j^aj« vsak dan raas |B praznikov. Ijtued daily sundaja aod Holidajs. PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški in upravnlikl prostori: IM7 South Lawndsls Avs. Ofttos of Publication: 1M7 South Latvndala Ava. Talephane, Rockwsll 4004 YEA» XXXV. Cana lista Ja $6.00 m mr**tsk«. armade in so že izvoje-»ale več uspehov. italijanske čete so šle v akci-J" proti Nemcem na štreni pete •jneriik® in osme britske arma- * Udeležil« so se operacij, ki * 'Multirslt v okupaciji gre-*"ov M^igiorskega in Camin **** ►'."rovjs, ki ščitijo dostope •• "»na. Italijane, bivše seves- č rncev, so Američani in premili z modernim ^»^enja so ae pokazale, da nK1 pripravljajo na zepu- ■"''V ,„/ldj ^ ^^ bojni ,' i**lediee močnega pri «uška sile. Uradna pravijo. da Nemci po-vasi v centralnem delu "°jnf «rte. f M. dec. — Zavez- i« tald ao včeraj metali ' ns Sofijo, glavno mesto začele prodirati proti Kirovo-gradu, nemški vojaški trdnjavi. Prve kolone so že prodrle do točke, ki je oddaljena samo dvanajst milj od Kirovograda. Ljute bitke divjajo na ozemlju na severozapadni strani Kijeva, glavnega mesta Ukrajine. Moskva je priznala, da so se morale sovjetske čete umakniti iz nekaterih krajev pod pritiakom nemških oklopnih kolon. Nemško poveljstvo je zagnalo čez dva tisoč tankov v boj proti Ru-smo na ozemlju južno od Malina, 60 milj zapadno od Kijeva in 30 milj vzhodno od Koroste-na. Zavesniškl stan na Pacifiku. 11. dec. — Ameriški letalci so ponovno bombardirali japonske mornarične in letalske baze na otoku Nevv Britain, se glasi vest iz glavnegs stsns genersls Douglasa MacArthurja. V napadih v zadnjih dneh so vrgli čez tisoč razstrelilnih in zaži-galnih bomb na japonske bsze Enote smeriške bojne mor. narice so potopile pet japonskih ladij in transportov v bližini o-toka Nevv Britain. Ameriški bombniki* so bombardirali japonske bsze na Jsluitu in Mili-ju, otokoma v Maršalski grupi Poročilo prsvi, ds so se vsi sreč' no vrnili v svoje oporišče po iz vršenih napadih Čungking. Kitajska. 11. dec. — KiUjske čete so prodrle trinajst milj daleč po reokupacijl Cang teha. poroča poveljstvo. To trdi, da so Japonci izgubili 40,000 vojakov v bitkah s Kitajci zadnjih petih tednih Sila bo marala vzdriati mir Leeds, Anglija, 11. dec -Dr. Cyril f. Oarbett, yorški nadškof, Je dejel, "da bo mora-U oborožena sile vzdrževati in ščititi mir v povojni dobi in nastopiti pro« sleherni državi, ki bi gs ogražel*. Velika Britani Ja in An*rika nista pred izbru hom sedanje vojne hoteli priznati dejstva, da mednarodni zakoni, če niso podprti s silo ne morejo preprečiti agresije In vojne Kongresnik napadel pisatelja Adamiča Protest proti širjenju komunistične propagande Waahlagton. D. C« 11. dec. — Kongresnik George A. Dondero, republikanec iz Michigana, je critiziral vojni deparmUnt, ker e založil ponatis 50,000 izvodov Adamičeve knjige "The Native1! Return" za ameriške vojake. Knjigo je založila in izdala firma Harper Brothers 1. 1934; Dondero je dejal, da knjiga vsebuje komunistično propagando, Adamiča pa je označil za komunističnega? sopotnika, zjavil je, da je Dlesov odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, dognsl, da je Adamič član več komunističnih frontnih organizacij. Adamič se je že večkrat oglasil v Beli hiši in urad za vojne nformacije ga smatra za ve-ščaka o balkanskih zadevah, kongresnik Dondero je citiral več stavkov iz Adamičeve knjige "My Native Land," ki je iz-la v novembru, da dokaže, da je sopotnik komunistov. Ds-je je rekel, ds Adsmič v svojih knjigsh in člankih sUlno priporoča balkanskim državam, naj se pridružijo sovjeUki Rusiji. V svoji ndfnevejši knjigi trdi, ds bi vsak poskus s strsni Amerike in Velike BriUnije glede vzdržsnjs režimov na Balkanu, ki jih ne bi sponsorirala Rusija, rezultiral v "umoru". Dondero je rekel, da je ugotovil, da knjige, namenjene članom ameriške armade in mornarcie, izbere posebni svet, ki gs tvorijo reprezentsntje za-ožniških firm. Ti izberejo trideset knjig mesečno in 50,000 izvodov vsake ae ponatisne in pošlje člsnom smeriške oborožene sile onstran morja. Armada dobi 40,000 izvodov izbrane knjige, mornarica pa 10,000. Polkovnik Ray L. Troutman, upravitelj književnega oddelka armade, je dejal, da smatra A-damičeva deU za najboljša in najmodernejša o Jugoslaviji in da se že razpočavajo med ameriškimi vojaki onstran morja. Slično izjavo je podal kapitan John Reynolds, uprsviUlj književnega oddelka mornarice. O-ba sU naglasUe, ds je bila Adamičeva knjiga "The Native's Return" že razpečana med vojake in da zdaj ni mogoče storiti ničesar v tem oziru. Demokratska večina v kongresu okrnjena VVashington, D. C., 11. dec. -Smrti, resignaclje in porazi pri nadomestnih volitvah so zmanj HULL SE STRINJA S STALIŠČEM BRITSKE VLADE Titov apel wa feprezen-taci jo v zavezniški komištji MIHAJLOVIČ OBSODIL PARTIZAN-SKI RE2IM Waahlngton. D. C. U. dec. — Državni Ujnik Cordell Hull je dejal, da se ameriška vlada popolnoma strinja « stališčem briUke vlade, da so jugoslovanski partizani upravičeni do večje pomoči s strani zaveznikov nego četniki generala Mihajloviča. (Britald državni tniniaUr Richard K. Law je prej izjavil v parlamentu, da Anglija nudi večjo pomoč osvobodilni armadi generala TiU nago Mihajlovičev! četnlški siU iz enostavnega razloga, kar I partizani vodijo večino bitk proti nemški okupacijski sili v Jugoslaviji.) Hull je dalje rekel, da politika vseh zavezniških vlad j<* dostavljanje orožja alehernl jugoslovanski grupi, kl se učinkovito bori proti Nemoam Združene države še niso vzele v pretres vprašanja, nanašajočega se na doatavljanje orožja v okviru mehanizma posojilno-nsjemnin-skega programa, toda transpor-tacljskl problem se ne tiče vprašanja smernic. Doznsva se, ds ameriška vlsda ne namerava pretrgati uradnih stikov s ubelnr* Jugoslovan -sko vlado v Kairu. Egipt, v kateri ima Mihajlovič pozicijo vojnega ministra. London. U. dec. — Nedavno ustanovljene provizorična vlada generala Josipa (TiU) Brofta je po radioposUji Kvobodna Jugoslavija nasnanila, da bo prosila za pomoč na temelju poso-jilno-nsjemninskfga programa, da bodo partizani lahko nadaljevali borbo proti nemški sili v Jugoslaviji, in za reprezenU-cijo v zavezniški posvetovslni komisiji, v katere področje spa-dsjo sredozemske zadeve. Mihsjlo Petrovič, besednik jugoslovanskega odbora v Londonu, ki podpira Titove partizane, je dejal, da bo partizanska vlada eventualno nadomestila Jugoslovansko ubežno vlado v Kairu kot legalni režim JugoaUvije. (Mihajlovič je kot po jugo-slovsnski u bežni vladi priznsn vodjs gerilskih grup v Jugoslaviji izjavil, ds je Titov režim komunističen in da Je prostor Domače vesti Naš pomorščak pogrešan Hpdson, Wyo. — Mrs. Homec, članica društva 183 SNPJ, je bila uradno obveščena iz Wa-ahingtona, da je njen sin Prank Homec, kl je tudi član omenjenega društva in kateri Je služil v bojni mornarici, pogrešan. Članstvo ji želi, da se ji sin kmalu oglasi. Vesti U Clevelanda Cleveland. — Dne 6 dec. — je v bolnišnici po kratki boles-ni umrla Joaephlne Vidmar, roj. KavŠek, stara 57 let in doma is Mleščeva pri Stični na Dolenjskem. V Ameriki je bila 32 let in zapušča moža, tri sinove Čeden pri vojakih) in dve hčeri. — Dne 7. dec. je po večmesečni bolezni umrl Frank Svete, sUr 50 let in rojen v Preserju na Notranjskem. V Ameriki js bival 37 let. Seja vaeh odborov Sanaa Chicago. — Ekackutiva Sansa je na svoji seji 4. t. m. zaključila, da skliče zborovanje širšega odbora Slovenskega a-merlškega narodnega svets, ki se vrši v Chieagu H. januarja 1944. Širši odbor, ki Je raztresen po vsej Ameriki, Šteje 40 članov; poleg Uh spsdajo zraven uredniki vseh slovenskih listov v tej deželi. Ce se vsi u-deleže seje, bo s eksekutivni-mi člani vred okrog 75 zboro-, valcev. To be prva seja vseh odborov Sanss. ZOJSA poadravll Titovo vlade New York. — Združeni odbor jugoslovsnskih Američanov je 6. decembra brzojavno pozdravil provizorično vlado Osvobodilne fronU v Jugoslaviji ln Ji obljubil vso mogočo podporo. Vladna kriza v Bolgariji Zunanji minister Sišmanov resigniral Stockholm, Ivedska. U. dec — Sem dospela poročila se gla< ea, da je Jurij Sišmanov, bolgarski zunanji minisUr, resigniral po vihsrni debati v parlamentu, kl ni hoUl odobriti njegove zunanje politik* in s Um v bistvu dsl nezsupnico vlsdi. "Ako vlsda ne more preprečiti Nemcem uporabljanjs Bolgarije kot vojaške baze, ker lahko izpremeni deželo v bojišče, mora biti nadomeščena s reži mom, ki bo ščitil bolgsrske ln terase," Je dejel poslanec Ni koUj Mušmanov v Uku ostre debaU v parlamentu, kl se je aeatal v zasedanju. ČUni v ra-genUkega sveta so prej na svoji seji razpravljali o možnosti vstopa Turčija v vojno na stra-vseh Jugoslovsnskih rodoljubov ni zaveznikov. v njegovi četnlški »iU. Mihajlo-vičevo izjavo vsebuje poročilo, ki ga je prejeU ameriška časni Premjer Dobri Bojilov je prevzel pozicijo zunanjega ministra po resignacijl »ISmanove, šali demokratsko večino v nižji ( Slovenijo in kraji ob Jadran kongresni zbornici. Demokrat- skem morju ustavljen. Je imajo zdaj v zbornici 21» se-, ■ — dežev, republikanci 20«, progri- Vpoklic očetov sive, dva, farmer-laboriti enega afmaJ0 pj/ofa* in ameriška delavska stranka " ške agentura United Press v Pričakuje se, da bodo nadaljnji Nevv Vorku.) člani kabineta odstopili. Tito ja naenanil. da so parti-i ■ /am pretrgali želpte of aad ivMoUdled ertlelos wUl aat be returned. Other etc~ vili ka returned bf soif-addressed il ka roturnod I o sta d ar •sdj Naslov aa vse. kar baa stik a listomi PROSVETA 2657-59 So. Lawndala Ava. Chicago 23. IJllnoia MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi »1O01T1TA 12» naselbin us Datum v oklepaju na primer (December 31, 1943). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. < > r «f Naši vojaki in njihova pravica Čudne reči ae gode v kongresni zbornici v Washingtonu. Predložen Je bil zakonski načrt, ki je določal, da federalna ko-misija nadzoruje v prihodnjem letu volitve ameriških vojakov, pomorščakov in drugih, moških in žensk, ki so v službi strica Sama v Evropi, na Pacifiku in drugje in ki so volilni upravičenci. Pravijo, da je že sedem milijonov moških in ženak v službi ameriške oborožene sile; morda jih je več. Vsekakor jih bo več ob času volitev v prihodnjem letu. Toliko milijonov volilcev zunaj dežele ni nobena šala. Sedem ali devet milijonov glasov lahko odloči volitve. Največja krivica bi pa bila, če t>f bili ti milijoni amet^kih državljanov in državljank oropani volilne pravice samo zato, ker ne bodo doma—ker ae bojujejo in prelivajo svojo kri daleč od doma med drugim tudi zato, da bp Amerika še nadalje lahko svobodno volila. v Med zadnjo vojno je bilo čez tri milijone ameriških vojakov oropanih volilne pravice ob kongresnih volitvah leta 1918 in posledic* 1e bila, da so "bili večinoma izvoljeni reakcionarji, ki to potem ne aamo ubili mirovno pogodbo, temveč so tudi pripečatili trinajstletno prohibicijo ameriškemu ljudstvu. Ameriški vojaki so imagsll na fronti, ampak njihova zmaga je bila doma vržena v kol. Napredni, demokratični možje v VVashingtonu so sklenili, da se ta krivica ne sme več ponoviti. Sestavili so načrt, kolikor mogoče praktičen, za glasovanje vojakov, kjer koli bodo, pri predsedniških In kongresnih volitvah v prihodnjem letu. Človek bi mislil, da bodo tudi najbolj zagrizeni burbonci v kongresu privoščili glasovanje vojskom vsaj iz patriotizma, če ne iz drugih razlogov. Pa ni teko. Burbonci v senatu—izolanacionalistični republikanci in "demokratje" iz južnih držav, ki se imajo zahvaliti le volilnemu davku v svojih državah, da imajo stolčke v VVashingtonu—so načrt zavrgli in sprejeli predlog, da glasovanje vojakov vodijo posamezne države. i* Burbonci v senatu niso reki*, da so proti glatbvanju vojakov. 0 ne, cross my heart, nikakor ne! Vojaki naj le vdlijo—ampak oni so proti temu, da bi posebna federalna komisija *V VVashingtonu s pomočjo vojaške uprave kontrolirala vojaške vMitve. Komisija bl skrbela, da vsi vojaki dobe glasovnico ob pravem času in poveljniki posameznih enot bi skrbeli, dp se glasovhice pravočasno vrnejo n/pravo mesto, kjer bodo preštete. To fe edina praktična pot. Burbonci pa hočejo, da vsak vojak sam piše ha svojo volilno oblrst doma po takozvano "absentee ballot" in tja naj jo vrne, če bo volil. To pomeni toliko, da kdor se sam pobriga, naj voli—in čim manj se Jih pobrigs, tem bolje z'a burbonce. V Južnih državah bodo pa pazili, da vojak, ki ni nlačal volilnega davka, ne bo volil. . . * Republikanskim in demokratskim nazadnjakotp najbolj vrši po glavi, da jih ne bi vojaki ogoljufali za volilno zmago, ki je tako trdno pričakujejo. To skrb so očitno izrazili, ko so označili načrt vojaškega glasovanja za "ncwdcalako zaroto." Kaj če bi Roosevelt tpet kandidiral? Ali ne bodo vojak* tn pomorščaki nekako moral-no prisiljeni voliti svojega vrhovnega poveljnika? Ali ne bodo nrwdcalski častniki vplivali na proatake? Strah ln groza! Zarota! Volilni načrt je bil odklonjen z motivacijo, da je protiustaven. Po ustavi je volilni aparat v rokah posameznih držav—nikjer pa nI v ustavi rečeno, da v Izjemnih časih, kskor so med vojno, fede-lalna oblast ne sine nadzorovati volitev med vojaki, ki so pod njeno kontrolo. (Predlagana volilna komisijs za vojake bi bila se-atrvljena iz pristašev vseh prizadetih političnih strank.) Kongres je že dovolil vojakom—in vrhovno sodišče je te dovolitve potrdilo— marsikaj, kar je v m«rncm času le državna zadeva. Na pri me t med vojno ne sme nJhite tožiti vojaka pred civilnim »odtAčem za dolgova, niti država ali občina ga ne sme zarubiti za-ludl zapadlih davkov. In vsega tega nI v federalni uatavi. Ce so toiej tl ukrepi veljavni, zakaj ne bi bil tudi ukrep, kl daje vojaku volilno pravico tam. kjer te v Evropi, Afriki in Aziji? Zakaj bi vttjak lahko imel v*e tvoje civilne pravice, le volilne pravice ne? Volilni načrt za vojake, ki ga je senat vrgel v koš. ni dal moštvu in Ženstvu v armadi In mornarici nobenih posebnih pravic ali pred-pravlc, katerih ne bi bili deležni kot civilisti —uvzemšt morda da U vojaki i/ Južnih držav lahko volili, čeprav ne plačujejo volline-g# davka ki je tudt protiustaven in skrajno nedemokratičen. Edin rrmen nacita le bil, da »glasovanje vojakov lzvršt hitro ln brez kakšnih ovir in glasovnice sc vrnejo skupaj v posebnih pošiljkah 1 »ravnost v VVashington, k4« »>< federalna komisija preštela gla-scve " • Burbonci s«) ze marsikaj »klcnili v kongresu, čeprav je močno dišalo po neustavnosti in n« rad nje-je bilo ovrženo po vrhovnem sodišču Zakaj ne bi tudt /dat risk'rall volilnega načrta za vojake* Zrdeva jc jaana Reaketonai ji, republikanski t* demokrataki ki še danes lxih sovražijo Rootevelte kot Hitlerja, se boje vojaških fjlarov Ce bi m«.gli vedeti da fcnio vojaki na njihovi strani bi 1 picjcli z največjim veseljem vaak načrt- ker pa ne vedo m ker so v strahu da jim glasovi milijonov vojakov lahko prekrižajo umazan«- naeite. bodo vojakom, ee bodo le mogli, preprečili claao vanje Pri but Ume i h je strankarska ix4i|tka njihovih starih privilegijev prva—In šele dolgo potem Je nravica vojakov, šele dolgo potem je zmaga Amotikc v-tej vojni. Važna priredba v metropoli Clavaland*—V (nedeljo popol dne, I Ž. decembra bomo imeli naii metropoli zopet pomembno prireditev. Združeni odbor ju£-noslovanskih Amerikancev povabil svetovno znanega virtu-oza Zla tka Baiokoviča, da gostuje na omenjeni dan v Narodnem domu na St. Clair Ave. Zlatko Balokovič je violinist da mu ni para. Poleg njega nastopijo tudi naii domači umet niki, in sicer solisti Glasbene matice in solisti pevskega zbora Abraieviča. Progrsm je razdeljen na dva dels: umetniški in politični. Ob tej priliki namreč nastopijo govorniki, ki bodo pojasnjevali Združenem odboru južnoslovan skih Amerikancev. V imenu Slovenskega ameriškega narodnega sveta nastopi Etbin Kristan, imenu Hrvaškega sveta Balokovič; nadalje sta povabljena Zar ko Btm$č, ki je predsednik Srb-skega vidovdanskega kongresa in dr. Popov od Bulgarskega narodnega sveta. Torej ne pozabite tega po menrimega dneva. V nedeljo po hitimo vsi v Narodni dom na St Clair Ave. Pričetek ob pol treh popoldne Milan Madvaiak. Ilasno is Clevelanda Clavaland.—Letos imamo izredno lepo in suho jesen. Se št prav nič ne pozna, da smo že v začetku decembra. Pred tednom je tukaj umrli Helena Sulak, rojena Sorn ir stara komaj 20 let. Bila je roje na v Clevelandu in nekaj časi poročena. Njen mož se nahaji v vojni nekje na Pacililtu in i smrti tvoje mlade ip ljubljene žene menda še sedaj nič ne ve Vzrok ntgle smrti je bila srčne bolezen. Umrla je na drtalnen zabavišču (roller skating rink) Ko se ie šetala v veselem razpoloženju, je padla in v osmih minutah izdihnila. Njena starša, Martin in Ka-rolina Sorn, sta zelo poznana \ Clevelandu in tudi pri mnogih ljudeh iz drugih krajev, kajti restavracijo vodita že nad 26 let. Ko je bil podpiaani še "lejdik in iraj" in.še nisem imel svoje kuharice, sem pridno zahajal v Sornovo restavracijo na domačo hrano. Poleg staršev in moža pokojna Helena zapušča tudi sestro in brata. Njen brat Martin je pred nekaj leti utonil v bližnjem jezeru. Torej je res nesrečna družina. Stariem, ostali družini in drugim sorodnikom moje iskreno sožalje! "Kdo se upa", je bil naslov članka, ki je bil zadnje dni pri-občen v Enakopravnosti. Spisal ga je Frank KerŽe in se tiče bodočega miru—urejevanja držav po vojni. Pisec teh vrstic se v marsičem ne strinja z bratom Keržetom, ampak za ta članek mu dam najlepše priznanje. Prepričan sem, da se je dopadel tudi drugim, ki so ga čitali. V Prosveti z dne 29 nov. sem čital dopis sestre Annie Widmar iz Benlda, IIL, v katerem opisuje tisti žalostni slučaj, ko je mati komaj čakala sina. da je prišel na dopust, kajti ni ga videla že 17 mesecev. Toda ko je prišel. io ie našel v bolnišnici, kamor se je morala podati ns težko operacijo. In tisti čas, ko je bil sin doma. je visela med življenjem in smrtjo, kljub temu J" pa se je moral podati nazaj h To-je res žalosten slučaj, ampak ni adini. Takih slučajev je mogoče na stotisoče. Sedaj pa pomislimo, koliko šalotti in trpljenja so povzročili nacifašisti, ki so vsilili vojno in straino kis nje mirnim narodom. Ampak ne smemo pozabiti, ds ao hili tudi angleški toriji s Chamberlai-nom ns čelu veliko krivi, ker to zasledovali svojo kramarsko po- litiko, kskor tudi v vseh prejšnjih vojnah. Prvi korak njih umazanega mešetarstva je bil v španski civilni vojni. Prav dobro so vedeli, da fašističnemu generalu pomagata zločinca Hitler iti Mu^olini. Prav lahko bi bfli preprečili, ampak so hinavsko čakali, dokler niso bili revni lojallati zadušeni v potokih krvi. Ampak. pri tem nima čistih ruk niti naša ameriška vlada. !ter je nastopila proti lojalistom z embargom. S tem je lojalistom odrekla vso pomoč, dasi so bili oni edina legalna in povsem demokratična vlada. Takrat so bili državniki vseh kapitalističnih držav tako kratkovidni, da niso videli, da Hitler in Museo-iini vežbata svoje oborožene sile v Španiji za sploien evropski in svetovni požar. Kapitalizem je s slep. Prav je in vse priznanje onim, ti pomagajo uničevati one, ki so jam usilili to straino klanje in ,'rožno uničevanje. Največje priznanje pa hrabrim ruskim naro-4om, ki se toliko žrtvujejo. Prav ako vse priznanje našim partizanom, ki se borijo proti tlači-teljem skoraj z nadčloveško silo. V Proletarcu z dne 1. dec. sem •ital apel znanega "Big Tonyja" Tomšiča'iz OaJdanda, Cal., za x>dporo temu delavskemu listu. Mama. Mich—V tem mestu je že pričelo Šepeti delo v papirnicah. Neka družba je zaprla eno tovarno, druge papirnice pa so zadnji teden delale štiri do pet dni Glavni vzrok je pomanjkanje susovega materiala: lesne kaše in starega papirja. Pred vojno so družbe importi-rale lesno kašo iz Kanade, Šved ske in Rusije, in sicer okrog 70** porabe. Kot vae izgleda, bo šlo z delom vsak teden bolj počasi. Zadnjič sem Čital, da so mestni očetje predlagali, naj vlada upoali vojnt ujetnike v lesni industriji v Kanadi, to je, da bi podirali drevje ia ga pripravljali za tovarna, kjer delajo lesno kašo. Rečeno je bilo, če bi upo-slili 90,000 teh ljudi v gozdovih, da bi bila s tem preprečena katastrofa, ki preti papirski industriji. Ampak ujetnike menda potrebujejo pri drugih delih. Ca bi jih poslali v Kanado, bi pa U dela ostala neopravljena. mojem mnenju bi t>ilo še najbolje, če se čim prej ustavi to svetovno klanje Potem bo l-a vse dovolj Movne sile na razpolago. Seveda, če bodo pravilno igrali karte, v dobrobit vsega človeštva. Obratno, če ne pride do poštenega miru, bo pa prišla nova katastrofa, kateri bodo ugladili pota; Vojne niso mačje solze- Za vojno so odgovorna vsa ljudstva sveta, ne samo posamezne osebe, kar mnogi tako često klenkajo. Ljudje so odgovorni, ker dopu ščajo razmere ali vzroke, iz ks terih nastajajo vojne. In dosti teh vzrolfov je tudi pri ljudeh samih. * Na mojem preko 20-leinem potovanju sem čettokrat o tem premišljeval in prišel do zaključka, da je to resnica. Razne mrž-nje so bile na dnevnem redu in uganjale so se razne vragolije. Živina ali zverin* ne dela tega, zato ima tudi svetovni mir v svojem kraljestvu. Vsakdo hoče biti nekaj več, drugi je pa ničla Knalp» je tudi med državami kar zaneti svetovni požar. Povsod pridno polnijo mednarodno On apelira, da bi se vsak naroč-lik in prijatelj Proletarca spom-1 vrečo s človeškimi mržnjami. In lil lista a kako novo naročnino kadar se napolni ta vreča, takrat kot božično voščilo; komur to ni « P* človeštvo znajde v svetov-.nogoce/naj bi pa prispeval kak | ne*h klanju, copak v (»ta ideja, Tone! namen. Imenitna Dokler te posameatiki in naro- SUčno idejo sem di ne zdramijo, pogledajo okrog imel tudi jaz, ampak ai me ti sebe na preteklost, da bi videli prehitel. Torej tvoj predlog ne tvoje vragolije, bodo tudi slabi samo podpiram, marveč bom k I izgledi z* trajen mir. Koliko je temu tudi pomagal, in apeliram bilo že želja, da bi temu sli one- tudi na druge prijatelje Prole-j tarča, da pomagajo. Sej list ni j mu razbili nos. Ko pride do tega, se pa cmerijo in mečejo kfiv- samo potreben, marveč tudi vre-1 do le na drugega—ns svojegs na-den, da ga podpiramo. sprotnika. Drugje vidijo vzroke Ker sem ravno pri Proletarcu, pri sebi pa ne. naj še omenim, da prinaša v vsa-1 Fraak Kroll. ki številki imenitne članke in komentarje izpod peresa znanega delavskega borca Joškota Svet je notišaica Belllngham. Waah<—V Prosve- Ovna. VSi njegovi članki ao na-1 ti od 9. nov. je v mojem dopisu kionjeni Rusiji in sedaj tudi pomota. Rečeno Je, ds je na«e borbenim partizanom ali osvo- društvo Bellinghamski Slovenci bodilni fronti. Posebno V zad-|293. SNPJ staro 40 let. Ne v$m, njem članku se je postavil, v katerem komentira odlok angleške vlade glede izpuatitve Mos-leyja. največjega angleškega fašista lz ječ«. ; JoŠko tudi od vsega začetka nabira prispevke za ruski relif. V njegovem zadnjem izkazu kako je moglo priti do te pomote. Ne verjamem, da sem Jaz za pisal 16 Številko, pač pa številko 20, ker naše društvo je staro 20 let. Ustanovili smo ga leta 1923. Že zadnjič sem poslal Prosveti dopis t prošnjo, ds se to popravi. Dopis je bU objtvljen 19. sem čital; da je moj stari pri ja- Lov., toda brez popravka. Zakaj ta^le ial** d^i —»____— i . - • telj John Petkovšek iz Kokoma, Ind., prispeval pet dolarjev, Jože Britz pa dva dolarja. Tudi Jože Durn iz Clevelanda večkrat kai pošlje Joškotu v ta namen. Pridružujem se tudi jaz s petimi copak i. Pri vsem tem moramo podpirati tudi ameriški Rdeči krii, našo pomožno akcijo ln Sans. Ako bomo vse to podpirali, bomo podpirali dobro in pošteno stvar. Anton Jankovich. ni bilo poprtvljeno, ne vem. (Dopis s popravkom je bil objavljen 29. nov.—Ured.) Vreme imamo še vedno toplo, stmo ponoči je slana. Ako bi ne bilo megleno in deževno skoraj vsak drugi ali tretji dan, bi sploh ne vedeli, ds se bližamo božičnemu času. Čudno je to: ml smo bolj na severu, ven^kar pa je tukaj gorkeje kot drugod bolj proti jugu. Pravijo, da je tukaj pas toplih vetrov, ki prihajajo od juga ob pacifični obali in gredo do Berinške ožine, kjer se zrak ohlsdl, potem pa zopet vrne nazaj Nekje sem čital, ako bi bilo mogoče razšffiti tisto ožino med Sibirijo ln Alasko za nekaj tto milj, da bi mogel topli zrak preko te ožine, bi imeli daleč na te-veru gorkejše podnebje Mords tudi to pride Densftnjs vojna dovolj izpričuje, kaj vse je mogoče. kaj vae zmore moderna tehnika Pomislimo na primer na Panamski prekop, ki veže Atlantik s Pacifikom Pri gradnji tega prekopa ao bile velike težave, in sicer ne samo finančne, msr-_____V9* twdi r>di mrzlice (vellow | Marr Helms. članka unije prtstaalščalh la aklodtštnlh delavcev IlT'* ^Jlop?«rtfli€- >• v San Franclem. Cal.. prodaja vJaokraaUa. boado I??* nif># kot Ampak vte to to premoetUi: iznašli to bacile proti mrzlici, v prekopu pa zgradili velike zatvornice za regulacijo toka, oziroma plovbe. Torej zakaj ne bi bilo mogoče inženirjem razširiti tudi oni pat med Sibirijo in Alasko za prehod gorkega zraka, oziroma gorkega morskega toka proti severu? Od tega ki imeli koristi celi kontinenti Saj ni res, da je treba svetovne vojne vsakega četrt stoletja samo zato, da imajo ljudje delo in zaslužek! Kajpak bodo spet mnogi rekli: kje vzeti denar? Kje ga pa sedaj dobe? Denar so tvoji možgani, tvoje roke! To se danes do-vtdj očitno preizkuša. Le kar je treba, je cilj, volja in organiziranje. Vsak delavec ima tisoče in tisoče dolarjev v tvojih možganih, v svojih rokah. Le delavec je dal denarju vrednost! Premog pod tvojimi nogami ni vreden nič, dokler ni na površju. Tudi denar ni vreden nič, če je zaklenjen in zaprt. Denar mora v cirkulacijo. Oni, ki ovirajo cirkulacijo denarja radi la-komnoeti, bi morali biti p— v—umobolnico ali pa na farmo. Zelo si želim dočakati časa, ko bodo morali vsi roparji in tatovi dsti račune ljudstvu. Ti in jaz delava vte življenje, toda nima-va še toliko, da bi plačala zdravnika in bolnišnico, če naju zadene večja nesreča. Kljub temu pa smo spravili na površje milijone ton premoga ali druge rude, prekopali in preorali mnogo celine in napravili rodovitna polja. Drugi so se zopet ubijali mnoga leta po tovarnah, pri pečeh in drugod. Ustvarili smo velika bogastva, ali posedujejo jih oni, ki niso delali. Ali je to pravično? vi. '..iv,. Dsnes govore: "Hitlerja pred sodni stol, da ga sodi ljudstvo!" Pravilno! Pred sodni atol ljudstva naj pridejo vsi oni, ki so kradli ali ropali! Nekoč sem slišal, da so se roparji v prejšnjih časih skrivali po šumah. Danes RS šive po palačah. Ni se jim treba skrivati, ker imajo svoje postave, svoje vojaštvo in tud duhovščino, ki jih odvezuje od grehov Titta korzarska povest na zadnji strani Prosvete—izmišljena ali ne—je vsekakor značilna. Potem ko je pirat Tomaž Trublet t tvojimi pirati pobil l)udi na galijoni ali ladji, je prosi katediškega škofa za blagoslov Pokleknil je in škof ga je blago-sloviL Ta pirat št 1 je bil tudi velik častilec "Matere božje od Velikih vrat", ki mu baje izpros: milssti pri tvojem sinu za njegova piratska podjetja in kriminal noeti . . . Ce ima kdo danes toliko dohodkov, da bi lahko od tega živelo mnogo drugih ljudi, je dovolj jasno, da ni tega zatlužil poštenim delom na način kot jaz in ti In ta človek-milijonar tu di moli in priporoča tvoje podjetje "Materi božji od velikih vrat". Zdaj pride pa še najlepše! Ti ljudje pravijo, da mora Hitler pred sodni stol ljudstva ... Kaj pa oni sami?! Svet je res pravs norišnica. Oeorge Gornik. Je, io hvi Pr ne PONEDELJEK. 13. nvrri^, vojne zdravi in zadovoljni kl jun domačim kar Joaephin. Proi#0 m - »yg*kovan ohltk Springflald. IlL-O d*l,7 I-ti. ker ker sem pJ| Pan. Drugi delajo s po^l " Poraz Hitlerja in Jap^ Kar me je najvev pnpravii pisanju, je to, da hvaliti hčeri mojega brau me je prišla obiskat iz prec, lenega Clevelanda 2 piiešinkovic.Znto^^ nikdar prej videla Rekla | me je iskala po Prosveti tudi našla. Torej lepa Josephine! Rekla je, da bi me Vzela boj in skrbela zame. dokler živel Zelo rad bi šel z moj unam tudi jaz tam dosti | teljev poleg njene družine pak iz gotovega razloga! mogoče iti. Ako bi iega I 10, bi se iz srca rad odzval! rej še enkrat srčna hvala J, phine! , Zahvaliti se moram tudi n sestri Louisi Grzel, o kateri je povedala, da sta me sfc iskali v Prosveti. Obljubila je, da me tudi ona pride kat, za kar se že vnaprej J ljujem in seveda-na veselo denje! Frank Moi Izkušnje starega naseljenca Piše rojak s severoiaptdi XVIII Pomoči ni bilo in moral z "možmi postave" v zapor, I so me mislili kar s stradanj tega sveta spraviti. Stradali tri tedne predno se je pn porotna obravnava. Rožica njena mati sta prišli v n* takoj drugi dan, ko so mel 11, a jima niso pustili, da bi obiskali in tudi niso dovolili, bi mi pošiljali hrano v zap Naš bankir je bil edini, ki to pustili k meni, ampak nikdar bil sam pri meni. da bi mi važnega povedal. Vsakikrat prišel z njim čuvaj. Moj "pri telj" okrajni pravdnik je dol pazil na to, da ne bi izvedel takega, kar bi me razveselila Neko jutro sta pa prišla moža v mojo celico in me odp ljala na sodnijo. Tamkaj i vsedla vsak na eno stran mene, kakor da bi se bal bi utekel nazai v Belo Kraji Porotniki so že bili izbrani, se je že na obrazu poznal se razumejo na sodnijske kot se je moja stara teta v rem kraju. Zagovornika sta najeli Rožica in mati. Bil jt| precej zvit, ali kaj je pom ker pred sodnikom ni njega beseda nič veljala, mojegi vražnika, okrajnega pravam pa vse. Vse je bilo prej vorjeno med okrajnim pri kom, sodnikom in nedvomno! di porotniki, da me morajo i znati krivega tega umora. Sodnik je udaril z Po boleaal Waukegan. HL—Tukaj je ka kor po drugih krajih: vse dela, staro in mlado. Mladi fantje so ie skoraj vsi v armadi in mornarici ln se morajo bojevati na bojnih poljanah proti krvoločnemu iitlerju in Japoncem. Upam, da to vojna kmalu končana in da >o Hitler s svojo bando vred dobil zasluženo kazen. Sedaj pa lepa hvala SNPJ nakazano mi podporo v moji bolezni in za operacijski ček. Naša jednota res po materinako skrbi sa nas v slučaju boiecni in nam drugače pomaga. Srčna hvala moji sosedi Mary Leskovec, ki mi je stregla ves čas moje bolezni kakor tudi vtem, ki ste me obiskali v bolnišnici in na domu in za podarjene cvetlice in darila. sploh vaem. Id ste kaj dobrega storili v moji bolezni. Dalje lepa hvala mrs Grum ia Chicaga za cvetlice in oblak v bolnišnici, kakor tudi nienl sej stri Mary ZMkr is CleVelanda Lep pozdrav tudi Rozmanovi družini U Ilvja, Minn. Obžalujem, ker ste izgubili sina v vojni Frances. le potolaži se in nas pridite obiskat kot ti obljubila Sedaj pa vtem po širni Ameriki vesele božične praznike in »rečno novo leto. Bilo bi res veselo, ko bi te fantje povrnili is kladivom po mizi in dejal—" ceed". Takoj v začetku začelo nepravilno. Ustavne vice so na polici ostale, menej pa sodil oni, ki bi bil raje vf da me obesijo danes kot ji kajti ako me spravi s pob mogoče še dobil mojo Rc Torej takoj v začetku j« čel prav modro, tako da je rotnikom zabil v glavo k predno so vedeli, za kaj ii" aam ubil svojega gospodarja i arečiio se mu je tudi. ds r" iz tira spravil, ali Rozm* ni mo«(ol prevari t i. I^biMI cd postavno in p klical pn^J porotnikom takoj >u /acet®p »ravil govor, s kakšnim nalcem imajo oni in opravka. Moj/-- rnikjsj testiral, ali sodnik ;e v* ve proteste zs vrnil Pr**' K tako takole: ^ "Gentlemani-porotniki' bomo seda) Imeli opravek« eej navihanim svetovni« nslcem, kateremu ni nu an ga v mislih kakor tn. polasti bogastva drugih naj bo to z umori. h!injc*> beznijo do lepih ie ns in ^ ali pa s tatvino kon boste rekli, da je * da bi bil vsemu termi ** kaze imamo tukaj nt je že pred petim. Itti leti pred postavo it ne domovine "Videli boste sam kako J*1 morju umoril svo)*^ Sjaž^itSTiCSS (pel* ss A POIflSDELJEK, 13, DBC1MBRA Cankar in delavske matere PROIVITA Janes Kocmur K psiindvaiaailelnici »mrli Iran« Cankarja (Se nadaljuje.) Neki zimski dopoldan se srečava pred frančiškansko cerkvijo Nosil je pod pazduho nekaj v časopisni papir zavitega. Nisem ga še videl, da bi bil kdaj kaj nosil, izvzemši kako knjigo. Videč moje začudenje, začne: "Mast in podplati.. . Daleč sem prišel, zdaj moram delati ie za take reči. .. Dolžan sem gospo-i vo bi rad na koncert, pomislim, po koncertu pa z družbo; saj je nocojšnji večer namenjen Mateju Hubadu. A še preden sem zinil, reče: "Že vidim, da nimaš." —"Res nimam," potrdim. "Jutri bi ti lahko priskrbel; nocoj je že prepozno."—"Prepozno!" skloni resignirano. "Rabim takoj, sedaj le, najmanj sto kron ... Hudič! . , . Barabe, lumpi! .. . Ves popoldan sem letal zastonj . . . Nikjer nič .. . Fej! ... Sram me je . . ." Bruhal je divje, sunko- ~ , , «_ » j j ma' iz bolnih Prs; glas je razo-dinji... To jej bo ljubše od,de- deval skele6o bolečinQ| užaljen narja . . " Odgrnil je rob, iz- ponoii) upor 2oper sramotno ^ pod katerega se je pokazal lo- nižanje. «Eh, nič!" zamahne z nec. Z obraza mu je odsevala roko in me ^ u seboj trpka zado volj nost, da se bo od- ..pojdi; vsaj ne bom sam„ križal najsitnejšega dolga. Ve-, v kavarni ga je čakala sestra del je, da so podnajemmne vec- Neža Pripeljala se je Wla iz krat glavni ali cfelo edini vir do- PuIja kjer je m& omožena. Pri. hodkov mnogih gospodinj, pa siiiia j0 je stiska. Možev zaslu-mu je zato bU tak dolg največje žek y flrsenalu $icer bu breme. Kje je dobil blago, ne ^ toda pomanjkanje je bilo vem; da ga ni dobil zastonjk je strašn0| živila redka in d gotovo, ker bi *e sicer ne bil Jf, istrska okolica že prej ni živela v izobilju. Doma pa kopica xil, da mora "delati za Uke re-a". Dobil ga je najbrž po posredovanju kakega uredništva, ki je namesto njemu izplačalo denar dobavitelju. Zastonj dajati se je komaj upal celo dr. Krek pri Gospodarski zvezi, kajti vojna doba je bil čas, da je jedel bel kruh skrivaj, kdor ga je imel. Da težko dela in ne Uko, kakor bi rad, je tožil večkrat. "Včasi me prime, da bi se kar ubil," je tožil nekoč. "Ce bi ime revolver, bi se ustrelil. Obesiti se ne maram . . . Brrr!, fej!" se je stresel pri teh besedah. "Iz vode bi pa zlezel," se je zasmejal. "Samo omočil bi se . . . he," je nadaljeval resno. ''Bil bi strahopetec, figar . . . Poglej žene same so s kopico otrok, pa vzdr-že . . . he! Bil bi šuft, svinja!" Pogled na žene in matere pred trgovinami, čakajočimi v dolgih vrstah na živila, mu je vedno vlival novega poguma. Če vzdr-že te, zakaj bi ne vzdržal on? Pero mi je preslabo, da bi mogel opisati dovolj naravno, kako je neki dan vplivala nanj vest o prostovoljni smrti matere z otrokom v naročju v valovih Ljubljanice. Tistih trenutkov, ne pozabim nikdar. Le še en dogodek med vojno me je pretresel tako globoko: justifikacija nekega primorskega Slovenca na Suhem bajerju. Štirje streli, dva v srce, dva v čelo, a življenje ni ugasnilo—v strahovitih krčih so trepetala usta nemo obtožbo v sinje nebo. Še en strel—"milosten" strel, od blizu, v usta. Ubito je odjeknilo, en sam krik je pretresel ozračje, krik groze, da je zastalo srce in oledenela kri po žilah. Namesto glave brezoblična gmoU krvave sodre. Zadovoljno je general ob strani sprožil fotografski aparat—slika »e mu je gotovo posrečila.—Vi har. ki tuli in bobni, lomi in podira; v očeh divja ogenj, jeza, »trah in žalost; sleherna žilica trepetajoča od razburjenja, vse v njem je besnelo, ruvalo, buU lo od groze in sovraštva. Spom-nil se je svoje maUre. Glas mu J* drhtel, pretresljivo jt' slikal, kako silen mora biti obup, da * odloči mati za smrt z otrokom v naročju, še danes ga vi-d>ni kakor da ruje skale, lomi okove, trga verige. Strašen v d'vJi jezi, na duši pa mehak in nežen kakor dih pomladanskega Vetra. Nekega večera sredi februarja 1817. me dohiti pred hišo Ma-Slovenske na Kongresnem Kakor naUšč," vzklikne v Ustaviva se. "Kam?" vpra-V kavarno," odgovorim. Kavne orav," povzame, kakor mi ima povedati nekaj važ-Ti," začne, prijemajoč m" u rokah. "Nekaj U bom M' v a| » Odgovorim s pogle-' da čakam. Pogleda me glo-'azdi se mi, da je v zadre-Čutim, da se oboUvljs. kaj denarja?" reče nato a hkoraj plaho, kakor da r ™ ustrašil lastnega glasu. narja?" odvrnem. "Za črno IHH ali čaj bo že. Če nimaš. 1oPi Če hočeš, ti dam U-Ne.H n.nim se da je v Unionu kon-Glasbene Metice. kar je bilo v<'jno velika redkost Ooto- otrok, lačnih in potrebnih obleke. Kdo naj pomaga? Ivan. On piše in zasluži. Pa sam je in lah ko da. Če pride sama, bo dal več, kakor če mu piše, V pismu se ne da razložiti Uko, kakor bi rada. In je prišla z zaupanjem v Ivana. Razložil mi je vse s kratkimi besedami. "Sestra mi je, otroke ima . . . maU in sestra," je ponavljal venomer in se grabil za gUvo. "Jaz pa nič ... Ne bo verjela ... Za gospoda me ima ... Sedaj me bo imela za faloU . Eeeh . . .", je sopel in govoril sam s seboj. Težko mi je bilo, nerad bi bil priča strašnega razočaranja sestre-matere, ko zve resnico. OboUvljam se, povem pomisleke. Zastonj. Silil je v me, mi prigovarjal, proail skoraj kakor otrok. "Laže mi bo, če boš zraven. Tudi bo bolj verjela. Storil sem napako, da sem ji obljubil že za nocoj. Ona misli, da imam sam; ne ve, da sem beračil. Tega jej tudi ne povem, vsaj nocoj ne, bi ne verjela." Vdal sem se in stopil z njim. (Dalje prihodnjič.) Pismo iz Londona bf>k K- "Ir ki, k' i ; (Is vir no poročilo Proavetl) 9. novembra 1943. Vem, da je v Angliji veliko pa. triotizma. Da ga je Uko zelo veliko, nisem vedela. Da ga je mogoče najti po kasarnah in domovih, po tovarnah, po šolah, po kantinah, vse to mi je bilo znano. Zdaj sem ga našla, kjer ga ne bi pričakovala. Irene Baker je koncertna pevka. Mlada, temna in živahna. Iz torbice potegne ogledalo. "Trudna sem. In zebe me zdaj v Angliji. Prišla sem v meglo in mraz iz krajev, kjer smo imeli preveč solnca. Nimam kaj obleči. Kovčke, polne poletnih oblek, zimskega nič. Mislite, da mi bodo dali kupone? In lase si moram dati ondu-lirati. Skratka—civilizirati se moram." Njena privlačnost ne od visi od trudnih potez ali zanemarjenih las. Rad jo imaš, ker ne more skriti, da jo zanima vse, kar je živega na svetu. Ker je pogumna in podjetna in misli na druge, ko govori o sami sebi. Pred dvema dnevoma je prišla v Anglijo in zdaj išče mesta in dela. Začeti mora spet od vsega počet-ka. Njena kariera ni taka, da bi mogla nadaljevati, kjer je prenehala, ko se je začela vojna. Začeti mora od vsega početka. Ko se je začela vojna, je bila že dobro vpeljana kot koncertna pevka. Nastopala je na odru kot solistka z najboljšimi orkestri. Imela je stalni angažma, da je nastopala na BBC ju. Koncertna publika je zdaj pozabila nanjo, druge pevke so prišle medtem na oder. Irene Baker se je Ukoj v začetku vojne priglasila v ENSA. To usUnovo dobro poznamo. Njena naloga je, da zabava vsakogar, ki' je zabave potreben med vojno. Člani ENSA gredo na turnejo po tovarnah, prepevajo delavcem, se jim šalijo in jim igrajo, da prekinejo monotonost vsakdanjega dela. ENSA hodi na obiske v vojaška ta- borišča. "Šli smo v najbolj od daljene in pozabljene postojanke na Britanskih otokih, ko so naši vojaki stali na straži pred nemško invazijo. Včasih smo bile edine ženske, ki so dobile dovoljenje, da so smele v kamu-flirano vojaško skrivnost." Vmes med takimi turneji je nastopala na slavnih opoldanskih koncertih v Narodni galeriji. To so koncerti ,kjer lahko vsako opoldne, ko imajo uradniki in delavci svojo prosto uro, poslušate najboljše umetnike za en šiling ali celo pol šilinga. To vam je pravo ljudsko razumevanje in podajanje umetnosti: treba je bilo vojne, da smo prišli do tega. Ali tako so se udomačili ti koncerti, da jih ne bo mogoče odpraviti, ko bo konec vojne. "Pred enim letom in pol sem pela zadnjikrat na odru v Angliji—Purceila v Narodni galeriji. Potem sem šla na dolgo potovanje. Bila sem na zapadni afriški obali, ki jo imenujejo "grob belega človeka.** Šli smo obiskat vojake daleč notri v notranjost dežele, v 'bush\ kamor niso prej prišle ženske. Vozile smo šepet nas je bilo—v vojaškem avtomobilu. Dolge proge smo prepotovale z leUli. Ker to je bilo še v časih višiške Francije, ko so bili deli francoske Afrike za Anglijo neprestopni, ker ao hoteli obdržati svojo nevtralnost. Tako smo leteli preko takih dežel." Ne more biti veliko koncertnih pevk na svetu, za katere bi bile muhe poseben problem pri petju. Irene Baker mi razlaga, da so muhe po nekaUrih vročih krajih Uko strašne, da se jih moreš oUpati in otepati, pa ti šc sede na nosu, očeh ali ustnicah. "Mahala sem z rokami ne-presUno, ni bilo mogoče drugače. Potem sem se pa spomni-ls, da najbrže to mahanje ne na-prsvi mojega petja lepšega, nasprotno, da ga mora kaziti. Za-vzefa sera se, da se ne ganem, pa naj mi sede muhe ns jeziku. Drugi dan sem dobila piamo od vojaka, ki se ni mogel načuditi, kako sem mogla osUti mirna, ko so mi sedele muhe na očeh. Zapisal je: 'Malo ste podobna Francis Kay, ali čudno, do zdaj niaem mialil, da je to lepa ženska'." Nekateri vojaki niao videli žensk dolge meaece, belih žensk pa morda leU, ko so jih prišla obiskat dekleU iz ENSA. Bilo je nakje v 'bushu', kjer ao vojaki igrali nogomet, ko se je pripeljala naša petonca, Pustili so igro in žogo in v trenotku obkolili avtomobil Vroči in prepo-Uni, majhna koliba, kjer so jim ponudili cigarete in okrepčila, dekleta pa vsa utrujena od vožnje po tropski vročini. "Takrat je bilo rea preveč. Morala aem biti trda. Ni bilo več mogoče vzdržati. Odločno sem rekla, da najprej se meramo vsi skopati in odpočiti,-potem bomo govorili dalje." • Za ženako, ki se odpravi raziskovat divje kraje, niso to čudni doživljaji. Tudi za ženako, ki nosi vojaško uniformo, ne bi smelo biti nič posebnega. Ali za koncertno jpevko na turneji so to nenavadne okolščine. Saj imamo še vedno tukaj dan sa dnem koncerU; nekateri v dobrodelne namene, drugi j>a navadni koncerti, Zadnjič sem bila na koncertu za jugoslovanski Rdeči križ. Na odru je pela primadona v »vetlomodri svilns ti večerni toaleti, s krasno počesanimi lasmi, naiminkana, na lišpana, manikirana. Po vsaki pesmi šopki rož in aplavs. Vidite, aato se mi sdi, de je moja majhna snsnka Uko velika patrioUnja, ker bi se ji lahko vse drugače dobro godilo tukaj med vojno. Pa se je prostovolj no prijavila in odiU na io čudno koncertno tumejo, zato da je svojim petjem malo potolažila vojake, ki ao že dolgo od doma in željni oblakov iz Anglija. Pol drugo leto je bila v Afriki, Zad nje tedne je čakaU v Kairu na ladjo. "O Kairu bom govorila samo lepe stvsri. Ker jih saslu ži." Ns poti domov je bila en mesec. Potovals je na ladji, ki prevsža vojake. Ladja je imela več potnikov, kakor je bilo na njej prostors zanje, da bi se počutili vsaj malo udobno. UsU vili so se v Siciliji. UsUvill so se v Alžiru. A kaj, ko niso ne tukaj ne Um smeli s ladje, samo s daljnogledom so poskušali videti, kakšni so ti novi krsji, kjer idaj gospodarijo zavezniki. Na ta način, sevuda ni čudno, da je vožnja trajala en mesec. Kakor se je vrnils domov in kskor zdaj govori o svojem novem delu in kruhu, je res nsjbolj podobna vojaku, ki se js vrnil po dobljeni bitki vojne, odločen, ds dobi tudi bitko miru. Dolenjka. Sateliti baše ed Hitlerja. Glasovi iz naselbin (Nadaljsvsnjs i 1 *raai.) narjev. Vemo pa vsi, da je semkaj prišel iz Mehike, se prikupil s svojim priliznjevanjem najbogatejšemu možu v tem okraju. Ni ga tudi vzelo dolgo, da ae je prikupil ženi moža, sa Čijega Cu»r je sedaj tukaj pred vami. na moža, katerega je on umora, miali, da njo ljubi, hči U žene pa misli, da njo ljubi. Meni je pa znano, da ne ljubi ne prve ne druge, ampak le njihovo bogastvo, katerega se bo tudi polastil, ako ga vi, gentlemani-porotniki ne spoznate krivegs tega brutalnega umora. "Na ozirajte se tudi na priče, ker vem, da te bodo vse na njegovi strani. Poglejte tam Šeno in hčer moža, katerega je s to-le Sekiro umoril, Očaral ju je toliko, da sts mu oajeli zagovornika, katerega bosU sami plačali, njegov ofnar bo pa v banki obresti noall." "Zahtevam, da sc vss to prečrta," se ja oglasil moj zagovornik. All sodnik ga jc zavrni) in rekel mojemu sovražniku!, naj nadaljuje. . Nato je vzel z mize mojo prej opisano sliko, jo s pomočjo dveh mož prilimal na sUno. To sliko' je vzel U hiše, ko sta šli mati in hči do mene v mesto. Porotnike je poklical k sliki in jim pripovedoval, kaj katera pomeni. "Vidita, gentlemani-porotniki, s kakim kriminalcem imate vi in sodnija opraviti! Ta prebrlaanec jo je sam naslikal. Nesumljive-mu opazovalcu se ts slika vidi nedolšna, a mi si bomo ogledsll mslo bolj sumljive strsni. Vidite, tuksj je pred postsvo bežal lz svoje rojstne domovine sa hudodelstvo, ki mi sicer ni znano. VidiU, tukaj v Trstu se je fte prikupil parniškemu kapitanu, da mu je dsl delo v ursdu. On je pač vedel, da lms kapitan smiraj dosti drušbinega denarja v svoji oskrbi, o katerem je računal, da se gs polssti, bodisi s zvijačo ali umorom ,, ." Pri vseh nasliksnih mestih je zmirsj neksj nsšel, ds je porotnikom pripovedoval, kako aem jaz smirsj gledal, da se pols stim tujegs denarja. Ko je pri Šel du slika, kjer sva s kapita nom sredi morja na hlodih so dela, Je p* kar s solznimi očmi pripovedoval in dokazoval, da sem kapiUna prav Uko s sekiro ubil, kakor sem zdsj svojegs go-spodsrjs ns renfu. "Tuksj, vi dlU, se je izdsl, ds ga je ubil: V tej škftlji je bilo 4ft,000 sv-strijskih goldinarjev, kaUrih se je on polastil. Tu ns vrhu piše, ds ne ve, kje je U denar, a jaz vem, kje ga je zakopal. "Yes, gentlemani-porotniki! Tukaj ns morju Je ubil svojegs kspiUns prav tako, kakor je zdsj na ranču ubil svojega gospodsr-js. Sekiro mu je zsdaj v glavo zaseksl Z umorom kapitana se je polastil 46,000 avstrijskih gol dinsrjev; s umorom renčarja ae bo pa polastil njegovega denarja in vsega drugega premoženja . . ." ' Šel je naprej po sliki In porotnikom dokazoval, da sem v Mehiki konja ukradel, ne pa zastonj dobil, kot js bllo napisano na sliki. "Tukajj vidJU, ja pa še katoliškega dullovnlka za nos potegnil, da mu jaJnapiaal pismo, s katerim se je prikupil možu, katerega je sedaj umoril. S svojo zvijačo se-je hitro prikupil Um sedeči materi In njeni še precej mladi hčeri. KUvim pa, ako gs oprostiU, bo šel ustavnost nazaj na renč, kjei bo on guspodsril In spravil čim več denarja, potem pa ae bo raznese) glaa, da je zmanjkalo njega in denarja ," Tako je demagogiral moj sovražnik in iztreaal goroetaane laži Ali—uspel je! ,,, O izpraševanju prič in o sodbi ne bom rekel nič drugega kot to, da so vse priče s reiua ge* vorlie v moj prid. Drugih prič pa sploh ni bilo kot tista moja slika, kaUro je okrajni pravdnik tolmačil porotnikom kot oči viden dokaz, da sem Jaz morilec in da sem umoril svojega gospo-dalja prav Uko kot kapitana na morju. BU sem spocitan kriv umora svojega najboljšega prija-Ulja. Porotniki so ae vrntfi od posvetovanja le v desetih mtnu* Uh in naznanili sodniku da ao me soglasno našli krivegs Uga umora •. . (Be nadaljuje) •eje SANS« 21. avgusta (Nadaljevanje) 1943 a Zaitsi Resolucijo si mi lahko tolmačimo tako, da ne podpiramo nobenega -izma, niti ne klanja nedolžnega naroda. Slogo med Slovenoi moramo na vsak način ohraniti. Vsi imamo svoja prepričanja. Ta lahko ohranimo, ne da bi delali razdor in SANS oslabili. Ker je Anglija v sporazumu s Ameriko že pričela imenovati vse odporne elemente v Jugoslaviji za "garilce" (treba je bilo kompromisa!), se tudi ta odbor na bo zameril nikomur, ako rabi bolj obširen izraz. To se da napraviti i malim popravkom besedila. Nikakor pa bl ne videl rad, da bi se radi tega SANS moral razbiti in bi odborniki morali odstopiti. Kerni (Smatra, da ena beseda nl tolike" važnosti. Govori glede odsotnosti Župana Lauschcta pri kosilu.—Kuhel pojssni, čemu se Lausche nl udeležil.) Kristani Da boste vedeli koliko važnosti polagajo Srbi in Hrvati besedi "partizani", naj omenim, da Sam še na seji predlagal kompromis, ko sem uvidsl, da bo Zaiar glasoval proti tisti točki. Vsa dslegaoija je bila proU spremembi.— ve. toda izjave same ne more spremeniti brez sporszurna s ostalimi delegati zidrulenega odbora. ZaUn Če Sprejmete izjavo Uko kot je bila piedloiena, tedaj moiam izstopiti lz SANHa kot odlnirnlk Ljudje še niso na jaa-nem glede udpoie v stan domovini, so še "ns fencu", radi tega jih je treba najprej podučiti, ne pa rszdražlti. Smatram, da je moj predlog najbolj na mestu Omam Saj smo vsi za partizane, toda da rešimo SANS in ohranimo alogn med narodom, jih imenujmo "gerilce", Med tem pa dajmo ljudi podučiti. Podpiram predlog brsts Zalarja, da Ujnik piše Adamiču. Krtalaar Preje prečlUne lijava se naj smatra za predlog, h kateremu dostavljam svoj apel, da neeog lasu Joči odbornik ne bi delali naprtiik. Hladi glaaovanje s dviganjem rok In rezultat je sledeč Za predlog brata Zala/ja, da se v resoluciji beaeds "partizani" opusti in nadomeati s "ljudski gerlki", je oddanih pet (3) glasov (Zaiar, Oman, Urankai, Kern in Prlaland). Za izjavo v celoti pa so bili oddani Itu i (4J glaaovi (Cainkar, Zaitz, Kuhel in Zupančiči (Krtatan nl glasoval, ker je bllo glaaovanje javno. Upoštevan tudi ni bil glaa braU Jurjevca, ki Je rahteval, da se zsnese v zapisnik, da 1 rjavo v celoti strinja J (Dalje prihodnjič.) PROSVETA 1*0*0*0001 GUSARJI CLAUDK FARRERE Ladja se gladko pokorava svojim vrvem, užem,. konopom in povodcem in veselo reže gladino, ha zapedu pa tone ekvatorsko aolnce in priiiga s svojim ikrlatom nebo, zemljo in . (Sa nadaljuje.) S Flibustejci niso imeli nikakršne skupnosti in Tomaž je gledal na ta dečke bolj s pomilovanjem, saj, so izvrševali vsako najmanjšo za povedal s posebno ročnostjo in so sploh bili jako krotki. Ludviku je pa to bilo zelo prav, ker je porabil njihovo spretnost in pokornost in je takoj odredi! dvojno dnevno delo, pomnožil bremena in dal delati zgoraj in zdolaj v istem čaau, izkratka, brez pomislekov je izrabljal te dečke in jih vedno priganjal k največji naglici, da se čim preje povrnejo v domovino. Tomaž sam se ni prav nič brigal za vsa ta dela, marveč je skušal zadnja dni svojega prebivanja v Ameriki izrabiti za kolikor mogoče prijetne zabave, dneve za prijetna sprehode po vsej okolici, noči pa za ša bolj prijetna kroka-nja, h katerim je vabil vea pustolovce cele o-kolice. Juana se je teh krokanj rada udeleževala in jim ja tudi rada predsedovala. Ponašala se je e svajo bogato opravo, dasi ja zaničevala vse ta babnice okrog sebe, ki jih je vedno dovolj v družbi Flibustejcev, dokler je kaj drobiža, in ki sa znajo s tam drobižem tudi mnogo bolje okoristiti ko Flibustejci sami. CH-tod cela kopica nakita in dragocenih oblak. Zavzetja Ciudad Raala je prav lepo napolnilo vsako bisago in malho. Na Tortugi ja zable-stel izreden sijaj — nekaj tednov. Prirejale so se hrupne in razkošna veselice s pravimi poplavami vina, ki se je razlivalo po svili, bar-žunu, čipkah in zlatih vezeninah. Tudi igrali so, in bilo, kakor da čar a Jo: Marsikateri Flibu-stejec se je bogat vsedel h kockam in je vstal reven, kakor ja bil poprej . . . Vendar se pa ni nikdo vznemirjal nad takimi muhami sreče, saj je še morje tu in tuje ladja na njem. Kar si zgubil to noč v igri, si poilčel jutri zopet z mečem v roki pri tujcu. Igra ja povsod Ista. Vkljub temu je opazovalec mogel sredi naj-razkošnejših veselic opazovati tudi najdivjejle prepire in dvoboje, pokolje, ter druge razvrat-nosti . . . Ludvik Guenoie se ni udeleževal ničesar. Trdovratno je ostajal na svoji fregati in njegova vnema, da pospeši priprave, je rastla z vsakim dnem Končno je prišla tudi ura odhoda. To pot naj bi "Lepa podlasica" vzdignila zadnjikrat sidro po dolgotrajnem in prav dobičkanoenem kriŽarenju. Bilo je jeseni lete 1672., ko sta kapitan Tomaž in poročnik Louis skupaj zapustila Sain Malo, da si poiščete slave in bogastva v daljni flibustejski deželi. Slave in bogastva sta našla dovolj, to je brez dvoma. To ja pa bila tudi pravična nagrada, po tolikih naporih ... Končno je torej udarila ura. Bilo je lepega oktobrskega večera, ko je solnce tonilo. Ta mesec je na Antilah stokrat bolj svetel in topel, ko pri nas lepi meseci juni, juli in avgusta. Prejšnji dan sta se Tomaž in Juana zadnjikrat primerno poslovila od svojih krokarskih tovarišev in bratov v orožju in to slovo ni trajalo baš prekratko. Ludvik Guenoie je imel največje težave, da je šestintrideset ur kasneje prekinil to jemanje slovesa, ker je bil mnenja, da se odhod ne more več odlašati. Po nekaterih težavah je torej odrinil čoln, ki noei kapitana Tomaia in njegovo ljubico na krov fregata. Poročnik je na to prav brzo zapovedoval manevru, dal dvigniti sidra, naravnati jadra, obrniti krmilo in končno odriniti od kraja proč, v severno-zapadni smeri, da jo udari skozi bahamski preliv in okrog Lucayskih otokov ter tako ujame dobra tokove ln vetrove, kl ponesejo ladjo proti Evropi. Na zadnjem kastelju stojita vzravnano Tomaž in Juana ter molče opazujeta plemeniti zaton kraljevske oble. Bolj na levo širi v po-temnelem iztoku Tortuga svoje smaragdno-zfleno nabrežje. Bolj zadaj, v globoki temi molčečih gozdov, se še svetijo okenca redkih domovanj in nekatera odbijajo zadnje žarke tonečega solnca krvivordeče nazaj na zapad. Pogled na vse to je nečuveno grandiozen. Juana krči obe roki na robu ograje in hlastno vsrkava ta pogled v se. Louis Guenoie stopi h kapitanu in ga v svojem veselju, da se vendar enkrat že vrača v domovino, krepko udari po ramah. Tomaž Trublet, imenovan Tomaž Jagnje, se okrene, zasmeje in iztegne roko proti sedaj že oddaljeni obali: "Brate Ludvik, mi U veruješ? Vse to zapuščam sedaj in malo manjka, pa bi mi bilo iz srcs žal,. ." Juana pa, ki še vedno opazuje, se pri teh besedah zdrzne, se s krepkim okretom takore-koč odtrga od zadnjega pogleda in stopi k svojemu ljubčku: "Ho!" pravi, "saj se še vrneva!" Štirinajst dni že krilari "Upa podlasica" in vadno okreta svoja jadra po bahamskem prelivu, ki ni niti prav širok niti prav varen, ker ga omejujejo na severu mnoge čeri, in ker vetrovi v njem niao nikdar redni, ampak se menjajo, kakor je njih volja. Toda Ludvik Guenoie je ta preliv prebrodil že Ukrat, ko je vozil zavzeto gslijono nazaj v Francijo, in zato pozna U preliv od enaga konca do drugega prav dobro. Zato je dober pilot in ker je tudi budno stražil, se ni pripetila nikakršna nesreča. Končno se pojavi Kap Sable, zadnji odgra-nek polotoka Floride, in sedemnajsti dan svojega potovanja sevije ladja okrog njega. Nato ottne Louis Guenoie smer takoj naravnost na sever, da se v velikem loku izogne zadnjim indijanskim otokom, velikemu Abaccu in Man-tkpillasu. Tu menja morje svojo barvo. Namesto zelena kaže temnomodro. Mornarji se temu zelo čtpijo. Louis Guenoie se jim pa smeje in se raduje, ker dobro ve, da je ta menjana barva prvi znak one čudežne struje tople vode, ki pluje po vsem Atlantskem oceanu od ameriške pa do španske in angleške obale. V njej se bo "Lepi podlasici" godilo prav dobro. -Peti dan se veter nenadoma preyrne od iztoka na zapad in,občutno ohladi zrak. Jasno nebo se pokrije s sivimi oblaki in močna toča opetovano ropota po krovu. Louis Guenoie povije svoje vrhnje jadro in še nekaj drugega platna ter se pripravi za vihar. In zopet se raduje, kajti vsaka zapoved je že tudi izvršena v redu, lahko in naglo, in vse spremembe imajo tudi svoje dobra posledice. Z zdolnjiml jadri in jadrom za vihar drvi "Lepa podlasica" sedaj mnogo hitreje, ko poprej v mirnejšem vetru z vsemi jadri, in bolj naglo, ko le kedaj poprej, ko je še lovila kakšnega holandakega ali španskega trgovca, ki je bežal, kar je imel vetra. Toda toplote v zraku je pojemala vedno bolj in bolj, in kmalu zavijejo mrzle megle vse morje v sivino. Iz polnih prs vsrkavajo Malonezi mokrotnl veter m ae jim zdi, da je domovina že v bližini ... * + (Dalja prihodnjič.) OPERATORICE ' na Šivalnem stroju Vladno, stalno ali delno delo. Nai višja plača. Začetnice učimo. Doi kontrakti. Ako niste sedaj uposlei v vladnem delu, pridite pripravlja za delo. UNITED STATES TENT - . & AWNING CO. 2318 W. Huron Street A morilka vojaka Charlea Schmfts in Jokn W. Grlffin nosite bo-ilčaa darila v vojaško barako nakje na Italijanski fronti "Žeja me/' je dajal, in tudi živina je trudna! Vlelda sta brazdo do konca in izpregla. "Od Uke koče!" je dejal in zamišljen umolknil. "Od taka uboge koče!" Je ponovil Luka in se hudomušno nasmihal. A za hip je dejal: "Ampak bled je Banov študent, v krčmo bi moral!" Jurij je prijel za plug, Čez Ločnico je zahladil veter. Odne-kod je priletela jaU vran in Muri je veselo zalajal Posedale so ena po ena, vzleUle, krožile. Ne-voljno so korakale in se vzdig, nile v dobravo. Luka je ščuval psa in se šal^l: "Zgrabi jo, Muri, zgrabi! Drži jo, Muri, drži! Bomo suho vranje bedro. kuhali, auho vranje bedro bomo.večerjali!" "Kaj bi vrano tudi?" In Jurij je pogledal nanj, na njegove križem pokrpane hlače, na potrgano srajco, na njegovo pripogn jeno' glavo, z vetrom v sivih mehkfc laseh: Tak je bil Luka hlapeti? včeraj pijanec, jutri berač ih potem zopet hlapec, veseljak in svobodnjak, človek brez doma, večna popotna bisa-ga. Rodil se je? Kdo bi to vedel. Mati mu je bUa? Kdo bi to znal. Dozorel je nekje na božjem solncu kakor jabolko in našla se je roka, ki ga je utrgala. Za mlada je odrinil v tujino, romal čez morje, blodil ves svoj dobri vek po svetu, morda delavec, morda sluga, sam Bog ve kaj? Vrnil se je naveličan ln po-staran na nalo stran, v blaženo deželo vina in strahu božjega. Hodil je po vaaah, znan ali neznan sedel pozimi za peč, poleti v somraku na prag, se razgovo-ril in nasul poslušalcem pisanega popotnega bogastva. "Bili so trije bratje . . ."—"Živel je nekoč kralj . . ."—"Tam v tiati lepi deželi, ej . . ." In vasi so poslušale, veliki otroci so poslušali lepe bajke o velikem življenju tam sa tremi gorami, za tremi vodami. Kadar je dajal, je Luka mnogo dal, kadar norel, je mnogo norel, a če se je zaprl sam vase, bil je mrk in mračen in brez besed. Naježil je tedaj obrvi, zbral svojo culo, poklical Murija in je Odrinil iz kraja. Zadnje ča^e je malo pohajkoval. Tudi sa je bil upognil, dasi še zmirom živ in okreten, in povesti ni toliko znal. Držal se je ene hiše. navadno pri Knezovih, ter postajal vfs bolj čemeren in žalosten. Videli so ga pogosto na samem, kako se ozira naveličan po nebu, kakor da mu je tesno in ne ve. kam naj nameri korak . .. Orala ste in orala. Brazde so se kopičile, ^oni so raall, visoka Loinica sa je spreminiala v prostrano teasno gredo. Sla Je zaprega gori in ŠU zopet doli, in plug. veliki krt. je ril in se bliskal v solnev ob koncih. Med mendranjem konj in šumnim trganjem zemlja je Jalti Muri. po-dil sa za vraitffni v širokih kolobarjih in pot«ln zasopel obaedel m jih še varno gledal Razpo-aedle eo se p6 planoti in padale na njivo, podobne črnim sajam, ki jih noei veter. Brskale so po brazdah z opreznim očesom na vae strani lzprevrgla sta polovico njive in Luka' se je utrudil. Po majhnem kosilu in kratkem počitku je Jurij vstal in se udaril po kolenih. "Zdaj pa pojdiva, izorjiva! Se povleči bo treba nocoj!" , Luka se je zakrohotel na ves glas. "Kaj še! Ne priganjaj, pobegnem ti!" "Hoče se mi počivati. Stori, kar ti pravi natura. Naturo 'je treba poslušati!" In je legel podolgem kraj pluga. Roke si je položil pod glavo in mežikal Juriju, zaničljivo gr-graje. Med kolena mu je legel Muri in od same udobnosti brezskrbno zadremal. Jurij se je jezil, se premagoval, se nasmehnil. . "Sodrga, ali te naj z ročico!" "Pa me z ročico!" je odgovoril Luka in zatisnil oči. "Kaj bi z menoj starcem, kaj bi s človekom? Konja lahko zaprežeš, mene ne moreš. Psa lahko osuvaš, meno si ne boš upal. Ti si kmet, jaz potepuh. Kakor veter sa vzdignem -čez prvi hrib, ti pa imaš korenine v zemlji. Kakor drevo si, ganiti se ne moreš!" "Saj mi ni do oranja," je pomislil čemerno Jurij in sedel na voz. Solnce je lezlo že nizko. Čez Ločnico je zavel hladen vzduh, sunkoma in boječe, lahne pod-večerne sape. Vse bolj je sinjelo nebo. Vse bolj je žarela zapad-na stran in tonila v neznatnpst črte na obzorju. Jurij je pogledal na vas. Bila je pohlevna, ponižna vas. Kakor želve so se stisnili Um doli vaški domovi, druga z drugo vaške koče in kozolci in kakor hrbti želv so blestela v večernem solncu strešna ploskve; opeka v dolgih, ravnih Vrstah, na slemenih žlebnikl z beHm apnom pritrjeni, vse rdečkasto, očesu zoprno, naveličana Nad vasjo so kipeli jagnedi; še večji, še višji v neskončno nebeško sinjino. Kaj, ko bi se jeli podirati, lomiti, padati križem v grozni lomnjavi aa ubogo vaa! Vieoki so, pa^ žugajo, nc/ krotko drhti list poleg liste, ko drobni plamenčki so, la jih zletijo solnčni žarki. TISKARNA S.N.P.I v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnics, časnika, knjige* koledarje, letake itd v slovanskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jezika tn drugih....... • ,' 'v,.' VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABtfl .... Vsa pojasnila daja vodstvo tlsksros Pilite po informacija na naslov: SNPJ PRINTER Y , j ■ <* SSS7-IS S. Lawndale Avansa - • Chteago »rofailno.^KorUtiaJftfpiukata *ft mmmmtu $ IM ss kaše prišteje k naaošafad. Teeaj »daJ al vsroks. «•* •draa sa člane SRP J. LM Preovoia je vale lostalas ■ vsaki dnašfari asfcAa. ki bt rad ŠIM Bst vsak daa. h-Vselej kakor hitro kateri teh aaaov preneha biti au »«e preeeli proč od druiina ln bo sskteval sam svoj W s moral tisti član is dotitae družina, ki je tako skupoe i dnevnik Proeveto, to takoj nameniti apravnittvu l** doplačati dotitao vsoto listu Proeveto. Ako tejs as "Kaj bi le take sanje!" je mrmral Jurij, vzdiguje plug. Ves velik se je ozrl v dobravo na kočo Banovih. Ležala je Um kakor madež na belem dnevu, majhna in revna, trdo k zemlji prižeu. Sleme je bilo ugrezlo, Deset povesti Anton NovaSan MURI PREGANJA VRANE I. "Pa se res težko orje," je dejal. "huje nego druga leU. Prav tako, kakor se mt je sanjalo nocoj. Veš, orjem, orjam to trdo l