državo oziroma ministrstvom,« pojasnjuje župan. S kakšnimi težavami se občani najpogo- steje obračajo na vas? Ljudje si najbolj želijo izboljšanje cestne in komunalne infrastrukture. Približno tri tisoč občanov Laškega še ni priključenih na javno vodovodno omrežje. Tako pospešeno gradi- mo vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Za območje Marija Gradca in starega mestne- ga jedra je za gradnjo kanalizacije izvajalec izbran in tudi uveden v delo, gradnja mora biti po pogodbi končana v devetih mesecih. Na ureditev kanalizacijskega omrežja čakajo še Celjska cesta, Debro, del Spodnje Rečice, kar pomeni, da je pred občino še kar nekaj dela, da bo zadostila kriteriju 98-odstotne pri- ključenosti na kanalizacijsko omrežje znotraj aglomeracij. Kakšna sogovornica je pri uresničevanju projektov država? Družinsko podjetje na domačem in MONTING SK d.o.o. tujem trgu zelo uspešno deluje že polnih 30 let. Glavne dejavnosti podjetja so: • Strojegradnja, strojna obdelava, • Izdelava in montaža kemične, farmacevtske in kameno-izolacijske tehnološke opreme, strojev in sestavov, • Razrez in preoblikovanje pločevine; plazemski, plamenski ter vodni razrez različnih materialov, • Izdelava in obdelava velikih, težkih in/ali kompleksnih zvarjencev ter drugih specialnih konstrukcij ter strojnih delov, • Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala, • Peskanje velikih črnih in nerjavnih izdelkov, barvanje, • Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme doma in po svetu. L E T Kolektiv podjetja vsem občanom ter občankam iskreno čestita ob občinskem prazniku! Ob prazniku Občine Laško z županom Markom Šantejem Želijo si večjo odzivnost države Laško je občina z izjemno bogato tradicijo, s športnim, kulturnim in z etnološkim utripom ter z izjemnim številom društev, ki ustvarjajo vsebine in skrbijo, da ta tradicija ne utone v pozabo. Na to je župan Marko Šantej zelo ponosen in kot pravi, se s tem z veseljem pohvali tudi županom drugih občin. »Številni posamezniki ogromno svojega prostega časa namenjajo ustvarjanju teh vsebin, delajo prostovoljno in brezplačno. Vo- denje takšne lokalne skupnosti je lahko vsakemu županu, meni pa še posebej, v izjemen ponos,« pravi. Ponosen je tudi na letošnje občinske nagrajence, ki so se še posebej izkazali s svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja. Na osrednji občinski slovesnosti se jim bo zahvalil s podelitvijo občinskih priznanj. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Vodenje takšne lokalne skupnosti je lahko vsakemu županu, meni pa še posebej, v izjemen ponos.« »V zadnjih dvajsetih letih se je festival (Pivo in cvetje, op. p.) razvijal, spreminjal, pri čemer tako vsebinsko kot tudi programsko ni več enak, kot je bil pred nekaj leti ali desetletji. Menim, da je treba vsako spremembo na koncu kritično oceniti in ovrednotiti zastavljene cilje in kazalnike. / …/ Prepričan sem, da bomo vsi skupaj poskrbeli, da bo naslednji festival izveden na najvišji ravni, kot se za jubilejno izvedbo tudi spodobi.« Župan Občine Laško Marko Šantej (Foto: Andraž Purg) Želje občine so, da bi imela država zanjo posluh, da bi hitro prišla do informacij in da bi bila državna sredstva pravočasno zagoto- vljena. Kar zadeva sanacijske programe, si v občini želimo in pričakujemo predvsem večji posluh države pri racionalizaciji birokracije. Pri tem opozarjamo na togost programa za ocenjevanje škode Ajda. Sistem namreč ne zadostuje zdajšnjim standardom in ko se vanj prijavi več občin hkrati, program postane ne- odziven, kar povzroča veliko slabe volje in ob- činam zelo podaljšuje procese. Precej boljšo odzivnost države si želimo tudi pri projektu gradnje kolesarske povezave Rifengozd–La- ško, kjer je vlagateljica država, a je občina tista, ki povezuje vse vpletene v projektu in si prizadeva za njegovo nadaljevanje. Kole- sarska pot bi že lahko bila končana, če bi vsi nosilci urejanja prostora sledili veljavnemu prostorskemu aktu – občinskem prostorskem načrtu, kjer so za umestitev trase v preteklosti že izdali pozitivno mnenje. Občina Laško se je letos lotila pomemb- nih projektov. Začela je graditi dolgo na- črtovan prizidek k zdravstvenemu domu ter prenavljati staro mestno jedro. Tik pred odprtjem je nova športna dvorana v Rim- skih Toplicah. Drži. Gradnja športne dvorane je pri kon- cu. Pridobljeni sta uporabni dovoljenji tako za dvorano kot za zunanje športne površine. Pridobitve se v Rimskih Toplicah, predvsem šolarji, zelo veselijo. Dolgo smo v občini ča- kali tudi na začetek gradnje prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško, gre za približno 3,8 milijona evrov vreden projekt, ki bo končan v letu in pol. Še en zahteven projekt je prenova mestnega jedra Laškega, v sklopu katere so načrtovane ureditev infrastrukture, to je kana- lizacijskega in vodovodnega omrežja, obnova javne razsvetljave, gradnja optičnega omrež- ja, ureditev meteornega odvodnjavanja … Na koncu bodo sledile še obnova tlakovanih po- vršin, ureditev zelenih območij in postavitev nove urbane opreme. Na območju Debra je načrtovana gradnja stanovanj. Kdaj se bo začela? Projekt želimo uresničiti v javno-zasebnem partnerstvu. Objavljen je bil razpis za iskanje zasebnega partnerja gradnje. Del stanovanj bo namenjen neprofitni oddaji v najem ter del prodaji oziroma tržnemu najemu. Trenutno poteka konkurenčni dialog z interesentom. Verjamem, da bomo našli skupni interes in da se bo gradnja lahko začela v prihodnjem letu. Ključnega pomena za občino Laško so protipoplavni ukrepi. Načrtovani so ukrepi na reki Savinji med marijagraškim ovin- kom in Udmatom ter na območju Debra. V občini ste pričakovali, da bo država gradbe- na dela začela že letos. Kako kaže? Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Zastavonoše moramo spoštovati, spoštovanje si zasluži tudi njihova prisotnost na dogodkih, čeprav se marsikomu to zdi smešno.« info@h otels pica.com 03 734 33 30 www.hotelspica.com Z vami že več kot 30 let Špica pogostitve in druženja ob koncu leta. Prijazno osebje, odlična hrana ter prijeten ambient Restavracije in pizzerije Špica Laško. HOTEL ŠPICA LAŠKO 3* Superior Trg svobode 1, 3270 Laško PVC, ALU OKNA in VRATA senčila in komarniki senčila in komarniki jernej@valmont.si www.valmont.si 040 279 240 | 041 588 069 Najširši vgradni profil v Evropi Konrad Zemljič ni bil deja- ven le na družbeno-politič- nem področju, ampak tudi pri organizaciji pri pripravi in v delovanju delovnih brigad. »Spomnim se, da smo nekoč organizirali mladinsko de- lovno brigado, v kateri so iz Radeč delavci šli pomagat na Pohod po poteh XIV. divizije dober tudi za hujšanje »Zgodovino je treba ohranjati« Srebrni grb občine Laško bo letos prejel Konrad Zemljič, in sicer za dolgoletno predano delo na področju obramb- nih veteranskih združenj. Zemljič je bil že v mladih letih izredno družbeno-politično dejaven v takratnih družbenih organizacijah in društvih. Predvsem v organizaciji zveze mladine, kjer je imel različne vloge na občinski in med- občinski ravni, med drugim je bil tudi sekretar Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in večkratni delegat na kongresih ZSMS ter v številnih delovnih telesih predsedstva ZSMS. JANŽE FRIC Kozjansko, kar takrat ni bilo dovoljeno. Ampak saj odgo- vorni niso vedeli, kje je Koz- jansko,« je povedal v smehu. Njegovo delo na tem po- dročju lahko v laški občini in širše, tudi na Kozjanskem, opazimo še danes. To je vi- dno predvsem na infrastruk- turi, in sicer na cestah in vo- dovodih. Osamosvojitvena vojna V času desetdnevne sloven- ske osamosvojitvene vojne je bil Konrad Zemljič name- stnik poveljnika bataljona za področje logistike. S svojim delovanjem je poskrbel za vso zaledno oskrbo, ki so jo vojaki potrebovali. »To je za- jemalo vse od nastanitev, pre- hrane, tehnične, transportne in zdravstvene preskrbe … Takrat smo vsi vedeli, kaj moramo storiti.« V predlogu za nagrado la- ške občine piše tudi, da je bil Konrad Zemljič izreden orga- nizator, samoiniciativen in v Med osamosvojitveno vojno je poveljeval enoti, ki je skrbela za zaledno oskrbo. Konrad Zemljič s praporščaki. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Takrat so nam že začeli malo rasti trebuhi, zato smo se odločili, da bomo šli na pohod po poteh XIV. divizije. Tako smo se zabavali in še malo shujšali.« 33 Št. 45, 8. november 2018 NA PRAZNIČNEM OBISKU 30 Št. 45, 9. november 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 32 Št. 44, 3. november 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU EEA Medved d.o.o. Podšmihel 1c, 3270 Laško Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si Člani Laške pihalne god- be in mažorete se bodo letošnjega leta najbolj spominjali po nastopih na Rdečem trgu v Moskvi. Bili so eden od petnajstih orke- strov, ki je en večer igral pred večtisočglavo množi- co, kar je bilo za Laščane nepozabno doživetje. A godbeniki se že pripravlja- jo na tradicionalni novole- tni koncert. Od konca avgusta do za- četka septembra so se laški godbeniki in mažorete mudi- li v Moskvi, kjer so nastopili na velikem mednarodnem festivalu vojaških in prome- nadnih orkestrov na svetu Spasskaya Tower. Slovenija je na tej prireditvi gostovala tretjič, Laška pihalna godba prvič. Letos je povabilo do- bilo več slovenskih pihalnih godb, a edino Laščani so bili dovolj pogumni oziroma so imeli dovolj motivacije, da so povabilo sprejeli. Čeprav je bila Slovenija ena manjših držav, ni bila zato čisto nič manj opazna. V Moskvi na Rdečem trgu pred sedemtisočglavo množico so imeli devet na- stopov. »Nepredstavljivo je stati pred polnimi tribuna- mi, pred prekrasno kuliso zgodovinskih stavb. Vzne- mirjenje pred nastopom je stalno prisotno,« je bil nav- dušen nad nastopom pod- predsednik društva Marko Šantej po prihodu domov, kjer so jih v Laškem zvečer čakali starši in drugi goreči podporniki. Laščani so posebej nav- dušili s svojimi mažoretami. »Osnova festivala so vojaški orkestri, zato smo bili mi z mažoretami odlična po- pestritev. Za njih je bilo to nekaj povsem novega, saj Rusi mažoret sploh nimajo. Mažorete so kot dodatek h godbam znane v Sloveniji, na Češkem in Slovaškem, če omenimo samo vzhodni del Evrope.« Video z mažoretami potoval na Švedsko Laške mažorete imajo za sabo številne uspehe, dr- žavne in evropske. Posebno mesto v njihovi zgodovini nosi leto 2012, ko so z vr- hunskim nastopom očarale občinstvo in sodnike, ki so jim dodelili naslov evrop- skih podprvakinj. A v leto- šnjem letu si bodo podob- no kot godbeniki najbolj zapomnile ruski nastop in snemanje videospotov z različnimi domačimi in tu- jimi zvednicami. Letošnje poletje so uniforme zame- njale za elegantne obleke in maske ter z znano hr- vaško pevko Ivano Banfi ć v Rimskih termah posnele malce drugačen videsopot. Še posebej ponosno so na- vijale na letošnjem izboru za pesem Evrovizije. Sku- paj z ManuEllo so namreč posnele videorazglednico, s katero se je slovenska predstavnica predstavila na Švedskem. V Moskvi so se Laška pi- halna godba in mažorete predstavile s šov progra- mom, dolgim sedem minut. »Posebej za ta festival je bil napisan aranžma skladb. Godbeniki in mažorete se pripravljajo na novoletni koncert V prvem delu nastopa smo predstavili slovensko glas- bo, in sicer v venčku pesmi Alpskega kvinteta. Drugi del skladbe je bil Večerni zvon kot kratek ruski utrinek, kar je pri občinstvu sploh naletelo na izjemen odziv. Za zadnji del, kjer smo po- sebej predstavili privlačnost mažoret, smo izbrali medna- rodno skladbo Carnaval de Paris.« Šantej je tudi poudaril, da so se vsi tisti, ki se z organi- zacijo prireditev ukvarjajo, veliko naučili, kako organi- zirati dobro prireditev. Pred godbeniki in mažoretami so zdaj priprave na tradici- onalni novoletni koncert, ki bo 27. decembra. Zagotovo bodo postregli z novimi pe- smimi, gosti in koreografi - jami. BGO Foto: Rok Deželak Knjiga »slikajočem pesniku« motiv več za ogled galerije v Rečici Mladinska knjiga z monografskim delom o umetniku Mihi Malešu Galerija Maleš v Zgornji Re- čici, kjer so predstavljena li- kovna dela znamenitega grafi- ka in slikarja Mihe Maleša, je pomemben dejavnik kulturnega turizma v občini Laško. V spo- min na očeta in da bi predsta- vila njegovo bogato ustvarjal- no zapuščino, jo je ustanovila umetnikova hči Travica Maleš Grešak. Obisk galerije bo v pri- hodnjih dneh, ko bo pri Založbi Mladinska knjiga ob 30-letnici Maleševe smrti izšla obsežna knjiga o njem, še posebej aktu- alen in zanimiv. »Izdaja tako obsežne knjige o mojem očetu je velika stvar in mi zelo veliko pomeni. Še zlasti, ker je prvi likovni umetnik, ki ›nastopa‹ v zbirki Album,« je ob skorajšnjem izidu knjige Miha Maleš – slikajo- či pesnik povedala Travica Maleš Grešak. Knjiga bo izšla v okviru prestižne zbirke, v kateri so z biografskimi deli že bili predstavljeni Primož Trubar, Edvard Kocbek, Simon Gregorčič, Alma M. Karlin, Izidor Cankar in drugi. Avtorica dela o Mihi Malešu je umetnostna zgo- dovinarka Breda Ilich Klančnik, ki je dolga leta delala v mariborski galeriji, njen prvi projekt v službi pa je bila prav priprava obsežne predstavitve Maleševih grafičnih del v Mariboru. Pomagala z dokumentacijo Ob izčrpnem življenjepisu je v knjigi predstavljen umetnikov opus v grafiki, slikarstvu in fotografiji. Poudarek je tudi na Maleševem jav- nem delovanju v okviru založbe, ki jo je sam ustanovil, in revije Ume- tnost, ki jo je izdajal v letih od 1936 do 1945, sodelovanju s slovenskimi umetniki, literati, likovniki … Ob Bredi Ilich Klančnik so avtorji te- kstov še Milček in Miklavž Komel, Metka Kraševec, Irena Mislej in še nekateri drugi. »Pri nastajanju knjige sem poma- gala, kolikor je bilo mogoče, doma imam še precej očetove dokumen- tacije. Z avtorji smo pregledali pi- sma, fotografije in vso ostalo za- puščino. Za knjigo sem tudi sama napisala krajši članek o spominih na svojo mladost v Tivoliju in o spominski knjigi, ki je tudi pomem- ben kulturni dokument obdobja, v katerem sem odraščala,« je svoj prispevek pri nastajanju knjige opi- sala Travica Maleš Grešak. Nasta- jajoča knjiga in sodelovanje naše sogovornice pri njej sta bili okoli- ščini, ko so se spomini na očeta še posebej razživeli. Kot je še poveda- la, je bil njen oče vse življenje zelo predan svojemu likovnemu delu. Ko se razživijo spomini »V spominu ga imam kot zelo izobraženega na tem področju, od njega sem se veliko naučila. Bili smo majhna družina, bila sem edini otrok. Zelo se mi je po- svečal, mama je hodila v službo, Portret »slikajočega pesnika« v galeriji v Zgornji Rečici. Miha Maleš (1903–1987) sodi med tiste slovenske umetnike, ki so zapustili največje ustvarjalne opuse 20. stoletja. Za svoj grafični, slikarski in ilustracijski opus je umetnik leta 1977 prejel Prešernovo nagrado. Travica Maleš Grešak in Marina Bezgovšek ob avtorjevem delu, razstavljenem v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici Travica Maleš Grešak z naslovnico knjige o svojem očetu, ki bo pri Mladinski knjigi izšla v prihodnjih dneh. OVOS, Strojne instalacije in ogrevalna tehnika, d. o. o. Trobni Dol 37 3271 Šentrupert Gsm: 041-329-265 E-pošta: ovos.pusnik@gmail.com Podjetje je zelo uspešno kovinsko- MONTING SK, d.o.o., predelovalno podjetje z več kot 20-letno tradicijo. Ukvarjamo se z sledečimi dejavnostmi: ź Izdelava tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne ź Strojna obdelava obdelovancev do velikosti 8×3m in teže do 16 ton ź Razrez in preoblikovanje pločevine, vodni razez raznih materialov ź Izdelava velikih in kompleksnih zvarjencev ter drugih konstrukcij ź Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala ź Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme ź Razvoj in projektiranje Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku! 135 mm 84 mm izvaja tudi protipoplavne ukrepe. Ti bodo predstavlja- li nadgradnjo že izvedenih ukrepov pred leti, ko je na- rasla Savinja na tako ime- novani marijagraški kljuki povzročila največje poplave. Občina Laško je že leta 2001 sprejela lokacijski na- črt in prostorsko umestila protipoplavne ukrepe od železniškega mostu v La- škem z rešitvami marijagra- škega ovinka in ukrepov na Savinji vse do Udmata. Del protipoplavnih ukrepov je država izvedla leta 2012 s prestavitvijo marijagraškega ovinka za 60 metrov. Tako je tok reke bolj ugoden za pre- točnost v času nalivov, kar se odraža v znižanju visokih vod za 30 centimetrov. »Na območju Marija Gradca država gradi nov protipoplavni zid, ki bo ščitil, da narasla Savinja ob večjih nalivih ne bo popla- vila omenjene nove infra- strukturne pridobitve. Zid bo dolg 250 metrov, opre- mljen bo tudi s protipoplav- nimi zagatnicami, stenami, ki bodo nameščene v pri- meru stoletnih visokih vod in bodo ščitile to območje pred poplavami in omogo- čale promet tudi v takšnih zahtevnih pogojih,« je še povedal Luka Picej. Kot je še dejal naš sogo- vornik, bo v sklopu novega podvoza zgrajeno tudi novo meteorno črpališče za visoke zaledne vode. Skupna vrednost državnih investicij v obnovo železni- ške in cestne infrastrukture znaša približno 290 milijo- nov evrov. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Pogled z gradbišča na prvem mostu čez Lahomnico, na dela pri prenovi levega tira železniške proge Rimske Toplice– Laško Gradbena dela na prvem mostu čez Lahomnico in pogled na Savinjo, čez katero bo zgrajen nov 110 metrov dolg most (približno na mestu, kjer je viden moder tovornjak na drugi strani Savinje, na cesti Laško–Rimske Toplice). Nov podvoz pod železniško progo Laško–Rimske Toplice bo izboljšal pretočnost prometa na tem območju. … sedanji podvoz se bo z novo ureditvijo spremenil v podhod, namenjen pešcem in kolesarjem. Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo ob prazniku Laškega! Kolektiv EEA Medved Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU Hodnik v njihovih pro- storih ni edini prostor, kjer razstavljajo. Del njihovih del gostijo tudi glasbena učilnica nadstropje višje, laški center za socialno delo, kartuzija Jurklošter, trenutno tudi go- stilna Hochkraut. Prav tako občasno razstavljajo v kultur- nem centru in Hiši generacij. »Povsod nas je dovolj,« je na kratko povzela predsednica Milena Žohar. Čeprav veli- ko ustvarjajo in ustvarijo, so zadovoljni s svojimi prostori v središču mesta. A poln ni le prostor društva pod glasbe- no šolo, saj veliko svojih del likovniki odnesejo domov. »Domače stene so že dodobra napolnjene, tudi omare in še kaj drugega,« razmere opiše Žoharjeva. Občasno kakšno delo tudi prodajo, a kot pravi Cvetka Berginc, to ni vedno lahko, saj se na nekatera dela tudi čustveno navežejo. Čopič ni dovolj »V društvu smo večinoma ljudje, ki počnemo več stva- Več kot le likovno društvo Umetniki, ki jim nikoli ni dolgčas Laško likovno društvo je letos postalo polnoletno. Uradna letnica ustanovitve je sicer 2009, a člani skupaj ustvarjajo še štiri leta več. Čeprav je v imenu društva le beseda likov- no, njegovih 23 članov počne mnogo različnih stvari in se ne omejuje le na ustvarjanje. »Smo zelo dejavno društvo, vedno nekaj počnemo, od januarja do decembra,« je o dru- štvu povedala njegova predsednica Milena Žohar. Delovni prostor imajo pod laško glasbeno šolo, na hodniku tudi razstavljajo svoja dela, a jim prostora vztrajno zmanjkuje. Laški likovniki so namreč zelo pridni, na leto ustvarijo tudi po več deset del na osebo. Kot se je pošalila predsednica: »Skoraj bi potrebovali ulico, ne le hodnika.« JANŽE FRIC ri. Cvetka na primer tudi piše pesmi, sama klekljam, imamo tudi športnike,« je o širini in- teresov povedala glava laških likovnikov. Berginčeva je na kratko pripomnila, da zaradi vsega tega nikoli nimajo časa. Ravno zato imajo občasno tudi težave pri usklajevanju terminov, kdaj se bodo sre- čali. »Ponavadi je tako, da če delaš eno stvar v umetnosti, delaš še kaj zraven, da nisi samo pri eni.« Opozorila je tudi, da je pri preizkušanju različnih stvari, ne le ume- tniških, v življenju potrebna zdrava mera poguma. Lastni projekti Letos so člani Likovnega društva Laško sami od za- četka do konca izpeljali tri projekte. Prvega konec maja z naslovom Motivi Laškega skozi oči slikarja z vključi- tvijo človeških figur. Takrat je sodelovalo 13 članov in ustvarilo kar 32 del, ki so bila razstavljena v Kultur- nem centru Laško, kar še dodatno kaže na izjemno plodnost laških umetnikov in na njihovo prostorsko stisko. Pripravili so tudi Atelje ob Savinji – Vodno kraljestvo, ko so slikali na levem bregu Savinje, med Hotelom Savi- nja in Črnim mostom. Ob reki so slikali v začetku ju- lija, njihova dela so bila raz- stavljena tudi med festiva- lom Pivo in cvetje. Ko Laško gosti enega večjih festivalov v Sloveniji, imajo svoje pro- store odprte tudi laški likov- niki. »Prva leta smo morali ljudi usmerjati k nam, zdaj nas že sami najdejo in se vr- nejo vsako leto,« je povedala predsednica društva. Kartuzija Jurklošter je sre- di avgusta gostila dogodek z naslovom Po Orionovi poti – po poteh starodavnih civi- lizacij – Ozvezdja med Sa- vinjo, Sotlo in Savo (Orion, Bik, Dvojček, Veliki in Mali pes). Dogodek, na katerem je slikalo in razstavljalo osem članov, so priredili že četrtič, pridružili so se jim tudi kolegi iz Društva lju- biteljev likovne umetnosti Radeče. A ti niso edini, s katerimi sodelujejo Laščani. Udele- žujejo se namreč različnih likovnih kolonij tako pri nas kot v tujini. Sodelujejo tudi z akademskimi slikar- ji, ki jih pri delu usmerjajo, tako da se člani Likovnega društva Laško nenehno iz- popolnjujejo. Foto: Nik Jarh Predsednica Likovnega društva Laško Milena Žohar in Cvetka Berginc na hodniku, v društveni galeriji Likovno društvo Laško je prejelo tudi veliko priznanj. Trenutno so v galeriji na hodniku razstavljena dela na temo vode. Stene društve- nih prostorov so zapolnjene s slikami. bataljonu izredno priljubljen, saj je znal prisluhniti in s svo- jim znanjem ter izkušnjami, ki jih je pridobil pri višjem vojaškem šolanju, razrešiti marsikatero težavo, na ka- tero so v času vojne naleteli pripadniki enote. Za svoje delovanje v osamosvojitveni vojni je prejel več republiških priznanj. Delovanje po vojni Po osamosvojitveni vojni leta 1991 se je Konrad Zemljič dejavno vključil v nove vete- ranske organizacije v občini Laško, v katerih je sodeloval tudi kot soustanovitelj. Tako je bil med soustanovitelji Območnega združenja slo- venskih častnikov (OZSČ) Laško in Območnega združe- nja zveze veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Laško. V obeh organizacijah je tudi vsa leta od ustanovitve dejavno sodeloval, med drugim je bil tudi sekretar v obeh organi- zacijah. Leta 2011 sta s stotni- kom Zvonetom Zoretom tudi poskrbela, da te organizacije niso utonile v pozabo. Za svoje delo je prejel več priznanj Zveze slovenskih častnikov, Zveze vojnih ve- teranov Slovenije (ZSČ) in Združenja Sever, med njimi tudi najvišja priznanja ZSČ, in sicer priznanje za izredne do- sežke v ZSČ in kipec generala Ivana Dolničarja. »Vojska me še danes sprejema pozitivno, a častniki vedo, da sem bolj čuden ›tič‹,« je povedal z na- smehom. Njegovo delo v Zvezi slo- venskih častnikov je segalo tudi na področje različnih od- borov in komisij predsedstva. V obrazložitvi za grb občine Laško piše tudi, da je s svo- jim delom širil prepoznavnost občine Laško in bil pobudnik povezovanj s sorodnimi do- moljubnimi organizacijami po Sloveniji. Zastavonoše Veliko svojega časa občin- ski nagrajenec nameni tudi zastavonošam in praporšča- kom. Kot je v smehu povedal, je bilo na začetku njihovo de- lovanje bolj neurejeno. »Ljudi je treba znati postrojiti. Kot poveljnik ešalona moraš znati ljudi nekatere stvari naučiti. Mislim, da zdaj v Laškem in Radečah dobro delujemo.« Sogovornik je opravil veliko dela na področju prepoznav- nosti domoljubnih organiza- cij in tudi na področju proto- kolarnih dejavnosti. »Dobro so me naučili v republiškem protokolu v okviru enote pra- porščakov, tako da to znanje zdaj predajam naprej.« K temu so prispevala tudi leta sodelovanja na različnih pri- reditvah in proslavah, kjer je vodil postroje zastavonoš. Med drugim je več let orga- niziral šolanje praporščakov društev na področju občine Laško in zahodnoštajerske regije. Danes si želijo, da bi med praporščake privabili predvsem mlajše, saj so ne- kateri trenutni praporščaki stari tudi več kot 90 let. »Zastavonoše moramo spo- štovati, spoštovanje si zasluži tudi njihova prisotnost na do- godkih, čeprav se marsikomu to zdi smešno. Ti ljudje so v to vložili veliko svojega truda in časa,« je opozoril sogovor- nik. Pohod po poteh XIV. divizije »Prvi pohod so organizirali leta 1973, po vojni je za nekaj let zamrl, zato smo se s sode- lavci leta 1993 odločili, da ga bomo ponovno priredili.« Gre za pohod po poteh XIV. divi- zije, in sicer od Sedlarjevega do doline Gračnice. »Takrat me je motilo, da so se ljudje začeli sramovati partizanskih bojev. Moj stari oče je padel v XIV. diviziji. Ni se mi zdelo prav, da bi se moral kadarkoli sramovati svojega dedka.« Nekdanji teritorialci so se zbrali v Celju in se dogovo- rili, da bodo oživili pohod. »Takrat so nam že začeli malo rasti trebuhi, zato smo se od- ločili, da bomo šli na pohod po poteh XIV. divizije. Tako smo se zabavali in še malo shujšali,« je povedal sogo- vornik z nasmehom. Prva leta so organizatorji vse plačali sami, kasneje so k sodelovanju pritegnili Slo- vensko vojsko. »Leta 2006 nas je bilo na pohodu skoraj 270. Takrat so z nami sode- lovali tudi slovenski vojaki, ki so se pohodu pridružili, pomagali so tudi pri organi- zaciji.« Ohranitev spomina Kot častnik osamosvojitve- ne vojne in organizator po- vojnih spominskih dogodkov je Zemljič veliko prispeval k ohranitvi spomina na našo zgodovino in prispeval svoj delež, da teh dogodkov ne pozabimo. Kot so na koncu predlaga- telji še zapisali, je Konrad Ze- mljič igral pomembno vlogo v času osamosvajanja Slove- nije, takrat je zasedal ključno mesto v teritorialni obrambi in osamosvojitveni vojni. Bil je ne le sopotnik pomemb- nih tranzicijskih sprememb v procesih demokratizacije, temveč tudi eden od nosilcev preobrazbe na obrambno- -vojaškem in domoljubnem področju. Foto: osebni arhiv Konrad Zemljič bo srebrni grb prejel tudi za svoje delo na področju vete- ranskih organizacij. Pohoda po poteh XIV. divizije se je leta 2006 udeležilo skoraj 270 pohodnikov. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Zastavonoše moramo spoštovati, spoštovanje si zasluži tudi njihova prisotnost na dogodkih, čeprav se marsikomu to zdi smešno.« info@h otels pica.com 03 734 33 30 www.hotelspica.com Z vami že več kot 30 let Špica pogostitve in druženja ob koncu leta. Prijazno osebje, odlična hrana ter prijeten ambient Restavracije in pizzerije Špica Laško. HOTEL ŠPICA LAŠKO 3* Superior Trg svobode 1, 3270 Laško PVC, ALU OKNA in VRATA senčila in komarniki senčila in komarniki jernej@valmont.si www.valmont.si 040 279 240 | 041 588 069 Najširši vgradni profil v Evropi Konrad Zemljič ni bil deja- ven le na družbeno-politič- nem področju, ampak tudi pri organizaciji pri pripravi in v delovanju delovnih brigad. »Spomnim se, da smo nekoč organizirali mladinsko de- lovno brigado, v kateri so iz Radeč delavci šli pomagat na Pohod po poteh XIV. divizije dober tudi za hujšanje »Zgodovino je treba ohranjati« Srebrni grb občine Laško bo letos prejel Konrad Zemljič, in sicer za dolgoletno predano delo na področju obramb- nih veteranskih združenj. Zemljič je bil že v mladih letih izredno družbeno-politično dejaven v takratnih družbenih organizacijah in društvih. Predvsem v organizaciji zveze mladine, kjer je imel različne vloge na občinski in med- občinski ravni, med drugim je bil tudi sekretar Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in večkratni delegat na kongresih ZSMS ter v številnih delovnih telesih predsedstva ZSMS. JANŽE FRIC Kozjansko, kar takrat ni bilo dovoljeno. Ampak saj odgo- vorni niso vedeli, kje je Koz- jansko,« je povedal v smehu. Njegovo delo na tem po- dročju lahko v laški občini in širše, tudi na Kozjanskem, opazimo še danes. To je vi- dno predvsem na infrastruk- turi, in sicer na cestah in vo- dovodih. Osamosvojitvena vojna V času desetdnevne sloven- ske osamosvojitvene vojne je bil Konrad Zemljič name- stnik poveljnika bataljona za področje logistike. S svojim delovanjem je poskrbel za vso zaledno oskrbo, ki so jo vojaki potrebovali. »To je za- jemalo vse od nastanitev, pre- hrane, tehnične, transportne in zdravstvene preskrbe … Takrat smo vsi vedeli, kaj moramo storiti.« V predlogu za nagrado la- ške občine piše tudi, da je bil Konrad Zemljič izreden orga- nizator, samoiniciativen in v Med osamosvojitveno vojno je poveljeval enoti, ki je skrbela za zaledno oskrbo. Konrad Zemljič s praporščaki. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Takrat so nam že začeli malo rasti trebuhi, zato smo se odločili, da bomo šli na pohod po poteh XIV. divizije. Tako smo se zabavali in še malo shujšali.« 33 Št. 45, 8. november 2018 NA PRAZNIČNEM OBISKU 30 Št. 45, 9. november 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 32 Št. 44, 3. november 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU EEA Medved d.o.o. Podšmihel 1c, 3270 Laško Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si Člani Laške pihalne god- be in mažorete se bodo letošnjega leta najbolj spominjali po nastopih na Rdečem trgu v Moskvi. Bili so eden od petnajstih orke- strov, ki je en večer igral pred večtisočglavo množi- co, kar je bilo za Laščane nepozabno doživetje. A godbeniki se že pripravlja- jo na tradicionalni novole- tni koncert. Od konca avgusta do za- četka septembra so se laški godbeniki in mažorete mudi- li v Moskvi, kjer so nastopili na velikem mednarodnem festivalu vojaških in prome- nadnih orkestrov na svetu Spasskaya Tower. Slovenija je na tej prireditvi gostovala tretjič, Laška pihalna godba prvič. Letos je povabilo do- bilo več slovenskih pihalnih godb, a edino Laščani so bili dovolj pogumni oziroma so imeli dovolj motivacije, da so povabilo sprejeli. Čeprav je bila Slovenija ena manjših držav, ni bila zato čisto nič manj opazna. V Moskvi na Rdečem trgu pred sedemtisočglavo množico so imeli devet na- stopov. »Nepredstavljivo je stati pred polnimi tribuna- mi, pred prekrasno kuliso zgodovinskih stavb. Vzne- mirjenje pred nastopom je stalno prisotno,« je bil nav- dušen nad nastopom pod- predsednik društva Marko Šantej po prihodu domov, kjer so jih v Laškem zvečer čakali starši in drugi goreči podporniki. Laščani so posebej nav- dušili s svojimi mažoretami. »Osnova festivala so vojaški orkestri, zato smo bili mi z mažoretami odlična po- pestritev. Za njih je bilo to nekaj povsem novega, saj Rusi mažoret sploh nimajo. Mažorete so kot dodatek h godbam znane v Sloveniji, na Češkem in Slovaškem, če omenimo samo vzhodni del Evrope.« Video z mažoretami potoval na Švedsko Laške mažorete imajo za sabo številne uspehe, dr- žavne in evropske. Posebno mesto v njihovi zgodovini nosi leto 2012, ko so z vr- hunskim nastopom očarale občinstvo in sodnike, ki so jim dodelili naslov evrop- skih podprvakinj. A v leto- šnjem letu si bodo podob- no kot godbeniki najbolj zapomnile ruski nastop in snemanje videospotov z različnimi domačimi in tu- jimi zvednicami. Letošnje poletje so uniforme zame- njale za elegantne obleke in maske ter z znano hr- vaško pevko Ivano Banfi ć v Rimskih termah posnele malce drugačen videsopot. Še posebej ponosno so na- vijale na letošnjem izboru za pesem Evrovizije. Sku- paj z ManuEllo so namreč posnele videorazglednico, s katero se je slovenska predstavnica predstavila na Švedskem. V Moskvi so se Laška pi- halna godba in mažorete predstavile s šov progra- mom, dolgim sedem minut. »Posebej za ta festival je bil napisan aranžma skladb. Godbeniki in mažorete se pripravljajo na novoletni koncert V prvem delu nastopa smo predstavili slovensko glas- bo, in sicer v venčku pesmi Alpskega kvinteta. Drugi del skladbe je bil Večerni zvon kot kratek ruski utrinek, kar je pri občinstvu sploh naletelo na izjemen odziv. Za zadnji del, kjer smo po- sebej predstavili privlačnost mažoret, smo izbrali medna- rodno skladbo Carnaval de Paris.« Šantej je tudi poudaril, da so se vsi tisti, ki se z organi- zacijo prireditev ukvarjajo, veliko naučili, kako organi- zirati dobro prireditev. Pred godbeniki in mažoretami so zdaj priprave na tradici- onalni novoletni koncert, ki bo 27. decembra. Zagotovo bodo postregli z novimi pe- smimi, gosti in koreografi - jami. BGO Foto: Rok Deželak Knjiga »slikajočem pesniku« motiv več za ogled galerije v Rečici Mladinska knjiga z monografskim delom o umetniku Mihi Malešu Galerija Maleš v Zgornji Re- čici, kjer so predstavljena li- kovna dela znamenitega grafi- ka in slikarja Mihe Maleša, je pomemben dejavnik kulturnega turizma v občini Laško. V spo- min na očeta in da bi predsta- vila njegovo bogato ustvarjal- no zapuščino, jo je ustanovila umetnikova hči Travica Maleš Grešak. Obisk galerije bo v pri- hodnjih dneh, ko bo pri Založbi Mladinska knjiga ob 30-letnici Maleševe smrti izšla obsežna knjiga o njem, še posebej aktu- alen in zanimiv. »Izdaja tako obsežne knjige o mojem očetu je velika stvar in mi zelo veliko pomeni. Še zlasti, ker je prvi likovni umetnik, ki ›nastopa‹ v zbirki Album,« je ob skorajšnjem izidu knjige Miha Maleš – slikajo- či pesnik povedala Travica Maleš Grešak. Knjiga bo izšla v okviru prestižne zbirke, v kateri so z biografskimi deli že bili predstavljeni Primož Trubar, Edvard Kocbek, Simon Gregorčič, Alma M. Karlin, Izidor Cankar in drugi. Avtorica dela o Mihi Malešu je umetnostna zgo- dovinarka Breda Ilich Klančnik, ki je dolga leta delala v mariborski galeriji, njen prvi projekt v službi pa je bila prav priprava obsežne predstavitve Maleševih grafičnih del v Mariboru. Pomagala z dokumentacijo Ob izčrpnem življenjepisu je v knjigi predstavljen umetnikov opus v grafiki, slikarstvu in fotografiji. Poudarek je tudi na Maleševem jav- nem delovanju v okviru založbe, ki jo je sam ustanovil, in revije Ume- tnost, ki jo je izdajal v letih od 1936 do 1945, sodelovanju s slovenskimi umetniki, literati, likovniki … Ob Bredi Ilich Klančnik so avtorji te- kstov še Milček in Miklavž Komel, Metka Kraševec, Irena Mislej in še nekateri drugi. »Pri nastajanju knjige sem poma- gala, kolikor je bilo mogoče, doma imam še precej očetove dokumen- tacije. Z avtorji smo pregledali pi- sma, fotografije in vso ostalo za- puščino. Za knjigo sem tudi sama napisala krajši članek o spominih na svojo mladost v Tivoliju in o spominski knjigi, ki je tudi pomem- ben kulturni dokument obdobja, v katerem sem odraščala,« je svoj prispevek pri nastajanju knjige opi- sala Travica Maleš Grešak. Nasta- jajoča knjiga in sodelovanje naše sogovornice pri njej sta bili okoli- ščini, ko so se spomini na očeta še posebej razživeli. Kot je še poveda- la, je bil njen oče vse življenje zelo predan svojemu likovnemu delu. Ko se razživijo spomini »V spominu ga imam kot zelo izobraženega na tem področju, od njega sem se veliko naučila. Bili smo majhna družina, bila sem edini otrok. Zelo se mi je po- svečal, mama je hodila v službo, Portret »slikajočega pesnika« v galeriji v Zgornji Rečici. Miha Maleš (1903–1987) sodi med tiste slovenske umetnike, ki so zapustili največje ustvarjalne opuse 20. stoletja. Za svoj grafični, slikarski in ilustracijski opus je umetnik leta 1977 prejel Prešernovo nagrado. Travica Maleš Grešak in Marina Bezgovšek ob avtorjevem delu, razstavljenem v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici Travica Maleš Grešak z naslovnico knjige o svojem očetu, ki bo pri Mladinski knjigi izšla v prihodnjih dneh. OVOS, Strojne instalacije in ogrevalna tehnika, d. o. o. Trobni Dol 37 3271 Šentrupert Gsm: 041-329-265 E-pošta: ovos.pusnik@gmail.com Podjetje je zelo uspešno kovinsko- MONTING SK, d.o.o., predelovalno podjetje z več kot 20-letno tradicijo. Ukvarjamo se z sledečimi dejavnostmi: ź Izdelava tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne ź Strojna obdelava obdelovancev do velikosti 8×3m in teže do 16 ton ź Razrez in preoblikovanje pločevine, vodni razez raznih materialov ź Izdelava velikih in kompleksnih zvarjencev ter drugih konstrukcij ź Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala ź Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme ź Razvoj in projektiranje Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku! 135 mm 84 mm izvaja tudi protipoplavne ukrepe. Ti bodo predstavlja- li nadgradnjo že izvedenih ukrepov pred leti, ko je na- rasla Savinja na tako ime- novani marijagraški kljuki povzročila največje poplave. Občina Laško je že leta 2001 sprejela lokacijski na- črt in prostorsko umestila protipoplavne ukrepe od železniškega mostu v La- škem z rešitvami marijagra- škega ovinka in ukrepov na Savinji vse do Udmata. Del protipoplavnih ukrepov je država izvedla leta 2012 s prestavitvijo marijagraškega ovinka za 60 metrov. Tako je tok reke bolj ugoden za pre- točnost v času nalivov, kar se odraža v znižanju visokih vod za 30 centimetrov. »Na območju Marija Gradca država gradi nov protipoplavni zid, ki bo ščitil, da narasla Savinja ob večjih nalivih ne bo popla- vila omenjene nove infra- strukturne pridobitve. Zid bo dolg 250 metrov, opre- mljen bo tudi s protipoplav- nimi zagatnicami, stenami, ki bodo nameščene v pri- meru stoletnih visokih vod in bodo ščitile to območje pred poplavami in omogo- čale promet tudi v takšnih zahtevnih pogojih,« je še povedal Luka Picej. Kot je še dejal naš sogo- vornik, bo v sklopu novega podvoza zgrajeno tudi novo meteorno črpališče za visoke zaledne vode. Skupna vrednost državnih investicij v obnovo železni- ške in cestne infrastrukture znaša približno 290 milijo- nov evrov. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Pogled z gradbišča na prvem mostu čez Lahomnico, na dela pri prenovi levega tira železniške proge Rimske Toplice– Laško Gradbena dela na prvem mostu čez Lahomnico in pogled na Savinjo, čez katero bo zgrajen nov 110 metrov dolg most (približno na mestu, kjer je viden moder tovornjak na drugi strani Savinje, na cesti Laško–Rimske Toplice). Nov podvoz pod železniško progo Laško–Rimske Toplice bo izboljšal pretočnost prometa na tem območju. … sedanji podvoz se bo z novo ureditvijo spremenil v podhod, namenjen pešcem in kolesarjem. Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo ob prazniku Laškega! Kolektiv EEA Medved Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU Hodnik v njihovih pro- storih ni edini prostor, kjer razstavljajo. Del njihovih del gostijo tudi glasbena učilnica nadstropje višje, laški center za socialno delo, kartuzija Jurklošter, trenutno tudi go- stilna Hochkraut. Prav tako občasno razstavljajo v kultur- nem centru in Hiši generacij. »Povsod nas je dovolj,« je na kratko povzela predsednica Milena Žohar. Čeprav veli- ko ustvarjajo in ustvarijo, so zadovoljni s svojimi prostori v središču mesta. A poln ni le prostor društva pod glasbe- no šolo, saj veliko svojih del likovniki odnesejo domov. »Domače stene so že dodobra napolnjene, tudi omare in še kaj drugega,« razmere opiše Žoharjeva. Občasno kakšno delo tudi prodajo, a kot pravi Cvetka Berginc, to ni vedno lahko, saj se na nekatera dela tudi čustveno navežejo. Čopič ni dovolj »V društvu smo večinoma ljudje, ki počnemo več stva- Več kot le likovno društvo Umetniki, ki jim nikoli ni dolgčas Laško likovno društvo je letos postalo polnoletno. Uradna letnica ustanovitve je sicer 2009, a člani skupaj ustvarjajo še štiri leta več. Čeprav je v imenu društva le beseda likov- no, njegovih 23 članov počne mnogo različnih stvari in se ne omejuje le na ustvarjanje. »Smo zelo dejavno društvo, vedno nekaj počnemo, od januarja do decembra,« je o dru- štvu povedala njegova predsednica Milena Žohar. Delovni prostor imajo pod laško glasbeno šolo, na hodniku tudi razstavljajo svoja dela, a jim prostora vztrajno zmanjkuje. Laški likovniki so namreč zelo pridni, na leto ustvarijo tudi po več deset del na osebo. Kot se je pošalila predsednica: »Skoraj bi potrebovali ulico, ne le hodnika.« JANŽE FRIC ri. Cvetka na primer tudi piše pesmi, sama klekljam, imamo tudi športnike,« je o širini in- teresov povedala glava laških likovnikov. Berginčeva je na kratko pripomnila, da zaradi vsega tega nikoli nimajo časa. Ravno zato imajo občasno tudi težave pri usklajevanju terminov, kdaj se bodo sre- čali. »Ponavadi je tako, da če delaš eno stvar v umetnosti, delaš še kaj zraven, da nisi samo pri eni.« Opozorila je tudi, da je pri preizkušanju različnih stvari, ne le ume- tniških, v življenju potrebna zdrava mera poguma. Lastni projekti Letos so člani Likovnega društva Laško sami od za- četka do konca izpeljali tri projekte. Prvega konec maja z naslovom Motivi Laškega skozi oči slikarja z vključi- tvijo človeških figur. Takrat je sodelovalo 13 članov in ustvarilo kar 32 del, ki so bila razstavljena v Kultur- nem centru Laško, kar še dodatno kaže na izjemno plodnost laških umetnikov in na njihovo prostorsko stisko. Pripravili so tudi Atelje ob Savinji – Vodno kraljestvo, ko so slikali na levem bregu Savinje, med Hotelom Savi- nja in Črnim mostom. Ob reki so slikali v začetku ju- lija, njihova dela so bila raz- stavljena tudi med festiva- lom Pivo in cvetje. Ko Laško gosti enega večjih festivalov v Sloveniji, imajo svoje pro- store odprte tudi laški likov- niki. »Prva leta smo morali ljudi usmerjati k nam, zdaj nas že sami najdejo in se vr- nejo vsako leto,« je povedala predsednica društva. Kartuzija Jurklošter je sre- di avgusta gostila dogodek z naslovom Po Orionovi poti – po poteh starodavnih civi- lizacij – Ozvezdja med Sa- vinjo, Sotlo in Savo (Orion, Bik, Dvojček, Veliki in Mali pes). Dogodek, na katerem je slikalo in razstavljalo osem članov, so priredili že četrtič, pridružili so se jim tudi kolegi iz Društva lju- biteljev likovne umetnosti Radeče. A ti niso edini, s katerimi sodelujejo Laščani. Udele- žujejo se namreč različnih likovnih kolonij tako pri nas kot v tujini. Sodelujejo tudi z akademskimi slikar- ji, ki jih pri delu usmerjajo, tako da se člani Likovnega društva Laško nenehno iz- popolnjujejo. Foto: Nik Jarh Predsednica Likovnega društva Laško Milena Žohar in Cvetka Berginc na hodniku, v društveni galeriji Likovno društvo Laško je prejelo tudi veliko priznanj. Trenutno so v galeriji na hodniku razstavljena dela na temo vode. Stene društve- nih prostorov so zapolnjene s slikami. bataljonu izredno priljubljen, saj je znal prisluhniti in s svo- jim znanjem ter izkušnjami, ki jih je pridobil pri višjem vojaškem šolanju, razrešiti marsikatero težavo, na ka- tero so v času vojne naleteli pripadniki enote. Za svoje delovanje v osamosvojitveni vojni je prejel več republiških priznanj. Delovanje po vojni Po osamosvojitveni vojni leta 1991 se je Konrad Zemljič dejavno vključil v nove vete- ranske organizacije v občini Laško, v katerih je sodeloval tudi kot soustanovitelj. Tako je bil med soustanovitelji Območnega združenja slo- venskih častnikov (OZSČ) Laško in Območnega združe- nja zveze veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Laško. V obeh organizacijah je tudi vsa leta od ustanovitve dejavno sodeloval, med drugim je bil tudi sekretar v obeh organi- zacijah. Leta 2011 sta s stotni- kom Zvonetom Zoretom tudi poskrbela, da te organizacije niso utonile v pozabo. Za svoje delo je prejel več priznanj Zveze slovenskih častnikov, Zveze vojnih ve- teranov Slovenije (ZSČ) in Združenja Sever, med njimi tudi najvišja priznanja ZSČ, in sicer priznanje za izredne do- sežke v ZSČ in kipec generala Ivana Dolničarja. »Vojska me še danes sprejema pozitivno, a častniki vedo, da sem bolj čuden ›tič‹,« je povedal z na- smehom. Njegovo delo v Zvezi slo- venskih častnikov je segalo tudi na področje različnih od- borov in komisij predsedstva. V obrazložitvi za grb občine Laško piše tudi, da je s svo- jim delom širil prepoznavnost občine Laško in bil pobudnik povezovanj s sorodnimi do- moljubnimi organizacijami po Sloveniji. Zastavonoše Veliko svojega časa občin- ski nagrajenec nameni tudi zastavonošam in praporšča- kom. Kot je v smehu povedal, je bilo na začetku njihovo de- lovanje bolj neurejeno. »Ljudi je treba znati postrojiti. Kot poveljnik ešalona moraš znati ljudi nekatere stvari naučiti. Mislim, da zdaj v Laškem in Radečah dobro delujemo.« Sogovornik je opravil veliko dela na področju prepoznav- nosti domoljubnih organiza- cij in tudi na področju proto- kolarnih dejavnosti. »Dobro so me naučili v republiškem protokolu v okviru enote pra- porščakov, tako da to znanje zdaj predajam naprej.« K temu so prispevala tudi leta sodelovanja na različnih pri- reditvah in proslavah, kjer je vodil postroje zastavonoš. Med drugim je več let orga- niziral šolanje praporščakov društev na področju občine Laško in zahodnoštajerske regije. Danes si želijo, da bi med praporščake privabili predvsem mlajše, saj so ne- kateri trenutni praporščaki stari tudi več kot 90 let. »Zastavonoše moramo spo- štovati, spoštovanje si zasluži tudi njihova prisotnost na do- godkih, čeprav se marsikomu to zdi smešno. Ti ljudje so v to vložili veliko svojega truda in časa,« je opozoril sogovor- nik. Pohod po poteh XIV. divizije »Prvi pohod so organizirali leta 1973, po vojni je za nekaj let zamrl, zato smo se s sode- lavci leta 1993 odločili, da ga bomo ponovno priredili.« Gre za pohod po poteh XIV. divi- zije, in sicer od Sedlarjevega do doline Gračnice. »Takrat me je motilo, da so se ljudje začeli sramovati partizanskih bojev. Moj stari oče je padel v XIV. diviziji. Ni se mi zdelo prav, da bi se moral kadarkoli sramovati svojega dedka.« Nekdanji teritorialci so se zbrali v Celju in se dogovo- rili, da bodo oživili pohod. »Takrat so nam že začeli malo rasti trebuhi, zato smo se od- ločili, da bomo šli na pohod po poteh XIV. divizije. Tako smo se zabavali in še malo shujšali,« je povedal sogo- vornik z nasmehom. Prva leta so organizatorji vse plačali sami, kasneje so k sodelovanju pritegnili Slo- vensko vojsko. »Leta 2006 nas je bilo na pohodu skoraj 270. Takrat so z nami sode- lovali tudi slovenski vojaki, ki so se pohodu pridružili, pomagali so tudi pri organi- zaciji.« Ohranitev spomina Kot častnik osamosvojitve- ne vojne in organizator po- vojnih spominskih dogodkov je Zemljič veliko prispeval k ohranitvi spomina na našo zgodovino in prispeval svoj delež, da teh dogodkov ne pozabimo. Kot so na koncu predlaga- telji še zapisali, je Konrad Ze- mljič igral pomembno vlogo v času osamosvajanja Slove- nije, takrat je zasedal ključno mesto v teritorialni obrambi in osamosvojitveni vojni. Bil je ne le sopotnik pomemb- nih tranzicijskih sprememb v procesih demokratizacije, temveč tudi eden od nosilcev preobrazbe na obrambno- -vojaškem in domoljubnem področju. Foto: osebni arhiv Konrad Zemljič bo srebrni grb prejel tudi za svoje delo na področju vete- ranskih organizacij. Pohoda po poteh XIV. divizije se je leta 2006 udeležilo skoraj 270 pohodnikov. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Leta 1990 je Slavko Lešek kupil prve čebelje roje. »Takrat sem se moral odločiti med precej dobro plačano službo v Pivovarni Laško in med čebe- larstvom. In sem se odločil, da se bom s slednjim začel ukvar- jati profesionalno,« je povedal. Njegova ljubezen do čebelar- stva ne izhaja iz družinske tra- dicije, saj je prvi v družini, ki je ustvaril čebelarsko zgodbo. »Od nekdaj sem želel imeti nek konjiček ali nekaj svojega. In ta dejavnost, ki jo opravljam zdaj, je bila na začetku res le konjiček, nato se je prelevila v konkretno zadevo,« je dodal. Vzrejajo matice kranjske čebe- le oziroma kranjske sivke, ki je tudi sicer edina dovoljena vrsta za vzrejo v Sloveniji in druga najpogostejša vrsta čebele na svetu. Družina se ukvarja tudi s pridelavo medu. Ohranjanje tradicije kranjske čebele Umetnost čebelarjenja Prejemnica bronastega grba Občine Laško je čebelarska družina Queen Carnica iz Olešč pri Laškem. Oče Slavko Lešek se s to dejavnostjo ukvarja že od 90. let prejšnjega stoletja. Iz ljubiteljskega čebelarstva je družinska zgodba prerasla v način življenja in čebele so sčasoma postale neizogiben del njenega vsakdanjika. Najbolj so znani po vzreji čebeljih matic, ki jih gojijo že več kot 20 let in tako skrbijo za ohranjanje in negovanje slovenske čebelarske tradicije, kar so prepoznali tudi v laški občini. Med drugim so zapisali, da je Queen Carnica izjemen primer uspešnega družinskega podjetja, ki združuje tradicijo, inovacije in trajnostni pristop k čebelarstvu. A kot pravi Slavko Lešek, je to dejavnost, ki zahteva trdo delo in predanost, predvsem pa veliko strokovne podkovanosti. Leto od lanskega do leto- šnjega občinskega prazni- ka, ki je skoraj »usklajeno« z začetkom in s koncem koledarskega leta, je bilo za Občino Laško zelo raz- gibano. Morda kdaj pre- več tudi za župana Franca Zdolška, ki sicer pravi, da je po naravi optimist. Raz- druževanje s Pivovarno Laško, kjer so zavladali novi lastniki, vroče raz- prave o tretji osi, plazovi, stečaji … Laško, ki je na razvojni prelomnici, bo v prihodnje res potrebovalo optimizem, zagon in sode- lovanje čim večjega števila prebivalcev za doseganje zastavljenih ciljev. Kaj je ključna prednost Laškega v primerjavi z dru- gimi občinami? Naša občina je srednje velika, sicer redko, pod- povprečno poseljena v slo- venskem merilu, vendar se zato ponaša z dolgoletno, več kot stoletno pivovarsko tradicijo. Kraj je zrasel tudi iz rudarske tradicije, ki jo želimo v bližnji prihodnosti še podrobneje predstaviti zanamcem. Mislim, da smo tudi edina občina v Sloveniji, ki ima dva različna zdravi- liška kompleksa, zato smo ob razvijanju ostalih panog usmerjeni predvsem v razvoj turizma. Kaj pokažete svojim go- stom, ko jih popeljete po kraju in občini? Glede razvijanja turizma smo še bolj na začetku poti do želenih ciljev. Zadnja leta v občini precej vlagamo v razvoj starega mestnega jedra. Naša prizadevanja na področju turizma so bila prepoznana tudi z ne- kaj priznanji, kot je bilo na primer priznanje evropske destinacije odličnosti. Na- črtujemo, da bomo ob teh priznanjih in z aktivnostmi na področju turizma ustva- rili nekaj delovnih mest na podeželju oziroma v mestu. Upamo tudi, da bomo ob sodelovanju dveh glavnih Turizem na temelju term in pivovarne Franc Zdolšek, župan Občine Laško Prejemniki priznanj Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo v ponedeljek, 7. novembra, bo Občina Laško pode- lila tudi najvišja občinska priznanja. Zlati grb bo prejel Alojz Oberžan za dolgoletno ustvar- jalno delo na družbenem področju, srebrni grb bo šel v roke Cvetku Privšku za uspešno delo na športnem in družbenem področju ter Francu Rajhu za požrtvovalno delo na socialno-humanitarnem področju. Bronasti grb bodo prejeli Bojan Šipek za prizadevno delo na športnem in družbenem področju, Boris Vrabec za uspešno delo na področju ljubiteljske fotografi je in Jurij Šuhel za ustvarjalno delo na družbenem področju. RG Občina Laško v številkah Vir: SURS, Občina Laško Število prebivalcev: 13 156 Število rojstev: 108 (leta 2015) Število gospodarskih družb: 899 Število zaposlenih: 5159 Število nezaposlenih: 718 Povprečna bruto mesečna plača v občini: 1357,26 evrov Franc Zdolšek, župan Občine Laško, verjame, da je to panoga, ki lahko občini prinese nova delovna mesta turističnih ponudnikov – Thermane Laško in Rim- skih term – uspeli prebuditi zasebne vlagatelje, da bodo investirali v dopolnilne de- javnosti za hitrejši razvoj turizma. Sicer gostom med drugim pokažemo mestno jedro, cerkev, muzej, kjer je prikazana zgodovina La- škega, in seveda pivovarno, ki tudi vzbuja največ zani- manja pri obiskovalcih. Kaj vas najbolj moti, ko ste na različnih poteh in imate opravke po občini? Veliko smo že postorili na cestni infrastrukturi, vendar naše ceste še vedno niso v zadovoljivem stanju, zato si želimo, da bi bile bolj sodob- ne in urejene. Zaradi nižje povprečnine in večjih osta- lih obveznosti občine smo vedno težje kos njihovi ob- novi in njihovemu urejanju. Za veliko cest v občini skrbi tudi država, ki je bila pri de- narju za njihovo obnovo še bistveno bolj skopa. Veliko državnih cest je v naši občini zelo poškodovanih ali celo uničenih. Kako vidite svoje obča- ne, kako bi jih predstavili, opisali? Mislim, da se vsi krajani trudimo za prijaznejši na- čin življenja v naši občini. Upam, da bo sodelovanje in medsebojno spoštovanje prineslo še bolj prijazno ob- čino. Glede na to, da smo se odločili za turizem kot strateško razvojno panogo, ki je ena najbolj zahtevnih, vsak občan lahko prispeva k dobremu vtisu, ki ga turist odnese iz naših krajev in občine. Če prijazen dialog med občani dvignemo še na višjo raven, lahko dosežemo še veliko več kot zdaj. Kaj so največji izzivi za Občino Laško? Sočasen razvoj turizma in industrijske oziroma podje- tniške dejavnosti. Vsem pač ni mogoče zagotoviti dela v turizmu, zato je nujno treba obdržati obstoječa podjetja v čim boljši kondiciji. Hkrati je treba zagotoviti možnosti za razvoj manjših podjetij, da je čim širši paleti pokli- cev, ki jih imamo ljudje v Laškem, omogočeno opra- vljati delo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Leto od lanskega do leto- šnjega občinskega prazni- ka, ki je skoraj »usklajeno« z začetkom in s koncem koledarskega leta, je bilo za Občino Laško zelo raz- gibano. Morda kdaj pre- več tudi za župana Franca Zdolška, ki sicer pravi, da je po naravi optimist. Raz- druževanje s Pivovarno Laško, kjer so zavladali novi lastniki, vroče raz- prave o tretji osi, plazovi, stečaji … Laško, ki je na razvojni prelomnici, bo v prihodnje res potrebovalo optimizem, zagon in sode- lovanje čim večjega števila prebivalcev za doseganje zastavljenih ciljev. Kaj je ključna prednost Laškega v primerjavi z dru- gimi občinami? Naša občina je srednje velika, sicer redko, pod- povprečno poseljena v slo- venskem merilu, vendar se zato ponaša z dolgoletno, več kot stoletno pivovarsko tradicijo. Kraj je zrasel tudi iz rudarske tradicije, ki jo želimo v bližnji prihodnosti še podrobneje predstaviti zanamcem. Mislim, da smo tudi edina občina v Sloveniji, ki ima dva različna zdravi- liška kompleksa, zato smo ob razvijanju ostalih panog usmerjeni predvsem v razvoj turizma. Kaj pokažete svojim go- stom, ko jih popeljete po kraju in občini? Glede razvijanja turizma smo še bolj na začetku poti do želenih ciljev. Zadnja leta v občini precej vlagamo v razvoj starega mestnega jedra. Naša prizadevanja na področju turizma so bila prepoznana tudi z ne- kaj priznanji, kot je bilo na primer priznanje evropske destinacije odličnosti. Na- črtujemo, da bomo ob teh priznanjih in z aktivnostmi na področju turizma ustva- rili nekaj delovnih mest na podeželju oziroma v mestu. Upamo tudi, da bomo ob sodelovanju dveh glavnih Turizem na temelju term in pivovarne Franc Zdolšek, župan Občine Laško Prejemniki priznanj Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo v ponedeljek, 7. novembra, bo Občina Laško pode- lila tudi najvišja občinska priznanja. Zlati grb bo prejel Alojz Oberžan za dolgoletno ustvar- jalno delo na družbenem področju, srebrni grb bo šel v roke Cvetku Privšku za uspešno delo na športnem in družbenem področju ter Francu Rajhu za požrtvovalno delo na socialno-humanitarnem področju. Bronasti grb bodo prejeli Bojan Šipek za prizadevno delo na športnem in družbenem področju, Boris Vrabec za uspešno delo na področju ljubiteljske fotografi je in Jurij Šuhel za ustvarjalno delo na družbenem področju. RG Občina Laško v številkah Vir: SURS, Občina Laško Število prebivalcev: 13 156 Število rojstev: 108 (leta 2015) Število gospodarskih družb: 899 Število zaposlenih: 5159 Število nezaposlenih: 718 Povprečna bruto mesečna plača v občini: 1357,26 evrov Franc Zdolšek, župan Občine Laško, verjame, da je to panoga, ki lahko občini prinese nova delovna mesta turističnih ponudnikov – Thermane Laško in Rim- skih term – uspeli prebuditi zasebne vlagatelje, da bodo investirali v dopolnilne de- javnosti za hitrejši razvoj turizma. Sicer gostom med drugim pokažemo mestno jedro, cerkev, muzej, kjer je prikazana zgodovina La- škega, in seveda pivovarno, ki tudi vzbuja največ zani- manja pri obiskovalcih. Kaj vas najbolj moti, ko ste na različnih poteh in imate opravke po občini? Veliko smo že postorili na cestni infrastrukturi, vendar naše ceste še vedno niso v zadovoljivem stanju, zato si želimo, da bi bile bolj sodob- ne in urejene. Zaradi nižje povprečnine in večjih osta- lih obveznosti občine smo vedno težje kos njihovi ob- novi in njihovemu urejanju. Za veliko cest v občini skrbi tudi država, ki je bila pri de- narju za njihovo obnovo še bistveno bolj skopa. Veliko državnih cest je v naši občini zelo poškodovanih ali celo uničenih. Kako vidite svoje obča- ne, kako bi jih predstavili, opisali? Mislim, da se vsi krajani trudimo za prijaznejši na- čin življenja v naši občini. Upam, da bo sodelovanje in medsebojno spoštovanje prineslo še bolj prijazno ob- čino. Glede na to, da smo se odločili za turizem kot strateško razvojno panogo, ki je ena najbolj zahtevnih, vsak občan lahko prispeva k dobremu vtisu, ki ga turist odnese iz naših krajev in občine. Če prijazen dialog med občani dvignemo še na višjo raven, lahko dosežemo še veliko več kot zdaj. Kaj so največji izzivi za Občino Laško? Sočasen razvoj turizma in industrijske oziroma podje- tniške dejavnosti. Vsem pač ni mogoče zagotoviti dela v turizmu, zato je nujno treba obdržati obstoječa podjetja v čim boljši kondiciji. Hkrati je treba zagotoviti možnosti za razvoj manjših podjetij, da je čim širši paleti pokli- cev, ki jih imamo ljudje v Laškem, omogočeno opra- vljati delo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA vp@veterina-lasko.com T. 03 734 16 16 M. 051 619 179, 041 633 416 Del. čas: pon. – pet: 7:00 – 17:00, Sob.: 7:00 – 9:00 PE RADEČE Titova cesta 33 T. 03 734 16 18, 041 633 416 Del. čas: pon., tor., čet., pet: 16:00 – 18:00 h, sre.: 7:00 – 8:00 PE HRASTNIK Ul. Prvoborcev 1a T. 03 734 16 15, 041 633 416 Del. čas: pon.: 9:00 – 16:00, tor. – pet.: 9:00 – 16:00 Drage občanke in občani! Iskrene čestitke ob prazniku občine Laško. Bodimo strpni in optimistični, predvsem pa ponosni na mesto v katerem živimo. Čestitke tudi vsem letošnjim nagrajencem. Dežurstvo izven delovnega časa: 041 633 416, 03 734 16 16 Kolektiv Veterine Laško LARISA JEKNIĆ Poleg z vzrejo čebeljih matic se čebelarstvo ukvarja tudi s prodajo medu. Čebele so za Slavka Leška način življenja. Slavkova partnerka Romana in njuna hči Zala sta prav tako vešči čebelarstva. Natančnost vzreje čebeljih matic Queen Carnica je najbolj znana po vzreji čebeljih matic, ki jih prodaja na trgu Evropske unije, včasih posluje tudi čez lužo. Prav tako pridelujejo več vrst medu. »Najbolj smo osre- dotočeni na glavno sezono, ki traja od začetka maja do sre- dine oziroma konca avgusta. Takrat poskušamo prodati čim več. T ežav pri prodaji nimamo, saj vse, kar proizvedemo, ve- činoma prodamo,« je pojasnil Slavko Lešek. Pri izbiri čebeljih družin ocenjujejo pet glavnih dejavnikov – mirnost živali, pri- merno obarvanost, rojivost, do- bro čistilno sposobnost in čim boljšo odpornost na zajedavce v roju. »Zadnjih 25 let si res pri- zadevamo, da so čebelje dru- žine že na začetku sezone čim bolj močne in da zasedejo ves prostor v panju, saj je le takšna družina sposobna kaj tudi do- prinesti,« je pojasnil. Kako zah- teven je prevoz čebeljih matic za naročnike iz drugih držav? »Čebele damo v posebne kletke za prevoz, kjer imajo hrano za dva tedna. Poleg njih potujejo tudi čebele spremljevalke, saj se matica ne hrani sama, tem- več jo hranijo čebele krmilke,« je razložil. Dobra organizacija je po Leškovih besedah ključ- nega pomena, saj so to izjemno občutljive živali, s katerimi mo- rajo ljudje ravnati čim bolj pre- vidno. »Med drugim smo zelo pozorni na to, da ni v državi na- ročnika praznik, saj to podaljša čas prevoza. Zato velikokrat to preverimo kar sami in stranke na to opozorimo,« je pojasnil. Izjemna bitja, ki jih je treba obvarovati Čebele so izjemno koristne živali, ki pomagajo pri prežive- tju človeške vrste. Približno tre- tjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, za ogromen del tega so zaslužne čebele. Zato je treba do njih gojiti spoštljiv odnos in jih obvarovati. T ega se zavedajo tudi v družini Lešek. »Kar zadeva nepoznavalsko javnost, sta znanje in odnos do čebel različna, za slovenske če- belarje pa si upam trditi, da je stopnja osveščenosti med nji- mi izredno visoka,« je poudaril Slavko Lešek. Pojasnil je tudi, da lahko čebele začutijo člove- ški strah. »Če je vreme primer- no, sem pri pobiranju matic v kratkih hlačah in rokavih in me ne skrbi, da bi me čebela piči- la. Čebele delujejo enako kot psi. Če srečamo hudega psa, bo še bolj hud, če bo videl, da zganjamo paniko. Isto naredi čebela,« je opozoril. Kot pravi, je delo bolj težavno v začetnih pomladnih mesecih, ki so ob jutrih še vedno precej hladni. »Ko odpreš gnezdo, kjer je 35 stopinj Celzija, in čebele poleti- jo ven na mraz, je zanje precej- šen šok.« Izziv za kakovostno čebelarstvo predstavljajo tudi podnebne spremembe. »Vča- sih je bilo stanje, kar zadeva naravne vire in vreme, povsem drugačno, ugodnejše. Je pa res, da je v vseh teh letih napredo- vala tehnologija, ki nam zadeve olajšuje,« je povedal. Delo s čebelami je trdo delo Leškovi delajo celo leto, naj- več opravka ima s čebelami oče Slavko, ki mu ta dejavnost predstavlja vsakodnevni kruh. Njegova partnerka Romana Klinar je vzgojiteljica v vrtcu, njuna hči Zala obiskuje tretji letnik gimnazije. Kljub temu mu pomagata, kolikor se da, in sta prav tako vešči čebe- larjenja. »Ne bom lagal, naša dejavnost je garaško delo,« je priznal Slavko Lešek. »To med drugim pomeni, da cele tri mesece ne gremo nikamor, delamo šestnajst ur dnevno vse dni v tednu in vse tedne v mesecu,« je povedal. Oskrbuje- jo namreč več sto strank. »Na slovenskem trgu bo nekdo od nas kupil na primer deset ma- tic, tuje stranke pa jih jemljejo tudi po tristo,« je povedal. Delo je ne glede na količino enako. Treba je namreč poskrbeti za vse, od prevoza do birokracije in zdravstvenih certifi katov za živali. Povpraševanja jim sicer nikoli ne zmanjka in se iz leta v leto povečuje. Od približno 11 tisoč čebelarjev, kolikor jih je v Sloveniji, je družina Lešek ena od zgolj 30, ki se ukvarjajo z vzrejo čebeljih matic. »Neka- teri pravijo, da je vzreja matic poezija čebelarstva, jaz se pa temu včasih nasmejim,« je do- dal. Velikokrat se zgodi, da jih ujame kaj nepredvidljivega. Le- tos so pripravljali pošiljko 150 matic kar v neurju. »V tej pa- nogi je veliko pogojev in uspeš lahko le, če jih držiš. Ko ljudje vidijo, da so od nas dobili kako- vost, je skoraj gotovo, da bodo pri nas naročili tudi naslednje leto,« je še dejal. Foto: Andraž Purg Od približno 11 tisoč čebelarjev, kolikor jih je v Sloveniji, je družina Lešek ena of zgolj 30, ki se ukvarjajo z vzrejo čebeljih matic. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 45, 7. november 2024 TEŽKO, A TUDI LEPO ŽIVLJENJE Uršula Marot iz Laškega recepta za dolgo življenje nima. Očitno jo je utrdilo življenje, saj ji z ničemer ni prizanašalo. Še vedno čila in polna energije za- dnja leta preživlja v domu starejših v Laškem, kjer je zadovoljna, saj ji, kot pravi, nič ne manjka. Ob nedavnem stotem rojstnem dnevu so ji v domu pri- pravili posebno slovesnost, čestitat so ji prišli tudi predstavniki društev in lokalne skupnosti z županom Markom Šantejem na čelu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Uršula Marot je v Domu sta- rejših Laško trenutno najsta- rejša stanovalka. Je izjemno vitalna in družabna, zelo rada se pogovarja in udeležuje šte- vilnih dejavnosti. Vsak dan obiskuje telovadbo, je članica pevskega zbora in molitvene skupine, rada peče pecivo z go- spodinjami v domu in počne še marsikaj drugega. Pravi, da je rada v domu starejših, kamor se je preselila pred tremi leti. Na začetku je bilo malo hudo, prizna, nato se je privadila na življenje v domski skupnosti. Po zaslugi svoje pozitivne na- ravnanosti, vedrine in dobre energije preživlja lepo in pol- no jesen življenja. Vsak dan si dopoldne privošči kavo, po- poldne pa kozarček vina. Za zdravje, pravi. Da bi ji slednje dobro služilo, da bi se prijetno po- čutila v krogu sostanovalcev in zaposlenih v domu ter da bi še dolgo delila življenjske modrosti, ji je zaželela tudi di- rektorica Doma starejših Laško Janja Podkoritnik Kamenšek. Bilo je težko, a tudi lepo Življenje do Uršule Marot ni bilo prizanesljivo. Od otroštva je trdo delala in skromno žive- la. Njena življenjska pot se je začela v Laškem, v vasi Pod- vin oziroma v današnji Reki pri Laškem, kjer je preživljala otroštvo ter obiskovala osnovno šolo. Že v zgodnji mladosti, pri 14 le- tih, je odšla od doma in si kruh služila z delom na kmetijah. Kasneje je spoznala svojega prihodnjega moža, s katerim sta si nedaleč od Uršulinega rojstnega kraja ustvarila hiško, ob kateri je imela Uršula lepo urejen vrt, vinograd in njivo. V zakonu se jima je rodila hči Marija. Čeprav je imela Uršula težko življenje, jo je to blagoslovilo z razumevajočo družino in s številnimi dobrimi ljudmi. Večkrat pove, kako ponosna je na svojo hčerko Marijo, na zeta Mirka ter na vnukinji Katjo, ki je postala zdravnica, in Majo, ki je uspešna modna oblikovalka. »Rodila sem se v revščini, oče ni bil zaposlen, saj je bil invalid. Mama se je bojevala za preži- vetje družine. Delala je v Pivo- varni Laško, kjer si je prislužila zasluženo pokojnino. Ko sem si ustvarila svojo družino, se je mama neizmerno razveselila obeh vnukinj,« je dejala hči Ma- rija. Dodala je, da je mama vse do 97 . leta povsem sama skrbela zase, kuhala, urejala vrt. Marija je vesela, da ji zdravje še vedno dobro služi in da je dočakala tako častitljivo starost, a tudi, da se je privadila na življenje v domu starejših, kjer jo z druži- no redno obiskuje. Spomini na izlete po Sloveniji Mnogi so se zbrali tudi na praznovanju Uršulinega sto- tega rojstnega dne. Otroci iz Vrtca Debro so ji zapeli nekaj pesmic, harmonikar ji je zai- gral, par iz Folklorne skupine Antona Tanca je zaplesal, pete so zasrbele tudi Uršulo. »Zju- traj jo je malo skrbelo, kako bo, a se je nato sprostila in uživala,« je povedala direkto- rica doma Janja Podkoritnik Kamenšek. Da je presenečena nad tem, kar so ji pripravili v domu, in ganjena, je priznala tudi slavljenka, ki se ji je ob številnih voščilih in lepih že- ljah utrnila tudi kakšna solza sreče. Na vprašanje, kaj bi danes, pri stotih letih, svetovala mla- dim, je izstrelila: »Naj uživajo.« Sama za uživanje ni imela ve- liko priložnosti, je dodala: »Ko sem bila v najboljših letih, je bila vojna. Življenje je bilo polno preizkušenj in težav, a človek vse to preboli. Lepi trenutki so bili redki.« Rada je hodila na izlete, ki so jih organizirala lokalna društva. »Po vsej Sloveniji, vsepovsod smo šli. Dopoldne smo imeli mašo, nato kosilo, popoldne pa zabavo, saj je bil z nami tudi ›muzikant‹,« se spominja. Uršula Marot večkrat pravi, da je življenje pot, ki prinese lepe, a tudi zahtevnejše tre- nutke, ki pa na srečo minejo. In ravno to zavedanje, da težki trenutki minejo, je tisto, kar ji je dajalo pogum in moč, da je šla vztrajno skozi življenje. Foto: Andraž Purg Stoletnica Uršula Marot svetuje: »V življenju čim več uživajte« Pri stotih pleše, poje in peče pecivo Uršula Marot je ob stotem roj- stnem dnevu tudi zaplesala. V imenu vseh zaposlenih in sta- novalcev je direktorica Doma starejših Laško Janja Podkori- tnik Kamenšek Uršuli zaželela trdno zdravje in da bi še dolgo delila življenjske modrosti. Torta ob tako častitljivem jubileju seveda ne sme manj- kati. Stoletnica Uršula ja vanjo pogumno zarezala in se kasneje z njo tudi posladkala. Sostanovalka v domu starejših Marica Lesjak je slavljenki Uršuli za njen jubilej ustvarila poseben šopek iz krep papirja s stotimi cvetovi. Življenje do Uršule Marot ni bilo prizanesljivo. Od otroštva je trdo delala in skromno živela. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 XXXX Št. 45, 7. november 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO ŠMARTNO OB PAKI Najbrž je Občina Šmartno ob Paki edina, ki pra- znuje na martinovo. Čeprav v lokalnih skupnostih ob občinskem prazniku pogosto predajajo namenu nove pridobitve, v Šmarnem ob Paki otvoritvenih trakov letos ne bodo rezali. Kot je pojasnil župan Janko Ko- pušar, so upali, da bo slovesno ob odprtju novozgra- jenega postajališča in podhoda pod železniško progo. Vendar to ne bo mogoče, ker se dela še niso končala. Po zadnjih napovedih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do konca letošnjega leta. BARBARA FURMAN Z županom Jankom Kopušarjem pred praznikom Občine Šmartno ob Paki »Razvojne zmogljivosti naše občine se krčijo« Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, mora ministrstvo urediti še sistem odvodnjava- nja ter železniški peron neko- liko podaljšati in ga opremiti. Podhod pod železniško progo, ki zagotavlja varnost pešcev, je pred časom že predalo na- menu. V sodelovanju z državo na- meravate do konca mandata uresničiti tudi tri naložbe, ki se nanašajo na posodobitev cestne infrastrukture. Kako daleč so prizadevanja in kaj bo novega? Posodobiti nameravamo regionalno cesto skozi Rečico ob Paki ter odsek od podhoda čez železniško progo do po- slovne cone. Prav tako bomo uredili krožišče v Gorenju. In ko smo že pri državnih nalož- bah, je prav, da opozorim na novozgrajeno medobčinsko kolesarsko stezo od Velenja do Mozirja, ki je speljana tudi sko- zi našo lokalno skupnost. Sicer pa smo v zadnjem letu obnovili nekaj krajših cestnih odsekov, pripravljamo se tudi na gradnjo kanalizacije v Rečici ob Paki. Denar je naša občina pridobi- la iz nacionalnega programa Načrt za okrevanje in odpor- nost, s čimer smo se zavezali, da bomo kanalizacijo zgradili do konca naslednjega leta. To bo za našo lokalno skupnost velika pridobitev, na katero čakamo že desetle- tje. Veliko škode in dela so vam povzročile lanske avgu- stovske poplave. Posledice na javni infrastrukturi še odpra- vljate? Seveda. Kar nekaj dela nas še čaka. Poplave so na štirih mestih poškodovale občinski vodovodni sistem, ki smo ga začeli najprej popravljati. Pre- novo smo končali letos spo- mladi. Trije cestni odseki so bili zaradi sproženih plazov nekaj časa neprevozni. Sanira- ti moramo osem plazov. Nara- sle vode so uničile tudi otroško igrišče, ki smo ga že prenovili in je na njem ponovno priso- tno veselo otroško vzdušje. V vaši občini je za prese- litev predvidenih 34 stano- vanjskih hiš, kar pomeni, da bo dom moralo zapustiti približno sto občanov. To je velik stres za ljudi. Kako ga prenašajo? Pogosto poudarjam, da po- plave in plazovi niso uničili le stavb, cest, kanalizacije ter mostov, boleč pečat so pustile tudi na ljudeh, saj so se zna- šli v hudi stiski. Država, ki je obljubljala hitro in učinkovito pomoč, je ponovno zatajila, Tudi vi ste torej eden tistih županov, ki kritizirajo pre- počasno odzivnost pristojnih državnih služb. Saj ne rečem, da s predstav- niki države ne sodelujemo pri iskanju rešitev, a vse skupaj poteka preveč počasi. Ljudje so upravičeno nejevoljni, je- zni, žalostni. Kot sem omenil, je v naši občini za preselitev predvidenih 34 stanovanjskih hiš. K nam se želi preseliti ne- kaj družin iz sosednje braslov- ške občine, kjer so bile njiho- ve hiše prav tako poplavljene. Našli smo prostor za nadome- stne gradnje stanovanjskih hiš, a pridobivanja soglasij različnih strokovnih služb pri spremembi občinskega pro- storskega načrta (OPPN) so dolgotrajna. Žal vse poteka prepočasi, vsak dan se ukvar- jamo s tem, a ljudem še vedno ne moremo omogočiti začetka gradnje. Občina je zagotovila vse, kar je treba, zapleta se na državni ravni. Občina na pri- mer predlaga lokacijo za novo- gradnjo, ta predlog posreduje pristojnim državnim službam v odobritev. Na odgovor ča- kamo tedne in mesece. Če nam ga zavrnejo, poišče- mo novo. In potem spet čakamo. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Je selitev res edina možna rešitev? Menim, da ni. Vendar je tako odločila država. In to odločitev moramo spoštovati, Država bi glede selitve družin morala bolj temeljito razmisli- ti. Pričakovali smo, da bodo strokovnja- ki pripra- vili te- meljite anali- ze in štu- di- je o tem, ali je na levem bregu Savinje in na območju med Pako in Savinjo vendarle mo- goče zagotoviti učinkovito protipoplavno zaščito. Selitev takšne množice občanov ni mačji kašelj niti zanje niti za lokalno skupnost. »Pogosto poudarjam, da poplave in plazovi niso uničili le stavb, cest, kanalizacije ter mostov, boleč pečat so pustile tudi na ljudeh, saj so se znašli v hudi stiski. Država, ki je obljubljala hitro in učinkovito pomoč, je ponovno zatajila.« Za učinkovit razvoj lokal- ne skupnosti so med drugim potrebna zemljišča za razno- vrstno gradnjo. V vaši občini jih izgubljate tako zaradi po- plavne ogroženosti kot tudi zaradi načrtovane gradnje tretje razvojne osi. Zato pravim, da se razvoj- ne zmogljivosti naše občine vedno bolj krčijo. A vpliva na to nimamo. Država bo pač gradila severni del tretje razvojne osi in približno pet kilometrov dolg odsek te hitre ceste bo speljan po naši obči- ni. Ne izgubljamo le zemljišč, ampak tudi stavbe. Za potre- be gradnje omenjene ceste je bilo v naši občini porušenih 25 stanovanjskih hiš in 50 gospo- darskih poslopij. T o je izjemno veliko. In če k temu prištejemo že omenjenih 34 hiš, ki so za rušenje predvidene zaradi po- plavne ogroženosti, smo lahko upravičeno nezadovoljni. Reki Paka in Savinja se pogosto ra- zlivata, zato na teh območjih gradnja seveda ni mogoča. Prav tako moramo upoštevati območje varovalnega pasu ob železnici, zato se pri iskanju primernega prostora za nado- mestne gradnje po poplavah soočamo z velikimi težavami. Severni del tretje razvojne osi bo torej speljan tudi po občini Šmartno ob Paki. Kdaj naj bi se začela gradnja? Na ministrstvu za infra- strukturo so lani poleti napo- vedali, da naj bi do letošnje pomladi pridobili grad- beno dovoljenje za cestni odsek od Šentruperta do Velenja. Kolikor mi je znano, gradbenega dovoljenja še ni pridobilo. Zato ne vem, kdaj se bo gradnja začela. Morda naslednje leto. Slišal sem, da naj bi potekala v dveh etapah. Najprej naj bi zgradili odsek od Šentruperta do Pariželj, zatem še do Velenja. Gradnja tega dela bo tehnično zelo zahtevna, saj so predvideni trije tuneli. Med določanjem trase z gradnjo hitre ceste je bila v naši občini ljudem na voljo informacijska pisarna, v kateri so jim bili predstavniki ministrstva za infrastrukturo in Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars) na voljo za podrobnej- še informacije. Pred časom je pisarna zaprla vrata. Občina Šmartno ob Paki se ponaša z naravnimi danost- mi in s kulturno dediščino. Vam jih uspeva uporabiti v turistične namene? V naši občini ni industrijskih obratov, zato je narava še pre- cej neokrnjena. Imamo veliko sprehajalnih poti. S ponosom poudarjam, da smo zelena ob- čina. Prav tako nismo zelo od- daljeni od večjih mestnih sre- dišč, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Velenje. Če si prebival- ci mest želijo mir v neokrnjeni naravi, so lahko hitro pri nas. Vendar priznam, da občina te danosti premalo izkorišča v turistične namene. Tudi zato, ker se zavedamo, da turizem s seboj prinese negativne posle- dice za okolje. Nekateri občani pravijo, da ne želijo turistične- ga vrveža, ker bi radi ohranili mir in lepo naravo. Zagotovo bo v vaših krajih živahno na martinovo. Ne le zaradi martinovanja, ampak zaradi praznika občine. Naša občina praznuje 11. novembra. Zato imamo dva razloga za praznovanje. Dru- štvo vinogradnikov in turistič- no društvo sta se tudi letos povezala pri organizaciji do- godkov na Martinovi poti, ki je speljana okoli naše občine. Tudi med letom je dobro obi- skana. Že teden pred martino- vim naše planinsko društvo organizira pohod po Martinovi poti, najbolj pestro in živahno bo na Martinovo soboto. Veseli smo, ker se nam na praznova- nju pridružijo tudi obiskovalci od drugod. Nekaj dni kasneje bo druženje na Martinovi poti organiziralo še konjeniško dru- štvo. »Ne izgubljamo le zemljišč, ampak tudi stavbe. Za potrebe gradnje severnega dela tretje razvojne osi je bilo v naši občini porušenih 25 stanovanjskih hiš in 50 gospodarskih poslopij. To je veliko.« Vas v občinski upravi še pe- stijo kadrovske težave? Odhode nekaterih zaposle- nih smo uspeli nadomestiti. Je pa zaradi tega prišlo do za- ostankov pri delu. A smo kljub kadrovskim težavam opravili vse delo, povezano z odpra- vljanjem posledic poplav. In s poplavami bo, kot pra- vite, povezana tudi vsebina vašega slavnostnega govora. Zaradi odpravljanja posle- dic poplav je za nami zahtev- no, naporno in stresno leto. A vsako slabo ima v sebi tudi nekaj dobrega, pravi prego- vor. Izredne razmere so nas povezale, dokazali smo, da zmoremo stopiti skupaj in si pomagati. V ospredju so bile vrednote solidarnosti, pro- stovoljstva, povezanosti. A se življenje počasi vrača v usta- ljene tirnice in ljudje ponovno sebično gledamo le nase in na svoje potrebe, ponovno se od- tujujemo. Zato si želim, da bi zmogli živeti bolj povezano vedno, ne le v izrednih oko- liščinah. Župan Janko Kopušar (Foto: arhiv NT/Sherpa) slovne cone. Prav tako bomo uredili krožišče v Gorenju. In ko smo že pri državnih nalož- bah, je prav, da opozorim na novozgrajeno medobčinsko kolesarsko stezo od Velenja do Mozirja, ki je speljana tudi sko- zi našo lokalno skupnost. Sicer pa smo v zadnjem letu obnovili nekaj krajših cestnih odsekov, pripravljamo se tudi na gradnjo kanalizacije v Rečici ob Paki. Denar je naša občina pridobi- la iz nacionalnega programa Načrt za okrevanje in odpor- nost, s čimer smo se zavezali, da bomo kanalizacijo zgradili do konca naslednjega leta. To bo za našo lokalno skupnost velika pridobitev, na katero čakamo že desetle- tje. litev predvidenih 34 stano- vanjskih hiš, kar pomeni, da bo dom moralo zapustiti približno sto občanov. To je prepočasi, vsak dan se ukvar- jamo s tem, a ljudem še vedno ne moremo omogočiti začetka gradnje. Občina je zagotovila vse, kar je treba, zapleta se na državni ravni. Občina na pri- mer predlaga lokacijo za novo- gradnjo, ta predlog posreduje pristojnim državnim službam v odobritev. Na odgovor ča- kamo tedne in mesece. Če nam ga zavrnejo, poišče- mo novo. In potem spet čakamo. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Je selitev res edina možna rešitev? Menim, da ni. Vendar je tako odločila država. In to odločitev moramo spoštovati, Država bi glede selitve družin morala bolj temeljito razmisli- ti. Pričakovali smo, da bodo strokovnja- ki pripra- vili te- meljite anali- ze in štu- di- je plavne ogroženosti kot tudi zaradi načrtovane gradnje tretje razvojne osi. Zato pravim, da se razvoj- ne zmogljivosti naše občine vedno bolj krčijo. A vpliva na to nimamo. Država bo pač gradila severni del tretje razvojne osi in približno pet kilometrov dolg odsek te hitre ceste bo speljan po naši obči- ni. Ne izgubljamo le zemljišč, ampak tudi stavbe. Za potre- be gradnje omenjene ceste je bilo v naši občini porušenih 25 stanovanjskih hiš in 50 gospo- darskih poslopij. T o je izjemno veliko. In če k temu prištejemo že omenjenih 34 hiš, ki so za rušenje predvidene zaradi po- plavne ogroženosti, smo lahko upravičeno nezadovoljni. Reki Paka in Savinja se pogosto ra- zlivata, zato na teh območjih gradnja seveda ni mogoča. Prav tako moramo upoštevati območje varovalnega pasu ob železnici, zato se pri iskanju primernega prostora za nado- mestne gradnje po poplavah soočamo z velikimi težavami. Severni del tretje razvojne osi bo torej speljan tudi po občini Šmartno ob Paki. Kdaj naj bi se začela gradnja? Na ministrstvu za infra- strukturo so lani poleti napo- vedali, da naj bi do letošnje pomladi pridobili grad- beno dovoljenje za cestni odsek od Šentruperta do Velenja. Kolikor mi je znano, Župan Janko Kopušar (Foto: arhiv NT/Sherpa) w w w . s m a r t n o o b p a k i . s i Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Otroška gledališka skupina v Gorenju je nastala naključ- no. Še preden so se okoliški otroci, ki želijo nastopati na odru, združili, so imeli zanje že pripravljene kostume za predstavo Srote. Omenjeno gledališko predstavo so na- mreč že pred leti igrali otroci gledališke skupine iz Zasipa pri Bledu, ki jo vodi avtorica besedila in Frančeva hči Lu- cija Vidic. »Ker so v Zasipu zaradi epidemije nehali igrati to predstavo, so otroci kostu- me že prerasli. Hči mi je pre- dlagala, da bi predstavo lahko igrali otroci v Gorenju, ven- dar bi mogel najprej poiskati tiste, ki bi želeli igrati na odru in bi jim bili podarjeni kostu- mi prav,« je povedal amater- ski igralec Franc Fužir. In res, s predsednikom društva sta v lokalnem okolju našla de- set otrok in dva srednješolca, ki so bili s soglasjem staršev pripravljeni nastopiti pod gle- dališkimi lučmi. Prepolna dvorana Novonastala gledališka skupina je za predstavo Srote pod režisersko taktirko Fran- ca Fužirja vadila od enkrat do dvakrat tedensko. Zaradi različnih šolskih dejavnosti so se otroci zbirali ob koncih tedna, zaradi bližine doma je večina otrok na vaje prišla kar peš. Čeprav je tematika pred- stave pretresljiva in govori o zgodbah otrok, ki so primo- rani odraščati v sirotišnici, so mladi igralci po besedah Fužirja igranje vzeli presene- tljivo resno. »Predstavo smo hitro in dobro ›naštudirali.‹ Otroci so me ubogali, kar je Novonastala otroška gledališka skupina v Gorenju osvojila državno zlato Mladi gledališčniki osvajajo odre V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predsta- vo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverje- tni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku po- delil županovo priznanje mladim. SINTIJA JURIČ »Želim si, da to ne bi bila naša prva in zadnja predstava, temveč da bi jih otroci odigrali še veliko in da bi se tudi oni okužili z gledališkim odrom, kot sem se pred 50 leti sam,« je povedal režiser Franc Fužir. »Župan že nekaj let podeljuje priznanja mladim, ki dosegajo predvsem šolske in športne uspehe. Po tihem smo upali, da bo opazil tudi nas. In res nas je.« »Za takšen majhen kraj, kot je naš, in za celotno kulturno društvo je zlato priznanje nekaj velikega.« za ta čas skoraj presenetlji- vo. Res je tudi, da sem toliko starejši, da so mogoče pred mano imeli malo strahospo- štovanja,« z nasmehom pove režiser, ki je besedilo predsta- ve tudi nekoliko dramaturško priredil. Deset osnovnošolcev in dva srednješolca so 35-minutno predstavo na odru prvič zai- grali za materinski dan. »Ker niso mogli vsi priti v dvora- no, so otroci nato predstavo zaigrali še enkrat. Ogledala si jo je tudi zaposlena iz jav- nega sklada in nas pozvala, naj se prijavimo na srečanje otroških gledaliških skupin,« je povedal Fužir, ki se je ob amaterskem igralstvu že pred tem preizkusil v režiranju od- raslih skupin, tokrat je prvič vodil otroke. Najboljši med najboljšimi Otroška gledališka skupina KD Gorenje se je na letošnjem srečanju otroških gledaliških skupin, ki ga organizira JSKD RS za kulturne dejavnosti, med 196 prijavljenimi pred- stavami s svojo predstavo Srote najprej uvrstila na re- gijsko in nato še na državno srečanje. »Pred nastopoma na regijskem in državnem srečanju smo imeli tudi od- prte generalke in tudi takrat so bile dvorane polne. Neka- teri so si predstavo ogledali tudi večkrat, saj je vsebina re- snično ganljiva in poučna,« je povedal Fužir in dodal, da so imeli pri nastajanju predstave ves čas tudi veliko podporo staršev otrok. Mladi gledališčniki iz Go- renja so se s svojo predsta- vo na državnem srečanju, na katerem je sodelovalo 12 najboljših skupin, zavihteli na sam vrh in domov odnesli zlato priznanje. »Otroci so se obnesli presenetljivo dobro, na odru so zelo uživali in so bili nad zmago navdušeni. Tudi kot skupina smo se zelo dobro ujeli in presenetili tako sebe kot gledalce,« je še po- vedal režiser, ki je na otroke zelo ponosen. Prva, a ne zadnja Gledališčniki iz Gorenja in okolice s predstavo Srote še vedno nastopajo. Nedav- no so gostovali tudi v dveh osnovnih šolah, kjer so učenci po besedah režiserja pozorno spremljali predsta- vo in jo zelo dobro sprejeli. Do konca leta v gledališki skupini načrtujejo še nekaj ponovitev predstave, kako dolgo jo bodo še igrali, ne vedo. »Otroci hitro rastejo in zaradi otroških kostumov predstave ne moremo igrati več let, kot jo lahko na pri- mer igrajo odrasle skupine,« pove Fužir. A to zagotovo ni bila njihova zadnja predsta- va. »Naša otroška gledališka skupina bo zagotovo delo- vala še naprej. Otroci me že sprašujejo, kaj bomo še igrali, kar pomeni, da v igri uživajo.« Nadvse uspešen začetek Otroške gledališke skupine KD Gorenje so opazili tudi v Občini Šmartno ob Paki, kjer ji bo župan Janko Kopušar ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mla- dim. »Nad tem nisem zelo presenečen, saj naš župan že nekaj let podeljuje pri- znanja mladim, ki dosegajo predvsem šolske in športne uspehe. Po tihem smo upali, da bo opazil tudi nas. In res nas je. Mislim, da je to celo prvič, da je priznanje dobila skupina in ne posameznik,« je še povedal Franc Fužir, ki verjame, da je priznanje za otroke še dodatna spodbuda. Foto: osebni arhiv Franca Fužirja Mladi gledališčniki z zasluženo zlato plaketo V predstavi Srote nastopajo osnovnošolci od 2. do 6. razreda in dva srednješolca, ki igrata vlogi učitelja in ravnateljice sirotišnice. Otroci v predstavi ves čas sanjarijo o svojih starših in upajo, da bo kdo prišel ponje v sirotišnico. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 XXXX Št. 45, 7. november 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO ŠMARTNO OB PAKI Najbrž je Občina Šmartno ob Paki edina, ki pra- znuje na martinovo. Čeprav v lokalnih skupnostih ob občinskem prazniku pogosto predajajo namenu nove pridobitve, v Šmarnem ob Paki otvoritvenih trakov letos ne bodo rezali. Kot je pojasnil župan Janko Ko- pušar, so upali, da bo slovesno ob odprtju novozgra- jenega postajališča in podhoda pod železniško progo. Vendar to ne bo mogoče, ker se dela še niso končala. Po zadnjih napovedih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do konca letošnjega leta. BARBARA FURMAN Z županom Jankom Kopušarjem pred praznikom Občine Šmartno ob Paki »Razvojne zmogljivosti naše občine se krčijo« Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, mora ministrstvo urediti še sistem odvodnjava- nja ter železniški peron neko- liko podaljšati in ga opremiti. Podhod pod železniško progo, ki zagotavlja varnost pešcev, je pred časom že predalo na- menu. V sodelovanju z državo na- meravate do konca mandata uresničiti tudi tri naložbe, ki se nanašajo na posodobitev cestne infrastrukture. Kako daleč so prizadevanja in kaj bo novega? Posodobiti nameravamo regionalno cesto skozi Rečico ob Paki ter odsek od podhoda čez železniško progo do po- slovne cone. Prav tako bomo uredili krožišče v Gorenju. In ko smo že pri državnih nalož- bah, je prav, da opozorim na novozgrajeno medobčinsko kolesarsko stezo od Velenja do Mozirja, ki je speljana tudi sko- zi našo lokalno skupnost. Sicer pa smo v zadnjem letu obnovili nekaj krajših cestnih odsekov, pripravljamo se tudi na gradnjo kanalizacije v Rečici ob Paki. Denar je naša občina pridobi- la iz nacionalnega programa Načrt za okrevanje in odpor- nost, s čimer smo se zavezali, da bomo kanalizacijo zgradili do konca naslednjega leta. To bo za našo lokalno skupnost velika pridobitev, na katero čakamo že desetle- tje. Veliko škode in dela so vam povzročile lanske avgu- stovske poplave. Posledice na javni infrastrukturi še odpra- vljate? Seveda. Kar nekaj dela nas še čaka. Poplave so na štirih mestih poškodovale občinski vodovodni sistem, ki smo ga začeli najprej popravljati. Pre- novo smo končali letos spo- mladi. Trije cestni odseki so bili zaradi sproženih plazov nekaj časa neprevozni. Sanira- ti moramo osem plazov. Nara- sle vode so uničile tudi otroško igrišče, ki smo ga že prenovili in je na njem ponovno priso- tno veselo otroško vzdušje. V vaši občini je za prese- litev predvidenih 34 stano- vanjskih hiš, kar pomeni, da bo dom moralo zapustiti približno sto občanov. To je velik stres za ljudi. Kako ga prenašajo? Pogosto poudarjam, da po- plave in plazovi niso uničili le stavb, cest, kanalizacije ter mostov, boleč pečat so pustile tudi na ljudeh, saj so se zna- šli v hudi stiski. Država, ki je obljubljala hitro in učinkovito pomoč, je ponovno zatajila, Tudi vi ste torej eden tistih županov, ki kritizirajo pre- počasno odzivnost pristojnih državnih služb. Saj ne rečem, da s predstav- niki države ne sodelujemo pri iskanju rešitev, a vse skupaj poteka preveč počasi. Ljudje so upravičeno nejevoljni, je- zni, žalostni. Kot sem omenil, je v naši občini za preselitev predvidenih 34 stanovanjskih hiš. K nam se želi preseliti ne- kaj družin iz sosednje braslov- ške občine, kjer so bile njiho- ve hiše prav tako poplavljene. Našli smo prostor za nadome- stne gradnje stanovanjskih hiš, a pridobivanja soglasij različnih strokovnih služb pri spremembi občinskega pro- storskega načrta (OPPN) so dolgotrajna. Žal vse poteka prepočasi, vsak dan se ukvar- jamo s tem, a ljudem še vedno ne moremo omogočiti začetka gradnje. Občina je zagotovila vse, kar je treba, zapleta se na državni ravni. Občina na pri- mer predlaga lokacijo za novo- gradnjo, ta predlog posreduje pristojnim državnim službam v odobritev. Na odgovor ča- kamo tedne in mesece. Če nam ga zavrnejo, poišče- mo novo. In potem spet čakamo. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Je selitev res edina možna rešitev? Menim, da ni. Vendar je tako odločila država. In to odločitev moramo spoštovati, Država bi glede selitve družin morala bolj temeljito razmisli- ti. Pričakovali smo, da bodo strokovnja- ki pripra- vili te- meljite anali- ze in štu- di- je o tem, ali je na levem bregu Savinje in na območju med Pako in Savinjo vendarle mo- goče zagotoviti učinkovito protipoplavno zaščito. Selitev takšne množice občanov ni mačji kašelj niti zanje niti za lokalno skupnost. »Pogosto poudarjam, da poplave in plazovi niso uničili le stavb, cest, kanalizacije ter mostov, boleč pečat so pustile tudi na ljudeh, saj so se znašli v hudi stiski. Država, ki je obljubljala hitro in učinkovito pomoč, je ponovno zatajila.« Za učinkovit razvoj lokal- ne skupnosti so med drugim potrebna zemljišča za razno- vrstno gradnjo. V vaši občini jih izgubljate tako zaradi po- plavne ogroženosti kot tudi zaradi načrtovane gradnje tretje razvojne osi. Zato pravim, da se razvoj- ne zmogljivosti naše občine vedno bolj krčijo. A vpliva na to nimamo. Država bo pač gradila severni del tretje razvojne osi in približno pet kilometrov dolg odsek te hitre ceste bo speljan po naši obči- ni. Ne izgubljamo le zemljišč, ampak tudi stavbe. Za potre- be gradnje omenjene ceste je bilo v naši občini porušenih 25 stanovanjskih hiš in 50 gospo- darskih poslopij. T o je izjemno veliko. In če k temu prištejemo že omenjenih 34 hiš, ki so za rušenje predvidene zaradi po- plavne ogroženosti, smo lahko upravičeno nezadovoljni. Reki Paka in Savinja se pogosto ra- zlivata, zato na teh območjih gradnja seveda ni mogoča. Prav tako moramo upoštevati območje varovalnega pasu ob železnici, zato se pri iskanju primernega prostora za nado- mestne gradnje po poplavah soočamo z velikimi težavami. Severni del tretje razvojne osi bo torej speljan tudi po občini Šmartno ob Paki. Kdaj naj bi se začela gradnja? Na ministrstvu za infra- strukturo so lani poleti napo- vedali, da naj bi do letošnje pomladi pridobili grad- beno dovoljenje za cestni odsek od Šentruperta do Velenja. Kolikor mi je znano, gradbenega dovoljenja še ni pridobilo. Zato ne vem, kdaj se bo gradnja začela. Morda naslednje leto. Slišal sem, da naj bi potekala v dveh etapah. Najprej naj bi zgradili odsek od Šentruperta do Pariželj, zatem še do Velenja. Gradnja tega dela bo tehnično zelo zahtevna, saj so predvideni trije tuneli. Med določanjem trase z gradnjo hitre ceste je bila v naši občini ljudem na voljo informacijska pisarna, v kateri so jim bili predstavniki ministrstva za infrastrukturo in Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars) na voljo za podrobnej- še informacije. Pred časom je pisarna zaprla vrata. Občina Šmartno ob Paki se ponaša z naravnimi danost- mi in s kulturno dediščino. Vam jih uspeva uporabiti v turistične namene? V naši občini ni industrijskih obratov, zato je narava še pre- cej neokrnjena. Imamo veliko sprehajalnih poti. S ponosom poudarjam, da smo zelena ob- čina. Prav tako nismo zelo od- daljeni od večjih mestnih sre- dišč, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Velenje. Če si prebival- ci mest želijo mir v neokrnjeni naravi, so lahko hitro pri nas. Vendar priznam, da občina te danosti premalo izkorišča v turistične namene. Tudi zato, ker se zavedamo, da turizem s seboj prinese negativne posle- dice za okolje. Nekateri občani pravijo, da ne želijo turistične- ga vrveža, ker bi radi ohranili mir in lepo naravo. Zagotovo bo v vaših krajih živahno na martinovo. Ne le zaradi martinovanja, ampak zaradi praznika občine. Naša občina praznuje 11. novembra. Zato imamo dva razloga za praznovanje. Dru- štvo vinogradnikov in turistič- no društvo sta se tudi letos povezala pri organizaciji do- godkov na Martinovi poti, ki je speljana okoli naše občine. Tudi med letom je dobro obi- skana. Že teden pred martino- vim naše planinsko društvo organizira pohod po Martinovi poti, najbolj pestro in živahno bo na Martinovo soboto. Veseli smo, ker se nam na praznova- nju pridružijo tudi obiskovalci od drugod. Nekaj dni kasneje bo druženje na Martinovi poti organiziralo še konjeniško dru- štvo. »Ne izgubljamo le zemljišč, ampak tudi stavbe. Za potrebe gradnje severnega dela tretje razvojne osi je bilo v naši občini porušenih 25 stanovanjskih hiš in 50 gospodarskih poslopij. To je veliko.« Vas v občinski upravi še pe- stijo kadrovske težave? Odhode nekaterih zaposle- nih smo uspeli nadomestiti. Je pa zaradi tega prišlo do za- ostankov pri delu. A smo kljub kadrovskim težavam opravili vse delo, povezano z odpra- vljanjem posledic poplav. In s poplavami bo, kot pra- vite, povezana tudi vsebina vašega slavnostnega govora. Zaradi odpravljanja posle- dic poplav je za nami zahtev- no, naporno in stresno leto. A vsako slabo ima v sebi tudi nekaj dobrega, pravi prego- vor. Izredne razmere so nas povezale, dokazali smo, da zmoremo stopiti skupaj in si pomagati. V ospredju so bile vrednote solidarnosti, pro- stovoljstva, povezanosti. A se življenje počasi vrača v usta- ljene tirnice in ljudje ponovno sebično gledamo le nase in na svoje potrebe, ponovno se od- tujujemo. Zato si želim, da bi zmogli živeti bolj povezano vedno, ne le v izrednih oko- liščinah. Župan Janko Kopušar (Foto: arhiv NT/Sherpa) slovne cone. Prav tako bomo uredili krožišče v Gorenju. In ko smo že pri državnih nalož- bah, je prav, da opozorim na novozgrajeno medobčinsko kolesarsko stezo od Velenja do Mozirja, ki je speljana tudi sko- zi našo lokalno skupnost. Sicer pa smo v zadnjem letu obnovili nekaj krajših cestnih odsekov, pripravljamo se tudi na gradnjo kanalizacije v Rečici ob Paki. Denar je naša občina pridobi- la iz nacionalnega programa Načrt za okrevanje in odpor- nost, s čimer smo se zavezali, da bomo kanalizacijo zgradili do konca naslednjega leta. To bo za našo lokalno skupnost velika pridobitev, na katero čakamo že desetle- tje. litev predvidenih 34 stano- vanjskih hiš, kar pomeni, da bo dom moralo zapustiti približno sto občanov. To je prepočasi, vsak dan se ukvar- jamo s tem, a ljudem še vedno ne moremo omogočiti začetka gradnje. Občina je zagotovila vse, kar je treba, zapleta se na državni ravni. Občina na pri- mer predlaga lokacijo za novo- gradnjo, ta predlog posreduje pristojnim državnim službam v odobritev. Na odgovor ča- kamo tedne in mesece. Če nam ga zavrnejo, poišče- mo novo. In potem spet čakamo. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Je selitev res edina možna rešitev? Menim, da ni. Vendar je tako odločila država. In to odločitev moramo spoštovati, Država bi glede selitve družin morala bolj temeljito razmisli- ti. Pričakovali smo, da bodo strokovnja- ki pripra- vili te- meljite anali- ze in štu- di- je plavne ogroženosti kot tudi zaradi načrtovane gradnje tretje razvojne osi. Zato pravim, da se razvoj- ne zmogljivosti naše občine vedno bolj krčijo. A vpliva na to nimamo. Država bo pač gradila severni del tretje razvojne osi in približno pet kilometrov dolg odsek te hitre ceste bo speljan po naši obči- ni. Ne izgubljamo le zemljišč, ampak tudi stavbe. Za potre- be gradnje omenjene ceste je bilo v naši občini porušenih 25 stanovanjskih hiš in 50 gospo- darskih poslopij. T o je izjemno veliko. In če k temu prištejemo že omenjenih 34 hiš, ki so za rušenje predvidene zaradi po- plavne ogroženosti, smo lahko upravičeno nezadovoljni. Reki Paka in Savinja se pogosto ra- zlivata, zato na teh območjih gradnja seveda ni mogoča. Prav tako moramo upoštevati območje varovalnega pasu ob železnici, zato se pri iskanju primernega prostora za nado- mestne gradnje po poplavah soočamo z velikimi težavami. Severni del tretje razvojne osi bo torej speljan tudi po občini Šmartno ob Paki. Kdaj naj bi se začela gradnja? Na ministrstvu za infra- strukturo so lani poleti napo- vedali, da naj bi do letošnje pomladi pridobili grad- beno dovoljenje za cestni odsek od Šentruperta do Velenja. Kolikor mi je znano, Župan Janko Kopušar (Foto: arhiv NT/Sherpa) w w w . s m a r t n o o b p a k i . s i Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 45, 7. november 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Otroška gledališka skupina v Gorenju je nastala naključ- no. Še preden so se okoliški otroci, ki želijo nastopati na odru, združili, so imeli zanje že pripravljene kostume za predstavo Srote. Omenjeno gledališko predstavo so na- mreč že pred leti igrali otroci gledališke skupine iz Zasipa pri Bledu, ki jo vodi avtorica besedila in Frančeva hči Lu- cija Vidic. »Ker so v Zasipu zaradi epidemije nehali igrati to predstavo, so otroci kostu- me že prerasli. Hči mi je pre- dlagala, da bi predstavo lahko igrali otroci v Gorenju, ven- dar bi mogel najprej poiskati tiste, ki bi želeli igrati na odru in bi jim bili podarjeni kostu- mi prav,« je povedal amater- ski igralec Franc Fužir. In res, s predsednikom društva sta v lokalnem okolju našla de- set otrok in dva srednješolca, ki so bili s soglasjem staršev pripravljeni nastopiti pod gle- dališkimi lučmi. Prepolna dvorana Novonastala gledališka skupina je za predstavo Srote pod režisersko taktirko Fran- ca Fužirja vadila od enkrat do dvakrat tedensko. Zaradi različnih šolskih dejavnosti so se otroci zbirali ob koncih tedna, zaradi bližine doma je večina otrok na vaje prišla kar peš. Čeprav je tematika pred- stave pretresljiva in govori o zgodbah otrok, ki so primo- rani odraščati v sirotišnici, so mladi igralci po besedah Fužirja igranje vzeli presene- tljivo resno. »Predstavo smo hitro in dobro ›naštudirali.‹ Otroci so me ubogali, kar je Novonastala otroška gledališka skupina v Gorenju osvojila državno zlato Mladi gledališčniki osvajajo odre V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predsta- vo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverje- tni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku po- delil županovo priznanje mladim. SINTIJA JURIČ »Želim si, da to ne bi bila naša prva in zadnja predstava, temveč da bi jih otroci odigrali še veliko in da bi se tudi oni okužili z gledališkim odrom, kot sem se pred 50 leti sam,« je povedal režiser Franc Fužir. »Župan že nekaj let podeljuje priznanja mladim, ki dosegajo predvsem šolske in športne uspehe. Po tihem smo upali, da bo opazil tudi nas. In res nas je.« »Za takšen majhen kraj, kot je naš, in za celotno kulturno društvo je zlato priznanje nekaj velikega.« za ta čas skoraj presenetlji- vo. Res je tudi, da sem toliko starejši, da so mogoče pred mano imeli malo strahospo- štovanja,« z nasmehom pove režiser, ki je besedilo predsta- ve tudi nekoliko dramaturško priredil. Deset osnovnošolcev in dva srednješolca so 35-minutno predstavo na odru prvič zai- grali za materinski dan. »Ker niso mogli vsi priti v dvora- no, so otroci nato predstavo zaigrali še enkrat. Ogledala si jo je tudi zaposlena iz jav- nega sklada in nas pozvala, naj se prijavimo na srečanje otroških gledaliških skupin,« je povedal Fužir, ki se je ob amaterskem igralstvu že pred tem preizkusil v režiranju od- raslih skupin, tokrat je prvič vodil otroke. Najboljši med najboljšimi Otroška gledališka skupina KD Gorenje se je na letošnjem srečanju otroških gledaliških skupin, ki ga organizira JSKD RS za kulturne dejavnosti, med 196 prijavljenimi pred- stavami s svojo predstavo Srote najprej uvrstila na re- gijsko in nato še na državno srečanje. »Pred nastopoma na regijskem in državnem srečanju smo imeli tudi od- prte generalke in tudi takrat so bile dvorane polne. Neka- teri so si predstavo ogledali tudi večkrat, saj je vsebina re- snično ganljiva in poučna,« je povedal Fužir in dodal, da so imeli pri nastajanju predstave ves čas tudi veliko podporo staršev otrok. Mladi gledališčniki iz Go- renja so se s svojo predsta- vo na državnem srečanju, na katerem je sodelovalo 12 najboljših skupin, zavihteli na sam vrh in domov odnesli zlato priznanje. »Otroci so se obnesli presenetljivo dobro, na odru so zelo uživali in so bili nad zmago navdušeni. Tudi kot skupina smo se zelo dobro ujeli in presenetili tako sebe kot gledalce,« je še po- vedal režiser, ki je na otroke zelo ponosen. Prva, a ne zadnja Gledališčniki iz Gorenja in okolice s predstavo Srote še vedno nastopajo. Nedav- no so gostovali tudi v dveh osnovnih šolah, kjer so učenci po besedah režiserja pozorno spremljali predsta- vo in jo zelo dobro sprejeli. Do konca leta v gledališki skupini načrtujejo še nekaj ponovitev predstave, kako dolgo jo bodo še igrali, ne vedo. »Otroci hitro rastejo in zaradi otroških kostumov predstave ne moremo igrati več let, kot jo lahko na pri- mer igrajo odrasle skupine,« pove Fužir. A to zagotovo ni bila njihova zadnja predsta- va. »Naša otroška gledališka skupina bo zagotovo delo- vala še naprej. Otroci me že sprašujejo, kaj bomo še igrali, kar pomeni, da v igri uživajo.« Nadvse uspešen začetek Otroške gledališke skupine KD Gorenje so opazili tudi v Občini Šmartno ob Paki, kjer ji bo župan Janko Kopušar ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mla- dim. »Nad tem nisem zelo presenečen, saj naš župan že nekaj let podeljuje pri- znanja mladim, ki dosegajo predvsem šolske in športne uspehe. Po tihem smo upali, da bo opazil tudi nas. In res nas je. Mislim, da je to celo prvič, da je priznanje dobila skupina in ne posameznik,« je še povedal Franc Fužir, ki verjame, da je priznanje za otroke še dodatna spodbuda. Foto: osebni arhiv Franca Fužirja Mladi gledališčniki z zasluženo zlato plaketo V predstavi Srote nastopajo osnovnošolci od 2. do 6. razreda in dva srednješolca, ki igrata vlogi učitelja in ravnateljice sirotišnice. Otroci v predstavi ves čas sanjarijo o svojih starših in upajo, da bo kdo prišel ponje v sirotišnico. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 45, 7. november 2024 POPOTNIK NA KOLESU Bližnji in daljni sosedi Janka Vraniča poznajo po do- mačem imenu »Rjavc«. Čeprav je že od nekdaj močno navezan na svojo družino in domačijo, je v zadnjih letih začel izpolnjevati otroške želje, ki niso povezane z do- mom. Nasprotno. Že od nekdaj je želel odkrivati svet. Ker mu je zaradi dela na kmetiji za to pogosto zmanj- kalo časa, to počne zdaj. A ne z letalom, avtomobilom ali vlakom. Na večkilometrske poti se najraje odpravi kar s kolesom. Pred dvema letoma je prevozil pot od izvira Donave do njenega izliva v Črno morje. Lani se je od doma v Prekopi odpravil do najsevernejše točke v Evropi. Letos je kolesaril od severa Škotske do juga Anglije in se avgusta po 40 dneh vrnil domov. Skromen 72-letnik, ki mu ne zmanjka besed in zanimivih zgodb, poudarja, da je življenje treba zajemati s polno žlico. SINTIJA JURIČ Janko Vranič zaradi dela na kmetiji v mladosti ni imel priložnosti poto- vati, a želja po odkri- vanju sveta je v njem rasla že od otroštva. Ker je hotel videti svet, je po kon- čani osnovni šoli najprej želel delati na ladji. Zaradi narave dela doma se je vpi- sal v kmetijsko šolo v Šentjurju in ostal na domači kmetiji. »Ko sem šel v kme- tijsko šolo, sem v in- ternatu spoznal dru- gačen način življenja. Našel sem družbo, s katero sem lah- Kot pravi Vranič, ima pri kolesarjenju veliko podporo pri obeh hčerkah in njunih družinah. Največja podpor- nica je že od nekdaj njegova žena. »Čeprav pravi, da sem trmast in bi šel na pot, tudi če se ne bi strinjala, to ni res. Če bi bila resnično proti, ne bi šel,« poudari Vranič. Na kolesarsko ali pohodniško pot se že od nekdaj odpravlja tudi okoli 25. junija, ko pra- znujemo dan državnosti. »To je zame poseben praznik, ki ga zelo spoštujem. Zelo sem ponosen, da smo se Slovenci osamosvojili.« Ker je na do- mačiji z družino ostala ena od njegovih hčerk, si danes, kot pravi, veliko lažje vzame čas za daljše poti, saj ve, da je doma za vse dobro poskrblje- no. Na njihovi kmetiji se na- mreč v največji meri ukvarjajo s hmeljarstvom, imajo tudi puranjo farmo, nekaj bikov in tri konje. Od izvira do izliva Donave Na prvo daljšo večdnevno kolesarsko pot se je Vranič prvič odpravil pred dvema letoma. To si je »privoščil« ob svojem 70. rojstnem dne- vu. Z vlakom se je odpeljal do izvira Donave in nato s kole- som kolesaril vse do Črnega morja, kjer se Donava izliva. 3.500-kilometrsko pot je pre- magal v 24 dneh. »To pot sem želel prekolesariti več kot de- set let. O njej sem velikokrat razmišljal in tudi bral. Zdelo se mi je, da mora biti zelo lepa, in ko sem začel raz- mišljati, da bom star 70 let, sem se zavedal, da bo vsako leto slabše. Odločil sem se, da bom šel. Če bi odlagal, ne bi tega nikoli doživel,« pove Vranič. Ker je bilo to njegovo prvo daljše potovanje, je marsikje improviziral, tudi prenočišča je iskal sproti. » Tudi šotora ni- sem vzel s sabo. Imel sem le spalno vrečo in folijo, ki sem jo pogrnil po travi ter spal po njivah. Tu in tam sem našel tudi kakšen apartma.« Kot »Ko pridem na cilj, sem zelo vesel. Ampak ni nič posebnega, nič ni drugače. Sem pa zelo zadovoljen, da sem dosegel, kar sem si zadal.« Janko Vranič z Vranskega s kolesom osvaja Evropo Kdaj okoli sveta, če ne zdaj? ko hodil v hribe, začel sem se ukvarjati tudi s tekom. Po- zimi sem se udeleževal smu- čarskih tekaških maratonov v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Še zdaj ne vem, kje sem našel to- liko časa,« z nasmeškom pove Vranič, ki je, kot pravi, špor- tno kondicijo ves čas nabiral z delom na kmetiji. Začetek z dnevnimi »turami« Prvo kolo si je kupil pri pri- bližno dvajsetih letih, ko je odslužil vojaški rok. Takrat je dnevno prekolesaril tudi po dvesto kilometrov. Včasih je kolesaril brez končnega cilja, spet drugič je natančno vedel, do kam želi priti. »Mlajša sestra ima na Malem Lo- šinju počitniško prikolico, zato sem enkrat ko- lesaril tudi do tja. Ker imamo doma hmelj, sem ga dve noči zapored škropil. Ko sem ob enih zjutraj pri- šel z njive, sem ženi rekel, da bom šel s kolesom na Mali Lo- šinj. Rekla mi je, da me bodo do Trojan že povozili, in ko je malo zajokala, me je prvič stisnilo pri srcu. Ampak sem šel na pot, prekolesaril sem 280 kilometrov in že ob petih popoldne sem bil tam.« Avgusta se je po 40-ih dneh potovanja vrnil domov. (Foto: osebni arhiv) Sušenje oblačil pred hišo gostiteljev, kjer je šotoril. (Foto: osebni arhiv) Lani je s kolesom osvojil Nordkapp. (Foto: osebni arhiv) S kolesom znamke Merida se je »Rjavc« nedavno odpravil od seve- ra Škotske do juga Anglije. SINTIJA JURIČ Janko Vranič zaradi dela na kmetiji v mladosti ni imel priložnosti poto- vati, a želja po odkri- vanju sveta je v njem rasla že od otroštva. Ker je hotel videti svet, je po kon- čani osnovni šoli najprej želel delati na ladji. Zaradi narave dela doma se je vpi- sal v kmetijsko šolo v Šentjurju in ostal na domači kmetiji. »Ko sem šel v kme- tijsko šolo, sem v in- ternatu spoznal dru- gačen način življenja. Našel sem družbo, s katero sem lah- »Ko pridem na cilj, sem zelo vesel. Ampak ni nič posebnega, nič ni drugače. Sem pa zelo zadovoljen, da sem dosegel, kar sem si zadal.« dvesto kilometrov. Včasih je kolesaril brez končnega cilja, spet drugič je natančno vedel, do kam želi priti. »Mlajša sestra ima na Malem Lo- šinju počitniško prikolico, zato sem enkrat ko- lesaril tudi do tja. Ker imamo doma hmelj, sem ga dve noči zapored škropil. Ko sem ob enih zjutraj pri- šel z njive, sem ženi rekel, da bom šel s kolesom na Mali Lo- šinj. Rekla mi je, da me bodo do Trojan že povozili, in ko je malo zajokala, me je prvič stisnilo pri srcu. Ampak sem šel na pot, prekolesaril sem 280 kilometrov in že ob petih popoldne sem bil tam.« Sušenje oblačil pred hišo gostiteljev, kjer je šotoril. (Foto: osebni arhiv) Lani je s kolesom osvojil Nordkapp. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 45, 7. november 2024 Najljubša mu je pot s hčerko Čeprav je Janko Vranič prekolesaril in prehodil že veli- ko krajev in držav, ob vprašanju, katera pot se mu je do zdaj najbolj vtisnila v spomin, nemudoma odgovori, da Jakobova pot. To je s hčerko prehodil leta 2008. »Večkrat sem bral in gledal fi lme o Jakobovi poti. Ko sva z ženo obiskala hčerko Jerico v Španiji, kjer je študirala, sem na poti videl ›rukzakarje.‹ Jerci sem omenil, da bom šel tudi jaz na Jakobovo pot, in ona je rekla, da bi se mi pri- družila. In res, že tisto leto oktobra sva se odpravila na to pot. Začela sva v Lurdu v Franciji in šla čez Pireneje do Santiaga. V 24 dneh sva prehodila 1.100 kilometrov, vsak dan sva v povprečju prehodila maraton. Ko sva prišla domov, so nama naredili slavolok. Ta pot mi je bila naj- ljubša, saj sem lahko šel s hčerko. Ponosen sem na to.« POPOTNIK NA KOLESU »Na pot se najlažje odpravim sam. Med starejšimi je namreč malokdo tako neumen, kot sem jaz, mlajši pa so prehitri zame. Če potujem sam, nisem odvisen od nikogar in si lahko na poti v miru ogledam tudi mesta, ki jih prečkam.« pravi, je pot izpolnila vsa nje- gova pričakovanja. Med potjo je v Novem Sadu srečal fran- coski par, ki je iz Nordkapa potoval v Istanbul. Takrat se je odločil, da bo naslednje leto tudi sam odšel do Nordkapa. Od doma do Nordkapa In res, naslednje leto se je Vranič s kolesom odpravil od svojega doma do najbolj skrajne točke Evrope, na Nordkap. 4.300 kilometrov dolgo pot je prekolesaril v 35 dneh. Takrat je potoval že bolj organizirano, s sabo je imel tudi šotor. Domači so ga ves čas spremljali tudi s pomočjo aplikacije na mo- bilnem telefonu. »Žena me je enkrat vprašala, zakaj vozim cikcak. Samoumevno mi je bilo, da si bom na poti ogle- dal vsa glavna mesta. Ustavil sem se v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, Varšavi, Vilni in Rigi ter kolesaril vse do severa Baltika. S trajektom sem nato odšel do Helsinkov, nato sem prekolesaril celo Finsko in za- vil proti Norveški.« Čeprav je z družino vsa- kodnevno komuniciral, je na poti prišlo tudi do izpada omrežja, ki je doma povzro- čil veliko paniko. »Ko sem šel čez Visoke Tatre med Češko in Poljsko, mi je zmanjkalo omrežja. Ob potoku sem na- šel prostor za šotor, vendar zaradi nedelujočega omrežja nisem mogel poklicati druži- ne. Hči Jerca je s telefonom sledila moji poti in videla, da se že dolgo ne premikam, če- prav sem sam bil že globoko na Poljskem. Tam sem pre- nočil, naslednji dan, ko sem se odpravil naprej po poti, pa se je omrežje ponovno vzpo- stavilo. Začel sem dobivati ogromno sporočil, zato sem se takoj ustavil in poklical do- mov. Žena je bila vsa objoka- na.« Takrat se je odločil, da se bo zapeljal le še do Varšave, nato se bo vrnil domov. A že zvečer ga je žena spodbudila, naj pot nadaljuje, in tako je osvojil tudi Nordkap. Od severa Škotske do juga Anglije Dva dni po letošnjem dnevu državnosti se je Vranič ponov- no odpravil na pot. Tokratni navdih za potovanje je bil fi lm Zadnji avtobus. Čeprav pot v fi lmu pelje od Land’s Enda, ki je najjužnejši del Anglije, do John o’Groatsa, ki je naj- severnejši del Škotske, je Vra- nič ubral ravno obratno pot. Z razstavljenim kolesom je do Edinburga potoval z letalom, nato si je vzel čas in si pred začetkom večdnevnega kole- sarjenja ogledal tudi mesto. V naslednjih dneh je z vla- kom odšel do začetka proge, do John o’Groatsa, in četrti dan potovanja začel kolesari- ti. Tudi ta pot mu je ostala v zelo lepem spominu. Po pri- hodu v Land’s End je z vla- kom odšel nazaj do Bristona in pot nadaljeval do Londona, nato še do Bruslja. »Vse sku- paj je bilo približno 3.300 ki- lometrov kolesarjenja, doma me ni bilo približno 40 dni. Še zdaj nisem izračunal točnega števila dni potovanja, vsake vedno da le osnovne osebne potrebščine. Zaradi varnosti ima kolo povsem osvetljeno. Na njem je tudi majhna sonč- na elektrarna, ki služi za pol- njenje telefona in luči. Pred odhodom kolo tudi servisira. Do zdaj mu je tako na poti le enkrat počila zračnica, a mu je ustavil kombi in mu poma- gal. »Praktično ne znam no- benega jezika, ampak vedno se uspem dogovoriti vse,« še pripomni. Preden odide na pot, se pri domačem župniku oglasi tudi po blagoslov. Veliko mu pomeni, da se na pot vselej odpravi s čisto vestjo. Že isto minuto, ko se odpelje od hiše, razmišlja tudi o tem, da mor- da svojo domačijo in domače vidi zadnjič. »Zelo sem nave- ske do Anglije približno sto kilometrov. Zadnji dve poti sta bili namreč višinsko ve- liko zahtevnejši, medtem ko je bila pod ob Donavi nekoli- ko lažja. Ceste in kolesarske proge se sicer med državami zelo razlikujejo. Po njegovih besedah imajo najbolj ure- jene proge Nemci in Avstrij- ci, deloma tudi Madžari, ki imajo veliko prog speljanih po nasipih ob Donavi. Malo lokalnih cest za kolesarje ima Češka. V Romuniji so najve- čja težava kolesarjev potepu- ški psi. »Ko zalaja eden, jih priteče deset. Ker lajajo in grizejo, moraš dvigniti noge. Če ti eden pride pod kolo, bi te verjetno raztrgali. Tudi na cesti imajo v Romuniji ogro- mno povoženih živali.« In ljudje? »Vsepovsod sre- čaš dobre ljudi,« nemudoma odgovori Vranič. Po njego- vih besedah so do kolesarjev najbolj strpni Škoti, saj ima tam kolesar v prometu vedno prednost pred motornimi vo- zili. Glede gostoljubja je imel lepo izkušnjo z Madžari in s Srbi, zelo prijazni so bili tudi Nemci, vendar so bili hkrati zelo zadržani. Prijazni so bili tudi Nordijci in Angleži, ven- dar slednji močno varujejo svojo zasebnost, zato pri njih ni smel postaviti šotora na travniku pred hišo. Podobno je bil razočaran tudi nad Hr- vati. Vedno ga spremlja zastava Na vseh treh daljših potova- njih ga je na kolesu spremljala tudi pripeta slovenska zasta- va. A na potovanju ob Donavi mu jo je veter s količka od- pihnil že prvi dan. »Ko sem ugotovil, da je nimam več, sem se peljal nekaj kilome- trov nazaj, a je nisem našel. V petek dopoldne sem prispel v Budimpešto in poklical na slovensko veleposlaništvo, ali bi lahko dobil kakšno zastavo. Ker niso več delali, sem pot nadaljeval brez nje.« Tudi na potovanju do Nord- kapa je imel s sabo zastavo, a jo je pri kampiranju v Litvi pozabil v grmovju. »Ko sem se peljal že 35 kilometrov, sem ugotovil, da sem jo pustil tam. Želel sem se vrniti, ampak bi izgubil 70 kilometrov, kar je skoraj moja dnevna razdalja, zato sem pot nadaljeval brez nje. Na žalost je nato nikjer več nisem dobil.« Ko se je na potovanje odpravil letos, mu je zet svetoval, naj s sabo vza- me dve zastavi. In letos se je tako domov vrnil z obema. S koliko zastavami se bo 72-le- tni Janko Vranič vrnil domov z naslednjega potovanja, še ne moremo vedeti. Ne vemo niti, kam ga bo zanesla pot. Če mu bo zdravje služilo, bo namreč naslednjo pot izbral na osnovi takratnega navdiha. Foto: Nik Jarh »Na Češkem je iz regionalne ceste naenkrat nastala avtocesta. Avtomobili so mi začeli trobiti, a ker se nisem mogel vrniti, sem peljal naprej. Ob strani sem zagledal policista, se ustavil in ga vprašal, kako naj pridem z nje. Rekel je, naj z nje zapeljem na naslednjem izvozu in da pri njih ni dovoljeno voziti s kolesom po avtocesti. Odgovoril sem mu, da pri nas tudi ne. Na avtocesti sem se na zadnjem potovanju znašel tudi v Angliji.« »Sploh nisem športen tip, saj sem pretežek in prevelik. Kolesariti sem začel iz veselja in da sem se malce odklopil.« toliko časa pa sem za spomin na poti pisal dnevnik.« Kot je dodal, se je nekajkrat na poti tudi izgubil, saj ni uporabljal navigacije. Ker je imel med potjo omejene mobilne po- datke, se je družina na tem potovanju že navadila, da se ne slišijo vsak dan. Pakiranje, strah in razmišljanje Kot pove Vranič, je za ta- kšne daljše odprave treba pakirati zelo premišljeno. »Enkrat sta mi hčerki pred odhodom na mizo nastavili, kaj naj vzamem s sabo. Na- stavili sta mi toliko stvari, da bi moral s sabo peljati cel tovornjak,« z nasmehom pove in doda, da v svojo torbo zan na dom, tukaj sem živel celo življenje. Ampak vedno grem na pot z mislijo, da se vidimo zadnjič. Ženi tega ni- koli ne rečem.« Kot pravi, se na daljše poti najraje odpravi sam, saj se mu ni treba niko- mur prilagajati. Med potjo in opazovanjem okolice ima tako veliko časa za razmišlja- nje, največkrat so v njegovih mislih spomini na mladost in sorodnike. Na poti mu zato ni nikoli dolgčas. Kaj pa ceste in ljudje? Vranič je na potovanju ob Donavi dnevno prekolesaril približno 150 kilometrov, na poti do Nordkapa približno 130 kilometrov ter od Škot- Plakati, ki jih je Janko Vranič dobil po prihodu domov. Z zadnjega potovanja je domov prišel v začetku avgusta. Po prihodu z Nordkapa ga je pred domačijo pričakal spominski »kip.« »Včasih sem ob nedeljah veliko jezdil konje. Zjutraj sem odšel od doma proti Zgornji Savinjski dolini in me ni bilo doma cel dan. Zdaj jezdim veliko manj, če že, grem med tednom,« pove Vranič, ki ima doma tri konje. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 45, 7. november 2024 Najljubša mu je pot s hčerko Čeprav je Janko Vranič prekolesaril in prehodil že veli- ko krajev in držav, ob vprašanju, katera pot se mu je do zdaj najbolj vtisnila v spomin, nemudoma odgovori, da Jakobova pot. To je s hčerko prehodil leta 2008. »Večkrat sem bral in gledal fi lme o Jakobovi poti. Ko sva z ženo obiskala hčerko Jerico v Španiji, kjer je študirala, sem na poti videl ›rukzakarje.‹ Jerci sem omenil, da bom šel tudi jaz na Jakobovo pot, in ona je rekla, da bi se mi pri- družila. In res, že tisto leto oktobra sva se odpravila na to pot. Začela sva v Lurdu v Franciji in šla čez Pireneje do Santiaga. V 24 dneh sva prehodila 1.100 kilometrov, vsak dan sva v povprečju prehodila maraton. Ko sva prišla domov, so nama naredili slavolok. Ta pot mi je bila naj- ljubša, saj sem lahko šel s hčerko. Ponosen sem na to.« POPOTNIK NA KOLESU »Na pot se najlažje odpravim sam. Med starejšimi je namreč malokdo tako neumen, kot sem jaz, mlajši pa so prehitri zame. Če potujem sam, nisem odvisen od nikogar in si lahko na poti v miru ogledam tudi mesta, ki jih prečkam.« pravi, je pot izpolnila vsa nje- gova pričakovanja. Med potjo je v Novem Sadu srečal fran- coski par, ki je iz Nordkapa potoval v Istanbul. Takrat se je odločil, da bo naslednje leto tudi sam odšel do Nordkapa. Od doma do Nordkapa In res, naslednje leto se je Vranič s kolesom odpravil od svojega doma do najbolj skrajne točke Evrope, na Nordkap. 4.300 kilometrov dolgo pot je prekolesaril v 35 dneh. Takrat je potoval že bolj organizirano, s sabo je imel tudi šotor. Domači so ga ves čas spremljali tudi s pomočjo aplikacije na mo- bilnem telefonu. »Žena me je enkrat vprašala, zakaj vozim cikcak. Samoumevno mi je bilo, da si bom na poti ogle- dal vsa glavna mesta. Ustavil sem se v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, Varšavi, Vilni in Rigi ter kolesaril vse do severa Baltika. S trajektom sem nato odšel do Helsinkov, nato sem prekolesaril celo Finsko in za- vil proti Norveški.« Čeprav je z družino vsa- kodnevno komuniciral, je na poti prišlo tudi do izpada omrežja, ki je doma povzro- čil veliko paniko. »Ko sem šel čez Visoke Tatre med Češko in Poljsko, mi je zmanjkalo omrežja. Ob potoku sem na- šel prostor za šotor, vendar zaradi nedelujočega omrežja nisem mogel poklicati druži- ne. Hči Jerca je s telefonom sledila moji poti in videla, da se že dolgo ne premikam, če- prav sem sam bil že globoko na Poljskem. Tam sem pre- nočil, naslednji dan, ko sem se odpravil naprej po poti, pa se je omrežje ponovno vzpo- stavilo. Začel sem dobivati ogromno sporočil, zato sem se takoj ustavil in poklical do- mov. Žena je bila vsa objoka- na.« Takrat se je odločil, da se bo zapeljal le še do Varšave, nato se bo vrnil domov. A že zvečer ga je žena spodbudila, naj pot nadaljuje, in tako je osvojil tudi Nordkap. Od severa Škotske do juga Anglije Dva dni po letošnjem dnevu državnosti se je Vranič ponov- no odpravil na pot. Tokratni navdih za potovanje je bil fi lm Zadnji avtobus. Čeprav pot v fi lmu pelje od Land’s Enda, ki je najjužnejši del Anglije, do John o’Groatsa, ki je naj- severnejši del Škotske, je Vra- nič ubral ravno obratno pot. Z razstavljenim kolesom je do Edinburga potoval z letalom, nato si je vzel čas in si pred začetkom večdnevnega kole- sarjenja ogledal tudi mesto. V naslednjih dneh je z vla- kom odšel do začetka proge, do John o’Groatsa, in četrti dan potovanja začel kolesari- ti. Tudi ta pot mu je ostala v zelo lepem spominu. Po pri- hodu v Land’s End je z vla- kom odšel nazaj do Bristona in pot nadaljeval do Londona, nato še do Bruslja. »Vse sku- paj je bilo približno 3.300 ki- lometrov kolesarjenja, doma me ni bilo približno 40 dni. Še zdaj nisem izračunal točnega števila dni potovanja, vsake vedno da le osnovne osebne potrebščine. Zaradi varnosti ima kolo povsem osvetljeno. Na njem je tudi majhna sonč- na elektrarna, ki služi za pol- njenje telefona in luči. Pred odhodom kolo tudi servisira. Do zdaj mu je tako na poti le enkrat počila zračnica, a mu je ustavil kombi in mu poma- gal. »Praktično ne znam no- benega jezika, ampak vedno se uspem dogovoriti vse,« še pripomni. Preden odide na pot, se pri domačem župniku oglasi tudi po blagoslov. Veliko mu pomeni, da se na pot vselej odpravi s čisto vestjo. Že isto minuto, ko se odpelje od hiše, razmišlja tudi o tem, da mor- da svojo domačijo in domače vidi zadnjič. »Zelo sem nave- ske do Anglije približno sto kilometrov. Zadnji dve poti sta bili namreč višinsko ve- liko zahtevnejši, medtem ko je bila pod ob Donavi nekoli- ko lažja. Ceste in kolesarske proge se sicer med državami zelo razlikujejo. Po njegovih besedah imajo najbolj ure- jene proge Nemci in Avstrij- ci, deloma tudi Madžari, ki imajo veliko prog speljanih po nasipih ob Donavi. Malo lokalnih cest za kolesarje ima Češka. V Romuniji so najve- čja težava kolesarjev potepu- ški psi. »Ko zalaja eden, jih priteče deset. Ker lajajo in grizejo, moraš dvigniti noge. Če ti eden pride pod kolo, bi te verjetno raztrgali. Tudi na cesti imajo v Romuniji ogro- mno povoženih živali.« In ljudje? »Vsepovsod sre- čaš dobre ljudi,« nemudoma odgovori Vranič. Po njego- vih besedah so do kolesarjev najbolj strpni Škoti, saj ima tam kolesar v prometu vedno prednost pred motornimi vo- zili. Glede gostoljubja je imel lepo izkušnjo z Madžari in s Srbi, zelo prijazni so bili tudi Nemci, vendar so bili hkrati zelo zadržani. Prijazni so bili tudi Nordijci in Angleži, ven- dar slednji močno varujejo svojo zasebnost, zato pri njih ni smel postaviti šotora na travniku pred hišo. Podobno je bil razočaran tudi nad Hr- vati. Vedno ga spremlja zastava Na vseh treh daljših potova- njih ga je na kolesu spremljala tudi pripeta slovenska zasta- va. A na potovanju ob Donavi mu jo je veter s količka od- pihnil že prvi dan. »Ko sem ugotovil, da je nimam več, sem se peljal nekaj kilome- trov nazaj, a je nisem našel. V petek dopoldne sem prispel v Budimpešto in poklical na slovensko veleposlaništvo, ali bi lahko dobil kakšno zastavo. Ker niso več delali, sem pot nadaljeval brez nje.« Tudi na potovanju do Nord- kapa je imel s sabo zastavo, a jo je pri kampiranju v Litvi pozabil v grmovju. »Ko sem se peljal že 35 kilometrov, sem ugotovil, da sem jo pustil tam. Želel sem se vrniti, ampak bi izgubil 70 kilometrov, kar je skoraj moja dnevna razdalja, zato sem pot nadaljeval brez nje. Na žalost je nato nikjer več nisem dobil.« Ko se je na potovanje odpravil letos, mu je zet svetoval, naj s sabo vza- me dve zastavi. In letos se je tako domov vrnil z obema. S koliko zastavami se bo 72-le- tni Janko Vranič vrnil domov z naslednjega potovanja, še ne moremo vedeti. Ne vemo niti, kam ga bo zanesla pot. Če mu bo zdravje služilo, bo namreč naslednjo pot izbral na osnovi takratnega navdiha. Foto: Nik Jarh »Na Češkem je iz regionalne ceste naenkrat nastala avtocesta. Avtomobili so mi začeli trobiti, a ker se nisem mogel vrniti, sem peljal naprej. Ob strani sem zagledal policista, se ustavil in ga vprašal, kako naj pridem z nje. Rekel je, naj z nje zapeljem na naslednjem izvozu in da pri njih ni dovoljeno voziti s kolesom po avtocesti. Odgovoril sem mu, da pri nas tudi ne. Na avtocesti sem se na zadnjem potovanju znašel tudi v Angliji.« »Sploh nisem športen tip, saj sem pretežek in prevelik. Kolesariti sem začel iz veselja in da sem se malce odklopil.« toliko časa pa sem za spomin na poti pisal dnevnik.« Kot je dodal, se je nekajkrat na poti tudi izgubil, saj ni uporabljal navigacije. Ker je imel med potjo omejene mobilne po- datke, se je družina na tem potovanju že navadila, da se ne slišijo vsak dan. Pakiranje, strah in razmišljanje Kot pove Vranič, je za ta- kšne daljše odprave treba pakirati zelo premišljeno. »Enkrat sta mi hčerki pred odhodom na mizo nastavili, kaj naj vzamem s sabo. Na- stavili sta mi toliko stvari, da bi moral s sabo peljati cel tovornjak,« z nasmehom pove in doda, da v svojo torbo zan na dom, tukaj sem živel celo življenje. Ampak vedno grem na pot z mislijo, da se vidimo zadnjič. Ženi tega ni- koli ne rečem.« Kot pravi, se na daljše poti najraje odpravi sam, saj se mu ni treba niko- mur prilagajati. Med potjo in opazovanjem okolice ima tako veliko časa za razmišlja- nje, največkrat so v njegovih mislih spomini na mladost in sorodnike. Na poti mu zato ni nikoli dolgčas. Kaj pa ceste in ljudje? Vranič je na potovanju ob Donavi dnevno prekolesaril približno 150 kilometrov, na poti do Nordkapa približno 130 kilometrov ter od Škot- Plakati, ki jih je Janko Vranič dobil po prihodu domov. Z zadnjega potovanja je domov prišel v začetku avgusta. Po prihodu z Nordkapa ga je pred domačijo pričakal spominski »kip.« »Včasih sem ob nedeljah veliko jezdil konje. Zjutraj sem odšel od doma proti Zgornji Savinjski dolini in me ni bilo doma cel dan. Zdaj jezdim veliko manj, če že, grem med tednom,« pove Vranič, ki ima doma tri konje. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 45, 7. november 2024 BRALCI POROČEVALCI Čarobučijada na gradu Komenda Dogodek Mi se z vlakom peljemo – v muzej smo v OŠ Polzela skupaj z Otroškim muzejem Hermanovim brlo- gom načrtovali v okviru pro- jekta Evropska kulturna de- diščina. V preteklih letih smo v okviru projekta raziskovali domači kraj, tokrat pa smo se odpravili nekoliko dlje. V četrtek, 17. oktobra, smo se otroci in učitelji oddelkov podaljšanega bivanja v druž- bi staršev, starih staršev, bratcev in sestric odpravili na popotovanje z vlakom v Hermanov brlog v Celje. Po končanem pouku smo se skupaj podali do železni- ške postaje in počakali vlak, ki nas je odpeljal do Celja. Ker se nas je zbralo kar 180, smo na železnici predhodno zaprosili za dodatne zmo- gljivosti in se razveselili do- datnega vagona, ki nam je omogočil udobno vožnjo. Po prihodu v Celje smo se sprehodili do Hermanovega brloga, kjer smo se poslovili od staršev in starih staršev, saj je muzej zaradi velikega števila otrok kar pokal po ši- vih. V družbi učiteljev in ku- stosinj smo se menjavali med tremi dejavnostmi – ogledali smo si čisto novo interaktiv- no razstavo Svet Hermanovih prijateljev, ustvarjali po pra- vljici Pod medvedovim klobu- kom in čisto sami pripravili in zaigrali lutkovno predstavo. Čas je res hitro minil in že smo se poslovili od prijaznih gostiteljic ter se odpravili na- zaj na železniško postajo, od koder smo se z vlakom v temi odpeljali nazaj domov. Naslednji dan smo o doži- vetem pripovedovali vrstni- kom, ki so ostali doma in jih spodbudili, naj se tudi sami odpravijo v Hermanov brlog. Hermana Lisjaka sami sicer nismo srečali, lahko pa da bo doma, ko muzej obiščejo oni. Toplo priporočamo vsem in upamo, da se kmalu odpra- vimo na kakšen nov potep. MAJDA PUR Ah, ti smrdljivci 30 let savinjskih vinogradnikov Za prijeten uvod v krompirjeve počitnice so tudi letos poskrbeli člani Turističnega društva občine Polzela. Na gradu Komenda so v petek, 25. oktobra, popoldne pri- pravili tradicionalno Čarobučijado z Malo Lu. Če tudi letošnja letina buč v Savinjski ni bila najbolj obilna, teh ni manjkalo na grajskem dvorišču, za kar so očitno poskrbele prikupne čarovnice, ki so na ta dan zavzele to osrednjo polzelsko turistično točko. Člani Turističnega društva občine Polzela so pridih jeseni ustvarili s sezonsko obarvanimi jedmi, tudi takšnimi iz buč, in domačim vinom. Na stojnicah so ponujali različne zavitke, pečen kostanj in dobrote iz gob, pri katerih so na pomoč priskočili člani domačega gobarsko-mikološkega društva. Kulinarični del prireditve so sponzorsko podprle lokalne pekarne. Za letošnjo popestritev je na dvorišču gra- du Komende poskrbela Mala Lu, ki je z animacijo zabavala najmlajše občinstvo. »S tradicionalno prireditvijo, ki jo turistično društvo orga- nizira že več kot deset let, želimo popestriti jesenski utrip v naši lepi občini. Člani društva moči združimo prostovoljno, zato smo še toliko bolj veseli tako lepega obiska. Za to ima ne nazadnje zasluge tudi vodstvo osnovne šole in vrtca, ki nam je priskočilo na pomoč pri promociji prireditve,« je povedal predsednik turističnega društva Jurij Matjaž. TT Ene najmanj občudova- nih žuželčjih skupin so tako imenovani smrdljivci. Še posebno se nad njimi je- zimo v jesenskem času, ko nekatere izmed skupin teh živali v iskanju primernega mesta za prezimitev obišče- jo naše domove. In potem jih povsem nepričakovano najdemo na najbolj skritih kotičkih. Mnogokrat jih »poznavalci« zaradi otrdele- ga prvega para kril uvršča- jo med hrošče, vendar to ne drži. Smrdljivci so stenice! Predstavitev na spletni stra- ni Prirodoslovnega muzeja Slovenije nas poduči, da ima- jo v svojih zbirkah primerke kar 775 v Sloveniji najdenih steničjih vrst. Za vse je zna- čilen kljunec, oblikovan iz obustnih okončin, s katerim sesajo rastlinska ali živalska tkiva, ki so predhodno uteko- činjena z njihovimi encimi. Stenice so zelo raznovrstna skupina in živijo v različnih kopenskih in celo sladkovo- dnih življenjskih okoljih. Od kod ljudsko ime smr- dljivci? Na spodnjem delu oprsja imajo parno izvodilo smradnih žlez, ki izločajo značilne, pogosto oranžno obarvane obrambne spoji- ne. Zaradi njihovega moč- nega, neprijetnega vonja se je teh stenic prijelo tudi ime smrdljivci. Kemično je izlo- ček mešanica hlapnih oglji- kovodikov, katere sestava je vrstno specifična, prevladuje pa aldehid heksenal. In kako se v naravi najdeta samček in samica? Večino- ma s pomočjo feromonov (dišav), ki jih izloča samec, pri mnogih vrstah pa iskanje na krajše razdalje poteka s pomočjo vibracij podlage, največkrat rastlinskega tkiva ali vode. Žival zaniha podlago s tresenjem telesa, vibracije pa se nato po njej prenesejo do sprejemnika, ki jih zazna s pomočjo specializiranih vibracijskih receptorjev v nogah. Njihova jajčeca naj- večkrat opazimo na rastlinah, s katerimi se bodo hranile Jajčeca marmorirane smrdljivke Mi se z vlakom peljemo – v muzej V Domu II. Slovenskega tabora je bila v četrtek, 24. oktobra, svečana akademija v počastitvi 30. letnice ob- stoja in delovanja Društva savinjskih vinogradnikov. Udeležili so se je številne vinogradnice in vinogra- dniki in tudi simpatizerji vinogradništva. Prireditve so se udeležili tudi člani so- sednjih vinogradniških dru- štev in Zveze vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis. V imenu predsednika Sil- vestra Mariča, ki je bil zaradi bolezni odsoten, je njegov govor prebral Slavko Pižorn. Poudaril je pomen združeva- nja vinogradnikov v tridese- tih letih. Kot je poudaril, se je v vseh teh letih dvignila ra- ven pridelave grozdja in vina. Skozi izobraževanja, podpr- ta s strokovnjaki s področja vinogradništva in vinarstva Kmetijsko gozdarskega zavo- da Maribor, so prišli do znanj, ki jih brez združevanja ne bi dobili. Tako so na ocenjeva- njih vin v začetku dobivali ocene za namizno vino, sedaj so skoraj vsa vrhunsko oce- njena. Tako ni nenavadno, da so na ocenjevanjih vin po Slo- veniji dobivali visoke ocene, večkrat tudi najvišje in s tem Savinjsko dolino postavili na vinski zemljevid Slovenije. Društvo šteje 72 članov in članic. Predsednik Silvo Ma- rič društvo vodi 20 let. Nagrajeni z grbom občine S pomočjo prireditev, kot so martinovanja, prazniki vin, Martinovi pohodi in druge, so vplivali tudi na izboljšanje kulture pitja vin in vinsko kul- turo nasploh in tudi doprinesli k turistični ponudbi. Seveda to v lokalni skupnosti ni bilo neopaženo, saj so ob občin- skem prazniku za preteklo delo prejeli grb Občine Žalec. V imenu Občine Žalec je vinogradnikom spregovoril podžupan Roman Virant in se zahvalil članom društva za prispevek k razvoju vinogra- dništva in vinarstva ter prepo- znavnosti Občine Žalec. Na prireditvi so se pred- stavniki društva zahvalili tudi članom in podpornikom, ki so prispevali k uspešnem delovanju v 30 letih. Prizna- nja so prejeli: Lojze Posedel, Janko Kos, Tadeja Vodovnik Plevnik, Rudi Cevzar, Bogo- mir Rotovnik, Anton Šepec, Jože Drame, Bojan Podkraj- šek in Silvester Marič. Pode- lili so tudi dve častni članstvi društva, ki sta jih prejela Rudi Divjak in Franci Žužej. Prireditev je povezovala Neža Zagoričnik, v kultur- nem programu je nastopila skupin Šansonet, ki je zapela nekaj pesmi na temo vina in vinogradništva. TT Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 45, 7. november 2024 BRALCI POROČEVALCI Čarobučijada na gradu Komenda Dogodek Mi se z vlakom peljemo – v muzej smo v OŠ Polzela skupaj z Otroškim muzejem Hermanovim brlo- gom načrtovali v okviru pro- jekta Evropska kulturna de- diščina. V preteklih letih smo v okviru projekta raziskovali domači kraj, tokrat pa smo se odpravili nekoliko dlje. V četrtek, 17. oktobra, smo se otroci in učitelji oddelkov podaljšanega bivanja v druž- bi staršev, starih staršev, bratcev in sestric odpravili na popotovanje z vlakom v Hermanov brlog v Celje. Po končanem pouku smo se skupaj podali do železni- ške postaje in počakali vlak, ki nas je odpeljal do Celja. Ker se nas je zbralo kar 180, smo na železnici predhodno zaprosili za dodatne zmo- gljivosti in se razveselili do- datnega vagona, ki nam je omogočil udobno vožnjo. Po prihodu v Celje smo se sprehodili do Hermanovega brloga, kjer smo se poslovili od staršev in starih staršev, saj je muzej zaradi velikega števila otrok kar pokal po ši- vih. V družbi učiteljev in ku- stosinj smo se menjavali med tremi dejavnostmi – ogledali smo si čisto novo interaktiv- no razstavo Svet Hermanovih prijateljev, ustvarjali po pra- vljici Pod medvedovim klobu- kom in čisto sami pripravili in zaigrali lutkovno predstavo. Čas je res hitro minil in že smo se poslovili od prijaznih gostiteljic ter se odpravili na- zaj na železniško postajo, od koder smo se z vlakom v temi odpeljali nazaj domov. Naslednji dan smo o doži- vetem pripovedovali vrstni- kom, ki so ostali doma in jih spodbudili, naj se tudi sami odpravijo v Hermanov brlog. Hermana Lisjaka sami sicer nismo srečali, lahko pa da bo doma, ko muzej obiščejo oni. Toplo priporočamo vsem in upamo, da se kmalu odpra- vimo na kakšen nov potep. MAJDA PUR Ah, ti smrdljivci 30 let savinjskih vinogradnikov Za prijeten uvod v krompirjeve počitnice so tudi letos poskrbeli člani Turističnega društva občine Polzela. Na gradu Komenda so v petek, 25. oktobra, popoldne pri- pravili tradicionalno Čarobučijado z Malo Lu. Če tudi letošnja letina buč v Savinjski ni bila najbolj obilna, teh ni manjkalo na grajskem dvorišču, za kar so očitno poskrbele prikupne čarovnice, ki so na ta dan zavzele to osrednjo polzelsko turistično točko. Člani Turističnega društva občine Polzela so pridih jeseni ustvarili s sezonsko obarvanimi jedmi, tudi takšnimi iz buč, in domačim vinom. Na stojnicah so ponujali različne zavitke, pečen kostanj in dobrote iz gob, pri katerih so na pomoč priskočili člani domačega gobarsko-mikološkega društva. Kulinarični del prireditve so sponzorsko podprle lokalne pekarne. Za letošnjo popestritev je na dvorišču gra- du Komende poskrbela Mala Lu, ki je z animacijo zabavala najmlajše občinstvo. »S tradicionalno prireditvijo, ki jo turistično društvo orga- nizira že več kot deset let, želimo popestriti jesenski utrip v naši lepi občini. Člani društva moči združimo prostovoljno, zato smo še toliko bolj veseli tako lepega obiska. Za to ima ne nazadnje zasluge tudi vodstvo osnovne šole in vrtca, ki nam je priskočilo na pomoč pri promociji prireditve,« je povedal predsednik turističnega društva Jurij Matjaž. TT Ene najmanj občudova- nih žuželčjih skupin so tako imenovani smrdljivci. Še posebno se nad njimi je- zimo v jesenskem času, ko nekatere izmed skupin teh živali v iskanju primernega mesta za prezimitev obišče- jo naše domove. In potem jih povsem nepričakovano najdemo na najbolj skritih kotičkih. Mnogokrat jih »poznavalci« zaradi otrdele- ga prvega para kril uvršča- jo med hrošče, vendar to ne drži. Smrdljivci so stenice! Predstavitev na spletni stra- ni Prirodoslovnega muzeja Slovenije nas poduči, da ima- jo v svojih zbirkah primerke kar 775 v Sloveniji najdenih steničjih vrst. Za vse je zna- čilen kljunec, oblikovan iz obustnih okončin, s katerim sesajo rastlinska ali živalska tkiva, ki so predhodno uteko- činjena z njihovimi encimi. Stenice so zelo raznovrstna skupina in živijo v različnih kopenskih in celo sladkovo- dnih življenjskih okoljih. Od kod ljudsko ime smr- dljivci? Na spodnjem delu oprsja imajo parno izvodilo smradnih žlez, ki izločajo značilne, pogosto oranžno obarvane obrambne spoji- ne. Zaradi njihovega moč- nega, neprijetnega vonja se je teh stenic prijelo tudi ime smrdljivci. Kemično je izlo- ček mešanica hlapnih oglji- kovodikov, katere sestava je vrstno specifična, prevladuje pa aldehid heksenal. In kako se v naravi najdeta samček in samica? Večino- ma s pomočjo feromonov (dišav), ki jih izloča samec, pri mnogih vrstah pa iskanje na krajše razdalje poteka s pomočjo vibracij podlage, največkrat rastlinskega tkiva ali vode. Žival zaniha podlago s tresenjem telesa, vibracije pa se nato po njej prenesejo do sprejemnika, ki jih zazna s pomočjo specializiranih vibracijskih receptorjev v nogah. Njihova jajčeca naj- večkrat opazimo na rastlinah, s katerimi se bodo hranile Jajčeca marmorirane smrdljivke Mi se z vlakom peljemo – v muzej V Domu II. Slovenskega tabora je bila v četrtek, 24. oktobra, svečana akademija v počastitvi 30. letnice ob- stoja in delovanja Društva savinjskih vinogradnikov. Udeležili so se je številne vinogradnice in vinogra- dniki in tudi simpatizerji vinogradništva. Prireditve so se udeležili tudi člani so- sednjih vinogradniških dru- štev in Zveze vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis. V imenu predsednika Sil- vestra Mariča, ki je bil zaradi bolezni odsoten, je njegov govor prebral Slavko Pižorn. Poudaril je pomen združeva- nja vinogradnikov v tridese- tih letih. Kot je poudaril, se je v vseh teh letih dvignila ra- ven pridelave grozdja in vina. Skozi izobraževanja, podpr- ta s strokovnjaki s področja vinogradništva in vinarstva Kmetijsko gozdarskega zavo- da Maribor, so prišli do znanj, ki jih brez združevanja ne bi dobili. Tako so na ocenjeva- njih vin v začetku dobivali ocene za namizno vino, sedaj so skoraj vsa vrhunsko oce- njena. Tako ni nenavadno, da so na ocenjevanjih vin po Slo- veniji dobivali visoke ocene, večkrat tudi najvišje in s tem Savinjsko dolino postavili na vinski zemljevid Slovenije. Društvo šteje 72 članov in članic. Predsednik Silvo Ma- rič društvo vodi 20 let. Nagrajeni z grbom občine S pomočjo prireditev, kot so martinovanja, prazniki vin, Martinovi pohodi in druge, so vplivali tudi na izboljšanje kulture pitja vin in vinsko kul- turo nasploh in tudi doprinesli k turistični ponudbi. Seveda to v lokalni skupnosti ni bilo neopaženo, saj so ob občin- skem prazniku za preteklo delo prejeli grb Občine Žalec. V imenu Občine Žalec je vinogradnikom spregovoril podžupan Roman Virant in se zahvalil članom društva za prispevek k razvoju vinogra- dništva in vinarstva ter prepo- znavnosti Občine Žalec. Na prireditvi so se pred- stavniki društva zahvalili tudi članom in podpornikom, ki so prispevali k uspešnem delovanju v 30 letih. Prizna- nja so prejeli: Lojze Posedel, Janko Kos, Tadeja Vodovnik Plevnik, Rudi Cevzar, Bogo- mir Rotovnik, Anton Šepec, Jože Drame, Bojan Podkraj- šek in Silvester Marič. Pode- lili so tudi dve častni članstvi društva, ki sta jih prejela Rudi Divjak in Franci Žužej. Prireditev je povezovala Neža Zagoričnik, v kultur- nem programu je nastopila skupin Šansonet, ki je zapela nekaj pesmi na temo vina in vinogradništva. TT Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 45, 7. november 2024 BRALCI POROČEVALCI Mini paleta 2024 – Tetka jesen, botra zima V petek, 18. 10., smo na Sre- dnji zdravstveni in kozmetič- ni šoli Celje izvedli projektni dan, v sklopu katerega je bila okrogla miza ob 70-letnici delovanja šole. Vodilo pra- zničnega leta je dediščina sodelovanja in navdiha. Na dogodku smo govorili o za- četkih delovanja šole, delu učiteljev in vrednotah mese- ca oktobra – varovanju zdrav- ja in trajnostnem razvoju. »Življenje mora biti ne- nehno izobraževanje, vsega se moraš naučiti, znanje se pridobi z izkušnjami, vse drugo so le informacije. Uči- telji pripomorejo, da je tako in spodbujajo trajnost v lju- deh do boljše prihodnosti.« S to mislijo smo začeli okroglo mizo z naslovom Deluje 70 let in se še vedno razvija, ka- tero sva soustvarili Martina Kostadinova in Daša Slivni- kar iz 4. d pod mentorstvom prof. Petra Čepina Tovornika. Gostje okrogle mize so bile nekdanje profesorice naše šole Vesna Božiček, Justina Palčnik in Marija Salobir. Okrogle mize so se poleg dijakov udeležile tudi nekdanje zaposlene delavke na naši šoli. Na koncu okro- gle mize je nekdanja ravna- teljica Marija Marolt podala pozitivne misli in voščila ob 70. obletnici delovanja šole. V spomin na to obletnico sta Marija in Boris Marolt šoli po- darila umetnino, na kateri je upodobljen Oton Župančič. Gre za delo kiparja in meda- ljerja Vladimirja Stovička. To umetnino sta Marija in Boris Marolt prejela od ustanovite- Likovna sekcija Polzela, ki deluje pod okriljem tam- kajšnjega kulturno-umetniškega društva, je letos šestič organizirala Mini paleto 2024, ki je namenjena kreativ- nemu in likovnemu spodbujanju osnovnošolskih otrok. Idejna vodja projekta in predsednica KUD Polzela, Klav- dija Sitar, je tudi letos s pomočjo članic likovne sekcije Polzela projekt uspešno izpeljala. Ob odprtju razstave del mladih ustvarjalcev je dejala, da jo neizmerno veseli, da tovrstni dogodki mladim umetnikom pomagajo odstirati svet likovnega ustvarjanja. Ob tem se je zahvalila mladim ustvarjalcem, ki so pri projektu sodelovali in vsem, ki jih pri tem spodbujajo in vodijo. Gre za starše, babice in dedke ter likovne mentorje v osnovnih šolah in likovnih delavnicah. Mini paleta je projekt, ki se je v šestih letih razvil v izre- dno lep dogodek. Letos se ga je udeležilo 25 otrok iz vse Slovenije, na ogled so postavili 28 likovnih del na temo Tetka jesen, botra zima. Oblikovalka vizualnih komunikacij in ilustratorka Nea Likar je med vsemi prejetimi likovnimi deli letos izbrala tri, ki so prejela nagrado. Ob tem je povedala, da je izjemno težko izbrati nagrajence, ker ima vsako likovno delo svojo likovno vrednost in interpretacijo. Priznanja in nagrade je otrokom podelila Klavdija Sitar, ki se je v svojem nagovoru vsem sodelujočim zahvalila za sodelovanje in pri tem povedala, da kultura kali in ustvar- ja narod in tako gradi narodno identiteto. Tako nanjo ne smemo pozabiti ter se do nje mačehovsko vesti, temveč jo moramo spodbujati in razvijati. Zlato Mini paleto 2024 je prejela Sara Planinšek iz Ustvar- jalnice Odsev svetlobe, srebrno Tija Strojanšek Marovt, članica Likovne sekcije Polzela, in bronasto Ema Kač iz Šempetra. Vsak sodelujoči likovni ustvarjalec je za svojo udeležbo prejel priznanje KUD Polzela, darilno vrečko in slikarsko platno za nadaljnje ustvarjanje. TT Na čudovito sončno sobo- to, 26. oktobra, smo ob reki Savinji organizirali navdi- hujoč dobrodelni dogodek, posvečen ozaveščanju o raku dojke in rakih rodil. Rožnati sprehod ob Savinji 2024 je združil številne udeležence, ki so s hojo, kolesarjenjem in prijaznimi besedami podprli boj proti rakavim obolenjem. Slikovita pot od Špice v Ce- lju do ribnika Vrbje pri Žalcu je bila prežeta s pozitivno energi- jo in medsebojno podporo. Ob vsakem koraku smo osveščali o pomenu preventivnih pregle- dov in nudili podporo tistim, ki se spopadajo z boleznijo. Ta dogodek je ne le okrepil vezi med posamezniki in skupno- stjo, temveč tudi poudaril vre- dnote, kot so skrb za zdravje, empatija in solidarnost. Iskrena hvala vsem, ki ste se nam pridružili, še posebej na- šim dragim donatorjem, ki so s svojimi prispevki razveselili udeleženke sprehoda. Skupaj smo ustvarili trenutke, ki jih ne bomo nikoli pozabili. MOJCA KOVAČ Osveščali o raku dojke in rakih rodil Deluje 70 let in se še vedno razvija lja, prvega slovenskega etno- muzikologa Franceta Marol- ta, ki je leta 1948 ustanovil največjo folklorno skupino. Pogledali v zgodovino Šola za medicinske sestre v Celju je prvi generaciji go- jenk vrata odprla 1. oktobra leta 1954, otvoritvena slove- snost je bila 25. novembra istega leta. Vesna Božiček je z nami delila svoje zgodbe iz srednješolskih klopi. Za vzor ji je bila prof. Marija Salobir, ki je bila sicer stroga, a zelo dosledna profesorica, dovze- tna za dijake. Dijaki prispevajo k de- lovanju šole preko dijaške skupnosti, učitelji pa lahko z dobro sestavo urnikov pri- pomorejo h kakovostnejše- mu pouku. Gospa Salobir je bila med drugim mentorica dijaške skupnosti. Poveda- la je, da so se pod okriljem skupnosti ukvarjali s težava- mi dijakov, profesorjev in se ukvarjali s podobnimi oko- liščinami, kot jih srečujemo danes. Sestavljanje urnikov ji je bil izziv, saj v tistem času ni bilo napredne tehnologije, ki bi olajšala delo. Dokler se niso pojavili računalniki, je bilo treba urnike sestavljati ročno. Spomnili smo se tudi 60. obletnice delovanja šole in raznoraznih okroglih miz na različne teme, povezane z vrednotami. Gospa Božiček nam je zaupala, kakšne izku- šnje je pridobila s pomočjo mentorstva okroglih miz in nam položila na srce, da so le izkušnje tiste, ki nas bogatijo ter učijo skozi življenje. 5. oktobra obeležujemo svetovni dan učiteljev, zato smo jim namenili del okrogle mize. Po mnenju vseh gostij mora biti profesor spoštljiv, dosleden, mora znati motivi- rati dijake, se jim prilagajati in razumeti njihove stiske. Zaupale so nam tudi, kakšne metode dela so uporabile pri poučevanju. Trajnostni razvoj je razvoj- na usmeritev, ki omogoča za- dovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi tako, da niso ogrožene možnosti zadovo- ljevanja potreb prihodnjih generacij. V naši stroki se ta trajnostni razvoj osredotoča na zdravje posameznika. Go- stje so se soglasno strinjale, da je za ohranjanje zdravja in njegovo dobro počutje zelo pomembna preventiva in da moramo začeti za svoje zdravje skrbeti takrat, ko to še ni ogroženo. Gospa Palč- nik je velik del svoje kariere posvetila malčkom in nam predstavila trajnostni razvoj v tej zdravstveni smeri. Zaključili smo z raznimi nasveti, napotki, pozitivnimi mislimi gostij za naše nadalj- nje življenje. Z glasbeno točko sva dogo- dek popestrili Ana Šuhel iz 3. ktc in Daša Slivnikar iz 4. d s slovensko himno, himno naše šole Srčno srečni in s skladbo Žive sanje pod vod- stvom prof. Danijela Berdena na klavirju. DAŠA SLIVNIKAR njihove ličinke. Skozi rast se do petkrat levijo, pri tem pa mnoge vrste vsakič rahlo spremenijo svoj videz. Krivci za škodo v kmetijstvu V preteklosti je bila med stenicami najbolj osovražena posteljna stenica, ki je danes zaradi higienskih razmer že skoraj pozabljena. Spomladi ali jeseni na razbrazdanem lubju (na primer lipovi skorji) opazimo številne »šuštarje« oziroma rdeče škratce. Poleti lahko na kapusnicah opazi- mo namnožene kapusove stenice in zelene smrdljivke na stročnicah in koruzi. Najbolj pa je za slab slo- ves krivo jesensko vdiranje smrdljivcev v naše domove. Med več vrstami v zadnjih letih močno prevladuje mar- morirana smrdljivka. Iz Azi- je izvirajoča vrsta je bila v Sloveniji prvič opažena leta 2017 (Šempeter pri Novi Go- rici), sedaj že v večmilijon- skem številu povzroča tudi gospodarsko škodo v kme- tijstvu. Tako ličinke kot od- rasli osebki se prehranjujejo na brstih, listih, poganjkih in plodovih gostiteljskih ra- stlin. Na mestu vboda pride do razbarvanja kožice in ne- kroz. Posledice hranjenja na plodovih so tudi nepravilno- sti v razvoju in iznakaženost plodov, udrte pege ter pluta- sto, grenko tkivo v mesu. Z izločanjem hlapljivih snovi neprijetnega vonja onesna- žijo plodove. DUŠAN KLENOVŠEK, Kozjanski park Ličinka zelene smrdljivke Marmorirana smrdljivka Rdeči škratec, šuštar Zelena smrdljivka Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 45, 7. november 2024 AKTUALNA PONUDBA klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca novembra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com Usvojite nove praktične veščine za uporabo digitalnih orodij na pametnem telefonu, tablici ali na osebnem računalniku! Ste starejši od 30 let in si želite, da bi bili bolj spretni pri upora- bi digitalnih naprav in orodij? Pridružite se nam na brezplačnih 10-urnih tečajih digitalnega usposabljanja, na katerih boste usvojili nova praktična znanja in veščine za uporabo digitalnih orodij. Na UPI – ljudski univerzi Žalec vsak teden prirejamo začetne in napre- dne tečaje, na katerih boste v sodobno opremljeni računalniški učilnici s pomočjo izkušenih predavateljev osvojili ključna znanja in nove spretnosti. Kaj se boste naučili? Program zajema vseh pet tako imenovanih digitalnih kompe- tenc, mednje pa sodijo napredno iskanje in vrednotenje informacij na spletu, ustvarjanje novih vsebin, spletna varnost, komuniciranje in sodelovanje na daljavo ter reševanje najpogostejših težav. Na praktičnih primerih se boste naučili, kako povečati svojo učinko- vitost pri vsakodnevnih opravilih, kako poenostaviti birokracijo na spletu in kako si pri reševanju vsakodnevnih izzivov pomagati z vse bolj priljubljenimi orodji umetne inteligence. Kje in kako potekajo usposabljanja? Cena: brezplačno Trajanje: 10 šolskih ur v dveh zaporednih dneh; dopoldanski termini (od 9. do 13. ure) ali popoldanski termini (od 16. do 20. ure) Kje: računalniška učilnica P3, UPI – ljudska univerza Žalec Skupine: najmanj 10 in največ 15 udeležencev Pogoj za pristop: starost nad 30 let in slovensko državljanstvo Kaj pridobite z udeležbo? Praktične veščine za uporabo digitalnih orodij in naprav. Vsi udeleženci prejmejo brezplačni učbenik. Vsi udeleženci po zaključku prejmejo potrdilo o usposabljanju. Je deset šolskih ur premalo? Usposabljanj se lahko udeležite večkrat in se glede na svoje znanje in potrebe odločite za na- prednejšo skupino. Skok v DIGI-prihodnost z UPI – ljudsko univerzo Žalec Brezplačna digitalna usposabljanja za odrasle Tudi novembra in decembra Glede na število informativnih prijav bomo usposabljanja do konca leta izvedli predvidoma še: 7. in 8. novembra, 12. in 13. novembra, 14. in 15. novembra, 19. in 20. novembra, 21. in 22. novembra, 26. in 27. novembra ter 28. in 29. novembra, prav tako pa tudi v prvih dveh tednih decembra. Pri prijavi na usposabljanje navedite, ali vam bolj ustreza dopoldanski ali popoldanski termin. Pridružite se nam in odkrijte, kako vam digitalna orodja lahko prihranijo čas in vam olajšajo vsakodnevne naloge ter vam omo- gočijo večjo povezanost z družino, prijatelji in širšo skupnostjo. Vabljeni k prijavi! Pridružite se nam in odkrijte, kako vam digitalna orodja lahko prihranijo čas in vam olajšajo vsakodnevne naloge ter vam omogočijo večjo povezanost z družino, prijatelji in širšo skupnostjo. Za več informacij pokličite našo informacijsko točko na 03 713 3575 ali pa nam pišite na naslov e-pošte ssu@upi.si. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 45, 7. november 2024 PODLISTEK Leta 1971 je prevzela skrb za strokovni razvoj in fi nanč- no skrb knjižnic po Spodnji Savinjski dolini Občinska matična knjižnica Žalec. Tako je vranska knjižnica prišla pod okrilje občinske knjižnične mreže. ALBUM S CELJSKEGA – OB PRAZNIKU SV. MARTINA Veduta Ponikve z župnijsko cerkvijo sv. Martina, 1916 Najpomembnejši kulturni spomenik v kraju je prafar- na cerkev sv. Martina. Njena zgodnja omemba in nekatere druge okoliščine pričajo, da je prva cerkev stala na Poni- kvi vsaj že v 10. in 11. stoletju. Današnja župnijska cerkev je bila pozidana v času žu- pnika Martina Juraja Jureši- ča med leti 1732 do 1740 na mestu nekdanje, v jedru brž- čas še romanske ali predro- manske, a pozneje zatrdno večkrat prezidane prednice. Cerkev je zanimiva tako za- radi svojih arhitekturnih kvalitet kot zaradi razkošja svoje opreme. Je prva v ča- sovno sklenjeni vrsti cerkva z značilnimi potezami slove- nještajerske baročne cerkve- ne arhitekture. Na Ponikvi sta se poleg ško- fa Antona Martina Slomška rodila še duhovnika Blaž Ko- cen, geograf ter kartograf, in Mihael Zagajšek, župnik na Kalobju, ki je pod psevdo- nimom Jurij Zelenko izdal pri celjskem tiskarju Jenku nemško pisano slovnico slo- venskega jezika. Pripravil: Srečko Maček Vir: Stopar I.: Slomškova Ponikva, 1990 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (12) Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Hrani domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Na Martinovo nedeljo, 10. 11. 2024, bo v župnijski cerkvi na Ponikvi sveta maša ob 10.30 uri. Daroval jo bo Janez Lesnika, generalni vikar mariborske nadškofi je. Po njej bo na trgu pred cerkvijo blagoslov novega vina. Na predvečer Martinove nedelje, v soboto, 9. 10., bo po večerni sveti maši ob 19. uri koncert Ljubiteljskega pevskega zbora iz Štor. BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE “Z branjem do zvezd” W W W . K N J I Z N I C A - C E L J E . S I t r i n a j a s t o b r a l n o p o p o t o v a n j e Kako sodelujete? Pri naših knjižničarjih ali na spletni strani dobite zloženko s kupončkom in seznamom priporočene literature. Na seznamu je kar 47 knjig. Izberite si vsaj pet knjig, ki jih preberete in izpolnite kuponček, tega pa prinesite v knjižnico. 3. decembra bo za vse sodelujoče potekala zaključna prireditev s posebnim literarnim in glasbenim gostom. Del Oddelka za odrasle v Občinski knjižnici Vransko (Foto: Ivan Lipičnik) Občinska knjižnica Polze- la, Občinska knjižnica Pre- bold, Občinska knjižnica Tabor, Občinska knjižnica Vransko in Občinska knji- žnica Žalec). Vse pa so še danes vključene v javni za- vod Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Občinska knjižnica Vran- sko je danes sodobna, teh- nično in računalniško opre- mljena ter svojim občanom mesečno ponuja pestro iz- biro prireditev. Z nekaterimi storitvami je uporabnikom na voljo 24 ur na dan. Ima najvišji odstotek vpisanih prebivalcev občine izmed vseh občin v Spodnji Savinj- ski dolini. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Leta 1998 se je občina Žalec razdelila na šest ob- čin. Tako so posamezne krajevne knjižnice postale občinske knjižnice (Občin- ska knjižnica Braslovče, NA HERMANOVEM ODRU Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 16. novembra 2024, vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na naslednjo predstavo otroškega gledališkega abonmaja Na Hermanovem odru KVAK SE PA TUKAJ DOGAJA. V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. Vstopnice za predstavo bodo na prodaj od torka, 12. novembra 2024, v informacijski pisarni MnZC. www.muzej-nz-ce.si Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 45, 7. november 2024 AKTUALNA PONUDBA klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca novembra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com Usvojite nove praktične veščine za uporabo digitalnih orodij na pametnem telefonu, tablici ali na osebnem računalniku! Ste starejši od 30 let in si želite, da bi bili bolj spretni pri upora- bi digitalnih naprav in orodij? Pridružite se nam na brezplačnih 10-urnih tečajih digitalnega usposabljanja, na katerih boste usvojili nova praktična znanja in veščine za uporabo digitalnih orodij. Na UPI – ljudski univerzi Žalec vsak teden prirejamo začetne in napre- dne tečaje, na katerih boste v sodobno opremljeni računalniški učilnici s pomočjo izkušenih predavateljev osvojili ključna znanja in nove spretnosti. Kaj se boste naučili? Program zajema vseh pet tako imenovanih digitalnih kompe- tenc, mednje pa sodijo napredno iskanje in vrednotenje informacij na spletu, ustvarjanje novih vsebin, spletna varnost, komuniciranje in sodelovanje na daljavo ter reševanje najpogostejših težav. Na praktičnih primerih se boste naučili, kako povečati svojo učinko- vitost pri vsakodnevnih opravilih, kako poenostaviti birokracijo na spletu in kako si pri reševanju vsakodnevnih izzivov pomagati z vse bolj priljubljenimi orodji umetne inteligence. Kje in kako potekajo usposabljanja? Cena: brezplačno Trajanje: 10 šolskih ur v dveh zaporednih dneh; dopoldanski termini (od 9. do 13. ure) ali popoldanski termini (od 16. do 20. ure) Kje: računalniška učilnica P3, UPI – ljudska univerza Žalec Skupine: najmanj 10 in največ 15 udeležencev Pogoj za pristop: starost nad 30 let in slovensko državljanstvo Kaj pridobite z udeležbo? Praktične veščine za uporabo digitalnih orodij in naprav. Vsi udeleženci prejmejo brezplačni učbenik. Vsi udeleženci po zaključku prejmejo potrdilo o usposabljanju. Je deset šolskih ur premalo? Usposabljanj se lahko udeležite večkrat in se glede na svoje znanje in potrebe odločite za na- prednejšo skupino. Skok v DIGI-prihodnost z UPI – ljudsko univerzo Žalec Brezplačna digitalna usposabljanja za odrasle Tudi novembra in decembra Glede na število informativnih prijav bomo usposabljanja do konca leta izvedli predvidoma še: 7. in 8. novembra, 12. in 13. novembra, 14. in 15. novembra, 19. in 20. novembra, 21. in 22. novembra, 26. in 27. novembra ter 28. in 29. novembra, prav tako pa tudi v prvih dveh tednih decembra. Pri prijavi na usposabljanje navedite, ali vam bolj ustreza dopoldanski ali popoldanski termin. Pridružite se nam in odkrijte, kako vam digitalna orodja lahko prihranijo čas in vam olajšajo vsakodnevne naloge ter vam omo- gočijo večjo povezanost z družino, prijatelji in širšo skupnostjo. Vabljeni k prijavi! Pridružite se nam in odkrijte, kako vam digitalna orodja lahko prihranijo čas in vam olajšajo vsakodnevne naloge ter vam omogočijo večjo povezanost z družino, prijatelji in širšo skupnostjo. Za več informacij pokličite našo informacijsko točko na 03 713 3575 ali pa nam pišite na naslov e-pošte ssu@upi.si. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 45, 7. november 2024 PODLISTEK Leta 1971 je prevzela skrb za strokovni razvoj in fi nanč- no skrb knjižnic po Spodnji Savinjski dolini Občinska matična knjižnica Žalec. Tako je vranska knjižnica prišla pod okrilje občinske knjižnične mreže. ALBUM S CELJSKEGA – OB PRAZNIKU SV. MARTINA Veduta Ponikve z župnijsko cerkvijo sv. Martina, 1916 Najpomembnejši kulturni spomenik v kraju je prafar- na cerkev sv. Martina. Njena zgodnja omemba in nekatere druge okoliščine pričajo, da je prva cerkev stala na Poni- kvi vsaj že v 10. in 11. stoletju. Današnja župnijska cerkev je bila pozidana v času žu- pnika Martina Juraja Jureši- ča med leti 1732 do 1740 na mestu nekdanje, v jedru brž- čas še romanske ali predro- manske, a pozneje zatrdno večkrat prezidane prednice. Cerkev je zanimiva tako za- radi svojih arhitekturnih kvalitet kot zaradi razkošja svoje opreme. Je prva v ča- sovno sklenjeni vrsti cerkva z značilnimi potezami slove- nještajerske baročne cerkve- ne arhitekture. Na Ponikvi sta se poleg ško- fa Antona Martina Slomška rodila še duhovnika Blaž Ko- cen, geograf ter kartograf, in Mihael Zagajšek, župnik na Kalobju, ki je pod psevdo- nimom Jurij Zelenko izdal pri celjskem tiskarju Jenku nemško pisano slovnico slo- venskega jezika. Pripravil: Srečko Maček Vir: Stopar I.: Slomškova Ponikva, 1990 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (12) Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Hrani domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Na Martinovo nedeljo, 10. 11. 2024, bo v župnijski cerkvi na Ponikvi sveta maša ob 10.30 uri. Daroval jo bo Janez Lesnika, generalni vikar mariborske nadškofi je. Po njej bo na trgu pred cerkvijo blagoslov novega vina. Na predvečer Martinove nedelje, v soboto, 9. 10., bo po večerni sveti maši ob 19. uri koncert Ljubiteljskega pevskega zbora iz Štor. BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE “Z branjem do zvezd” W W W . K N J I Z N I C A - C E L J E . S I t r i n a j a s t o b r a l n o p o p o t o v a n j e Kako sodelujete? Pri naših knjižničarjih ali na spletni strani dobite zloženko s kupončkom in seznamom priporočene literature. Na seznamu je kar 47 knjig. Izberite si vsaj pet knjig, ki jih preberete in izpolnite kuponček, tega pa prinesite v knjižnico. 3. decembra bo za vse sodelujoče potekala zaključna prireditev s posebnim literarnim in glasbenim gostom. Del Oddelka za odrasle v Občinski knjižnici Vransko (Foto: Ivan Lipičnik) Občinska knjižnica Polze- la, Občinska knjižnica Pre- bold, Občinska knjižnica Tabor, Občinska knjižnica Vransko in Občinska knji- žnica Žalec). Vse pa so še danes vključene v javni za- vod Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Občinska knjižnica Vran- sko je danes sodobna, teh- nično in računalniško opre- mljena ter svojim občanom mesečno ponuja pestro iz- biro prireditev. Z nekaterimi storitvami je uporabnikom na voljo 24 ur na dan. Ima najvišji odstotek vpisanih prebivalcev občine izmed vseh občin v Spodnji Savinj- ski dolini. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Leta 1998 se je občina Žalec razdelila na šest ob- čin. Tako so posamezne krajevne knjižnice postale občinske knjižnice (Občin- ska knjižnica Braslovče, NA HERMANOVEM ODRU Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 16. novembra 2024, vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na naslednjo predstavo otroškega gledališkega abonmaja Na Hermanovem odru KVAK SE PA TUKAJ DOGAJA. V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. Vstopnice za predstavo bodo na prodaj od torka, 12. novembra 2024, v informacijski pisarni MnZC. www.muzej-nz-ce.si Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 45, 7. november 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Dva črva Dva črva se srečata v siru in prvi reče: »Ali se nisva včeraj videla v jabolku?« Drugi odvrne: »Res je, včeraj sem imel sadno dieto.« Volkovi Dve ovci se pogovarjata: »Res so težki časi. Pomisli, volkovi so postali zaščitena vrsta.« Papagaj »Tukaj imam izjemno pametnega papagaja,« pravi kupcu prodajalec v trgovini z malimi živalmi. »Na vsaki nogi ima verižico. Če potegnete tisto na levi nogi, reče »Dobro jutro«, če pa tisto na desni nogi, reče »Lahko noč«.« »Kaj pa, če potegnem obe hkrati?« zanima kupca. Tedaj se oglasi papagaj: »Bedak, takrat bi padel na kljun!« Ljubezen Dve kokoši stojita pod cerkvenim zvonikom in zaljubljeno gledata petelina na vrhu strehe. Čez nekaj časa ena vzdihne: »Upam, da bo jutri spet južni veter, da ga bova končno spet videli s profi la!« Skopost Kmet, znan po svoji bolestni skoposti, nekega jutra reče svoji ženi: »Morali se bomo učiti od mačk.« »Kaj?« »Umivati se s slino!« Pomaranče »Senjor, mislim, da bi morale biti pomaranče tu cenejše kot pri nas doma.« Španski trgovec odvrne: »Morale bi že biti, toda hočemo, da se pri nas turisti počutijo kot doma.« Tornado Dva Američana se pogovarjata: »A ti je tornado kaj poško- doval hišo?« »Še ne vem.« »Kako še ne veš?« »Je še nisem našel.« Citroen Picasso »Želim si, da bi moški tekali za mano.« Mednarodna oznaka za konec meseca »Mislim, da si pretiraval s plastičnimi operacijami.« Kraljica ljubezni, vaša vla- darica Venera, bo v tem tednu spremenila svoj položaj. Iz stra- stnega strelca bo v ponedeljek vstopila v umirjenega kozoro- ga. Velja malce previdnosti, saj ste lahko na trenutke črnogle- di. Ker boste v ljubezni dokaj preračunljivi, vas parter ne bo tolerantno sprejemal. T renutno težko razumete sebe, kako bi potem še njega? Bodite iskreni pri vseh svojih pričakovanjih. Sonce, ki potuje po vašem znaku, skrbi za dobro vital- nost in dobro počutje. Bistve- no je, da to dobro kondicijo vzdržujete tudi v prihodnjem obdobju. Ogenj lahko hitro za- gori, pa tudi hitro ugasne. Obe možnosti sta trenutno mogoči. Na ljubezenskem področju ste trenutno zelo aktivni, vendar pazite. Še tako močna energija se lahko prehitro iztroši. Delo- vati morate bolj premišljeno, prefi njeno in preudarno. Lahko da boste imeli obču- tek, da vam sreča obrača hrbet, kar pa ne bo res. S potrpljenjem, predvsem pa vztrajnostjo, vam bo uspelo, kar boste želeli. Zaradi Merkurja, ki potuje po vašem znamenju, boste imeli odlične ideje. Pogovori z vami bodo vsem zanimivi, manjkalo vam ne bo tudi osebnega šar- ma in prepričljivosti. Kaj bi še sploh želeli? Izkoristite maksi- malno podporo v svoj prid! Četrtek bo zelo umirjen dan, v katerem lahko naredite veli- ko. Od ponedeljka naprej, ko vstopi Venera v vaše znamenje, se pričenja zelo prijetno obdo- bje, ki se ga lahko resnično ve- selite. Večjih težav z zdravjem ne boste imeli. Odprite oči in srce in težave bodo izginile kot milni mehurčki. V ljube- zni boste imeli glavno besedo in vlogo, vse se bo vrtelo okoli vas. T udi vaš videz bo iz dneva v dan boljši in vi privlačnejši. V petek in v soboto boste go- stili Luno, zato bo veselo v vaši družbi. V soboto bo nastopil prvi lunin krajec, zato bodite previdnejši. Varujte se obje- stnosti in pretiravanja! Slednje je pomembno tudi zaradi kva- dratov planetov. Vzemite si čas za drobne malenkosti, ki so v življenju tudi pomembne. Ener- gije boste imeli veliko, denarja pa ne ravno toliko, zato ga ne zapravljajte po nepotrebnem. V nedeljo in v ponedeljek bo Luna potovala po vašem zna- ku. Vaši občutki bodo izostre- ni, zato jih upoštevajte. To velja zlasti za ponedeljek dopoldne, ko se lahko postavi pred vas dilema, kako iti naprej. Na poslovnem področju delujte iz ozadja, pustite času čas. V pravem trenutku boste stopili v ospredje in šokirali okolico. Odlično vam gre od rok, kar tako nadaljujte. Vaš planet Mars, ki potuje po sorodnem znaku, vam bo omo- gočal zelo dobro organizacijo za vse načrtovane aktivnosti. Zaradi tega ste lahko v tem času zelo uspešni. Tudi Son- ce v škorpijonu vam prinaša moč, vztrajnost, ambicioznost in energičnost. Ne zamudite nobene priložnosti za zabavo, saj delate zelo trdo. Izogibajte se konfl iktnim situacijam, saj je to zadnje, kar vam je potreb- no. Sprostite se, kadar je to le mogoče. Vaša vladarica Venera bo ob pričetku novega tedna v pone- deljek vstopila v sorodni znak, kar bo voda na vaš mlin. Kot pravi strateg boste hoteli imeti pregled ter nadzor nad doga- janji. Hoteli se boste posvetiti tudi načrtovanju prihodnjih ko- rakov. Ne prehitevajte, nimate še vseh informacij, ne poznate vseh dejstev. Čas za večje odlo- čitve bo nastopil v drugi polovi- ci naslednjega meseca. Venera vam bo do ponedelj- ka nasprotovala, kar lahko občutite kot nerazumevanje iz nasprotne strani. Zlasti na čustvenem področju boste ugo- tovili, da vas nekdo sploh ne jemlje resno. Nič čudnega, saj se lahko včasih vedete zelo ne- zainteresirano, celo pasivno. Ob pričetku novega tedna se bo situacija spremenila in postali boste nekoliko bolj umirjeni ter premišljeni. Pamet bo pre- vladala nad čustvi, zato boste sami s seboj lažje shajali. Sonce v sorodnem znaku vas dela močnejše, odločnejše in energične. Kljub vaši energiji in volji pa je modro še nekoliko počakati. Vse načrte, ki ste jih imeli že v preteklosti, zakle- nite na varno, naj počakajo na ugoden čas. V naslednjem obdobju jih boste lažje uresni- čili, saj bo čas primernejši. Že dogovorjeni sestanek lahko od- pade ali se prestavi na kasnejši rok. Nič hudega, končno se bo pokazalo, da to sploh ni tako slabo. Mars, planet akcije, še vedno potuje po vašem znamenju in vam prinaša veliko energije. Včasih je imate celo preveč, zato jo je potrebno obvezno porabiti z več gibanja, rekreacije, športa in fi zično zahtevnejšega dela. Presoja vam lahko dela nekaj težav, zato se o ničemer ne od- ločajte po trenutnem navdihu, saj boste negotovi. Mimogrede bi lahko storili kakšno napako, ki bi jo kasneje obžalovali. Delo bo na prvem mestu tudi v tem tednu. Veliko se bo do- gajalo in potrebno bo delovati na več mestih hkrati. To vam bo zbujalo nelagodje, saj bo motena vaša rutina, ki ste je vajeni. Kljub vsemu se boste znali prilagoditi okoliščinam. Pretirano družabni v tem času ne boste, saj boste v mislih pri obveznostih in tudi pri neprije- tnih dolžnostih. Težje se boste sprostili, zato prav temu name- nite največjo pozornost. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 45, 7. november 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Dva črva Dva črva se srečata v siru in prvi reče: »Ali se nisva včeraj videla v jabolku?« Drugi odvrne: »Res je, včeraj sem imel sadno dieto.« Volkovi Dve ovci se pogovarjata: »Res so težki časi. Pomisli, volkovi so postali zaščitena vrsta.« Papagaj »Tukaj imam izjemno pametnega papagaja,« pravi kupcu prodajalec v trgovini z malimi živalmi. »Na vsaki nogi ima verižico. Če potegnete tisto na levi nogi, reče »Dobro jutro«, če pa tisto na desni nogi, reče »Lahko noč«.« »Kaj pa, če potegnem obe hkrati?« zanima kupca. Tedaj se oglasi papagaj: »Bedak, takrat bi padel na kljun!« Ljubezen Dve kokoši stojita pod cerkvenim zvonikom in zaljubljeno gledata petelina na vrhu strehe. Čez nekaj časa ena vzdihne: »Upam, da bo jutri spet južni veter, da ga bova končno spet videli s profi la!« Skopost Kmet, znan po svoji bolestni skoposti, nekega jutra reče svoji ženi: »Morali se bomo učiti od mačk.« »Kaj?« »Umivati se s slino!« Pomaranče »Senjor, mislim, da bi morale biti pomaranče tu cenejše kot pri nas doma.« Španski trgovec odvrne: »Morale bi že biti, toda hočemo, da se pri nas turisti počutijo kot doma.« Tornado Dva Američana se pogovarjata: »A ti je tornado kaj poško- doval hišo?« »Še ne vem.« »Kako še ne veš?« »Je še nisem našel.« Citroen Picasso »Želim si, da bi moški tekali za mano.« Mednarodna oznaka za konec meseca »Mislim, da si pretiraval s plastičnimi operacijami.« Kraljica ljubezni, vaša vla- darica Venera, bo v tem tednu spremenila svoj položaj. Iz stra- stnega strelca bo v ponedeljek vstopila v umirjenega kozoro- ga. Velja malce previdnosti, saj ste lahko na trenutke črnogle- di. Ker boste v ljubezni dokaj preračunljivi, vas parter ne bo tolerantno sprejemal. T renutno težko razumete sebe, kako bi potem še njega? Bodite iskreni pri vseh svojih pričakovanjih. Sonce, ki potuje po vašem znaku, skrbi za dobro vital- nost in dobro počutje. Bistve- no je, da to dobro kondicijo vzdržujete tudi v prihodnjem obdobju. Ogenj lahko hitro za- gori, pa tudi hitro ugasne. Obe možnosti sta trenutno mogoči. Na ljubezenskem področju ste trenutno zelo aktivni, vendar pazite. Še tako močna energija se lahko prehitro iztroši. Delo- vati morate bolj premišljeno, prefi njeno in preudarno. Lahko da boste imeli obču- tek, da vam sreča obrača hrbet, kar pa ne bo res. S potrpljenjem, predvsem pa vztrajnostjo, vam bo uspelo, kar boste želeli. Zaradi Merkurja, ki potuje po vašem znamenju, boste imeli odlične ideje. Pogovori z vami bodo vsem zanimivi, manjkalo vam ne bo tudi osebnega šar- ma in prepričljivosti. Kaj bi še sploh želeli? Izkoristite maksi- malno podporo v svoj prid! Četrtek bo zelo umirjen dan, v katerem lahko naredite veli- ko. Od ponedeljka naprej, ko vstopi Venera v vaše znamenje, se pričenja zelo prijetno obdo- bje, ki se ga lahko resnično ve- selite. Večjih težav z zdravjem ne boste imeli. Odprite oči in srce in težave bodo izginile kot milni mehurčki. V ljube- zni boste imeli glavno besedo in vlogo, vse se bo vrtelo okoli vas. T udi vaš videz bo iz dneva v dan boljši in vi privlačnejši. V petek in v soboto boste go- stili Luno, zato bo veselo v vaši družbi. V soboto bo nastopil prvi lunin krajec, zato bodite previdnejši. Varujte se obje- stnosti in pretiravanja! Slednje je pomembno tudi zaradi kva- dratov planetov. Vzemite si čas za drobne malenkosti, ki so v življenju tudi pomembne. Ener- gije boste imeli veliko, denarja pa ne ravno toliko, zato ga ne zapravljajte po nepotrebnem. V nedeljo in v ponedeljek bo Luna potovala po vašem zna- ku. Vaši občutki bodo izostre- ni, zato jih upoštevajte. To velja zlasti za ponedeljek dopoldne, ko se lahko postavi pred vas dilema, kako iti naprej. Na poslovnem področju delujte iz ozadja, pustite času čas. V pravem trenutku boste stopili v ospredje in šokirali okolico. Odlično vam gre od rok, kar tako nadaljujte. Vaš planet Mars, ki potuje po sorodnem znaku, vam bo omo- gočal zelo dobro organizacijo za vse načrtovane aktivnosti. Zaradi tega ste lahko v tem času zelo uspešni. Tudi Son- ce v škorpijonu vam prinaša moč, vztrajnost, ambicioznost in energičnost. Ne zamudite nobene priložnosti za zabavo, saj delate zelo trdo. Izogibajte se konfl iktnim situacijam, saj je to zadnje, kar vam je potreb- no. Sprostite se, kadar je to le mogoče. Vaša vladarica Venera bo ob pričetku novega tedna v pone- deljek vstopila v sorodni znak, kar bo voda na vaš mlin. Kot pravi strateg boste hoteli imeti pregled ter nadzor nad doga- janji. Hoteli se boste posvetiti tudi načrtovanju prihodnjih ko- rakov. Ne prehitevajte, nimate še vseh informacij, ne poznate vseh dejstev. Čas za večje odlo- čitve bo nastopil v drugi polovi- ci naslednjega meseca. Venera vam bo do ponedelj- ka nasprotovala, kar lahko občutite kot nerazumevanje iz nasprotne strani. Zlasti na čustvenem področju boste ugo- tovili, da vas nekdo sploh ne jemlje resno. Nič čudnega, saj se lahko včasih vedete zelo ne- zainteresirano, celo pasivno. Ob pričetku novega tedna se bo situacija spremenila in postali boste nekoliko bolj umirjeni ter premišljeni. Pamet bo pre- vladala nad čustvi, zato boste sami s seboj lažje shajali. Sonce v sorodnem znaku vas dela močnejše, odločnejše in energične. Kljub vaši energiji in volji pa je modro še nekoliko počakati. Vse načrte, ki ste jih imeli že v preteklosti, zakle- nite na varno, naj počakajo na ugoden čas. V naslednjem obdobju jih boste lažje uresni- čili, saj bo čas primernejši. Že dogovorjeni sestanek lahko od- pade ali se prestavi na kasnejši rok. Nič hudega, končno se bo pokazalo, da to sploh ni tako slabo. Mars, planet akcije, še vedno potuje po vašem znamenju in vam prinaša veliko energije. Včasih je imate celo preveč, zato jo je potrebno obvezno porabiti z več gibanja, rekreacije, športa in fi zično zahtevnejšega dela. Presoja vam lahko dela nekaj težav, zato se o ničemer ne od- ločajte po trenutnem navdihu, saj boste negotovi. Mimogrede bi lahko storili kakšno napako, ki bi jo kasneje obžalovali. Delo bo na prvem mestu tudi v tem tednu. Veliko se bo do- gajalo in potrebno bo delovati na več mestih hkrati. To vam bo zbujalo nelagodje, saj bo motena vaša rutina, ki ste je vajeni. Kljub vsemu se boste znali prilagoditi okoliščinam. Pretirano družabni v tem času ne boste, saj boste v mislih pri obveznostih in tudi pri neprije- tnih dolžnostih. Težje se boste sprostili, zato prav temu name- nite največjo pozornost. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 45, 7. november 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 646 SUDOKU 647 SUDOKU 338 REŠITEV SUDOKU 337 Nagradni razpis: AMERIŠKO SMUČARSKO SREDIŠČE POTEKA V PORODNI- ŠNICI OVRED- NOTIM AVREOLA JE SVETNIŠKI … VALIŽANSKI PEVEC JONES OMIKANA, VLJUDNA ŽENSKA IGRA NA SREČO KRUHA IN … NA ZADNJI VEČERJI JIH JE SEDELO 12 DRUŽBO- SLOVEC POSTANITE DELEŽNI (NAGRADE) VEK, DOBA (PESN.) ZNAM. RA- ČUNALNIKOV AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING DEL CERKVE Z ORGLAMI ZNAČAJ RUSKI VELETOK ŽIVLJENJSKI PROSTORI DUTY FREE … JE BREZ- CARINSKA TRGOVINA POSTAJA ZA NEPOTNIŠKE VLAKE ALMA … JE SEDAJ ALMATY … PEČJAK: DREJČEK IN TRIJE MAR- SOVČKI TERENSKI VOZILI JAMES BROWN SANITETNI MATERIAL URAD ZA NA- RODNOSTI SANJE SO PRAZNE … DVOMITA SLOVENSKA PESNICA MUSER KRAJ PRI POSTOJNI JOHANN WOLFGANG …: FAUST PREBIVALEC HOTIZE UREJENO, VZDRŽEVANO PRIJAVITE (STORILCA) REALIZACIJE AM. REŽISER HOWARD DENAR JE SVETA … PERUJKE SO SOSEDE … BEATLES: LET … BE PREDEL LJUBLJANE … TOČI ZVONITI JE PREPOZNO HORMON TREBUŠNE SLINOVKE NEAKTIVNE, NEDEJAVNE BEATRICE (KRAJŠE) PREDPONA, KI POMENI ZUNANJI Povsod z vami VODNA ŽIVAL SL. GLASB. KLINAR PRIPADNIK BUROV NAREJEN IZ ZLATA NADLEŽNE ŽUŽELKE ŽORŽET JE … TKANINA JUŽNI SADEŽ AMERIŠKA IGRALKA HATHAWAY BOM, …, BOMO OTOŠKA ZVEZNA DR- ŽAVA V ZDA AMERIŠKA IGRALKA MINNELLI USEDANJE ČEZMEREN (STRAH) ISTEGA KOVA ADRESIRAŠ MASLENI KRUH SPROŽI, ZAŽENE PREDHOD- NIK EVRA POŽRTVO- VALEN IN NESEBIČEN ORIENTAL- SKO SUKNO POVSOD JE LEPO, … JE NAJLEPŠE OSNOVNO- ŠOLEC POLJSKI REŽISER POLANSKI MEDN. OZN. BRAZILIJE PRVI, DRUGI, … HRVAŠKA PEVKA (GABI) PRAVILEN ..., EGALITE, FRATERNITE JE GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE HEREDITARNE POVEDO JO LETNICE NA DREVESU NOSILEC PRI VOZILU DAROVALEC UDAREC Z DLANMI RIMSKA 51 KIJI, TOLKAČI AMERIŠKI IGRALEC HARRIS MOTOR NA 4 KOLESA OSEBNO, ZEMLJE- PISNO … NI VODA DRŽAJ SLOVENSKI PISATELJ ZUPAN TROPSKO DREVO NI REKEL NE … NE MEV 18 ROŠ IN DEŽMAN SLOVENSKI IGOR BAV- ČAR JE BIL NAŠ PRVI ... SLOVENSKI PESNIK FRITZ OTO PESTNER: BISERE … V OČEH POVZRO- ČITELJ BOLEZNI 7 11 6 1 2 5 10 9 3 4 12 8 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 12345 678 91 01 11 2 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 44: Krompirjeve počitnice Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmejo: Karl Jagodič iz Šentjurja, Franc Poprask iz Na- zarij in Dani Podpečan iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 12. novembra. Novi TEDNIK št. 45 7. 11. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 45, 7. november 2024 PISANI SVET Konjičanka Kira Štruc Ju- rički je ponovno dokazala, da je izjemna vokalistka. V priljubljeni televizijski od- daji Slovenija ima talent je osemnajstletna gimnazijka požela stoječe ovacije občin- stva, žirant Andrej Škufca pa ji je s pritiskom na zlati gumb omogočil neposredno uvrstitev v polfinale. Ne le Andrej Škufca, tudi drugi trije žiranti, Ana Klašnja, Marjetka Vovk in Lado Bizovi- čar, niso skoparili s pohvalami glede Kirinega nastopa. Zape- la je priredbo uspešnice Lady Gaga I'll never love again. Marjetka je po njenem nasto- pu komentirala: »Zvezda se je rodila tukaj pred nami.« Lado je dodal: »Imaš tisti krasen ženski glas z ›jajci‹.« Mlada Konjičanka ni skriva- la ganjenosti. »Občutila sem navdušenje, presenečenje, veselje, srečo! Ker mi ta na- stop res zelo veliko pomeni, tudi brez čustev in solz ni šlo. Vsi, ki pridemo na avdicijo Slovenija ima talent, najbrž po tihem sanjamo o zlatem gumbu. Takšnih odrov in priložnosti ni veliko, zato sta pritisk in odgovornost toliko večja. Zame je zlati gumb po- trditev, da delam pravo stvar. Uresničile so se mi sanje.« Za polfinalni nastop pripra- vlja presenečenje, pravi: »To bo nekaj posebnega – kombi- nacija petja in zabave. Želim, da bi bila moja točka prava paša za oči in ušesa.« BF Obnovljen zgodovinski biser Kira Štruc Jurički je nav- dušila občinstvo in žiran- te. (Foto: arhiv POP TV) Kiri so se uresničile sanje Vremenska hišica, ki že od 30. let prejšnjega sto- letja stoji v bližini nekda- njega Hotela Hum oziroma današnjega Hotela Špica v občini Laško, je zasijala v novi, lepši podobi, saj je bila temeljito obnovljena. Vremenska hišica je bila postavljena v času, ko še ni bilo sodobnih vremenskih napovedi, informacije o vremenu pa so bile za zdra- viliško mesto, kot je Laško, ključnega pomena. Merilne naprave v hišici z nemškimi oznakami še danes pravil- no napovedujejo vremenske spremembe. Hišica, ki naj bi jo za- snoval arhitekt Jože Pleč- nik, stoji na petih stebrih, prekrita je s polkrožno pločevinasto streho in ima značilnosti Plečnikove ar- hitekture, kot so preproste, a elegantne linije ter tradi- cionalni materiali. Čeprav vremenska hišica ni tako znana kot druga Plečnikova dela, je pomemben del laške lokalne kulturne dediščine. Kot pojasnjujejo v Občini Laško, je bila obnova izve- dena z namenom ohranja- nja pristnosti in zaščite tega zgodovinskega bisera. BA Znamenita vremenska hišica pri Hotelu Špica v Laškem je zasijala v preno- vljeni podobi. (Foto: Boris Vrabec) Občina išče smreke Mestna občina Celje bo tudi letos s smrekami, ki ji jih bodo podarili občani, praznično okrasila ulice v starem mestnem jedru. »Kar nekaj je namreč občank in občanov, ki želijo odstrani- ti smreke na svojih vrtovih, mi pa jih z veseljem upora- bimo za novoletno krasitev mesta in Pravljične dežele,« pravijo v občinski upravi. Vse, ki bi mestu želeli po- dariti smreko za krasitev, občina poziva, naj najkasne- je do 10. novembra pokličejo občinski oddelek za okolje in prostor ter komunalo. Stro- kovna služba si bo ponujene smreke ogledala in jih izbrala samo toliko, kolikor jih potre- buje. Potrebuje dve smreki, visoki približno 12 metrov, za Trg celjskih knezov in Krekov trg ter eno smreko, visoko od 8 do 10 metrov, za Pravljično deželo. Slednja smreka bo tudi osrednje božično drevo. Občani lahko občini podarijo V Celju bodo praznične luči prižgali v soboto, 30. novembra. Krasitev bo podobna kot prejšnja leta, bodo pa dodali nekaj novih svetlobnih likov in še polepšali pravljično podobo starega mestnega jedra. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) še dodatnih 11 smrek manj- ših velikosti, ki bodo posta- vljene pri vhodu v Pravljično deželo, v njej in v Stanetovi ulici ter na Celjskem gradu, pri Knežjem dvoru ter pri Celjskem mladinskem cen- tru. Sšol Iz omare Do konca novembra bo v Galeri- ji Kvartirna hiša v Celju na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. Razstava nosi naslov Iz omare. Kot so sporočili iz celjske Kvartirne hiše, je tokratni ustvarjalec, ki je dobil mesto v tamkajšnjih razstavnih pro- storih, znan po monokromnih črnih platnih. Na prvi samostojni razstavi v knežjem mestu se predstavlja s svo- jimi barvitimi deli, ki so igrivega in humornega značaja. Irma Brodnjak Firbas, kustodinja, muzejska sveto- valka iz Galerije Murska Sobota, je ob razstavi zapisala, da umetnik po eni strani sistematično ustvarja monokro- mna platna, kamor lovi svetlobo, za odmik od ustvarjanja črnih slik pa se sproščeno poigrava z barvami. TS, Foto: Nik Jarh Praznovali noč čarovnic Letošnji 31. oktober je bil marsikje na Celjskem v znamenju noči čarovnic. Tudi v Celjskem mladinskem centru (MCC) je bil strašljivo obarvan. Obiskovalci so se lahko sprehodili po ho- dniku groze, kjer so strašili čarovnice in druga bitja, prav tako so se lahko udeležili različnih delavnic. Med drugim so podelili tudi nagrade za najboljše maske. Seveda ni manjkalo otroško čarovniško rajanje, ki se ga je udeležilo kar 600 obiskovalcev, so sporočili iz MCC. V večernih urah je bilo poskrbljeno tudi za malo starejše obiskovalce, ki jih je zabaval slovenski elektronski dvojec Rotormotor. Glasbenika, oblečena v Maria in Luigija, kultna junaka iz računal- niške igre Super Mario, sta poskrbela za dobro glasbo in pestro vzdušje. Dogodek je MCC med drugim organiziral v sodelovanju s Klubom študentov občine Celje. LJ Foto: arhiv MCC Odprtja razstave se je med drugim udeležil tudi celjski ustvarjalec Matej Čepin (desno). Slikar Sandi Červek, kustodinja Irma Brodnjak Firbas in predsednik Turističnega društva Celje Matija Golner