.
v' Mr--. v .r. -j'
' -

/ ',.z	.
. K - '






-■ •V, /? :iV' •	|
x

1:







■

	
.


.;
JLA

-	jo močna sila,ki obsega kopenske,zračne in mornariške enote. Naša armada je dobro opremljena in bi se s pomočjo ljudstva lahko uspešno borila proti sovražniku,če bi bilo,treba. Polde Koščak,5» razred
-	je naša vojska, do so vojaki,ki se pripravljajo na obrambo domovine.
Marjanca Cugelj,3. razred
-	so naši vojaki,ki '.se učijo streljati in se pripravijajo,če bi prišlo do vojne. Miro dole,J. razred
-	so naši borci,ki so se borili za svobodo,in naši fantje,ki čuvajo svobodo. Toni Žago,3. razred
-	to je naša vojska,ki bi nas bila pripravljena braniti,če bi bila že jutri vojna. Miri Krajšek,3° razred
-	so jugoslovanski vojaki. Vmdi jih tovariš Tito. Pripravljajo se za obrambo domovine. Pavel Krnc,3* razred
Tudi naša mornarica je del JLA. Čuva naše meje na morju. Tadeja Zupan,5.
-	čuva naše meje. Mojca Peterlin,5. razred
JLA JE BILA ROJENA V KRAJU RUDO. NJEN PRAZNIK SLAVIMO 22. DECEMBRA.
Olga Kotar,6. razred
JLa je množica mladih,zdravih in korajžnih fantov. Te fante r^zdele v enote:pehota,vojna mornarica,letalstvo. izkušene vojake postavijo na meječa jih čuvajo. Vojake,ki so na meji,imenujemo graničarje.
Toni Krnc ,4-. razred
JLA JE NAŠ VARUH,NAŠA ZAŠČITNICA,ZGRADILA NAM JE ŠTEVILNE CESTE ,MOSTOVE,ŽELEZNICE. JLA JE KOT NAŠA MATI,KI NAS VARUJE,DA SE Z NAMI NE BI KAJ NAREDILO.
Jože ^edved,8. razred
Vsak Jugoslovan živi v svobodi,ki so nam jo priborili partizani med zadnjo vojno.Kar štiri leta so se borili proti sovražniku,mnogo ljudi je dalo svoje živijenje,samo da bi bila čimprej svoboda.
In svoboda je tudi prišla. Kmalu bo že 35 let,odkar je bil zadnji sovražnik v naši domovini. Kar dolgo že živimo svobodni,zato moramo biti toliko bolj pripravljeni braniti našo Jugoslavijo.
Ze zaradi truda,ki so ga vložili partizani med vojno ravno za nas,bi moral vsak Jugoslovan ob vojni nevarnosti poprijeti za orožje in pomagati ljudem v stiski. Pa ne samo zaradi tega;saj smo se vendar rodili v naši domovini in tudi zaradi tega bi jo morali braniti! Naši predniki so si poiskali svoj dom v tej domovini,v Jugoslaviji. Tudi hrano so dobili,sadeže,ki so zrasli na zemlji naše Jugoslavije! Tudi zaradi tega bi jo morali braniti.
Upam,da se v primeru vojne ne bi kakšen Jugoslovan obotavljal in premišljeval,ali naj brani svojo domovino ali ne. Imeti bi morali take želje, kot so jih imeli partizani med vojnol Potem nas nihče ne more premagati.
Damjana Zupan,?, razred
Pravica in dolžnost vsakega Jugoslovana je,da brani domovino,če bi bilo potrebno. Kakor so se borili za svobodo partizani,bi se morali boriti sedaj tudi mi,če bi bila vojna. Vsak Jugoslovan ima pravico,da se bori za svojo domovino,obenem pa je to tudi njegova dolžnost. Tovariš Tito je rekel:"Delajte,kot da bi bil vedno mir,pripravljajte se,kot da bo jutri vojna!" Teh njegovih besed naj bi se držali vsi Jugoslovani. Vsak državljan je dolžan držati se teh navodil in biti vedno pripravij en,če bi nas napadli sovražniki.
Anka Krnc,7« razred
Že med narodnoosvobodilnim bojem so pionirji in mladinci mnogo pomagali partizanom. Bili so kurirji,obveščevalci in tudi borci. Mnogi pa so tudi žrtvovali življenje za svobodno domovino. čeprav še otroci,so bili pogumni in se niso bali umreti. Lahko smo ponosni nanje.Tudi mladi smo dolžni boriti se za svojo domovino,za svojo zemljo. Zato bi se v slučaju vojne tudi jaz vključila med tiste,ki bi branili domovino. Za vsakega pionirja in mladinca bi se našlo dovolj nalog,akcij in dela,zato bi se gotovo tudi zame našla kakšna naloga,čeprav nisem kaj prida pogumna in si ne morem predstavijati,kako bi se odrezala v slučaju vojne. Vendar bi želela tudi jaz pomagati in sodelovati pri obrambi naše domovine. Saj je domovina tudi moja. Domovina je last nas vseh,ki živimo v njej,zato je naša pravica in dolžnost jo braniti in žrtvovati zanjo tudi življenje.
Jelka Gregorčič,8. razred
Biti moramo takšni,kakor je potrebno,da bomo koristili domovini.
Marinka monta,7. razred
.Braniti svojo domovino bi moralo biti za vsakega njenega člana dolžnost,
pravico boriti se pa ti že nalaga tvoja narodnost in tvoje osebno pre-pričanje,
Nikakor nočem,a tudi ne morem pozabiti,zakaj so se jugoslovanski narodi borili med narodnoosvobodilnim bojem. Gotovo so se borili iz osebnega prepričanja,ne zaradi koristi. Kar so nam priborili naši očetje ter dedki,ne smemo zavreči, življenje,kakršno imamo zdaj,nam lahko zavida marsikateri otrok iz drugih,tujih držav,kjer se še borijo za isti cilj,kot so se naši ljudje. Spomnim se le razmer med prvo svetovno vojno in po njej,kakršne sem spoznavala pri učenju zgodovine,pa me minevsaka želja
po teh razmerah,ki bi se lahko ponovile,če ne bi bili pripravljeni bra-niti domovino.
'-Trudimo se,da bi se nase življenje čimbolj izboljšalo in olepšalo. Pri tem si zastavljamo vedno nove cilje. Pri uresničevanjih pa nam pomaga celotna družba. Toda ne samo to - v naši državi smo vsi enakopravni.
Tlic vec ni zapostavljanja in zatiranja,temveč o vsem odločamo mi.Zato moramo biti vedno znova pripravljeni braniti te svoje cilje.
Anica Perse,8. razred
Biti moramo dobri kot drugi,ki so se trudili,da so osvobodili naše ozemlje m sedaj živimo boljše čase. Marjanca Rejc,?, razred
Svoboda ham veliko pomeni,čeprav se vsi ne zavedamo,da jo imamo.
Mimi Kraj šele, 8. razred
Želimo,da bi bili med seboj prijatelji in da bi imeli po vsej zemlji mir,šele potem bi lahko vsm složno delali. Branka Lukek,8. razred
Letos poteka štiriintrideseto leto,ko je nad našo domovino posijalo sonce svobode. Svoboda, -aj pravzaprav to je? Za nas,mlajši rod,je to povsem nekaj navadnega. Za starej e ljudi pa je svoboda veliko darilo, ki so ga priborili partizani med narodnoosvobodilnim bojem,mnogi pa tudi sami. Naša svoboda je pridobljena s krvjo naših babic in dedkov.
Ni koščka slovenske,Pa tudi jugoslovanske zemlje,ki ne bi bil prelit s krvjo, -nogi so odhajali v boj,mnogi so padli,toda vztrajali so. vztsa-jali so do konca. Nobena sovražnikova grožnja jih ni ustavila. Niso se ustrašili ne koncentracijskih taborišč ne mučenja ne množičnega streljanja v Knagu j-evcu,kj er so ubili sedem tisoč ljudi,med njimi tudi mlade. Rekli so si:" Maščevali jih bomo!" Svojo grožnjo so tudi izpolnili. Ne na tako strašen način kot sovražniki,ampak tako,da so sovražnika pregnali z naše zemlje.
Toda,žagaj je pravica in dolžnost vsakega Jugoslovana,da bi branil domovino, če bi bilo potrebno? To vprašanje se mi zdi neumestno. Kaj ne živimo radi v svobodi? Ali bi se radi osramotili pred na,simi dedki in babicami? Oni so šli v doj za svobodo in tako moramo storiti tudi mi, če bi bilo potrebno. S tem pa bomo tudi uresničili besede tovariša Tita:" Delajmo,kakor da bo vedno mir,toda bodimo pripravij eni,kakor da bo jutri vojna.
Alenka Kotar,8. razred
Koliko žrtev je bilo v boju za svobodo,za mir in če bi vsak na to pomislil, bi stopil v splošni ljudski odpor brez vsakega oklevanja.
Dragica Ramovš,8. razred
Zakaj bi morala braniti s trojo domovino,če bi bilo to potrebno? Zakaj ? Saj to je vendar moja dolžnost! Tudi jaz sera Jugoslovanka,zato bi se morala tudi jaz aktivno vključiti» Tudi jaz bi se morala bojevati za osvoboditev Jugoslavije,kot so se borili pred več kot 55 l@ti partizani na čelu s tovarišem Titom,ki še danes vodi našo svobodno in socialistično Jugoslavijo« Mogoče se ne bi bojevala z orožjem,mogoče bi mi uspelo sovražniku kakšno tudi drugače zagodti. Tudi brez orožja se lahko bojuje. Kaj pa moji prijatelji,vrstniki? Bi se tudi vključili v vojno,če bi bila? Mislim,da bi se,saj vsak ve,kako lepo je živeti v svobodni domovini,vsak pa tudi po pripovedovanju staršev vsaj približno ve,kakšno je bilo življenje med NOB» Kaj pa,če bi bila kakšna izjema, če bi kdo stopil na sovražnikovo stran? Čaka ga kazen. Kakšna? Vsak ve,kakšna kazen doleti izdajale a.
Vendar mi in vsi drugi po svetu nočemo vojne. Danes si v svetu na različne načine prizadevajo ohraniti mir,,kjer pa so še vojne,naj se z njimi konča! Naj zavlada mir po vsem svetu!
Mari Grčar,8. razred
V dnevih okupacije so vsi jugoslovanski narodi zelo trpeli. Partizani so se krvavo borili naživljenje in smrt s številnimi sovražniki, končno so partizani z velikimi žrtvami zmagali. Prav zaradi številnih žrtev smo dolžni to s krvjo priborjeno svobodo braniti vsi Jugoslovani.
Marta Bedene,5. razred


■





>
■
‘ ' •' x




' is®
Hoj brat je sluzil vojaški rok v "Valjevu in Beogradu. Povedal mi je, da vojaki vsta§4jo ob pol petih in da imajo zajtrk ob sedmih,nato imajo redno vadbo,ob 13. uri imajo kosilo,popoldne imajo počitek in se lahko ukvarjajo s športom,berejo,po večerji pa gredo lahko spat. Pripovedoval mi je o topu,s katerim je on upravljal. Povedal j e,da se tako orožje uporablja proti tankom in da prebije zelo debel oklep,travo po tleh pa kar požge.	Jože kedved,8. razred
Moja starejša brata sta že oba odslužila vojaško obveznost. Oba sta bila na služenju vojaškega roka,ko sem jaz obiskovala tretji razred. titarejši brat je bil v Sinju,mlajši brat pa je bil najprej v Bitoli, potem pa so ga premestili na Ohrid.
Starejši brat je pripovedoval,kako se je počutil na nočni straži. Največkrat je stražil med skalami in mu je bilo prav neprijetno,ko so poleti ob nevihti švigale strele. Pripovedoval je še,da je bilo nekaj najlepšega,ko je zjutraj vzhajajoče sonce osvetlilo mesto.
Zvonka tišina,8. razred
Devet let je že minilo,odkar se je moj brat Jože poslovil od vojaške suknje. Še zdaj večkrat pove,kako je bilo takrat. Vojak je bil v mestu Leskovac.
Imel je nasmejan obraz in nagelj na prsih,ko je odhajal. Slovo je bilo prisrčno,vendar je bilo tudi nekaj žalosti. Vesel pa je bil,ker se je odpravil v kasarno s svojim sosedom Ivanom Gorencem. Pripoveduj e,dg. je bilo v okolici kasarne veliko vinogradov. Večkrat se mu je stožilo po domu,vendar je to vsaj malo pozabil v družbi slovenskih fantov. Večkrat je pisal domov in smo bili veseli sporočila. Bil je v oddelku rdečega križa in tam se je dobro počutil. Kmalu je prišel na dopust in vsi smo
ga z veselja:i pričakali= ^anj sem bila ob prihodu zelo ponosna»doda ti. sti odmerjeni čas za njegov dopmst je bil prekratek. 'Vrnil se je v kasarno in tako smo bili spet razdraženi„ Toda tudi to smo preživeli. bjegovi spomini na vojašnico so zelo lepi;večkrat pravi,da bi šel še
enkrat služit vojaški rok,če bi bil rok krajši.
Anica ferše»8. razred
iv° de moj brat služil vojaški rok,je velikokrat pisal domov. Pri vojakih je bil pek. Velikokrat je bil tudi na dopustu, dobil je priznanje za dobrega vojaka. Povedal mm j e,da mu je bilo dobro,saj nikoli ni bil lačen.	Mini ^rajšek,8. razred
moj brat je šel k vojakom 12. aprila letos. Prej so ga večkrat poklicali nazdravniški pregled, ^e po nekaj dneh po njegovem odhodu smo dobili pošto. Pisal je,da je izvidnik pri artiljeriji. Meri ozemlje,kjer imajo vojaki vaje. Pisal je,da se vozi s kombijem. Dvakrat je bil že doma, enkrat pa so ga obiskali starši. Pekel je,da ne bo izkoristil dopusta, da bo šel raje prej domov. Brat je pri vojakih v Postojni. Dobil je že veliko prijateljev. Ko bo prišel domov,mi bo o svojem življenju pri vojakih še veliko povedal. Andreja Urbič,8. razred
Moj brat je bil pri vojakih inštruktor za šoferske izpite v kasarni
Bela Vrkva v Srbiji. iVer je imel šoferski izpit,so ga takoj določili
za inštruktorja. Dobil je tudi čin desetarja. V glavnem je bilo njegovo
delo le vožnja. Ko je prišel domov,je rekel,da bi šel nazaj,če bi moral,
ker se je že navadil. Povedal je,da je bilo tam vse v redu.
^irko Dolinšek,7* razred
r-ioj starejši brat je bil pri vojakih pred štirimi leti. Njegovega prihoda domov smo bili vsi zelo veseli. Takrat nam je veliko pripovedoval o vojaškem življenju. Povedal je,da so morali zgodaj vstajati in da so morali biti disciplinirani. Ni bilo važno,kakšno je bilo vreme,ko so imeli vaje. Različne vaje in pouk so imeli dopoldne. Učili so se o pu-škan,tankih in drugo. ^opoldne so imeli nekaj ur prosto. Delali so različne stvari. Nekateri so brali knjige,revije,nekateri pu. so rezljali les z majhno žago. Tudi brat je rad rezljal in je prinesel domov za spomin majhne izrezljane luči in pariški stolp.
Branka Bohie,8. razred
Brat mi večkrat pripoveduje,kako je bilo pri služenju vojaškega roka. Povedal nam je,kako so nekoč gasili požar. Vesel sem,da je pomagal gasiti,saj je več mojih sorodnikov gasilcev. Povedal mi je,kako je stal na straži. Pekel j e,da se je s komandirjem zelo razumel in ga je imel zelo rad. Pekel mi je,da bom jas služil vojaški rok dvanajst mesecev, on pa ga je služil petnajst mesecev. Služil ga je v Makedoniji v mestu Bitola. Včasih ne spodbuja k učenju. Mislim,da bi bilo prav,če bi poslušal njegovee nasvete,saj je rekel,da mi bo pri služenju vojaškega roka bolje kot njemu,ker ni naredil osemletke. Jože korene,7. razred
Moj brat je pri vojakih. Piše,da mu je dobro. Pred odhodom k vojakom je bil poštar. Tudi pri vojakih opravlja tako delo,saj hodi v mesto po pošto. Piše,da je hrana dobra. Ko bo v vojski štiri mesece,bo šel na granico.
Primož Peterlin,6. razred
Brač mi je pripovedoval,da jo bil pri vojakih najprej pri pekih. Po ureh mesecih so ga dali v 'Titograd,kjer je krmil veliko prašičev. Op-ravljal je bako delo,kakršnega je bil vajen od doma,zato mu ni bilo dolgčas. Imeli so tudi polja. V poletni vročini je ta polja zalival in kosil za prašiče deteljo. Krmo je vozil s traktorjem. Prašičem je dajal tudi zdravila,če je bilo potrebno.
Milena Primožič,8. razred
Moj brat Jože je avtomehanik,zato je pri vojakih delal pri avionih.
■ver je pridno opravljal naloge,je dobil 15 dni nagradnega dopusta.
dvetka Starina, 6. razred
Moj brat Toni je bil pri vojakih v Kovinu. Kovin leži blizu Donave. Pripovedoval je,da je v začetku pogrešal domače. Ko je prišel še en vojak iz trebanjske občine,sta ležala v isti sobi. Do dveh tednih je sel na stražo. Rekel j e,da se je prva noč na straži zelo vlekla. Ro je naredil izpit za vožnjo s tovornjakom,mm ni bilo treba več iti na stražo. Dvakrat je s tovornjakom prišel v Trebnje. xakrat se je oglasil tudi doma.
Trne Gčhlob,7- razred
Ni še dolgo,kar je prišel moj brat od vojakov. Vojaški rok je služil v Magreb v kasarni Maršala Tita. Pripovedoval mi je,da je bilo kar v redu. Imel jo veliko prijateljev,ki so mu še pisali in tudi on njim. Nekateri pa so prišli tudi z avtom k njemu na obisk. Služil je pri pe-šadiji. Proti koncu je hodil s prijateljem v mesto zidat. Polagala sta tudi keramične ploščice. Ker je bil brat dober vojak,je dobil en teden nagradnega dopusta in je prišel domov.
Jože Kovačič,6. razred
i'10d brat je bil pri vojakih v črni gori. Tam je bila velika vročina
in so bili večkrat tudi žejni„ Domov je prišel dvakrat in ker je bila
dolga pot,se je pripeljal z avionom. bn je graničar„ Njegova naloga
je bila čuvati naše meje,zato je moral biti zelo pazljiv.
Cvetko Stane,6. razred
uoj brat ^anez je bil pri vojakih v Čapljini. Tam je najprej vozil kamion. Ker je dobro vozil,je ppoučeval tudi druge tovariše. Naredil je še šoferski izpit za avtobus in je začel voziti avtobus. Prestavili so ga v ^eograd in tam je vozil oficirje. V Beogradu pa je tudi videl tovariša Tita.	Jože Lamovšek,6. razred
Ko je brat prišel od vojakov,mi je pripovedoval veliko stvari,ki jih je doživel na meji. Tam so morali vstajati zelo zgodaj. Brat je bil prevoznik. Vozil je vojake in tudi hrano. Včasih je moral tudi ponoči na teren,ki je bil peščen. Najprej je bil v Beli crkvi,nato pa so ga premestili v Subotico in tam je tudi odslužil vojaški rok.
Imam pa tudi brata,ki je podoficir in je v kasarni Matija Gubec v Novem mestu. Zelo malokdaj pride domov,dato se ne moreva veliko pogovarjati. Včasih gre tudi k vojakom v Cigansko dolino.
Miro Končina,6. razred

4?


ipIlS


,




V vojski bi bil rad pilot.lovec. Ze od malega gledan letala in pilote v njih. V sanjah se večkrat spopadam s sovražnikom in seveda vedno zmagujem. Domaimam na steni pripete posterje raznovrstnih letal in tipov letal. i1udi sam včasih rišem na papir raznovrstna letala-in orožje,zbiram slike letal in raznovrstnega orožja. Skratka,rad bi bil pilot,da bi branil naše svobodno nebo.
Andrej Podlogar,8. razred
Rad bi postal oficir. Ze dolgo je tega,odkar me veseli ta poklic. Rad sem ogledoval vojake,že ko sem bil še čisto majhen.
Nekega dne,ko sva šla z mamico v Novo mesto,sem ogledoval dva vojaka,ki sta bila na avtobusu. Ze tam sta se mi zdela zelo zanimiva.Ogledoval sem si posebno enega,ki je imel na obleki zelo lep čin. Pa tudi drugače sta se mi zdela zanimiva. Ko sta v Novem mestu izstopila pred nama z mamico,sem ju tudi ogledoval. Ta spomin mi je ostal živ,saj sem prvič imel tako srečo,da sem lahko ogledoval oficirja od blizu.
Ze od takrat me veseli,da bi postal oficir in tako lahko branil domovino, če bi bila v nevarnosti.
Zvonko Breznikar,7• razred
Ko bom šel na služenje vojaškega roka,bi rad bil...
-	pek,ker je bil pek tudi moj oče in ker rad gledam mamo,kadar peče kruh. Jože Krnc,5» razred
-	telefonist,ker bi to delo zelo rad opravljal. Pavel Krnc,3» razred
-	mornar,ker me posel na ladji zelo veseli. Tudi moj oče je bil pri mor narici v Črni gori. Vsako noč eden od mornarjev straži. Tudi jaz bi stražil. Slavko Ziherl,5- razred
Ko bom šel k vojakom,si že dolgo želim,da bi bil kuhar.
Kuhar pa bi bil rad zato,da ne bi bil nikoli lačen in da bi kuhal vojakom hrano,ki jo potrebujejo. Za kuharja pa bi bil rad tudi zato,ker je bil moj oče pek. Mislim,da kuharje potrebujejo vojaki. Ne vem,ali jih je preveč ali premalo.
Mislim,da se mi bo želja izpolnila in si že zdaj želim srečo pri vojakih.
Tone Krnc,8. razred
Tudi jaz bom šel nekega dne služit vojaški rok. 0 tem mi je pripovedoval oče. Povedal mi je o načinu življenja pri vojakih.
Rad bi postal tankist. Čeprav je v tanku temno,se mi zdi prijetno peljati se v tanku. Z njim greš lahko po vsaki malo večji strmini. Nimaš se ničesar bati.
Tankist si želim postati zato,ker se v tem močnem železu zdi,da si varen.
Krogel se ni treba bati,ker ne preluknjajo tako močnega železa. Rad pa
bi vozil tank tudi v kakšni paradi,kjer bi lahko videl tovariša Tita.
Janez Kocjančič,7» razred
Ko bom šel služit vojaški rok,bi rad bil gasilec.
Oče mi je pripovedoval,kako je gasil avion,ki se je vžgal po pristanku. Rekel mi je,da je bila to velika izguba za vso vojsko. Odločil sem se zato,ker bi tudi jaz rad sodeloval v taki akciji,da bi rešil neko veliko izgubo, seveda bi bila tudi to izguba,če bi morali dati avion v popravilo ; vendar ne tolikšna. Pa ne samo zaradi tega,tudi zato,ker rad zalivam z vodo po cevi. Rad gledam,kako se voda odbija od avtomobila,če čistim avto. Se lepše j e,če voda priteče z velikim pritiskom.
Največ pa bi bilo vredno,če bi kot gasilec lahko rešil tovariša iz ognja.
Marko Kotar,?, razred

.Pito je vodibelj nove Jugoslavije. Dobil je tudi naslov maršal= Če~ prav je star,se vedno rad obiskuje druge urzave. Tako ppodbuja k novemu prijateljstvu in k medsebojnemu sodelovanju. Mojca Peterlin,5»
Tlto Je 3 Partizani osvobodil našo domovino Jugoslavijo. Nataša V.,5.
Tito si je že zelo zgodaj sam služil .kruh. Ko se je začela vojna,je
bil borec. Titu so hoteli dati boljšo hrano,a je ni maral,hotel je
jesti tako kot drugi partizani,čeprav je bil vrhovni poveljnik.
Ivanka Kocjančič,5« razred
Tito se je med prvo in drugo svetovno vojno hrabro boril. Bil je iznajdljiv borec. Martina Kraj šele, 5. razred
Tito se je rodil v Kumrovcu. Leta 1943 so mu v Jajcu podelili ngziv maršal. On nas vodi. Sestal se je že z mnogimi državniki. Metka Šiško
lito je komunist. Je vodja naše vojske in nase svobode.
Damjan -Breznikar, 3. razred
Tito je bil pogumen borec. Suzana Sinkovič, 3. rrazred
Tito je dober vrhovni poveljnik JLA. Večkrat ga vidimo po televiziji.
V razredu imamo nad tablo njegovo sliko. Tito je naš predsednik. Vsi ga imamo radi. Marjanca Gugelj,3. razred
Tovariš lito je voditelj SFP Jugoslavije. Se pred vojno je bil zelo delaven komunist. Med vojno je bil poveljnik partizanov. Imel je izkušnje iz španske vojne,ker je bil njen borec. Po vojni ga je naš delavski razred soglasno sprejel za predsednika. Preko mnogih težav
je tovariš lito peljal po pravi poti in še zdaj nas uspešno vodi.
Polde Koščak,5. razred
nas
Tovariš Tito ima rad živali in otroke.
Jasmina Ponikvar,4. razred
Tovariš 'Tito je velik borec za mit in enakopravnost med narodi. Tovariš Tito je bil tudi med NOB vrhovni komandant vseh partizanov. Tpi je tudi težko ranjen.	Toni Krnc,4. razred
Radi imamo Tita,saj je oče naše države.	Ivan Robek, 7• razred
Tito je znal Jugoslavijo popeljati po pravi poti,zato ga cenimo vsi
in danes ušiva velik ugled po vsem svetu. Tito je simbol SFRJ'.
Vinko Ruperčič,8. razred
Tita so že med vojno imeli radi,ljubili so ga kot človeka,ki je bil skupaj z njimi,ko je bila lakota in ko so se borili proti okupatorju in domačim izdajalcem.	Erika Škarja,8. razred
Tito se še v svoji plemeniti jeseni življenja bori za mir in sodelovanje narodov na vsem svetu,saj mir ni samo to,da v Jugoslaviji nimamo vojne,ampak mora biti mir na vsem svetu. Upajmo,da ne bo njegova starost merilo za uresničitev njegovega plemenitega cilja,ki si ga je zadal.	Mojca Lokar,8. razred
Srečna bi bila,če bi lahko na lastne oči videla tovariša Tita,kaj šele, če bi mu dala roko. Andreja Urbič,3. razred
Sosed Jože,ki je bil pri vojakihtudi na mornarskih ladjah,je povedal: "Najbolj mi je ostalo v spominu,ko nas je v Dubrovniku prišel obiskat tovariš Tito. Najprej smo ga pozdravili,potem pa je dal vsakemu roko. Potem smo ga popeljali po ladji in mu pokazali zanimivosti. Tega ne bom nikoli pozabil."
Mirko Kurent,7» razred
Moj oče sodeluje v gasilski civilni zaščiti.
Letos je bila akcija MNP. Vanjo so se vključili tudi gasilci in tudi pionirji. Tudi oče je sodeloval v akciji. Pripravljeni so bili,kot da bi bila vojna,potres ali požar,poplava. Bili so tudi pripravljeni obvezovati ali rešiti ranjence. Civilna zaščita je imela tudi svoje skrivnosti. Tudi jaz si želim,da bi šla po očetovi poti. No bom odrasla,bom tudi jaz z veseljem sodelovala v civilni zaščiti.
Martina Krajšek,5» razred
Očetova prva pripravljenost braniti domovino se je pokazala v akciji Nič nas ne sme presenetiti.
Pred to akcijo so dobili v tovarni IMV na Mirni navodila. Dobili so knji ge o civilni zaščiti. Iz te knjige so se morali učiti o poteku in nalogah civilne zaščite. Na dan akcije Nič nas ne sme presenetiti so v mirenskih blokih nosili ljudi ven,jih obvezovali,nosili v zdravstveni dom in v šolo.
Ta akcija jim je uspela,ker so izpolnili zastavljene dolžnosti.
Toni Umek,7- razred
Če bi bila vojna5bi se tmdi jaz vključila v splošni ljudski odpor.Bila bi bolničarka. Sodelovala bi pri težkih operacijah in bi bila zelo žalostna,če ne bi uspele. 1’udi pošto bi prenašala ter hrano,pa tudi sanitetni material za ranjence. Tudi v boju bi sodelovala. Na sovražnika bi metala bombe,če pa bi bil kakšen partizan ranjen,bi mu nudila pomoč v kakšnem varnem zavetju.
A mislim,da vojne ne bm nikdar več,če pa bi bila,bi partizani zmagali.
Tadeja Zupan,5. razred
Čeprav je svoboda,moramo vseeno misliti na to,kako bi pomagali partizanom osvoboditi domovino,če bi bilo potrebno. Veliko je jjadlo žrtev, da mi živimo sedaj v svobodi. Partizani so zmagali samo zato,ker so ljubili svojo domovino. Borili so se,kolikor so jim dale moči in so prelivali kri za svobodo. Zato mi pionirji in mladinci tega ne smemo pozabiti. Pionirji vemo,kaj bi bila naša dolžnost,če bi bilo treba braniti domovino. Nekateri bi bili kurirji, starejši pa že partizani -borci.
Sedaj,ko ima JLA že veliko boljše orožje,bi bilo domovino lažje braniti pred sovražniki. Potrebno pa bi bilo tudi veliko žrtvovanja,poguma in spretnosti,kajti tudi druge države imajo dobro orožje. Zato bi morali svojo domovino braniti vsi Jugoslovani.
Nataša Vidmar,5» razred
Če bi nas še enkrat napadel sovražnik,bi se tudi mladi vključili v SLO Zgledovala bi se po pionirjih,ki so se tudi hrabro vključili v narodnoosvobodilni boj.	Hira Kurent,7 - razred
če bi bila vojna,bi tudi jaz pomagal. Nosil bi razna sporočila ali pa bi pomagal pri delu bolnišnic. Imel bi orožje in bi skupaj z ostalimi partizani branil bolnišnico. Pomagal bi ranjencem,da bi prišli v bolnišnico. Po vaseh bi iskal hrano in jo nosil ranjencem. Poiskal bi kakšnega dobrega zdravnika in ga pripeljal v bolnišnico. Vozili bi se s starimi vozovi. Bolnišnice bi napravili v gozdovih. Skopali bi zasilne bunkerj e,če bi se bilo treba umakniti iz bolniš-
n^C °	Mirko Zgonc,7 - razred
Tudi jaz bi se vključila v boj proti sovražniku,če bi bilo potrebno. Ge bi mogla,bi nekaj časa delovala v ilegali,da bi partizane obveščala o raznih premikih,čemur sami nebi mogli slediti.Ko bi že nekaj časa sodelovala, s partizani,bi začela pripravljati razne sestanke, k j er bi se dogovorili,kako bi nagajali sovražniku,če bi prišel v vas. Zbirali bi predvsem hrano,obleko in zdravila za partizane. Po možnosti bi napravili mitinge ali kaj podobnega. Če v vasi ne bi bilo sovražnika,bi ustanovili šolo,kjer bi se učili predvsem pisati,računati in učili bi se,kako bi nagajali sovražniku,če bi prišel v našo vas. Spodbujali bi mladino in šolarj e,da bi se nam pridružili, če bi nas bilo veliko,bi se nekateri priključili k par-tizanomKasneje bi se tudi sama priključila partizanom;če bi sovražnik odkril,kaj učim otroke,bi se umaknila v partizansko bolnišnico ali pa bi delala pri RK.
Ce bomo ^nalai ljubiti domovino,se nam ni bati,da bi nas sovražnik
kdaj premagal.	Betka Možina,8. razred
Akcija NNNP me je vzpodbudila,da bi bila kurirka. Jožica Kolenc,7.
Vsak človek se je že kdaj vprašal:"Kaj bi storil,če bi bila vojna?"
V šoli se učimo o NOB,o vojni nam pripovedujejo stari starši,o tistih težkin trenutkih nam pripovedujejo borci» le ob pripovedovanju nas je strah,kaj šele,da bi doživeli pravo vojno.Tega si ne želi nobeden;če
pa bi prišlo do česa takšnega,bi se vsak izmed nas vključil v splošni ljudski odpor.
Tudi jaz bi se maščevala tistemu,ki bi nas napadel. Bila bi kurirka. Nosila bi pošto in pazila na sovražnikove zasede. Cim hitreje in čim varneje bi nosila posti,toda če bi padla v zasedo,bi raje umrla,kakor pa da bi dobil pošto v roke sovražnik.
Lahko pa bi bila tudi bolničarka ali Pa bi kuhala. S tem bi vsaj malo pripomogla k temu,da bi postala naša domovina svobodna,če bi jo napadel sovražnik. Tega si ne želi nihče,pripravljeni pa moramo biti.
Mimi Lamovšek,8. raared
Vsi naši ljudje sedaj uživamo tisto,kar so nam naši predniki priborili med vojno,zato smo dolžni,da bi branili našo domovino,če bi bilo potrebno. Mimi Lamovšek
Ce bi bila vojna,moramo pokazati in dokazati,da za svobodo ni bila zama» man prelita kri naših starih očetov,pokazati moramo,da smo njihovi nasledniki,da se lahko na nas zanesejo,da lahko tudi ustvarimo in ohranimo tako domovino,kot so jo oni.
Dragica Škornik,8. razred
Ce bi bila vojna,bi se rad vključil v boj. Najraje bi kuhal za borce, da bi sli siti v boj,ne pa lačni,kot je bilo med drugo svetovno vojno.
Toni Dovgan,7. razred
VSI BI KADI ŽIVELI V MIRU;NE SAMO NA A DOMOVINA ,TUDI VSE DEŽELE NA SVETU, DA BI SI BILI KOT BRATJEi
DA,ZA SVOBODO IN MIR MED VSEMI NARODI BI SEL VSAK V BOJ!
PREPROSTE BESEDE
GLASILO NOVINARSKEGA KROZ ,A NA OSNOVNI SOLI ŠENTRUPERT
šolsko leto 1979/80	leto X. številka 2
likovne priloge so pod vodstvom mentorice Ivanke Konestabo naredile Mari Grčar,Betka ^ožina,Erika Škarja,Andreja Urbič,Jelka Gregorčič in Mojca Lokar
Uredniški odbor:
Alenka Kotar,Mimi Lamovšek,Erika Škarja,Andreja brbic,Uamjana Zupan in Tadeja Zupan
Mentorja:Danica in Jože Zuppn
Naklada :150 izvodov