80. StnRtaL                    ,                        i IMUiH i mk.!. Mfiroji H17.                                              -   I. trto.

.Slovenski Narod' v4k\* pm po*ti: 2» Antro-Ogrsko:                                          za Nemčijo:
c*Jo lete skapaj naprej      .    K 28—      ćelo leto naprej    .    .    .    .    K 33 —
ćetrt leta                        .   .          7'—        M Amerlko In vse druge dežele :
IM mesec    *m        \     \   \    \   250     ćelo leto naprej   ....   K 38.-
VpraSanjera plede Inserator 9« nai priloži  za odgovor donisnica ali znamka, SpravnlAtvo (spodaj, dvorile levo), KaaflOTa ulic« *L 5, telefon *189.
Iihafa vsak daa st ecer fxr»e«*tl «•*•!?• te prmsalk*.
foserati    se   računajo  po   poi abljenem   prostoru   in   sicer:   I   mm   visok,   ter
63 mm širok- prostor: enkrat po 8 vln.,  dvakrat   po 7  vinM trlkrat  po 6  v.
Poslano (eiuik prostor)   16  v n.,   parte  in zahvale  (enik  prostor)   10  vln.
Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Ifarodtt tlslarai" telefon *t. SS.
Upravništvu naj se pošiljao naroćnine, reklamacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* velja v LJablfaml dostavljen na dom ali £e se hodi po nj :
r$o teto naprej   .   .   .   .    K 2640 I četrt leta     „       .   •   •   •    .    6*60 pol leta       „       .....  13*20 | na me«c     „       .   ,   #   .    9   2*20
■                  Fommesna iterllka relja 10 viaariev.              ■
Dopisi naj se frankirajo. Rokoptsi se ne vračajo. Oređalstvo: Saanorm bUm at. 5 (v pri ti i čj u levo,) tel&tea at. 34.
ie mk piilo.
Dunaj, 6. februarja. (Kor. urad.) Uradno se poroča:
VZHODNO   BOJIŠĆE.
Severovzhodno Kirlibabe $0 su-olll oddelki lovskega bataljona št. 26. ▼ sovražno glavno pozicijo, pobili 20 Rusov ter zasuli sovražnikove jarke.
Pri Comanescf smo prisiliti so-▼ražnega lovskega letalca v zračnem boju, da se je moral spustiti na 'tla.
»TALIJANSKO IN JUGOVZHODNO
BO.IISCE. Položaj neizpremenjen.
Namestnik  načelnika reneralnega štaba pl. H o f e r . fml.
Kko uradno porodio.
Đerolin, 6. februarja.    (Kor. ur.) Wolffov urad poraća: Vejik? glavni stan:
ZAPADNO BOJISCE.
Vsled meglcnega mrzlega vremena je bilo defovanje artiljerije in letalcev neznatno; le med Ancro in Somrao Je bil artiljerijski boj prefiod-no silen. Z izvidnih sunkov v pokra-• jlni ob Somml, na vzbodnem bregu Mose in na lotarinškf meji smo pripe-Ijall seboj nad 30 Angležev in Fran-cozov ter već strojnih pušk.
VZHODNO BO.USCf:.
Od obali pri Riei do izlivja Dona ve aobenib posebnih dogodkov.
.MAKEDONSKO "Cin^O. * Od časa do časa žlvahen ogenj v lokn Crne in v nizini ob Strumi.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
Hem^p večerna porocUo.
Berolin, 6. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča 6. februarja ivečer.
Severozapadno od Miihl-hausnasmodobilipri pone-srečenem franeoskem šunku v j e t e.
Na vzhodu je bilo ob Be-rezini neko podvzetje za oasuspešno.                                      j
Ob makedonski fronti; od časa do časa živahnejsi i ogenj vloku Crne.                        I
Hini U vie ntti.
Amsterdam, 6. februarja. (Kor. urcid.) VVashingtonski kor?spondent londonske r>Times« javlja: S tein, da je bi! parnik »Housatanic« pos\ ar-jen, predno je bil potopljen in s tem, da se je s possdko humano .pokopalo, je bila neposredna nevar-' n 0 s t vojne 0 č ivi dno prc-prečena, ker v VVashingtonu tega dogođka ne smatrajo za dejanje, ki bi bilo v nasrrotju z obljubam; Nemaje. Navzlic terr.u ostane položaj zelo napet. Povrh se ho neome-jena vojna podmorskih čolnov Š2lc pričela. Medtem dokazujejo razni znaku da bo predsednik \\rilson proti Nemčiji po-stopal s skrajno preudar-n o s t j o.
V VVashin^tonu čakajo,    kakšen
uspeh bodo imele instrukcije, poslane ameriSkim poslanikom v nevtral-nih državah, katerim je bilo naro-čeno. sporočiti ncvtralnim državam, da smatra predsednik VVIlson. da je V interesu civilizacije, če bi so pridružile njes'ovemu postonariu. V \Vashingrtonu pa si od tejra koraka očividno ne cbeta;o rnnog:o.
Frankfurt, 6. februarja. »Frankfurter Zeitung^ poroča: V Amcriki se splešno sodi. da pretrgarje diploma-tičnih zvez še ne pomeni nrijctka so-vražnosti. Tuđi ni storila Amerika dosedaj voja^Vih priprav. "a-'en da so nekateri pr*?lanci rredlr^aH poso-jilo 500 milijcfl^ov dolarjev v vojne svrhe in mobilizacijo d^eh milijonov vojakov. Kongres kot trk pa do sedaj se ni storil nohe^c^a t"i'<?sra koraka in v njem tuđi ni opažati vo'nejsra razpoloženia. dasiravno ie vicleti v New Yorku mnrpro arrcrških za-stav. kakor nred izbruhom špansko-ameriške voine.
Vse večie ameriske tov2rne za rnunicijo so nodrejene vojnemu ministru ter so prešle v državno *ež'jo. Brvan in njer^vi rrirn^^^' raz^ia-šiho pozive, <3a naj američki državljani ne uporahljaio p?s?žirskih par-nikoT' v^'"^"^ c/» dr7°v.
Zeneva« 6. februaria. Francoski parlamentarni krogi smatralo, da bo trajalo sedanje stanje m?d Amerike? in Nemčfjo še dol ero »Guerre Mon-diale« dvomT ali bo sploh prišlo do 1 vojne. Amerika bo dala    eskortiratl 1
svoje trgovske ladje z vojnimi ladja-mi ter se bo tako izognila konfliktu.
Razpoloženie v AmerikL
New York. 3. februarja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča brezžič-no: Associated Press poroča iz Wa-shingtona: Na kapitolu ie učinkovala NVilsonova odločitev kakor strela. Povsodi so sogiašali s postopanjem vrlade. Podpredsednik Marschall J3 dejal: Iskreno ie upat da ta potrebni prelom n^ bo zanletei Združenih dr-žav v vojno PotrpežU'voati so dane meje. katerih ne srne prekoračiti no beden narod, ki sarr.eea sebe spoštu-je. Amerikansk? vlada ne more pustiti nekaznovano. da bi katerikoli narod preziral vse zakone civilizacije. Voditelj demokrat;čne stranke Hitchon je v razgovom izjavil: Ne verjamem, da bi bil mogel predsednik manj reci in mani storiti. Hvale-žen sem mu da ni rekel več in da tuđi ni več storil. Dal je Nemčiji z a d n i o jasno označeno pri-ložnost, da se Izogne spopadu z Združenrrni državatni. Vsi pravi Amerikanci tipajo. da se bo Nemčija te pn'ložnosti posl'.'žMa. Brzojavke poročajo. da vlada v kanadskih me-stih in drugod razbTirjenje radi pre-loma z Nemčiio. V Washin£tonn pa je na ulicah vse mirno. V New Yor-ku je vzbirdila vest o prelomu živahno razburjenje. Takof so se vršile patrijotične manifestacije. Banke in trgovine so raznhesile zvezdne zastave. Amerikanska nevtral?st;čna korfrtrenca (organizacija) le skltcala s?Tioči shod katere^a se je udeležilo 5000 oseb Rrvan ie bTl živahno akla-miran. ko je izjavil da >e dolžnost Ar^crike ostati izven vojne, dokler ne bo dejansko naprdena. Brvan ie deial: Nnbe^en narod nas dosedai ?^e ni izzval. Tud' ne verjamem, da bt Vćn to storif. Akf^ na bi nas kedo v rnzburje^osti pozval na voino, potem b; morali — tako nvsJim iaz — mi od^nvoriti: Ner Brvnn ie bil ponovno a^'prrpran ko j> rekel: Če nai kak narod nr^vzame vodstvo na potu k mirr 7akaj ne na^?
*f"^. f>. febntar??» Rcriter javlja iz New Yorka* -Bivši londonski amerikanski velenoslanik Choati iz-iavlia svoje zadoščenje   nad   prelo*
mom med Ameriko in Neaičijo. »New York lierald« piše: Predsednik je storil tot kar bi bil storil tuđi Lincoln. »Newyork Times« pravi: Nemčija je stavila na zadnjo karto, pa je izgubila. »World« poudarja. da Dričakuje amerikanski narod poiek krize brez strahu. Amerikanci se bojujejo hvala Bogu na pravi strani. Udeležili se bodo boja za demokracijo* humani-teto in svobodo.
Frankobrod, 6. februarja. »Frkit. Zeitg.« javlja iz New Yorka: Bryan izdaja oklice za ohffenitev miru. Iz-javlja za slučaj, da bi postala kriza akutna, da s? mora vršiti o vojni na-povedi lj!idsko glasovanje. Njegova prizadevania irrajo do?lei malo nspe-ha, kakor prizadevanja socijalisjov, ki tuđi prinravljaio odločno opoziciio pr^ti vojni. Prejšnji prezident Taft zrhteva takojšnjo    uvedbo    sp!ošne
VP-^^Vf?   cTit-^'Krti^p   f^o'^-irict?.
RESOLUCIJ A     A MFI^TK ANSKEG A
SENATA.
Rotterdam, 6. februarja Reuter. Amerikanski senat ie odobril preki-njenje diplomatičnih stikov z Nemčl-jo s posebno resolucijo. ki se konca tako-le: Senat odobrava predsedni-kove korake, ki jih je razložil v svoji spomenici kongresu.
'   AMERIKANCI ZAPUŠCAJO
NEMĆIJO.
Berlin, 6. februar ja. Na Nenv škem se nahaja okrog 2600 amerikanskih državljanov. Velik del amerikanske koloniie odpotuje. Mnogi ostanejo na Nemškem ter obžalujejo, da je prišTo tako daleč. Amerikanski trgovci imajo svoje trgovine, v koli-kor jih nišo že popreje zaprli, še od-prte.
Bernstorff.
Pariz, 6, februirja. Agence Ha-vas poroča iz Washingtona: Wi!son zahteva od Anglije prosto pot za Bernstorffa.
New York, 3. februarja. Kdaj se bo nerrski veleposlanik grof Be.ns-torff odpeHal iz VVashingtona, še rff določeno ter se vrše Še pogajanja med švicarskim poslanikom in državnim departementom.
Americi zastopniki v Belgiji.
Lordon. 6. februarja. (Kor. ur.) Reuter javlja: Belgijskemu 'poslaniku je bilo sporočeno. da Zedinjene države svojih diplorratičnih zastop-nikov ne odpokličejo, ražen če bi nemške vojaške oblasti prepre-čile, da bi še nadalje ostali tafn. Tuđi
naj zaenkrat ostanejo v Belgiji oni Amerikanci, ki delujejo v pomožni komisiji.
Amerika in flvsirija.
Rotterdam, 6. februarja. (Kor. urad.) »Nieuve Rottcrd. Cour.« pri-naša brzojavko lista »Tirnes« iz VVashingtona. glasom katere bo ostat avstro - ogrski veleposlanik tam. Predsednik želi, da ostane grof Tar-no\vski v Washingtonu. da bodo imele Zedfnjene države še kolikor toliko vpliva na ravnanje z vjetniki v deže-kih. zavzetih od centralnih držav. Razentega a pa predse-Mk, da bo s pomočjo Avstro - Ogrske mosoče, tuđi v drugem oziru izboljsati položaj. V Washingtonu ne smatrajo pre-kinjenja diplomatičnih zvez še za ne-ohhodno predigro vojne. Washiug-tonski poročevalec >Nework Times« poroča temu nasproti. da se bodo pretrgale tuđi diplomatične zveze z Avstro - Ogrsko.
New York, 3. februarja. (Kor. u.) (Brezžična brzojavka zastopnika Wolffovega urada.) Glasom poroefla vAssociated Press« Iz VVashingtona^ ni mogoče z gotovostjo izvedeti. ali bo preiomu z Nemcijo sledil podoban prelom z Avstro - Ogrsko. Ker pa i« Avstro - Ogrska podpirala ravnanje Nemčije, je pričakovati tak prelom,  če Še ni  izvršen.
Wmm pilo wUm.
Bern, 6. ebruarja. (Kor. urad.) y>Journal« pripominja: Wilsonov po-* zivr nevtralnim državam, da naj se mu pridružijo je ustvaril izredno in-teresanten položaj. Mogoče je, da ne bodo vse interesirane države odgovorile, ker je za večino med njim). Nizozemsko, Skandinavijo in Švico. nevarnost posebno velika.
Kodanj, 6. februarja. »National Tidende« javlja iz Londona: V svojem govoru v kongresu je glasom doslej došlih brzojavk, rekel Wilson s posebnim poudarkem: »Smatram za gotovo, da bo<io vse nevtralne vlade sledile istf kurz.« Oficijelne^a sicer ni še nič znano, a sodi se, da je rjrezident s tem mislit na latinske države ameriške.
ŠVICA OSTANE NEVTRALNA1.
Koln, 6. februarja. »K61n%che Ztg.« javlja iz Curiha: Za gotovo se smatra, da je švicarski zvezni svet
LISTEK.
Gustelj izgubi besedo.
L u i g i   C a 1 c o.
Ne spominjani se več. če sem vam že povedal, da sem oženjen. Resnica, bridka resnica pa je, da sem oženjen že ćela tri leta Moji dobri prijatelji, s katerimi se pa zadnja tri leta bolj poredko shajam, pa pravilo ćelo, da sem dvakrat oženjen. To pa najbrž ne bo resnica. Pr-vič že zavoljo tega ne, ker sem bil pred poroko samec in ne vdovec, drugič Da imam le eno ženico in ne dveh. Saj nisem Turk, kršćanski člo-vek pa ima že enc dovolj,
Z mojo ženico sva skoro vedno enih misli. Danes ima ona prav, jutri pa jaz napačno. Tako živiva lepo in j složno.
Le rojstni kraj moiega tržaškega prijatelja   Frana   Bogataja je prava izjema  na   obnebju    mojega    zakon- j skega življenja- Će izjavim skromno ! prošnjo,   da bi rad šel tja,   je   takoj i ogenj v strehi. Moja ženica se po- j stavi odločno na stališče, da moram ostati pri nji in otrocih   Mimogrede ! Haj povem, da imam iele enega otro-1
I ka. če zamolčim drugega, ki je pa že ! naročen in na potu.
Vsled ognia v strehi postaja stvar kočliiva in zarnrtana. Pvomim zelo, če bi jaz v mirnih časih z ozi-rem na odklonilno stališče svoje ženice sploh videl kraj svojega trža-škega prijatelja. Toda vojska je in ta tuđi meni pomaka in ne samo raznim vojnim dnbaviteljem usnjarske in drugih strok.
»Veš. lj'Tba ženica, rralo grern na rekvizicijo,« pričnem diploma-tično.                                                      j
Tu bi moral? videtf življenja mo» : jega bolfšo polovico. Kar vsa sprc-menlena je. Ogenj v njeni strehi Je mahoma pogašen in isti hip omajano in strto tuđi njeno odločno stališče odklonilnega značaja.                           i
In kako postane zgovorrta, kar I je sicer tuđi v vseh drugih slučajih. 1 !n zaeno kako Ijudomila. Njena ne-seda postane sladka kakor omedela tepka. Začne mi naštevati, kaj imamo še v shrambi. No pa s tem našteva-njem je takoj gotova. Potem pa iame pripovedovati. Česa nam vse manjka. To so pa dclsre litanije brez konca in kraja. Ko je odmolila te 'dolge lita* nije, prične mi zabičavati. kaj moram vse tam dobiti in pn'nesti s seboi.      |
To traja navadoo tako dolgo, da i
' je skraini čas. da odidem na vlak, kar tuđi takoj storim.
Kraj, kjer se prične *n konca rroja rekvizicija, ste najbrž že uga-nili. To" je tista železniškemu vozu podobna soba, kjer se dobi dobrih stvari za žejne goltance ;n orazne želoj|ce.
T'akc^ sem sedel   zopet   enkrat tam ter si ?; siastno Kračo in sladkim vincem   sk-išal   poda1 sati    življenje^ To so pa del li   tuđi   drugi   gostje, sami stari mnji in vaši znanci.
j        Ko   je za pođalj?anje   življenja
I preostalo le še pridno zativaTije vedno žejnih goltancev, tedaj so se za-čeli zbrani možje zopet pomenko-vati, jaz sem jih Da posluSal. Po pre-tresov^nju raznih domačih novic in
i drugih  stvari, je izprejovurrt pred-
j sedujoči Blaž Bogataj:
I »Ne bom rekel, prijate'1 Oustefl. da nam zadnjič nisi natanko povedal,-kako si skočil pod zakonski jarm in kako si v njem ječal in se obračal. Prav radi smo te poslušall. Samo to se nam čudrm zd', da si se po smrti prve tako hitro zopet obabil. ČIovek bi misli!, da se pes Izogiba tište kuhinje, v kateri je bil tako lepo poča-ščen z metlo. Povej nam vendar, za-
I kaf si pustil lepi vdovski stan 10 ic
1 enkrat stopil pred oltar.c
Giavnikarju Oustlju poziv 31aža Bogataja najbrž ni bil všeč. Obe roki sta se mu začeli v vidni zadregi vrstiti po njegovih razmršenih in ne-počesanih laseh N.nto so začeli ie drugi prijatelji siliti vanj. Sele, ko je
. stric Blaž za mazo Oustljevega jezika narocil štefan vina iz onega soda v kotu, na katerem sedi mačka, se je dal Gustelj omehčati ;n je
-^govoril zhranim možakarjem nekako tako - le:
»Bog daj večni mir in pokoj moji rajnki Rezi y nebeski kuhinji, kjer je gotovo in hitro dobila dobro službo, saj kuharica je bila zares dobra.
Ostal sem torej za njo sam ali pa tuđi ne, kakor se vzame. Tuđi po njeni smrti sem lahko še vsaki dan govoril zjutraj laško, dopoldne nem-ško, opoldne češko in popoldne hrva* ško; sele »laJiko nočt   sem  mogel
,   povedati po domače, ^
NekaJ tednov po njeni smrti si mi je začelo zdeti, da se govori vse preveč jezikov pri Dagarinovi niši. Za svojim hrbtom sem moral večkrat slišati, da ie pri naši hiši prava babilonska zmešnjava. Nekateri so pa govorili ćelo nekaj o onem svetniku, ki je navadno naslikan s tesarskira orodjem v svojih svetih rokah.
Take zabrBtne govorice 90 ni pa
sčasoma jele presedati. Saj človek se vsega preobje, še ćelo belega kruha.*) Vsled tega sem se odloči? zavezati ljudem jezike. In to sem tuđi storil.
Ker sem redoljuben človek, za-čel sem z jutrom in končal s popol-dnevem,
Predvsem je moral torej i« hfse laški jezik. Nekega lepega jutra sem zbudil svojo Lahinjo, ji ukaza! zbrati njeno obleko in odpeljala sva se proti Trstu. Tara sem ji preskrbel dobra službo in flPpustil.
Moram reci, da me »1 posabila. Kmaiu mi je p«aJa, da ima bogate^a ženina in da se bo skoro, omožila. Preteklo je sicer leto, ne da bi me povabila v svate. Pač pa sem čez leto dobil naenkrat od nje prošnjo, dh naj pridem v Trst za krstnegra botra. Ker sem dober clovek* sem to tadi storil. Potem me je v prihodnjih letik še parkrat prosila za botra, v^vate pa ne. Na ta način mi je postala stvar malo preveč enolična. Zavoljo teg* sem ji enkrat kar plsal, da sem umri in od tedaj imam mir pre4 tržaStini botrinjami
•) To * 99 trn tfebeto đagd, Q«M OnstelL   *•   Oooinba    na)mlajS«fa
I                                                                                                                                                                                                                                     ■                                                                                                                                                                                                    ■         ,
Šinn 2.____________________________,______                                     .dUovHiM>Ki nhkjj*,* *n* 7. februvarja   t*17.                                                                                                   Sa, St v.
Wflsonovo povabfio o d k 1 o n! L Odgovor Je bil VVilsonu £e izročen. Švica ne opusti svojega strogo ne-vtralnega stališča.
Curin, 6. februarja. Amerikanski konzuli v Švici svetujejo Amerikancem, da se naj radi pričakovane po-ostritve političnega položaja vrnejo v Združene države.
Bern, 6. februarja. Listi razprav-ljajo o pozivu predsednika Wilsona nevtralcem- »Bund« pravi: Zvezni svet ne sme zapustiti striktne navtral-nosti, ki je v življenjskem interesu švicarske politike. »Basler Nachrich-ten« pišejo: Ni dvomiti, kako bo od-govoril zvezni svet predsedniku NVilsonu. Wilson prav nić ne pozna faktorjev, ki so bili dosedaj merodaj-ni za našo nevtralnost. »Nationalzei-tung« izvaja: Naša nevtralnost je zgrajena na zgodo vini in tradiciji ter temelji na ustavi. Zato se Švica ne more pridružiti Wilsonovemu posto-panju. »Neue Ziircher Ztg.« zatrjuje: Ves švicarski narod bo zadovoljen. ako se bo zvezni svet držal striktne nevtralnosti. Za mir bi bil» radi šli z Ameriko. V kolikor pa je postopanje Združenih držav sovražno e> izmed vojujočih se držav, nam tradicijonal-na nevtralnost ne dopušča, da bi mu sledili.
Bern, 5. februarja. (Kor. urad.) K predlogu predsednika Wilsona, da r?aj se mu pridružijo tuđi ostali nc-vtralci piše »Berner Tagblatt«: Švica bo ta predlog pač hvaležno od-klonila. Švica je dežela brez morja, zato je njeno stališče napram blokadi bistveno drugačno. kakor je stališče Amerike. Mi ne moremo izgubiti nobenih trgcvskih ladij. Pretrganje diplomatičnih zvez z Nemčijo pa bi prekinilo tuđi naš gospodarski promet s to državo.
Berna. 6. februarja. (Kor. urad.) »Bund« piše: Pravni in dejoiski položaj Združenih držav na eni strani in Švice na drugi strani sta tako očit-no različna, da prezident Wilson na pritrdilen spreiem svojega v Berno poslanega povabila sploh ni mogel resno misliti. List izvaja potem: Ko je ententa z izdatnim tolmačenjem doslej pripoznanih načel pomorske vojne omejila Švicarsko gospodarsko življenje, je švicarski narod oštro iz-razil svojo voljo za mir. Če tedaj, pri prvih omejitvah prometa, nismo pre-Irinili stika z entento, jih logično tuđi danes ne moremo s centralnimi dr-žavami.
NIZOZEMSKA IN PODMORSKA VOJNA.
Haag, 6. febmarja. Vse časopisje zagovarja nevtralnost. Pod vodstvom Španske bodo nevtralne države podpirale vsako Wilsonovo diplo-matično akcijo, ne pa vojne akcije.
ffaag, 6. februarja. (Koresp. ur.) Začetkom današnje seje druge zbornice je podal predsednik ministrske-ga sveta in zunanji minister Cort van der Linden to - le izjavo:
Resni dogodki dajejo vladi dela. V tem trenutku se ni mogoče dati o tem kako poročilo. Vlada ne bo zamudila, dati zbornici, kakor hitro bo to v interesu dežele, vseh infof-m a c i j. Nobenega vzroka ni za posebno vznemir-j e n j e.
ffaag, 6. februarja. (Koresp. ur.) *Nieuve Courant« piše povodom 'vladrce izjave, da v tem trenutku ni povoda za posebno vznemirjenje. Tolažilna ie mise! v teh bojazni pol-hih<dnevih, piše list, da se smeipo zanasati na odkritosrčnost takih iz-jiav kot na zlato. Kar nam je v entent-■nem časopisrj dalo nekoliko pormr-jenja, je, da smo našli v njem nekoliko razumevanja posebnega položaja, v katerem so dežele, rreieče na .Nemčijo. Če bi bile postavljane pred vprašanje. ali se hočeio v !<aki obliki pridri^ti nastanu Wllsona.
Odkf*n|a?oči glasovi na Nizo7eir??kem.
Amsterdai*, 5. fehrrarja. (Kor. urad.) »Allgemeine Handelsblad: od-klanja Wilsonovo povabilo, da naj se Ameriki pndružijo tuđi vse ostale 'nevtralne države. Vprašanje je, ali :se res najbolje branjmo^ie postopa-mo tako kakor Amerika/^Vilson mora priznati, da so razmere za državo, "ki štete 6rmliionov prebivalcev in bi morala braniti 100 km dolgo mejo proti nemškim armadam. precej dru-gačne kakor pa za Ameriko, ki štejc 130 milijonov Ijrdi in katero loči od fclokfrane NemČife ves Ocean. — Katofiški »Ti;d« piše: Ne raz'imemo, da bi se morala vsaka mednarodna krivica odpraviti z orožiem. Zakai bt ne bil protest baš tako dober in ča-sten, z'astf ako se poVa?e, da bi ohorožen odn^r vzšo r°srečo le še boh" novečal. M?1? narodi nam ćoka-zujejo. da T»a'e države ne zmorejo bremen. ki vh fim n^aca vo;na.
STAfS$ČV  SPANSKE, Frankobrođ 6. februana.   (Kor. orad.) »Frankfurter Ztg.«   javlja   U
Madrida: »Diario Universul«. gfasflo grofa Romanonesa čestita španski vladi, da je znala odvrniti vse ne-varoosti s tem. da Wilsonove mirovne note ni podprla. To ji zdaj prihrani posneti geste amerikanskoga prebi valstva. List upa, da bo Span-ska.mogla ohraniti svojo strogo nevtralnost
Ministrska posvetoranja v
Stockholmu.
Stockiioim, 6. februarja. (Koresp. urad,) Kralj, ki je včeraj zjutraj pri-spel iz Kopenhagena, je takoj sklical posvetovanje ministrov.
MEHIKA OSTANE NEVTRALNA.
Am^terdanu 6. februaria. (Kor. unid.) »Time** poroča iz VVashing-tena: Carranza je izdal proklamacijo, da bo Mehika v slučaju konflikta n;ed Zedinjcnimi državami in Nemčijo ostala  nevtralna.
Vojne priprcvs u flmeriku
London, 6. februarja. (Kor. ur.) Reuterjcv urad javlja iz VVashingto-na: Wilscn je imel posvetovanja z državnima tajnikoma za vojno in za mornarico o metodah, izpopolniti ve-Ijavne zakone tako, da bi dobila vlada v slučaju potrebe ladjedelnice, municijske tovarne in tovarne za vo-jaško opremo v posest.
\Vashington, 6. februarja. Reu-terjev urad javlja: Prezident \Vilson je izdal razgflas, s katerim prepove-duje nn podlaci zalcona o brodarstvu amerišklm posestrikom ladij, da bi postavili svoje ladje pod tujo suvere-niteto.
Franfcobrod, 6. februarja. Brez-žična brzojavna zveza z Ameriko ni rrekinjena.
Usoda nemšklb trgovskih ladij ▼ Ameriki
London, 5. jaruarja. Reuter javlja iz VVashingtona: Amerikanska vlada ne namerava zaseči v ameri-ških pristanisčih se nahajajočih nem-škii* lidij, ker bi bil to vojni čin. Vlada te pamike le strogo nadzira, da bi jii; Nemci ne razstrelili ter poško-dovali n. pr. Panamski prekop.
Berclin, 6. februarja. Nemških trgen^skih ladij je v ameriških prista-nišeih 55 s 445.000 tonami, avstrij-skih ladij pa baje 7 s približno 36.000 tenami.
London, 4. febmarja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Zatriuie se, da so poskusile nemške posadke na krovu nemških ladij, ki ježe v pristanisčih na Filipmih, unićiti stroje.
Manila, 4. febmarja. (Kor. urad.) Carinski uradniki, ki so preiskali tu !ežeče nerT-ške parnike, so našli stroje na novih psmiklh fazdejrme, pri nekaterih pamikfh pa je gorel ogenj pod narnirm kotlL
Ratterdam, 6. februaria. (Kor. u.) \z Washinsrtona poroča Reuter: To-vamar avtomobihv Ford je stavil arr.eriški vladi za slučaj vojne svoje tovarne na razpolago.
Uvedba cenzure v Araerfkl.
Curih, 6. fehruarja. Francoski listi javljajo iz New Yorka, da name-ravajo v Ameriki uvesti cenzuro.
Amerika od lasa zaščito nemških interesov v ententnih državalu
London. 4. februarja. (Kor. ur.) Reuter javlja iz Washingtona, da je državni departement vsem amerikanskim veleposlanikom, poslanikom in konzularnim agentom na Angle-škem, Francoskem, Ruskem. Japon-skem, Srbskem. Grškem, v Egiptu in Maroku naročil da naj odložijo po-verjeno j^m zastopstvo nemških inte-resov ter naj počakajo, da Nemčija sporoči komu hoče izročiti varstvo svojih interesov.
POTOPLJENE   LADJE.
Ruska barka »Garnethili« je bila 5. i m. potopljena.
Vojni poročevalec Cvgen Lenn hoff je baje izvedel iz zanesljivega vira, da je dospela od brodovja s premogom iz Cordiffa. ki se je bilo zbralo pri Gibraltaru, da odplove pod zaščito torpedovk v Italijo, samo ena petina v namembno Dristanišče.
Bero!;n, 6. februarja. (Kor. ur.) Neki naš podmorski Čoln, ki se je vmil. ie potonil ražen dveh angleških pimikov, o katerih je časopisje že poročaK da sta bih potopljena, s skupaj 7500 tonami, še italiianskl parnik »Bisagno« (2252 ton), neki armirani tovomi parnik 3500 ton v Atlanskem oceanu ter v angleških vodah dva neznana tovorna parnika kakih 2000. ozTOTr»a 4000 ton. Pole? teiara fe vplenil en top In prfpeljal 3 vjetnike.                                             |
London, 5 fehn'aria. (Kor. m\) L1oyd r>oroča: Anc:!e§ki narnfk »Htif-stwood* (122^ ton) )e til potopljen: 3 mož'e posadke mrtvi. 2 ranjena. ostali rešenl.
Potopltev »fToasatanSca«.
»Corriere defla 4?rac poroča dne . 4 februarja U Loodooa,  da  Je  bil •
ameriSki parnfk »Honsatanlc« ▼ so-boto opoldne pri otokih Scillv potopljen in da ni bilo izgubljenih nobenih človelkih življcoj. Ladja je bila na zunaj prepleskana z ameriškiml bar-vami ter se je vozila pod ameriško zastavo. Poveljnik nemžkegra pod-morske» čolna, k! je ladjo ostavil. je izjavil. da ima povelje, potopiti vse ladje, ki plovejo na Angleško. Po-sadki 39 mož so dali eno uro časa. da gre v čolne. Poznele je prevrel po-sadko oborožen angleški namtk ter je dospela po?adka v nedeljo na An-slcško. Vest o potoritvi »Mousatanf-cn« je napravila v Ameriki globok vtisk, rdi se pa, da hočejo tain delati razliko med potopitvijo brez svarila In med potooitvijo, pri čemer se da pc-sadki čas, da gre v Čolne.
Nemški pamiK nbežal ang?eškltn rušllceni.
Lubeck, 6. februarja. fl(or. tir.) Nedavno v Ltibeck dospeli nemški pamik »Aeolus« le srečal na poti iz Narwicka v LĐbeck v blizini Stavan-gra dne 16. januarja donoldne veČ tornednih m^ilcev. od katerih sta bila dva zaznamovana z »Gamma 76« in »Gamma 29« Poskus rušilcev vieti ramik. je ta preprečil z manevrom, da se je v sili patekel v prista-nšće Grundsund. Tu je priSe! na parnik poveljnik norveške torpedovke Oarn«, šestavil protokol o dogodim ter nripovedoval kstntanu, da so bili niSiici, ki so ane1r?ki, že več dnf skrnj t anjrle?kimi podmorskimi čolni videti ob obali.
»Deutrchland«.
London, 5. februarja. (Kor. ur.) Reuter por>ča iz VVashingtona, da je začel skoro takoj, ko je bilo prekinje-iije diplomatičnih zvez z Nemčijo razglašeno, v New Londonu pripravljen tovar za nemsko po«imorsko ladjo »Deutschland« goreti.
WolffDV urad pripominja k temu, da »DeutschlanJ« se ni nastopila svoje tretje poti v Ameriko In da leži v nekem nemškem rristaniŠ-u,
Vojna z Italijo.
ITALIJANSKO   URADNO POROCTLO.
5. februarja. Nekaj artiljerij-sih akcij v Trentinu. Naša artiljerija je razpršila sovražnike na planoti Tonezza. V noči od 3. na 4. februari] je poskusil neki sovražni oddelek na visokem Deganu po kratkem pa Iju-tem artiljerijskem o^nju vdreti v naše pozicije med hriboma Navagiust> in OmbladTet. Bil je nemudoma zavr-njen. Na julijski fronti je trajalo artiljerijsko delovanje v na šib crtah na Krasu od točke 144 proti nizini. Naša artiljerija je odgovarjala krepko in provzrocila po^šr severno Devina.
Beda povsodL
Lagano, 6. februar ja. »Corriere della sera« razpravlia o gospodar-skem položaju Italije, ki je obupen. Javno mnenje noče novih vojnih ko-misij, vlada pa jih sili toliko trdo-vratnejše. Nacijonalno ministrstvo zlorablja naklonjenost onih. ki je pod-pirajo. Gospodarstvo je pri kraju, beda povsodi. .Ministrstvo pa je mirno in veselo in pusti, da vpijejo časopisi, ne da bi se količkaj potrudilo, dobiti le enega branite!ia, ki bi m> gel razložiti njegovo p">sTopanje. katero je tako. da mora zbog njega obiti strah vsakega. ker za sistemom ni iskati drugega nego strast in častifa-komnost onih ljudi, ki vladajo pa irso sposobni presoditi položri. Tako se godi sedaj, ko preliva dežela svojo na^boljšo kri za osvoboditev in utrdi-tev svoje eksistence. V resnici oa se je mogoče tolažiti samo s tem, da vse ententne dežele jednako tožfio o jednakih kalamitetah. ali ta tolaiba ne pomaga nič proti pomanjkanju, katero imamo danes ali katero borno imeli jutri. Clanek poziva nujno nacijonalno ministrstvo, naj vendir že spreghda-
Reforma Ital2]anskc mornarice.
Lugano, 6. februarja Oficijozno se napoveduje reforma mornariške organizacije. Kakor pravi »Štampa«, se gre za novo ureditev mornariške organizacije v njenih vrhovnih orga-nih, da se bo moglo ugoditi zahtevam mornarice napram novemu položaju vsled pooštrene podmorske vojne. Odredbe, katere treba ukreniti, po-stavijo mnoge osebe na druga mesta, prikladnejša za nje in pritegnejo se nove moči. Tako se pobijejo tuđi šte-vilne kričeče kritike.
DROBNE   VEST!   IZ   ITALIJE.
Komisar za živila Canepa je na neko vprašanje odgovoril, da se je jeseni posejalo s krušnim žitom zemlje štiri petine normalnoga obsejra. Ker ni delavcev »n ni kmetijskiK strojev, ni bila normalna setev mc>-goča. — »Corriere della sera* toži, da je premoga knnifl toliko ća bc zadpščai k večjemn 5e za en mesee. Tovarne se zapirajo, vse zaloge blaga gredo b koncu.                            «
Vojna na zapadu.
Na zapadni fronti |e bilo bolno delovanje zadnje dni preče) živahno, samo sneienje je delovanje včasih oviraJo. Prišlo je tuđi do infanterij-sklh bojev, pri čemer je vpoStevatl da so imeli franeoski in angleški šunki pred vsera namen. da se Nemci ne bi mogli umiriti in da bi bili prisiljeni pustiti več čet med Ancro in Som-mo. Hoteli so s tem preprečiti, da bi mogli pričeti Nemci na katerem dru-gem delu fronte z inicijativnimi boji, kakor se je to zgodilo lani pri Ver-dunu.
Nemskl letalci nad   Dunkerquom.
Bcrolin, 5. februarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Neki nemški hidroplan je obložil dne 3. febmarja zvečer pristaniške naprave v Dun-kerguu uspešno z bombami. Požar, ki je nastal v tamošnjih šupah, je bil videti še daleč na poletu nazaj.
Admiral Fournet odpuščen.
Bern, 6. februarja. (Kor. urad.) Glasom poročila lyonskih listov, je bil admiral Foumet odpuščen iz službe in vpokojen.
Katastrofe na AngfeSkem.
»Olobe« piše. kakor poročajo iz Monakova: Na kopnem in na morju se dogajajo strašne nesreče ki jih tiskovni urad prikriva. Velike bojne ladje so zletele v domačih pristani-Sčih v zrak, tako v izlivu Themse in na severnem škotskem. Lepe ladje, hrabri možje so poginili vsled tajin-stvenih eksplozij. V municijskih to* varnah se dogajajo dan na dan katastrofe.
Anglija in Švedska.
Stockholm, 6. februarja. švedski posredovalci so dospeli s pamikom »Thule«. Vsem drugim švedskim podanikom so angleške oblasti prepo-vedale povratek. Ker poteče danes od Nemčije dani rok za povratek, vlada v plovstvenih krogih veliko vznemirjenje zaradi tega nezasliša-nega angleskega vmešavanja.
Anglija in Nizozemska.
Haas, 6. februarja. Angleški poslanik na Nizozemskem garantira zapet spoštovanje nevtralnosti Nizozemske, izjavil pa je. da Anglija tuđi nadalje ne bo oddajala svojega premoga nizozemskim ladjam, če se Nizozemska ne ukloni angleškim zahtevam ter nizozemske ladje vsaj dva-krat ne vozijo za Anglijo.
Francoska zbornica.
Bern, 6. februarja. (Kor. urad.) Glasom poročil pariških listov, je prišlo v predvčerajsnji seji zbornice do veČjih nesporazumljenj.
Bivši poljedelski minister David je zahteval, da naj se dado poljedelci letnika 1S90. in 1891. ter člani terito rijalne rezervre, če so očetje 5 otrok ali vdovci s 4 otroci na razpolago za poljedelska dela*
Vojni minister Lyautey je odgovoril, da hoče vlada ustvariti ravno-težje med potrebami fronte in gospodarskim življem dežele. To je v resnici perece vprašanje. Momentano se bavi s problemom civilne mobilizacije, to pa se mora zgoditi po določe-nem nacrtu ter s pozornim sodelova-njem vlade, armadnega vodstva in odseki parlamenta in ne z dodatnimi predlogi, ki utegnejo imeti za deželo najresnejše posledice. Če se sprejme predlog Davida^ bi bilo 235.000 mož odtegnjenih fronti, kar ni sprejemlji-vo» Še enkrat stavi vprašanje za-upanja,
Nato je bil predlog Davidov od-klonjen. Poslanec Sixte Guentin je zahteval. da se uvrste duhovniki, ki so bili dosedaj dodeljeni samo sani-tetnim četam, v vse formacije, tuđi med bojne crte.
Predsednik vojnega odseka je ta predlog odklonil, ker vojni odsek momentano razmotri va podoben predlog.
Vojni minister Lyantey se je pri-družil zahte\i predsednika \"Ojnega odseka. Kljub temu je sprejela zbornica predlog Guentin s 387 proti 152 glasovom.
Pri glasovanju o predlogu so zapazili nekateri poslane! desnice, da se je no^ranji minister Malvy vzdržal glasovanja. Opozorili so na to vojne-ga ministra^ ki je glasno grajal posto-nanje Malvyja. Vsled tega je prišlo do živahnih kontroverz med ministrom Malvyjem in državnim podtajnikom Dalimierom na eni strani in vojnim ministrom Lvautevem na drusri strani, ki je naenkrat vstal in zapu*ti1 zbornico.
Časopisje desnice razmotrfva ta docrodek ter nanada socMMiste Jn večino,k? je snrejela Dredlosr Onentin, s cimer je kršila *To*o. Klerikalno Casopisle je zelo v7Ttemin>no in izjavila, da je n*stop Malvyja in Dali-mfera nezasli^an.
Razne politične ve*tL
= Nemškonacijoiialnl postulati »Veiikov« piše: »Ali ne zveni kot za-smeh vsem resnim prizadevanjem, ki jih imajo sedaj vsi nacijonalni ekonomi o najbolj perečih vprašanjih, če čitamo na prvih straneh nemških listov, da je bila v tem trenotku pri ministrskem predsedniku deputacija nemikonacijonalne zveze, ki je za« htevala od njega najhitrejo izvedbo nemškonacijonalnih postulatov n% Ceškem?! Vsak pameten človek se prijemlje za glavo, ko čuje, da v dneh, ko gre za največje življenske interese monarhije, nimajo nemšld nacijonalci v resnici nobene druge skrbi, nego da silijo vlado naj izvede nemški državni jezik in raztrže Češko! Ponavljamo: v resnici ne-verjetna stvar, pred katero bodo ne-koč zgodovinopisci stali obnemogll in si jo bodo brezuspešno skušali po* jasniti drugače, nego kot dejanja malih ljudi v velikem času! . . Ali ni nikdo med temi gospodi, pomislil na to, da more ta pritisk na čisto nara-ven način izzvati v češkem narodu protipritisk ter da na ta način v času, ko treba sodelovanja vseh slojev prebivalstva, da se poravna gospodarska kriza, izzvati pogubne boje radi narodnih vprašanj?! »Vzdrža-ti!« To pomenja torej. naj imamo smisla za velike probleme. In kdor nima tega, ne spada danes na javno tribuno. Menimo. da ministrski predsednik pouči gospode v netnško* nacijonalni zvezi o tej stvarili«
= Cenzura. Nemški »National* verband« je posla1 posebno deputa* cijo k pravosodnemu ministru, ki se je pritožila zaradi cenzure. Minister je prosil deputacijo, naj mu sestavi posebno spomenico, v kateri bodo razložene in podprte izrečene pri* tožbe.
—    Izpodrivanje   dr. Siegharta«
ZdaJ je dr. Sieghart, bivši guverner Bodenkreditanstalt, odložU tuđi predsedstvo Buštiehradske železnN © ške družbe. O vzrokih padca dr. Sieghart a pravi >Osterr. Volkswirt#, govoreč o imenovanju novega gu* vernerja »Bodenkreditanstsdt«: »Oq (Dr. Leth) ne bo imel politični^ stremljenj. on ne bo velikanskih sred-stev moči, ki so mu na razpolaganje^ porabljal za aktivno politično delo* vanje. Da njegov prednik (dr. Sieg-i hart) ni uvidel, da je tako delovanje nezdružljivo z nepolitičnim uradon^ to utegne biti glavni vzrok njegove* ga padca.
= Starčevićeva stranka proti izjavi dr. Horv a ta. Nedavno smo za* beležili izjavo hrvatskega frankov^ skega peslanca dr. Horvata in nje«« govega tovarisa Mileusnića, podano kakor sta oba zatrjevala v imenu hrvatskih pravašev. Proti tej izjavj so nastopili sedaj Starčevićevci a oštro protiizjavo, katero objavlja po*» slanec dr. Pavelić: »Mi smo bili pro* senečeni — pravi dr. Pavelić — da nastopa dr. Horvat kot tolmač nazo-rov vseh opozicijonalnih strank nai Hrvatskem, ne da bi bil le eden član StaTČevićeve stranke vedel zanjo. Mi smo imeli vtisk, da Horvatova izjava ne pomeni ničesar drugegav kakor ponudbo Madžarom za revizN jo ogrsko - hrvatske nagodbe, ki naj bi dr. Horvata in njegove tovarile spravila na krmilo. Vsekaksr je ku-rijozno, ako pravi dr. Horvat, »da nas ustvarjanje programa stranke prava ne more spraviti v nikako na* čelno nasprotstvo z madžarsko državno idejo« — ko vendar vemo, da pomeni »ogrska državna ideja« jedin* stveno madžarsko državo od Karpa-tov do Jadranskega morja. Vrhunec smelosti pa je, ako se hočejo takt nazori prikriti z avtoriteto Ante Starčevića.«
~ Usoda Slovakov na Ogr* skem. O nacijonalnih razmerah slo-vaškega naroda na Ogrskem piše češki list »Venkov«: Po najnovejših statistienih podatkih je bilo naštetih v drugi polovici monarhije 2,019.f»41 oseb s slovaškim matemim jezikom. Od 56 poslancev !z slovaškega jezi-kovnega področja so 3 Slovakf. Srednjih Sol (gimnazM, realk, učite-Tjišč) je na tem področju 33. ali v vseh je učni jezik madžarski. V ljudske sole na slovaškem področju hodi 246.107 slovaških otrok ali od teh samo 18.312 v slovaške Sole. pa tuđi v teh se uči madžarski jezik 18 ur na teden. Poleg tega }e 987 loi r 80.363 slovaSkimi otroki, v katerih se podučujc samo madžarski« in 889 ioi
3°'  ftcv'_________                       '      ___________________________»SLOVENSKI NAKOtr,   d— T. fcbravarja   1917,_______________________________________________           Stran 3.
f 80.929 otroki, ▼ katerih je dovolj©-oo v najnižjih razredih,   ako se   to zahteva, deiomj vponbljati    slova-iki jezik.    Končno jc Sc    669    lol    S tf>.506 otroki,   k» se jih   poučava   v madžarskem in materinskem jeziku. Torej samo osem   odstotkov  slova-Ikih otrok se vzgaja   slovaško,    all ; tudi ti se morajo 18 ur na teden učiti i madžarski. Pri sodnijah In pri vseh ! državnih   oblastih    dobiva    Slovak | toimača. ako uradnik ne zna slova-Iko. Uradni jezik je madžarski
= Trgovsko brctfovje šdrizv©. M ?n nevtralnih drzav. Pooštrena podmorska vojna je naperjena proti sovražnemu in nevtrainemu trgov« skemu brodovju. Pred vojno so imele Anglija 20.89? trgovskih iadij tpar-nikov in jadernic?. rrancija 17.729, Italija pa 5470. Celokupno števiio evropskih trgovskih iadij znaša &6.806. »apadni naši sovražniki imaio torej nad polovico trgovskega brodovja* Od revtralnih drzav ima Nizozemska 780 Iadij, Danska 2704 ladje, Švedska 2758 ladii, Norveška 3109 in Spanska 897 Iadij. Nevtrahie države razpola-jfajo tore? z 10.248 ladjami. Tekcm vojne so se razmere precej spreme-nile. Podmorski čolni so sicer potopili ogromno število sovražnih Iadij. na drugi strani pa so tako ententne kakor tudi nevtrair.e države živahno gradile nove parnike, katerih imajo danes morda več, kakor pred vojno. Sele brezobzirna akcija podmorskih čolnov bo cdločilno zniiala šievilo trgovskih Iadij. $ katerimi razpolaga on ten ta.
hsR iz siiB-rfln BI
Odlikovan ie s srebrno hrabrost-no svetinjo drugega razreda poroe-nik Fran F e r i a n č i č. član rojan-skega -<Soko!a*
V ruskem vjetništvu 3c nahaja Fran Jare iz TržiCa, cnolemi prosto-voljec korroral pešp. 47. in sicer je V Kirzanovu, gub   Tambov.
Umrla je v Ljubnem na Gornjem £tajerskem v bolnišnici, dne 2. t. m. gospa Terezija Arčon. be^unka \z Renč na Oon^kem, stara '9 let. Pokojnica, ki si je vedno želei a skoraj- i šnje vrnitve v domač? kraj. je zapu- i stila  edinegra  sina   Rafaeia.  Lahka Ji femljica!
Izbrisan! so bUl iz   liste   kazesi-skih zagovornike v odvetniki    dr. B. Lazzini v Pu|ju. dr. V. Parmeggiani v Gorici, dr. Štefan Derin v Kooru in ■ dr. Ivan Sket v Gorici. Z odlokom ju- j stičnega ministrstva za prve   tri   in j tržaške višje sodnije, za četrtega je • dmenjena izključitev dvignjena.
Društvo za «zkcriščan<e deželnih fjroduktov v Dalmaciji. Ustanovila se je tvrdka >Osterreichi<uhes Lito-rale, Industrie- vnd Handlungsgesell-schaft«, hrvatsko ^Austrijsko primorje, industrijsko i trgovačko dru-šlvoc. Centrala je na Dunaj:i, podružnica v Zadru. Predmet poslovanja: trgovina in industriialno izkori-Sčanje vseh deželnih prođaktov v Dalmaciji. Istri in v vsem crnogorsko - albanskem psdročju. Osnovna glavnica znaša 125.000 kron. Pošlo-vodja je Ferdinar.d Artman, c, kr. Vladni svetu!k.                         «
Prodsja knjig ćrusiva dalmatinskih itaHjansk'ti dijakov. Okrajna sodnija v Zadru najmanja, da je dr. Dušan Baljak, obrtnik preostale imovine razpuščene^a zadrskega društva »Studenti italiani ćella Dal-mazia«, pooblasčen. da rasproda na j prosto roko knjige bivše -BiMio-teca popolarec.
Legar na Rekf. V nedeljo je bll naznanjen en slučaj smrti 'zmed bol-»ih na legariu. Novih slučajev legar-ja sc ni konstatiralo že več dni. »Narodne Novinec so bile prinesle daljši Članek o lejarju na Refci, v katerem s© je trdilo, da ta bolezen    pravza-prav ni bila legar nego   -sertiehami-!fei«, kl je nastala vsled te?ra, ker je voda iz Žaklja vri Zviru, odkoder za-jema Reka vodo. morala priti v Zvir m s seboj prinesti bakterije iz crknje-nih svinj, katere so bili vrgli v vodo pri Žaklju: te svinje se bila nabavila ! reska aprovizacija poleti 1916. pa so ; bile okužene in ko so crknile.   so  jih I »metali v omenjeno vodo.   Nasproti j temu pa se je z uradne strani zatr- j c:lo, da so zdravniSke prelskave do- i < imale pravi legar in ne kako zastrup- | ljenje po vodi radi crknjenih svinj.       j
Proces radi volne, Lansko leto ^e kupi! na Rekf trgovec Stenan Lej-per obilna volne. Ko je hotel to volno    < •dpeljati, jo je redarstvo zaplenilo v smislu  tozadevne ministrske odredbe.    Raditega je priSlo do kazenske    < razprave In ?o kaznovani:    trgovec    ■ iejper na globo 3000 kron, dve žen-aki, Marija Skudemić in E. Fi!čić,\ki    i »ta mu prodali volno, vsaka na globo 1500 kron. Količina volne v vredno-     < sti 40.000 kron, je proglašena za za-     I plenieno. Štiri petine te vrednosti po    i dotični naredbi pripade fonda za pod-poro invalidov. ena retina pa organu,    l ki je stvar razkril. Stranke to podale    I mtok.               *                            -         *i
LlabllafisU občlnkkl svet
l i u d i j a n a f 6. febr.
2upan g. dr. Ivtn Tivčir otvori ob nenavadno pičif udeležbi svetnikov občinski svet, konstatira sklepčnost ter imenuje iea overov«* telja obćfnska svetnika g^ dr. Novaka in Banovca Na to nada-ijuje župan:
Slavni mestni svet!
Dne 31. januarja je sprejel novi naš cesar Njegovo Vehćanstvo Karei deputacijo kranjske dežele, ki se mu je prišla poklonit. Mesto sem za-stopal jaz z občinskima svetnikoma gg. Knezom in Kregariem. Sprejem pri Niegovem Veličanstvu ie napra-vil na nab sijaier vtisk in je moja dolžnost, da \ prihr*dnji se" stavim primerne nasvete, na kak račin naj se mestna občina udeleži jlovesnega nastopa vlade Njegovega Veličanstva cesarja in presvitle cesarice. Danes takega nasveta še ne morem staviti, ker mi še ni znano, kako in kaj bo ukrenii deželni od^or.
^upan nato prebefe novoietno voScUo polkovnejja poveljmka domaćega pešpolka. kl je bilo že objavljeno ter naznani, da je dobi! na običajna novoletna vnščila mestoma Pragi in Zagrebu primeren odgovor.
Poroc'lo mestnega r.zikifa o fdrav-
stvenem   stanju   civllncga   prebjval«
stva v Ljubljani leta 1916.
V minolem letu je umrlo v Ljub-liani 12e2'civilnih oseb (ijta 1914. U55. leta 1915. 112>); urnrljivost jz znasala torej 252 pro niille (proti 26.6 leta 1914. in 226 leta 1915.).
Od umrlih je bilo Ljub!jan£anov-domačinov 806, umrljivcst teh je zna-šala torej 161 pro mille (v zadnjem petletju povprečno 14 9 pro mille).
Število rojstev se je ^nizala na 953 živorojencev, torej 19 nt tisoč prebivalcev, mečtcm ko irtilo v zadnjem petlctju po\T>rcčno vsako leto rojenih io:8 ali 26 živoroicncev na tisoč prebivalcev.
Pri rnlžanem ste vila iDvorojen-cev se ic proti ianskemu letu število otrok umriih do 15. leta starosti, po-vcčalo za 41; v starosti cKi 30 do 50 let je umrlo 35, v starosti oi3 50 do 70 let 31, v starosti nad 70 let 4S oseb več kot prejšnje leto; Ie v starosti od 15 do 30 let je umrto 16 eseb manj kot lani (saj je pa tudi ve'iko število moške^a prebivalstva te dobe vpo-kiicarid^a v vojake.
Vzroki te večie nmrljivosti so Dač vsled vojne splošno poslabsane življenjske razmere. ne pa akutne n a 1 e x 1 j i v e bolezni, kiše tudi v minoieni letu nišo med civilnim preblvalsfvom  razŠirile.
Za j e t i k o (tuber julosis) je umrlo 260 oseb. od teh je bilo \2ft do-inačinov - Ljubijančanov in 134 iz dru^'h cbčin.
Za grižo (đysenter?a) ie obo-lelo 34 domačinov. od katerih je 9 umrlo, od 15 vr.aniih slnčajev so 4 umrli.
Trebnšni Iegrar (typhus abdom:nali5) je bil naznsnjen v 21 slučajih. umri je Ie 1; rarven teh je priSlo 31 na leprarju ho!nih »z dsže^e v tukajlno bolni$nico, od teh so trije umrli.
D a v i c ft fdiphtheria) Je bila ciina tudi v mlnolcm letn precej podosta Rkutna nalezljiva bolercr, ki pa je 79.ćrjc rrrscce tudi poiema!?.; tekom leta 50 bili naznanjeni 103 sln-čaji in je 17 otrok umrlo. \% drugih občin 50 preneljali 55 otrok v bolni-smen  <>ć teh je umrlo 9 otrok.
Š k r i a t i n k a (searlatinn) je na-stonila med domaiimi otroci v 32. 5lnčajih, 2 otroka sta umrla; \z zu-nanjih občin je*» došlo v mesto 11 otrok, od teh te I umri.
Otrpnenje ti Ini ka (me-nfngritis cerebro — ^pinalis «pidcm?-ca) je bilo rjrlašeno Ie v enen\ ?mrt-nem slučaja.
Precej razširjene ^o hi!e nori-c e fvaricelta) in ospice (mor-bifli). v«ted slednjih so umrli 4 otroci; d u Šiji vi k&šeij (pertur!=i5:) se je Ie v nosamezn'Ji sluiajih z^lasi!, umri ni nohfn otrok.
NajnevarnejSie naTezl!ive holezni. kl jih je pretila zanesti vojska med občinstvo. so irostale tudi lani.
K o Tt (variola vera) so se pojavile med civifnfm domaćim Drebi-vtistvoTTi Ie v enem slučaju (22. januarja 1916), ki je ozdravel. \t dru^h občfn so prioeljalt 6 oseb v tukajsnjo c. fn kr. epidemifsko boinišnlco. od teh sta 2 osebf umrli; vojakov je obolelo na kozah 21 in Ifh Je 5 umrlo. — Proti kozam smo cepfff tekom leta 1916 približno 6000 civilnih oseb ¥ mestn.
Peirastf leirar ftrnfitis »anthematlcus) se nf t>o1av!1: Ie 1 \t sevemeira bofišča bolan daše! vo-iak je za to bolezntjo umri.
Kolera (cholera asfatica) ^e ni riojlavila ćelo leto nit? med dvflnfm ^rebivalstvom. nitf nted vojaltvom, liti mad vointal vfetaOd. Mmta* bol-1
nišnica ra silo, ki je bila določenm za sprejem Ukih bolnikov, Ie sprejela pa^C v prvi polovici leta 29 kolere sumljivih bolnikov. ki so bili pa vsi bolni na drugih bolesnih. Od 10. Ju-nija 1916 nadalje je ta bolnišnica prazna.
Deželno potnožna    društvo    za bo!nc na pljučih se zahvaljuje za darovanih 500 kron, vojni sirotinski odbor za 500 kron. ravnatelj gosp. V. Befek za zaposlovalni tečaj za 300 K, i *rliifsaktion des    Kriegsfursorgeam-tes   filr   Kalteschuts« tu   200 kron, vKrieffjpatenschafU- je poslala mestu i diplomo. Zahvale se vzamejo na ved-! nost in izdane vsnte se odobre, i        Zuvan sporoči nato do^la darfia, ! ki so biTa v našem   listu že izkazanu ter prcidc na
aprov!zftcf]o ubohfih stoje*.
Aprovizacijska akcija ^a ubo^ne sleje v Ljubljani je do 5edaj /ahte-vaia ravno vsoto
100.000 kroiL
Jasno |e. da ta akcija sedaj ne ?:. prenehati. zsdeva pa se tudi ne sine več delj zavieč*. Dosed^j je bilo porabljenih v to svrho 100.000 kron, in s!c*r 50.000 kron \t aprovizacii-ske<?a fonda. 50.000 kron ra fc #i-spevkov prebiva!stva. Na te fri-spevke srm pri znani požrtvovalnosti prebivalstvo dr? sedaj Ir^hko računal, druprače pa je danes. Sedaj ne srne-mo vrč račimr.ti s tolikimi darili. kakor nam bodo vedno dobrodošla, zato predlagana da se v to svrho do-loči
iz  aprovTzacimcesa  zaklada 100.000 kron.
(Soblasno sprejeto.)        r
Domobranski pešpolk st. 27, ka-tercniU je ljubljanska mestna občina ustanovila srebrn rog. se je odzval / velikim darilcm 1300 kron mest-nim ubogim. Ker ne gre, da bt bila vrednost zahvale večja, kaicor vred-nost darila. predla^a župan, da daruje rcestna ohčina vdovskemu in siretinskemu zakladu tega polka zo-x*et. kakor že enkrat 1000 kron. (Sprejeto.)
Od dunajskega župana dr. Weiss-kirehnerja je doše! *Statistisches Jahrbuch« dunajske občine za 1. 1913.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Na predlog občinskega svetnika £osa dr. Novaka se izvoli v uvravni odbor ^Mestne hranilnice^t Damesto umrlega Ivana Mejača g. Kare!   S e u n i k.
Odobri se na predlog istega po-ročevalca ustanovno pismo Karei Webrove ustanove za invalide Iz zneska 10.000 kron. Ustanove pode-Ie mesfna občina in Kranjska hranil-nlca vsaka po dvem invalidom za ves čas življenja.
Na predio^ občinskegra svetnika posp. Hudovernika se prevza-mc plfnarna popolnoma v upravo mestne občine z vsemi obveznostmi, ki zn^sajo 79 703 K za znesek 200.000 kron ter se i/pfačajo delnice, ki Še nišo b'le v rok ah mesta.
Občinski svetnik gosp. Smole poroča o strn^k:h za vojaško nasta-nitev. ki so znaŠali 186.715 kron ter sklene občin3ki svet z ozirom na željo, izrečeno žuranu od deputacije fiišnih posestnikov. pobirati za vojaka od hisnih rosestniko\f' po 7 kron. ohtnom pa naročiti županu, da stori pri dcželnem odboru korake, da do-voli že sediU primeren prispevek za nastani tev.
Na pređloj občinskega svetnika g"osp. Hudovernika se dovoli mestnim uslnžbencfin od 1. januarja 1917 naprei draeinjska doklađa v cnaki izmeri, kakor državnim urad-nikoTn ter se đolo^f, da se onfm usluž-bencem, kateri dobivalo sedai ve^jo dolclndo, kffVor bi jo dobivali po tej ureditvf. d^kTads ne ^manj5*a, Sklep. rt^rjen ??a pr&l'ov; občrn?ke?ra svetnika jro^p. Lil^c^a, ću ^e vrne uslufbcrscem tndi rn decemher £e vračare roVo»V?r?^kc t>r;srevke ?*• dr.. katere prevzame mp<;tna ohčfna t'icti 5e!e 9 t. fantiarjerr* *tman sistira, ker ni pr^^ojara 7* n6\r.T[.i\t.
Pnrivfv?! dr. P^^rnela za ihv. K'%*? nh Fr^oa .Tožefa cesti no 50 K od mf. se nWom'\ ker je dolo^errs ccTia na 70 K. Take nonudbe. ki ne bortr> dosesrale od rvbčinske^a ^v^ta določene vsote, na! se na v^eđlo^ roročevalca prc»n rfrdovernfka ▼ bodoče a ffin^ne ođktonijo.
Oasiln^ ?t* re?5evatno •Irn^tvo Je r*ro«tio ra rvf?*«*e snbvv^c?^e od 5000 frron n« 6500 krr*n. PmSn«^ se na predio* Isteka poročevalca odVio-ni ter se naročf kupanu na nret^ot? občfnslr^a svetnika ttc*v. Kavč'ča, na stoH pri de*efnem «v*^oru IcoraVe, đa^ tuđi on r^rlsoeva dr»i?tvn \r. *n te *?imen* mu poverjenefira casfiske^a fond*.
N* nrerto* nb?m«Ve^^ <ivetr»fV» •rosn. Smolcta «e dnvr?? rn   v*+~
ObOosld sretnik r dr. Novak '
poroča o konCnein obračuna novega cestneza kanala na CelovSki cesti, kl Je bil preračunlen na 13.500 K s 4500 K prispevka deželne vlade. Da pa od^ovarja kanal sedanjirn in bo~ dočim potrebani In da bo oštri defini-tlven ne samo za meteorne vode kakor tudi, da ga bo mogoče priklopiti na mestno kanalizacijo se je proračun prekorači! ter so znašaii stro-ški 22.220 K. Irdatki se odobre ter se naroči županu, da izposljuje od deželne vlade prispevek 7500 K.
Na predlog istega poročevalca se odobri izprememba regulačnega nacrta med Rimsko cesto in Nadvojvoda Evgena cesto na prošnjo dr. Kaiserja tako, da bosta tam samo <? parceli namesto petih.
Občinski svetnik g. dr. Novak predloži nato poročilo stavbnega odseka glasom katerega kažejo ne-kateri stebri v srednjem delu magi-stratnega poslopja razpoke in je treba nekaterih popravil tudi v obeh stranskih posiopjih. Popravila bodo stala 39.563 K ter sc bodo po sklepu občinskega sveta izvršila kakor hitro mogoče. Župan pa se naproša. da najde do prlhodnje seie pokritje za te stroške.
Ker podžupan g. dr T r i 11 e r vsled bolezni ni bil navzoc odpadejo nekatera poročila o mestn? vožnji in o aprovizaciji.
Na predlog občinskega svetnika PT. Dimnika se odobri račun o dotaciji mestnega dekliškega liceja za leto 1916 s prebitkom 117 K.
Na predlog občinskega svetnika Z. Vrsto vška in dodatni predlog občinskega svetnika g. Franchet-t i j a sklene občinski ?vet priporoča-ti vladi, da odredi zariranje trgovin cb 7. z večer, zapiranje tak ih trsrovin pa, v katerih se ob enem izvršuje tudi kaka obrt. pa za eno uro po-zneje.
Občinski svetnfk g. Š t e f e spo-minia rta potresne žrt*re v Brežicah in KrSk? vasf ter poobtastf občinski svet župana, da priskoči tem krajem po svoji prevfdnost? na pomoč.
Tajna seja.
Za stalno m agi st ratno oftcijant-ko sta bili imenovani Pa vi a Vidmar-?eva in Pranja Bajt. Arhivar Oton ŽunančiČ ie pomaknjen v višji razred. Prenos koncesije Valentina Si-tarj* s Cesarja Friderika ceste št. 3 na ?abjek st 7. se priporoča. Razšir-jenie koncesije Frana Fe«bjana tudi za kavarno se priporoča. Tiskarnf-ska koncesija Antonu Pesku se od-kloni, ker ni krajevne potrebe.
Dnevne vesti.
—   Odlikovania.   Srebrno hrab-rostno svetinjo I. razreda sta dobila vodji patruij pri 7. lovskem bataljo-nu Franc K o s e c in Josip C e r n j a-v i ć pri 20. lovskem bataljonu: kadet S. P1 a n č i č. četovodja Franc K o -larič.   predlovci Anton   Novak, Alojzij Turk. Alojzij F a 1 e t i č   in Andrej Zijal. — Drugič sta dobila srebrno hrabrostno    svetinjo I. razreda poročnik 20. lovskega bataljona 1'omaž   Puk   m   četovodja Avgust K o s m a č. — Srebrno    hr-ibrostno svetinjo II. razreda so dobili pri 37. nešpolku: praporsčak   Franc    S tuli e c, kadet - aspirant Zdenko H o j z-! a r, korpora!a Anton Pajman in Anton B r u n č i č;  poddesetnika    Ivan P 1 a j n Š e r in Antcm D r o b n i č ter 'rfanterista Franc S t u h e c ?n Leop. Babosek: pri 7. lovskem bataljo-t!u:    radlovec Anton    Oražem in tovca An^on    Mervar    in    Josip Kunaver:   pri  3.  pijonfrskem  bataljonu korroral  Martin    Kozine; nri 20. lovskem    bataljonu:    kadet-r*spi ran t Ernst M a r t i n. orožar Ju-rf; S p a n. Četovo^ia Tvan    S k e r -1 e c. nodiovci: Fr. C r h a r t. Fr. R i -bič\ Ivan Perčič, Josip Cavni-č a r. Tvan M a t a 1 a. Josip Udove, Ternej Dolar in Jakob V o 1 i č; pri 3. saperskem    bataljonu podlesetnik Ternej Koren: pri 17. pespolku Lu-dovik   ? ^ r a t č a r.
—  Flnančna nrokurarara. Konci-pfst finančne prokurature dr. Rihard ol. K u s s w e 11 e r |e imenovan za ađjunkta.
—  OđHkoTanie. Vadnfška učiteljica Pavla    pl. Renzenberg   je novodom svoje stalne vpokojltve odlikovana z zlatim zaslužnim krilcem t krono.
:           — »Ljubljanski Zvon«.   PretekU
•     teden je bila razposlana prva števil«
•     ka  novega   »Ljubljanskega  Zvona««
•     Kakor se nam poroča iz naročniških s    krogov je napravila po svoji   tuna«
•     njostu posebno pa s svojo   vsebino jako ugoden vtis. S posebnim zani*
i    manjem pričakovani Kraigherjev ro^ l    man »Mlada Ijubezen«,   kaže že    v -    svojem začetku vse vrline odličnega .    leposlovnega dela. ki seveda ni na-f    menjeno nezreli mladini, ob katerega etični Tesnobi pa se odbijajo vsi ugo* ;    vori filisterske priderije. Posebno sf i    čitateljem tudi dopad \ Antona Nova* čana krepka vaška slika »Muri prer ganja vrane«. Zanimivo je, koliko in-■    teresa je vzbudilo   Levstikovo   kri-i    tično pismo o »Desetem bratu«, ki je
►     objavija Oton Župančič s pripombat i    da bi bi] dobil del naše literature ne*
•     mara drugaćno lice, ako bi bila izšla l    ta razprava že prej v tisku. V duho-r l    vitem eseju razpravlja    dr. Prijatelj
o razmerju med občinstvom in literaturo,    Izmed pesmi    je    napravila
►     globok vtis Župančičeva pretresljiv* i     »Joži Bercetu v spomin«. Urednik j*
napisal v »Listek« namestu pretigo^ i    vora duhovit aforizem    ter    obširnp
oceno Oradnikovih »Padajočik l    zvezd«, dr. J. A. Glonar objavija za-
nimivo rezko kritiko Mohorjevc i družbe, dr. Lončar je v krepkih risih \ označil veliko izgubo, ki je zadela . slovensko kulturo s smrtjo Slanca^ . Levca in Hubada. Poleg navedenih i spisov priobčuje »Lj. Zvon« še Koza-t     kov zamišljen    »Dialog    v  zaledju«^
►     NovaČanovo    pesem    »Klavdij«     in Fran Albrechtovo »V svetli uri« tes interćsanten prispevek iz slovenske literarne zgodo vine:    prvotni    nacrt
t     Jurčičevegra    »Desetega   brata«.    — j     Ker je vsled velikega števila naroč-i    nikov preostalo od 1. Števllke Ie še malo število izvodov, je treba, da se morebitni novi naroČniki oglasijo ta-koj, sicer jlm uprava ne   bo    mogla, več ustreči.
—  šestdesetlebiica   Ototia   Pe* .    lana- V* decembru lanskega leta j« i    praznovala »Glasbena Matica« redk5 .    slavje.   Gosp. Oton Pelan, njen nari   ' .    vdušen    pevec in neutrudljiv ud je \    obhajal svojo   šestdesetletnico.   Ved .    kot 43 let je bilo obenem poteklo, od^ ;    kar je poklonjl svoje moči in svofa .    grlo »Glasbeni Matici« in s tem slo* .    venski kulturni stvari Dolga in za-služna    pot    Juoilant je bH še član pevskega   zbora   stare   »Čitalnlce^ Cas! so bili to, v katerih se Ie raz* vijala slovenska pesen\ ki danes po? nosno lahko tekmuje z vsako   tujo;  • pesmijo., Na čitalniškem zabavnem . odru je pričel gosp. Oton Pelan svojo pot V nekdanjem, tedaj povsod zna* nem P - kvartetu (Pelan,    Pucihar« Pavšek, Paternoster)    ga    najdemo, kjer v družbi z veselimi prijatelji pr&» peva zdrave,   zidane volje, ali ra* odra razsipa svoj neumrljivi, prist-no slovenski    humor,   ki poslušalce nagiba v pozabljenje in jim dela do-maco družbo prijetno. Med okroglov ličnimi dekleti ga vidimo se sukati nagajivca, vsakemu zna šegavo odgovoriti, nikomur nišo znane njego« vc boi*. Dov«od  mu ]e žriev do ce-lote  edinf nesebični  cilj.    Po dežell potuje m drami s tovariši slovenske zaspance iz onih dni. Ljubav do slovenske pesmi ni zapustila jubilanttf v najtežjih časlh in kjerkoli se Je bilo treba odzvati tej pesmi, se je ime^ novalo njegovo ime. To je bila nje^ gova mladostna pot. — Kot zrel mož je pozneje ponudil radevolje    »Glas-beni Matici« svoja naiboljša leta- V, znak hvaležnosti ga je ta imenovala svojim častnim članom, pevski zbog mu je pa p^iredil s svojim ljubljenim vodjem Matijem Hubadom častni v©* čer pri Pavšku, ki ostane v trajnen* spominu vsem udeležencent   Pređ-sednijc pevskega zbora gosp. Andrei Rape je v iskrenih, prijateljskih be-sedah pojasnil pomen takih mož, kot je lubilant, navdu§eval je vse navzcv-če k vztrainosti v uresničenje  tako plemenitega cilja kot ga je dosege! gosp. Oton Pelan in mu pokloni! kot prisrčen izraz občudovanja  pevsK^-ga zbora zlat prstan z briljanti   kot simbolično, neločljivo vez z »Glazbeno Matico«. Ginjen od toplih be-srH sr -:-. zphvaMl juMantu.   skromno odklanjaje svoje zasluge,  jrrcmovitt? napitnice iz devetdesetih g^l in ubrana pesem    kvarteta gg.:    Lombar, (  Rus, Stamcar in Pipp — so bile lju-beznjiv odgovor. In bi! ie večer koi jih je bilo v teh težkih casih   mala Slovenske  pevke  in  mladina se Je poklonila    Jubllantu. z obljubo,   na-vdušeno vztraiati  v boli in  smehih pri pesmf. ki je vznikla iz rodnih tal in zaeno podariti svoje moči prvemu muzikalnemu zavodu z juga. In ko je grosp. predsednik nap'l In govoril duši in vodilni moči »Glasbene Matice« gosp. vodji Hubađu,   li OfifiCH
Stran 4.                                                                                                    #oA*uvcw^«vi cm*t ' /-,   utu 7   februvarja i»i7____________________________30. Sic*.
pisno navđuSenje dokazalo neomajno gaupanje in globoko Ijubezen do lijesa. Vedeli so vsi da je njegova ielezna volja in požrtvovalnost ob-bajala skupno • slavljencem svoj tep večer. Za vse pa je bil ta večer olaj-fujoče poživljenje. Slavili amo moža, ki ni nikdar silil v ospredje. ki je stal med prvi mi v strelskem Jarku kulturne ga boja in morda se sa zato ni papak imenovalo slovenskega kul-turnega infanterista, a z veliko zasluženo in zlato kolajno. Takih mož je majo. Izšli 5 '* iz Casov nirnejia razvoja, v svojih priprostih, a kre-menitih značajih so si pridobivali korak za korakom in nihče ne more meriti njih zasluge, ker je bilo njih cclo življenje — zaslužno. V leroti m spominom neugodnem času« nam je mogočna sila nekdanjih dni poklonila z večerom O. Peiana tiho uteho in vero ru srečnejšo bodocnosi. — Ivo  PeruzzL
—  Poroka. Poročil se Je včeraj f. Franček K r i ž a n i č, c. in kr. po-ročnik v rezervi, z gdč. Marico S 11-m e c v Ljubljani. Bilo srečno!
—  Umri je   t   Ljubljani,   Kolodvorska ulica   št. 3. gospod   Lovro 5 c h i f f r e r, poStni poduradnik   v pokoju. Naše sožalje!
V    Skofji   Loki   je umri gospod Fratic   Kalan, poscstnik. mlinar in fnestni    odbornik, v starosti 33 let. Bolehal je že da!j časa. Težko priza-detim naše sožalje!
V  Logatcu je umri gospod Ivan lenko, strojevodja južne železnice. Počivaj mimo I
»Podružnica za goriSke begunce f Kranjuc priredi v prid goriškim be-t^incem, nastanjenim v kranjskem političnem okraju, v nedelj:\ dne 11. lebroarja 1917 v »Ljudskem domu« f Kraniu s prijaznim sodelovanjem koncertne pevke, gospe Pavle Lovše in ženskega in moškega zbora iz JCranja, dobrodelni ljudski koncert. Bpored: 1. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, me?an zbor. 2. Koroške narodne: a) »Da bi biva prava ura«, b) »Dobro jutro, dakle moje«, c) »Vse te moje mvade lieta«, rncški zbor. 3. *) W. Taubert: »Ptiček v gozdu«, b) £. Paučić: Uspavanka. Mehurčki; t) O. Dev: »Božji volek«. »Pismo«, poje gospa Pavla Lovše. 4. Slovenske narodne pestnl: »Megltca«. »Nje-ffa ni« (harmonizira! O. Dev). poje fceSan zbor. 5. R. Leoncavallo: Arija b opere »Đajazzoc, b) Ch. Oounod: &rlja arte iz opere »Faust«, pole ga. Pavla Lovše. 6. Dr. Schwab; »Dobro iDtro«, poje mešan zbor s ^nremlje-5r*nje*n na klavirju. — Začetck točno pb po! 5. popoldne.
Potre«, Strana je nezgoda, kl je Mdela Krško vas in Brezice, a tuđi Bkopic, ki leže četrt ure od Krške {rasi. se ni izognila nesreća. Sila sta rrpela tuđi Ćatež in Mrzla vas, nekoliko manj Cerklje fn okolica. V Kr-Iketn so potres Se manj čutili in ni kikakršnih poškodb. Na Skopicah ni icbene hiše brez polkodbe. Peči in Jlimniki so sploh vsl porušeni, već hiš pB. je tako poškodovanih, da ni v njih prebivati. PrestraSeno Ijulstvo je jprebik) već noć! v htidi zim! na pro-jltom, sedaj pa je v $e preostalih le-fenih hišah. Ker morajo vsi prebivati ¥ temi fn se potresni šunki zdaj in fcdaj ponavljalo, si je lahko mfsHtl, Ikako težko Je življenje teh ljudi. Ško-Sa* ki jo je povzročil potres v Breži-kah, znaSa nad 1 milijon kr>n.
Drobne   novlce    Iz    Štajerske; Upokojen je učitelj in voija Sote fr Oornjl Rečici pri Laškem H. firi-jbernik. Solsko vodstvo je prevzel za-|asno vpokojeni učitelj Edvard Jev-|ilkar r Laškem. — Razpulčen Dbčinski zaštop. Štajersko na-tnestništvo Je sporazumno z deželnim pdborom razpustilo   občinski zastop ffovaštifta, politični okraj Celje, ker }e nahaja većina občlnskih odborni-kov r vojaškl službi. Občinske posle bskrbuje začasno tamošnji nadučitelj Jvan Kelc. — V tretjič odllko-f an je Zmago   Bregant,   učitelj v Lehnu, sedaj praporščak *?ri nekem jdnhnatinsketn polku, za svoje hrabro obnašanje v bltkah pri Gorici, z velite srebrno in bronasto kolajno. Ime-lovani je sin nadučftelja v pok. Jurja Bre^anta, ki je pos\z\ sedetn sinov na )ojiščo. — ObČini Stojnoselo in Str-fcee pri Poljčanah    sta   združeni ▼ pno, ki se imenuje Sv. Florijan.
Kino »Ideal«. It izbornega spo-
reda, s katerim   nas je včeraj   kino
Ideal« presenetil, je posebno Stfride-
jansko   dramo   »Đetjarslui   IJubaTc
tnnenitL Ta krasni film nam ptičara
pred oči kos   romantično   puszte iz
igrskega Uudskega življenja. — V©-
ikanskl smeh je vzbudila prva Frane
loferjeva burka »PtISi seUTCl« ▼ 3
lelih, v glavni vlogi znani nmetnild
'ric Achterberg. Llsa Borrt fn Hele-
ba   Voss. —    NajnovejSo   »Sascte
jMesstroTO voino poročflo«   prinalt
^opet krasne posnetke t vojnih pozo*
H&. — Ta spored sa samo ie dmt*
šn% 7. februari«, ▼ Črtrtt*, da#8. f^
braarj« in ▼ P****'   ^M 9» kteMrfi
C. kr. generalno ravnateljstvo dr-iavnih loterU priredi 44. državno lo-terijo sa civilne dobrodelne namene, katere irebanje se vrši dne 22. fe-bruarja 1917. Kat je iz igralnega nacrta razvidno, je ta državna dobro-delnt loterija bogato opremljena in ima 21.146 dobitkov, ki se vsi tzpta-čajo v gotovini ter nndi z glavn'mi dobitki po 200.C00 kron, 50 000 kroo. 30.000 kron, 20.000 kron itd.. zelo ugodne dobitvene šanse. SreČke po 4 krone se dobe po vseh loterijah. poslovnicah razredne Lterije, trafi-kah, menjalnican, davčnih, peštnih in železničnih urad.h.
Izgubljena je bila v soboto de-narnica od sankališča do poSte z večjo vsoto in srečkami. Denarrica naj se odda v Cneda'^ki r.lici š:. 2, III. nadstropje ali v rt?-cm upra ni-štvu. Nagrada za najđitcHs fe ze!o velika.
Denamfca te b*!^ !^^*T^-f*?^n ra notu od hotc!a Unfon do Če?novnr'n. Derarnica je pndo^rsta Irt ^ivknste barve, vse^ovn'a ?* rn?n^o v«nt"> denarja. Po^t^rsl naj^'telj raj jo o-^da proti prirrerni ^ncrr^^ii v nTv-ivff!štvu »S^ovenskega Naroda« a!!«ra na policiji.
Apro^Isacila.
-f Vo?no kuh?n!o ustan,nv» v Zagrebu v prvi vrsti ?a tište družine, kf uživajo vofno p^dooro. potem za nižje javne in zasebne uradnike in trgovrske in obrtne nastav'jence. a potem tuđi ?a dn!rre petrebre krere. Hrana bo dobra in poceni — pravijo listi.
*   Potres je bil dre 5. februnrja ponoći v iroii.Citu na Tirolskom. Se pod zemljo ni miru.
*   Življenja  nav&iićan. V Gradec je pribežai iz Bukovine    56 let star višji  pravoslavni  duhovnik   ;n  si   te dni poskusil prerezati vrat. Prepcijali so ga v bolnišnico.
*   2eleza\*ka   ns5re5a na Nfem-škem.   Blizu  Aachena  na  Ncir. -kom sta trčila dva osebna vlaka.    Oiem i oseb je bilo ub'tih. mnj&o pa ležko adi iahko ranjenih.
*     Zivila iz Romunske.    Pred-sednik ogrskega urada za prehrano, Kurthy» je izjavil nekemu časnikar-ju, da zdaj popisujejo na Rcmun<kem dobljena živiia, da pa ni preveč pri- i čakovati, da bi se dobilo od tam.       j
*  Lepa starost. V Parizn je umrla • v starosti 102 let markiza Henrietta Havringcoart.    B.Ia }e hči devetega vojvode   Montenisrta in   je >%tz a v mladih letih veliko in sijajno vlogo na dvoru.
*    Iz    obuparja.   Bliza Arr*fe>a na Štajerskem je neke^a dc-avca žena dobila obvesttfo, da je njen mož v vojni padel.   Obupsnje   rad   smrtjo moža jo Je tako zmcdlo, da !e ubila svojega štiri leta st^re^a sinka.
*   Paprika bo drajp. BV,zu Sze-gedina je bilo prodanih 33 or. sveta, kl je posebno ugoden za se'iije   paprike, za 314.000 kron. Vs?k oral tega sveta velja torej 12.650 kron. To ie ogromna cena in naravno je, da bo na tako dračem svetu pr'delana paprika preklicano papricfrana,
*   Premos na punajn. Na Duna-lu rabilo vseskoz šiezi:ski    premre. Dobivajo ga dovolj,   a đ*sf Je drag, vendar nišo premogarski haroni nikdar siti.    Zdaj so razve*e1:ii Di'nni-čane z novico,   da so jim podražil? premog in sicer za 33 vinarjev pri 100 kilogramih.   To   zv:?aih se je zgodilo z r-blastventrn   priv^lie^Jem.
*   Izseljevanle Iz Var?r»ve. 2»dp,K čas zat>u$ča čeđ?JJe več rodovin Var-§avo, pogbvitno   zarad!   neugodn'h rszmer z živili. Cva-kuačni urad do-voljuje odhod iz mesta samo onim, ki morejo   dokazati.   (*a *e 7av\z v kraiu, kamor gredo. preskrb!jeno t živil!.    Od ustanovitve evaVur^čn^ra urada se je že nad 10.000 ljudi lzse-Iilo iz mesta.
*   P!!ti JHi te mtruri v ^inaj-skem okraju fTernals so na^li tri os*?-be mrtve v njihovi sohf. namre? Poletno vđovo bnvč^vo Mar^o P'^ter, njeno netjaklnjo ffermino Wessely fn 18letnega    brivčevejra      nomoSn^kn Stefana Sch^ferja.    Najbrž Je vsted silnega mraza   poČifa cev napetjave fn Je pHn vse tri osebe v spanfu  za-duSfl.
9 TnfAtMnH fftTnfii fokafor mi Bararskem. Na Bavarskem Je bilo odrejeno, da se morajo vsi Javni lokali, grostflne, kavarne, gleda!f5ča itd. vsak dan že ob 10. ivečer zaplrati. Oostflne m kavame morajo fmeti tvoje posebne Drostore «a proste (klubove soba« čitalnice Itd.) trajno za-prte.
*   SvfrtjNka mast nmmvsto retro-lela.    V Bački na Oprrskem nfmajo nič veC petro!ela.   Kmetje *f> si ro-mafirafi na nreprost n*Čm:    V ve^^e komarce vlfjefo rFTtonifcn*   svinjsko mast in denejo na vrh »dn$o« — trn |t srvtflka toiara. Sevada #• pri tem.
porabi mnogo mastL Kmetje v Bački so laki bogataši, da se Jim mast nič ne smili, a urad za prehrano se zelo
zanima za mast in je že storil korake« da prežene kmetom to razvado.
*   Krofl. Ali se 5e kaj spominja-te, ljudie krščans!:!, kal so kroti? Na Gornjem Stajerskem iih 5e poznajo. Zgod'lo se je te dni, da je več možem na mneco obiskanem kraju    Gornje Štajerskem prišel na nosove prijazni duh po krofih. Izvohali so seveda hitro, da prihaja ta duh iz blsžnje kleti. Silazili so se do kleti, pogledali sko-zi okno in zaredali vse polno krasnih  bohotnih krotov.    lzkiršnjava je bila seveda moćnejsa od vseli sv^-ril:  kar so mogli    zausti,    so vse snedli, ostalo pa so — oan^sli seboj.
♦   Prašlč v mrtvrv 1   kr:ti.   Iz Berlina torocajo:    Neki    trgovee s irašiči je protal    za    izre^!io cciio nustnesa pmš ča. a s pc? -iCiii.  d:i ga spravi v Uii^iirrr. K?r yz pa p/c-povcaano, pl Siljati inczo iz kr..;a v kraj brez obla^t\cn:^a Lovo'.en.a. si je inoic i7n.is!il ne!:aj peseonera. Po-ložil je zakiancRa prašija v mnva-ško krirto, položil na Kr: tr> ven*:c   n odneljal prašiča v Du ^bur^. Tck^ na potu so p:a !!staviii; neza^n^a o*. 1 st jl»  odprla     krsto  in   »truplo«   —   72-
•  Iz chinais!e teme. Avgusta lan-skc5»a leta je izginila 16!ctna. nekoliko F'aboimna punica in s^le iez dol-go Časa se ie »zvcdelo. da se nahaja v stanovanju    71 let    stare    Zidinje Minde! Vuvvel.    Hči te  <idi'ij'». Vina BJHberg ima  malo ^osti!no. kjer  se zb'rato same rr^'oDridie žcn^!\2-    V isti h'ši ?e za hišnico Idn    Ze;ner. kl da'e svojo soho na  razpolarfanje za go:ove scstank°. Ko »e prTih ^oHcna v stanovanje stare ^idinje. Je ta od-In'no trM'a. da *; bi'a ^la^nnmnn de-k'ira pri nje}, todn p T!ci;a je silor a prc:<*''?Ti sta^ovan^ in 'e n^š'af'^'M-cr>  no^n?^o se |f da sta M'ndel Ym-wc!: njena hči s'rhT'rt "in deMico pri-s:!:H v razna renravna dc'anja in da sfa re v družbi s h:?nfco Zciner prav obrtno pečati z rnfPa^stvom. V^f »1-ma fe neslo rrnn^o denira.  MinJ?I Ynwel in Mi^a PTeihers: st^ bili oh-Km^vi vs2!<a na šest    nesecev,   Tda Zemfr na na tri mekeće
*   Romunsk!   voditelji.    Minister za javna dela na Romunskem ie bil dr. An^e^scu     Kot t^k je in^e] vso oblast nad železnicami in je delal ro-ko v roki s finančnim ministrom Co-stinescu. Kdor ie hotel iz Romvnske kaj izpelšati, je moral najprej dobiti
i ćovoljenje finančnegi ministrsrva-P o c e n i to ni šio A kdor je s takim dovoljenjem v rokah mislil da je zdaj vse v redu ta je bil v zmoti. Dr. An^elescu ie. iziavii da niina ne vo-2ov. ne lokrmetiv in da trdi izvoz z vozmi ni mogoč her so ceste preslabe. S veda. če ie kdo dobro nlačal, je vse šio. Ko ^so Romuni začeli •mt^tno oremo?:očati eksport v \vstrijo in v Nen^čijo, so de'a" Anpe'^ci? Costi-nescti in trgovinski minister Radovi-ci roko v roko. Radovfci )e bil svoj čas socijalist, in ker Je bil reven, je že verieti. da ie hit socija'isr fz pre-pricanja. Pred tvojno je pa od pod-kupnin tako obogatel. da bo lahko po končanih bojih Živel v Parizu kakor živi naivečja gospoda O poštenja-kih se na Romunskem mnosfo govori.
*  Angleška nestrpnost Do seđa-nje vojn* so tvH Anneži jako    tole-ranten narod   Nikogar nlso vprašall, kakega rpdu je, kake narodnosti    in kako mu Je ime. Nemcev se fe prise-ljevalo vse polno na Anrleško in živa duša se ni zmenila za njih narodnost. Mnogo se Ifh Je v dru^em ali v tret-jem kolenu poangležilo, drugi so si obvarovali narodnost in jezik — pri enih fn drugih je bila samo zmožnost in delavnost odločilna, da   so   prišli naprej in ćelo   do   nalvečjih    mest. Lord Ooseben. lord    Milner,   če^ar oče se je pisal še Mfillner. Sir Schu-ster ir» nebroj drugih, vsi so bili in so nemškega pokoljenja. Zdaj med vojno so se tuđi   v tem   oziru   Artgleži predrugačlli in postali   so   nestrpni. Neza^pno   gledaju   na vse, kar   je nemškejara pokoljenja. Kako daleč to šega, pričaj slučaf, da je bil zdaj od-slovljen \z drž. službe kapltan  Rip-penhausen   kl je sicer sin nemškega očeta. a je rojen na AngleSkem. Vlada je Rinpenhausenu tuđi brez ovtn-kov povedala, za kaj ga več ne mara v službi:    ker Ima    preveč    izrazito nemiko ime.
♦   Izza ffraacoskili  polittčnlli kn* lis. Cden najglasaejSih mož v *eda-njt franeoskt    javnosti    je    senator Humbert. Nemški listi posvečajo veliko pozornost člankom, kf Jih objav-Ut v ».loumalu« In v katerih se srdi* to vnema za vojno. Humbert Je bil v svojih mladih letfh nutakar. postaj potem volak In oficir, a Ie sle?<el vc-iaŠko Suknjo in se poavetfi pol'tfki i« Časnikarstvu. Tuđi o^enil se Je drv bro:    že po prvi ženi je doM!    lepo preiroženje, po materi ćnwe    žene pa je podedoval n^Val milijonov. To Mi to amogočflob te to Mstil tfaivni
arednik »Journala« hi tem činitelj, s katerim mora vlada računati. Humbert bi rad posta) municijskl minister in zato ie delal sedanji vladi vsako-vrstne ovtre in težave: končno je po-skusil strmoglaviti ministrstvo Bri-and. V ta namen Je izposloval tajno sejo senata, v kater< ie jako vehementno naslopil, toiU tuđi pri njem se je izkazalo, da ima vsaka stvar svojo tnejo. Njegovi nasprotniki, zla-sti poslanec Thiery, so razkrili, da senator humbert ravnotako rad jem-Ije napitnine, kakor jih je jemal na-takar^i vajenec Mutnbert. 1 hiery Je | ćelo obćlouanil pogoabo, ki jo je hiumuert sklenil z neko tovarno in po kateri je dobil v kratkern času vcejo vsoto. ca je izdelke te tjvarne Vi,iLi vladi. Ni se torej treJa preveč zgražati nad neprestanimi ogrskirnj škanLaii, tuđi drugod se zgode.
• Aionsifi or i.tarzolini. V Rimu je umri mož. ki je dolgo let igral važno viogo na pai>eževem dvoru. Prvič se je izvcaeio za te^a moža L 16/8., ko je portal Leon Xnl. papež. Lecn je pripejal iz Perugije svojega blagajnika, iLonsignora Marzolinija v ku in iiiu izro^ii vocstvo vatikanskih financ. To je bila jako nehvalež-na aa*u^a. zakaj papež Pij IX. je bil svojti u naoleiiniku pač zapusti! lctr.iii 12 uiilijonuv iir izdatkov, sicer
1 »a ^ainc dokove   Papež Leon XIII. je poznal moč denarja in )e    narocil
! monsi^noru    Marzoliniju.    da    uredi vatikanske finance  Marzolinj je šte-! dil in sretno špekuliral ter res ustva-ril precejšen zaklad. Največja težava je b;!a ta, da bo bili dohodki iz tako-zvanega    Petrovesa    novčića    jako neredni. Marzolini je vztrajno delal, da za^otovi vatikanu veliko denarno i moč. Scvjcia ga ie ćasih zadela tuđi i ka\a ncs>re^a.   I ako se je vatikanski ćenar v veliki rt eri udeležil stavbe-n h sr)Ck"!acij v Rimu in je imel znatno izgi:bo, ko je 1. 1890. nastal krah. Tuđi pri usJanuvitvi znane »Banca dl Ron a» je Inonsijznor Marzolini imel prvo be^edo. Znal je v posest vati-kanskega za! 'ada spraviti  večji   del j delnic rimskih vedovedov, plinarne, j elektrarne in razn h mlinov, kar nese ve'ike doMč!-e. Tuđi na razn h bor-zah je monsignor Marzolini spretno onoriral.  Dan  pred  svojo smrtjo je papež Leon XIII. izročil Marzoliniju iz nič ustvarjeni    vatikanski  zaklad ; in mu raročil   naj ga izroči novemu ! papežu mesec dni po njegovi izvo-Htvi.   C;m je Leon XIII. umri, se   je mislilo,   da    zatenini    Marzolinijeva zvezda, saj   papež Pij X. ni    mogel biti verel praznih blacajn.   ki jih    je našel. Teda mesec dni po izvolitvi je Mar7oHnf izročil  papežu  po njegovi zaslugi nahrani zaklad, več kakor sto mili.ionov Iir. in parcž je bil tako gi-njen, da je imenova!   Marzolinija  za kanonika pri   sv. Petru.    Dotlej   je i Mar7oimi opravPal svoje važne ro-sle pod skromnim naslovom papeže-ve^a tajnama kaplara.
Darila.
PrOFtovoJint prisoevk! za vdo*-ski in slrotlr.sk) zakfad c. kr. čmo-vojr.i$keza okrainega poveljstva §t 27. ▼ LiuMjsnL Glasom poročila upravnega odbora so dospefi temu zakladu sledeči prispevki: I. I z k a z: Anton Luckmann, zasebnik. Ljubljana 50 K; c. kr. črnovojniški delavski oddelek, Kočevje 64 K: Peter Maj-dič, tovarnar, JarSe - Mengeš 100 K; ! Jakob Tavčer, lesni trgovce, Trst 20 K; V. K. Rohrmann. trgovec, Lfubliana 25 K: C. kr. okrajno sodi-§če, Ljubljana 48 K: Davorin Rov-Sek, fotograf, Ljubljana 34 K 78 v; Josip Krisper veletrgovec, Ljubljav na 1000 K; Josipina Heis^, Ljubljana 4 K; občinski urad Spodnja idrija 22 kron: P. Ks. Souvan. trgovec, Ljubljana 50 K: Oto Seydl. zobotehnik, Ljiibljana 35 K 78 v; Jakob Honig, trgovec. Ljubijant 20 K: Anton Ork-man, trgovec, Ljubllan-i 20 K; dr. Pranc Irgolič. c. kr. narednik 40 K; Alojzij Oradišar c. kr. narednik 36 K 64 v; Moštvo c. kr. črnovojn. okraj-negt poveljstva Št. 27., Ljubljana 176 kron 50 v; Julij Laiter, c. kr. major 20 K; Franc Slana., Postoina 5 K; AIbreht grof Coronini. c. kr. ritmoj-ster 50 K; dr. Jos Olobevnik, odvet-nik, Rudolfovo 40 K: Alhcrt vitez Luschan, c. kr. stotnik 60 K; dr. Oto PrShlich, c. kr nadporočnik 30 K; moštvo c. kr črnovojn leleznico ču-vajočega oddelka, Borovnica 260 K; C. kr. okmlno sodtSče. Radovljica 30 K; Anton Jakob?, c. kr. stotnik 50 K; neimenovani 50 K: Anton pl. Dottori, c. kr. nadporočnik 50 K; Ida SchmatTtz, soproga asistenta. Rudol-sovo 5 K: HenriV Br;lH. c. kr. o»krb. oficfjal 50 K: Pranc Pacalat, invalid
2  K: dr. JanVo Žfrrwn*k. c. kr. nad-pr>ro5n;k  10 K: df.  Avgiiin Schwe!-crer, c   kr. prlkovni ^drivnik 10 K: Tvan K^f7.tha1er. c.  kf. nadporočnik cn K: dr. Jo* i> Buh   c   kr. pnlkovni zrlravn'k ro K   Ivan PcrsteT. c. kr.
nadporočnik 4 K; dr. Cdvarđ DrtU,
c. kr. ntdzdravrik   &> K;   dr. Crfli
MDhlcisen, c. kr. nađnoročt^ik lOOf kron; dr. Dominik Puc. c. kr. nadporočnik 50 K; dr. KonStantin Konva-linka, c. kr. nadzdravnik 50 K; Vi-Uem pl. Reinohl, c kr. nadporočnik 50 kron; dr. Alojzij Praunseis, zobozdravnik, Ljubljana« v spo* min vojega umrlega prijatelja Ivana Me jača 50 K; Oospodarska zveza, r. z. z o. z.f Ljubljana 350 K; Josip Luckrcann, c. kr. nadporočnik 50 K; Pavla Skaberne, c. kr. stomika soproga, Ljubljana 50 K; Viktor Ska-; berne, c. kr. stotnik 50 K; Oskar Grubitsch, c. kr. nadporočnik 50 K; Oottlieb Fiser, c. kr. nadporočnik 10 kron; Gustav Eger, c. kr. nadporočnik 100 K.
•      •      •
UpravniŠtvu na§ih Hstov so po* slali:
Za   »Clril - Metodovo  družbo««
Pran Drobnič, civ. kom. iz boji&ča 2 kroni; g. poročnik Bučar v Kranju, daroval po gdč. N. N. 10 K, Matko Kante. okr. šol nadzornik iz Sežane 10 K. mesto venca na grob prerano umrlemu prijatelju Francetu Wess» nerju, c. kr. okr. gozdarju v Sežani in Anton Arrigler iz Ribnice 10 K. mesto venca na krsto kolege g Wes^ nerja Skupaj 32 K
Za »sirote in vdove padlita voja-kov«: Pranc Drobnič, civ. kom. ii bojiSča 2 K in Anton Arrigler iz Rib* niče 10 K, mesto venca na krsto kolege g. VVessneria. Skupaj 12 K.
Za »zavod za ¥ vojni oslepei* vojake«: Jože Kurent s soprogo 20 kron. mesto cvetfa na krsto g. Franti Wessnerju In Anton Cizej namestnik nač. pek. zadruge v Ljubljani prepusti od svoje nagrade 50 K. Skupaj 70 kron.
Za »Rdečl križ«: Anton Cizej, namestnik nač. pek. zadruge v LJub-ljnai prepusti od svole nagrade 25 K*
Srć.ja hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. februarja: Jovo ZivkoviC^ pešec, v rezervni vojaškl bolnišnici v Marijanišču. — Josip" Somola. do* mobranski ptšec, v rezervni vojaškl bolnišnici št. 4.
Dne 3. februarja: Sofija Marko* vič, hči kleparskega pomočnika, % mesece, Streliška ulica 15. — Emilija Ogrin, hči železniškega delavca, 8 let, Streliška ulica 15. — Katarina Borštnar, soproga c. kr. gimnazijske* ga profesorja v pok.. 73 let, Breg 20. — Henrik Hanžič, sin železniikega sprevodnika, 11 mesecev, Sv. Jer^ ne ja cesta 38. — Ljudmila Bambič* delavčeva hči, 1 mesec, Streliška ulica 15.
Dne 4. februarja: Anton Lo?ar9 sin tiskamiškega delavca, 3 leta, Cerkvena ulica 21. — Josip Perllč, c. kr. davčni upravitelj v pok., 63 let, Prisojna ulica 1. — Ivan AŽman. ob* činski ubožec, 61 let. Rađeckega ce- . sta 9. — Matija Čeme. bivši hfapec, 73 let, Radeckesra cesta 9. — Marija Oartroža, občin^a ubocra. 53 let, Ra. deckecra cesta 9. — Marfla Zfmfc, beeurka. hiralka, 81 let, Radeckega čest* 9.
Dne 5. februarja: MarfJ Savs, sin sprevodnika električne cestne Železnice, 4 mesece, Strefiška ulica 15.
Dne 6. februarja: Josip HlebS, b!v§f zfdar. hlralec. 71 let. Radecke-ga cesta 9. — Lovro Schiffrer, poStnl poduradnik v p.. 67 let. Kolodvorska ulica 3. — Bosromir Sturm, pe§ec, v rezervni vojaški boinicf v arSuffn-skem samostanu. — Kristina Kos, že« na umirovljeneira polfeijskega nad-zomfka, 60 let, Emonska cesta 10. — Tvan TJ^ka. črnovo}nf5kf peSec fn Ado!f ffavka. sapfir oba v rezervni vojaci bo'nfci na obrtnf loli.
Dne 7. febn^arja: Jo;fp Zafc, me^tnf u^ožec 86 let, Japljeva uli* ca Štev. 2.
Izdajateli In odgovorni uredolki
Valentin Kopitar, f afftftifia In ilnk *T4*rodne ftsframe«,
Pellerjev dobrodejni bolečinc to* lažeči rastlinskl esenčni fluid s xn.
sa raskr«Ja>6a
izplakovania vratu.
Pre dvojne cene! 12 s^rklenfc franko
6 kron.  Lekarnar E. V. Feller,
Stnbicu. Eiza trgšt 238 (Hrva$ko>
Čcs 1G0.000 zahvalnih pišem.
__!_____________________                                                                     .SLOVENSKI NAROD*, *nt 7. fehravvfa 1M7,                                                                                                 Stran 5
V g'ebcki 3te!o*ti naganjamo rtf^n srro-?r'Tctw, prijateb'e*« i* ^arcrm britko \cstt d.i jr naš iskreaoljub.jcai soprcg, oče j     «tan  oče, brst,  tast \n svaV   trD^oH                                            *
li             c. fcr. ^sšini p ;~urad^k # pckaiti
* dars*s r '.orclc 6. t. rr.. ob po'u 8. uri zjutrai po doli, zeln : rm;£ai bo'emi, prevdea s sv. zakrsmenti, mirno ▼ G 5r,;du '.     zasnaf.
«                 Prgreh   prrčregfga ra|i*icega se  ?r?i r sred©  7. t   m   o^> 4.
ori  pop.  iz hiŽe   žalosti.   Kolodvorska  a\.   it 3, na   pekopahiČe I     k Sv. Kriza.
I                 LJUBLJANA, 6. srezana 1917.
I                                      Gleboko *a§y*e!I o^a2i.
i                                                                      s
*_________________________
P                Danes ob 9 uri đofeldfie te prePub: Bog reklieat !: Feb' po doljj«-
^      Iftrem mufeništvu na*pga prebla^ega,  Ijubega soproga, očeti, starega
1      oteta in tasta, gospoda
b                             Ma« ^M a^LP JBalBa^h fl^R^^^^k  ^l^^^^^^k                 ^^D)  i^^^^^E\ ^^ol^^^M    jH JES*   ^fln^ii,
i              strojevodja Južne Zeleznke v pok..
B«lgo je trpel, pa sedaj  Je re§en vseh  muk. — btagor mu.
*                Obranite mu b!sg spomin. ki ste ga poznah !
2                  PogTcb nepozabne^a bo 8. svcCana t 1. ob ?. uri s f\'cto ma$e
I     v ifupri cerkvi v Gorcnicm   Logatcu.
I                   GORENJI LOGATEC, 6. svečana 19.T.
j      Marija Jenko, soprogi.   —   Fraae  Jenko, c tcr.  dsvčni   ofdjal,  sin.
I         — Miči Jenko roj. PrlgatelJ, sinaha. — Marija Jenko, vnukinja.
I                                                                              !
Tužnim treeai »arnaniamo waem rnnđtiHk&m, prtjatelfem in znancem falo^tne vest, da j« naS prei|rjbt)tBl sin, •zfioma brat, snJc to -
nečak, gospod
Mirko Sturm
petoo 17. pst^olko
»« doVi f* wu?ni bolesni, previđen s sv. rukrametrtf, v 24 !eta starosti dT f. t. m  ob $  uri zvc>r mirno v Gospodu zaspa). Bujcmu pokojniku častfft iao«in \
Ivan Stiirm. *t*   - ladolf tlarm. brat   — Inu Bfeserko rojena ftsrm, srstra. — ¥tkosliv Kescrk«, svak.                 443
Kl»p*  se dobro obranjen              I
! bencin - motor
S1->». N«r^^a r»od   ,,BenelR metar/441".
&l s d gi o r o i n i k
bi »ff rad ftaočil 'tahjauŠ^inr V ttmeno j bi podučeTal m«dj«r^^o.   Odgovori se ! ni) na  opravn?*tvn   Sl»>v   Naroda  pod _______„!!a?l 5«isko -138."______
Prešernove slike
ciE^ii b Mi n nfiin mziHfi Iv. Bonač v Ljubljani.
Paaa sHk< I krM.         372
10.200 drogov
Z3    fifflOlJt     *    Ie   dobro
rabliiv^h yr«fhl M  18. februar ja   l9lT v jro*ti3m    p. Anton«  Vorienika   ▼  r*C-trov^ah  pri  Cel'O — ^raibcnim potom,  i Vrld'ena   eef»«  t# 200O K.                   444
Hiša
v Spednii SHki
▼m!eđ p.ffetSso lage *■ prlpraT^ili ■ prcsiarcv za vcak« mtrt ls trt#- ; ▼ta«, ?l»sf! vlaska, »• prastovolja« ;
^rode-   ?oj«?»ilm daje pisarnn
cfr. Ivana Taviarjaf
Sodna ušica 2.           443
Mraa siranka 3 oseb ii€e
stanovanje
Sa    Vtaf  e   1   rellco    «obo  ta    Icnhm o, ali   2    mami'     sob?      B^ilHja    HpŠ 5,
■»•dala «Uka it. 140.______^
PiŠkOte čokolado
in rasnovpstn* slaičioe se dobiva n« drobno In na debelo pri G DARBO, Ljubljana Mestni t^gf Pod Trančo, na-a»i*otl Cevljarskema mostu.
fib   ::                                           *^    JJ   *
Nafeetieja^
dežnike
in solnčnike
domčen fzdelki priporoči tvornica dežnikov in solnčnikor
Jos. Vldmar
LJublfana
Pred Skoflj« 19 — PreSeraova alka 4.
Naznaniam v srojem tcr r ifffmi neh ifrođniker fretužno reat, đa ja moj preljubljcoi soprog,  odnosno brst,  »rak in stric, goepod
posestcik; mllacr !a ^i^sfn! ođbomlii
danes ob 3. nri popolđne, t STofem 35 letti, previđen a st. z^kramenfi is muirajoče, po dolgi in mučni bolezni prcminnl.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 8. t. m ob S. uri popolđne iz bila ŽaloBti, Kapucinsko predmestje St   <5, na mestno pokop*It35«.
Sv. maše   zadnšnice se  bodo brale v »ettni   žnpni   in kspneinski cerkri.
Prosimo tiliega sožaija.
SKOPJA LOKJL^ dne 6   febroarja 191T.
Marila Kalan,
447                                                                                                                                    aoprogB-
MILO
d«btwt« v
špKllGlnl trsovlnl zo milo
lan Botevar
|            Ljubljana
Sv. Petra cesto 28.
i   •                      |
areia, krma la davlfe, tealetma I       mila, pralBi praški Ltl
i
na debelo In drobno.
ai^BBlBlB^BlBflBa^BBBBBBaa
I - Postrežnica -
NasloT pove opravo. »SIot. Naroda«.
Prazne vreče
vseh vrst in v vsaki množini  kvaaja vedoo tcr pJaSnje najdraije
I    l—l     trgovsfca tvrdka     ■«
J. KuSlan, Kran], GorenJskOt
3729
Preiv C    Batini Pr8'v Gorici. |t  DCllJCl Gorici.
Ljubljana, Stari trg 51 28.
f         DVOKOLES        |>
I    Sivalnlh strejev    s
I     GRAMOFONOV    |
~    Zepnih električnih svetllk    ?
^    kompletnih že od 2 H       s
s     V zalogi vedno par tisoL     _
1       Najboijše BATERIJE.         9
I Pflffta lizb ten u preprrfajalct!
L                  Resna                  ^}
ženKna ponudba.       T
Inteligenten, soliden 28 JtOiI vdovec z 1 otrokom, po pokliču korešpondent in posestnik neza-dollene hiše nekje na Dolenjskem z 5000 K m 500 K letne rente, sedaj kot črnovojnik, želi vsled pomanjkanja znanja — v svrho ženitve po končani vojni — znanje z izobraženo, simpatično, a I dobrosrčno damo primerno starosti I (lahko tuđi neka] let starejia) z 15—20.000 K premoženja, kateta bi imela veselje do ustvaritve flekega zelo dobičkanosnega pod-jetja. — Samo resne ponudbe s sliko proti vrnitvi pod .DOBRA HARMONIJA 427- na upravništvo I tega lista. Tajnost zajamčena.             I
'    Gonokteln." I
Najnovejše, izkuŠeno sredstvo proti kapavca (trtperja), belemu toku, ircvesnemu in meharnema katarja  itd
j         GOKOKTEIN  je  vpeljan   na
čellri Lrliniki dvor. svetnika vseuS. prof.  dr. V. Janovskega. Na praški |   nemild kliniki vseač. prof. dr. K,    I '   Kreibicha.   Toplo  ga  priporočajo   II ▼scuč. r>rof. dr. J. Bukovsky, vseuČ.   II prof. F. Sambcrger^ TseuČ- docent   U dr. J.  Odstrfiil.
j M. U. dr. Rik Fochs. okrajol ! xdravnik v Blci?tata piše : Z Vašim Gonogteioom dosegel se^tn iivrstne uspehe, tako da so pacijenti po dobrem učinkovanju sami zahte- II val i, da i im ga zapišem.                     II
M   U.  dr. H.  Fiscber,  Štabni    I
nadzdravnik v Baden-Đadena piše:    I
Z  Vašim   Gonokteinom   dosegel     I
sem šijaj ne oapehe, pacijenti sami     I
j       ga hvalijo.                                     2130   II
Dobiva se po vseh večjfli lefcarnah.      II
Škatllica K fr—.                   I
Zahtevajie Bteratnro ta prospekt          II
Ljubljana: a«kanu TrnkOMf«             H
Zagreb: Uktni „»alvator« 8. MU-   1 telbacb, Jtlaćlćat trg.              I
Profrvaja: Farmakološko - kemfM ,l*bon-   II j        terij MHERA" Pragt - Vršo?ice 562.        II
\   Dobavite!]  volaaga mlalstrstva tat   II I    VolMO-x4rav*t, eaega sdraien|m.    |
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
m   Delnlth« gUwwle« 8,000.000 fcr—71i                                 Stl*HaPJeVa   llliCfl   štttlfa  2a                                 Wwrwil fon« •fcrog.lo 1,000.000 tuH. I
Poslovalnica c. kr. avstrijske državno razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu« Sarajevu, Gorici seđaj v Ljubljani, In Celju.
Spreiema                                                                  * M   01        I   tmt* " "^* ^*9 vrft* •»•<■•■«■*> pafiricv, nomdri enritm doban in dovoljaje I
viose   na   knjiiice   in    tekoii   ralun      A    /a    I                      aprowlmacl|«k« kradite.                     I
^-====s===—m   proti di»«wn««»« obrestevanj« po    ^"      /M*   I  —  Pvtporotono^o mti»o»<|«il   BlaflOVni Odclelek. ——— I
Sban'6-______________________*                                                      ^aAmSNSig NAKUU-, otac t. fcbravaijs it#i7.                                                                                             80. ste*.
|   Priporočamo naSia    Sjffk   I/AI IAICItf.0    Pllf ODI III   Si*    k edlne slovefiske » I   r   gospodinjam   =   Ega| IVUHllJlVU    VilIVUKlJU 1^1   tovarne v Ljubljani
Gospodična   I
tali prltt k etrokem*   —   Govori slevensko,   nemiho  !a  nekolik«
traBOOSkO.    Ponudbe rod 30/437   na upravo Slo*. Naroda.
Milo za pranje
oddaja    t   »boj ih    orig     toTarn.    teža
B   ea.   60—75   kg    proti    predplaćilu.
RaspoŠilja tuđi t zavojih od 5 kg dalje
po poštnem poTzetja t»rdka
Anton Kušlan, Ljubljana,
Karlovska cesta St. 15.
Baterije!
Baterije, svetilke ter lamice vedno v zalogi
pri                          370
Vido grafovi
Ljubljana, Stari trg,     j
nafbelfie kakGvostt po 8, 10,  13, i 14 In   16 bron; lasti e podlots la mreilce vseb vrst; „IJeri!". barva sa lase ia  brado od Đr. Đrallea po 2 In 4 K, laene vođe in masti;
Sampooa sa umivanje las, Šminko la pade* po? lični!. t- d. priporoča
Šlefan Slrmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pokop I Xoradi vpoklic a[a v vofa4ko službovanja f« lo^al odpri samo za prodala blaga in aleer vsattt daa sasto etl i 4o »/»f ia v aedaif* od 9 do 11 ara dopoldam.
KONJAK
d—nilr*m   ls   *ia\a   lastno^a   prMolka
Pri oslabelost« od starosti in ŽelodČnm tef-kočah te iz vina destiliran star konjak f.t *to!et a znano oreizku^eno okrcpčiio tt lat atartfja v 4 poilitrskih stcklrnicsh po Ijem ♦ranko z« 4!) K, mlajSe^a 3 tetnega, čudovito bolečme tolažeče vdigavalno sredstvo zoper trgaa'a ▼ adlb, 4 joilitrske stekte-n ce 32 K Vino od 5t> lltrov raprei Beli riz Ing in rdeči   burgunder   pei litcr K  3 60.
Benedikt Her*tl, TolopOBOStafk,
gničina Goliče pri Konjfcali, Štaienko,
Zast^n; in pntnine orosio*
9    dobi vsak na željo m>>\ glavni katalog      %i y% ca.  4(^0  slikami       jf vr,   srebfninc.  zlat-      ^m\ mne,   jrodben h   in   JMfL b ivskih predmetov.  f\\\ Šolske in koncertne *   ^*^ violina no K 12, 14. 16, 20   25. 3* in ris. Dobre   harmonike   a K 8.   10, 12. 14. 16, i*. 30. 40, b , 70  in  višie.   Premena đo-voliena   »li   denar  nazaj.   PoŠiljatev   po povretju aH   predciačilu.   Rarno^iltalmca
iAM   EOiUl.  c kr. «mH atlinlUJU Rast
(Brfli) §ta«. 196«. Ć*§l».                     i
Podplati
I     se cr divKo, 2e se nm nov« ali malo po* I     nošene  ćevlje  pritrdijo nabltkl Iz  usnja.
i              2a en par z žeblflčkl coaa                       °32
f      za otrpio      za da^io in foilia       za wosoodo
^6—35_________lir.1?__________*• ~4(l__
KH9                 K l'5O                   11*81
Dobe se v zaiogi Cevljev -PEKO44
PETER KOZINA & Ko., Ljubljana,
Breg, nasproti Sv. Jakoba mostu.
- Anton Bajec]
^ umetni  in trgovski vrtnar |
i                   tcart iL 1.1. tkfintfm. li n aani ifajv              a
L cvatlični saloni
\   samo Pod Tranio it. 2 |
^ *    po!0} CoTl|ars**ofa mosta.        1
^ Velika  zaloga  sahih   vencev. |
Izđclo«!!}! Sopksv, ftncif, tnktt i. t i. ifl
*           Zanmnii aaraftllt tofti».         %
Vrtnarija  na  Tržaški   cesti  št. 34.  |
1       Preda w% v Kamniku na Kranjskem
hiši z Glavnico
fa ve?i>ga obrtnika   Pri hiSi ie vrt in ne ka i
sadneca drevja   Več se poizve rn :     316
fr. Miptel   trguvcu z felcznmo, Ljubljana.
Enonadstropna
----hiia----
v So5tanju z velikimi gospodarsk mi poslomii in piostori, v katerih se je na^a'ala nekdaj usnjaiska obrt, ae takof proal«. Pri niši je tuđi neka i vrta. Vpeliana je električna raz-svetlava, Pojasnila dnj»z          3sO
::   Zadružna zveza v Celju.   ::
| Adrija |
fotomanufahtura drogerija,
Liubljana.         I
Soloabnrgova alica tt. 9. I
ariporeća v«llho xalo«jo
desinfekcijskih prenarato? |av0r Lyso!t Lysoform, Kreolin, For-malin, Formalinove pastiljc, karbdof €> kislino. karbolovo apno itd. itd.
I Velik«  zaloga  foiogratskfh      i pttrabičta In aiparatov. I
aajr Vollfca salata atoiaa)otfomo|Mli  oloamlko«.   WB I
jLAaV   ^bb                         aa                                     ^d.                                                          aaa .^a^   aa\                        ^at
v najnovejšili fasonah in v veliki izberi
IUAN SOKLIĆ.
ML PHstnl PanaaM.olaa»Pilfcl od 9 K do SQ K.   jaj|
aaanaMMaoRaaaaMMBMaaaa^
aa   IZBIRO  poSilja tuđi na  dežeto:
.. asne                                      2652
II I   II   I L   krila, kostume,
III   II f I    "•*»• haljeppe. Hl   || I  |     Hlo.modneored
II li II li li   mot«,*portneklo-       ;
■mke bi stesalko. /e>o solidna tvrdka;
M. Krištofič - Bučar
Maoifasa, Stari trg 9. Laatma nlsa.
Fine
otroške oblekce
11 in krstne oprave, n      j
Trgoii sotrudnik
ali
prodajalka
■e spreltno tako]. Oferti na polisi pređal 184, I]nU|ana.     407
Piodam mali omotni
v Mariborski okolici z lepim stanovanjem, gospodarskim poslopjem. sadonosnikom in brajdami. Vode tuđi v suhih časH dosti. Cena K 9 000 Natančneiše nri Sari Nov#k, Hoče pri Mariboru.              332
Slamnate šolne
za dom ia
slsmnate podplate za čevlle
som začel   Isdelovatl na  debelo
lnlihpriporočatn, kof nadomestilo
sa drago nsa|eno obutev, posebno
za delo v sobah.           235
Posknsite, no bode Vam žal.
tovarna slamnlkov v Stobn, poftta Domiale pri Linblfanl.
1
$aršun
Višeh letošnje mode.
Bogata  izbira v različitih kakovostih in barvah.
cR. 4 8. Skaberne
veletrgovina   5   manufakturnim   blagom*
01b     Ali se hočete STO]oga
?^s£* revmatizma ^protina. iichiaia
If                korenito iniebitt ?           %
f  432                    TlsoU te ozdravlfenl I
I     Bolečlse v ndih in ćlonklh, otekll nd|a, skrlv-    i
I     l]eao roke m noaje, trganje, bodeD|e v različnih    I f      delih telesa, četo oaAabelo  oćl so  posledice  rev-matiČnih in protinskih bolečin.
Nudim Vam ndraven produkt za zdravljenje.
Nobena   univerzalna   medicina,  temveč  zdravilno sredstvo, ki je dobrotna mati narava bolnim Ijuđem
daruje.
¥sakemn breiplataa poskninja.
Piš^e mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in
poučno razpravo brezplacno.  Postanete hvaležen
moj privrženec
EKSPEDICIJA :    0PERK - AP0THBKE, Bndanest, VI. Abt 244.
sssi  JADRANSKA   BANKA  sosa
I Delniška glavnica: K8,000.000—.                         PODRUŽNICA   LJUBLJANA.                        Rezerve: okrog K 1,000.000—
MBJĐU: mo3. .. taj«., i. Ift *m«^ I-««**,^-'           I      "%?'      I   BMimi. McZ, derire, mdnortoe papirje M. I                            VIog« M  tok«M  la «r» rata« prMi  m\mg^ia^iemu          r*4rmšml— i                         .                                             r v- '
j                          obrestovanja. Drifa se labko vsak du krez min M mtn-           *-^;yl>           BUMJAi Čeke, nakaznice ta akreditife na vsa tu- in inozemska mesta.
I                         torij. Rentni datek placa banka iz mjeft.                                    JZ£Z»            BAVII 1HTW"' na blag«, lefeče t javnih skladiščih.
EDPUJB 01 PRODAJA i Defize, talote, vrediMtae papirje itd. ii sreele              %32f              .,_______________   .   ...   .   ,_  .__ .      .. ,   .   .
c. kr. razred.« letenje.                                                                  «&£&             iamamti »kim nrečila u jib izvrsnje najkulantneje.
.                            '         *****
Brzojavni nasUvi JAORAiatUt.   \                                                    w                                         T*!efon it. 257.