SL 83. Vtorek, četrtek in so-hoto izbajn in velja v Mariboru brez pdnhft- nja na s t i n n o in š k a o š a h n o s t s h i b t a iz tepla, a preveliko zmago tudi Francozom ne umremo želeti, Bog ve, kako se reč še zasukne. V volitveni sobani so so kočevski ultrasupralibe-raloi prav gracijozno raztogali po vsakojakih blazinah in se — streljaj e skozi mndgobarvne nanoine ojnico — zaničljivo posmehovati slovenskim Ribničanom, ki so sicer mala. a krepka in navdušena peščica stali na nasprotni strani. Predsedoval je zagrizneni nomškutar ribniški notar g. Arko, rojen Ritmičan, čigar dva brata sta volila narodna kandidata. Izmed Kočevarjev je glasovalo 7 za g. Koširja, g. kaplana, 3 uradniki, zdravnik g. T. in tamo naseljeni neustrašljivi narodnjak g. *) Kasno jo popisana ribniška volitev, pa ker prej nismo sporočila dobili, naj priobčimo zdaj to. Vredn. Žiipuiio vanje v CJlobocem dolu. Prišli bo novi patenti In novo ferordenge. Nar. pesen. politika v skrajnih kdor je priliko imel Kako bizarne podobo ima koncih naših slovenskih gor, zrni, potovati in narod študirati. Bilo jo I. 1867. poletnega dne. V hribski vasi Globokem dolu je bil župan Mar-tinec baš od okrajnega poglavarsta pol tretjo uro daleč domu prišel in s seboj prinesel polno glavo novejšega časa — in — eno knjigo. Možje, v vasi oblastni, delali so po polji daleč okrog, ko je župan Martinec pražujo obleko s sebe zmetal in v prtnenih hlačah in usnja ti li oprtnicnh na kamnen prag svoje hiše ustavil se in v velik rog za trobil, da se je razlegalo od hiše do hiše, po polji in sonožetib. Trikrat je rog zapel in kmalu so počasno, po samosti prihajali kmetje, več in več Poseli so na ograji vrta pred županovo hišo, otirali pot z rujavih lic in vratov, in mrmrali so, da bodo pač zopet kaj novega, kar ne bodo prida, od gosposke slišati. Kaj tacega jo največkrat rog župana Martin ca pomenja), ko jih je sklicaval prišedši od gosposke Ko jih je kacih dvajset zbranih in nekteri začenjajo povpraševati, knj prokleti škrijei v kaucliji ho-čojo, izvleče Martinec malo, novo knjižico, k:. io je pod srajco hrani), ter ispregovori možem : „Xa to-le sem dal osem grošev." Eden starejših vzame knjigo, nerodno oprijemlje vse štiri ogle, povsod ilovnat sled sv »jih palcev na papirji puščajo, ter vpraša :" kaj so pa bere tuka). Večna pratika?" Nobenega med njimi ni, ki bi brati znal. Globoki dol je daleč v gorah, štiri uro od cesto. pismo starega testamenta, ktero je bral. Neprijetno mu jo bilo torej, da si tu ni mogel pomagati. „Ali nič nu razločiš, kako je tam noter nekaj zapis no o sto goldinarjih, ktere bi moral plačati tist, ki noče biti za župana ?u vpraša Martinec s strašno resnim obratom. „Aha, nov davek je v postavi," reko brž trije ob enem. r.Taz nisem mogel dobro razumeti" — pravi Martinec. Trideset županov nas jo bilo. Komesar jo ,Ni pratika — odgovori župan. Komesar je | vsem vkupe razkladal, tako da je malo eden slišal. rekel, da so tukaj nove postavo , ktere so narodih tisti, ki smo jih volit -li, da gredo k cesarju v posvete.* „Kakove so V Da bodo davek proč V Če so to ne bere v njih, precej jih nazaj ponosi, osem grošev naj ti vrnejo, pa si tabaka kupi za-nje,u svetuje najbogatejši Globoean. Dasi se je županu Mnitineu zdelo, da v novi postavi ni ničesa o davkih, vendar tega možje niso Ker so poljci te bukvico kupili, kupil sem jih še jaz." „Iu pravega hudiča si naredil. Zarad teh bukvic nas pridejo rubit, in davek bodo povzdignili" — vpije eden mlajših gospodarjev. — nTi, in vsi drugi županjo niste za nič. No upate se gospodi tje pod kosmati nos povedati, kar jej gre ; za to je tako hudo na svetu." Vzdigne se župan Martinec in jezno odgovarja : „Pa ti bodi ! Pa ti okrog gosposke hodi in ustavljaj mogli verovati. Sklenejo poslati po pijanega krojača 186 jej na devet pretegov I Tu imaš rog, pa ti sosede Maitijoka, kteri zna brati. Ko ta pride, ustavi se mu razum takoj na prvi strani, ker vsi vkupe ne razvozlajo, kaj pomeni „o b č i n s k a" postava. Krojač že sicer ni imel med možmi posebne veljave, ker ni imel niti vkupe trobi. Tako dolgo jih ne boš, kakor sem jih jaz in moj oče in mojega očeta oče." rŽupana nam trehe ni," odgovori oni. „Ni ga trene!" zavpijejo ven glas vsi in vstajajo juncev niti koz, kar jo bil cenzus v Globocem dolu. s kamenito ograje. Čudijo so, da kaj tako pametuega Samo na svojo glavo so jo uokaj ponašal, in na sveto žo prej niso sklenili. 8012 A.— Gosp. Svetcu, kterega so si bili pred nekaj leti Ko-eevarji izvolili za častnega meščana, zdaj bi ga bili pa i malo da ne ubili, se jc odvzela volilna pravica; ravno | taka se je godila enemu Ribničanov, kteremu je bil pa j okrajni glavar g. Fladung poslal volilni listek. G. Fla- 1 dung zanaprej boljše pregledajte zapisnike in no vodite za nos svojih podložnih, ki morajo vam na ljubo za- s stonj pota delati in novce trositi. Odvadite se odslej popolnoma in nikakor ne mislite, da se slovenskemu kmetu po žilah pretek* repnica. — Na zmago pri vo- i litvi ni bilo mogoče misliti, ker je volilcev Hočevarjev 1 žo samo Da sebi blizo 30 več nego Ribničanov, vrh i tega so bili pa so vse kote obrnili, zadnjega moža in i zadnjo ženo na volišče poslali. Ali so je godilo vse pošteno, se ne ve, ker so taki gospodje navadno silno i „kunštni." Kljulni temu nesrečnemu izidu volitvo gre i Ribničauom vsa čast in hvala; jasno so pokazali, da so možati, vneti Slovenci, da jo Ribnica čisto slovenska. Živeli! — Naposled ie nekaj."[.'Naš okrajni sodnik g. Schustcrschutz ima za zadnjih volitev to lepo navado, kmete, ki so pri volitvi kmečkih občin glasovali za g. Svetca norčevuje pozdraviti z „gospod Svetec." Vi, gospod Kronier! ? kterim paragrafom to svoje malopridno postopanje opravičujete? Je li vaš posel kmeta zasra- i movatiV V prihodnje f vaš delokrog spadajoče opravke vestno spolnujto, s kmetom pa, ki vas v potu obraza redi, prijazneje in spoštlji vej še ravnajte! Iz Gorice 17. julija. [Izv. dop.J Slovenski trgovci so si izvolili Izidora Pagliaruzzi-a posestnika v Koba- I ridu za svojega poslanca. Obljubil je baje na dan volitve, da se bo ravnal po programu Tominskega tabora. Ker p< znamo P. za vrlo znnčujnega, se tudi trdno zanašamo, da ostane mož beseda. Njegov protikandidat i grof Pace je dobil le 15 glasov. Sodnijski uradniki in celo nekteri politiški so tudi proti njemu in za Pa-gliaruzzi-ja glasovali. Le Bog sam je vsegamogočen in no tudi tisti, ki se je zavezal grofa P. na Tominskem , v dež. zbor spraviti. S tem je zadržal, da ni bil grof P, v Goriškem mestu izvoljen, kakor pri prejšnjih volitvah, kar bi se bilo prav lehko zgodilo, saj je dobil tu od vlado in konservativne stranke priporočeni dr. Maurovig kakih 150 glasov več nego kandidat liberalno stranko dr. Rismondo. — V Gorici so dozdaj vselej zmagali vladni kandidati, zakaj bi ne tudi letos? Goriškim Slovencem utegne to znatno škodo prizadeti, kajti grof P. nam je bil zadosti pravičen in njegov glas je večkrat za naše koristi , odločil. Glede pa, da imamo Slovenci le 10 poslancev proti 11 italijanskim, si pa no moremo drugačo želeti, nego da ga voli italijanska stran, za koje koristi se je vendar tudi vselej vestno potezah Gosp. W. naj ga ima na vesli. Martineo, pri kterega hiši jo bila že od vekov županJ8ka čast, in kteri se je na njo vendar nekoliko ponašal, nevoljen vstane, zapahno duri svoje hiše in gre na polje. Drugi odhajajo počasi, pa se v sredi vasi zopet v posvet vstopijo. „Nove bukve ne smejo v vasi ostati!" To je sklep. Krojač hiti nazaj iti prinese knjigo, ktero so bili pustili na Martinčevem pragu ležati. Najstarši mož nalog dobi, ponesti h gosposki pisano neumljivo stvar nazaj. Ako je gospoda z lepo ne vzemo, ima se jim po sili pustiti. Prihodnji dan je bil sklep zvršeu in vinivši se poslanec je namežikaje razkladal, koliko so si prizadevali prekaniti in prevariti ga, da v teh bukvah ni nič napačnega. Ko pride prihodnja županova volitev, gnali so bili Globočanje koze na semenj, ali so šli pav senožeti meje obrezovat. Ko so bili v drugič poklicani v urad, ni prišel nobeden, poslali so bili krojača, kteremu je naloženo bilo ničesa ne govoriti, nego besedo : „Ni ga trobe !1' Ker so je krojač po teh podukih vedel, bil je zarad upornosti 24 ur zaprt. Globočani so videli v njom mučenika za dobro stvar, postal je popularen in kdor je žganja premogel, dal ga je krojaču piti. Da bi v Globocem dolu občinske anarhije ne bilo, bil je župan postavljen. A pasivna opozicija vlada tam šo dalje. Martinec Italijanski trgovi so izvolili vodjo kupčijskega mi-nisterstva Barona De Pretis-a in Barona Bernardelli-a posestoika. Zadnji je nov. Kupčijska zbornica v Gorici je obdržala oba poprejšnja poslauca Bar. Hektorja Ritter-ja in dr. Deperis-a. Jutri 18. t. m. bodo volitvo za i*al. veliko posestvo. Kandidati so : Grof Loopold Strassoldo, dr. Pajer in Del' Torre, vsi stari. V sredo 20. t. m. bodo pa naši veliki posestniki volili. Imenujejo se ti-le kandidati : Alojzi Polaj, dr. Tonkli, dr. Žigon, Matija Do-ljak, grof Rudolf Atteins, župan Kanalski Malim' in še drugi; vender je previditi, da zmagajo trije izmed prvih štirih, ki so vsi znani slovenski rodoljubi. O gosp. Polaj-u bi se dalo k to opaziti, da ima preobilo lastnih opravil, in da mu ni tedaj lehko mogoče vse poslanske dolžnosti vestno spoluovati. Lani smo ga le redko videli v dež. zboru; kader je šlo za kako prav važno vprašanje, morali so mu tovariši telegrafovati, da je prišel. Kot ud peticijskega odseka, ki je bil z delom preobložcu, se ni skorai nobenega dotičnih posvetovauj udeležil. Zatornj bi bilo prav, da bi že pred volitvijo večo marljivost obljubil, ali se pa kandidaturi odpovedal in se drugi bolj delavni moči odmaknil. Tudi gosp. dr. Žigon-u, ki nam je v narodnih zadevah tako zvest in iskren, priporočamo malo več delavuosti, kader pojde za naše materijalne koristi. Naj se tudi on poprime poročil, saj jc vsestransko zmožen iu pozna naše razmero m potrebe bolje, nego marsikteri drugi. Govori se sploh, da bo naš prihodnji deželni glavar grof France Coronini-Cronberg sin bivšega bana Hrvaškega, še mlad pa jako marljiv mož. Zdaj je predsednik tukajšnjo c. k. kmetijske družbe, župan v slov. Št. Petru blizo Gorice in načelnik cestnega odbora Goriške okolice. Nadejamo se, da nam bo tudi on pravičen. Po vsem Goriškem posebno pa v Tominu, v Kanalu, v Kriškem, v Solkanu, v Ajdovščiui je bilo veselje veliko in splošuo, ko se je pozvedelo, da je izvoljen dr. Lavrič za poslanca. Tisti večer so povsod prepevali in napivali na zdravje vrlim volilcem, iu novoizvoljenemu poslancu. To je vendar sijajen dokaz, da naše ljudstvo spoznava hvaležno pravo iskreno rodo-Ijubje in da ga zna spodobno ceniti. Is Tomina, 14. julija. [Izv. dop.] Denes je bila volitev za trge. Zmagala ie slovenska stranka: voljen je /. voliko večino glasov Izidor Pagliaruzzi iz Kobarida, jer narodni duh močno živi. Propadel je nasprotni, vladni ponudnik Pace. Veselje v Tominu, zlasti med narodnjaki se javlja v sprelepem petji, pri kteremsoTo-minski in Kobariški pevci svojo izvrstnost zopet in zopet dokazali. Živela Slovenija! je županov rog, ki se je od pomnenja po dolu razlegal, za streho vteknil. Poduka! Šole! Na Dunaji 14. julija 1870. J. J. --- J^yfij vt 4. Slovenski plavičarji med turškimi roparji. (Dalje.) Med šaljivimi in resnobnimi pogovori smo prišli okoli 10. uro v Puz.ko. Naš prvi posel tu je bil, do smo si poiskali najboljšo Krčmo, kjer pa nismo druzega dobili kakor vino in slivovec. Vendar sem bil toliko srečen, da sem od neke žensko kupil tri kokoši in enega kapuna. Moji hlapci so kokoši skuhali, kapima pa spekli. Med tem, ko se je naša jed pripravljala, pozvedoval sem, kako daleč jo po kopnem do Jese-novec, prvo vojaške postaje proti Turčiji. Zvedel sem, da je mogoče priti v šestih urah, da pa se ni moč voziti, ampak samo jahati. Na vodi potrebujemo pol-drug dan do tje. Sklenil sem, da jašem v Jesenovec ; vzel sem si torej dosluženega korporala za spremljevalca in najel si konja. Ob dveh popoldne smo so napotili : jaz po suhem, moji hlapci pa po vodi. Z denarjem, kar mi ga je bil harambaša v moji mošnji pod noge vrgel, plačal sem, kar smo použili. Uil sem precej slabo oblečen. V dobri uri sva prišla do velikega Is Tominskega. [Izv. dop.] Sporočilo s volitvi kmečkih občin v Tominu st.< že prinesli, naj Vam deues poročam o vo i t v i trgov. Zmage smo bili čisto gotovi z narodnim kandidatom g. Pagliaruzzijem, — kolikor se je slišalo glasov, bili so vsi za njega; zato se nam ni zdelo potrebno zelo agitirati. Kar na enkrat pa poči glas: Winler zopet skrivaj dela za grofa Paceta. In res je bilo tako. V Tominu se je delalo na vso moč zanj, v Bovec so šla pisma; pa pri vsem tem zmaga Pacetova še ni bila gotova. Da bi nikakor ne izpod-letelo, pripelje se 12. t. m. nekdo iz Tomina, ki naj bi g. Pagliaruzzija pregovoril, da naj bi odstopil od kandidaturo — Pacetu v prid! Kako zahtevanje! V prid enemu domačih možakov bi bil naš kandidat to storil, a tujcu gotovo nikdar ! Napoči dan volitve 14. julija, g. Winkler-ju žalosten dan. Zopet je padel s svojim grofovskim pri-poročoucem. Že pri sestavljanji komisije se je hitro videlo, kam da gospod glavar meri. Izbiral je take može, kteri so se mu zdeli zanesljivo vdani: n. pr. g. kanalski sodnik Graf in dekan Wolf! Kaj ne, g. glavar, kdo bi bil o teh dvojil ? Kdo bi bil mislil, da bo trebe tem po volitvi reči: Et tu Brute I Pa mož ostane mož, tudi kedar gleda glavarju v oči! — Pri glasovanji je ljudstvo pokazalo, da tudi Wmkler ni vsegamogočen. Nikar naj ne misli, da bomo ko čreda za njim hodili : imamo tudi lastni um in lastno prepričanje! Glasovalo je 74 volilcev. G. Pagliaruzzi je dobil 59, Pace pa 15 glasov; tistega ki se je prišel k volitvi igrat, pa ue jemljem v število, — ker ie v blezo 40 še otrok! Opomniti moram, da so za Paceta glasovali uradniki in neki drugi Torainci ; Kobaridci, (kterih je bilo največ, za to čast možem) Bovčani in Kanalci so euoglafttio Stali za I' • i>\ aruzzi-a, ter Paceta vrgli v Sočo, ki ga gulovu poiiete kut večnega kandidata v Gorico velikim posestnikom : od teh so pa nadejam, da ga po izgledu naših vrlih planincev pošljejo Lahom nazaj 1 Svoji za svoje! Pagliaruzzi pa je dobil tudi vse glasove bolj razumnih in neodvisnih Tomincev, da, celo nekteri uradniki so glasovali zanj! Slava njim! Pokazali bo, da jim je prepričanje svetejšo , kot glavarjeva milost I Žalostna prikazen, čuden vitez pa tist taborsk govornik, ki je hotel na tominskem taboru Avstrijo rešiti z nasvetom , da uaj c. kr. denarnice dajejo novce ljudem na posodo , ter da naj si Avstrija z temi obresti pomaga ! Takrat je pokazal svoj bistri um, svoje narod-no-gospodarske vednosti (škoda da ni ministr financ), denes pa svojo doslednost! On ki je na taboru roko vzdigoval za zedinjeno Slovenijo, za vpeljanje slov. jezika v urade in šole, on je denes glasoval za Paceta I O ironija t Pa bi bil raje doma ostal! hrastovega gozda „carski log." Ko sva bila v njem uro daleč prišla, zagledam od daleč dva velika ognja, okolo njega mnogo ljudi. Vstavim konja hote vrniti se. Mislil sem namreč, da bi utegnili to biti roparji, ki so nas zjutraj obrali in ki bi me gotovo umorili, ko bi zapazili, da hočem iti k vojaškemu poveljništvu v Jesenovec tožit. Vendar sem še svojega korporala vprašal, kaj so ti ljudje? Zvedel sem, da so bili pastirji bližnjih vasi, nekteri tudi iz njegove vasi, ktere je poznal. Spremljevalec mi jo rekel, da je dobro, ka je on z menoj, kajti sicer bi me bili gotovo ustavili in do nazega slekli. Boje se, da bi se vendar le pastirjem dopadala moja sicer slaba in nepopolna obleka, ponudil sem svojemu spremljevalcu, naj se on vsede na konja, jaz pa da pojdem pred konjem, in če bi pastirji k nama prišli, naj jim reče, da so me v njegovi vasi zgrabili, ker nimam popotnega lista, in da me zdaj on tira pred vojaško poveljništvo v Jesenovec; uaj reče, da sem Nemec, ki ne zna nobenega druzega jezika; tudi sem um izročil svoj popotni list, kterega naj pastirjem pokaže, češ da je to guanski list. Korporal menda sam ni dosti zaupal svojim rojakom. Moj nasvet so mu jo dopadal, torej so jo on vsel na konja, jaz pa sem šel peš pred njim. Komaj so nas pastirji zagledali, vzeli so svoje na tleh ležeče sekire v roke in ao nama šli naproti. (Konec prih.) Omenil bi tudi neke druge, kterih prepričanje ni .in Anglije nasvetovana konferencija se je v Parizi za bilo tako pogumno, da bi jim bilo usta odprlo; pa)vrgla. „Patrie* pripoveduje, da bode Napoleon južno-se mi smilijo revčeki 1 Oni imajo le pogum, kedar stoji nemškim državam poslal manifiest, ki bode obljubil, da pred njimi ubogi kmet ali pa morebiti kak nizki kaplan I Mi volilci pa si lahko čestitamo, da smo zmagali s takim možakom, kteremu za: es srce bije za prid naše dežele, kteri se bo neustrašeno poganjal za naše blagostanje, in za naš ideal — zedmjeno Slovenijo! Živio! Is Iaburnije, 13. julija. [Izv. dop.] Pri volitvi deželnih poslancev je naš okraj to nedeljo (10. 7) volil narodnjaka gg. Rubeša in Marota (g. Golmajer se je v „Naši Slogi" kandidaciji odpovedal). G. Rubeša je dobil 60, g. Marot 35 od 64 glasov ; nasprotni kandidat g. Clesius c. kr. okrajni glavar je s 30 glasovi ostal na cedilu. Liburnija je v narodnem obziru jako na glasu, vendar je bila borba kaj trda, ker je bil c. kr. kandidat ravno v našem okraji že dvakrat iu zadnjikrat z vsemi brez dveh glasov voljen. Tudi zdaj je g. Clesiu3 vse kriplje napenjal, da bi se mogel pohvaliti, da je veB narod za njim, ali spodletelo mu je. Da se je volitev v narodnem smislu končala, imata najveće zaslugo gg. Vicko Dubrović in Franjo Kraljic, ki sta s temeljitimi besedami nagovarjala volilce, naj mesto birokrata izvolijo neodvisne narodujake. Slava jima in vsem narodnim volilcera, posebno Kastavcem, ki so kakor vojskina četa vsi (28) prišli volit in vsi za rodoljube glasovali. Karati so pa tudi morajo očitno taki volilci, ki so prezirajo očitno pokazane želje svoje občine za voljo osebnih interesov in ne zavoljo prepričanja glasovali za c. kr. kandidata. Učkare što ste učinil ? — Jutro (14. 7) bo volitev enega poslanca za mesta, kjer zopet g. Clesius kandidira ; želimo mu kljuba ve čerje z istim vapehouo, kakor v nedeljo. — Bog daj, da nam prihodnji „Slov. Nar." kaj tacega poročiti more I — Politični razgled. Dunajski mestni zastop je naročil svoji prav niški Bekciji, naj nemudoma izdela osnovo adrese na skupno ministerstvo, v kteri se bode prosilo, naj se brž ko brž skliče deželni zbor, ki naj takoj voli državne poslance. Državni zbor bode imel potem govoriti o stanji avstrijske monarhije v sedanjih evropskih homa tijah. Ravno tako se je potrdil sledeči sklep: „Ko bi prišlo do boja med Francijo in Prusijo oziroma Nemčijo, želi dunajsko prebivalstvo najstrožjo neutralnost avstrijske države in bi kar najglobokeje obžalovalo, ko bi se Avstrija zamotala v kako vojsko. Srenjski odbornik je pri tej priliki rekel: „Mi smo tisti, ktere pri vojski gonijo v mesnico. Koga zadenejo bremena vojnih nesreč ? Vse Bamo ljudstvo. Tiste, ki so vojsk krivi, ničesar hudega ne zadene ; torej mora ljudstvo samo govoriti in se oglašati proti vojski." Naš državni zbor se menda za časa vojske ne bode sklical. V6aj se tako poroča „Tgp." iz Dunaja. Francosko pruska vojska je potegnila iz-ključljivo vso pozornost nase. Zarad praznikov so izostali časniki, tako da zdaj ni moč reči, kako ta tre-notek stvari stoje. Da se vojski ni več izogniti, toliko je gotovo. Naj tli ponatisnemo najnovejše telegrafične vesti: Iz Pariza 16. jun.: Po dolgih in nemirnih razgovorih v postavodajnem zboru se je s 246 proti 10 glasom dovolilo 50 milijouov za vojni oddelek, z 248 glasovi proti enemu (Gambetta) 16 milijonov za bro-dovje in potrdila osnovna postave glede mobilizacije; tako je tudi obveljala postava, da se smejo osnovati prostovoljni polki — 15. t. m. zvečer je bilo v Parizu živo gibanje. Po tisoče ljudi je vrelo po ulicah klicaje : Živela vojska! Pobijmo Pruse! Živio cesar! Pojmo v Berolin. — Senat je 16. t. m. potrdil v postavodajnem zboru dovoljene naredbe, poziv na boj se je potem od poslal. Vse vlade se trudijo ; da bi se vojska omejila samo na vojsko med Francozi in Prusi, ker Nemčija v tem vprašanji ni udeležena. Povsod ae delajo vojne priprave ; v armadi in med ljudstvom je veliko navdušenje. Cesar pojde nemudoma k vojaki. — Od Rusije se bode vojska omejila samo na Francoze in Pruse, in da bode Francija spoštovala svobodo in neodvisnost nemškega naroda. Po privatnih glasovih so Prusi pri Landavu stopili na francosko zemljo, a so se zopet vrnili nazaj. — 17. t. m. se iz Pariza telegrafira: Uradni list pravi, da ni res, ka bi bili Prusi stopili na francoska tla. Pariški časniki začenjajo doneske nabirati za domače vojake. Cesar je rekel senatski deputaciji: „Začenjarao resen boj. Franciji treba, da složno delajo vsi njeni otroci. Is B e r o 1 i n a 15. t. m.: Kralja, vratečega se v svojo rezidencijo je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem — nekteri oddelki mesta so bili razsvetljeni, kralj se je večkrat na oknu prikazal zahvalit se po-zdravljajočemu ljudstvu. 16. t. m. naznanja telegraf iz Berolina : Zaukazalo se je, da se ima vsa vojska mobilizirati. — Vsi vladni predsedniki iu deželni svetniki, ki so bili nn odpustu, dobili so povelje takoj vrniti se na svoja mesta. Francoski poročnik jo cesarju rekel, da je hohencolernska kandidatura le pristranska stvar, glavno je le to, da bi pruski kralj v lastnoročnem pismu prosil Francoza za odpuščenja. — Slišati je, da hoče berolinska borza kralju milijon tolarjev na razpolaganje dati za patrijotične namene. V Hamburg jo prišel iz Danskega glas, da ostane Danska neutralna. Iz D rež da nj 16. t. m.: Z ozirotn na uujnoBti sedanjih razmer je deželni zbor sklican na torek 19. t. m. Vladni časnik oglaša mobilizacijo in prestoluega princa zaukaz, da se ima saksonska vojska popolnoma oborožiti in sklicati kakor za vojsko. 16. t. m. se je mobilizacija začela. Iz Dunaja 17. t. m. : Lostnoročno pismo avstrijskega cesarja naznanja Napoleonu avstrijsko neutralnost. Da bi bili Francozi že prekoračili Reno, se tu ne veruje. V diplomatičoih krogih je razširjena misel, da bodo Francozi najprvo Prusijo prijeli na morji. Iz M o n a k o v e g a 17. t. m.: Nastala je bila mi-nisterska kriza, ki je odpravljena. Jutri je pričakovati, da se oglasi zapovelje sklicati vojsko. Kralj je prepričan, da mora v zvezi a Prusijo delati, torej Be je za-povedalo, da naj bavarska armada složno postopa s prusko. Tudi se naznanja, da so pruske čete že na poti, da posade trdnjave v južni Nemčiji; južno-nemške četo bi imele iti v sever branit polabske vojvodine. Badenska armada je 16. t. m. sklicana na vojsko. — Nacijonalni zbor švicarski je sklenil, da ostane Švica čisto neutralna. Ko bi hotela bavarska armada črez Švico, bode se jej to zabranilo. V Bukarešti jo nastala ministerska kriza. Kaznu stvari. * (Jetniki mariborske jetnišnice)so si hoteli preteklo nedeljo napraviti vesel dan. Jetni-čarja so zgrabili in od njega tirjali, da jim prinese piva. Ker so je obotavljal, so ga zaprli. Jetničar je klical po svojem pomočniku in mu naložil, da jetnikom prinese piva. Razgrajalce so v kratkem ukrotili hitro poklicani vojaki in žandarji. V uniformi došlemu okrajnemu sodniku je eden jetnikom zažugal: BAli so se prišli rnviat; bomo fort fertik ž njimi." Zdaj je zopet mir in teče preiskava. Pa kaj bodo pomagalo vso pre-iskavanje, dokler jo jelnišnično poslopju - - v tako slabem stanu, da se je samo čuditi, da sploh jetniki tako radi tiče v njej. Kajti ko bi količkaj hoteli, moralo bi jim biti lahko vsak dan pobegniti. Preiskavanje naj bi se toraj ravno tako raztegnilo na poslopjo samo, kakor na zaprte in potem naj se hitro pomaga, sicer bomo enakih poskuženj doživeli še več. * (Svobodna konfiskacija.) Zadnji broj šaljivega lista „Figaro" na Dunaj i jc zarad slike na zadnji strani konfisciran. Ravno tako enajsta štovilka časopisa „Chronik fiir Alle". Konfiskacij jo vsak dan več, poleg Prage in Dunaja je stopil že tudi Trst. Ali so to znamenja OBtrejih časov ? * (I m e n o v a n j e.) V. č. g. F. Z o r č i Č, dozdaj stolni dekan v Mariboru, je imenovan za stolnega prosta. '"(Izstopi iz katoliške cerkve) se začenjajo že tudi v Mariboru. Te dni s t a se dva delavca, prav za prav en delavec in ena delavka odpovedala katoliški cerkvi, a nista pristopila nobeni drugi — torej sta zdaj popolnoma brezverna. * (V Št R u p e r t u) na Dolenjskem je 12. t. m. pogorelo 29 hiš z drugimi poslopji. Pokončalo se je tudi mnogo živine. Mnogo pogorelcev je ogenj tako do živega ubožal, da jim ni ostalo druzega premakljivega, nego kar so na Bebi imeli. * (Brošura: „Narodnim Slovencem v poduk. Spisal nek rodoljub") je prišla na svetlo. Pisana je prav popularno in praktično. Razdeljena je v sledeče oddelke: .Predgovor. — §. 1. Kaj ima narodna manjšina najpred storiti. — §. 2. Kakega društva je najpreje treba. — §. 3. Notranja delavnost bralnega društva. — §. 4. Zunaj na delavnost družbenikov." V knjižnici so dani vsi nasveti, kako snovati bralna društva; pridet je celo načrt pravil in prošnja do gosposke. Do zdaj še no vemo, kjo je na prodaj. Ko zvemo, hočemo poročati. Tisk društvene tiskarnice graške je prav lep, in g. založnik nam je tudi v drugem oziru pohvalil njeno skrbnost, postrežnoat in urnost. * (Veselosti iz slov. bistriškega o-kraja). Zadnje štirnajst dni so samo trikrat oropali kaplanijo v gorenji Polskavi. — Pretekli teden so bistriški razposajenci streljali v hišo znanega rodoljuba Lovreta Stepišnega. Zadeli niso nikogar, pač pa je moral prebivalec žuriti se, da je pogasil izstreljeni za-mašek, ka se ni hiša kresila. * (Novoveška zadeva). Preiskavanje znanega napada na narodna kandidata dr. Srneca in Ra-daja je odvzeta bistriški okrajni sodniji in jo bode vodila sama okrožna sodnija celjska. Seveda do zdaj tudi ta še ni ničesa storila; saj niso bili tepeni Nemci. Počasi se bode stvar že pozabila. ^(Odkritje mariborskega kat. kon-serv. društva). V nedeljo 17. t. m. imelo je tukajšnje novoosnovano katoliško-konservativno društvo svoj prvi shod in svoje odkritje (odpiranje v sobani g. Brandisa.) Pričujočih je bilo nad 200 ljudi, različnejših stanov iz mesta in iz okolice. Prvi govornik je bil č. biskup lavantinski sam, ki je razkladal pomen društvenega gesla : „Vse za vero, dom, cesarja." Pri razkladanji „doma" je po njegovih besedah na dvoji dom misliti: na širšo domovino Avstrijo in na ožo, zeleno in krasno Štajersko. Tem besedam je tudi priklenil zagotovilo, da je on doslej vedno bil pravičen obema „narodnostima" na Spodnje-štajerskem in da hoče tudi vselej za pravi mir in za spravo med Slovenci in Nemci skrbeti. Na nekterih mestih so g. govorniku „bravo" klicali in ploskali. — Drugi govornik jo bil znani K ar Ion iz Gradca. Jegov govor je bil najparlamentarnejši, in je kazal moža, v praktičnoj politiki skušenega. G. Karlon je dokazoval, kako imajo duhovniki isto pravico, kakor vsaki drugi državljani, v politiko se „mešati" in politiko „delati", in da jih k temu ne pooblaščuje samo državljanska pravica, ampak tudi viša izobraženost. Potom je dokazoval v primerih, kako važno je društveno življenje v „ustavnoj" državi, ter je željo ponavljal, naj bi takovšnih društev po Štajerskim na stotine nastalo, kar bi za katoliško in za politično reč neskončno hasno bilo, ker bi ljudstvo potem samo začelo svojo osodo si ravnati. Jegov skoz in skoz od ustavnega in svobodoljubnega, kakor tudi možatega duha navdibneni govor je bil večkrat od živahnih in pritrjujočih klicev pretrgan in tudi na konci glasno pohvaljen. — Tretji govor je bil slovenski ; govoril jo g. dr. U 1 a g a. Čudili smo se, da so mnogi poslušalci bili tako netaktni, da so pri začetku slovenskega govora sobano zapustili. Kakor smo zvedeli, temu ni bilo drugo krivo, kakor domišljenjo, da se od zdaj hočo samo po slovenski govoriti, kar pa so ni. G. Ulaga je v gorečem in domoljubnem govoru razkladal vse nevolje in nezgode, ki se gode dandenašnji duhovščini in slovenske) mladini, ter je razlagal, kakove lastnosti naj pravi šolski (kmečki) učitelj ima, da naj bo značajen, kristjanskega duha in slovenskega jezika popolnoma vešč, kar je občinstvo s „živioklici" potrdilo. Sploh jo bil Ulagin govor zavoljo svojega rodo- in domoljubnega čuvstva občinstvu jako ugoden, ker je prav sk< z la govor svečanost tudi nekaj slovenskega značaja dobila. — Četrti govornik je bil neki sodelavec graskiga ,Volksblatta." Jegov jako opiljeni iu s humorom posoljeni nemški govor se je poslušalcem jako ugajal. Govornik je dokazoval važnost katoliško-politiških društev, in je tudi prinesel pozdravilo od graškega podobnega društva ter je poudarjal, da graško društvo k vsem kota k o m novega katoliškega društva v Mariboru, ako so le v katoliškem smislu storjeni, že zanaprej pritrjuje. Mi si hočemo to mesto jegovega govora posebno znpomeniti; kajti to je očito, da mariborsko društvo more le tedaj od Slovencev podpirano biti, ako ima poleg svojega katoliškega gesla tudi narodno-slovensko načelo v programu. Kakor nam nikdar ni na um prišlo, katolicizmu se izne-verjati, ravno tako pa tudi nismo namenjeni, narodnoj politiki so odreči. Naj se to na dotičnom, odločnem mestu nikdar ne prezira. — Zadnji govornik je bil g. dr. Prolog, ki je v slovenskem govoru s tehtnimi in zareznimi dokazi važnost duhovščine za narodovo omiko naglasak Jegov govor je sodrževal mnogo novih, imenitnih argumontov, iz kterih so narodi duhovstvu hvelo dolžni. G. govornik jc veči vpljiv du-hovstva na šolo s tem dokazoval, da so šole prvi in skoro edini le duhovniki vstanovljali in da je iz-obraženje narodov delo jihovih rok in jihovega uma Govor je bil mnogo- iu čestokrat od „živioklicevtt potrjen. — S tem govorom so je končala svečanost, je trajala od štirih do 3/A na sedem. Mi želimo društvu dobrega vspeha tako v narodnem kakor posebno v mednarodnem oziru. Kajti se je včeraj očito pokazalo da si nista pravo nemštvo in slovenstvo nasprotnika ampak le nemškutnrija in slovensko rodoljubje. * (Ruska cerkev v Pragi). Mestni zastop praški je dal staromeško cerkev pri sv. Miklavžu v najem ruskemu grofu Petru Arkadioviču Goleniščevu, ki bode iz njej napravil rusko ortodoksno cerkev. Cerkev se je do zdaj rabila za mngacin. G. Goleniščev bode plačeval 300 cekiuov letne najemnine, bode založil 600 cekinov kavcije. Pogodba je sklenena na trideset let. * (Znani policaj Vidic) ki je bil pred nekteriroi leti prestavljen iz Ljubljane v Trst i u v našem listu popisan, kakor se mu je spodobilo kot največemu sovražniku slovenstva , je zdaj imenovan za višega po licijskega komisarja na Dunaji. „L. Tgbl." je poln ve selja, da se je enemu njegovih ljudi primerila taka čast. Nam je tudi prav. Cem daljo je Vidic od Slovencev, tem bolje ; nam bi bilo prav , ko bi si ga tudi Spanjci za kralja volili. * (BF r e i h e i t.M) C. kr. namestnija v Gradcu je po tiskovni postavi ustavila izdajanje Zimmermanovega lista „Freiheit." Vredniško zadeve ro bile krivo ostremu postopanju gosposke. * (S 1 o v e n s k i g 1 o b i.) Knjigotržec in založnik Giontini v Ljubljani bode v kratkem izdal slovenske globo, na ktere pozorna činimo naše g. učitelje. * (V dolavskem društvu) v Ljubljani je preteklo nedeljo g. J. Nolli preduašal „o delu in delavskem gibanji." * (N o v n m e š k i ž u p a n Lehman) so je županstvu odpovedal , ker ga odhorova večina ni hotela pri zadnji volitvi podpirati, da hi bil dr. Kljun izvoljen za deželnega poslanca. Zdaj odborniki gosp. Lehmann prosijo, naj bi županstvo zopet prevzel in obetajo, da ga hote v vsem podpirati , kar ne bodo v nasprotji z narodnimi koristimi. Nam se zdi korak novomeških odbornikov — kakor razmere poznamo — čisto korekten iti gosp. Lehman sam mora spoštovati može, ki od Slovencev ne sprejemajo samo mandatov, ampak zvesto spolnujejo tudi dolžnosti z mandatom zvezane. Kakor pravi dopisnik iz Solkana 6. t. m., H. 79, da je g. barona Pinota zarad njegove kandidature raz-žalil, ker je resnico naravnost slov. občinstvu razodel, tako je tudi dopis v/, goriške okolic« 2. inliia. št. 77, dotičnoga g. župana strašno razkačd. će ravno ni imel oni dopisnik nameni župana žaliti, ampak je le i/ čistega domoljubja foHIce njege*« županije opominjal, da bi pri glasovanji y.a dva deželna poslanca občin na deželi 10. t. m. /;\ nlmi ne potegni)?, ter se nI n|ega pregovoriti ne dali. Kakor se čuti uiarsikteri grešnik, da je » tistih grehih ;apop.ulen, o kterih pridgar govori, in zaradi nedolžnih ne sumničite, ali da bi se predrznih celo nad kakovim nedolžnim, ki še sam dopisnika „goriške okolice" ne pozna, kakor si koli maščevati. Nadejam se, da se bode vaša broztemeljna jeza in osvetohlepno.it kmalu ohladila in vlegla. Toliko naznanja v prijazno porazumljeujc. Eden, ki vas gospodine župan in dopisnika „iz goriške okolice" dobro poznu. V goriški okolici, 14. julija 1870. G. Fr. Kršovany-u, županu dorubrškerškemu, k se vsled dopisa „iz goriške okolice" 2. julija t. 1. razžaljenega čuti: Isdatelj in vrednik A u ton Tomšič *~ tega „sitnoga pridgarju* natolcuje. ker ga iz grešnega spanja budi, tako je tudi omenjeni dopis župana prav občutljivo zbodel, ker si je v dopisu omenjenega za-dolženja svest — kakor oni grešnik. — Zakaj ste se pa, gospod župan, nad onim dopisom, ako vas nič ne zadeva, toliko in očitno srdili, in sicer že prej doma in volilni dan v Gorici ter se celo malo neomikano izrazili, da se hučote, ako dopisnika zveste, nad njim maščevati? G. župan! nckova čudna megla vas obdaja, kajti vse o vas izvemo, vse vaše dejanje in nehanje itd. — Dopisnika dotičnoga vam ni treba vedeti, kajti kar je pisal, je gola resnica; pa ga tudi zvedeli no boste, nko se vam snm ne razodene, kar ga pa menda ni volja zaPad vašega /uganja in osvetohlepnosti (ma-ščovalnosti). Vedite pa tudi, da zmirom nad vami čuje, kakor sivi sokol iz nad višave. Sicor pa priznavam jaz in on, da niste mogli mnogo za nam nasprotna kandidata agitirati, in sicer za to ne, ker ste se kmalu prepričali, da ne morete onih 4. volilcev iz vaše županije — mož trdnega prepričanja — pregovoriti in jih tako sebi pridobiti. In če ravno ste malo pred volitvijo zagotovili, da boste onega tobožnega „lažnjivega dopisnika" na laž postavili, ste vi mej 5 volilci iz vašo županije edini za nasprotna kandidata glasovali. Vemo tudi za gotovo, da ste v začetku volitve, ko so mnogi zadevate poprejŠno zaupanje vaše poštene županije in vaših znancev zopet pridobiti, ker se vendarle nadejamo, da niste i/ lastnega prepričanja, ampak iz družili ozirov /a nam MBJSprotM kandidata glasovali. Če tO storit", vam bomo vaš greli tim laže odpustili in nanj pozabili ker sta kljubu vašemu nasprotnemu glasovanju, vendarle naša narodna ljubljenca, dr. Lavrič iu g. Fagai.el voljena. In slednjič vam še enkrat pov-darjnm — da prej ko te vrstica končam — ne tuhtajte, rie mozgajte, po imenu onega dopisnika, ki vas je — kakor vi menite — tako hudo razžalil, ter nikar Dunajska boraa 18. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . , ?>"/„ metalike z obresti v maji in nov Enotni drž. dolg v srebru . . 18C0 drž. posojilo...... Akcije narod, banko..... Kreditne akcije....... London .......... Srebro ..."........ Napol........... 52 fl. 50 kr . 61 K It _ » it n 50 N ti — m . 208 N — * ■ 50 . 128 • 75 it 10 II 90 n (2) Živela Slovonija! 1 Ravnokar sem odprl svojo krčmo na velikem trgu hifi St. 8 10 v Ljubljani. Napis je : .i.osliini.a pri SOKOLI". svoje glasove gg. Pinotu in Mamšiću dajali, veselega j Vahitu tedaj vse narodnjake in rodoljube ob-obraza bili, govoreči: „Lako je prav. bravo, tako je i- ,!,„„„. , . . . lepo, živeli." Kje je tedaj vaša doslednost ? 1„ če - J™ đ°br° P«8trežb» * »vratno kuho kakor ste se izrazili — zarad onega dopisa iz politih- j1,1 P1.)**60- Kar Čitanje časnikov tiče, se nahajajo nega društva „Soče" izstopite, vedite, da ono blago I »kora j da ne vsi, se ve* da, izključljivo slovenski. Na zdravje!! .JiU^ol> Molili, narodni krčmar. društvo, čega glavni namen je: zasužnjeno in raztr- j gano mater Slovenijo iu njene od oholih tujcev zani- j čevnne sinove duševno in materijalno povzdignoti in zopet združiti, zarad kterega vzvišenega in blagega j namena tolikim oviram kljubu neutrudljivo dela in se' žrtvuje, pranim, da v«g hode ono družtvo znalo po-1 grešati. Sicer so v vaši soseski izjavili, da so vas oni J do zadnjih volitev kot narodnega možaka, ki je slo-i venščine še prilično -■- kot učenec starih šol — kos čislali, ali od tih mal imajo vzrok nad Vašim „dvoum- Ta zdaj že redko najti knjign 4 folio - zvezke s mm rodoljubjem dvomiti. Svetujem vam — ker gre- podobami od 1. 1699, je za 40 gld. na prodaj pri siti je človeško - da si, raje kot si bresupeino po Paul Halm-ovi hukvoprodajalnici (bucbergeschaft) na imenu onega dopisnika glavo belite — odsihmal pri- Dunaji. ^ Valvazor &v'-'< ?VČ* (5 HF ■ ts«k^ m«v^ Tk* Naznanilo. J&đor želi zgubljeno prubavnost zopet doseči, naj se posluži brez odloga Rediti liaa*tlovc»s'as ll«|iichra iz planinskih zelišč (AlpenRi'ilutei,-Liquer). Ta od najizvedenejih zdravnikov priporočeni lek proti prebavni moti se dobi v zalogi lekarja VVnllraiid Ottruar Benihard-a vSalcbtirgi in Miuihovem, kakor tudi pri -Frasacctii Waide-u, trgovcu na Vranskem aklenica h podukom po 70 kr. a. v. (i) 12 p i i C |» t i C BB i 1* r C' (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik /a božjast doktor O. Killiscli \ Beroliiiu, zdaj: Louisenstrasse 40. — Ozdravil jih je že nad sto. (30) Lastniki: Dr. Jote VoHUJnk In drugI. Tiskar Kduard Janil«.