ANWALlSUtiAt i VMhmi rti« 1 SiLlDiS Beilagen .. ¿t^.'iaw^ane It. marca 1915. XLIX. teiaj. Lisi ljudstvu v pouk fn zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge Izven«' Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. _— Naročnina ge pošilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Ud lištvo: Koroška cesta štev. 5. društva" dobivajo list brez posebne naročnine. :e dežele 8 ¡s. dje „Katoliškega tiskovneg« Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejem* Posamezni listi stanejo 10 vin. — Urednii naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., aH kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznarul«-siane beseda 5 vin Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Boji za Dardanele vznemirili celi svet, — Grški ministrski predsednik odstopil. — Grški kralj še ni za vojsko. — Italija ne ve, kam bi se obrnila. — Amerika ščiti Kitajsko pred Japonsko. — Amerika se oborožuje. Dopusti za crnovojnike. Že začetkom meseca februarja je naročil Hrvat-sko-slovenski klub svojemu načelstvu, naj se pri pristojnih ministrstvih poteguje za to, da črnovojniki dobijo primerne dopuste za poljedelska in vinogradniška dela. Z ozirom na to naročilo sta poslanca dr. Korošec in dr. Susteršič ponovno posredovala na mero dajnih mestih, da se vprašanje glede črnovojniških dopustov ugodno reši. Kakor kaže odredba vojaške u-prave, ne brez uspeha. Crnovojnikom se bodo dovoljevali dopust'. Že „Straža" je prinesla poročilo o tem, toda ker še odredba ni bila v vsem obsegu dobro znana, prinašamo danes natančne in popolnoma zanesljive ter uradne podatke. Dopusti se bodo dovoljevali1 vojakom, ki pri padajo kmečkemu stanu (t. j. samostojni kmetje, njih sinovi, viničarji, poljedelski delavci) in se nahajajo pri vojaških formacijah izven bojiiča (n. pr. varnostna služba pri železnicah in drugih ja,v,ih napravah), pri nadomestnih četah, v okrevališčnih (rekonvales-centnih) oddelkih in zavodih, Skratka rečeno, dopust so določeni za vse kmečkemu stanu pripadajoče vojaške, zdrave in rekonvalescente, ki niso v fronti. Vsak izmed teh bo dobil dopust, v kolikor bodo to dopušča' li najnujnejši interesi vojaške službe. Dopusti ne bodo dolgi, k večjemu 14 Ani. Dovoljevali se bodo za najpotrebnejša poljedelska in vinogradniška dela. Gledalo se bo na to, da vsi primerni in potrebni poljedelci dobijo dopust.. V tem kratkem času naj se menjajo. Za dopust je treba prositi pri neposrednem poveljstvu vojakarčrnovojnilka. Prosi lahko vojak sam ali pa njegovi domači potom okrajnih glavarstev. (Glej obrazec med „Raznimi novicami",) Dopust daje edino-le neposredno vojakovo poveljstvo. Prošnje domačih okrajno glavarstvo samo sprejema in dostavlja vojakovemu poveljstvu. Kdaj se bo dob'1 dopust? Po vseh krajih se polja in vinogradi ne obdelujejo istočasno. Razlika je med južnimi in severnimi kraji, med nižjo in višjo ležečo lego in med raznimi poljedelskimi kulturami. Po teh krajevnih razlikah in potrebah dela in časa se bodo dajali dopusti. Z dopustnim listom bo imel vsakdo prosto vožnjo po železnicah, na dopustu bodo vojaki ravno fiiko dobivali svojo vojaško plačo in njihove družine, ali starši,, ali žena z otroci, pa dosedanjo podporo. Razven tega lahko posamezni poljedelci ali tudi občine prosijo (samo) potom okrajnega glavarstva, da, se jim za poljedelska dela dopošljejo od vojaštva delavski oddelki po 20 mož skupaj. Za delo ne bo treba nič plačati. Posamezniki, oziroma občine, pa morajo skrbeti za stanovanje in hrano tako, kakor se to dogodi pri vkvartranju. Za hrano vojaš-ko-delavski oddelek plača, ako se zahteva, tudi odškodnino v isti' izmeri^ kakor se plačuje hrana v gar-niziji. Končno še vojaška uprava razglaša, da se bodo v slučajih, ki so posebnega upoštevanja vredni, samostojnim poljedelcem (posestnikom) in posameznim poljedelskim uradnikom dovoljevala časovno omejene oprostitve. Take prošnje se smejo vlagati samo pri okrajnih glavarstvih. Na prošnje, ki so se al se bodo poslale naravnost na domobransko ministrstvo, se ne bode oziralo. Odredbe za poljedelsko delo. Vsakdo, ki ljubi domovino, mora skrbeti, da bo imela naša država v bodoče dovolj živil ne samo za prehrano armade, ampak tudi za drugo prebivalstvo. Bolj kot prejšna leta skrbimo letos za to, da se bo v-sak košček zemlje 'zrabil, nasadil ali obse j al, Z gotovostjo lahko računamo, da bo najbrž Še delj časa nemogoče uvaževati v našo domovino iz tujine potrebnih živil. Ce bomo skrbeli, da se bo v naših krajih pridelalo kol kor mogoče mnogo žita, krompirja itd,, bomo s tem najbolj uspešno kljubovali draginji in sovražnikom naše domovine, ki nas obkoljujejo, kakor sovražna armada močno in važno trdnjavo. Mnogo je še v naših krajih zemlje, ki se lahko spremeni v njive. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo je izdalo pred nekaj dnevi važno odredbo, ki ima namen, da podžuri naše ljudstvo na deželi, da čim preje več sveta obdela in obseje. Glavne točke te ministrske naredbe so: Do 15. aprila ima posestnik ali najemnik neobdelanih kosov zemlje pravico, isto sam obdelati. Ako pa do tega dne niti ne izvrši potrebnih preddel za spomladno setev, čeravno je že zemlja dovolj suha, ima o b č i n a p r a v i c o . da dotične kose zemlje .o b d e 1 a in o b s e j e. Do 2 3, aprila ima občina, v kateri leži do-tično neobdelano posestvo, pravico, da ga po svoje obdela. Ce se pa tudi domača občina ne pobriga za obdelavo zemlje, ima politična oblast pravico, da dovoli kaki sosednji občini ali tretji osebi, da ob-d e 1 a in obseje določene kose zemlje. V tem slučaju se je treba ravnati po navodilih krajevne komisije za oskrbovanje in spravljanje setve, ki obstoji v vsaki občini. Tudi okopavanj'e in obdelovanje posetve ter spravljanje pridelkov mora biti pod nadzorstvom zgoraj omenjene komisije. Dotični, ki je obdelal kak kos neobdelano zemlje, sme storiti vse, da mu jo mogoče pravilno oskrbovati sejane ali nasajene pridelke. Samoobsebi je umevno, da je on. tudi lastnik vseh pridelkov, ki jih je dobil na tistem kosu zemlje. Lastnik posestva pa nima nobene pravice do pridelkov. Ko pa so pridelki spravljeni, nima obdelovalea nobene pravice do dotičnega kosa zemlje. Obdelave in posetve oproščeni so le tisti kosizemlje, čegar posestnik je do 31. marca naznanil po občini politični oblasti, da za leto 1915 niso pripravni za posetev, ali pa, da bo še-le pozneje iste obse j al s kakim semenom. Do 15. aprila se torej posestnik lahko odloči, ali bo neobdelano zemljo obsojal ali ne, do 23. aprila ima občina pravico do obdelave zemlje in od tega časa naprej pa razpolaga o uporabi neobdelane zemlje politična oblast. S to odredbo se daje ljudem, ki nimajo lastne zemlje, priliko, da brezplačno lahko dobijo a- „najem" kos zemlje, na kateri posadijo krompir, koruzo, fižol ali kaj sličnega. Dolžnost občin in krajevnih komisij za spravljanje setve pa je, da skrbijo, "da se vsak prepir, ki bi nastal med posestnikom in obdelovalcem zemlje, že v kali zaduši. Tako ministrska odredba, katero smo priobčili, da so naši kmetovalci o vsem dobro poučeni in da ne pridejo v neprilike. Slike iz vojne. Črnogorci valijo kamenje na Kotor. Orožniški stražmojster Jožef Petrovič, doma od Sv. Barbaro v Halozah, nam piše iz K o t o r a: Že več let sem naročnik „Slov. Gospodarja", ko ji časnik se mi posebno sedaj v vojskinem času s svojo vsebino in zanimivimi poročili najbolj dopada. V zadnjem času se ne dogaja nič posebnega na tukajšnem bojišču. Dne 17. svečana je plaval spet po dolgem času naš zrakoplov nekolikokrat preko Lov-čena in okolice. Črnogorci so s posebno srditostjo streljali nanj s šrapneli, vendar se je zrakoplov nepoškodovan zopet vrnil. Naše trdnjave hrabro obstreljujejo črnogorske vrhove, a Črnogorci prav nič ne odgovarjajo na te pozdrave. Sumnja, da jim primanjkuje streliva, je resnična. Naše predstraže vznemirjajo Črnogorci po noči z valjanjem velikega kamenja po strašni strmini in peče v ju, ki uči ni sicer veliki hrušč in ropot, vendar nam s tem ne morejo škodovati. V mestu Kotor je prebivalstvo na streljanje topov in pušk že popolnoma navajeno in se nikdo dosti ne zmeni za to. Vsak gre za svojim delom, trgovina je ustavljena, živila so dan na dan dražja. Vse domorodce srčno pozdravlja! „Slovenski Gospodar" pri trd-njavskih topničarjih, Anton Alt piše svojemu bratu č: g. kaplanu I-vanu Alt v Slovenski Bistrici iz Petrovardina (trdnjava ob Donavi v Sremu), kjer služi pri trdnjav-skih topničarjih: Dragi brat! Iskrena hvala za poslanega „Slov, Gospodarja", katerega vselej z največjim veseljem sprejmem. Ta naš ljubi domači list mi je najbolj priljubljen, kakor tudi pri vseh ostalih tovariših-Sloven-. cih. Ko ga dobim, moram zmiraj na željo ostalih tovarišev v njih sredini na glas čitati vesti in poročila naših sobojevnikov iz mrzle Galicije. Potem pa tudi gre iz rok v roke, da se nazadnje ne pozna več, ali je slovenski ali kak drug list. Tukaj pri nas imamo že zelo lepo spomladansko vreme, snega smo sploh malo imeli, tudi zima ni bila prehuda. Prosim Te zopet za cigarete. Ali dobiš moja poročila? V teh usode-polnih dneh se zelo pogosto spominjam svojih dragih, O, da bi še enkrat včakal življenje, kaJcoršnega sem imel prej med svojimi domačimi! Spomni se me večkrat v molitvah, da bom vse volj no prenašal. Sam moliti tudi nisem pozabil, kajti to je moja edina tolažba. Pripravljen sem na vse, toda upam najboljše. Kajti: kar Bog stori, vse prav stori. Priporočam se vedno sv. Jožefu za srečno zadnjo uro, ako mi je odločena na bojišču. Ako pa mi smrt še ni odločena, sem se pa zaobljubil k Mariji Bistriški na božjo pot, ako me še srečno pripelje nazaj t ljubo slovensko domovino. Dal Bog in sreča junaška zmago našemu orožju in pogin našim sovražnikom! Se še enkrat priporočam za „SI. Gospodarja". Te srčno pozdravlja in Te poljublja Tvoj Te ljubeči brat Anton. Smodnik je malo poskusil. Pionir Franc Klančnik, doma iz Vranskega, pL še iz severnega bojišča: Drag: stariši! Sprvega, ko sem prišel v Galicijo, jo bilo slabo. Vsak dan smo marširali, kolikor se je največ dalo. Ko smo se približali Rusom, slišal sem puške in kanone grmeti tako, da so se skoro začele hlače tresti na meni! Toda samo za trenutek. Fritekli so naši huzarji nasproti. Nato smo malo postali. Bilo nas je dve kompaniji skupaj. Razširili smo se po polju proti našim okopom. Mimo gredoč sem videl naše mlade vojake ranjene in mrtve. Začelo mi je šumeti po laseh, kaj da bo, dokler se nisem navadil. In vendar, hvala Bogu, som danes še popolnoma z-drav. Sedaj pa se za pokanje pušk še niti nobeden ne zmeni več, samo šrapnelov se še bojimo. Nekoč so nas celo noč in celi dan preganjali po nekem gozdu, tako, da nas je bilo nazadnje le malo skupaj. Midva z mojim prijateljem sva šla za huzarji. B la sva lačna in žejna. Tudi kaditi se mi je že zljubilo. Našel sem konček cigare, z veseljem sem ga pobral in pokadil. Bilo mi je precej bolje, da sem lažje šel dalje. Huzarji naše divizije naprej, midva pa za njimi. Skrbelo naju, je, da bi prej našla svoio kompanijo. Nato smo prišli v neko mesto. Tam sva si kupila kruha, da bi se malo podložila ž njim, pa še tistega sva zgubila, da so ga potem Rusi1 jedli. Naenkrat zagledam dra-gonce. Zraven je bil tudi našega župana sin, Janez Papež. Imel je vse mastne prste, ker je ravnočebelam odvzel strd. Tudi meni jo je dal, da sem se malo o-krepčal. Petem sva se nekoliko pogovorila in s zopet podala roke. S prijateljem sva šla zopet za huzarji. Prišli smo na griček. Naenkrat zagledam ruske kozake. Rekel sem svojemu prijatelju: „Ti, sedaj se bo treba skr.ti za drevo!" Stopil sem čez cesto in že so začeli šrapneli leteti in strojne puške ropotati. Blizu je bilo ravno pokopal šče, za katero sem se umaknil. Spomnil sem se na podobo Matere božje, katero mi je teta obesila na vrat, predno sem odpotoval iz naše Prekope. Videl sem tudi, kako so se valili konji in huzarji na kup, ker so bili zadeti odšrapnelov. Za. nesel sem se na Mater božjo, da mi bo gotovo v pomoč in spustil sem se po trebuhu v grmovje. Tam sem ostal za eno uro. Mislil sem si, sedaj me pa že i-maio Rusi, kajti kozaki so že dirjali mimo mene. A hvala Bogu, odpodili so jih naši lovci, tako, da sem jim sreč o odnesel pete. Nato sem zopet moral bežati, kolikor se je največ dalo; zabredel sem v neko močvirje, da sem komaj ven prišel, ves moker sem bil. Po noči me je malo zeblo, pa tudi ne preveč, ker smo trije prišli skupaj v kleti, kjer smo našli šampanjec, ki nas je dobro ogrel. Drugi dan smo prišli do kompanije. Potem smo se odpeljali na drugo stran. Tam je dobil Rus precej smodnika pod nos. Tudi jaz sem ga malo pokusil, toliko, da vem, da je kisel. Sedaj sem zopet v Galiciji. Samo Bog daj, da bi Rusa pošteno naklestild in potem se podali vsak k svojim domačim. Smrt ima velikansko žetev. Pismo slovenskega bojevnika Janeza Antona Dvoršak iz IIoč, topničarja na severnem bojišču, se glasi: Dragi domači! Naznanim Vam, da sem do sedaj še, hvala Bogu, pri dobrem zdravju; godi se mi zdaj tudi dosti bol.še, posebno pa zato, ker sem se čisto privadil vojski in vsemu hudemu. Kakor se vidi tukaj na bojišču in kakor čitamo po časnikih, še pač ne bo kmalu konec naše grozne vojske. Samo to upanje me še tolaži, da bo enkrat vendar našega vojnega trpljenja konec. Ni mi mogoče popisati, koliko ljudi in konj je tukaj na bojnem polju pokopanih. Zavoljo tega se širi po nekod grozna kolera. Včasih se morajo borbe za kakšen dan prekiniti radi vel kega števila mrtfičev, ker čez mrtve ne mo remo naprej, večkrat jih leži po cele plasti. Smrt ima velikansko žetev! Pred prazniki je bila grozna bitka, takrat so jih celi teden pokopavali na enem griču; videl sem to na lastne oči. Takrat so jih Rusi pač pošteno dobili po svojih rujavih ušesih. Tudi izgube so imeli velikanske, niti toliko časa niso imeli, da bi pobrali svoja kopita, morali so jih nam prepustiti. Dobili smo takrat veliko kruha, celi vagon moke in toliko testa, da smo mogli potem v mestu iz njega peči kruh za naše vojake, tudi jaz sem si z ruskim kruhom potolažil želodec, čeprav ni tako dober kakor naš toda v sili je vse dobro. Danes sem tudi dobil od bra-tranca-korporala Ludovika karto, v kateri piše: Sedaj še le spoznam, koliko je vredna molitev, ker me je Gorska Mati božja že tolikokrat obvarovala smrti. Omenim Vam tudi svoje veselie in hvaležnost do Boga, katero čutim za prejete milosti, da me še Bog namreč toliko časa ohra"i pri življenju, da se lahko dobro za smrt pripravim. Tukaj so laki pretresljivi dogodki, da se lahko vsak, kateri le hoče, na smrt dobro pripravi. S pozdravom hvaležni sin Janez Anton. Dva sovražnika. Topniičarski poddesetn k Andrej Kovač ič iz Središča, bivši podpredsednik sred škega Orla, piše s severnega bojišča dne 1. marca: Zopet sem tnko srečen, da sem prišel nazaj k svoji pre šni bateriji. Za nekaj dni sem spet na varnem. Bil sem začasno pri pokskem topničarskem pol ku. Čeravno sem se nahajal vsak dan v nevarnost , vendar je dobro izšlo. Kako bo v prihodnje? Bog ve? BI sem v vel ki nevarnost, ko se ie par šrap-elov prav pred menoj razpoči'o in poškropilo okrog mene, kakor toča, vendar me ni zadel nobeden. In v drugem slučaju je zadela granata v naš zakop brez kake škode. Za življenje se nisem bal, saj je v božjih rokah. Koliko mraza sem moral teh dvajset dni prestati, ležeč po noči na prostem, vendar mo emu zdravju ni nič škodovalo. Res Čudno! Ce bi doma kdaj tako spal zunaj, gotovo bi se prehladil na smrt. Drugače je b lo popolnoma dobro. Zjutraj, ko sem se vstal, ie bilo prvo — kuhanje kave. Potem pa strePati do poldneva, včasih pa kar ce'i dan. Ko nisem bil pr. topu. sem cvrl s!a"ino, pražil kruh in kuhal juho. Vsega smo imeli v izobilju. Zvečer pa, ko je prišla kuhinja, smo dobi'i meso in juho ter kavo ali kuhano vino. To je bilo življenje! Čeravno nas je napadal dvojni sovražnik, prvi Rus, oddaljen s šrapneli in granatami, grug' kozak v srajci, ali uši, vendar sem izšel zdrav, rešen prvega sovražn;ka. Drugega pa se ne morem rešiti, čeravno ga pobijam, kakor je najbolj mogoče. Ta pa nas ne bo ubil, čeravno je siten in grize ter pika, da je joj. Pa s tem si kratimo čas, da, ko ima kateri take ujetnike, jih dene na ogenj, da se spečejo, Imamo jih dvojne vrste, namreč ogrske in gališke. Gališke so hujše in boljše rejene, močne pa tako, da človeka vzdignejo. Toda, če Bog da in sreča junaška, upamo premagati obojega sovražnika in priboriti mir naši Avstriji. Bog daj, da kmalu dovršimo svoje delo in se sreč..i povrnemo nazaj v domovino! V bojni črti sem se sešel z dvema domačinoma: Borko Rupertom in Mlinarič Rudolfom, Povedala sta mi, da so naš pre^š d kaplan č. g. Marko Kranjc pri njih za vojnega kurata. Žal, da nisem imel toliko časa, da bi jih poiskal! Ne moreš si predstavljati, kako „e tukaj veselo, če se snidejo znane -tovariši! Cas mine kot bi ga odrezal. Ce pridemo zdravi nazaj, se bomo dost krat spom njaii, pri čaši sedeč, kako smo gazili gališko blato, zasledujoč in preganjajoč sovražnika. Naznanim Ti, da smo ga potisnili kakih 1 do 5 kilometrov nazaj. Pa smo ga tudi dali, da je bilo veselje. Streljali' smo tako', da sem od samega pokanja skoraj oglušil. Najpre smo ga z granatami izs lili iz njegovih zakopov. Ko je bežal, smo ga obsipali s šrapneli, da je padalo moštvo kot snopje. Čeravno so se dolgo trdovrat ,o držaii, vendar so si nazadnje moral, nabrusiti pete in bežati kar jim je bilo mogoče. Razume se, da takrat naša pehota ni držala rok križem, ampak jih je pogumno zasledovala in mnogo ujela. Tukaj osta emo kakih šest dni, potem pa gremo spet nad nje. To bo spet igra! Že sem zadreman in zmučen, zato ne morem več pisati, čeravno bi Ti i-mel še mnogo povedati. Te pozdravlja prijatelj Andrej.. Na bojišču mi čas hitro teče. Mladenič-vojalc Pavel Bas iz Parižlj pri Bras-lovčah, kateri je služ 1 dva meseca v neprestanem ognju gorskih topničarjev na severnem bojišču, potem nad dva meseca pri oddelku strojnih pušk, sedaj pa pri trenu na bojišču, piše na pustni večer to-le pismo svojemu prijatelju: Predragi! kako se kaj imate doma? Jaz se, hvala Bogu, dobro počutim. Kako kaj letos obhajate pustni večer v domovini? Veš, ko sem odhajal pri prvi mobilizaciji na vojsko, mi še na misel ni prišlo, da bom pustni večer še praznoval na bojišču. A sedaj, kakor vidim, pa še bom Veliko noč. Mi tukaj ne vemo ničesar, kako stvar stoji. Vi doma veste gotovo več. Pros.m, bodi tako prijazen in piši mi kako in kaj. Sploh bi rad dob i mnogokrat kakšno poročilo iz domačega kraja. Ti ne veš, koliko velja pismo ali karta, ki pride iz naše 'jube domovine semkaj na pusto in otožno bojno poliev kjer ne more biti vedno veselje Pa če tudi še mi, kakor sam lahko veš, ni godilo Bog ve kako imenitno, vendar Ti odkrito povem, da mi je teh šest mesecev zelo hitro preteklo, da skoraj sam nisem vedel kedaj. Velikokrat sem se že nahajal v takšnem položaju, da sem si mislil, zdaj pa zdaj bom tam, kjer je že na tisoče drugih. A dozdaj me je, trdno upam, obvarovala. Marija, kateri sem se pri odhodu iz domače cerkve posebno priporočil. Torej sem še kljub hudemu mrazu, ki je bil tukaj in ki ga sedaj ni več, in neštevilnih ruskih krogel in granat, ki so padale v naše vrste, popol oma zdrav. Tudi ruski vojak se sme srečnega šteti, če je kateri zdrav, kajti m' smo jim dajali takšne udarce, da so ležali kot snopje na njivi. Tukaj, kjer se nahajam sedaj, nas je 170 mož skupaj. Slovencev nas je samo 5. Drugi so Poljaki, Nemci. Madžari itd., tako, da če prideta dva skupaj, se še dogovoriti ne moreta. Sedaj bi bilo pač dobro zame, ko bi znal vse jezike! Mnogo je tu fantov in mož, a znanca nimam nobenega. No, pa nič ne de, saj smo si vseeno dobri, kakor bratje. Sprejmi, prisrčne pozdrave od Tvojega prijatelja Pavla. Vojskine težave. Ivan Tratnik, voiak 87. pešpolka, od pionirskega oddelka, p še dne 24. februarja svojemu bratu č. g. Josipu Tratniku, kaplanu v Raihenburgu, s severnega bojišča: Dragi brat! Z veseltjem sem sprejel Tvojo po-šiljatev, za kar se Ti prisrčno zahvalim. Znano Ti je mogoče, kako se denar potrebuje v bolnišnici, zlasti, Če ima človek še zdrav želodec. Sicer sem imel dosedaj še denarja za sil ie potrebščine, ki sem si ga prihranil od vsakdanje plače, dokler sem š'e bil pri polku. Plača, katero pa tukaj dobimo, je ja-ko mala, komai 1 K za 10 dn;, torej 10 vinarjev na dan. Poleg tega si Še pa človek večkrat mora kupiti ovega perila, ker poleg boleziv smo prinesli seboj tudi več ali manj malih a s t lili ž valic, uši. Tiho in m'rno živimo tukaj ter z vsem zadovoljni, od hudih '¡o'ev z groz im sovražn kom in slabega vremena z-mučeni i i bol i branitelji domovine. Vsak je bolan ia telesu, in tudi naš duh je potreboval poč/tka, da se zo; et razvedri. Ker imam čas, si večkrat mislim, kako različen je svet in kako različno nam je odloče-a usoda. Mogoče so bili nekateri ranjenci bogati in zdravi ljudje, pri bogato obloženi mizi in so še boli jadi-kovali kakor mi reveži in bolniki Tudi mi nismo pre' vedeli rciti, kaj da smo imeli ter smo b li z marsičem nezadovolj ii. Toda kruta usoda nam je pokazala. kaj je trpljenje in lakoti, z^to pa vemo sedai ca-"it vsak dar božji. Enako nam preteče dan za dnevom naprej brez vsake posebne zabave. Edino raz vedrilo nam je, če dobimo kakšen časnik, katerega s izposodimo pri tukajSnih prebivalcih-židih. Mislim si» da tudi tega ne bom dolgo imel, ker mi j« nekoliko boljše, zato vsak dan pričakujem, da me bode poslali nazaj na bojišče. Od Lojzeta ne dobim ž« od 11. septembra n¡kakega poročila. Mislim, da jim je zabran-jeno pisati, ker on se nahaja v trdnjavi Przemysl. Prosim, piši mi, če Ti kaj piše. Rad bi Ti kaj več omenil o svoji preteklosti, kar pa sam veš, da je zabranjeno. Nekoliko o naših teža^ vah pa boš lahko č tal v „Slov. Gospodarju", kjer smo' pisali nekaj vrst o naših dogodkih na bojnem polju. (Opomba uredništva: Nismo dosedaj nobenega Vašega dopisa sprejeli.) Z Bogom do zmage Avstrije! Sklenem to pisanje in Te iskreno pozdravljam, kakor tudi gosp. župnika in gosp. Tinčeta, da bi se še kedaj zdravi in veseli videli* Tvoj udani brat Ivan. Noč na bojišču. Josip Karo iz Vranskega, vo^ak 54. pešpolka, piše iz severnega bojišča: Dan se je nagnil. Poslednji žarki zahajajočega solnca padajo na bojišče ter se poslavljajo od mnogih pač zadnjikrat v življenju . . . Celi dan so gromeli topovi ter sipali svoj pogu-bonosni ogenj med številne vrste pogumnih bojevnikov. Napočil je večer, nastopila je noč. Bojni grom je ponehal, vsak si želi vsaj kratkega počitka. Zunaj v bojni črti jih že mnogo počiva in spava smrtno spanje. Mi si postavimo tabor, če smo dovolj oddaljeni od ne-prijatelja, si naredimo ogenj, da si vsaj na večer o-grejemo svoje premrzle ude. Okoli nas stojijo straže, da nas ne more motiti neprijatelj. Vojaške kuhinje nam pripeljejo obed, seveda je t/e-ga malo, a vsaj za silo se okrepčamo in ogrejemo. Vojaki, za to pripravljeni, gredo in pregledajo bojišče in nosijo na vojaških nosilih ranjence v že pripravljene vojaške bolnišnice. Kateremu je potrebna hitra operacija, se takoj operira in drugi se razpošljejo na razne kraje v bolnišnice. Veliko jih na teh dolgih cestah umrje od mraza in bolečin. A nesrečni so tisti, katerih ne najdejo in morajo čez noč ostati na bojišču. Zima je sedaj tukaj strašna. Bog nam pomagaj ! Padlim tovarišem pa pripravljajo tovariši pri čarobnem svitu blede lune zadnji počitek v skupni gomili. Skupaj so se bojevali, skupaj so padli, naj še skupaj počivajo, dokler jih ne zbudi trobente glas. O poč . vaj te junaki mirno! Daleč počivate dragi tovariši od svoje domovine. S pogumom ste šli v boj, oboroženi ne-le s puško in mečem, ampak mnogi tudi z rožnim vencem, Pripravljeni moramo biti ne le na boj,, ampak tudi na Boga in na večnost. O srečni, lenteri so padli pripravljeni, bil je kratek posledn.,i boj, splavale so njih duše iz te solzne doline v večno veselje. Sedaj nimajo nobenega sovražnika več. Naj jim bode tuja mrzla zemlja lahka! V dežju smrtonosnih krogel in morilnih granat mislim često na svoje drage v mili domovini in na minule čase. Težko mi, je ob misli, da se ne povrnejo nikoli več. Tolažijo me pa ona nedeljska jutra, ko sem pristopil k mizi Gospodovi. Kako se tukaj nekateri boje smrti in trepetajo pred kroglami in to navadno tisti, kateri so se ogibali, ko so imeli čas, cerkve. Ko sem katerega takega vabil, ko smo služili v mirnem času: „Pojdi z menoj", rekel mi je navadno: ,Kaj i-mam od tega, če grem v cerkev. Ko pa pride nevarnost, se 5im pa čudno zdi, da se jaz ne bojim krogel kakor oni. Pa ne misl te, da jaz nimam strahu pred kroglami; tudi jaz se bojim smrti, saj vsak še rad živi. Imam pa vsaj mirno vest, imam zavest in upam, da mi bo Bog milostljiv sodnik. Upam, da se kmalu vidimo ter prisrčno pozdravljam vse v svoji mili slovenski domovini. Vaš Josip, Kako sem ujel sovražno patruljo. Rezervni četovodja Franc Cernelč, doma iz Pi-šec, piše s severnega bojišča: V noči od 3. na 4. sej tember sem bil poslan na poljsko stražo na cesti Lvov—Grodek. Ker mi je bilo dolgočasno, zmiraj na rnem mestu stati, sem šel malo naprej pred svojo stražo patruljirat. Ko gledam v temni noči oprezno okoli sebe, zagledam, da se nekdo pomika proti meni. Bil sem pazen in se vležem na trebuh in gledam dobro, kdo more biti. Ko se mi pomika ta „pošast" zmiraj bližje, vidim, da je ruska patrulja. Trije sovražniki in jaz sam! Pustim jih še bližje, in ko dobro vem, da je sovražnik, skočim pokonci in za-krič m: „Orožje odložite!" Rusi so se prestrašili in e. den Rus je hitro vrgel puško vstran. Druga dva še zm raj držita orožje proti meni. Skočim, kakor bi treščilo, pred nje in zakričim „Orožje odložite!" Sedaj še vržeta druga dva puško vstran. „Sedai ste v mojih rokah", sem jim zaklical. Rusi so se bali in me vprašali, če jih bomo postreljali. Jaz sem jih tolažil in jim rekel, da se ;im nič hudega ne pripeti. Drugi dan me je nadporočnik Eglseer, ki je poveljeval naši stotniji, laskavo pohvalil in mi obljubil, da me priporoči za ovišanie v narednika ter da dob m srebrno svetinja za hrabrost. A revež tega ni mogel snol i iti, ker je b'l par dni pozne;e ra jen in so ga poslali v bolniš-i o. Dan 7. septembra mi je bil že od mo'e mladosti 'an, katerega som se posebno veselil in se vsako le-i 'o nripravl al - a bož'o prt na Sv. Gore pri St. Petru, \'i se vrši dne 8. septembra. Ta dan se m; je pa spre" menil v letu 1914. Dobili smo povelje vreči sovražnika je nadporočnik Eglseerl ki je poveljeval naši stotniji, nazaj. Okoli 3, ure popoldan smo se oeii 3. kor spravili v bojne črte proti sovražnemu topničarstvu. Naš polk je bil prvi, kar je bila sreča za nas. Večinoma vse granate in šrapneli so šli preko nas. Le tu pa tam je bil kateri ranjen. V par urah po grozovitem boju se je moral sovražnik umakniti. Ko se je storila noč, je vse utihnilo in mi se podamo proti strani, od koder nas je prej sovražnik obstreljeval. Seveda ga m bilo več na tistem mestu. Prenočili smo na prostem. Ko se je drugi dan svitalo, se podamo z veliko opreznostjo zopet naprej. Mislil sem si: Danes leto sem ob tem času veselo stopal proti Sv. Gori, od koder so nas pozdravljali zvonovi, a danes stopam proti sovraž i-ku, od koder nas pozdravlja strahovito gromenje topov in sovražnih pušk. Okoli 9. ure se vname strahovit boj. Žalostiio me je, ko sem videl, kako padajo moji tovariši na desni in na levi od sovražnih krogel zadeti. Najbolj me je pa to žalostiio. ker jih je tudi od moje čete dosti padlo. Ta dan je bil tudi poveljnik naše stotnije, nadporcčnik Eglseer, ranjen, še le pozno zvečer, ko je mrak legel na zemljo in bleda luna tuž-no svetila na naše ranjence in mrliče, je utihnilo strahovito gromenje topov. Tu pa taim se je glasil težko ranjen vojak in klical na pomoč. Med temi je bil tudi četovodja Jelen od 7, Stotnije, s katerim sva b la dobra prijatelja, Vzeli smo ga seboj. Zaspal je v tej noči in se ni več zbudi. Imel je namreč obe nogi odbili. Drugi dan se je godilo ravno tisto, saimo, da smo sovražnika še dalje nazaj pognali. Vsem znancem iskrene pozdrave! Carigrad. Ko so francosko ^angleške ladje začele obstreljevat dohod do Carigrada, morsko ožino Dardanele, se je vznemirila skoro vsa Evropa, Najprej je vir.:, t »pila Rusija ter izjavila celemu svetu, da je njen (M j rusko Črno morje in ruski Carigrad, Anglija, čeprav zaveznica Rusije, ni hotela odobriti ruskih ciljev, ampak rekla je samo, da razume, kaj Ru,si hočejo. Rurnn i'a je naenkrat postala hladnejšim nasproti Rusljj, ka, t nji je vendar ljubša slabofi la ¡Turčija, nego mcCna Rus ja, da straži ob Carigradu preliol v Sredozemsko morje. Bolgarija je javno izrekla, da bi bila RnsVa co Dardanelah največja nevarnost za neodvisnost B lga-rije. Grška je že hotela zgrabit' za orožje, d" ! ' se udeležila boja za Carigrad. Mi .istrski predsednik Ve-nizelos je že imel meč v rokah, toda zadnji trenutek mu ga je še grški kralj iztrgal iz rok. Tudi Italiia se boji spremembe ob Dar da,nje,lah in premšljuje, ali bi že posegla vmes ali ne. Tako so res streli s fra mi istrski predsednik, minister zunan i!i zadev ¡n od leta 190G do leta 1008 je bil višji kemsar i.a Krt t'. Naraeravr.nl napad na grškega kralja. Iz Aten poroliajo dne 7. marca., da se je več dni or.azovaJo, kako se je neki tujec vedno plazil okrog krni eve pal'.ne. Sumliivi tujeo je posebno povpraševal pri k: toi i'i vr t h hodi navadno kralj iz) svoje pal če. Tu'ee se z »ve Atianas. Politi i se je posrečilo, tla ga je dne 5. marca prijela. V njegovem stanovanju so našli veliko svoto denarja (200.000 drahem) v zb 11 ter nrogo angleških in francoskih pisem. Izkazalo se je, da je At,anas vodja vel ke tnji.e družbe in *e bolel izvrš"t" • a^ad nf grškega kralja Konstantina. Iz angleški,'i in francoskih pisem, ki so se našla pri s milj vem tucu. se dom;- e v a. da je trosporazum (Anjfi a. Frnf C: la i Rusija,» pifprai Hal napad na grškega kral a. Kralj Ko stmt i i namreč ni navdušen za polV.iko, po k; tiri bi naj stopila Grčija na stran t ospomzuma. Italija na raz polju. Tudi It :li'a e so razburil; strel', ki frčijo iz an-gleškc-fra .coskih topov na Dardanele. Ako se odpre za Ruse pot mimo Carigrada skozi Dardanele, poten» bo t ud Rusija vzdrževala v Sredozemskem morju svoje brodovje. Ako pa Angleži in Francozi — v slučaju seveda, da, zmagao nad Turčijo — r.e bodo snmo Rusom pripust 11 straže nad Dardanelami, ampak jo skupno izvrševali, potem se hoji Italija, da bo izključena. Najbolj mučno bii pa b lo seveda za Italijo, ako bi Grčija ob Dardanelah kaj dobila, kajti č'm močnejša je Grčija, tem nevarnejša soseda je Italiji. Toda Hal ja ne ve, ali se raj pridruži Angležem in Fra co-zom proti Turkom, ali pa se naj obrne proti Franciji in s tem pridruži Nemčiji in Avstriji. ' Italija je na razpotju. Italijani gradijo ladje. Iz Genove se poroča: V ital janski ladjedelnici Odero v Foči, (pri Genovi) so dne 5. marca spustili v morje novega, pomorskega velikana. Nova bojna ladja-dreadnought se bo zvala „Marc Ai.to i j Colonna".' Vojni kruh v Italiji. Iz Rima se poroča, da se je izdala odnadba, po kateri, je uradno določe-■'«, da se od 22. marca naprej sme na Italijanskem peči le enovrstni kruh. ki srne vsebovati k večjemu le 80% pšenične moke. Ta vrsta kruha odgovarja računu, ki ga je izdala vlada z ozirom na dovoljeno manjšo porabo pšenice. Garibaldijjeva legija razpuščena. Garibaldijeva legija (italijanski prostovoljci v francoski armadi) je na povelje francoskega vojnega mini tra Miljleranda razpuščena, ker so bili Italijani nevoljni na vojsko v strelskih jarkdi. Italijanski listi hudo prijemajo Garibaldija-ce, ki so tako osrme& li slo-ves italijanskega junaštva pred celim svetom. Amerika se oborožuje. Japonska je stavila Kitajski, zahteve, ki bi pomenile konec samostojnosti Kitajske, ako bi jih Kitajska vlada sprejela ali morala sprejeti. Konec samo- stojnosti K tajske bi pa pomenil zajedno tudi konec živahne pomorske trgovine med Kitajsko in Združenimi državami .Severne Ameriko. Moč in upliv Japonske bi s tem narasJa v izhodni Aziji |a!ko mt|čno, da bi post ila, Japonska najnevarnejši tekmec Združeni držav Sevten.e Amerike. Predsednik K tajske, Juanši-kaj, se je obrnil do Wilsona, predsednika Združenih držav, za pomoč v veliki zadregi, v kateri se sedaj nahaja. Kitajska,. Združene države so obljubile Kitajski pomoč ia so najpoprej ugovarjaj proiti protivnim zahtevam Japonske. Na ta ugovor je Japonska odgovorila na ta način, da je začela mobilizirati svojo armado in vojno brodovje. Londonski list „Times1" pa sedaj poroča, da so se tudi Združene države Severne Amerike začele o-boroževati. Vsak dan spravljajo veliko število topov na zahodno ameriško morsko obal, torej na obal, ki je najbližja, Japonski. Vsa dela ob kanalu Panama v Srednji' Ameriki so Združene države ustavile in začele kanal močno utrjevati. Predsednik Združenih držav, Wilson, zahteva od zbornice, da mu dovoli 4 milijarde mark, s katero svoto bodo Združene države začele utrjevati svojo morsko obrežje. Napetost med Japonsko in Kitajsko je skrajno velika in po sodbi . angleških 1 slov ni izključena vojska med Japonsko in Vmeriko. Kmetje v Rutnuniji nezadovoljni. V Rumunskl je največji tlel zdmlje v rokah veli---kašev. Še hujše je to, ker ti velikaši ne živijo na svojih posestvih, ampak jih dajo Židom v zakup, a ti na njih tako gospodarijo, tla" so se kmetje že vel krat proti njim pobuniii. Po zadnji pobuni pred nekaterimi leti so dobili kmetje nekoliko polajšav, ali čui, kaj se je med tem d ogo lilo: Rumunska je 1. 1013 upadla s svojo vojsko v Bolgarsko in tukaj so rumunski vojaki, v-si sami kmet e, videli, kako bolgarski) kmetje živijo srečno in zadovoljno vsak na svojem posestvu. Od tega časa pa do dar.es se je med romunskimi kmeti u-domač la misel, da kmečki stan ne sme prstati na nobeno politiko, ki ne priznava kmetovih pravne do zemlje, a da tudi ne sme biti za nobeno vojsko, iz krtorč ni pričakovati za kmeta nobene koristi. Samoumevno, da za vse to zna. rumunska vlada in da je tr; eden izmed razlogov, ki jo vedno krepkejše nagiba, da ostane nepristranska. Življenje angleških pomorščakov. L'sti poročajo: Nihče na Angleškem r.e ve, kje so zdaj angleške boj ve ladje, koliko jih je že na oceanu al drugje in kako se jim godi. Natančno pa se ve, v kakem peklu žive pomorski vojaki in oficirji na tistih ladjah, ki so v Severnem morju. Cim se je začela vojna, so takoj odstranili s teh latlij vse lesovje in vse nepotreb: e stvari zmetali v morje. Kmalu so plavali po morju drag' stoli', klavirji in vse mogoče druge reči,, ki sicer olepšavajo življenje na ladjah. Že dobrih šest mesecev žive zdaj pomorščaki v čisto že-Teznih prost rili in to še na najbolj nezdravem podnebju. Eden oficirjev se je izrazil: „Poleg telesnega napora je vpoštevati tudi vedno napetost naših živcev. Ce zadene le en sovražni torpedo, moramo vsi umreti, kajti nobena vojna ladja ne sme imeti čolnov in če je kaka ladja zadeta, morajo vse druge od nje zbežati." Na vsaki ladji je vse polno strojev, ki\ delajo neprenehoma, in zrak je od olja in para strašen. Ce se mala ladja le količkaj premika, se začne tresti. Govoriti tedaj r.i mogoče, kar tulili je treba, a kadar vozi taka ladja s polnim parom, tedaj se morajo dajati vsa povelja z znamenji. O spanju še govora ni. V začetku so ladje le po tri dni patruljirale, potem pa jje moštvo tri dni poč valo, zdaj je še huje, ker jie poč 'tek skrajšan na e:i dan. Ce je kak olicir po večtedenskem službovanju na kakem razdiralcu torpedov premeščen na veliko ladjo, se hitro pokaže, da je vsled si'lnega živ-čevnega napora ves zmešan, tako, da daje včasih popolnoma nespamet ie ukaze, katerih se par trenutkov pozneje že sam več ne spominja. HvsfFijsiio-Fiislio bojišče. Maribor, 10. marca.. Južno od Stanislava ob reki Dnjestr so se boji nekoliko polegli, predvsem radi vremenskih razmer, ki ovirajo hiter dovoz živil in streliva. Popolnoma seveda bi ji niso prenehali. Naš generalni štab poroča,, da je te dni doživela ob Dnjestru občuten poraz močna ruska konjenica, ki je hotela obkoliti krito naših postojank. Rusko uradno poročilo o bojih v fzhodni Galiciji z dne 5. t. m. pa pravi: „,V izhodni Galiciji nas Avstrijci ne napadajo več tako hudo. Naše čete so zopet zasedle izpraznjeni StanMav ter prekoračile brez boja reko Lukvo," Iz tega, poročila lahko posnamemo, da so ruske čete iz strahu pred Avstrijci izpraznile Stanislav ter ga še le sedaj, ko je nastal na tem delu boj šča po poročilu našega generalnega štaba nekak odmor, zopet zasedle. Reka Lukva teče mimo Kduša, zahodno od Stanislava in se izliva v Dnjestr. V Karpatih so menda Rusi še do zadnjega upali, da bodo predrli našo bojno črto in se kakor hudournik razlili po Ogrski proti Birdmpešti., Dan za dnevom so prihajale nove ruske čete, ki so jih Rusi klicali iz bojišča v z|.i,hodni Galiciji in na južnem Rus-ko-PoPskem. iT oda, vse zaman! Oilfo KI a r- pati h stoji železni tretji k o r , ob Karpatih straži, joslo venski fantje in možje! V-si ruski napadi so odbit:,. Ruske izgube so naravnost neverjetno velike. Slovenski vojak opravlja svojo dolžnost vestno, točno in krepko. Pozdrave in slava s'o-venskim vojiakom-junakom! Ker pa je naše armad;-o vodstvo videlo, da Rusi jem- jejo čete iz za^odne^Galicije in južnega Rusko-Poljskega za boje v Karpatih, zato je začelo na teh bojiščih napadati Ruse. Ne samo art lerija, ampak tudi infanterija. Na nekaterih točkah so naše čete predrle rusko bojno črto ter vzele Rusom več zelo važnih opirališč. Pred Varšavo in ob Izhodni P r u s i j i neprestani boji, toda nobenih posebnih sprememb. Skrajno slabo vreme v Karpatih. Budimpešta, 9. ma"rca. Vkljub skrajno slabemu vremenu so v Karpatih le na nekaterih mestih utihnili boji. To pomen ja za nas usodno spremembo položaja, ker so sedaj Rusi v-sled slabega vremena v svojem gibanju močno ovirana. Dočm so še pokriti ka/rpatskii gorski grebeni, ki so v naši posesti, s sneženo plastjo in leži tudi po karpatskih kotlinah po več metrov na debelo snega, je nastalo na gališki strani južno vreme, ki dela Rusom vel kanske ovire. Pritoki rek Dnjestr in Prut so tako narastli, da poplavljajo vse niži e. Števil, e sorske kotline na, gališki strani, ki so podobne našemu Krasu, so pa napolnjene z vodo in so podobne majhnim jezerom. Ruski strelski jarki so spremenjeni vru jave potoke, ceste pa v močvirja. Ruski vojaka so tako blat ii, kakor če bi se bfili valjali v blatu. Ujeti Rn-si pripovedujejo, da spravljajo sedaj težko ranjene i1 bolne vojake, ki se nahajajo v usmiljenja vrednem položaju, z vso naglico z bojišč, ne ozirajo se na nj.lio-vo stanje. Da je. vreme tudi za nas neugodno, se u mevno ne da taj iti. Vsled povodnji na južnem delu Karpat trpi tudi naš dovoz. Prij eti se še tudi več slu čajev ozebljenja. Toda pri vsem tem so naši vojaki dobre volje, ker jih navdana zavest, da bo končna zmaga na njihovi strani. Pri prelazu Usok so naši vojaki ujeli ruskega podpolkovnika. Iz njegovih izjav je razvidno, kako izborno se je posreč lo v Karpatih našemu armadnemu vodstvu prikriti Rusom premikanje nemškega armadnega oddelka iz enega, mesti na drugo. Vsled nenadnega pojava nemških čet v Karpa-ti'h so h I i R usi zelo neprijetno presenečeni. Rusi so izvedeli to komaj tri dni poprej, torej mnogo prepozno in n'so mogli poslati dovoli čet na, t > mesto, RnsK častniki so dobli strogo povelje, da, r,e smejo moštvu naznaniti prihod nemških čet. Glede namenai ruskih upadov v Karpate v; vojaškem oziru se je izrazil častil k sledeče: Karpate moramo držati, da se nam ne u-pade za hrbet. Vsled tega niimajq naši upadi v Karpate nobenega stalnega značaja in mi tudi nismo u-drli daleč notri na Ogrsko. Na Ogrsko smo s", poslal le po živila, V prelaz:li se branimo do skrajnost in jih bomo tudi držali. Iz Przemysla. Krakovski listi ponatiskujejo neko dop'snico iz Przemysla, ki pravi, da so sovražni letalci priplub nad trdnjavo, niša pa napravili nobene škode. Mesto preskrbuje ubožnejše prebivalce s premogom, petrolejem, soljo in mlekom. Drva si jemlje prebivalstvo iz kneza Sapiehe gozdov. Trdnjavsko poveljništvo pro daf,a živila mestnim prebivalcem. Sedaj v mestu ni kužnih bolezni. Pred kratkim so celo odprli neko gim-naz;jo. Splošno razpoloženje je dobro. Ruski vojaki streljajo na Ruse. V zadnjih karpatskih bojih se je opazil sledeči zanimivi slučai. Na ruski strani se je borila četa mo-hamedanskih Tataroev. Ko je ta ruska četa prišla v bližino Avstrijcev, so se nenadoma obrnili in začeli streljati na Ruse. Izjavili so, da, bi se radi boril: na, naši strani zoper Ruse, ker „svelal vojska" to zapoveduje. A Tatarcem se njih želja ni izpolnila ter se jih je smatralo kot druge vojne ujetnike. Avstrijska artilerPa najboljša na svetu. V pismu, ki ga. piše neki vojak svojim domač'm z bojišča, trdi avstrijski vojaki: ,„Se-Jle po vojski bomo črtali, da je avstrijska artti lerija najboljša na svetu. Naši top n iT ar j i sedaj daleč prekašajo ruske." Kako sodi Šved o naši armadi. Iz Stockholma prihaja sledeče poročilo: Neki švedski dopisnik, ki se nahaia na avstro-ogrski bojni Čl t i piše o vztrajnosti avstro-ogrskih čet: Po vel.kem pomanjkanju, ki mu pa^ v povestnici vojske ni vzgleda, smo došli na planoto, ki se razteza severno od Karpatov, Ce pomislimo, da so se mogli prekoračiti Karpat i vedno le po eni poti, da so Rusi porušili vse hiše in ceste, da so morale čete, ki so se bojevale po- noči in podr.ev;, ost iti ved ,o pod milim nebom brez ognja, da ne izdajo svojih postojank sovražniku i11 da vreme ni bilo ugodno, moramo izraziti svoje najtoplejše občudovanje avstro-ogrskim vojakom radi njih neupogljive hrabrosti in odločnosti m volje, da zmagajo. Grozote v ruskih strelskih jarkih. 'Očividec, ki se udeležuje bfit :e na Rnsko-Polj-skem, pripoveduje, kako izgledajo strelske jame in o-kop\ katere so Rusi zapustili i i katere so Avstrijci zasedli. Ti okopi se nam zdijo, ka k ar kako podzemsko mest >, ki je b lo z vel k m naporom, vztrajnostjo in žilavo. 'tjo sezidano v zemljo, 'Veliko ozemlje je več kilometrov daleč okrog prevlečeno s samimi ;|'obokimi hodniki in jamami, ki so na vse strani zvezane. Človek bi se v t;h zamotanih bolnikih res lahko zašel. Ako si v jami, ne vid š krog sebe druga, kot enobarvne sive peščene in ilovnata t tone. Vsak korak pa te spominja na sledi boja. Ob robovih t >h globokih jarkov ležvo mrliči, kaiierih se radi močno zmrznjenih tal ni moglo zagrebst. 1'ovsod ležijo na okrog torn'stri, čelade, čepice vseh vrst, puške, revolverji in drugi bo' i predmet,. S t elski jarki so pa, tudi polni groznih tajnih dogodkov. Ce greš po stra, skem jarku, ki veže dva glavna okopa, opaziš, da, je okop či la prtov. Ako pa, n; t u:č ejše pogledaš, opaziš, da leži tam cel kup mrtvih Rusov, ki so zmrz lili in se jih ni, moglo več spravit,' proč. Tluintapr opaziš, da. drži kak mrtvec roko ali glavo iz mrtvega kupa i i še le potom spoznaš, da korakaš čez padle rus":,e vojake. Vojak naše st't .i e je opazil v nekem ,ja,rku ležat', us ijata rokaVco, Pripogn 1 se je, da. b' jo pobral. A skočil je prestrašen nazi1. V rokavi* i je bila mrtva roka padlega Rusa, ki so ga v veliki iiaglvc& zagrebli, a tako, da je molel r ko z groba.. . . Angleži o avstrijskih motornih baterijah. Angleško in ffancosko armadno vodstvo se že močno trudita, da bi prišli nl?| kaki način do fotografij avstrijskih motornih baterij. Toda, kikor poročajo „Times", so bili vsi dosedanji tozaflevni napori brezuspešni. ..Times" namreč pravijo, da ni bilo mogoče na'ti vojaške osebe, ki bi zamogla priti k tem možna-rjem, ki so tako hitro uničili najmodernejše utrdbe francoskih in belgijskih trdnjav. Nemci se imajo res mnogo zalrdaliti avstrijskim motornim baterijam, pri katerih so večinoma. Slovenci to mičarji izvršili ono delo, ki se sicer ] ripisuje nerašl jim 42 cm mornarjem. NT "m5 n v* f% %r % r* r» «¡k & a^Ld^A .... c. w &. L. W h. * N&Iim v^iak: m naročajte „Slovenskega Gospodarja"! V vseh pismih, 'ki jih dobivamo z bojiŠčfai, izražajo vroč O željo po slovenskem čtivu! Vsak todan bo jim „(Slovenski Gospodar" prinesel ljube pozdrave in novice od doma. NaroČite \sa.j za, tri mesce! Ziai tri mesec stane „Slove:.ski Gospodar" 1 K. t Piujjsni preši Jaze" Pick. V Ptuju je v petek d"c r>. marci, umai. za i o.l kani mil. g. prošt Jožel Flek. Rajni ,e h 1 io en d;,o 29. marca, 1829 v Sev. ic'. o'i Savi. V dul.o.niika. je bili posvečen d e 23. julija 1857. S luž'o/al je k-, t ka.ilan v Spodnjem Dra vogradu, Slav, Gradcu, pri predmestni žup i i Matere Milo t v Mar .-boru kot stol i Kast i kh;tlan v Mariboru in na'o k t silni v kar.-Leti 1881 je dobi župnijo Lembali pr Mariboru, Uta 1880 je postal dekan v Ja-reni i, leta 1897 je postil prost in tipkan v Ptuju. K ez škofijski duhovni svet lik je postni leta 1880, ko.izist ;rijalni s neti k pa leta 1,893. Povsod, kjer je služboval, e l il radi svoje ljudomilositi zelo priljubljen. B 1 je čast i občan razn h spodnještajersklh občin. Cesar ga je že pred let povzdignil v viteza 111. reda železne kro e. Ž njim je izginila v grob čast, t-lj.va in veleč'slan a, oseba lava ti ske duhovščine, Pogreb se je vrš i v po itleljek, dne 8. marca ii je pokazal, da je bi rajni \sestra. s' o zaslužen in priljubljen» Prid gi, snet maši zadušniei in pogrebu so prisostvoval vodja okrajnega: ginvar. t a z urad iki, vodja vojaške posta',e s častn ki, podžupan Fteiulte z mest umi odbornik,i, sodn k Deleža,1, gimnazijski ravnatelj s profesorji in dijaki, društva, šolski obori z učtelj;t,oni in ogromna množi ,a, vernega slovenskega ljudstva od blizu in daleč. Iz proštiie v cerkev jo vod 1 sprevod i:i za raji ega maše val mil. g. Fr. Hra-stelj, arli d akno konj'Ški„ prrboval in pogreb iz cerkve na pokopal šče vo lili e mil. g. Fr. Moravec, ka-roaik in sioini župnik v Moti'.baru. Sprevoda se je udeležilo 64 dubovn kov. Črne zastave a mest e hiše, prošt je i i cerkvenega st. IpiU so naznanjale, da je Ptuj in okolica v ža"osti. Svetilke na ulicah so gorele in bile zavite v čri.o pajčolame. Svetila blagemu pokojniku. večna luč! Novi stolni dekan v Mariboru. Cesar je imenoval za stolnega dekana lavantinskega katedralne-ga kapitelja kanonika č. g. Josipa Majcen. * Duhovniške vesli. upravitelja ptujske delca nje je ime .ova i ko. šk. dub rvni svetovalec in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. vič. g. Jos. Sinko. — C. g. Jos. Vrečko, kaplan na Remšn ku, je imenovan za voji eSa kurrta v rezervi. * Šolski svetnik g. Luka Lavtar, profesor c. k. uč teljišča v Mariboru, je umrl v svojem 69. letu dne 9. t. m. ter je bil danes ob obilni udeležbi vseh slojev ¡-lives o pokopan, Rolen je bil v Železnikih na Kranjskem. Neumorno in plodonosno je deloval) v šoli od 1. 1872 naprej in sicer skozi celili 40 let v Mariboru. Naj vm ru počiva in večno plačilo zavživa krščanski mož stare korenine, vrli oče, vzor-značaj, mili tova, riš, navdušen vzgojitelj! Iz finančne službe. Za davčne upravitelje v 9. činoivnem razredu sta imenovana začasni davčni u-pravitelj Emil Pleskovič in davčni oficijal Otmar Me-glič. * Novi vojni kurat. Dne 6. marca je bil brzojavno poklican kot kaplan vojaške bolnišnice št. 7 na bojišču č. g. Alojzij Dejak, uč telj na safezijanski g muaziji v Veržeju. Gospod Dejak je na. zavodu in v okolici neumorno deloval. Prav rad je pomagal g. župnikom v okolici ter si je s svojim ljubeznjivim nastopom pridobil srca tistih, ki so inneli ž njim opraviti. Veržejci, in Majonedeljčani bodo težko pogrešali lju-beznjivega gospoda. G. De.;aik je rodom Kranje, bil jie dalje časa v Južni Amer ki kot župnik hrvaške naselij',ne v Paiiitarenasu (Chile v Ameriki). ^ Zaprisega in odlikovanje vojakov. V soboto dne 6. marca t. 1. se je vršila na tezenskem vežbališ-ču t k Maribora slovesna zaprisega v zadnjem času vpoklicanih črnovojnikov. Ob9. uri predpoldne so pre-vzvišeni gospod knezoškof dr,. M i h a e 1 N a p o t n ik vpričo poveljujočih gg. čast i kov, nad 3000 mož bro-ječega vojaštva in mnogoštevilnega odličnega občinstva služili pod milim nebom sveto mašo, s katero so združili molitev za cesarja In zakramentalni- blagoslov,. Po sveti maši so premilostljivi Nadpastir v škofovskem ornallm stapil1 tja pred dolge vrste vojščakov in so jih s prisrčnim, globoko premišljenim nagovorom pripravili na slovesni trenutek prisege. Trojni zlati trak so prevzvišeni govornik pritrdili na vojni prapor zbranih čet, rekoč, da imej prvi trak nap's: Svetost prisege", drugi „Zaupanje", tretji „Ljubezen do Boga in do bližnjega". Svet a bod;, namreč hrabremu voščaku prisega, katero stori precl vsevedna,m i i neskončno pravičnim Bogom, ki vidi v srce m plačuje dobro ter kaznuje liudo, kakor si kdo zasluži. Zaupajo naj vojščaki na Boga., ki jim bo pomagal v boju In „ih bo varoval v nevarnostih, zaupajo pa naj tudi na svoje poveljnike, ki jih bodo modro vocliii in na svoje domače, na Nadpastirja, n a domoljubne duhovnike in vse blage Lavantince, ki bodo doma za nje pridno mo'ili., služili svete maše in jih dajali služiti', prejemali svete zakramente in o-pravljali razne pobožnosti, kakor se je to doslej godilo. In iz 1 j u b e z n i do Boga, do cesarja, do domovine naj gredo v boj zoper s lovite sovražnike. Tako bodo posnemali slavne vzglede t'lst'h, ki so že bili v boju in izmed katerih bo jih nekaj ta dan za svojo po-gumnost očitno odlikovanih. In danes izgovorjene besede „Prisegamo Bogu sveto prisego . . . tako nam Bog pomagaj! Amen" jim naj bodo vojno geslo in angelj božji naj jih spremlja v boj in sveta družina, Jezus, j Marija, Jožef, raj jih vselej in povsod varuje in tolaži . . Po jedrnatem govoru, ki so ga vsi navzočni ¡ poslušali s pozornostjo in z ganotjem, so bla devete-! rim hrabrim vojščakom pripeta na prsi cesarska od-: likovanja in moštvo je slovesno priseglo zvestobo presvetlemu1 cesarju. Ko sta se voj. postajni poveljnik, g. polkovnik Al. Lebar in poveljnik dopolnilnega okraja, ki mu pripadajo zapriseženi črr.ovojniki, g. major Blacha,, oč t io zahvalila Njih Ekselenci za sveta opravilo, 'e navdušen vsklik na, presvetlega cesarja s cesarsko himno zaključil sijajno in vel i č,asir,no, za vse vo ščake navduševalno, za vse pričujoče pa izpodbud-no in tolažljivo slovesnost, kakor se enaka, ni kjerbo-di vršila. * Za Haloz«. Kakor se nam poroča iz Ptuja, je c. kr. okrajno glavarstvo dalo z denarjem, katerega so naši poslanci 'ker je Brenčič p in vojakih, dr. Korošec n dr. Verstovšek) izposlovali pri. finančnem ministrstvu za Haloze, nakupiti na Ogrskem koruze, katero bodo Haložani dobivali iz Ptuja, za v sedanjih razmerah zelo zmerno ceno po 18 K metrski stot. Haložani smo poslancema, za trud in pomoč zelo hvaležni ter prosimo, naj tudi v bodoče na nas revne pare ne pozab ta.. * Zaradi galice. Kakor smo zadnjič poročali, je v imenu Kmečka ZVezie tokrat1 post. Pišek zopet in zopet posredoval v poljedelskem ministrstvu zaradi dobave galice. Zvedel je razven tega, kar je čitateljem že znano, še tudi to: Poljedelskega nvnistrstva, se je pravočasno opozor 1 graški Verband in Kmetijska družba., da naj naročijo gálico, kajti meseca oktobra še je bla kg za. 72 v in januarja 1.20 do 1.30 K kg. Sedaj je vojaška oblast zaprla nadalino dobavo, stoji baje po 2.30 K kg. Graški Verband ima naročenih 14 vagonov in te tudi dobi, ako jih vzame.(Ali si je Kmetijska družba kaj galice preskrbela, se ne ve. Dvorni svcit ,i'k Postela in nadzornik Grozdenovič priporočata perocid kot nadomestilo, ki se še danes dobi od tovarne „Vereinigte chemische Fabriken Landau, Kreidl, Heller & Cie, in Wien, Flbriclfedorf" kg po 52 v. Za 1 kg galice se mora naroö'ti (ne uporabljati) 2 kg pe-roeida. Ker „Verband" odgovarja, da še ne ve, ali se bo njegova pod zaporo stoječa zaloga, galice oprostila, odgovarjamo: Gotovo je, da bo zawra, odstranjena. ako „Verband" le hoče. kajti vojaška uprava je zaporo za vse količi e ga'ice dvignila. * Madžari dovoljujejo. Uradni list naučnega ministrstva, objavlja naredbo, vsled katere se sme ve-ro-^auk v ljudskih in ponavljal'jih šolah poučevati v materinem ieziku. Let ia poročila in druge t skovine nemadžarskili rol se morajo razven v državnem jeziku priobčevati tudi v jeziku dotične nairodnosti. Pri nas na avstrijskem je poučevanje ve ron an ka v ma,te-rirem jeziku brez vsake omejitve na vseh ljudskih šolah dovoljeno. * Žito za perutnino. O. kr. namest lija v Gradcu razpošilja političnim uradom odlok, da vsem gospodarjem, ki se pečajo s perutninarstvom, dajo potrebno množino žita in mlinskih izdelkov na razpolago. Ker bo perutninarstvo v sedanjem, času donašalo lepe dohodke, ga naj nihče ne zanemarja. * Zapora moke in žita. Poroča se nam, da se poslanci Slov» Kmečke Zveze mudijo te dni na Dunaju, kjer posredujejo za večjo količ.i.o moki3 in žita, ki naj ostane za vsakdanjo uporabo izven zapore. * Moka se pojavlja. „Cas" piše: Ko se je ukar zalo popisovanje moke in žita, se je pokaredo. da je v Pragi dovolj moke. Komaj so razdelili priglaševalne pole, so že branjevci razofoešali napise: „¡Tu se prodaja bela moka," Ponujali so tudi ogrsko belo moko, dasi so še prejšni dan trd L1 da je nimajo. * Kako se dobi dopust? V uvodnem članku govorimo o dopuslk h za črnovojnike. Za dopust lahko prosi najprej vojak sam pri svojem vojaškem poveljstvu. To se zgodi ustineiio, da se vojak-pros lec javi k r a P o r t u. Lahko pa prosijo za dopust tudi domaČi pot)om okrajnega glavarstva in sn er p'6'meno. 0-krajno glavarstvo ne rešuje prošenj, temveč jih dostavlja vojakovim poveljstvom. Tukaj podajamo obrazec za prošnjo, kakoršno naj nare i.o domači, seveda s p o t r e b n o spre m e m bo: Slavno c. to. okrajno glavarstvo! Moj sin (oziroma mož, viničar, hlapec, delavec), Jožef Modic, služi sedaj v c. in kr. rezervni bolnišnici, Dominikanska vojašnica, III|. oddelek, soba štev. 4, Ptuj. Ker ga neobhodno potrebujem za delo na polju, prosim, da mu njegovo poveljstvo da dopust, če le mogoče od 15. do 29. marca t. 1. Slavna c. kr. okrajno glavarstvo prosim, da prošnjo blagovoljno predloži pristojnemu vojaškemu poveljstvu. Kraj, datum, podpis. * Kako se dobi oprostitev? Samostojni poljedelci (torej samo posestniki) zaimorejo dobiti časovno o-mejeno oprostitev od črnovojniškie službe. Prošnje se smejo vlagati samo, pri okrajnem glavarstvu. Vloži lahko prošnjo vojak sam, ali pa njegovi domači. Za take prošnje podajamo obrazec, seveda morajo prošnji ki obrazec pripiemo spremeniti. Vsak naj skuša v prošnji navesti vse vzroke, kjl govori,o za oprostitev, toda saimo resnične! Naš obrazec je narejen za slučaj, da je žena bolehna, da je G mlaidplet i a otrok, da ni moškega pri liiši, itd. Glasi se: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Moj mož, Alojz Senčar, služi sedaj v Mariboru pri c. kr. črnovojniškem pešpolku Maribor štev. 26, vojna kompa-nija štev. 16. Prosim, da se ga za več časa oprosti vojaške Službe in sicer iz naslednjih vnrokov: 1. Posestvo je veliko 60 oralov, in sicer: 4 orale vino» grada, 24 oralov njiv, 16 oralov travnikov, 8 oralov sado-nosnika, ostalo gozd in pašnik. 2. Sem vsled zadnjega poroda trajno "bolehna ter niti v gospodinjstvu ne morem opravljati težjih del, kamoli na polju in v vinogradu. 3. Imam 6 otrok, katerih najstarejše je 10 let, ki mi orej pri delu ne morejo pomagati. 4. Nimamo ne hlapca pri hiši, ne drugega moškega, Id bi nam pcur.agal delati. Hlapec je moral itudi k vojakom. 5. Ako se vinogradi in njiva ne obdelajo, nas zadene velika gospodarska škoda. Prosim, da se navedeni vzroki smatrajo kot po-ebnega uvaževanja vredni in se mojemu možu dovoli daljša oprostitev. Badenci. 15. marca 1915. Miea Senčar, obe. Radenci, št. 112. Kedaj bodo novinci vpoklicani? Crnovojniki— lovinci letnikov 1891 in 1895 in tudi tisti, ki so roje-i v letih 1878, 1879, 1880 in 1881, a poprej niso bili odvrženi v Avstriji vojni službi ter so še le po 81. lecembru tistega leta,, ko so bili stari 35 let, dobili tvstrijsko državljanstvo in še poprej niso bili pri naboru, so vpoklicani dne 15. marca 1915. Novinci letaka 1896 pa morajo pod orožje še le dne 15. aprila 1915, * Magari proti samemu peklenšček». Rajhen-ourški kaplan č, g. Josip Tratnik je dobil od svojega brata, vojaka 87^ pešpolka, ki se bojuje na Karpatih, iopisnico, p:sano 29. februarja., s sledečo zanimivo v-sebino: Naznanim Ti, da se nahajam že četrt dan v groznem ognju. Sedaj imamo opraviti z zagrizenim sovražnikom. Nasproti na/m stojijo krvoločne slbirij- ke čete, ki se bojujejo kakor levi in jih je tudi kakor iravelj pred nami. A omenit'!) moram, d a k a m o r se z a ž e n e m o fantje 87. p ,e š p o 1 k a , m o -rabiti vse z d r o b11 j ¡e n o , magari, če n a m same peklenšček« postavijo nasproti, Nam je vseeno, ali napadamo, ali odbijamo Okratno premoč. Zopet smo dosegi skoro neverjetno zmago. Zavzeli smo važne postojanke v precej viso".:ih ričili ter poslali več vagonov Šibirijcev na o-i svet. A m, da če bi ne b i podpiran z mol tvijo svojih dra-ih, bi se ne nahajal več med živimi, zato se pripori ča,m še nadalje. Tvoj udarni brat Ivan. * Hrabrost slovenskega vojaka. Ivan Stamol iz Gotov,lj je b i dne 17. febr. odlikovan; z srebrno kolajno II. razreda. Slava slovenskim vojakom 1 * Spimo kakor zajci. Cetovodja Josip Veligošek, uma iz Griž pri Celju, piše g. Leonu Ktorman z bo. gšča: Že drugič se nahajam na severnem bojišču. Kljub hudi zimi sem še zdrav. Marsikoga pa je mraz to pozabil. Cel čaisi smo zunaj na prostem. Spali -lilo kar po zajčje. Za pust smo imeli močno muziko, seveda topovsko. Dne 18. febr. me je skoro objela beli' žena. Granata je udarila v moj zakop: mojega prijatelja je ubilo, mene pa ie Rog obvaroval. Srčne pozdrave ! * Slavčevo petje na bojišču. Janez Tiurk, doma iz Pilštanja, piše svojemu bratu, č, g. MSliaelu Turku, kaplanu v St. Petru pod Sv. gorami, iz Celja: Dragi! Pripravljeni smo, da odkorakamo zopet proti sovražniku. Ziela dobro srna opravljeni. 'Žalosti me, ko boni moral zapustiti svoje drage. Ne bojim se večernega in jutranjega petja granat in šrapnelov, ker so moja ušesa že itik navaijen» tistega slavčevega petja. Ce pa je božja volja, da padem, pa tudi ne žalujte, ker ne b;.m ne prvi in i o zadnji. Pros i l Te, mol za me in se me pri s/, mašah spominjaj, Pozdrav Teb. i i č. g. župniku! * V Karpatih pri prelazu Toronja (78 km od mesta Huszt), J.os. Holo od Sv, Jurja ob Sčnvnioi nam piše dne 15, febr.: Cenjeno uredništvo! Spet zelo sne-čen da ¡! Naz anjam Vam, da mi slovenski bojevniki tukaj ne samo ne jemo zastonj in krmimo zlat čas. D r.e! Včeraj smo ob dokaj ugodnem vremenu ujeli enkrat 1,30, drugikrat 400 in trelikrat 272 Rusov, kar z aša skupač lepo število čez; 800 vjetili kosmatincev. Pri e. i Strani smo udri! Avs rijci, pri drugi nemški polk naprej in srno tako imeli sovražnika v sredi. Seveda je rilo nekaj časa divje klanje, a naša premoč je pr s lila sovražnika, da se nam je moral uclati. iva-kor so se Rusi pozr.eje izrazili, bilo je med njimi tucli več 'takih, kateri so še-le komaj pre:l nekaj cb evi na novo prišli v Kar p;, te. Ne kater'/ so I ili komaj e i dan v boj: i črti in včeraj so b li že v naših rokah! Hod ta si v svesti, zmaga jie na naš j strani, ker mi s!ovensk: vojaki hrabro branimo domovino in cesarja! Urednik Ista, kateri je zi nami vrecl na bojnem polju, sprejmite iskren pozdrav! * Savinjčan v Kanfanarju v Istri. Dobili smo od g. M. B1 ; š lijaka, ki služi kot črnovojnik v Kanfanarju, sledeče vrstcie: Mnogokrat sem v pre-le; ili Drasbvčah z našimi pevci pel: „Prijat ji savinjski so mii'ga srca, prijaznost, zvest i.Ja, med njimi velja." Resn.čnest teh besed se je še posebno pokazala, ko sem imel god, ka t. vel ko število teh sa\i ijskih pr j; t 'l,;ev se je p. trudilo, me razveseliti in so mi za god m. ogo želel, a, vse te žele so se združile v eno velko, da se kmalu po zfn,agi Avstri e srečno spet vidimo Ko hodim včasih bi z,u merske obali, katero sem si želel nekdaj gledrti. si že želim biti c'01110 i i nikjer drugje iu vž vati med svojimi ljudmi nekdanjo srečo. Dan za dnevom gledam, kako se on doma trud'jo lajšati nam, k! orno pod poveljem c\rupi\ težaven stan, poklican za varst vo Cov:o\ i :e. Bog daj, da doživimo kmalu mir, saj ga lonio z,::cl\ te:. t. bolj, ko smo ga nekdaj. M. Bošnjak. * R ko naj ]i prinese! Lilo e na Francoskem h i; ščn. Nem i s> naskoč i", neko-vils in pognal- i1,: nje 1'ia. o y. \ Nosreia jo letel?., da je pritekla tedaj iz neke h š ■ ya ccs •>. desetlet ¡a deklica in da jo je zadel : krogla v n>': leg51,rja, Pr st. dne o' last so ukre .i" \ si \ a r o t n odreo; o. Da se je boleze s raz. š'r la, so krive, siabc : t.a.&va jsl:e laspere v nekale-, i:i hišah. ■ Po aisil le^ar v Vurbevgu. V Vurčergu pri ■Ptu'r ¡,u':.l ¡egimci) jo po urad -o:n poroč In na novo zb. lidi n.i pcga&tem lesarju 10 o eb. Pegagtl legar se je nekdaj ime iovr-1: „dokaz človeške bede". Prej se .je mislilo, d;1 se razširja te vr:;t > legar. t uli voj i legar ali laz;: «t.a vroč'ca imenovan, po zraku.. Sedaj pa so prš:i do spoznanja,, da. prenašajo kal bolezni uši. Zelo dvomljivo je, ali prenašajo kal bolezni tudi bolhe. Navad o popade boleze i dorasle ljudi, redko otroke in starce. Ko popade bolezen člo.pka, ga. začne tresti mrzl ca., bol i k so ču'!i pobitega, glavobol pa ni ravno poseb o hud, pač nastopajo omot ce, brni mu v ušes h, nahod se pojavijo i i pojavlja se t uli' vnetje, golta .ca. Riohiiki se navadno za nlič r.e brigajo. Tretji do peti dan se pokaže:o na celem teliesiv razen na dlani in na obrazu kakor l'ča vel he pike. Te pike robe čez nekaj dni v ghVolrejših plasteh kože podplutbe, Ce pr tis emo s prstom na, nje, ne izi^ltnejo popol. liom \ sredi a ortir.e. Drugi teden je dosegla bolezen vrhunec. Ce ozdrave bolniki, se to zgoli mnogo hitreje, kakor pri trebušnem legarju. Bolezen š rajo uši in fioer uši v obleki. Zat) ie strogo paziti na snažnost. Uš je zelo občuti iva prtf.ii gor koti, že gorkota 35 stopinj C. jo umori. Zato je driRinlekcija, s paro zelo vime- t >a. Proti ušem se uporabljal eterična olja, n. pr. 70 delov 9a>% ailkohola in "0delov janeževega olja. Pri nama,za,n ju telesa ie pazit', ker se lahko napravijo mozoli in je škodljivo za ledi- e. Bolje je poškropiti o-bleko. Tudi z be ci om se pokončajo uši. Popolnoma brez dvoma pa še ni dogaa o. ali se bolezen ne razširja še na drug način, morda pri kašljanju ali kihanju. * V Planici na Češkem je umrl dne 8. t. m, Pavel Toman, oče liajd nskega g. župnika, Blagi pokojnik se priporoča v molitev. * Ritke med berolinskfmi šolarji. Policijski organi Velikega Berolina nasfcpajo z vso strogostjo proti b tkani med šolarji. Že začetkom vojne je prišlo tako v Berolinu kakor tudi v raznih predmestjih do več takih bjtk.. Takrat so imele sicer popolnoma nedolžen značai. Toda, sedaj so postili šolarji v bojevanju že bolj izkušeni in izvežbaui in zato postajajo bKko tudi vedno huiše. Šolski dečki se ne zadovoljujejo sedai več s palicami in drogi, ampak se poslužujejo sedaj tudi že nevarne;Šega orožja: sabelj, žepnih nožev in železnih kosov. Ž al i bog ie prišlo že v več slučadh do ra itev. Tudi mladinska sodišča velikega Berolina so se morala že ponovno pečati s temi bitkami. Slo ie \ed»o za slučaje, v katerih je eden ali drugi pobič odnesel iz bitke krvavo glavo ali kak drug del telesa. Policijski organi so dob', i i ukaz, da moraio nastopati zi največjo strogostjo proti šolarskim bitkam" da zaforani. o te neumnosti, ki se polaste lahko tudi že večjih iai tov. * Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je 74 kaznjencem na avstrijskih kaz ilnicah spregledal ka^en; 0d teh pripade na moško kaznilnico v Mariboru 10' na moško kaznilnico v Gradiški 9, na moško kaznilnico v Kopru 7, na žensko kaznilnico v Reb.ijah 4 in v Begunjah 7 pomiloščenj, Jaro žito. Štajerska kmetijska družba v Gradcu razglasa: Ker je z ozirom na vojno stanje nujno želeti, da se vseje več zrnja, kakor do sedaj, namerava uporabiti osrednji odbor štajerske kmetijske družbe namesto pospeševanj^ pridelovanja krme podporo, katero mu da vsako leto vlada na razpolago v to svrho, leta 1915 za podporo setve jarega žita (jare pšenice, jare rži, jarega ječmena^. Psdpora v izmeri 25% cene žita se dovoli pod pogojem, da naseje jarega žita dotični prosilec čez običajno množino in se za tako površje v izmeri 54 do k večjemu 3 oralov dovoii j;odpore '/2 do 4 meterskih stotov. Z ozirom na, omejena sredstva se bo jemal ozir v vsaki podružnici le 1 do 4 prošnjike. Prošnje za, dovolitev teh podpor se naj predložijo potom podružničnega načelstva — kjer se dobijo tudi vzorci za prošnje in obveznice — s podpisano obveznico do najpozneje dne 25. marca t. 1. osrednjemu odboru štajerske kmetijske družbe v Gradcu. Nntančneja pojasnila se dobijo pri načelst-vili Kmetijskih psdružnic. * Tržne cene v Gradcu. Debel'1 vod 128 do 150 K. sred rje debeli 120 do 126 K, suhi 110 do 118 K; debele krave 106 do 124 K, srednje debele 90 do 104 K, suhe 79 do 88 K; biki 116 do 136 K, mlada živina 110 do 136 K; teleta 190 do 210 K, izjemama 220 do 230 K; mlade svinje 230 do 250 K, debele svinje 2.50 do 280 K, sred ije debele 238 do 240 K, mesne svinje 226 do 240 K; ovce 120 do 130 K. (Pri goveji živini veljajo cere za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko 9.50 do 10.50 K, k:s'o 8.50 do 9.50 K, slama 8 do 9 K; pšenica 41. 0 rž 33,50 ječmen 30.80, koruza 25.50, proso 27 K, oves 27.30 K, a'-da 70 K, fi^ol 68 do 85 K, grašica 11.20 do 11.40 K. leča 16.20 K, proseno pšeao 00 do 80 K, pšenični zdrob 80 K, koruzni zdrob 56 do 60 K, ajdova moka 80 do 108 K, koruzna moka, 48 do 58 K, ržena moka 50 K, pšeai'ena moka štev. 0 76 do 86 K, štev. 4 68 do 76 K, štev. 6 (črna) 56 do 60 K (100 kg). Jajce komad 10 do 14 v, krompir 14 do 18 v 1 kg, mleko 28 do 30 v 1 liter. — Cene goveji živini se na vseh sejmih zelo dviga:o. * Maribor. V sredo d e 10. marca je umrla v Kamn e pri Mariboru č, šolska, sestra M. Klementina Čuvan. Rojena je bila 1. 11883 v Mariboru. Naj v miru počiva! Št. Peter niže Maribora. Naš rojak, rezervni pionir Franc Bregant, je bil wl samega armadnega poveljnika generala Dankla pohvaljen z laskavim pismom. Bregant se je odlikoval radi izredne hrabrosti dne ;5., dneO. in dne 12. setpembra 1914. Sentpetrani smo ponosni na našega junaka. — Isti je pisal svoji materi za god: Želim Vam prav veselo godovno, da bi ga še veliko let zdravi in veseli obhajali. Naznaniti Vam tudi moram, da še ni ure minilo v vojski, da, bi ne bi zmislil na Vas za to, da ste me polkropili z blagoslovljeno vodo popred, ko sem stopil čez Vaš prag. Kaidar krogla prileti, si vsakokrat to mislim: Saj so me mati prekrižali in pokropili z* blagoslovljeno vodo, znabiti pa me ne bo zadela. * Sv. Peter niže Maribora. S srebrno kolajno I. vrste je bil orli kovan g. Jožef Golob, četo vodja od 47. pešpolka, doma iz Rupreč. Bojeval se je na severnem bojišču proti krutemu sovražniku in jo na. hrabri način ujel 8 Rusov v neki karpatski vasi. Med tem, ko se e sin boril na bornem, polju, bolehal je njegov že 72 let stari oee pod hudimi udarci. Jožef Go'ob se nahaja sedaj kot bolnik na gradu AVasdldsberg pri Gradcu. * Jarenina. Pred tednom se je raznesla govorica, da ie naš vrli Franc Spari, cerfkveni ključar in tai ik Posoj lnice padel na severnem bojišču. Naš u. rednik pa jo dobil te dni od njega dopisnico z dne 26. februarja, ki se glasi: „Draigi prijatelj! Jaz, in ma-lolski Janko Mlakar, ki sva bojna tovariša v strelni jami, se Te spominjava ter pošiljava Tebi in vsem znai-cem srčne pozdrave. Do sedaj sva še. hvala Bogu, zdrava. Pričakujeva slavne zmage." * Sv. Benedikt v Slov. gor. Na naši pošti je financ o l Sv. Lenarta pribil tiskan oldlic, v katerem se kupovalce cigar in cigarelt svari pred nepotrebnem prijemanjem in mečkanjem tistih, katerih ne kupi in sicer zaradi nevarnosti prenosa kužnih bolezni. Zoper to ničesar nimamo. Samo to s' usojamo vprašati c. k. finančni urad pri Sv, Lenartu: Zakaj je imenovani oglas samo v nemškem jeziku? Koliko pa jih zna tukaj pri Sv. Benediktu nemški? * Sv. Peter pri Radgo ii. I) .e 15. julija lanskega. leta se .ie poročil Franc Mulec z mladenko iz sosedne župnie. Enajst dni po poroki pride strašen gl is, da je izbruhnila vojska. To je bila nesreča za mlado ženo, žalost za onemogle sta riše. In ta žalost je izpodkopala 74 let, staremu očletu zdravje in ga po-!ož la na bolniško posteljo, s katere ni več vstal. Po trimesečni bolezni je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti za unvrajoče in vdan v v ob o božjo, da svojega sina ne vidi več. Rajni je zapustil ženo in tri doletae otroke, med katerimi je najstarš', Frana, kot četovodja trenskega bataljona v Galiciji in drugi kot desetnik v Poli, hčerka pa je omožena pol ure od doma. Na veselo svidenje nad zvezdami! Sv. Križ pri Ljutomeru. Koliko vojakov je dala do sedaj križevska župnija? Po natančnem zapisniku vseh naših pod orožjem že stoječih mladeničev in mož je dala naša, župnija do sedaj 374 vojakov. Med temi je en stotnik, en nadporočnik, dva vojaška zdravnika, pet poročnikov, en praporščak, dva enoletna prostovoljca, in izvanredno veliko podčastnikov. Ce se pomisli, da so vsi ti iz&li iz kmečkih hiš, se sme oprajvičeno sklepati na nadarjenost muropoljskega ljudstva, — Dostavek uredništva: Velike važnosti bi bilo, ako bi se za vse župnije sestavila enaka Statistika. * Ljutomer. V sredo d. ne 3. marca zjutraj se je Jurij Spindlar na Krapji nekoliko pritoževal, da ga kosti bolijo, bila je influenoa. Dal se je sprevideti in zvečer .¡e mirno zaspal. Letos ob svojem godu bi dopolnil 93 let, življenja. Rajni je bil 'tast vrlega kmeta našinca g. Josipa Karba. Dobri dušici dal Bog večni mir! * Dragonjavas-Miltovcl. Kaša stro.nai zadruga izkazuje v lanskem letu zelo lepe uspehe. Ljudsl.o vedno bolj uvi'ieva vel k pamen zadruge, zlasti sedaj, do je tako veliko pomanjkanje delavski h moči. V nedeljo 14. t. m. ima zadruga svoj občni zbor. Pričakuje se, da se vsi člani oziroma, žene onih članov, ki so pri vojakih, udeleže obč. ^¡.orai, na katerem se bomo razgovarjali o našem nadaljnem delu. iOr azilih za sedanji čas važnih gospodar sikih vprašanjih bo govoril g, nad revizor Vlad. Pušenjak. * V Konjicah je umrl veleposestnik g. Peter Dob tnifi, doma iz'Polzele v Savinjski dolini. K/vdor kaj ve o imenovanem, naj blagovoli odgovoriti soprogi Marici Kolar, Podvin, pošta Polzela. — Franc Dole, pešpolk štev. 87, 9. stoLiija, vojna poiita' štev. 73. Odgovor se prosi na Dole Marijo, • Topole, pošta Rogaška Slatina. — Anton Marin pri dezelnobrambot'skem štacijskem poveljstvu, 2. stotnija, 2. voj, v Tržiču. Od tam ie odšel v Gälioi'o. Odgovor očetu: Anton Marin, posestnik v Piirodu, pošta Juršinci pri Ptuju. — Franc M e t u 1, pešpolk • štev. 87, 7. stotnija, vojna pošta štev. 73. Pisa! zadnjič z južnega bojišča dne 2f$. avgusta. Odgovcv se prosi ženi Mariji Metul, p. d. Bovče ioi, Rndu a i tov. 33, pošta Luče pri Ljubnem. ZadnJ ola doila v celrttk 11 marca, i- Nov« jse madnn poročilo z riHkegi Ih jiš^a. Dunaj, 10. marca. Avstrijski generalni štab uradno r/azglaša: Na bojni črti na R u s k o - P o 1 j s k e m se živahni boji nrjdaljujejo. — V zahodni Galiciji se je po naših četah južno od mesta, Gorlice zasedeno ozemlje še povečalo. Zasedli smo z naskokom rusiu strelsiu j;1,rek. Ujeli smo pri tem 200 Rusov. — Na k a r p a t s k i bojni črti je naša artilerija \ čeraj pri jasnem vremenu dosegla lepe uspehe. Na. postojanko, ki je ležala blizu naše prednje črte in je bila zabodena po soviVjžni infanteriji, je naša artilerija osredotočila svoj ogeni. Rusi so se v divjem begu umaknili. Sovražnik je imel velike izgube. Ko smo zasedli ie e-110 drugo postojanko, smo ujeli 300 Rusov ter zaplenili mnogo vojnega gradiva. — Pred našimi postojankami v južno-izhodni Galiciji vlada v obče mir. Severno od. Nadvorne gmo odbili napntl manjših sovražnih čet, na; drugi strani pa, so nVjše čete več ruskih bataljonov, kateri so naskočili naše postojanko, vrgle nazaj. — V B u k o v i n i se ni zgodilo kaj posebno vodnega. Le ob severnem bregu reke Pruth pri Cer-novicah so se vršile neznatne praske. Bojna črta dolga tisoč kilometrov. Bojna črta na bojišču proti Rusom je dolga tisoč kilometrov. Razteza se od severnega konca Izhodne Prusije (trdnjava Grodno) ob rekah Bobr, Na.re^, Njemen, mimo Varšave, ob Ničli, čez Rusko-Poljskio, ob Dunagcu, Sanu, Vysloki, . ob Karpatih in Dnjestru do Cernovic v Bukovini. Svetovna zgodovina ne pozna tako velikanske bojne Črte. Trije angleški parniki se potopili. Condon, 10. marca. Angleška admiraliteta javlja: V torek zjutraj 9. marca so potopili nemšiki podmorski čolni angleški parni« .,Tawigstan" ob izhodni .angleški morski obali pri mestu Scarborough. CM 38 mož broječe posadke sti je rešil le en sam pomorščak, vsi drugi so utonili. Nadalje so potopili istega dne angleški parnik „Blak-vrooii" s posadko 17 mož pri mestu Hastings, nadalje pri Liverpoolu v Irskem morju angleški parnik „Princess Vilktoria", kojega posladka je štela 34 mož. Posadki parnikov JBlackwood" in („Princess Viktoria-sta se rešili. Novo grško ministrstvo. Kralj je poveril sestavo novfega ministrstva bivšemu finančnemu ministru Gunarisu, kjateri je kralju že predložil listo novih ministrov. Zaimis je bil sestavo ministrstva odklonil. Amerika posreduje za mir. Preko Kodanja javljajo berolinski listi): Amerikanski predsednik Wilson je odposlal polkovnika Housse kot izrednega pooblaščenca v London, Paris, Petrograd im Berolin, da se informira, ako bi ev-ropejske države sprejele morebiti nov posredovalni predlog Amerike za mir. Ustnica uredništva. Luče: Hvala lepa za poslano. Večkrat poročajte. Veseli nas, da tako pridno skrbite za nove naročnike! Le tako vrlo naprej! Iskreno pozdravljeni! — Pisma z bojišč: Pri najboljši volji nam ni mogoče danes vseh pisem z bojišč sprejeti v list. Kar ne bo zastarelo, priobčimo v „Straži" ali pa v prihodnji številki „Slovenskega Gospodarja." Na vsak način prosimo, da se pri pismih navede, odkod je vojak, ki piše pismo, doma, pri katerem polku itd. — Benedikt: Morali izpustiti, v takih slučajih je sedaj edino mogoče, da osebno uplivate. Loterijske številke. Gradec, 3. marca: 72 20 27 24 3. Line, 6. marca: 4 77 43 80 7. Vel ka svota denarja e zamore nakljačid vsakomur, ki p stane nifi naročnik Brei 1 « na po asni a pošilja : Srečki v o za*o stvo š . 15 Lju'jaos. 154 Iščem spreti.0 prodajalko m ž a slovenščine in nemščine - maai.fakturistinja oziroma vo j«S>'ii,e prostega m»nufafcti riBta z d -hrimi spr če>ali. Vitop v službo '5. 30 mai ca Plača po nosovi ,ru. Trgovina Ludvika Kubarič, Ormoi 157 O že il eu vdovski hlapec in d'à rin čarji se sprejmejo pri čioskem ugf rbništvu « Dornari pri Ptuja, po&ta Moèkanjci UO Dakla se išč* za župničče v laški d< kani i. Kje, pove uprnvnift' 0 178 Na prodaj ^OStil»« s lepim po estvom pri glavni cesti in romarski cerkvi zelo primerno za trgovino. Labki plačilni pogoji Ved se izve pri Prane Repolusk, Ru*e tn Mariboru. 139 Tesarje /sl izdelavo barak pri Pragerskem gnrejme proti dobi emu plačilu Htavbenik Julij (•laser. Mar'bor, Melinghof. 171 Učenka! Iščem prostor v trgovino Učila sem se že dalj časa v drugi trgovini, Smožna i emščine in slovenščine. Več se izve po dogovoru. Naslov: Poštno ležeče št. 12 > M, R Celje 150 Trsi© 8uhocep]jtiio na Rup.-Purtalis ima i)a prodaj Franc Trobentar, Bre-stermca št 33 P. Maribor. Cena 12 vin. kr.Hiad. Ogltsiti se je v 14. d=eh. KAVA I kg K 2 20 najfinejša K 180, 5 kg franko, iz borna mešanica, izvrstni ar>>ma „Handels Büro XIV.' 8v. Andraž v Labcdski dolini, Koroško. 69 Trte prodajam vsled vojske a. I. vrsta po 3 krajcarje in pol ali 7 h, vtč boljših vrst. Naslov: Franc Raušl riv. Lovrenc v Slov, goricah pošta Juršinci pri Ptuju. 149 Majerja s 3 — 4 delavskimi močmi takoj sprejmem. Prostor blizu Maribora. Ponudbe pi-meno na upravništvo pod „Majer št 164". Sprejme se takoj poštena d klica kot učenka v trgovino mešanegs, blaga. Katera je tr govini nekoliko vajena ima pred nost Kari Jenčič Loka pri Zid. motu. 136 Volno ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina R. S ermeeki Celje štev. 17 (Štajersko.) Kovaški mojster iščem kovačijo blizu trga, mesta ali veliki vasi s stanova.ijena. Več se izve pri Mariji Novak, Laški trg 5. 166 Otroka 18 ali 14 letnega, ki je brez sta-rišev gpiejmem za svojega. Imam lepo malo potestvo. Ponudbe na usravništvo pod „Otrok" št 1 9. Majar brez otrok za poljedelsko n vinogradno delo se sprejme. Gradec, gostilna, Tri-esteratrasse 54. 163 Trs je na prodaj. Silvanee, burgundec, gntedel, kraljevina, veltlinec, vrbošek, velšriz-ling in mešane od starih vrst — Cepljeno na vseh priporočljivih podlegah. Korenjaki od Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, Studenice pri Poličanah. Slovenci po?or! Dvonadstropna hiša z majhnim vrti čem t sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve a 7 stanovanji, se pod ngodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 482._ Organi st cecil'jan c poročen, išče službe. Naslov v upravništvo. 148 Dva mlada čevljarska pomočnika se sprejmeta pri g. A. Ertl Mari nor Tegotboful. 42. 147 V Slivnici pri Mariboru blizu cerkve ali blizu kolodvora bo zeli kupiti ali vzeti v najem hiša i majhnim posestvom. Ponudbena upravn štvo „Slov.Gospodarja". 165 Mlinarsnega pomočnika sprejmem takoj v Blužbo. Plača po dogovoru. Oskrba prosta. Ponudbe na: Paromlin J. Zadravec, Središče 153 Iščem majerja z družino, ki ima letna spričevala in enega hlapca. VelepoBestvo Frei-enbeig Petriček Celje. 122 Služba organista in cerkovnika je razpisana na Polzeli. • Nastop takoj! 172 draginja je vedno večja, zaslužek pa l majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. ¡M HIrska, Bistrica 20, Kranjska HäSMfJÄJMß HF HE Tvrtika HočevarC GUvni tri it. 10, tik f&rne cer&v®. Naznarjam, da v moji trgovini dobivate zanesljivo kaljiva stmena za poije in vrte po solidni ceni. Posebno priporočam od predenca očiščeno: Domače ali konjsko deteljno seme, petem Lueerner ali nem$ka, lllkarnat za enkrat koMti, Esparset, takozvana večna detelja, Tratflno seme za mokre in suhi travnike, Korenievo seme, Runkelnovo rep», radeio dolgovato, rumeno doijco in okro^lovato, Svinjsko ¿alafo. Vseh vrst semena za vrte, kakor tudi raffijo in Žveplo za vinograde. Obilnega obiska pričaka oč biležim z vekspoštovanjem tvrdka M. Hočevar Glavni trg št. 10, tik farne cerkve trgovina Špecerijskega blaga. %E ■i« Franc Dobnik, velepos. javlja v svojem in v imenu svoje žene in svojih otrok, ter vseh sorodnikov tužno vest, da je njegov dobri oče o*, tast in ded gospod Peter Dobnik veleposestnik 7. sušca ob 8'. uri zj. po dolgi in mučni bolezni, prev d»n s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega se je vršil 9. suš a < b 4. un pop od hiše žalosti na poiopališče sv. Ane Sv. maša zadušnica se je brala 10. sušca ob 8. uri zj. v tukajšnji nadž. cerkvi. Konjice, 10. sušca 1915. 164 Swi 3E& JL K britki ž»Io»ti, ki nas je zadela povodom iigubo naše iskreuo ljubljene hčerke. sestre, o i. matere, gospodinje in dobre žene Katike Planinšič roj Paulič vel,-p 8-5 nlse v Rotenbe gu, katera ;e 28 sveiaua ob 9. ari pred oldne udana t voljo božjo miruo v Gospoda -¿aspala. se prisrčno zahvaljuje v prvi vrsti lomačemu vič jroap župniku za dumo tolažbo še v bolezni, posebna hvala pa vlč g. fcupniku iz sosedne ž ipnije Puščove sia zadaje spremstvo pri po«re!iu n za, ganljive besede i b odprtera grobu, hvala bodi «la^. pevskemu zbo?u «a ginljivo žalostiako Iskrena hvala vsem sor dnikom, sosedom ia ioancem od blizn in d.leč, ki so v tsko obilnem številu (»rikiiteli izkazat preljubi nepnzatdjeui rajuki zadnjo 6ast. Vsem in vsakemu posebej naj Bog tisočero povrne I Sv Love o, 2. sušca 1915. Globoka žalujoči ostali. ' ' Podpisani izrekamo iskreno zahvalo vsem udeležencem pogreba blagega Bioa, oziroma brata, bratranca itd. gosp «da Jakoba C^ff vrtnarja v Guela-bslnišnlci v Cel u. «Bfr *•• lili" I .........i m BBIIjl Posebno se še zahvaljujemo čč. usmiljenim sestram, pred duhovščini, predstojništvu bolnice, gosp Francu Mlinarič, za vse dobro e, ki so jih izkazali ranjkemu. Maribor—Sv. Rupert—Celje, 8. marea 1915. Peter in Iva Caf, Otillja. Ivana, Marija, stariš1. sestrične. Lovrenc C^f, brat. Franc Caf, čevljar, Frane Caf, žel. čuvaj, bratranca. 168 VIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dravi se vrši dne 19. sušca 1915, ob 3. uri popoldne, v posojilniških prostorih s sledečim vzporedom. 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru in revizijskega zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1914. 4. Volitev načelstva in naazorstva. 5. Slučajnosti. Ako ob 3. uri občni zbor ni sklepčen, se vrši isti ob vsakem številu članov eno uro pozneje. 155 na redni občni zbor Gorp-Sarate msojita ? Mozirju ki se vrši v pondeljek, dne 2 2. sušca 1915, ob 9. uri dopoldne v uradni pisarni. Dnevni red: 1. Prečitanje in odobrenje zapisnika 39. obč. zbora z dne 30. sušca 1914, 1. Poročilo načelništva in nadzorništva o delovanju in potrjenju računa za leto 1914. 3. Nasveti nadzorništva o uporabi preostanka., 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Posamezni nasveti. 162 Odbor. Gluhosi Šumenje po učesih, a ne pr rojena gluhost, tok iz ušes, odstrani ta koj in gotovo Dr. F, Quastlerjev bal«. kosm. olje za sluh »Otikon« Vsak dan dohajajo zahvalna pisma uudežm aspehi. Cena eni steklenici 8 K Ediua zaloiba M Vetter, Dunaj III Kttbeckgasse 15. Seme pravega kašeljskesra zelja« ki naredi velike, trde glave ter redi v vs*ki zemlji, prodaja Ü0 erumov za l K. Ign. Mrcina, Zg. Ka^lj, p. D. M. v Polju pri Lju bijani. Deuar ali poštne znamke }• poslati z naročilom, 119 rn-mmmmm Pesrfi-iCaira § ia čistega soja-boba, na domestek za bobovo kavo 5 kg, zavitek iz žepnega robca K4f0 po povzetju. Sant sa. Kraljevi Vino-brady 1573 Zastopniki se proti visoki proviziji sprejmejo. 2 US5P Pet vinarje»"" stane dopisu ca, s katero lahko naročite moj glavni etn k z 4000 podobami. Obsega bogato izber koristnih, potrebnih in za daiila primera h predmetov. Cenik se vsakemu pošlje zastonj in franko. I.tov .rna ur, Hans Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Brui) št 801 (Češko). Prave niklaste žepne ur® K4'2i), 5 K, srebrne K840,9"50, niklasta budilka K 2*90, ure s kukavico 8'40 K, pendel-ure 9 K. Pošilja se proti |>ovz«tju. Nobon ris ko. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 11-86 Cepljeno trsje Pošip, laški rizPng, b;Tgundec, rulender, veltlirer, dišeči prami-nec, silvanec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, izaliela. Cep-ljeue na podlagi Riparia Monti-kolo-Bupestris Salanis, B riandie-ri, Riparia, Teleki. Podlag* Ber-landieri, Riparia, Teleki je naj-bollša, za apneno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. — Cena po dogovoru in zelo nizka. .1 Vrbsjak, Breg. Ptuj. Pomlad in velikonočni prazniki se bližajo; treba bo skrbeti za letne obleke. Najboljšo priliko imate, ako obiščete Serien&vo trgovino v Ljutomeru Tam je največja zaloga različnega dobrega svežega blaga še za staro ceno dobiti, akoravno se je vse zelo podražilo. Posebno bodete dobili ostanke za obleke, kateri se že veselijo Vstajenja našega Zvel čarja in hočejo tistega s pobožno molitvijo in snažno obleko počastiti skoraj za pol cene. iei Vso semeaje deleijno, runino. travino in za grede se dobi v zanesljivi kaljivosti. Z odličnim spoštovanjem ff()[|Q §B; Šfifj ABILO na redni občni zbor Posojilnica pri St. eiartu y Slov.gor. reg. zadruga z neom. zavezo. ki se vrši v toreic, dne 3 0, sušca 1915, ob 2.: uri popoldne v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1014. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Aico bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se občni zbor tri tedne pozneje in sicer na istem kraju, ob isti uri in z istim dnevnim redom. Ta občni zbor bo veljavno sklepal ne glede na števila navzočih zadružnikov. Odbor. iti posojilnica v €et r^^istrovsra zscfrufs s neom. s»ves«» Obrestuje hranilce v§o$$e po ¿f |2 o od dneva vloga do dneva vzdiga. Reutni davek plaéa posojilnica sama. na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - t lastni hiši (Hotel .Pri belem volta'* v Celju. Graška cesta 9, i.nadstr. I • Preskrbite »i pravočasno, posebno sedaj t vojskinem ¿asu, jamčena, aaaesljira in kaljiva semena, n pr.: domačo, nemško (Luceraa), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od mane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri J2 domači tvrdki I. RAVNIKAR C3E3UJJE Trgovina s špecerijski« blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zalega vseh vrst mineralnih voda. Solidna In točna postrežba. Domača in imarodsisa írgovtas Fnnnr IbnäR^^^I priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega ho vega blaga z* moške in ženske obleke. Ftóllsa pošteni! Kdor ím i blage» aáw^jía, b»; pofe svojim wt»tm, Kdor b« a bi^ow «©¡»¿«volje», an¿ pove emu. V ipgovina v priporoča svojo bogato sa'ogo waniifakícrnega, špecerijskega in galanterijskega bínga, žolez-nine, comenta, barv, firneža lakov, usnja, stekla, kitiiih vo