Ljubljana, petek 19. oktobra 1945. V O JUN bfitA V A. LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ST EV. £ TELEFON 31-22 do 31.26 SOkOfbi 5E >.£. ViiACAJO CZUAJA VSAK &>AK KAZEN PONEDELJKA I Leto VI., št 156 — Posamezna številka 2 (fin IMSfcRAiNt O UUfci.lt JI LJUBLJANA. celknbukuuvi ulica st. 3 TELEFON 38-32. 38-33 POST. ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. IU39 OGLASI P tl CENIKU MESEČNA NAROČNINA M DIN 8 I Dr. Maks MiMav&c: bednost naših Te dni »e ljudje ustavljajo ob pretresljivo lepem spcmenjku štiriindvajsetin talcev, ki so padli sredi bele Ljubljane in s svojo krvjo za večen apomm rdeče zaznamovali bele zidove in tiaa naših ulic. Ta apomenjk nas drami, da ne pozabimo tudi drugih ki so sklonili svoje glave v smrt, postreljeni v gramozni jami. Ljubljana ne sme in ne more brez groze, pa tudi ne brez globokega spoštovanja, ne brez iskrene hvaležnosti mimo stotin žrtev, ki so njih trupla pokopana v družbi naših najdražjih na skupnem pokopališču. Tudi drugod, po vsej izmučeni slovenski zemlji, leže razkropljeni gro bovi naših žrtev. Prav v tem meseci, jih izkopavajo, da bi prenesli njihove telesne ostanke aa blagoslovljene pio «tore, da jih tako vsaj po smrti uvr stijo spet med najbitžje svojce. Vst povsod srečaš take grobove: v gozdnU jasah, na samot,.ib stezah in na kr ž-potjih, ob cestah, mostovih in prelazih, na tihjb iogih, na plunjnah, travnikih in njivah. V majhnih in ve škšh j skupin..h. posamič ali pa dva ali fcije j v enem grebu. Vse križem je Slovenija zaznamovana z rdečo slovensko krvOo. njena zemlja je napojena e njo in nihče ne sme teh znamenj zbrisati z nje. Stalan nam naj kličejo ta krvava tla v spomin mlade ljudi, ki ■o padli, ko so še komaj do. ro začeli živeti in ki jih danes tako bridka po-pogrešamo. Res, teh bridkih žrtev ne smemo pozabiti! Prevelike so. pretežke in predragocene, žive morajo stoti P ed našimi duševnimi očmi, v večni opomin in spomin! Naučiti se jih moramo ceniti, spoštovati in ljubit: — če naj j;h bomo vredni... Ali smo jih vredni? Včasi se zdi, kakor da jih nismo. Takrat, kadar za njimi samo žeJujemo, ce da bi doumeli ves smisel njihovega žrtvovanja. Takrat kadar mislimo zgolj na to, kaj smo z njimi izgubili, pozabljamo” pa, kaj so nam s svojo smrtjo rešili in pridobili. Prav gledamo nanje le takrat, ko jih gledamo ne le kot osebne in družinske, ampak tudi in v prvi vrsti ket narodne žrtve. Niso zavrgli svojega življenja lahrcmiseluo. brez smisla in pomena, ampak -o Jih zastavili in darovali za višje vrednote — za obstoj in življenje. za rešitev in srečo vsega nareda. Zvest m p’-avičen bo njihov spomin le tedaj, ko homo v tej luči zrli veličino nj.hcve žrtve. Umrli so, da bi mogli živeti mi, da bi narod slovenski ohranil svojo pravico do življenja. Namenoma in premišljeno pravim: do življenja, zakaj naše gore cvet ni padal samo za svobodo ia srečnejšo usodo nas, ki smo ostali Ko bi oni ne bili zastavili svojih mladostnih krepkih teles in tvegali svojega dragocenega življenja — teh življenj siso manj ljubili, kakor ga ljubimo mi, ko bi nihče ne postavlja] v nevarnost in gotovo smrt sebe za ves narod, bi bil prav ta naš narod v celot j ostal prepuščen pogubi in neizogibni smrti. Zgodovinski smisel in prava vrednost teh tisočerih ran, iz katerih je krvavel slovenski narod, a hvala Bogu iti njim, izkrvavel ni, je prav V tem. da so nam te žrtve plačale odkup za — življenje. Prostovoljno, svestne, čeprav morda včasih še iz neoblikovanega hotenja, vendarle pa ob polni zavesti so šli v smrt, da bi nas rešil' narodne smrti. Posamezni med njimi ni umri le zase, za svojo družino, ne le za svobodo jn srečo bodočih rodov, ni zatonil v brezup, ampak je padel kot živ ud narodnega telesa, duhovne sile, ki je g silo ni mogoče ugonobiti, ne z mečem ali kroglo obiti. Vsak izmed njih je še danes pred vsem svetom priča, da slovenski narod živi, hoče živeti za ceno najtežji h žrtev. Nevredni bi bili njihovega «lavnera spomina, ako bi pozabili v kako strašni nevarnosti je bD slovenski narod kot celota. Noben drug narod v Evropi ni bil določen in zapisan brezpogojni smrti, kakor samo slovenski Drugim narodom je grozila sužnost, izguba tal in mnogih življenj, v nevarnosti je bila njihova čast, svoboda, bogastvo in še marsikatere druge dobrine, a mi naj bi popolnoma izginili z obličja zemlje. Ne zakrivajmo si oči, nc- bodimo nehvaležni pozabljivci zdaj. ko smo tolikšno nevarnost za ceno njihovih življenj srečno prestali! Ce bi zmagala italijanski jn nemški fašizem, bi morali za vselej izginiti. Ali niso že koroških Slavoncev razkropili na TSe vetrove in zasedli toliko njihovih domov? Ali niso na Štajerskem in na Gorenjskem izgnali. pobili ali zaprli vse vodilne nosilce narodne zavesti? Ali niso tod sežigali slovenske knjige, uvajal! nemške ljudske šole. prepovedali sleherno slovensko besede? Al; niso že na Kranjskem postavili kočevskih Nemcev na branjk nove »nemške domovine«? To vse so delali Nemci in že do koner izdelali načrt kam bodo pre-sel’li po svoji zmaei preostanek za vednih Slovencev — tj» onstran Cr nega morja. Kamor je sioni?» nemška peta. povsod je zatirala slovenski živelj. ga poman dr pJ» in samo že nekaj sunkov, pc. bj vsi postali narod mrličev. Povsod bi zabrisali zadnjo ded n Slovenci, niti nagrobnega ge- Notranji minister Vlada Zečević o volitvah v ustavodajno skupščino tn pomen $rtev vora bi ne privoščili zadnjemu. Vse -o Di se zgodno, ua ojm> prisil vmes možje, da ms© prišie celo žene, ki so »e v na vuica Orezupncm boju uprli in prekrižali te pekiena«© lOtcrte. vstali mi kakor nekdaj Aiakaoe^cj iz ljubezni do svojega na smrt obsojenega naroda in s stranotnam žrtvami rešili ueniscino svojih očetov m — našo de-aiscrno. Krizi na ujinovili grobovih naj za vse čase pucaj© o njihovem, junaštvu, ko so aobeseuno »nezail v aure in zapustili v mestu vse, kar so .meli- tpiun. Z. M&aab. Z. 28.j. m ilaijjaiisk] iasiSU’1 ii niso bili mc manj zagrizeni grobokopi slovenstva, pac pa za spoznanje zvijacne^s. m boij svetonnnsm. Frimurske oio-«ence so uneii se za na pol izumrle, v -jumjanskj pokrajini pa M mn pripravljali najprej duševno smrt. V sole oit uvajali svojo misemost. Cankarjevo -tujo učenost«, ki uaj nas u-p^va, omami, ua ue bomo več sposobni za dunovm oapor. Njihova taktika je bila toliko nevarnejša, ker ni Oda odkrita in je med Slovenci gojila gnili optimizem, kjer uspeva bonom© kakor v gnoju narodno izdajstvo, itaiijam pa naj bi samo pripravili pot nemškemu ponudu uo našega morja, oni sami bi bih ugoljufani za to zemljo, kakor so hoteli na« goljufati za narodno dušo. In spet «o prekrižali njihove račune — križi na naših grobeh. Plamen domovinske ljubezni je bil tod še čistejši: uničil je duhovno omamo italijanske zvijačne m sladkobne snubitve, uničil je tudi italijansko fašistično surovost. .živih in mrtvih borcev neminljiva zasluga je, da so te spletke spregledali m svojega naroda čolnič oteli iz teh nevarnih valov. Naj nihče njihovih žrtev ne omalovažuje, češ da niso bile premišljene. Tudi tako mišljenje bi bilo častnega in pravičnega spomina rajnih nevredno. Čeprav ni vsak svojega koraka doumel v vsej daljnosežnosti in v vsem objektivnem pomenu, je vendarle vsa naša dolžnost, da znamo njihovo žrtev pravično oceniti. Saj smo šele ob njihovi smrti pred vsem svetom dokazali, 'da so tudi našemu preprostemu človeku naredne svetinje več vredne, kakor gospodarsko blagostanje, več kakor lagodno življenje, ceio več kakor slepilne, kulturne dobrine. Ko sc klanjamo njihovemu spominu, ko blagoslavljamo njihove žrtve, sc zavedamo, da so nam šele oni vse to ohranili in da bomo zdaj lahko vse obnovili. Obnoviti pa bomo mogli le tedaj, če bomo do dna doumeli nauk iz njibove smrti. Nevredni bi bili teh povsod pričujočih, za nas tako bolestnih in obenem tako osrečujočih žrtev, če bi mi postali malenkostni, slepo maščevalni ali maloduš-ni spričo majhnih ali tudi veiikjh moralnih, gospodarskih in političnih težav, ki jih moramo dene« in jutri premagati. Mrtvi iz grobov nas s svojo velikodušno žrtvijo za ves naš narod, tudi za tiste, ki sc jih napačno umevali, opominjajo, naj zastavimo vse sile svojega uma, svoje volje in svojega srca za reševanje dnevnih težav in zadreg, ki so vse v primeri z njihovo žrtvijo dragocenih življenj tako zelo neznatne in lahke. Ko so oni padali v smrt, je ves svet gledal na nas in nas strmeč občudoval, da smo tako junaško prestali svojo življenjsko preizkušnjo. Drugi narodi so nas blagoslavljali, ko so videl; krvave priče našega narodnega odpora. Danes gledajo na nas, kako znamo živeti spričo krvavih znamenj po odkupljeni slovenski zemlji, v koliko znamo biti vredni tolikjh žrtev. Na nas je. da se kot »seme izkrvavelega naroda« dvignemo do njihove velikodušnosti in da znamo tako živeti, kakor so oni znali umreti. Z iskrenim in požrtvovalnim bratstvom se bomo najlepše oddolžili njihovemu spominu. Ob vedno svežem in častnem spominu nanje moramo tudi mi složno kot nerazdeljiva enota na znotraj in zunaj delati, braniti in ohranjevati vsak najmanjši košček naše zemlje. Le tako se bomo izkazali vredne naših žrtev. Odlikovanje borcev Jugoslovanske armade Beograd 16. okL S sklepom pied-jedništva Začasne narodne skupšč.ne in na predlog mio. predsednika in ministra za narodno obrambo maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita, so za poebne zasluge za narod, ki so jih pokazali med narodno osvobodilnim bojem odlikovani: Z redom zaslug za narod 1- stopnje podpolkovnik Mato Ajaksič, šef jugoslovanskega vojaškega odposlanstva v Kairu, z redom zaslug za narod 2. stopnje major Bori-slav Ivkovič jn kapetan Branko Sapra. člana jugoslovanskega vojaškega odposlanstva v Kairu; za spretno poveljevanje posebne podvige, hrabrost in za posebne za duge so odlikovani z redom Partizanske zvezde 2 stopnje dva1 častnika. Z redom zaslug za na-od 2. stopnje pel častnikov, z redom 'orat tva in edrnstva en častnik z redom Partizan ke zvezde 3 stopnje osem častnikov z redom z« hrabrost pet borcev in častnikov in z redom zaslug za narod 3. stopnje štirje častniki. S kolajno za hrabrost je odlikovanih devet borcev. Beograd, 17. okt. Danes je minister za notranje zadeve demokratične federativne Jugoslavije Vlada Zečevič sprejel predstavnike domačega tiska. Pri tej priliki je odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih stavili novinarji v zvezi z volitvami v ustavodajno skupščino. Minister Zečevič je izjavil: »Od dneva vstaje, tq je od začetka narodno osvobodilnega boja se je boj širil in prenašal v poedine kraje in narode Jugoslavije, tako, kakor so se vršile volitve narodno osvobodilnih jdbo-rov, krajevnih, okrajnih, okrožnih, oblastnih in deželnih. Izbiro ljudske oblasti je ljudstvo samo izvršilo in izbralo najboljše in najbolj zaslužne. Po osvoboditvi Jugoslavije in s koncem vojne je nastala potreba, katero so narodi Jugoslavije po pravici tudi priča kovali, da se namreč izvedejo volitve v ustavodajno skupščino. Na drugi strani govorijo poedinci. ki jim ni bilo do tega. da se razmere uredijo, da še niso dani pogoji za volitve Tako piše g. Grol v svojem časopisu »Demokracija« o potrebi »nacifikacije dežele«. To zveni tako, kakor glas londonske ga radia, ki ga je pošiljala izseljeniška jugoslovanska vlada v Londonu ves čas vojne in v kateri je sedel g. Grol: »Ni še prišel čas za bojevanje«. Kakšne usodepolne posledice je takšno priporočilo imelo, tega se najbolj spominjajo in vedo narodi Jugoslavije. Isti smisel ima tudi to, da danes še ni čas za volitve. Danes imamo pred sabo najvažnejše naloge: z voljo in močjo vseh narodov Jugoslavije pospešiti izgradnjo in obnovo naše porušene domovine. Ljudske množice občutijo in spoznavajo, da gre za izgradnjo njihovih hiš in zato z vsemi močmi in z zavednostjo sodelujejo pri obnovi dežele. Prav tako je dolžnost ne samo zveznih in federalnih vlad, nego vsakega državljana Jugoslavije. da s svoje strani nesebično pomaga, da bi se čim prej zagotovila prehrana ljudstva v krajih. kjer grozi nevarnost gladu. Če vse to upoštevamo, bi imeli še preveč potrpežljivosti dodajati vsem tem težkočam še politično neizvestnost; zato je bilo potrebno razpisati volitve in jih izvesti. Urejevanje političnih razmer v Jugoslaviji je glavna naloga vseh. Ljudske množice in ljudske oblasti bodo usmerile svojo ustvarjajočo moč na obnovo dežele, gospodarsko izboljšanje in socialno prizadevanje. Govoriti danes, da naj ljudstvo ne gre volit samo radi potrebe urejevanja prilik, ima svojo skrito namero. In ta je. da bi vlada ne izpolnila nasveta, ki so 'ga nam dali zavezniki na sestanku v Jalti, kar bi dovedlo vlado Jugoslavije v nezavidanja vreden položaj proti Sovjetski zvezi, Ameriki in Angliji, ker ne bi izpolnili svojih obvez do zaveznikov, če bi zamudili rok za volitve. Tu je težišče ugovorov. Poročilo zvezne volivne komisije o številu volivcev v Jugoslaviji je naslednje: v imenike je vpisanih 8,020.671 volivcev, iz imenikov pa je izbrisanih vsega 253.108 oseb. To sporočilo je razbilo vsa nadaljnja podtikanja zlonamernih bivših politikov. Milijoni ljudstva v Jugoslaviji so popolnoma mirni, razumljiv pa je nemir malega števila nepomirlji vib nasprotnikov. Volivna kampanja se normalno razvija in kaže vse bolj končne oblike. Moram poudariti, da so nekateri vodeči predstavniki političnih strank v Fronti v začetku teoretično navajali dejstvo, da bodo na terenu nekoliko oslabljeni radi zaostritve med strankami v Fronti, kar se tiče vprašanja agitacije za strankarske kandidate. Medtem pa, ko se je razvijala volivna kampanja, so bili ti pomisleki vse bolj redki, ker je izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije podvzel vse potrebno in pre,-prečeval zaostritve. K temu so zlasti pripomogli federalni odbori, sestavljeni iz političnih strank v Fronti Federalni volivni odbori so pri določevanju poslanskih kandidatov od stranuokrožnih votivnih odborov upoštevali to. da bodo okrajni kandidati istočasno izraz moči dotične politične, stranke. Na ta način so se izognili nesoglasju, ki bi morebiti dovedlo do nesporazuma na terenu m radi tega tudi do trenj med samimi političnimi strankami v j Fronti. Razumljivo je, da se pri tem m toliko upoštevalo točno število političnih kandidatov v političnih strankah, pač pa se je v prvi vrsti upoštevalo razpoloženje ljudskih množic in razpoloženje volivcev. V tej vojni se je marsikaj iz-premenilo. pa je razumljivo, da se je izpremenilo tudi razpoloženje ljudstva do predvojnih političnih strank. S te strani in v tem smislu bodo volitve prinesle tudi presenečenja. Toda to ne bo presenečenje niti za ljudstvo kot celoto, niti za volivce, ker so oni sami pričeli gledati s svojimi očmi in razsojevati s svojim razumom o vsem, kar se je med vojno dogajalo okoli njih in tako tudi sedaj po končani vojni. Presenečenje bo v glavnem za bivše politike, katerim ne gre v glavo, da je ljudstvo postalo samo svoj gospodar in gospodar svoje usode, in zato tudi gospodar svoje lastne države Jugoslavije. Njih volitve ne bodo samo presenetile, ampak bodo tudi za vselej izgubljeni. Do sedaj ni bilo če nobene pritožbe glede vmešavanja varnostnih organov v votivno kampanjo. Predstavniki političnih strank v Fronti se često sestajajo in sporazumevajo in na ta način odklanjajo sam pojav kakršnih koli nepravilnosti. To pa seveda še ne pomeni, da se pri volitvah ne bi mogel pripetiti kak nezaželen slučaj, vendar pa bo to izjema in kot taka tudi ostala, kajti vsi oblastni organi dobro vedo, da bodo poklicani na odgovornost in da bodo odgovarjali po zakonu. Ni odveč, če veste to, da sem pozval, čim »o bile razpisane volitve v ustavodajno skupščino, vse federalne ministre za notranje zadeve. Takrat nismo vedeli, ali se bodo udeležili volitev poleg strank v Fronti tudi oni izven nje. Računali smo, da bodo tudi oni šli' na volitve in smo zato sklenili, da morajo organi ljudskih oblasti strogo paziti, da bo volivna kampanja, volitve poslanskih kandidatov in sploh vse, kar je v zvezi z volitvami, izvršeno v popolni svobodi in neodvisno od vpliva organov ljudske oblasti. Smatrali smo celo za potrebno poudariti, da morajo biti organi ljudskih oblasti obzirni in potrpežljivi in se izogibati vsakega izzivanja, katerega bi izvajali ali morda želeli nekateri ljudje. Prav na tem primeru hočemo pokazati bistveno razliko med volitvami, ki so pod našim vodstvom, in volitvami, ki so jih prej vodili oni. Njihove volitve so bile volitve nasilja s pomočjo policije in orožnikov, pri naših svobodnih volitvah pa jamčijo organi ljudskih oblasti, da se zlorabe in ostanki prejšnjih režimov ne bodo ponovili. Ni mi znano, da bi se pripetili kaki spori na volivnih zborovanjih in sestankih. Ce bi bil obveščen, bi vam povedal, kje se je to zgodilo in v kakšni oblikL Dogodili so se nekateri pripetljaji in spopadi le od strani neodgovornih oseb proti političnim ljudem izven Fronte. Uvedli smo takoj preiskavo in krivce poklicali na odgovornost po zakonu. To bomo delali tudi v bodoče ne samo pri volitvah, nego tudi po volitvah, ker je vsak državljan Jugoslavije zaščiten, kršitelji zakona pa bodo odgovorni. Skupine izven fronte se v glavnem poslužujejo pripovedk, da ue bo volitev, ali pa da bodo odgođene. Njihovi poslanci so po večini kompromitirani ljudje, ki so izgubili volivno pravico. Nedvomno je, da s takim delom varajo ljudstvo, toda sile Ljudske fronte reagirajo in čim bolj se bližamo dnevu volitev, tem manjše je število onih, ki nočejo izkoristiti svoje državljanske volivne pravice. Potem ko smo odobrili udejstvovanje demokratični stranki, smo odobrili tudi udejstvovanje Ljudske fronte Jugoslavije in radikalne stranke. Prav tako so prosili za odobritev tudi predstavniki republikanske demokratične stranke Jugoslavije. Zakon velja za vse, pa bodo tudi zaradi tega ostale stranke zahtevale odobritev za svoje udejstvovanje. Ne smemo pozabiti, da tudi federalna ministrstva dovoljujejo delovanje političnim strankam, katerih delokrog se razteza na eno samo deželo. Zvezno ministrstvo dovoljuje po zakonu delovanje samo onim strankam, ki razvijajo svoje delovanje na vsem področju Jugoslavije. Odločbo, da se radikalom okoli Ace Stanojeviča vrne njihovo strankino premoženje, namreč hotel »Pariz« in drugo imetje, ni izdalo notranje zvezno ministrstvo, temveč redno okrajno sodišče v Beogradu. Ta odločba ie nopolno-ma pravilna in na svojem mestu. Rop, ki ga je zakrivil Milan Sto-jadinovič, je popravila narodna oblast s tem. da ie vrnila lastništvo radikalni stranki. To je samo majhen primer, ki dokazuje, da bodo narodne oblasti izvršile in popravile mno?e nezakonitosti režimov stare Jugoslavije. Zanimanje ljudskih množic raste iz dneva v dan. čim bolj se bliža dan volitev. Razumljivo je, da udeležba volivcev ne bo v vseh deželah in oblastih enaka. Mnogo zavisi od samih poslanskih kandidatov in njihovega dela na terenu, kakor tudi od dela vseh aktivistov v Fronti. Smemo trditi, da se, čeprav neuradno, vrše tekmovanja med posameznimi federalnimi enotami, pa tudi med posameznimi okrožji, da bo odstotek udeležbe volivcev čim večji. Tako bodo nasprotniki Fronte, ki žele izvesti abstinenco, doživeli popoln poraz. Ni moja navada, postavljati napovedi, zlasti ne o odstotkih, toda da bodo volitve mogočno pokazale, kolikšna je moč enotne Ljudske fronte Jugoslavije, o tem sem popolnoma prepričan. Dan volitev je blizu in ta dan bo v največje veselje vsem jugoslovanskim domoljubom, vzdržneži in oni, ki niso vključeni v Fronto, pa si bodo zapomnili 11. november kot dan izgubljene politične bitke zaradi popolnoma napačne in zgrešene taktike Naravno je. da mora takšen poraz doživeti vsaka tak-! tika, ki ne računa z l judskimi : množicami, temveč z nekimi silac i mi izven ljudstva.« Sklicanje predsedstva za< narodne skupščine Z Gsvokodilno fronto v borki, i Osvobodilno fronto v miru In delu! Beograd, 18. okt. Za 26. oktober 1945 ob 10. dopoldne je sklicana seja predsedstva začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije z naslednjim dnevnim redom: 1. Ukaz o razpustu začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije. 2. Predlog zakona finančnega ministra o budžetu demokratične federativne Jugoslavije. 3. Predlog zakona finančnega ministra o ureditvi in delovanju kreditnega sistema. 4. Predlog zakona finančnega ministra o reguliranju predvojnih obveznosti. 5. Predlog zakona finančnega ministra o valorizaciji 6. Predlog zakona finančnega ministra o neposrednih davkih. 7. Predlog zakona ministra za socialno politiko o spremembah in dopolnitvah zakona o delavskih zaupnikih. 8. Predlog zakona ministra narodne obrambe o spremembah in dopolnitvah zakona o demobilizaciji starejših letnikov, obveznikov, žena in hraniteljev v Jugoslovanski armadi in mornarici. 9. Predlog zakona ministra za narodno zdravje o visokih medicinskih šolah, fakultetah. 10. Predlog zakona prosvetne ga ministra o 7-letnem osnovnem šolanju. 11. Predlog zakona prosvetnega ministra o ukinitvi meščanskih šol. 12. Predlog zakona ministra za socialno politiko o konvenciji glede čuvanja pravic do pokojnine delavcev, ki emigrirajo. 13. Predlog zakona dr. Dragiča M. Jokšimoviča o svobodi od strahu. 14. Predlog zakona dr. Dragiča Jokšimoviča o volitvah v ljudska oblastva. 15. Predlog zakona dr. Dragiča ■ Jokšimoviča o pravicah državljanov pri vojnih sodiščih. 16. Predlog zakona dr. Dragiča Jokšimoviča o ljudskih knjižnicah. 17. Predlog zakona dr. Dragiča Jokšimoviča o 5-letnem načrtu za obnovo in zgradnjo demokratična federativne Jugoslavije. i Sefa ministrskega sveta Beograd„ 18. okt Včeraj je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita. Na seji sta bili sprejeti dve uredbi o reviziji pokojnin in uredba o upokojitvi državnih uslužbencev. Reševali so tekoča vprašanja. (Iz kabineta predsedstva vlade.) Za prava ljudsko oblast Izjava pomočnika vojaškega guvernerja Jugoslovanske ar» made v pasu B pred volitvami Opatija, 18. okt. Pomoćnik vojaškega guvernerja v pasu B, polkovnik Holjevac, je sprejel novinarje in jim dal odgovore na razna stavljena vprašanja. »Kako gleda Vojna uprava Jugoslovanske armade kot rajvišji organ oblasti na tem ozemlju na volitve za narodno oblast ?« »Volitve za narodno oblast v istn so zelo pomembne. Na teh volitvah bodo Hrvati n Italijani Istre s tajnim m svobodnim glasovanjem prvić v vsej zgodovin, lahko izrazili svoje želje :.n si zbrali tako oblast, za kakršno so se njihovi 3inova in hčere borili, za kakršno so trpet in dajali svoja žvljenja. Te volitve bodo potrdile to, kar si je istrsko ljudstvo med narodno osvobodilno borbo Izvpjevalo in ustvarilo. Istrsko ljudstvo se je borio, da v obliki ljudskih odborov ustvar svojo v resnica ljudsko demokratično oblast. Mislim, da bodo Istran; in to tako Hrvati kot Italijane, vol li na teh volitvah svoje najboljše sinove ter jim zaupali veliko, težko m častno nalogo upravljati in vodit njhovo življenje na polju obnove, gospodarstva in kulturno-političnegs udejstvovanja.« »Kako gleda Vojna upfeva JA na doslej dosežene rezultate ljudske oblasti v stvareh splošnega reda in javne varnosti ter obnove na vseh poljih Javnega žvljenja?« »Lahko izrazimo vel'ko priznan’? ljudskim oblastem v Istri, ki sc na' pele vse svoj? sile ds po c svobodi tv normali* rajo življenje v teh krajih in odstranijo posledice fašističnega uničenja. - Posebno je treba naglasih delo oblastnega narodno oevobod lnega odbora za Istro, ki je pri obnovi vodil dela m bil mloa-tor ukrepov, ki so se izvedli. Tem naporom se morajo istrska mesta n vas zahvaliti, da živijo danes vse drugačno življenje, kakor so ga živel: pred 4—5 meseci.« »Kakšno je balo dosedanje sodelovanje med vojaškim, in ljudskimi oblastmi ?Tovarišice protifašistke! Reči vam moram, da me je ta vaš sprejem selo ganil Danes, ko se mora dokončno odločiti usoda pridobitev, ki smo jih izvojeva’i. moramo bres omahovanja napeti vse sile. da isvojujemo tudi to zmago v tej težki in krvavi vojni. Smo pred volitvami v konstitnanto, ki bo odločila o obliki notranje ure* ditve. o obliki vladavine v Jugoslaviji. Odločiti mora ali bo Jugoslavija republika ali monarhija. (Soglasno vzklikanje: Hočemo republiko! Naj živi republika!) Vprašanje republike ni vzra=tlo kot nekak vzporedni problem. ki bi ga hoteli ti ali oni na-tvezti ljudstvu, temveč se postavlja vprašanje republike kot življenjska po'reha. ki je nujna za ohranitev pridobitev, za katere smo se borili. Dne tl. novembra boste tudi ve. jugoslovanske žene. ki ste si priborile pravico, da odločate o vseh notranje političnih in gospodarskih vprašanjih enakopravno z moškimi, izrekle svojo besedo. Ne dvomim v vašo izjavo. Ne dvomim, da bo takšna, kakršna odgovarja tej junaški borbi, kakršna odgovarja zadržanju žen v času te vojne. So taki, ki bi želeli ovirati ta naš veliki eilj, ta naš zgodovinski cilj. Toda ne poslušajte nobenih glasov, s katere koli strani, tistih, ki mislijo, da smo mi slabiči in da nas je mogoče omajati. Mnogi nas še ne poznajo. Nas ne bodo mogli omajati! (Navdušeno in dolgotrajno odobravanj» in vzklikanje: Naj živi tovariš Tito!) Poda ostavko ta, poda ostavko oni, pri tem pa delajo račnne: sedaj se bodo prestrašili, mi pa bomo prišli na oblast. (Enodušno vzklikanje: Nikoji se ne bomo prestrašili!) Mi se ne bomo nikoli prestrašili, zato, ker se vi, ljudstvo, ne bojite. Vsi oni. ki tako mislijo, se motijo. Zelo se motijo! Mi ne moremo kreniti s te poti, ker je to pot ntrlo toliko krvi. toliko žrtev naših narodov, da bi bil največji zločin vsakogar, ki bi krenil s te poti. Mi moramo iti po tej poti in stopali bomo po tej poti. četudi je še trnjeva! Zgradili bomo. kakor pravijo Rusi. široko dorogo. široko pot k srečni in boljši bodočnosti naših narodov. (Navdušeno vzklikanje: Tako je! Naj živi maršal Tito!) Gotovi ljudje govore, da mora priti nekdo od zunaj, da bi nam pomaga! spremeniti tok ali smer svoje poti. (Vzkliki: Ni potreba!) Rajši bi dejal, da je to mogočna reka. v katero se izlivajo vsi potoki naše domovine, potoki ljudstva. Kakor ni mogoče odvrniti gorskega potoka od njegove smeri in ga prisiliti, da teče nazaj, tako tudi ni mogoče odvrniti te reke ljudstva s njene poti, katero je nastopila. (Dolgotrajno odobravanje.') Vem, da je še mnogokaj treba. Mi nismo mnogo storili. Teda kaj dokazuje, da hočemo nresničiti naš načrt o obnovi naše domovine? Dokazuje volja, dokazuje junaštvo, ki ga je pokazalo naše ljudstvo v času vojne in od osvoboditve sem. Naše ljudstvo je dokazalo, kolika je njegova ustvarjalna sila. kako močne volje in kako uporni so Ijnđje v njem. To dokazuje, da bomo hitro ostvarili tisto, za čemer so težili tndi naši slavni jnnaki, ki so padli, in ca čemer težite vi, ljudstvo. Moram reči, da verujem, da bo 11. november veliki pregled zavednosti vseh jugoslovanskih žena. (Soglasno: Bo!) 11. novembra bodo žene pokazale. kaj hočejo. Ali hočejo tisto staro, kar jih je uklepalo v podrejenost, ali novo. ki ženi nndi najboljše izglede. Dovolite mi. da vam ob koncu povem. da prav tako, kakor sem v času boja zahteval, naj borci izpolnjujejo svojo dolžnost do svoje domovine, zahtevam tndi danes od vseh pravih donioljnbov, in članov Fronte, da izpolnjujejo svojo dolžnost do naše domovine. (Hočemo!) Ne razumite tega kot poziv k disciplini. To nam nalagata naša zavednost, naša samodisciplina. Z globokim zaupanjem v zmago pravične ljudske stvari vam želim mnogo uspeha pri nadaljnjem delu! Naj živi demokratična federativna Jugoslavija! (Naj živi!) Naj živi republika federativna Jugoslavija!« (Dolgotrajno vzklikanje: Živela republika 1 Tito! Tito! Tito!) bomo staro sumo Iznad naših tovarn se v mirno je-zcTLsko ozračje veselo vale go rte kope dima. Naši plavžarji na Jerenicah noč in dan tope staro železo, ki smo ga nabrali v čaru nabiralnih akcij za zbiranje starega materiala. V Guštanj“ veselo pojejo stroji, v Kropi naši žeblja: ji kujejo vsak dan pozno v noč. V Hrastniku možje in žene talijo razbito steklo. Zima se bliža, pa so še nekatera naša stanovanja in šole brez stekla v oknih. To se razume, da ne bomo pustjli, da bi bili preko zime v takih stanovanjih. Se celo pa ne, da bi v takih stanovanjih prezebali naši otroci. Zato že sedaj ki bomo še v bodoče razbito steklo prav marljivo zbirali. Žene bomo v podstrešjih '3 shrambah odkrile še marsikatero razbito šipo. • steklenico in različno stekleno posodo. Z veseljem jo bomo oddale v predelavo, saj bomo s tem koristile samim sebi, ker bomo dobi-e novo stakleno posodo, predvsem pa našim družinam, našim otrokom, ki letošnjo zimo nikakor ne smejo prezebati ob oknih brez šip. V Vevčah, na Sladkem vrhu, v St. liju in po številnih drugih tovarnah predelujejo naši delavci star papir. Tako nam bo mogoče še naprej tiskati časopise, naši otroci pa bodo dobili za šolo prepotrebne knjige in zvezke. Skratka, vse tako. kar smo morda pred leti imeli navado zavreči kot staro in neuporabno šaro, dane; z dobro voljo in zaradi delavnosti naših tovarniških delavcev, ki se zavedajo, da prvič v svojem življenju delajo tudi za sebe, predelujemo v nove, uporabne predmete. Vse je treba v tovarnah dobro pretaliti in prekovati, prekuhati in preoblikovati, pa dobiš novo orodje in novo steklo, nov paph in novo posodo, dobiš tisto najpotrebnejše, kar potrebuješ pri svojem delu. kar potrebujemo žere jz dneva v dan pri svojem gospodinj-tvu. Naše tovarne so danes v veliki večini polno zaposlene. To kljub temu. da ni mogoče iz sosednjih tujih držav uvažati surovin. To dosezamo samo zato, ker slednji državljan poleg drugega skrbi tudi za to, da naše tovarne delajo v polni meri. To dosezamo samo zato, ker se vse naše protifašistične organizacije, naša vojska, naša podjetja in najrazličnejše ustanove, ker se skoro slednja žena, slednji mož. ker tudi naši mali, naši pionirji v vsaki nabiralni akciji pomagajo zbirati star material. Brez tega sodelovanja vseh nas, državljanov nove Jugoslavije, bi prav gotovo ne bilo mogoče zbrati ra vagone m vagone starega materiala Brez takega sodelovanja nas vseh ga tudi v bodoče ne bo mogoče. Danes imamo že marsikaj nabranega. Prav gotovo pa ni niti zdaleika zbrano vse, kar je nabrati mogoče. Zato z zbiralnimi akcijami za star material ne smemo prej en jati. Kadar ne bo prav nikjer več nič takega materiala, ki bi ga bilo mogoče v naših tovarnah koristno predelati, tedaj bomo šele lahko zaključili naše zbiralne akcije. Kadar bodo vse naše ruševine »n vsa pogorišča preiskana, kadar bodo preiskane vse proge, vse ceste in najrazličnejša skladišča, kadar bodo naše hiše od kleti in shramb pa tja do podstrešij očiščene vsega porsbnega materiala, tedaj bomo šele lahko zaključil: naše nabiralne akcije za star j material. Zima stoji pred vrati. Toliko naših, otrok Pa nima niti najpotrebnejše Obutve. Stroji za predelavo kož v j usnje po naših tovarnah stoje, ker ni- ' mamo kož, ki bi jih predelali v usnje. y letih vojne nam je sovražnik uniči’ in odpeljal toliko naše klavne živine Samo ob enem vpadu v gornjo Sa vinjsko dolino v decembru 1944. le*? so odpeljali Nemci 3600 glav živine Taki vpadi, preko štirih let j h je bil na sto in sto, so težko prizadejali na Jo živinorejo, ki si. povsem razum ljivo, do danes še ni mogla opomoč- Bazen tega pa ae je naša narodno osvobodilna vojska marala v pretežni večini hraniti z mesom. Kako razumljivo je torej, da danes, če nrcn je draga korist nas samih, živine, ki nam je ostala, ne koljemo. Popolnoma napak je torej, če nekateri nezavedni ljudje godrnjajo, da so pod okupatorjem prejemali več mesa, kot pa ga prejemajo danes. Lahko jim je dal meso okupator, saj ga je naropal po našem podeželju, kradel ga je nam samim in nam del od tega ponovno prodal. Rzumljivo je, da mi sami ne smemo tako delati. Zato danes malo koljemo, koljemo kar najmanj. Zaradi tega pa tudi ni kož. ki bi jih 'strojili v usnje. Prav gotovo je še bolj težko, da danes nimamo usnja, kot da nimamo vsak dan mesa na mizi, zima pa stoji Pred vrati Mi sami in toliko naših otrok bi potrebovali novo obutev! Naša usnjarska industrija je danes krita samo z .10% tistih surovin, ki bi jih ona lahko predelala če bi jih imela dovolj. Zaradi toga bomo za silo za letošnje leto največje potrebe krili z gumijem. Iz stare gume, ki jo bomo v dneh akcije in seveda še tudi pozneje zbrali, bomo v naših tovarnah izdelali gumijaste pod" plate. Res je, da ne bodo tako dobri, kakor so usnjeni, toda še vedno je boljše imeti gumijast podplat, kakor pa biti bos. V ta namen bomo od 17. oktobra pa do konca meseca zbirali staro gumo. Se prav posebej se bomo te akcije z vso ljubeznijo oklenile žene in matere. Zakaj ta akcija hoče predvsem preskrbeti naše otroke, naše šolarje z najnujnejšo obutvijo, da ne bodo preko zime prezebali v noge in morda. zaradi obutve izostajali iz šole. Predvsem bo antifašistična ženska zveza v slednjem kraju z vsemi silami sodelovala v nabiranju stare gume. Žene iz AFŽ odborov bomc pomagale osnovati v vsakem kra;u ■ kupni iniciativni odbor za zbiralne akcijo, širile bomo razumevanje ze pomen te akcije, gojile tekmovanje v nabiranju med nago in drugimi organizacijami, med našim in sosednjim-terenom, tekmovale bomo v nabiranju gume posamezne žene med seboj. Predvsem pa bo slednja žena dobro preiskala svojo shrambo, klet in podstrešje. vse svoje stanovanje Morda leže tam na polici stari » obrabljeni gumijasti čevlji za sneg, drugje zopet raztrgana gumijasta steklenica za toplo vodo ali neporabna gumijasta cev in še različni drugi, na videz morda povsem neznatni in že zdavnaj pozabljeni gumijasti predmeti. Danes je vsak še tako neznaten košček gume potreben in ga bomo oddale v tovarno, oddale v zavesti, da bo lahko koristil nam vsem, predvsem pa tistim najbolj ubogim otrokom, ki še danes niso preskrbljeni z obutvijo. Morda našemu otroku ne bo potrebno kupiti gumijastih podplatov za čevlje, pa jjh bo !ahko dobil iz teh odpadkov tisti osjroteli otrok, Iti danes, četudi so dnevi že mrzli, nima nobene obutve. Pomislimo samo, da imamo v Jugoslaviji nič manj kot 1,200.000 osirotelih otrok. Vsi ti, prav gotovo še nimajo obutva za zimo. Kako ve3eli bodo, če jim bomo oskrbeli vsaj gumaste čevlje, če jim že boljših ne moremo. Ce smo za te otroke nabrali v dnevih akcije za njihovo oskrbo več milijonov dinarjev, če smo z vso ljubeznijo za njih nabirale predvsem žene. bomo tudi v tej nabiralni akciji za staro gumo največ žene mislile na naše sirote. Naj slednja zavedna Slovenka s takim razumevanjem pristopi k nabiralni akciji za zbiranje stare gume! Razen tega pa je guma potrebna tudi v našem gospodarstvu in v naši trgovini. Naša država ima stroje za predelavo gume. toda nima pa gume same. Če jo bomo dovolj zbrali, potem bomo imeli dovolj gumastih podplatov prepotrebnih gumastih pet, ki varujejo našo obutev, da se ne obrabi preveč hitro, razen tega bomo lahko izdelali tudi tako potrebne gumijaste plašče, pneumatjke aa kolesa in avtomobile, plašče za kolesa in avtomobile. Tako bomo torej z akcijo za nabiranje stare gume koristili tudi našemu prometu, našemu gospodarstvu. Kako se šolajo narodni miličniki Kmalu po popolni osvoboditvi slovenskega ozemlja se je za narodne miličnike osnovala v Ljubljani šola Narodne milice z namenom, da daje našim miličnikom, ki so po večini obrtniki in kmečki fantje, potrebno teoretično manje o izvrševanju njihove odgovorne službe. Sola Narodne milice ima svoje prostore na mirnem kraju v Šiški na Vodnikovi cesti, kjer si narodni miličniki vseh okrožij z učnimi tečaji pridobivajo strokovno znanje. Tečajniki imajo v šoli skupno popolno oskrbo ter so podvrženi strogemu, vzornemu redu in disciplini. V šoli se vrše splošni in prometni tečaji. Splošni tečaji trajajo tri mesece, prometni pa šest tednov. Zaradi pomanjkanja kadra je bil prvi splošni tečaj v Ljubljani le šest tednov in ga je obiskovalo 72 članov in tri članice NM, prvi prometni tečaj pa je trajal tri tedne in se ga je udeležilo 24 prometnih miličnikov. Drugi Splošni tečaj narodnih miličnikov se je pričel 1. septembra in bo trajal tri mesece. Obiskuje ga 6o narodnih miličnikov, med njimi ena tovarišica. Vsi tečajniki so večinoma partizani, nekateri celo od 1941. in 1942. leta Tako vidimo, da se vzgajajo za narodne miličnike ljudje, ki so se borili za narod, za svobodo in za pravo ljudsko demokracijo. Taki narodni miličniki bodo res znali čuvati pridobitve štiriletne borbe, oni bodo v pravem pomenu ljudski izvršni organ in s tem pokazali, da v ničemer ne sličijo starim proti judskim policajem in žandar jem, ljudstvo pa bo z njimi tesno povezano, ker bo čutilo v njih branitelje svojih pravic. Kakor smo-že naglasili, se od tečajnikov zahteva stroga, vzorna, toda zavestna disciplina Zgodnjemu vstajanju sledi razvitje prapora, umivanje in jutranja gimnastika. Od 8. do 12. in nato od 14. do 17 je pouk. Učne snovi, katero morajo učenci splošnega tečaja spoznati ki ki jo predavajo posebni inštruktorji, je veliko. Seznaniti se morajo s pehotnimi vajami, izvajajo praktične vaje na terenu, vadijo se uporabljati vse vrste orožja, učijo se izsledovalne službe, 0 predmetih kaznivega dejanja, umorih in tatvinah, bavijo se z risanjem in spoznavanjem najvažnejših topografskih znakov, s čitanjem kart in vajami v skiciranju. Sežnanjajo se tudi z najvažnejšimi in splošnimi težjimi kaznivimi dejanji kriminala, z administracijo in sestavljanjem raznih poročil, predelujejo politično snov, tekoče politične dogodke, razlagajo se jim izdani zakoni DFJ, udejstvujejo se pri di kusiji iz brošur in časopisov ter delajo vaje v sestavljanju političnih poročil, navodil za vršenje službe Narodne milice, seznanjajo se z delom organov narodne obla iti, o cestnem prometu, o pobijanju špekulacije in črne borze, v anagrafu, prvj pomoči itd. Prometni tečaj se je pričel 10. septembra, traja torej že šesti teden in se bo zaključil z izpiti ravno ta teden. Obiskuje ga 22 gojencev, poslanih na tečaj iz večjih slovenskih krajev. Prometni tečajniki se v prvi vrsti seznanjajo s predpisi o cestnem prometu, s pehotnimi vajami, vzroki prometnih nesreč, spoznavanjem legitimacij in listin ter imajo praktične vaje na ljubljanskih cestnih križiščih V prostem času se tečajniki udejstvujejo na kultumo-prosvetnem po-prišču. Imajo svoj pevski zbor in se pripravljajo na svoj kulturni večer, ki ga nameravajo v kratkem prirediti. Gojenci šole Narodne milice kažejo v delu in uienju' vel ko zanimanje in napredek ter s tem dokazujejo, da hočejo resnično delati v korist ljudstva, kakor so bili požrtvovalni v narodni borbi, ko so se borili za njegovo svobodo in za pridobitev demokratičnih pravic. Društvo slovenskih književnikov ' bo priredilo v petek, 19. t._ m. ob 8. zvečer v veliki dvorani kina Matice svoj prvi RECUTACIIJSIO VEČER Svoja dfela bodo čitali: Oton Župančič, Prežihov Voranc, Pavel Golja, dr. Ferdo Kozak, dr. Alojz Krajger, dr. Igo Gruden, Tone Seliškar, Božo Vodu-šefe, dr. Bogomir Magajna, Jože Kranjc, Ignac Koprivec, Jože Udovič, France Kosmač in Peter Levec. Uvodno besedo bo spregovoril tovariš Josip Vidmar. Dela, ki jih bodo avtorji brali, bodo črpana iz narodno osvobodilnega boja slovenskega ljudstva, zato bo ta večer manifestacija povezanosti slovenske književnosti z narodom, ki je trpel se boril in zmagal in ki zmaguje še danes. . Vabimo Ljubljančane, da se te manifestacije slovenske leposlovne umetnosti polnoštevilno udeleže. Vstopnice se dobe v predprodaji pri blagajni kina Matice. 'zvrni Kantivanl šoferji V času od 15. do 17. oktobra 1945 so bili pri oddelku za notranjo upravo kaznovani: 13 šoferjev zaradi prehitre vožnje, 4 -motociklisti zaradi prehitre vožnje, 75 kolesarjev zaradi nepravilne vožnje, 2 voznika zaradi nepravilne vožnje, „ 4 osebe zaradi nedostojnega vedenja. Med temi so bili kaznovani naslednji šoferji: 1. Vokač Janko, šofer pri ruski misiji, ki je dne 9. X. 1945 okoli 6. lire na Grudnovem nabrežju vozil z osebnim avtomobilom nad 50 km na uro in povozil do smrti *3 kolesarje. Kaznovan je bil z denarno kaznijo 3000 din ali 60 dni prisilnega dela in na odvzem šoferske izkaznice za dobo 1 leta. Poleg tega je bil imenovani izročen v sodne zapore, prijava pa poslana javnemu tožilcu v nadaljnje kaznovanje. 2. Gala Giovanni, šofer pri DASP (avtokoloni v Tivoli), ki je dne 13. X. 1945 v vinjenem stanju vozil z avtomobilom po Tržaški cesti in ni hotel na zahtevo Narodne milice pokazati svoje šoferske izkaznice: Bil je aretiran in kaznovan s denarno kaznijo 2000 din, 40 dni prisilnega dela in z odvzemom šoferske izkaznice za dobo 1 meseca. 3. Gabrijel Ignacij, nameščenec pri predsedstvu ŠNOS-a, je bil dne 28. IX. 1945 prijavljen, ker je vozil brez šoferske izkaznice in brez šoferskega izpita. Kaznovan je bil z denarno kaznijo 1500 din ali 30 dni prisilnega dela. - VOLITVE RDEČEGA KRIŽA V TOLMINU 5. oktobra so bile v Tolminu voti-tve za okrajni odbor Rdečega križa. Prisotnh je bilo 40 odposlancev za okrajno skupščino. Kand’datna lista, k jo je predlagala OF in prejšnji člani RK, je .bila v celoti sprejeta. Izvoljen je bT okrajni odbor, nadzorni odbor in 5 članov v okrajno skupščino. Na konferenci se je razpravljalo o organizac ji Rdečega križa ia o tekmovanju v našem delu. Ves o^raj ima 62 odborov RK, ki lepo napredujejo zlasti sedaj v času tekmovanja, ki se je začelo že 1. septembra in so pridobili že 316 novih članov, vseh članov v okraju pa je 2942. Prostcvoljnh prispevkov smo nabrali 3803 lir, za »Našega- đ’iaka* pa še posebej 2953 tir. Za tiskovni sklad »Vestnika« smo nabrali 2501 in mamo že 80 naročn’kov. V blagu nabranega- 500 kg krompirja, 500 kg ssdja, 50 kg f'žola in 128 jajc, Vse to je naša požrtvovalna organizacija nabrala v času tekmovanja in se tekmbvanje se nadaljuje. Nekaj blaga smo darovati tud: kolon'JI kjer so -■e krepili istrski pionirji. Ob tej priliki tri pripomogli, da prihajajo na Glavni odbor Rdečega križa mnoga zahvalna pisma, ki pričajo o hvaležnosti našega ljudstva za podarjeno blago in ,vso pomoč. Dvesto takih zahvalnih pisem so našr ljudje poslali tudi neznanim dobrotnikom in ronakom, bratom Slovencem v Ameriko za mnoge darove, ki so nam j:h poslati v teh težkih *n.er|j t r.1,’ VPISOVANJE V OSVOBODILNO FRONTO NAJ POSTANE MANIFESTACIJA ZA VE1JKE PRIDOBITVE NASE BORBE. Sprejem zastopnikov komsomolcev v Ribnici (PišeI o nam Dobrotnikom v Ameriki Mnogo zahvalnih pisem preje- j ma Rdeči križ od našega ljudstva za skrb in pomoč, ki jo nudi v današnji stiski in poman j- j kanju. Nad 200 zahvalnih pisem je bilo poslanih samo s Tolmin- j skega neznanim dobrotnikom in slovenskim rojakom v Ameriki za poslano podporo. Od teh prinašamo naslednje pismo: Dragi ameriški Slovenci! Krajevna enota RKS na Ljubi-nji se iskreno zahvaljuje bratom rojakom v Ameriki za pomoč, ki so jo dali našim siromakom, iz-ropancem in dojenčkom. Ganilo nas je, ko ste se spomnili najrevnejših v naši, s krvjo prepojeni Primorski. Naša vasica leži v najzapadnejšem delu naše Primorske. Mi smo svobodni v demokratični Titovi Jugoslaviji in srčno želimo, da bi vsa naša domovina bila deležna tiste svobode, za katero so tisoči in tisoči naših najboljših žrtvovali svoja življenja. Upamo, da ves svobodoljubni svet ne bo dopustil, da bi bile zaman te žrtve. Kosti naših dragih so raztresene po Italiji, tisti Italiji, ki nas je 27 let zatirala, uničevala in mučila. Pepel naših dragih leži po vseh straneh krute Nemčije. Naši interniranci so umirali od lakote in mučenja. Vsi, ki so umirali, so umirali zato, da bi bila vsa naša zemlja svobodna, da bi tudi naši lepi Primorski do zadnje vasice zasijalo sonce svobode. Od srca smo vam, dobrotnikom, hvaležni za poslane darove in vas prisrčno pozdravljamo. Ljubinj. PođUđte Brigada je nenadoma udarila po sovražnikovi postojanki Pod-laki na Banjški planoti. Po enodnevnih hudih bojih je »popolnoma uničena brigada« likvidirala sovražno postojanko. Umik sovražnika se je spremenil v paničen beg, še mrtve in ranjene je pustil za seboj. V pravkar osvobojenih Pod-lakah smo. Stopil sem v hišo ter sedel na klop ob peči. V prijetni toploti sem skoraj zadremal; zunaj je dež in veter brije, tu v borni kmečki izbi pa je toplo in prijetno. Naš komisar se obrne k stari ženici in jo vpraša? »No, mami- ca, kako je bilo takrat pri vas, ko so bili še Nemci tu? Ste veseli, ko smo mi prišli k vam?« »Kako bi vas ne bili veseli, da ste prišli. Vi ne veste, kako je hudo, če ti Nemec robanti po hiši, brska po kotih in vpije nad tabo: Baba, maslo, kruh. Kje bom vzela kruh? Če sem imela peščico moke, sem jo hranila za največje praznike.« Zenica je sedla na klop in nadaljevala: »Bali smo se jih kot hude ure. Pri nas jih je bilo pet nadutih Švabov. Šopirili so se kot bi bil ves svet njihov. Z nami sploh niso govorili, le zadirali so se kot divjaki. Hudo so se morali bati »banditov«, ko so zmeraj o njih gov.orili. Mi smo zmeraj čakali, kdaj nas pridete rešit. In res snoči je začelo ropotati okrog hiše, Nemci so začeli razburjeni letati okrog, vse okoli pa je divje pokalo.« »Kako je bilo pa zjutraj?« sem vprašal. »Zjutraj je pritekel »oberlajt-nant« in vsi so morali gori na hrib. Pokalo in grmelo je še huje. Okrog poldneva pa sem že zaslišala vpitje: »Juriš, živel Tito!« Nekaj Nemcev je priteklo mimo hišgj tisti debeli Hans, ki je bil od vseh najbolj hudoben, je bil zadet. Zadela ga je zaslužena kazen. Kmalu za Nemci so prišli naši. Mlad partizan je tekel naprej in tamle pred sosedno hišo je padel. Slišala sem še ime Tito, potlej je pa utihnil. V srce me .je rezalo, ko sem gledala tistega mladega fanta mrtvega.« V starkinih očeh so se zablestele solze, uštne so ji drgetale, kakor da moli. »Da, mamica, vsak meter naše zemlje je blagoslovljen s krvjo naših fantov, naših borcev. Zato pa partizani to zemljo 'tako ljubimo, zato nam je tako sveta.« Vsi smo se zamislili, spomnili smo se vseh naših tovarišev, ki jih ni več med nami. V srcih nam je zagorelo, maščevati jih moramo. Takrat je prišel ktxrir s poveljem za pohod. Izmučeni, neprespani in utrujeni smo se spet dvignili na dolgo pot. Nemci so začeli prodirati iz Grgarja proti Banjski planoti. Naš bataljon je krenil v veter in dež, da brani sleherno slovensko vas. Bogomil. NASI PIONIRJI V sredo 10 okt.' so priredil: pionirji terena »Ajdovščina« v dvorani Trgovskega doma svoj kulturni večer in želi velik uspeh. Štiri in dvajset glasov broječa četica mladih pionirjev tn p onirk nam je zapela več partizanskih pesmi. Sprva so bili sicer nekotiko plašim a so se po splošnem odobravanju kmalu ojunačiti ter prav samozavestno nadaljevati, spored. Ta zbor resnično dela čsst svojemu mlademu pevovodji tov. Kalanu, ki je pokazal da je napravil od zadnjega nastopa v Frančiškanski dvoran! ve-tik korak naprej. Tov. Kalan-Je dovršeno spremljal na klavirju tovariš? Roka Klopč čs, ki je zaigral na gosli Ocvirkov Intermezzo Tudi tovarišica Schwe:gerjeva je z igranjem narodnih pesmi na klavirju žela lep uspeh. Dramska skupina je naatopla ljubkimi prizorčki Trgovski dom bil do zadnjega kotička pota. "" V MURSKI SOBOTI je tol sestanek učiteljstva iz vsej c-kraja. Udeležba je b la polnoštev: na. Po predavanjih se je razvila d bata. Predavati so: tov. Kuštrin zg dovjno !n zadružništvo, tov. Pajtl o razvoju ZSSR in »žena v dom vinski vojn «, tov. Ravbar je govo: o zgodovini partizanskih borb in novejfij znanstveni in potitičnđ l’t ra turi. okrajni šolski nadzornik Vs ner je razpravljal o sindikatih, org n zacji šolstva in o adminlstracl. Predavanja so trajala ves dan. ut teljstvo jim je sledio z velikim z tarnanjem jn je izrazilo željo, da ae taki sestanki še vršiti. i RT* A». SLOVENSKI S Titom v borbi — s Titom v miru POROGE TA LEO ; ms / nrtiK, is. oktobra 194» JUGOSLOVANSKI NARODI K VSTAJI Vojna komisija sc je preimenovala v G lavni štab partizanskih odredov Jugoslavije, ki naj vodi borbo za osvoboditev'Jugoslavije. V Cmi gori je prišlo do splošne vstaje že 13. julija 1941. Deset-tisoči Črnogorcev so napadli ta dan italijanske postojanke in osvobodili vso deželo razen mest Cetinja in Podgorice. Jeseni sta bili osvobojeni skoraj vsa zapadna in velik del vzhodne Srbije. Septembra je bilo prvo vojno posvetovanje odposlancev iz vseh pokrajin. Glavni štab se je preimenoval v Vrhovni štab, za Slovenijo. Hrvaško, Bosno in Črno goro so bili ustanovljeni Glavni štabi. Bilo je sklenjeno, da se prično povsod večje vojaške operacije, da se pozovejo v skupen boj vsi, ki še stoje ob strani itd. PRI DRAŽI MIHAILOVIČU V članku »Borba narodov zasužnjene Jugoslavije« pripoveduje tov. Tito, kako je obiskal meseca avgusta 1941 v vasi Strugal-nik v hiši vojvode Mišiča Dražo Mihajloviča, ki se je zatekel z nekaj oficirji ob kapitulaciji Jugoslavije na Ravno goro. Mihajlovič je odbijal predlog, da prične borbo, češ da še ni čas. Razgovor ni privedel do nobenega važnega sklepa. Med drugim je omenil tedaj Mihajlovič, da so vsi Hrvati ustaši in izdajalci, ki so prodaii Jugoslavijo Nemcem in da je treba Hrvate, muslimane in druge kaznovati in jih pc vojni podrediti Srbom. Ko so osvobodili partizani Ča-žak, Užice, Užičko Požego itd., so pričeli na osvobojenem ozemlju četniki mobilizirati kmete. Partizani so to dopuščali in po mestih postavljali s četniki celo skupne komande. Ob osvoboditvi Užic je prišlo v partizanske roke veliko plena in tovarna orožja, ki je zdaj zvišala proizvodnjo od 150 pušk na 420 in od 40.000 nabojev na 80.000. To je Nemce zaskrbelo, Mihajlovič pa je postal nevoščljiv. Po vseh čet-niških skupinah je razpredel mreže svojih oficirjev, ki so ščuvali na partizane in povzročali spore. Tov. Tito je obiskal Mihajloviča še enkrat. Predložil mu je 10 točk, ki so se tikale skupne komande, sodelovanja pri narodnih odborih itd. Vendar ni bi! dosežen sporazum v teh najvažnejših točkah, pač pa je Mihajlovič pristal na delitev orožja. Naslednji dan že mu je dobavila tovarna 500 novih pušk in 25.000 nabojev. PRVO IZDAJSTVO ČETNIKOV Štiri dni po razgovoru so napadli četniki partizane pri Užički Požegi z istim orožjem, ki so jim ga dali partizani. Četniki so pričeli ubijati partizane. Partizani so izvedeli, da pripravljajo četniki nov napad in so 2. nov. 1941 odgovorili z ofenzivo. Razgnali so četnike in jih podili proti Ravni gori. Tedaj je poslal Mihajlovič k tov. Titu svojega oficirja Mitiča, ki e prosil z dvignjenimi rokami, naj se konča ta krvava borba med brati. Tov. Tito je ugodil, postavil pa je tri pogoje: 1. da se potegnejo takoj vse četniški. sile na črto Kamenica — Brajiči; 2. da se osnuje takoj skupna komisi.:1., ki bo preiskala primer ▼ Požegi; 3. da se osnuje takoj komisija za končna pogajanja o sporazumu. Komisiji sta se sestali, do sporazuma pa ni prišlo. Nemci so prebili fronto in hitro napredovali. Četniki so pomagali Nemcem.' Tako -So n. pr. v Gornjem Milanovcu razorožili z zvijačo 500 partizanov, jih slekli in predali Nemcem v Valjevo. Nemci so skoraj vse pobili. Četniki so poklali 17 bolničark in enega zdravnika ter poročali o tem Nemcem. Skoraj mesec dni so se upirale naše enote sovražniku. Zadnji boji so se bili na meji Srbije in Sandžaka. Potem se je vrnil del partizanov v manjših odredih nazaj v Srbijo, drugi pa so se povezali v I. in II. srbsko brigado, ki sta skupaj s črnogorskimi brigadami dvakrat prešli slavno pot od Črne gore do Bosanske krajine. OFENZIVA Med omenjenimi boji v Srbiji so trajale tudi v Cmi gori borbe od julija do decembra 1941 neprestano. 3500 oartizanov je napadlo Plevlje, ki ga je branila cela italijanska divizija. Ubitih je bilo v uličnih bojih nad 2000 Italijanov. Tudi drugod se ie borba nadaljevala- očiščena je bila skora; vsa vzhodna Bosna, prav tako veliki deli Like in Korduna. V Ousanski krajini je bil že meseca avgusta 1941 osvobojen Drvar. Jeseni so se pričele v Sloveniji in na Hrvaškem manjše borbe. V vzhodni Bosni je bilo za partizane težko. Partizani in četniki so se skupaj borili proti Nemcem in ustašem, dokler ni poslal Mihajlovič svojih oficirjev. Sele prihod L srbske brigade v Bosno (umik iz Srbije v Črno goro, potem v Bosno!) je okrepil borbo. Zato so se odločili Nemci za drugo veliko ofenzivo. Pomagali so jim četniki, ustaši in domobranci. Zaradi visokega snega, mraza in zaradi pomanjkanja municije so se morale naše brigade umikati. S spretnim manevrom tik ob Sarajevu in po visokih planinah so se izmaknilejz obroča. 160 borcem so tedaj zmrznili udi! Partizani so osvobodili Fočo. Goražde in druga nova mesta, pridružilo pa se jim je 10.000 poštenih četnikov. Sovražnik je podvzel spomladi 1942 tretjo ofenzivo v Bosni in Črni gori ter jo razširil pozneje na Dalmacijo in Slovenijo. Glavnina n&še vojske se je po težkih bojih prebila na nov sektor pri Kalinoviku, kjer so bile ustanovljene štiri nove brigade. Z večjim delom vojske je krenil Vrhovni štab v Bosno, kjer je presekal progo Sarajevo — Mostar, uničil mnogo postaj, 40 lokomotiv in s svojimi enotami osvobodil Konjic in velike nove predele. Prihod teh čet je imel velik pomen za Bosno. Dalmacijo, Hrvaško in Slovenijo. Povsod se je borba okrepila, osvobojeni so bili veliki predeli v vseh pokrajinah, osnovane nove brigade. Jeseni 1942 je poslal Vrhovn3 štab svojega člana v Makedonijo, da organizira tam partizanske od rede in poveže njih borbo z bor bo v Grčiji, Albaniji in Bolgariji V Slovenijo je poslal Vrhovni štab svojega načelnika in 10 oficirjev, da ^pomagajo organizirat iz partizanskih odredov redno narodno osvobodilno vojsko. Naši uspehi so vznemirili okupatorje. Podvzeli so novo ofenzivo. Zbrali so velike sile v Karlovcu, Glini, Bos. Kostajnici, Banja Luki, Sarajevu itd. Namera- vali so obkoliti Vrhovni štab in glavnino naše vojske, stisniti obroč in uničiti vse, kar bi bilo v njem. Nad 50.000 žena, starcev in otrok se je umikalo z vojsko, ki se je neprestano borila za prehode. Najtežja je bila borba na odseku Prozora. Trajala je brez prestanka 37 dni in sovražnik je dovažal nove sveže sile. Tu je sodelovalo z Nemci, Italijani in ustaši tudi 18.000 četnikov, ki so napadali za hrbtom. Sbvražnik je stisnil 4 naše divizije, ki so čuvale 4000 ranjencev, v kotel ob Neretvi. SOVRAŽNIK SE JE PRIBLIŽAL RANJENCEM že na 2 km. Tedaj je ukazal tov. Tito porušiti vse mostove na reki. To je bila vojna zvijača. Nemci so mislili, da so partizani spremenili smer. Med tem so zgradili partizani naglo nov most, po katerem so se rešili na drugo stran reke vsi ranjenci, skoraj vsa vojska in orožje. Le tanke in težke topove so uničili partizani samL Naše brigade so pričele protiofenzivo in razbile sovražnika Četniki so prenehali biti vojaška sila. Maj mesec je bil določen za počitek, toda sovražnik je pričel novo, peto ofenzivo. Naša vojska je imela več tisoč ranjencev in oslabelih borcev, ki 90 prestali tifus. Vendar so tudi iz te ofenzive izšle naše brigade skoraj neokrnjene, sovražniku pa so prizadele težke izgube. Vzporedno z razvojem vojske se je oblikovala in izpopolnjevala tudi narodna oblast. Že 1941 so obstajali v osvobojenih" predelih Srbije, Črne gore itd. narodno osvobodilni odbori. Povsod so nadomestili prejšnje občinske, sre-ske in druge oblasti, ki so vse stopile v okupatorjevo službo. Jeseni 1942, ko je bil osvobojen že velik teritorij, se je pokazala potreba po političnem predstavništvu za vso državo. Sestal se je AVNOJ, ki je sprejel na 1. in 2. zasedanju znane zgodovinske sklepe in položil temelje demokratični federativni ljudski državi, domovini enakopravnih narodov. I pomagano treti ki danes prav ničesar nimajo, kordunskim in liškim kmetom, ki nimajo strehe nad glavo in cunje, da bi se z njo ogrnili Gospodarski boj se bije danes, ki je mnogo težji kakor oni oboroženi, ki smo ga vodili štiri leta. Mi se moramo gospodarsko osamosvojiti, če ne bomo hoteli večno biti kolonija tujcev. Minister Polič je obiskal več mariborskih tovarn. .Brez kordo na žandarjev, brez oklepa detektivov, delavec se je pogovoril z delavci, kako si bomo zgradili svoj novi dom. Čez mesec dfti bodo volitve. Takrat bodo zavriskali slovenje-goriški viničarji in s Haloškega se bo vrnil odjek, pohorski kmetje bodo sedli na svoje zapravljivčke in se odpeljali na volišče, koroški fantje bodo s pušeljci za klobuki prišli in oddali svoj glas. In vzdignilo se bo deset tisoč? mariborskih delavcev, zavpili bodo med brnenje svojih strojev, med nabijanja kladiv: naj živi svoboda, naj živi Titova renub-lika Jugoslavija! F F Predvoltvna delavnost v mariborskem ©ferožp Teden za tednom se razhajajo po mariborskem okrožju govorniki na predvolivna zborovanja. Vsako nedeljo jih je preko 40, med temi nekatera tako veličastna kakor v Mariboru, kjer se ga je udeležilo preko 20.000 ljudi, ali zadnjo nedeljo v Ljutomeru, kamor se je zgrnilo preko 5000 zborovalcev. Mnoga teh zborovanj so zvezana z obhodi, kjer se še enkrat pred »volitvami razgledamo po vsem tem, kar imamo, ocenimo svoje dosedanje delo na gospodarskem in kulturnem polju, da se bomo 11. novembra lahko odločili, da hočemo nadaljevanje te vsestranske rasti slovenskega naroda. Manjši volivni sestanki se vrše pred cerkvami na vasi, pod stoletnimi lipami, kjer so se že naši dedje sestajali k posvetu, v društvenih dvoranah in v delavnicah tovarn. Vsi Droblemi našega življenja se na teh zborovanjih obravnavajo — od tega, koliko žita bomo letos posejali, kako bomo dvignili produkcijo, pa do razkrinkavanja domače reakcije in zahteve priključitve Trsta in Primorske Jugoslaviji. Vsa ta voliv-na zborovanja so manifestacija za eno: Titovo republikansko Jugoslavijo. Nekoč je bilo vpisanih 3 milijone volivcev, danes 8 milijonov. Nekoč jih je šlo na volišče morda nekaj preko 2 milijona, 11. novembra pa bo narod pokazal svojo politično zrelost in resnično prepričanje. Za volivno komedijo v stari Jugoslaviji se ljudstvo ni posebno zanimalo, ker stolčkov gospodov ministrov niso prevrgli ljudski glasovi, temveč samo osebne koristi posameznikov. Zato je marsikdo 1941. leta brez boja zagnal puško v stran, ker se ni hotel boriti za državo Žebotov, grofov Herbersteinov, Hutterjev in Westnov Ko so prišli Nemci, so se nekateri, ki so bili prej socialno najhuje prizadeti, nadejali od njih boljše rešitve socialnega vprašanja. Namesto tega pa je prišla še hujša sužnost, na mariborskem sodišču so padli prvi streli, pričele so se rekvizicije in izseljevanja in tudi najmanj prebujenim so se jele odpirati oči. Narodno osvobodilna borba je združila vse zdrave moči našega naroda. Priboril ši je svobodo Danes so ljudska sodišča pomedla z narodnimi izdajalci, imetje vele-bogatašev in nemškutarjev je zaplenjeno. Tem ljudem seveda ne gre v račun, da se je slovenski narod, štajerski kmetič in viničar &svobodi! njihove gospodarske nadoblasti. Zvezali so se z reakcijo. ponujajo enkrat Otona Habsburškega, drugič kralja, radi bi priklicali tujce v deželo, iznašli so celo vest, da bodo na nas zagnali atomsko bombo, če bomo volili za Tita in bi se menda zapisali samemu belcebubu, samo da bi zopet prišli do oblasti in do svojih tovarn in veleposestev. Računajo z naivnostjo ljudstva A to ljudstvo je iž težke borbe za svobodo prišlo v novi čas drugačno, kakor je bil recimo 1936 leta. Dobro ve, kdo mu je nekoč pi! kri. Že pri volitvah krajevnih narodno osvobodilnih odborov si je postavilo svojo ljudsko oblast in je vse tiste, ki so ga nekoč tlačili in izrabljali, razkrinkalo Brisalo jih je iz vo livnih imenikov. Ljudstvo pa tudi ve, da je med hlapci okupatorja tudi mnogo za peljancev in tem vendar daje možnost, da se znova vključijo v naše narodno občestvo. Posebno živahna volivna zborovanja so bila v zadnjih dneh v Mariboru. k: ga je obiskal notranji minister slovenske vlade tov Polič, sin Slovenskih goric, nosilec kandidatne liste za mariborsko okrožje. V Mariboru je govoril na kvartnih zborovanjih, obiskal je plenum sindikatov, šel je iz tovarne v tovarno, tistim je postal klicar v novi čas. ki so bili v preteklosti najbolj zapostav Ijeni — delavcem, malim ljudem iz predmestij in okolice. Kot to variš je prišel minister "k tem 1 ji-dem. razgovoril se ie z njimi • vseh težavah, ki nas tarejo, orne njal je govorice, ki jih sovraž niki ljudstva trosijo med nas. po kazal ie jasne smernice v bodoč nost, dal ie poudarka delu. ki h e.Jjpi naš t-n rijta 1 v tf*h težkih ča sih Marsikomu ki ie do zda prisluškoval prišenetavanju tujih agentov so besede resnice našle pot do srca Naitežji nroblem mariborskih delavcev ie niihn--socialni položai Mmista» PoHč tudi o tem govoril M.:rs ' mn se moramo danes odpovedati, da bo Od nas samih Eb&rovanfe uri Marffi Bistrlc* Zagreb. 17. okt. V .Mariji Bistrici je bilo veliko volivno zborovanje, ki se ga je udeležilo več kot 3.000 ljudi. Ljudje so prihajali na zborovanje v spre-odib z zastavami in vzklikali so mar snlu Titu, ljudski oblasti. Ljudski fron H Na rborovanfu je govoril član Po k ra finskega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Hrvatske Marko Belinič, ki kandidira v tem kraju. Dejal ie med drugim v svojem govoru: »Stoletja je tlela iskra narodne veta-;e za pravičnost, ki fe zažarela leta 1941. Uvideli smo. da se moramo poslužiti takšnih sredstev, ki bodo končno tn »TTTVsTV.A TF OMOGOČILA ZM A GO NAJ» OKT-rATORJEM je oivlssto! so tisti škodljivci ljudske skupnosti, ki ne po svojem nerazumevanju, marveč v večini primerov zlonamerno na ta način izrivajo nezadovoljstvo in povrh še hujskajo proti ijud-ski oblasti, češ, poglejte, ali je sedaj kaj boljše kot je bilo poprej? V isto vrsto spadajo tudi tisti trgovci in obrtniki, ki prikrivajo svoje zaloge blaga in izdelkov in jih nočejo prodajati na nakaznice, pač pa trgujejo z njimi na črni borzi in proti zamenjavi. Saj so ljudje, ki so še danes- prepričani, da se za denar vse dobi, le da imaš zveze s črno borzo. Res je, da črna borza danes ne posluje več tako javno, kakor je v dobi okupacije, toda dogajajo se še nekateri primeri. In zakaj? Mar ni naše najvišje narodno predstavništvo izdalo zelo učinkovitega zakona o pobijanja spekulacije in gospodarske sabotaže? Zakaj še ni bilo slišati, da bi se ta zakon izvajaj z vso strogostjo? Zakaj še ni bilo slišati, da bi UH tudi pri nas kakega spekulanta prav pošteno zašili, čeprav je skoraj vsakemu otroku znano, da črno borza še vedno cvete? Zgolj in edino zato ne, ker naša javnost, naše ljudstvo še vedno ni v dovoljni meri doumelo, da ostane sleherni zakon brez neposrednega in aktivnega sodelovanja ljudstva samega mrtva črka. In prav v pogledu črne borze in početja najrazličnejših špekulantov malega in velikega kova lahko na vsakem koraka slišiš pritožile in zabavljanje, toda če se obrneš na javnega tožilca ali na narodna sedišča z vprašanjem, kaj je vzrok, da jih ne zapro in ne zašijejo, kakor bi bila splošna zahteva vsega delovnega ljudstva, pa izveš, da velja tudi tn staro pravilo: kjer ni tožnika, ni sodnika! s Ljudje pač na debelo zabavljajo, toda nikomur ne pride na misel, da bi stopil k najbiižjema ljudskemu tožilcu, ki je v vsakem kraju, v vsaki ulici in grešnika prijavil. Baš v tem je jedro vsega rial Dokler ljudje sami ne bedo začeli preganjati črne borze, dokler ne bodo sami začeli prijavljati razne špekulante, tako dolgo se črna borza ne bo dala zatreti in iztrebiti in tako dolgo bo še naprej velika večina vsega prebivalstva trpela pomanjkanje. Toda temu se mora napraviti konec! Ena Izmed važnih nalog vseh organizacij OF, uličnih odborov in sindikalnih organizacij je, da posvetijo zatiranja črnoborrijanstv» in spekuiantstva vso svojo pozornost, da ob vsaki prilik! poučujejo svoje člane, kako naj postopajo, da se temu največjemu zlu napravi konec. To vprašanje naj se obravanava na vseh sestankih. Tu je zlasti nalog» gospodinj, Id to zlo najbolj občutijo, da se složno postavijo v bran. Če bi gospodinje sproti prijavljale vsak primer, ki ga oparijo in same doživljajo, bi bilo črne borze v osmih dneh konec in razno blago, ki ga zdaj primanjkuje, bi se hitro pojavilo na rednem trgu. Imamo oblast, M je voljna storiti svojo dolžnost, imamo zakon, Id ustvarja vse pogoje za uspešno zatiranje spekulacije in črne borze, odvisno je torej samo od nas samih, da postane ta zakon meso in kri, da stopi v življenje in odstrani iz naše ljudske skupnosti njene največje škodljivce. Zato je vsako zabavljanje nesmiselno, če nočemo sami sebi doprinesti in pomagati, da se napravi končni red, kakor si ga vsi želimo. Ne besede, dejanja odločajo l Otresimo se že enkrat one stare 2» bavljaške komodnosti • in pomagajmo našim ljudskim oblastem, da bodo mogle uspešno in pravilno izvršiti svojo nalogo, sebi v čast, nam vsem skupaj pa v korist. Geslo: Neizprosen boj črnoborzijancem in špekulantom! naj preide v meso hi kri slehernega zavednega državljana in ni vrag, da ne bomo tndi tej, čeprav tisočglavi hidri zavili vrata! Od nas samih je odvisno! TEČAJ L’u ustrežemo želj; naših oraicev po ponatsu »Ruskega tečaja«, sme se odloči!: izdat: popravljen tn izpopolnjen ponatis tečaja. Ruski tičaj bomo izdajali v obsegu ene tiskovne pole (šestnajst stran • v kratkih razdobjih. Zato prosimo vse naše naročnike, oralee in vse četrtne in terenske odbore ter podružnice sindikalnih organizacij ds nam sporoče število naročnikov z imeni in nj'hovlm] naslovi tn nam pošljejo Izpolnjeno naročilnico Lahko pa se seveda vsakdo «am naroči po dottenici Cena vsakemu poedinemu zvezku je 10 din Lahko pa pošljete tudi naročnino za vse zvezke, ki jih bo 10 vnsnrej m "Buški tseaf« Ustavi „Slcvensfoesa ®oroževaic2u . Lfttklfassa, Knafljeva 5 Podpisani __________________ _____________ se naročam na »Ruski tečaj« in se obvezujem, da bom redno plačeval po 10 Din za vsak prejeti zvezek. Upošteval bom eventuelne spremembe naročilnih pogojev dne 1945. Vaslo-v Podpis: % st.«»«- ž*«§>^podarKi v« Foiusiissm ukmpk za načrtno elektrifikacijo Slovenije Ustanovitev treh državnih podjetij federalne Slovenije Smotrna in načrtna izvedba elektrifikacije je ena prvih na,og. ki jih moramo rešitj, če hočemo dvigniti nsžo industrijo in obrt. pa tudi naše kmetijstvo, skratka, če hočemo ustvariti pogoje za napredek našega go-po-darstva j n boiiše življenj.ke pogoje širokih Ijudsltih množic. Naša naloga ne more biti samo v tem, da vzpostavimo uničene in poškodovane naprave. da izboljšamo obstoječe naprave in popravimo, kar je bilo zamujeno, zlasti glede elektrifikacije podeželja, temveč moramo tudi poskrbeti, da se poveča naša proizvodnja električnega toka in da z gradnjo daljnovodov dosežemo boiiše izkoriščanje obstoječih central. Povezati moramo vse električne centrale, da bomo lahko čimbolj izkoristili njihovo zmogljivost. Tako bomo dosegli medsebojno pomoč med centralami in boljšo izrabo viškov razpoložljivega toka. Vsa Slovenija bo mbrsla postati eno samo električno omrežje. Vse to bomo lahko dosegli, če bodo vse veljke centrale pod enotnim osrednjim vodstvom, ki bo svobodne razpolagalo - proizvedeno elekt :6no energijo in bo lahke pravilno usmerjalo oddajo električnega tok.. Tudi vprašanje medsebojne pomoči pr preobremenitvi posameznih central, kakor tudi vprašanje električnih central (predvsem kaloričnih), ki naj služijo kot skupna rezerva, bomo v tem primeru najlažje rešili. Čakajo pa nas še mnogo večje naloge. Na Dravi mamo dve na pol dograjeni veliki vodni centrali, eno pri Dravogradu, drugo pa na Mariborskem otoku, si bosta imeli po končni dograditv: kupaj dvojno zmogljivost centrale na Fali. Za izgraditev teh dveh central bodo potrebna še prav znatna denarna sredstva. Vse te velike naloge bo lahko izvršilo le Samostojno državno električno podjetje Slovsnjje. ki bo prevzelo vse obstoječe velike centrale. Narodna vlada Slovenije se dobro zaveda pomembnosti tega vprašanja, zato je sedal po izvršitvi nujnih obnovitvenih de! --a področju elektrikaeije izdala uredbo o ustanovitvi takega samostojnega državnega e’ektramiškega podjetja federalne Slovenije, ob enem pa je z nadaljnjima dvema uredbama ustanovila še državno podjetje za tr-.govino z električnim materialom, za projektiranje in gradnjo električnih naprav in državno podjetje za prodajo instaliranje m vzdrževanje zasebnih telefonskih naprav. Vse tri uredbe so objavljene v Uradnem listu z dne 17. t m dB&ž f»le$rl£arsse SUsressife“ S prvo uredbo se ustanovi državno elektrarniško podjetje federalne Slovenije »Državne elektrarne Slovenite« (DES) s sedežem v Ljubljani. To podjetje je pra vna oseba pod nadzorstvom ministrstva za industrijo in rudarstvo, ki daje podjetju tudi smernice za de- lo. Območje podjetja je vse ozemlje federalne Slovenije, na katerem lahko ustanavlja svoje podružnice. Naloge »Državnih elektrarn Slovenije« so: a) načrtna elektrifikacija Slovenije, b) proizvajanje, kupovanje in prodajanje električne energije, c! gradnja, upravljanje in vzdrževanje električnih naprav (central, daljnovodov, omrežja, transformatorskih naprav in podobno) e) nabavljanje elektrotehničnega materiala, strojev in orodja, d) druge naloge, ki jih podjetju dodeli ministrstvo za industrijo in rudarstvo. »Državne elektrarne Slov, n'je« prevzamejo vse premoženje in koncesije elektrarniških podjetij, kj so last države, bivših samouprav ■n občin. Nadalje prevzamejo od državnih rudrv-kov, industrij ja podjetij električne centrale, daljnovode, omrežja in druge naprave s potrebnimi premočni nar : » nepremičninami, pri čsm-r so izvzete tiste’ električne centrale, katerih energija se uporablja v pretežni meri za kritje potreb dotičnega rudnika, industrije ali podjsUp. Korčno prevzamejo vse premoženje in koncesije elektrarniških podjetij, ki so prešla ali preidejo -po zakonskih določbah državno last po potrebi in Po predhod ni odobritvi ministrstva za industrije in rudarstvo pa tudi premoženje t koncesije električnih podleti j, ki -last električnih zadrug. Po tem be'edilu lahko sklepamo, ce bo novo podjetje prevzelo ne same električne centrale, ki so last K'miških deždlnjh elektrarn (Zavrlo ir ■ Kranj. Zagradec. 2'ri, Kočevje. Bo hinj) temveč tudi veliko h:drocentrr lo na Fali, kalorično centralo v Velenju. ljubljansko mestno elektrarno in druge manjše elektrarne bivših same uprav ter verjefno tudi obe veliki centrali Trboveljske p: emogokopne družbe v Trbovljah in Rajhenburgu. Seveda bo novo podjetje prevzelo tud5 obe veliki hidrocentrali, ki se gradita na Dravi pri Dravogradu in na Mariborskem otoku. Uredba vsebuje važno določbo, da se ves čisti dohodek D-žavnih elektrarn Slovenije uoorabi za elektrifikacijo federalne S’ovenije. tako d- b? imelo podjetje že iz tega vira znatne sredstva za izvršite-., elektrifikacij ?k;h del. Nadaljnje določbe uredbe -e nanašajo na vodstvo podjetja, iri je poverjeno ravnate’ju in namestniku te» upravnikom posameznih obratov, nadzorstvo pa je poverjeno nadzornemu odporu teh članov, ki ima nalogo, nadzirati podjetje ne samo v komercialnem temveč tudi v tehničnem pogledu. Podrobnejša določila o ustroju in poslovanju podjetja bo še izdalo ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Državna elektro* 6e&ss!Č3t£ gW5«?fetje „Elektrotehna“ Z drugo uredbo- Narodne vlade se ustanovi državno elektrotehnično podjetje federalne Slovenije »Elektrotehna« s sedežem v Ljubljani. Tud to podjetje je pravna oseba pod nadzorstvom ministrstva za industrijo in rudarstvo. Namen podjetja je, nakupovati in razdeljevati elektrotehnični material ter projektirat in montirati vsakovrstne elektrotehnične naprave. Podjetje bo trgovalo predvsem na debelo, ame pa ustanavljati tudi trgovine na drobno, tehnične pisarne in svoje podružnice na vsem ozemlju federalne Slovenile. Prevzelo bo vse trgovine in zaloge elektrotehn čne stroke. ki so po zakonskih določilih prešle a!i še pre'dejo v državno last. Podjetje Elektrotehna ima izključno pravico prevzemati elektr čni material, k) ga bo federalna Slovenija dobila od UNRRA-e ah na račun reparacij. Višino osnovne in obratne glavnice ter drugo osnovno premoženje ordjetja določ: minister za industrl-io in rudarstvo, ki razpolaga tudi ° čistim dobčkom podjetja. N.i čelu podjetja je ravnatelj, ki ga imenuje minister za industrijo n rudarstvo. Na ravnateljev predlog ’'menuje tudi prokuriste, pooblaščence 'n samostojne voditelie «ddelkov Nadaljnjo orgamzacUo nodjrtia bo v skladu 3 potrebam in razvojem Podjetja določ"! m ni st er za indu-»trito in rudarstvo. Država® podjetje ®a zaseSme telslaraske naprave „Teiprasn“ S tretjo uredbo se usti, nov: državno podjetje za zasebne telefonske naprave »Telefonski promet« (Telprom) s sedežem v Ljubljani, n sicer kot pravna oseba pod nadzorstvom ministrstva za industrijo n rudarstvo. Na ozemlju federalne Slovenije je izključno le podjetje Tei-pr=m upravičeno nabavljati in prodajati, nstaliratj in vzdrževati zasebne telefonske naprave ter v posameznem primeru izvršiti vse potrebno v sporazumu z upravo pošte, telegrafa in telefon«.* To pod jetje ne posega v področje telefonskega premeta, instalacij ’ itd. v režij; zveznega min srstva za poštr. telegraf in telefon oz. njegovih d'-rekcij. / f Za telefonske naprave, ki so predmet poslovanja podjetja, ss šteje j'1 a) podcentrale, priključene na dr žavno telefonsko omrežje; b) centrale za interne obratne namene fcrez priključka na državn: telefon sko omrežje; c) naprave, k: majo več kakor dva stranska aparata po- Vse zasebne telefonske naprave na ozemlju federalne Slovenije preidejo s to uredbo avtomatično pod neposredno nadzorstvo in upravo ter obvezno vzdrževanje podjetja »Telprom«, ki izvršuje vsa popravila vzdrževalna dela. razš rit ve obnove, dopolnitve Itd. Podjetje lahke mont ra kontrolne aparate na vseh zasebmh telefonskih napravah, ki so priključene na državno telefonsko omrežje. Imetnikom telefonskih naprav bo podjetje zaračunalo vsa dela po veljavnih dnevnih cenah o? '~o sporazumno z njimi: določilo pavšalno vzdrževalnino. Po lastn nvi Revnosti sme podjetje odločat "•seh tehničnih potrebah posamezn b nteresentov ter nameščati ozirom? nremeščatr naprave po kar najbolj ekonomičnih v dik-h rs? dotlej, dokler ne bo moglo glede razmer na trgu dovoljevati telefonskih naprav po željah interesentov. Po potreb-c~ne posamezne naprave prisilo' '■ ’kupit: oz roma proti odškodn ni -zeti v uporabo «1 zamenjati. V.se najemne pogodbe za telefonske naprave. k; so last katerega ko-11 telefonskega podjetja, so razveljavljene. same naprave pa preidejo v državno last in v tehnično uprav' Telproma« Pod nadzorstvo »Telproma« predejo vsa podjetja za dobavo in vzdr zevanje zasebrdh telefonskih centra! ki so prešla ali pre’dejo v državno last. Druga taka podjetja pa moralo v en°m mesecu prijaviti ves svo-inventar in vse najemne pogodbe na ozemlju Slovenije min strstvu z ndustrijo 'n rudarstvo ah Telpro-mu z zahtevki glede odkupnine. Pc tem roku bo odkupnino določilo .« skladu v dnevnimi cenam' ministrstvo., Trgovci ‘n zasebh'ki. ki imajo nemontirane naprave, jih morajo v »nem mesecu prijaviti mftt’strstvu i" Telpromu zaradi odkupa Ustroj ;n nosiovan »e eodletla Tei prom bo ured io ministrstvo za industrijo in rudarstvo s posebnim pra-vilirkom. dela sedaj tovarna s 50% predvojne zmogljivosti. Tovarna cementa »Spiit« obratuje sedaj 40% in tovarna Ladasa v Omišu s 45% predvojne zmogljivosti, medtem ko dela tovarna Stala Vršič v polnem obsegu. Proizvodnja cementa, ki je znašala v začetku septembra približno 27% predvojne proizvodnje, bo do konca leta narasla na okrog 70% predvojne proizvodnje in bomo potem imeli tudi cement za izvoz. Od 600 opekarn v naši državi je pričelo obratovati 80% opekarn, ki Lahko krijejo vse potrebe pri obnovi porušenih zgradb. Velike industrijske apnenice v Sloveniji, ki so bile hudo poškodovane, so dosegle že 80% predvojne zmogljivosti, tako da je danes prodata apna že prosta. Bfcm in otoottmn nuacMm. odborom, da te priznanice v svojem okraju zberejo, Sedajo imetnikom začasna potrdila ter jih skupaj s seznamom dostavijo najbližji podružnici zavoda. Seznam mora vsebovati naslednje podatke: ser Jo in številko kupona; znesek, na katerega se glasi priznanica, lihe, priimek in kraj imetnika. Podružnice zavoda, kjer bodo priznanice predložene v svrho registriranja, bodo to označile s svojim ž -gom na hrbtu priznanice ter jih nato takoj vrnile stranki, ki je priznan ce predložila. Cas, način in rok vnovčenja teh priznanic bo objavljen pravočasno v dnevnem časopisju. Denarni zavod Slovenije Popis priznanic Denar nega zavada Slovenije Pozivamo vse im etn ke DZS-pri-znanic, da jih predlože najbližji podružnici Denarnega zavoda Slovenije. najkasneje do 15. novembra 1945 v svrho pop sa. Popis po poteku tega roka ne bo več mogoč. Nepopisanih priznanic žavod kasneje ne bo vnovčeval. Da se omogoči hiter in nemoten popis v stavljenem roku tudi osebam v cddaljenejš h krajih, priporočamo krajevnim, mestnim, okraj- vesti = Cene železniškim pragom. Z odločbo zveznega trgovinskega mri isti a •(Ur. List 10. t. m.) so za vso državo predpisane odkupne cene za že’ezni-ške pragove. Za pragove v dolžini 2.5 metra in v prerezu 16X2®X16 cm je cena naslednja: hrastovi pragovi 190, borovi 150 ia bukovi 136 din franko naloženo na vagon. Za pragove manjših dimenzij so cene sorazmerno nižje. Uprava za cene pri zveznem trgovinskem ministrstvu lahko na podlagi posebne kalkulacije prizna proizvajalcem. če je kraj sečnje oddaljen od železniške postaje več kakor 25 km ali če je spravljanje iz gozda porebno težavno, tudi višje cene. in sicer po zaslišanju pristojnega federalnega ministrstva za gozdarstvo Problemi kmetijstva v Srbiji in ukrepi m njih rešitev Organizacija odkupa poljskih pridelkov v Sloveniji gradbenega materiala. Da se omogoči obnavljanje naselij i hiš. ki so bile porušene in požgane vojni, je bilo treba čimprei usoo-sbiti za proizvodnjo vso industrijo vadbenega materiala 55 oožriveral-im delom delavcev so bili na h-in področju doseženi že lepi uspehi To-tnt cementa v Beočinu, ki so jo okupatorji minirali in porušili, je ?. udarniškim delom že toliko poprav Ijena. da lahko obratuj? s 45% pred vojne zmogljivosti Delavcem je tudi uspelo popraviti porušeno električno centralo. Od dalmatinskih tovarn ie bila nafbolj prizadeta tovarna »Adria« « v'ritihi ker ie bilo z bombardi T njem uničenih 70% stavb. Delavci 90 pospravili • ruševine, postavili nove zgradbe in usposobili stroje, tako ji naprej, nakar se bo meso, ki ne bo takoj uporabljeno predelalo ali shranilo v hladilnicah. Plemenska živina se bo v prizadetih krajih odkupila in poslala v kraje, kjer je ni razpolago več krme. Ce ti ukrepi ne bodo zadostovali, se bo nekaj živin; brez odkupa prepeljalo iz prizadetil krajev v kraje, kjer so možnosti prehraniti jo preko zime. Ker dosedanje živinorejske ustanove, niso izpolnile svojih nalog, je bilo sklenjeno, da se popolnoma reorganizirajo. Po vseh okrajih se bodo ustanovile nove živinorejske ustanove Vsem pa je treba zagotoviti primeren gmotni temelj, da bodo svoje naloge lahko opravljale v skladu s potrebami in s premišljeno izdelanim načrtom pospeševanja živinoreje. Najvažnejši ukrep za napredek živinoreje je licenciranje plemenjakov Licenciranja je treba v bodoče izvajati po vsej Šibij i sistematično, kar velja tudi za selekcijo plemenskih krav. Zaradi pregleda in odkupa najboljše plemenske živine bo ministrstvo za kmetijstvo Srbije organiziral vsako, leto posebno razstavo najboljš plemenske živine. Začasno bo oddeiel za živinorejo pri ministrstvu vodil t najboljšo plemensko žiivino posebno knjigovodstvo, ki ga bo kasneje prevzel in to delo nadaljeval Državni živinorejski zavod. Plemenjaki se bodoče ne bodo izročali zasebnikom temveč živinorejskim postajam, ki sr bodo postopno ustanavljale po vseh večjih vaseh. Veliko škodo povzročajo živinorej kužne bolezni, ki jih je treba sistematično pobijati in omejevati. Zarad' siromašnosti mnogih kmetov se bodr po okrožjih ustanovili posebni veterinarski skladi, ki bodo zagotovili najpotrebnejša sredstva 'za veterinarski službo. Število oseb, ki so zaposlene v veterinarski službi, je treba povečati v skladu s potrebami. Organizirali bodo enomesečne tečaje za vaški veterinarske poverjenike in šestmesečne tečaje za veterinarsko sanitetni^ osebje. Pri vseh okrožnih in okrajnih" odborih se bodo ustanovile veterinarske ambulante, ki bodo postaje z; ceneno zdravljenje živine, vzgnjsnjf živinorejcev iri pobijanje praznoverja in vraž. Agrarn« politična vprašanja Končno je posvetovanje razprav ljalo še o agrarno-političnih vpraša njih. Pri tem se je razprava najdai zadržala pri vprašanju organiziranj potrebnih kmetijskih šol in čim več'e izobrazbe vseh kmetov v Srbiji. Ste vilo šol je bilo doslej nezadostno, bi« pa so tudi slabo organizirane in nis' imele dobrega učnega načrta. V>se t? se mora spremeniti in doseči, da bodo odgovarjale našim potrebam ir stremljenju po napredku. 2e delujoče gospodinjske šole se bodo reorganizirale v splošno kmetijske šole; Da se strokovna izobrazba kmetov čim bol; pospeši in razširi, se bodo organizira’ posebni zimski tečaji. Za organizacij kmetij drega šolstva se bo sklical? kratkem oosebno posvetovanje. Sklenjeno je bilo. da se izda uredb o kmetijskih delavcih in njihovih plačah. Pri tem se bodo upoštevali pogoji dela v kmetijstvu, višina plač p" bo prilagojena cenam kmetijskih pridelkov in predmetom potrošnje. Cene kmetijskih pridelkov naj se spravi j; v sklad s cenami predmetov, ki jih va? potrebuje za svoje gospodarstv-in življenje. Cene obrtnim izdelkom je treba maksimirati in jih prilagodil' cenam kmetiifkih oriđe’kov Pr: vsakem okrožnem kmetijskere odboru se bo ustanovil -klad za po speševanje kmetijstva. Preučilo se bc vprašanje kmetijskega zavarovanja ki naj bi bilo razdeljeno na tri panoge: zavarovanj? posevkov in plod?' zavarovani? mrtvega in zavarovan žive?« inventarja ’živme' Povsod ‘_ naj organizirajo velika vzorna po sestva, za katere je potrebno đbb’t I zemljo iz fonda reforme Sprejet- i? bil tudi načrt razdelitve Srbije na P kmetijskih okolišev in 21 podokoliš?'" V Beogradu se je te dni končalo večdnevno posvetovanje, ki ga je sklicalo ministrstvo za kmetijstvo Srbije in na katerem so sodelovali zastopniki okrožnjh odborov in avtonomnih oblasti. Največ pažnje so posvetili letošnji setvi in vprašanjem, ki so z njo v zveri. Kakor po drugih federalnih edmicah se tudi v Srbiji zelo občuti pomanjkanje semenskega žita za ozimno setev. Kolikor bo mogoče — upoštevati je potrebno, da so velike težkoče s prevozom — bo ministrstvo za trgovino in preskrbo Srbije po svojem podjetju za promet z žitom in živino nabavilo potrebno seme tam. kjer ga imajo kmetje več, kakor ga potrebujejo za -etev in hrano. Ministrstvo za poljedelstvo pa je obenem naročilo okrožnim odborom, da uporabijo za setev vse razpoložljive koiičine semen, tudi tiste, ki so določene za prehrano. Po- • š'na z žitom posejanih, površin se v primeri s predvojnim stanjem hi ’bremenila. Velika pozornost se posveča setvi industrij--kih rastlin, Določeno je, da mera federalna Srbija posejati 10.900 ha s sončnicami. 8400 ha s sladkorno^ jeso, 14.915 ha s konopljo in 5060" ha z Innom. Ministrirvo bo oskrbelo notrebno seme, ker ga ponekod primanjkuje. P m v tako se skrbi, da bodo posej s-? .»"-’nrine količine krmnih rastlin, er =koro vsako leto primanjkuje -me Načrt setve določa, da je treba ose;ati z grahorico 4900 ha, z deteljo '0.500 ha, s peso 4680 ha in z drugi-: k mnimi rastlinami 3700 ha. Da bi se ves načrt jesenske setve zvršil pravočasno, je potrebno akti-vizirsti vse odbore na terenu. Seme, ki se b ouporabilo za setev, se mora u-edhodno razkužiti. Ministrstvo je idredilo obvezen pregled semena pred etvijo in je poslalo po .vaseh strokovnjake. da ugotovijo - resnični po-’ožaj glede- razširjenosti bolezni in •osameznih škodljivcev. Pospeševanje rastlinske proizvodnje Obš’rno se je razpravljalo o ukre-jin. ki jih je treba podvzeti v korist oospeševanja rastlinske proizvodnje. °oseb?j se je obravnavalo vprašanje atiranja bolezni in škodljivcev in klenilo nabaviti potrebna sred tva za zatiranje rastlinskih bolezni in uničenje škodljivcev. Za pospeševanje ad’arstva in vinogradništva bodo isnovan? v vseh večjih sadjarskih in inogradrnških okrožjih drevesnice oziroma trsnice. Obstoječe drevesnice in trsnice se bodo obnovile in spnre-Ticnile v okrajne kmetijske postaje. ^komet ? vinom bo p>od p>opolnim »adzorstvom. Zarad možnosti popolnega izkoriščanja bodo _ pod popolnim nadzor-'vorr tudi "vsi kmetijski stroji in laprave. Za stanje in razporeditev -netjjskih riroiev bodo skrbele stroj---s ooriaie katerih število se bo zelo 'ovečalo Poskrbelo se bo tudi za -obrazbo zadostnega kadra osebja za • ocriaie Splošno se bo stremelo za 'am. da se za kmetijstvo v Srbiji nabavi doma ali v tujini čim več raznovrstnih strojev Razdelili se bodo po vseh okrožjih po potrebah Kolikor je moso?e se bo skušalo doseči, da bodo cen? kmetijskih strojev v skladu s cen'mi kmetijskih p-oizvo-dov. Pod strogim nadrorrivom bo tudi gorivo in mazila za kmetijske troje in naprave, ki se bo razdeljevalo samo p? izkazanih potrebah Najvažnejša panoga kmetijstva v Srbiji jp živinoreja Na posvetovanju ;e prišlo splošno •io izraza mnenje, da je najvažnejša oanoga kmetijstva v Srbiji živinoreja. ki je med sedanjo vojno utrpela ■-'eliko škode Glede na pomanjkanje krme je bilo sklenjeno najr«cional-izkoristiti «iso -a-moložMivo " -ne. V. krajih, kjer je pomanjkanje krme posebno' občutno, se bo organiziral odkup živine za klaive. in pleme. Odkup za klanje se bo izvedel še nred nastopom zime za dve tromeseč- ---- ------- Prvgrzm Lfstdshe fr&nte ie program vseh jugoslovanskih narodov! Po uredbah o prometu s krompirjem fižolom in krušn m žitom je Nabavljahu zavod »Navod« pooblaščen za nakup poljskih pridelkov: krompirja, fižola :n žita v vsej federalni Sloveniji* »Navod« je organiziral nakup na ta način, da je na predlog ekrajnh odnosno krajevnih narodnih odborov pooblasti! posamezne tvrdke, predvsem zadruge, kjer teh ni, pa zasebne trgovce kot pooblaščene 'zbiralce. Ti zbiralci imajo svoje nakupovalce, tako da ma vsaka vas odnosno vsak kmet možnost, prodati svoje pridelke pooblaščeni tvrdki in tako izpolniti svojo dolžnost do skupnost’. »Navod« je pri nas pri tem nakupu samo veletrgovec ter nima ne s pridelovalcem niti s potrošnikom nobenega opravka. Pooblaščeni zbiralec sme zbrano blago oddajati samo- »Nevodu«, ta ga pa razpošilja po navodilih ministrstva za trgovino :n preskrbo svojim podružnicam, ki ga oddajajo za nadrobno razdeljevanje trgovcem in zadrugam pooblaščenim od krajevnih odborov. Pri tej organizaciji zvajajo »Navod« in pooblaščeni zbiralci ter razdeljevale' samo trgo VBko-teSinlčir. e posle, nikakor pa nimajo nobene oblastne funkcije ne pri določanju obrokov :ri tudi ne pri samem naknzo-«anju živil. Zato more n. pr. Navod nabrati le toliko kromprja, kolikor ga kmetje oddajo. Da bo- vsak pridelovalec v Sloveniji vedel, komu sme prodajati krompir, žita in f žol. objavljamo naslove vseh pooblaščenih zbiralcev po okrožjih. - Pooblaščeni nakupovalci »Navoda« LJUBLJANSKO OKROŽJE. Okraj Ljubljana: 1. Kmetijska dru. žba, Ljubljana. Novi trg; 2. Splošna bolnišnica, Ljubljana; 3*. Nabavna in prodajna zadruga. Domžale; 4. Nabavna in prodajna zadruga. Vrhnika; 5. Nabavna in prodajna zadruga. Borovnica; 6. Nabavna in prodajna zadruga. Horjul; 7. Erbežnik Karel. Polhov Gradec. Okraj Kamnik: 1. Nabavna in prodajna zadruga. Kamnik. Okraj Kranj: 1. Kmetijska zadruga. Kranj; 2. Nabavna in prodajna zadruga, Tržič. Okraj Jesenice: 1. Nabavna in prodajna zadruga. Jesenice: 2. Kmetijska za- druga, Radovljica. Okraj Škofja Loka: 1. Nabavna in prodajna zadruga. Škofja Loka. Okraj Rakek: 1. Nabavna ln prodajna zadruga. Logatec; 2. Nabavna ln prodajna zadruga. Rakek; 3. Zabukovec Jože, Nova va«. Bloke; 4. Baraga Alojz. Pudob, Stari trg. Okraj Grosuplje: l. Nabavna in pro- dajna zadruga. Stična; 2. Nabavna ln prodajna zadruga. Dobre polje; 3. Nabavna in prodajna zadruga. Vel. Lašče; 4. Nabavna in prodajna zadruga, Grosuplje. MARIBORSKO OKROŽJE. Maribor mesto: 1. Kmetijska zadruga, Maribor, Meljska cesta 10; 2. Splošna bolnišnica. Maribor. Okraj Maribor desni breg: 1. Nabavna in prodajna zadruga. Sv. Lovrenc na Po-hcrju;-2. Nabayna in prodajna zadruga, Eniše; 3. Nabavna in prodajna zadruga, Koče; 4. Nabavna kr prodajna zadruga, Rače; 5. Kmetijska zadruga, Slovenska Bistrica; 6. Rajšp Stanko. Požega, p. R&^ če. Pragersko. Okraj Maribor levi breg: 1. Nabavna m prodajna, zadruga. Kamnica; 2. Nabavna in prodajna zadruga, Sv. Peter -Ruperče; 3. Nabavna in prodajna zadruga. Pesnica; 4 Nabavna in prodajna zadruga. št. Hj; 5. Nabavna in prodajna zadruga, Sv. Marjeta ob Pesnici; 6. Nabavna in prodajna zadruga. Sv. Lenart. 7. Nabavna in prodajna zadruga. Selnica ob Dravi. OJpaj Gornja Radgona: 1. Nabavna in prodkjna zadruga, Gornja Radgona; 2. škerlec. trgovec. Gornja Radgona; 3. Kuzmič Evgen. Apače; 4. Prah Leopold, Vratja vas; 5. Kmetijska zadruga, Sv. Jurij'ob Ščavnici; 6. Zorko Vinko, Sv. Benedikt Okraj Murska Sobota: 1. Nabavna in prodajna zadruga. Murska Sobota, potom svojih podružnic; 2. Flisar Karl, Murska Sobota; ž3. Benkič Ivan. Soboborci; 4. Han Janez, Križevci; 5. Florj^iič Franc, Đ. Slavci; S. Podiesek Ludvik. Vanča vas; 7. Goričan Ludvik, Kupšinci. Okraj Dolnja Lendava: 1. Mene Ivanec. Dolnja Lendava; 2. Ferenčak Ludvik, Dobrovnik; 3 Štefko štefo. Ivanci; 4. Košar Anton, Beltinci; 5. Frldrik Jožef. Beltinci. Okraj Ljutomer: 1. Nabavna in prodajna zadruga. Ljutomer; 2. Kmetijska zadruga Križevci, Okraj Ptuj: 1. Nabavna ln prodajna za_ druga Ptuj; 2. Kmetijska zadruga, Ormož; 3. Nabavna in prodajna zadruga. Sv. Lovrenc — Dravsko polje; 4. Nabavna in prodajna zadruga. Cirkovci. CELJSKO OKROŽJE. Okraj Celje-mesto in Celje_okolica: 1. Kmetijska družba. Celje; 2. Nabavna in prodajna zadruga, Laško; 3. PlebentaŠ Jo_ že. Planina; 4. Nabavna in prodajna zadruga Vransko; 5 Nabavna ln prod. fca-druga. Sv. Jurij ob Taboru; 6. Nabavna in prodajna zadruga, Gomilsko; 7. Nabavna in prodajna zadruga, Braslovče; 8. Tlršek Josip, trgovec. Polzela; 9 .Nabavna ln prodajna zadruga Sv. Pavel pri Preboldu; 10. Nabavna in prodajna zadruga, Žalec; 11. Nabavna in prodajna zadruga, Sv.^Ju. rij ob južni železnici. Okraj Šmarje pri Jelšah: 1. Kos Ernest, Kozje; 2. Planinc Ivan, Sv. Peter pod S*. Gorami; 3. Nabavna in prodajna zadruga, Šmarje pri Jelšah. • Okraj Gornji grad: 1. Nabavna in pro- • daj na zadruga Mozirje; 2. Nabavna in , prodajna zadruga. Rečica ob Savin ji. j Okraj Konjice: I. Kmetijska družba, ! Konjice. Okraj Šoštanj: 1. Nabavna in prodajna i zadruga. Šmartno ob Paki; 2. Canjko j Franjo, i Slovenj Gradec, Podgorska št. l; j 3. Nabavna in prodajna zadruga, Šoštanj. OKROŽJE NOVO MESTO. Okraj Črnomelj: l. Kmet, nabavna ln prodajna zadruga. Črnomelj; 2. Kmet. na_ bavna in prodajna zadruga. Vinica; 3. Kmet. nabavna in prodajna'zadruga, Stari trg; 4. Kmet. nabavna in prodajna za_ druga, Adlešiči; 5. Kmet. nabavna in prodajna zadruga. Griblje; 6. Kmetijsko idru. štvo, Metlika; 7. Kmetijska zadruga, Suhor; 8. Kmetijska zadruga. Semič; 9. Kmetijska zadruga, Gradac; 10. Nabavna in prodajna zadruga, Dragatuš. Okraj Kočevje: 1. Nabavna in prodajna zadruga. Ribnica; 2. Nabavna in prodajna zadruga. Sodražica; 3. Nabavna in prodajna zadruga, Kočevje; 4. Nabavna in prodajna zadruga, Banja Loka. Okraj Novo mesto; 1. Nabavna in pro_ daj na zadruga, Toplice; 2. Glav. kmet. blagovna zadruga. Novo mesto; 3 Zupet Pavel, trgovec. Škocjan; 4. Nabavna in prodajna zadruga (Mole Olga), šmarjeta. Okraj Trebnje: 1. Nabavna in prodajna zadruga, št. Rupert; 2. Flajs Rozalija Kr-mel; 3. Nabavna in prodajna zadruga, Žužemberk; 4. Nabavn^, in prodajna zadruga, Trebnje: 5 Marin Ivan Mirna; 6. Nabavna in prodajna zadruga. Sv. Križ pri Kostanjevici. 7. Nabavna in prodaj, na zadruga. 5t. Jernej. Okraj Brežice: 1. Nabavna m prodajna zadruga. Brežice; 2. Nabavna in prodajna zadruga. 'Sevnica; 3. Nabavna in prodajna zadruga. Krško. Dodeljevanje zemlje družinam padlih borcev Po uredbi o vrstnem redu pri dodeljevanju zemlje imajo prednostno pravico polee borcev tudi družine in sirote padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, in sicer zakonski drug in otroci, starši, bratje in sestre ter ostali člani hišne skupnosti, ki jih jo borec vzdrževal. Zaradi napačnega tolmačenja gornjih predpisov (čl. 2. navedene uredbe), je Agrarni svet izdal pojasnilo, po katerem se na starše, zakonskega druga in otroke *er na brate in sestre padlega borca ali žrtve fašističnega terorja ne nanaša pogoj, da. je bil padli , borec njihov hranilec. Ta pogoj se nanaša ■? na ostale člane hišne skupnosti, ki so oddaljenejši sorodniki (Ur. list z dno 17. t. mi) 9o domorltti SVOJCEM TALCEV NA ZG. POLSKAVI Svojci padlih tridesetih talcev na Zgornji Polskavi naj pridejo na njih grob na dan Vseh svetih, da se pogovorimo o nadaljnjem delu za nje. Padli so: Arnšek Franc, Dabič Milan, Dreo Anton,. Funda Franc, Frangež Jakob, Hasler Anton, Kaj-zar Norbert, Kajtna Leopold, Kert Konrad, Kijučenšek Franc, Korošec Janez, Krajnčič Janez, Kuročlcin Va-syi, Lašič Franc, Lesjak Janez, Mu-šerlin Adam, Novak Janez, Petek Franc, Plesnik Rok, Plahuta Peter, i Pliberšek Vlado, Požar Ljubo, Rems Konrad, Salamon Anton, Salamon Franc, Sevar Jožef. Sekol Anton, Senica Janez in Skok Alfonz. Pridite po možnosti vsi! — Julka Kovačeva. VfED VOJAKI BOLNIKI NA GOLNIKU žene ln dekleta z Stare vasi pri žireh so hotele pokazati, da niso porabile na naše bolnike; kateri so pustili svoje zdravje v narodno osvobo-i:ln' borbi. V četrtek 11. t. m. so ponesle nekaj daril in priboljška na Golnik. Med seboj so nabrale najpotrebnejše ter spekle 35 kg raznega Peciva- in ga odnesle poleg cigaret in iabolk v zdravil šče. Bolriki vojaki =o bili do solz ginjeni, ne zaradi daru samega, sicer ni predstavljal velike «rednosti, pač pa, ker so v tem v deli ;n občutili, kako je narod povezan z vojsko ijn da ni pozabil na žrtve. Žene so se poslovile od naših borcev z željo da čim prej okrevajo ‘n se vrne-io med nas, da nadaljujemo skupno^ kar je bilo s tolikimi žrtvami priborjeno. INVALIDSKI DOM V GRADU VILTUŠU Grad Viltuš pri Selnici ob Dravi je preurejen v okrevališče, kjer je trenutne okoli 60 invalidov. Invalidi se po neštetih presrtanih naporih počutijo v mirnem in prijetnem doma zelo dobro. Vstajajo zjutraj ob 7. tn imajo po 2urnem sprehodu po grajskem parku politično uro. Po kosilu počivajo do treh, nato Imajo pevsko vajo. čitajo časopisje ln se razgo-varjajo, po večerji pa je do devetih prosti, čas za poljubno kultumo-pro-svetno udejstvovanje. Večkrat jih pridejo ofaUkat ljodj* is okoBea, sla? sti mladina, ki prireja invalidom ml. ttnge. Za miting se pripravlja sedaj tudi invalidska kulturna skupina, ki bo skupaj z mladino uprizorila Klopčičevo igro »Mater«. Prav tako se vežba pevski zbor. Invalidi zelo radi pomagajo po svojih močeh okoliškim kmetom pri raznih delih na polju in doma. Kmalu se bodo pričeli učiti na posebnih tečajih strojepisja, knjigovodstva, stenografije in drugega. NASE ŽRTVE ZA SVOBODO Primorsko ljudstvo, prekaljeno od orb in trpljenja zahteva pravične rešitve glede našega Primorja, saj je samo v našem Tolm nskem okraju v čssu narodno-osvobcdilne borbe darovalo nad 250 borcev svoja mlada življenja. Po koncentracijski tabo-rišč h in kot talci je padlo 75 ljudi, zaprtih in nterniraAih je bilo nad 1500 ljudi. Požganih al‘ porušenih ie bilo 270 poslopij, mnoge škode so povzročil bombni napad5, mnogo vasi je okupator popolnoma ‘zropal. Po dolgih letih trpljenja nas je osvobodi]- Jugoslovanska Armada, in danes je naša ečfna želja, da bi svobodno zadirali v Ttovi Jugoslaviji. MLADINA V POLJUBINJU NA TOLMINSKEM Na sestanku ZMS so sklenili, da bodo prenesli kapel co. ki ie stala doslej na nepomembnem kraju, na kraj, kjer bo posvečna spomriu sedmih talcev, ki jih je okupator zverinsko umoril. To delo je prosto-volino izvršilo 8 mladincev ter sta se najbolj požrtvovalna zkazals tov. Kozorog Franc in Luzrik Majda. Pomagale so jim tudi krepke rokf naših borcev. Hvaležno gleda naše ljudstvo na kapel»co. id stoii kot večen spomin na padle talce. V TOLMINU ustanavljajo dijaški dom. K uresničitvi tega načrta je pristop'lo vse ljudstvo s prostovoljn mt prispevki *n prosovolinim delom žene 'n mladinke Iz tolminskega okraja prihajajo čistit prostore, kier bo nastanien dijaški dom Ljudstvo dar-d? « blagu ’n de-na «iv ter ie samo v. ST «asi darovalo 12.957 Ur, daruieio tudi obrtniki in industrijska podjetja. KULTURNIPReIlId „Za narodov blagor“ i'rva zamisel komedije »Za narodov hlaffor« .je dozorela v Cankarju že v njegovem prvem dunajskem obdobju, ko mu je bilo komaj tri in dvajset let. Re* je. da takrat Cankar ni bi! vključen niti v enem, niti v drugeih političnem taboru na Slovenskem, ker je predobro čutil gnilobo obeh. Ni pa hotel Cankar, čeprav je že prav dobro vedel, da ie najprej poet. gledati zviška n* politično prizadevanje našega človeka r tistem času. Nasprotno, v času ko je pisal za oder »Narodov blagor*, si ie eelo žele! poseči v javno življenje. Pisma bratu Karlu iz tega obdobja pa tudi dokazujejo, da ie Cankar takrat verjel v svoje politične sposobnosti in v uspeh na tem področju. Konkreten povod za komedijo je da! Cankarju, kot je sam priznal, takratni razpor v klerikalni stranki, dezertira-nje Gregoriča in Koblarja, ustanovitev »Slovenskega lista« itd. »Okrcal 9em vse slovensko napredniaštvo. liberalnost patriotično navdušenost in globoko liubezeri do »preprostega naroda«, je zapisal. Drama je bila natisnjena kmalu potem. ko jo je Cankar zadn jič pregledal, meseca marca 1901. Cankar je upal, da bo knjigi kmalu sledila tudi odrska uprizoritev. Tedaj pa mu je spet stopil na pot Ctovekar, ki je že pred začetkom nove sezone zapisal, da se odbor Dramatičnega društva ne bo več 'navil z brezplodnimi eksperimenti. Tako so v tisti sezoni igrali v ljubljanskem gledališču »Rokovnjače« in »Desetega brata«, »Za narodov blagor« pa je čaka! uprizoritve še pet let in je bil uvrščen v spored šele 1906. leta. ko je zamenjal intendanta Govekarja Friderik Juvančič. Ko smo prej prebirali »Narodov blagor« ali spremljali njegovo odrsko le. Pri tem mislimo predvsem na ka "pkteristične maske in na spremenjeno zaključno sceno. , Cankar sam je očitek oziroma trdi-ev, da je hotel osmešiti v drami nekatere živeče slovenske politike, tako ' dr. Tavčarja, odklanjal. Osmešiti je I hotel po svoji izjavi naše javno živ- j tienje. kanti osebe se menjajo. svet pa j ostane Pri tem je vztraja! Cankar tu- ! di še ob uprizoritvi, ko je pisal gledališkemu kritiku »Slovenskega naroda« Kobalu: »Konstatirati smeš. da nisem hotel nikogar karikirati. Kvečjemu bi spoznal tedanjega Govekarja ' Sirotki. Nespametno bi bilo, da bi '«do iskal Tavčarja v Grozdu in Šušteršiča v Grudnu. Nova uprizoritev je šla mimo teh Cankarjevih navodil, ki nemara le niso bila tako resno mišljena. Spor v klerikalni stranki je dal lahko Cankarju samo povod za. dramo, ni pa karikiral v njej voditeljev te stranke. To nam dokazuje na eni strani stavek okrcal sem vse slovensko nanrednja- 5Ivo. liberalnost «. na drugi strani pa priznanje, da v Sirotki vendar lahko iščemo Govekarjevo senco. Tako i nosijo Grozd, Gruden. Kremžar in še nekateri ne samo značilne poteze, ampak tudi maske nekaterih naših političnih prvakov tistega časa. Rež;=er pa je še! še naprej: ko se zastor dvigne, stoji na stopnicah žurnalist Julijan Ščuka tak. kakršnega smo vajeni srečevati Cankarja na podobah: miren. z ostrim, pa nekam otožnim pogledom hkrati, z neurejenimi lasmi in dolgimi brki, z veliko ovratnico. Ko je pisal Cankar komed;jo. najbrž ni hote! upodobiti v Ščuki sebe z vsemi lastnostmi, niti niso vse Ščukine lastnosti značilne žari. Stupica pa je ob koncu komedije močno zaostril Šcpkin značaj, postavi! ga je pred nas kot zdravega, močnega človeka in dal j v njegov govor vrsto besed in stavkov, ki jih je zapisal Cankar šele dokaj kasneje. Vse to še bol-j upravičuje, da nosi Ščuka Cankarjevo masko. Res je, konec komedije je s tem v obliki, v kakršni io je naoisal Cankar takrat, malo potvorjen. Osrednja oseba-ima v zaključni sceni novo. močnejšo črto v značaju, s tem je močno stopnjevan in zaostren iudi konec drame. Ni pa s tem potvorjen Cankar, kajti v vsem svojem govoru ni povedal Ščuka nobene besede, ki bi je ne zapisal Cankar, čeprav .jih je napisal nekaj pozneje. Iz »Hlapcev« so nekateri stavki, iz »Kurenta« in od drugod — stavki, ki jih Cankar v svoji prvi komediji res še ni napisal, čeprav bi jih morda rad in jih pozneje, ko so še bolj dozoreli v njem, tudi je. , Prvi uprizoritvi je posvetil Cankar vso skrb. Svetoval je, kdo naj bi igra.1 : glavno vlogo in dal tudi karakteristiko j najvažnejših oseb. Ce beremo danes znova te njegove oznake, vidimo, da so igralci v veliki meri sledili njego- režije in v njej jamstvo za odrski uspeh vse komedije. Ni pretvegana trditev, da. je nova podoba »Narodovega blagra« resnični režijski dogodek na našem odru. Še nekaj je važno pri novi uprizoritvi. ne samo komedije »Za narodov blagor«, ampak sploh Cankarjevega dramskega dela na našem odru. Cankarjevim dramam je bila pot na oder vselej ovirana, če ne zaprta — v senci Karadjordjevega orla ne manj kot v znamenju črao-žoltega prapora. Še ko smo igrali »Hlapce« v eni zadnjih predvojnih sezon, so stale neizgovorjene vse tiste besede, ki so najbolj žive. borbene in resnične v Cankarjevem delu. Danes je Cankar prvič med nami tak, kot ie hotel biti sam. Še nekai več: upornik Ščuka pove v svojem končnem govoru več, kot je povedal Ščuka, pove v zgoščenih besedah vse. kar je takrat in pozneje odločnega zapisal Cankar. V tem je odsev naše nove svobode» ki ni samo sprejela bogate kulturne dediščine slovenske preteklosti, ampak ji je tudi prva pomagala do resnične, nepopačene in zdrave podobe. V tem je veliki, kulturni in politični pomen nove uprizoritve. kakor tudi začetka nove sezone slovenskega narodnega gledališča. Dušan Moravec. Koncert Tatjane Ofcsmfevsks v Zagrebu 15. t. m. je imela Tatjana Cfcunjev-ska v dvorani Radničke komore v Zagrebu uspel koncert. Dvorana je grajena v obliki amfiteatra in ustreza akustično iri estetsko. Večer je pritegnil pozornost zagrebškega občinstva. Dvorana je bila polna do kraja. Nastop Tatjane Okunjevske je izzval pri Zagrebčanih globoko priznanje in navdušenje. Sestava koncertnega sporeda in način podajanja sta po izjavah Zagrebčanov nekaj novega v smeri revijske glarbe. K'u>pehu je po izjavi pevke in Zagrebčanov v veliki meri priporno-, gel Revijski orkester Rad:a Ljubkane pod vodstvom Eojana Adamiča. T kš-no izvajanje žanje priananje, posebno ker je blizu širokemu krogu ljubiteljev vesele glasbe. Koncert Tatjane Okunjevske v Zagrebu je bil lepa manifestacija simpatij za Sovjetsko zvezo, obenem pa je bil na svoj načjn storjen korak k tesnejšemu sodelovanju in izpolnjevanju v tej vrsti glasbe med Djub-Ijančani in Zagrebčani. Unevne vesti Äfft® MiWii ^ É Prizor iz Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« ponazoritev, tudi zadnjo Stupičevo pred devetimi leti, smo vselej čutili, da je ta drama še vedno vsa živa in na moč aktualna, da se še vedno gode na Slovenskem prav tiste reči, ki jih je smešil Cankar v preteklem stoletju, ko smo živeli pod avstrijskim cesarjem. Danes pa čutimo prelom ‘med časom, ki je pisal to dramo in našim, ko jo znova podoživljamo. In vese! si. da komedija danes ni več aktualna — da je ob umetniški sili, ki bo ostala vedno živa v njej, njen pomen že prvenstveno dokumentaren. Vse preozka in enostranska ie tista opredelitev Cankarjevega dramskega dela. po kateri smo vajeni označevati »Narodov blagor« samo bot »satiro na našo malenkostno nolitiko«. Cankar ni hotel v njej podirati, hotel ie samo pokazati gnilobo in -ob tem grad iti. Zato ie to drama z močno etično osnovo drama o slabih človeških st ra'teh. o majhnih ljudeh, ki bi radi vodili »narod«, ki prav brez sramu povedo: narod smo mi. Ko se spreta Gruden in Grozd, sta ob prepričana. da ie od tiste ure »slovenski narod v dveh taborih«. Vse to zatohlo vzdušje vetri prav za prav ena sama figura, ta pa je močna dovolj, da daje ravnotežje vsem drugim: to ie žurnali st Julijan Ščuka. Vanj ie dal Cankar kos samega sebe in mu položil v govor v velik? meri svoie besede, ki iih je tako na!la?e in najboii neposredno posla' med ljudi. 'Sedanja Stupičeva uprizoritev komedije je v glavnem z novimi dramaturškimi in režijskimi prijemi izpopolnjena in deloma prezasedena obnovitev njegove režije iz sezone 1936—37. KeSser je segel po nekaterih sredstvih. ki so ostrino igre še stopnjeva- vim zahtevam Jan je šel v vlogi žur-' nalista ščuke zvesto po poti. ki jo je j začrtal avtor: »Ščuka ne sme prodajati patosa, miren mora biti njegov pa-tos!« Ta vloga zahteva moči in učenja — Jan je našel v njej eno svojih najboljših. Cesar pa je bil Grozd, kakršnega je želel Cankar: »da mora biti vedno resen in velik. celo. takrat, ko je smešen in takrat še najbolj.« Najbližja je bila ob Janu Cankarjevi zahtevi Severjeva : »Grudnovka i je rafinirana in fina ženska, pa mora j biti tudi lepa!« in hidi Gornik (Dre-! n o v e c) je bil zares »nerodno flegmatičen. celo takrat flegmatičen, kadar je zaljubljen ali kadar je srdit« Zdi se. da je režiser z vsemi sodelujočim: že v začetni predstavi nove sezonč v veliki meri izpolnil načelo, ki ga ie postavil v razgovoru pred nekaj dnevi: »Gre za povezavo vseh. ki ustvarjajo in pomagajo ustvarjati odrsko delo. Ne samo posamezni igralci, ! le močna, tesno povezana celota more j jamčiti za uspeh.« Nočemo pri iem j zmanjševati vrednosti posameznih vlog. bi so bile zares mojstrovine. 1 Vendar bi bilo te same v sebi še j tako dobro izdelane podobe blede in i bi visele tako rekoč v zraku, ko bi j jih ne vodil in povezal režiser v moe-! no. gibljivo, neprisiljeno in harmonično celoto. V malem bi tu skoraj lahko govorili o »režiji mase«, čeprav nastopi ta v pravem pomenu 'e v začetni in končni sceni, ko slavi Grozda in potem, ko mu pobija šipe V malem pa bi labko šteli v »režijo mase« vse tisto drobno dogajanje na odru. ko živijo in dihajo hkrati tri. štiri skupinice in posamezniki, vsaka zase'in vendar vse smiselno povezane. Prav v tem uspehn moremo gledati prvo odliko Madišanska teflga o Jug&šlavili Pred tedni se je pojavila na madžarskem knjižnem trgu prav iskreno pisana in na doživetjih zgrajena knjiga o novi Titovi Jugoslaviji! V knjigi, ki nosi naslov »Prerojenje Jugoslavije« (Jugoszlavia ujjasziiie-tšse) se avtor Lippai Imre poklanja — kot pravi v uvodu — stotisočem padlih partizanskih junakov. V 14 poglavjih potem opisuje borbo jugoslovanskih narodov, osebnost in državljanske vrline Maršala Tita, nečloveška nacistična krvoprelitja v Jugoslaviji, demokratično ureditev naše države in ob koncu svojo življenjsko kalvarijo, ki naj bi se končala z drugimi madžarskimi deportirancev borskem rudniku, iz katerega pa so ga rešili partizani — osvoboditelji. V kratkih potezah označuje avtor tudi zgodovinski razvoj slovenske Osvobodilne fronte ter potem, ko ugotovi, da je »Titovo partizansko gi-•banje bilo edina baza v Evropi, ki jo je zasužnjevala nacistična puščava. Takole zaključuje svojo informativno razpravo »Največji in najbolj gotov7 uspeh (borbe) je vendar združitev srbskega, hrvatskega, mace-donskega, črnogorskega, slovenskega ljudstva in ljudstva Bosne in Hercegovine, v skupno mogočno jugoslovansko celoto. To je ustvaril Josip Broz-Tito,. maršal Jugoslavije. S tem mogočnim uspehom stopa Jugoslavija na novo pot: pot izpolnitve zgodovinskega poslanstva.« Knjiga madžarskega publicista je brez dvoma ena izmed prvih knjižnih ustvaritev z madžarske strani na poprišču jugoslovansko-madžarsk'-ga zbližanja. F. š. KOLEDAR Petek, 19. oktobra: Peter Alk., Etbin SPOMINSKI DNEVI 19. 1941. — Prva večja akcija partizanov na Lož, padlo nad 100 Italijanov; akcijo je vodil Ljubo Šercer, akcija na Bezuljak, zažgano italijansko municijsko skladišče; akcijo je vodil Mirko Bračič. 19. 1942. — Ustreljenih v Mariboru 174 talcev; štajerska je tista slovenska pokrajina, v kateri so Nemci pobili in postrelili največ nedolžnih slovenskih ljudi; s streljanjem in preseljevanjem so nameravali štajersko ponemčiti. 19. 1943. — Začetek konference zavezniških zunanjih ministrov v Moskvi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Lekarna Bohinec, Rimska cesta 31. VREMENSKA NAPOVED ZA LJUBLJANO Sestavil dr Vital Manohln 19. oktobra, petek: vpad deževnega vremena, obenem nastop mrzlega vala; obstoja možnost, da bo pozneje tudi snežilo, nekaj ur nato izboljšanje. Temperatura med dežjem med S° in 2°, 20. oktobra, sobota: spremenljivo, brez bistvenih padavin, zelo hladno. Temperatura: zjutraj okrog 0°, čez dan okrog 10°. OPOZORILO PREDSEDSTVA SNOS-a Opozarjamo na novo telefonsko številko hišne centrale Predsedstva SNOS-a, ki se glasi 42-87. Osebna predaja vlog Odboru za prošnje in pritožbe pri Predsedstvu i SNOS-a se vrši samo ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure. Iz pisarne Predsedstva SNOS-a, DOVOLJENJA ZA ŠOFERJE INO-ZEMCEV Ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za Narodno milico, objavlja: Po nalogu ministrstva za notranje zadeve demokratične federativne Jugoslavije sporočamo, da morajo šoferji, ki so jugoslavanski državljani in so zaposleni pri inozemskih diplomatskih ali konzularnih predstavni^ štvih. imeti predpisano -položeni šoferski izpit in dovoljenje za vožnjo, izdano s strani naših oblasti. V kolikor upravlja z motornim vozilom inozemski državljan, mora imeti po mednarodni konvenciji o avtomobilskem prometu, zaključeni v Parizu, 24. aorila 1926. leta vsak vozač. Id upravlja z motornim vozilom v inozemstvu po čl. 7 konvencije »Mednarodno dovoljenje za vožnjo z avtomobilom«, izdano od pristojne oblasti ali udruženja in od nje tudi potrjeno. Mednarodno dovoljenje za vožnjo z avtomobili ima veljavnost 1 leto in sicer od dneva izdaje ter se nanaša samo na označeno kategorijo avtomobila. Po preteku tega roka mora imeti vozač naše predpisane državne dokumente za upravljanje z motornimi voziii. gSe^aSIže DRAMA 19 okt. petek ob 20. uri: A. Komej-čuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo bolišpvikov. Premiera. Red Premierski 20. okt sobota ob 20. uri: Komej-čuk Misija M Perkinsa v deželo boljševikov. Red A. 21. okt nedelja, ob 15. uri. škvarftin: Tuje dete. Izven, Ob 20. uri: Kornejčuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševikov. Izven. TELESNA VZGOJA LJUDSKO IZOBRAŽEVALNO DELO V BOSNI IN HERCEGOVINI Prosvetna delavnost v Bosni in Hercegovini se je kazala v zadnjih mesecih predvsem v organiziranju kult urno-prosvetnih odborov po vaseh. Ti naj prevzamejo iniciativo za ljudsko izobraževalno delo. V juniju in juliju je bilo organizirano v sedmih okrožjih 181 novih kulturno prosvetnih odbo:oy. Za prvo nalogo so si postavili pobijanje ne-pi. mesi-osti. Odprti so 103 domovi ljudske kulture in ti so priredili preko 450 predavanj. Dela šest tečajev za voditelje analfabetskih tečajev — ti so vzgojili 418 mladih moči, ki zdaj vodijo analfabetske tečaje med ljudstvom Teh tečajev je bilo doslej že 1065. Na njih se je naučilo picati 34.018 ljudi. Osnovani -o tudi tečaji za nadaljno izobrazbo. Ti so vzvojili 173 urednikov stenskih časopisov — teh je izšlo že 527 števi’k V času največiih po1 j*ih de’ je bilo ustanovljenih 256 čitalniških skupin. Organizirali 'o 130 di'e'ant'kih odrov in 139 pevskih zborov, ki so imeli 312 prireditev. fAvels ettofv&si flatten-skege tmrOdts v Osvobodilni tronfi! Drama pripravlja za bližnjo bo-’ dočnost Meliere-Vidmar: »šola za žene« z Ančko Levarjevo in Stanetom Severjem v glavnih vlogah in v režiji Bojana Stupice; Karel čapek: »Ma-I ti« z Miro Danilovo v naslovni vlogi in v režiji Slavka Jana; Vitomil Zupan: »Rojstvo v nevihti« v režiji Bojana Stupice. OPERA 20 oktobra, sobota ob 20. uri: Proslava osvoboditve Beograda. 21 oktobra, nedelja ob 20. uri: Smetana. Prodana nevesta. Izven. KlueanatasrafS Kino Union: Samo še danes sovjetski film »LENIN OKTOBRA«, ob 16. in 19. uri. Premiera sovjetskega filma »NESMRTNI SKOPUH«, predstava ob 21. uri. Kino Matica: Angleški film »NJIH DEVET«, tednik. Ob 16., 19. in 21 uri. Kino Sloga: Samo še danes sovjetski glasbeni film »PASTIRICA IN PASTIR«, tednik. Ob 17-, 19. in 21. uri.; Radio LinMisiaa DNEVNI SPORED ZA PETEK - DNE IS. OKTOBRA 1945. 6.00—6.30 Lahka glasba, 6.30—6.45 Napoved časa In izvleček lz poročil z dne 18. okt 6.45—7.00 -.Slovenske ln češke zborske pesmi. 7.00—7.15 Pregled sporeda objave ln poizvedbe 7.15—7.30 Bolgarska in romunska Instrumentalna glasba. 7.30 do 7.45 Napoved časa ln poročila. 7.45 do 8 00 Dvorak: Dva valčka. Nedbal: Sherzo. 12.00—12.30 Pester koncertni spored. 1230—12.45: Poročila. 12.45—13.00: Avgust Stanko Igra valčke In polke. 13.00 do 13.20 Napoved časa. pregled tiska, ob Jave ln pregled sporeda. 13 20—14.00: Koncert plesnega orkestra Radia Ljub ljane (vodi Bojan Adamič) tn saksofo. nista Srečka Dražila, pr! klavirju B. Adamič. 18.00—18 15 Beethoven: Slovanski “vartet. Šostakovič: Dva preludija. 18.15 do 18 30 Poročilo komisije za ugotavlja nje vojnih zločinov okupatorjev ln njih hlapcev. 18 30—18.45 Koncert flavtista Slavka Korcšca. pri klavirju Bojan Adamič. 18 45—19.00 Ljudksa univerza Radia Ljubljane — Cesnik Drago. ref. odd. za reševanje delovnih sporov min. za soc. pol. O razvoju socialnega zavarovanja 19.00—19 30 Napoved časa poročila objave ln pregled sporeda 19.20—19.30 Kon cert sovjetske glasbe. 19.30—19.40 Mali klavirski koneert. 19.40—20.00 Literarna tira — Dr. Anton Ocvirk: Študija o ,IV. Cankarju — L del. 20.00—21.00 Koncert orkestra Radia Ljubljane. Dirigent: Uroš Pr^voršek. 21.00—21.30 Pisana glasba. I 21.20—21.40 Godalni orkester na ploščah, j 21.40—22.00 Vokalni koncert sopranistke Dragice Sok-Vratarič, peti klavirju B. Adamič. 22.15—22.30 Dnevnik Radia Ljub-ljane 22.30—22.55 Koncert godalnega kvarteta. 22-55—23.00 Najvažnejše novice dneva. • Izšlo je v°livno glasilo Mestnega odbora OsvobocS lne fronte »Ljubljana voli«. Planinski izleti SPD in PUTNIKA v nedeljo 21. t. m.: 1. v novo kočo pod Storžičem, 2. v Kamniško Bistrico. Informacije in prijave nri PUTNIKU. 910 n V ponedeljek 22. t. m. bo v veliki unionski dvorani simfonični koncert. Solist violinist Karlo Rupel, dirigent Samo Hubad. Predprodaja vstopnic od petka dalje v Severjevi trafiki. 909/n Vojaško slavje v Novem mestu bo v nedeljo 21. oktobra. Na železnici je dovoljeno 50% popusta na voznini z vseh strani. Ža povratek se je treba javiti v vojaškem informativnem uradu, ki bo v Novem mestu dal izkaznico za prosti povratek. Izseljeniške učitelje za Westfalijo, Francijo, Belgijo, in Nizozemsko potrebuje ministrstvo za prosveto pri NVS. Službeni pogoji: usposobljenost (položen praktični učiteljski izpit) in znanje tujih jezikov (nemščine oziroma francoščine) .Reflektanti naj vlože pri svojem okrajnem odboru OF zadevno prijavo z navedbo podatkov o usposobljenju in znanju jezikov. Svojce borcev, ki so padli v zadnji ofenzivi in so pokopani v skupnem grobu pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, obveščamo, da bo skupni prekop 27. t. m. ob 7. uri zjutraj. Udeleže se lahko tudi tisti, ki jih pogrešajo od komande mesta Škofja Loka, Gorenjskega vojnega področja in od škofjeloškega odreda. Mestni narodno - osvobodilni odbor i oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani, sklicuje za danes, 18. t. m. v posvetovalnici na Magistratu ob 15. uri, posvetovalni sestanek trgov-' cev in zadrug z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in čevlji v okrožnem mestu Ljubljani. V interesu posameznega trgovca ali zadruge je, da se sestanka sigurno udeleži. Učiteljstvo bivšega okraja Barje, daruje namesto cvetja na grob tovarišice Flajs Marije iz Želimelj 400 din za partizanske sirote. Socialno skrbstvo se v imenu sirot najlepše zahvaljuje. 907-n Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani vabi vse člane iz Ljubljane in okolice, da se zanesljivo udeleže množičnega sestanka, ki' bo v soboto 20. t. m. ob 15. uri v salonu i Restavracije »činkole« na Poljanski1 cesti. Prosimo za polnoštevilno inj točno udeležbo. — Odbor. Objava. Zaradi tehničnih ovir za- I enkrat ne bo prevoza Vinka Hafnar ja j iz št. Vida. 905-n Filatelistični klub - »Ljubljana« v. Ljubljani sporoča svojim članom, da se za 15. oktobra napovedani občni zbor vrši v nedeljo, dne 21. oktobra i 1945 ob pol 9. zjutraj (8.30) v literarni sobi kavarne »Union«. Dnevni red in pogoji za dostop neizpreme-njeni. * ’ 903-n Pozivajo se vsi motoristi na organizatora! sestanek danes 19. t. m. ob 19.30 v gostilni pri Mraku, Cesta 29. .oktobra (Rimska cesta). Prosi se točne in sigurne udeležbe. — Načelnik moto-odseka pri FOS. Zabozdravstvena terenska organizacija in sindikalna podružnica pozivata vse stanovske tovariše, da se udeleže množičnega sestanka, ki bo v petek 20. t. m. c* 20. uri v dvora- j m Pokojninskega zavoda, Gajeva! ulica. 899-n j Drž. osrednji zavod za ženski do-: mači obrt v Ljubljani, Lingarjeva ul. j 4-n, priredi tečaj za predenje in pre- -delavo ovčje volne, stare, rabljene volne, živalske dlake in lanu. Vpisovanje in informaciie dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Večerni trgovski tečaj Vam nudi temeljito praktično izobrazbo v vseh trgovskih predmetih. Informacije: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-II. tel 23-91. 903-n Šolska obvestila Študenti ljubljanske univerze! Danes ob 8.30 bomo pozdravili na univerzi sovjetsko mladinsko delegacijo.: Ta maniiestacija naj bo ponoven dokaz bratstva med sovjetsko in našo mladino. Zato danes vsi na univerzo! Glavni odbor študentske mladine, Slovenije. Vsi akademiki, ki bodo študirali v Zagrebu, se pozivajo na masovni sestanek danes zvečer ob pol 8. uri v balkonski dvorani univerze. Udež-ba obvezna — Odbor. 904-n Ravnateljstvo Ljubljanske glasbe-' ne šole,-’ opozarja gojence, ki bodo obiskovali na šoli pouk splošne glasbene teorije in mladinskega petja, da se bo ta pouk začel takoj prve j dni novembra. Pouk bo imel več od-; delkov v različnih dneh in ob različnem dnevnem času. Njegova ureditev pa je mogoča šele takrat, ko bo popolnoma določen natančen ur-, nik rednih naših šol, da gojenci ve- j do, kdaj imajo čas za teorijo in mla- i Iz kronike aaonjih dni Aianiumi muaii igram» ti/ Krima so premalo soboto opravili kar dve srečanji. V, sestavi Bradešao - strumbl so porazili izbrano moštvo reprezentance Beograda v lepi in napeti igri z rezultatom 3:4, m se taKO — kakor pišemo na drugem mesta - vsaj deloma revanzirail za poraz ljub* 1 Janške reprezentance. V večernih■ urad je bil v športnem domu PD Železničarja medklubski dvoboj, v katerem so Kri-movci z labko to odpravili domačine z 7:1. Igrali so Bradeško, Strumbl in Ga, brovšek. • Igralci bele žogice iz ljubljanske Svobode — vzhod so prav to nedeljo gosto, vali v Murski Soboti, kjer So nastopili v dvoboju proti domačemu telesno vzgojnemu društvu enakega imena. Ljubljančani so nastopili s Krečičem, Kamenskom in Reckom proti Sobočanom Kochu, Kerčmarju in Hustecu. Rezultat je bil 5:1 v dvoboju, enako sta zmagala Krečlč-Recek nad parom Koch Kerčmar z 2:0. Ljubljančani so bili izenačeni po moči, medtem ko se je od domačinov postavil kot najboljši Koch. ki je osvojil edino točko zanje. Njegova forma obeta najboljše tudi za bodoče in ni izključeno, da bo Koch prej ali slej zasedel vidno mesto med našimi najboljšimi. • Po daljšem odmoru so se pristaši te. lesno vzgojnega gibanja v Dolu pri Ljubljani spet zdramili. Novo ustanovljeno društvo v Dolu je preteklo nedeljo priredilo dobro uspeli tek čez dm in strn, ki mu je povrh vsega kumovalo še izredno lepo jesensko vreme. Kljub odsotnosti večine starejših tekmovalcev Je vendarle nastopilo 15 tekačev, ki so se plasirali takole: med pionirji (na i km): 1. Kuhar Jože 2. Igličar Viktor, 3. Zajc Lado; med mladinci (na 2 km): 1. Vidmar Anton. 2. Vreček Ivan, 3. Morela Ivan. 4, Let nar Stane. 5. Okoren Ivan. Med mladinci je presenetil talentirani Vidmar, ki je prišel na najboljše mesto pred dosedanjim favoritom Matjačem. • Ljubljanski železničarji bodo prihodnjo nedeljo kar štirikrat nastopili po mariborskih športnih terenih. V severno pre_ stolnico potujejo iz Ljubljane moštva sa table tenis in odbojko ter dve sestavi nogometašev. To je prva večja priložnost, ki naj pokaže, katero izmed železničarskih središč v Sloveniji Je močnejše v športu. Ves spored bo odigran na igrišču Maribora po temle razporedu: Ob 10. uri table tenis, ob 10.30 odbojka, ob 13.30 mladinska tekma in ob 15. glavna nogometna tekma. Sparissi dan v dinsko petje. Razpored bo nabit proti koncu meseca v veži poslopja Glasbene Matice, Vegova 7. Informacije v pisarni šole. Državna gimnazija Kranj. Dopolnilni in privatni izpiti bodo 5. novembra. Prijave sprejema pisarna na gimnaziji do 24. t. m. dnevno od 9. do 1. ure. Tečajniki naj se pa javijo z izpolnjenimi prijavami dfae 24. t. m. v svojih razredih, dopoldanski ob 8., popoldanski ob 10. uri. Ravnateljstvo. Zbirajmo star gumi za izdelavo nove obutve! FILMSKO PODJETJE DFJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO | predvaja premiero sovjetskega Ulma I NESMRTNI StfOPUH ! PREMIERA V KINU UNIONU OB 21. URL J t predvaja samo še danes znameniti sovjetski film - j { LENIN OKTOBRA j I Predstave v kinu UNIONU ob 16. fn 19. uri. I ...................................... riCjšnjo nečcijo jc bil v jvrd'ek za n»mfzni tenis.) Na tekme v Mariboru odpotujejo vsi Igralci lutri v soboto nb 14 15 z glavnega kolodvora, ln 'icer: Beeatal. Medved, Razhoršek šnbert Brlcplj. Scagnetti. FD železničar (odbo'ka) Moštvo od. bojke ki gostuje v nedeljo v Mariboru, sestavlfaio: Pirc. Gašperšič Kordin. Solar, Sajhar Fodbevžek. Vsi naj bodo Jutri v soboto vjkasneje ob 14. na glavnem kolodvoru. &MSSJ Vsem sorodnikom, znancem -In prijateljem v vednost, da prepeljemo najina nad vse ljubljena moža*partlzana RUDOLFA OBLAKA VILIJA LAMBERGARJA ki sta padla ln dala svoje mlado življenje domovini na oltar za lepšo bodočnost, Pogreb bo v nedeljo 21. X. ob 8. pop. na arijsko pokopališče. Litija, Sava, Maribor, Marenberg, Kropa. Žalujoče: REZI, TONČKA, žene; 1TLMA, Merita ter ostale sorodstvo. P h £- » t» i# i4 J DELITEV MESNIH KONZERV ZAMU DN IKOM Zamudniki, ki še ušu piejeu mednih konzerv i,_ ourezae . «.»eso okt. b, c, d,« osnovne živilske nakaznice, i izdane od MNOO v Ljubljani, odsek za preskrbo, prejmejo za dobo s tednov po 1 dozo mlete govedine v soboto 20. t. m. uopoidue. e,u zamudnike oo-do prodajali konzerve mesarji predvsem na stojnicah na trgu. Mesarji, ki dodeljujejo konzerve zavodom, m mesarji iz Ježice, Tacna in Št. Vida nad Ljubljano naj iste dvig-; nejo v skladišču Gregorc, Gosposvet-i ska cesta 1 v petek, 19. t. m. ob 10.: url dopoldne. VELIKA IZBIRA čisto svilene TKANINE za moške srajce v nekoliko kvalitetah s solidnimi majhnimi vzorci — kakor tudi v gladkih barvah SALC-A. Milano, Via Freguglia 2 Korespondenca v srbsko-hrvatskem jeziku. t* s lesene predmete. — tene manir; oglasom ^ »VER A« ČISTILKI PRAŠEK je kvalitetno najboljši, v kuhinji in delavnici je nepogrešljiv. — Čisti vam porcelan, kovinske, steklene in lesene predmete. — Dobi se v vsaki špecerijski trgovin, in zadrugi •SLUŽBO IŠCt- L>es«la din c,S0. el nedeljah ln praznikih beseda Din 1.—. nalmar.o! znesek Din IS.— Dajanje naslova ali šifre Din 5.— •POSEST«: beseda Din a.-, ob ne deljab ln prašnikih beseda Dm 4.— KAZNI DOPISI, preklici obvestila razne zahvale ln podobno: beseda Din 3.— ob nedeljah ln praznikih beseda Din 8.— OSTALI OGLASI ob delavnikih oe-»eda Din 1,— ob nedeljah ln pra* nlklh Din 2.— Pri vseh oglasih k» zaračunava oglasni davek Din 3.— Dajanje naslova ali šifre Din S.— Najmanjši znesek za mali oglas zna. la Din 20.— ob nedeljah ln Drazni kih Din 40 — Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le če zahtevate od oglasnega oddelka »Slov poročevalca« odgovor priložite DIN 3.— V ZNAMKAH Vse pristojbine /a male oglase je treba plačati pri predaj* naročila oziroma jih pošljite v pismu obenem ■ naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun Ljubljana št 11.739 Vsa naročila m rprošanj». tičoča st oglasov. Je naslavljati na: Oglasni oddelek «Slovenskega poročevalca« Ljubljana. EVROPSKI CIRKUS ,©lYttPI»* V LJUBLJANI lastnica vdova ROCKA OLYMPlA* GOSTUJE DNEVNO na Dunajski cesti pri Sv. Krištofu. / velemestnim programom. Vsak da o dve predstavi ob tol 8. ir» 8. zvečer. V nedeljo 3 predstave:-ob 3., Vi©-in 8. zvečer. OBIŠČITE »CIRKUS OLYMPIA«. KROJAŠKE POMOČNIK! za velike komade PRVOVRSTNE moči SPREJME krojaški ateljč MIRKO KOSI — MARIBOR Aleksandrova 10. IZDELUJEMO KARTOTEKE ŠTAMPILJKE S O IT»A - Maribor, Gosposka ul. 19. PREDIVO Cisto svileno, za industrije ženskih nogavic v večjih ln manjših količinah S.A.I.C.A. Milano. Via Freguglia 2 Korespondenca v srbsko - hrvatskem jeziku. SREČKI ISsržavne razrede loterije na II. nared ao dospelo. Odjemalce vljudno vabim, da jih obnove v mojem lokalu, vsi pa, ki so srečke naročili po pošti, jih prejmejo v naslednjih dneh. Na razpolago imam še lepo Izbiro srečk za nove Igralce, ki jih vljudno vabim, da poizkusijo srečo v moji solidni kol ek turi. Za cenj. naklonjenost se priporočam Aeds?ef Eafec,. Glavna kolektura Drž. razr. loterij? TAVČARJEVA UL. 10. Telefon 34-86 Cek. rač. 12.833 PRIPOROČA SE špedicija GORNIK- LJUBLJANA, MESTNI TRG 7-IL špedicij ŠEVAR naslednik RAKEK GENIX stare Jugoslavije in b. N. D. H. prinaša nova »dvojna številka 8/9 »Znamke*. -Naklada je omejena, zato pohitite z nakupom. — Cena 23 din. — Prispele so krasne m eira nAtrlfcthl Umrl je naš dragi poštar v pokoju v sredo 17. t, m. v 78. letu starosti. Pogreb bo v soboto ob 16. na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 22. t. m. ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela. Celje, 18. oktobra 1948. ŽALUJOČA RODBINA Vsem soiodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni mož, očka, brat, tast, stric ln svak. tovariš FEAN VIDMAJER USLUŽBENEC PIVOVARNE »UNION« po dolgi in mučni bolezni dne 18. oktobra 1945. umrl. Pogreb ljubljenega bo v soboto, 20. oktobra 1945 ob 17. iz kapele sv. Jakoba na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, St. Vid, Beograd, Polzela, Beamsville (Kanada), 18. oktobra 1945. Žalujoči: žena MICI, hčerka OLGA ln ostalo sorodstvo Zemeljske ostanke naših nepozabnih borcev za svobodo ln lepšr bodočnost našega naroda BAJTA FKA&5CA, padlega na Planici 15. julija 1944. SEKNETA JOŽETA, padlega na Možjanci 9. XII 1944. ŽAGARJA FRANCA padlega na Ornem vrhu nad Idrijo 1. septembra 1944 SAJOVICA FRANCA, padlega v Lokvah 1. XII 1944 SAJOVICA JANEZA, ustreljenega kot talca v Begunjah v juliju 1944. bomo prepeljali v petek 19. oktobra na domove. Pogreb bo v nedeljo 21. oktobra ob 14. Srednja vas pri Kranju, 19. oktobra 1945. Žalujoče družine: BAJT, SEKNE, ŽAGAR, SAJOVIC. Za svobodo domovine je 25. februarja 1943 na Mohorju-Besnlca, daroval svoje mlado življenje ▼ cvetu mladosti 19 tet, naš pre-ljubljeni sin, brat VLADIMIR GORKIČ, dijak Srednje tehnične šole — mitraljezec-vodnlk L čete Gregorčičevega bataljona Gorenjskega odreda Njegovo izmučeno truplo prepeljemo iz Besnice na dom; VIČ, Splitska ul. 11, v soboto 20. oktobra; odkoder se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 21. oktobra 1945 ob 4. pop, na viško pokopališče Ljubljana, 19. oktobra 1945. žalujoči: ALBINA, ALEŠ, starši; DUŠAN, MARKO, brata; ANICA, svakinja — In sorodniki. V trdi in neizprosni borbi z okupatorjem in domačimi Izdajalci, sta izkrvavela za domovino naša ljubljena INGL1Č JOŽE, PARTIZAN, padel na Hotavljah FORTUNA FRANC PARTIZAN, padel na Žirovskem vrha. Njuni trupli, ki sta dosedaj počivali v raznih krajih Izmučene matere Slovenije, bomo v soboto 20. t. m. prepeljali v Gorenjo vas. da jima Izpolnimo željo, da bi ležala v domači zemlji. Pogreb bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 3. popoldne na farno pokopališče na Trati. Za našima junakoma-mučenikoma žalujemo: starši, žena, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Vsem, ki ste ga poznali, Javljamo, da bomo prepeljali zemske ostanke našega ljubljenega sina, brata, svaka ANDREJA JENKA PARTIZANA iz Dražgoš na njegov dom v Goričane, od kod»* bo iz biše žalosti pogreb v nedeljo ob pol 8. uri zjutraj na farno pokopališče v Sori Žalojoči: starši, brata, sestro ih ostalo sorodstvo Strti pod tčžkim udarcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem In prijateljem, da bomo prepeljali našega ljubega moža. sina in zlatega ateka OVČAK FRAMOTA pevovodjo prop. odseka 3 L diviz. ki j* padel 4. aprila 1945. pri Postojni, Iz njegovega začasnega nočlvallšča na njegov domek. Pokopali ga bomo v nedeljo 21. t. m. ob pol 3. popoldne na ramem pokopališču t Šmartnem pod šmarno goro. žalujoča žena FRANCKA roj. ŠARABON s sinčkom FRANCITOM, mama, brat fn ostalo sorodstvo Za svobodo tako mile mu slovenske zctnlje, je daroval svoje cvetoče življenje dne 29. decembra 1943. nad Kropo, naš nad vse •jubljeni sin, brat; nečak, svak in tov grl š POGAČNIK DUŠAN-ČRT STUDENT-PARTIZAN Prevoz nepozabnega bo v soboto 20. oktobra na njegov dragi dom, odkoder bo položen k večnemu počitku v nedeljo 21. oktobra ob 2. url pop. na dobravsko pokopališče. Žalnječlt ' ALOJZIJA, mati; ANTONIJA ln MAGDALENA, sestri; SIMON, ALFONZ, JOŽA, MILOŠ, bratje; JANKO BALANTIČ, Svnk ln ostalo sorodstvo. BORCE ANKERSTA IVANA-MAROKA CVENKLJA LEOPOLD A-SLAVKA CVENKLJA STANISLAVA H AJDU KO VIC A VLABIM1RA JANŠA ANTONA - RADA PLEMLJA JOŽEFA POHARJA CVETANA-SIMONA VILFANA JOŽEFA smo prepeljali iz njihovih začasplh počivališč na Brezje. K večnemu počitku jih bomo spremili v nedeljo 21. oktobra ob dveh popoldne na tukajšnje pokopališče. POKLONILI SE BOMO SPOMINU BRATOV PRVOBORITELJEV DACARJA ANTONA in JOŽEFA AVSENEKA IVANA-GREGORJA ter padlih junakov JARCA FELIKSA, LOGARJA FRANCA, ŠOLARJA JANEZA, VALANTA FRANCA - IZTOKA katerih gomile so neznane in jih zaenkrat še ne moremo pokopati v domačo zemljo. Brezje. 17. oktobra 1945 Žalufače družine ln hvaležni vaščani. Vrnem sorodnikom, znancem in prijateljem tožno vešt, da je naša nad vse ljubljena hčerka, partizanka OLGICA BEDENKOVIČ padla in žrtvovala svoje mlado življenje za domovino in srečno bodočnost slovenskega naroda. Pogreb bo v nedeljo 21. oktobra ob 3. popoldne ‘na litijsko pokopališče. žalujoči: MARIJA in ANTON, starši; »VILI, brat; ZDENKA ln KAROLINA, sestri, in ostalo sorodstvo NAŠ Daroval je svoje mlado, nadepolno življenje po mnogem trpljenju naš nepozabni, edini sin, brat ln svak ŠKOBERNE STANKO PARTIZAN za domovino. Njegovo truplo prepeljemo iz Selc prt Moravčah, kjer je bil njegov začasni dom, v soboto ob 4. pop. na farno pokopališče, v Domžalah. , Naj tl bo lahka domača zemlja, ki si jo ljubil do smrti, Rajhenburg, Domžale, 18. oktobra 1945. Žalujoči: oče, mati; rodbine Škoberne, Kmetec in zaročenka —■—■im»—ib im u .........mm i i mn m—m m mm Za svobodo mile mu slovenske zemlje je žrtvoval svoje mlado, cvetoče življenje nepozabni moj sin edinec FRANC VILFAN PARTIZAN CANKARJEVE BRIGADE Pogreb preljubega nu in nepozabnega sina-edines se bo vršil v nedeljo 21. oktobra 1945 ob 9. iz družinske hiše Grm, na farno pokopališče Št. Vid pri Stični. Užaloščena mati FRANČIŠKA in sorodniki Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dal življenje na oltar Domovine naš FRANC RAVBAR • VITEZ POLIT. KOM. ALPSKE ZONE dne 14. januarja 1943 po zahrbtni izdaji v Srednji vasi, Poljanska dolina. Pokop posmrtnih ostankov bo v Črnučah v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne. Črnuče, Murska Sobota, Starši ŠTEFAN in MARIJA, brata MIRO in JOSE. zaročenka MARIJA, ter ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da prepeljemo našo nad vse ljubljeno hčerko, UČAKAR PEPCO partizanko, gozdovnioo Šlander Je ve brigado ki je padla In dala za lepšo in boljšo bodočnost domovine svoje mlado življenje. ^ * ' Pogreb bo v nedeljo 21. oktobra ob 3.. popoldne na litijsko pokopališče. Žalujoči starši, brati, sestrica in ostalo sorodstvo nu Vsem sorodnikom, prijateljem to znancem sporočamo, da sta za lepšo bodočnost slovenskega naroda žrtvovala svoje življenje ljubljena in nepozabna moža MILOŠ HERCOG, AVTOPODJETNIK umrl 24. februarja 1948 v konc, taborišču Dachau in VIKTOR DEŽELAK TRGOVEC ustreljen kot talec 19. decembra 1944. Njegove zemeljske ostanke bomo prepeljali iz Vojnika v Hrastnik, od koder se bo vršil pogreb V nedeljo 21. oktobra 1945 ob 3. na pokopališče Dol pri Hrastniku. Hrastnik, dne 18. oktobra 1945. - Žalujoči: žena PINA HERCOG, Sinovi SREČKO, STANKO, MIRKO, bčl ANTONIJA por. DEŽELAK, oče MAKS HERCOG, mati MARIJA DEŽELAK ln ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste pomagali pri izkopu in prevozu našega nepo- ZJlllTlPCfl FRANCA PRIMOŽIČA KAjPETANA in vsem, ki ste ga V tako velikem številu spremili na njegovi zadiiji poti aU na kakršen koli način počastili njegov spomin In nam lajšali težko bol, najlepša hvala. Zlasti se zahvaljujemo tov. J. -Kavčiču, načel. NM v Gorenji vasi, tov. Ggbrovcu to polit, kron B. Lončareviču za lepe poslovilne besede, oddelku JA za poslovilne salve, Oddelkom AFŽ to ZMS ter vsem darovalcem lepih vencev in cvetja. Se prav osebno zahvalo smo dolžni tov., Talki Kavčič, Francki Kavčič in Kristini Kržišnik, ki so prve položile ojegovo izmučeno telo v začasno'počivališče v Robidnici. Nova vas, Žiri, 18. oktobra 1946. PRIMOŽIČEV! S STRAW SLOVENSKI 4* POROČEVALEC trrsv. 156 I PETEK, 19. OKTOBRA. 1945 JAVNA BORZA DELA LJUBLJANA - DELAVSKI DOM Službo dobi: 4 hlapci večje število delavcev za sekanje drv 10 apneničarjev. 11 delavcev minerjev, 15 orodnih kovačev, 2 krovska pomočnika 1 stavbna ključa v nlčarja, 1 me tiar. 4 mizarji. 3 ponistve m mizarji 1 stavbni mizar 6 sodarjev 2 lesostrugarja, 2 rezbarja, 1 tapet ni k. 10 čevljarjev 1 prešivaica ponpiatov 15 usnjarjev 3 krojaški pomočniki 75 za. darjev večje število delavcev za stavbna dela. 38 tesarjev 1 kleparski vajenec. 2 inštalaterska vajenca — Za pre-mogokop Baša v Istri rabimo: jamske delavce, jamske tesarje, vozače in kopače. SLUŽBE lično ŠIVILJSKA POMOĆNICA začermlca išče zaposlitve. Nasiov v Javni borza de la. 13.716-1 DEKLE Z DE2ELE. stara 20 let, Išče me. sto gospodinjske pomočnice ▼ Maribo ru ali v Ljubljani Vajena vseh gospodinjskih del, tudi kuhe. Naslov: Rezika Maroh, Sv. Marjeta št. 27, pošta Slovenska Bistrica. 13.700-1 COFER išče službo. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na Javno borzo dela pod »Vesten In pošten«. 13.697.1 TRGOVSKA POMOĆNICA z enoletnim trgovskim tečajem, z znanjem strojepisja in stenografije išče primerne zaposlitve. Naslov v Javni borzi dela. 13.6911 MLADA INTERNIRANKA, pripravna, s 2Vz leti učne dobe umetnostne obrti, išče zaposlitve kjer koli. lahko tudi ▼ kakšrum podjetju kot delavka. Ponudbe na Javno borzo dela. 13.652-1 SLUŽBO dobe FANTA razvažanje s triciklom In kletna dela^ sprejmem. Naslov v Javni borzi dela. 13.535.2 URARSKEGA POMOĆNIKA iščem. Plača dobra, vsa oskrba v hiši. Ivan Šantl, urar. Slov. Konjice 13.596-2 DEKLE ZA RAZNAŠANJE CVETJA in dejo v trgovini sprejmem takoj. Naslov ▼ Javni borzi dela. 13.653.2 SPREJME SE VZGOJITELJICA k dvema fantkoma v starosti 7 in 9 let, po možnosti z znanjem klavirja, v večjem kraju v bližini Ljubljane. Ponud. be pod šifro »Vzgojiteljica« na Javno borzo dela. 13.727-2 SAMOSTOJNO KUHARICO sprejmem v solidno hišo s 1. novembrom. Ponudbe na J. borzo dela pod »Mirna«. 13.713-2 URADNICO z znanjem strojepisja, po možnosti s pisarniško prakso, v grad-'oerem podjetju, iščemo za takoj. Po. nucibe na Javno borzo rela pod šifro »Zanesljiva«. 13.714-2 V______A J E N C t 16LETNO DEKLE se želi Izučiti trgovske obrt!. Ponudbe poslati na Javno borzo dela pod s-Zanesljiva«. 13.741^3 zaslužek NALIVNA PERESA vseh sistemov sprejmem v popravilo. Vložim nova peresa, kakor: lridium. krom, steklena. Zamenjam nadomestne dele. preuredim »Kuli« na normalno pero. Btarčič. Maribor. Smetanova Ulica 47. 13.695.4 d U M TEMNOS1VO OBLEKO prooam Nasiov v oglasnem odd »Slov. poroč.«. 13.709-5 GLASBENA OMARA z vgrajenim 8cev nlm radioaparatom 4 valovne dolžine, električni gramofon z ojačevalcem ori glnalno ameriško krasen zvok zadnji model, nekaj najboljšega za Javnost ali privatno naprodaj zaradi selitve Ponudbe na ogl. odd »Slov poroč.« pod »Najboljši ponudnik« 13.624-5 ŽENSKO KOLO prodam. Naslov v oglas oddelku »Slov. poročevalca« 13.735-5 NAPRODAJ: postelja-iz trdega lesa. dobro ohranjena, z žično mrežo pripa dajoča posteljna omarica z marmornato ploščo in stropni lestenec. Ponudbe pod šifro »Nace« na oglasni oddelek 'Slov. poročevalca« 13.634-5 U »M i V RDELA ALOJZIJA 1>RAML Gallusovi nabrežje 29 stalno kupuje mošk-in ženske obleke zimske in letne če v ijc. perilo posteljnino rjuhe in drugi predmet« . 11.960 < MAJHEN OSEBNI AVTOMOBIL tud: 1 defektnem stanju, kupim Ponudbe -podrobnim opisom pod »Plačam dobro« na oglasni odd »Slov. poroč.« 13 457-f MOTOCIKEL do 350 ccm tudi v defekt nem stanju kupim Ponudbe z uaved-bo znamke poti »Plačam dobro« na oglasni odd »Slov. poroč.«. 13.458 6 «DECIMALNO TEHTNICO zq 300 Kg Kup, Stanke Erzar Moste nošt« Komen rt. 13 513 b vUMPUTNO 3BIIiEO io [v—m..n. partije znami tupim Ponudbe na ogj iddelet «Slo, ooročevalca« t>od -C e svet« 23-f RADIO APARAT tl naj bo znane znamke. kupim. Ponudbe poslati z navedbo cene ln znamke takoj pod značko sGa rantirano brez napake« na oglasni od. delek »Slov poroč.«. 13.658 6 BLAGO ZA PLASC temnozeleno ali sivo kompletno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca pod -Zimski Plašč«. 13 678 6 LOKOMOBILO pol stabilno, z 80 do 150 ks.. ln 3 elektromotorje ,40 ks., 220 380 z zaganjačem. novo ali rabljeno kupimo. Ponudbe pod -Dokomobtla« na ogl. odd. »Sl. poroč.«. 13.677-6 SKRIPTE GRADBENIH KONSTRUKCIJ Ing. Koea za I. ln EC razred srednje tehnične šole kupim Arko. Trnovski pristan 40. 13.656.6 ŽENSKI PLASC. boljše vrste, in moško kratko suknjo, vse v najboljšem sta nju, kupim. Ponudbe poslati na ogl oddelek »Slov. poročevalca« pod »Suknja«. 13.675-6 ZA PET OKEN iščem zavese ln preprogo tekač. Smuč. Aleksandrova 10 13.673.6 TRENIRKO, dobro ohranjeno kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Slov poročevalca« pod »Trenirka« 13.711 6 LONČENO PEČ zamenjam za železni štedilnik ali prodam. Rožna ul. 8. 13.655-7 RJAVE ŽENSKE ŠPORTNE ČEVLJE štev 38. dobro ohranjene, zamenjam zb Is to take štev. 39. Pengov. Rimska cesta št. 23 13.676 7 KOKOŠI, dobre jajčaries in nekaj pete. llnov za zakol zamenjam za rjuhe, fla nelaste ln navadne, tudi rabljene Na slov v ogl. odd. »Slov. poroč «. 13.733-7 SEVALNI STROJ zamenjam za dobro ohranjen ženski zimski plašč. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 13.734 7 NOVa Pl.nAiiNE oTROJE »Olivetti« kupile v Trstu pri A. Kwalia. Via Mazzini 30. 133102.5 SOVE VREČE IZ KONOPLJE domic . Trstu pn Kwalia. Via m»»-»=«»» »»i ste» 33. 13353-5 eUa-iNEC dobite v Trstu. Kwalia Via Mazzini 30. 13.260.5 SKOrvNJE štev. 43, jesenski ženski plašč, črno ln sivo mošuo obleko ln sivo tyago za hlače prooam. Trojar, SU-a-lis-va ulica 2». 13.665-5 Gsojiok VOZIČEK. dobro ohranjen, otroško košarico na kolesih, pernico Za voziček, odejico prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 13.664.5 USNJEN PLAšc in vojaški suknjič (do-lamaj prodam. Modni salon Senc Sv. Petra nasip 29. 13.549-5 BA 1 aoalAaal, 5-rlcšvni »Nora«, z magičnim očesom, prodam. Vprašati la prijaznosti v trgovini Prečna 8. ia.4o4_5 DVE OMARI (trd lesj in eno žimnico prodam. Ogled od 14. do 16. Naslov v ogl. odd. »Srov. poroč.«. 15.672-5 KOI ORNO KOLO ln krojaški šivalni stroj prodam. Naslov v oglasnem odd. »Slov, poročevalca«. 13.671-5 SUKNJIČ, temnomoder, ln talovnin, dobro ohranjeno, prodam. Ana Šinkovec. Tjnševa cesta 66. 13.668-5 OTROŠKO PISALNO MIZO a stolarom, ln črno mizico za čakalnico ali modni salon prodam. Nasiov v oglasnem odd. »Slov. poročevalca«. 13.661-5 UOšKO OBLEKO in novo kolo prodam. Malejeva 3.L levo. 13.660-5 «SLOJJ ZA KRMO dobite pri »Gosad«, Javna skladišča. 13.740-5 KADIO, majhen, skoraj nov, s jeklenica, ml. prodam. Naslov v oglasnem odd. »Slov. poročevalca«. 13-738-5 OTROŠKO POSTELJO, lepo, čisto, ugodno prodam. Vodnikova c. 90. 13.737-5 PISALNI STROJ naprodaj. Vprašati Kranj, Huje 20 13.715.5 BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO ln blago. svetl06lvo, za ženski kostum prodam. Salonarje, črne št. 38, prodam. Nasiov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 13.720-5 KAVČ, nov, iz orenovih korenin, tapeciran, prodam. Naslov v oglasnem od delnu »Slov. poročevalca«. 13.726.5 KUHINJSKO OPRAVO, nepleakano. pro dam. Ob Zelem jami štev. 13- mizar-tvo. 13.725.5 JEDILNICA, hrastova., ugodno naproaaj Naslov v ogl. odd. »Si. poroč.«. 13.732-5 SMUČKE, moške, v dobrem stanju ugod-no prodam Poizve se pri krojaču Sreč niku (Mails). Ljubljanska c. 1. 13.723-5 DVA PLAŠČA ZA KOLO ln zračnici prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 13.688.5 ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni. malo rabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 13.667-5 RADIO »Telelunken«. Scevul, magično oko. nov. krasna oblika, prodam Na slov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 13.635-5 DVE MREŽI in dve trodelnl žimnici prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 13.707.5 NEKAJ RABLJENEGA POHIŠTVA ln dru go blago prodam. Naslov v ogl odd »Slov. poročevalca«. 13.703-5 PISALNI STROJ »Underwood«, veliki, za jamčeno brezhiben, poceni prodam Naslov v ogl. odd. »Sl, poroč.« 13672-5 DOBRO OHRANJENA OKNA brez šip ln visoka lončena peč naprodaj Lovro Cimperman, šmartlnsfca 18. 13.690-5 ORIGINALNO PIROTSKO PREPROGO 350 X 250 malo rabljeno, prodam. Breg št. 16/1. 13.721-5 LEPO SOBNO KREDENCO tz hrastovega lesa prodam Naslov v oglasnem odd »Slov. poročevalca«. 13 718.5 RADIOAPARAT znamke »Siera«. 3-»-l poceni prodam. Naslov: Sv. Petra cesta št. 76 Luzar. 13.717.5 KRZNEN PLAŠČ prodam. Gosposvetski» 8, krojač. 13.681.5 RDEČO VOLNO ln dobro žepno uro prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl poročevalca«. 13.679-5 UGODNO PRODAM dobro ohranjeno zakonsko spalnico, samo les »nizke posa mezne omare za perilo, umivalnike otomano mize. starejšo kuhinjske kredence veliko železne peč. globok otro ški voziček ln cvetlična stojala Ogled Mestni trg 3. 13.730-5 ČISTOKRVNA ANGOHCA 2 samca mlco ln mladiča skupno z prenosnim zajčnlkom prodam Prane Reya, Želez nlkl 170 13 708-5 DVONADSTROPNO TRGOVSKO STANO VANJSKO HIŠO v središču Celja zamenjam za enako ali stanovanjsko hišo, kakor tudi zfe primerno vilo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Samo v Ljub ljanL« 13.712-8 DVOSTANOVANJSKO VILO z vrtom v Mariboru prodam ali zamenjam za istotakšno na Bledu. Vodno silo, par sto konj. parcele v Banja luki majb na posestva prodam. Realitetna pisarna »Unlversal« Maribor Meljska cesta št. 3/1. 13.696-8 ZAMENJA M 0 N M LOKAL v centru mesta, primeren za menzo, oddam. Naslov v oglas, odd »Slov. poročevalca«. 13.659 9 SIA NOV ANJE išče ENOSOBNO STANOVANJE Iščeta zafcoaca brez otrok. V poštev pride tudi okoli, ca, n pr. Polje, Ježica, Št. Vid. Po nudbe na oglasni oddelek »Sl. poroč.« pod »Dve osebi« 13.667-10 SOBO 1 Š C É VTSOKOšOLEC Išče v Ljubljani opremljeno sobico v bližini Ljudske kuhinje Pripravljen Je instruirati angleščino francoščino, ruščino ali gimnazijske predmete eno uro dnevno. Ponudbe p ceno na oglasni oddelek - »Slov. poroč.« pod šifro »Božo« 13.699 12 u N u USTNICO S CCA. 600 DIN. osebno, ko-lesarsko izkaznico ln slikami sem lzgu bila 16. X. 1945 iz Sp. Brnlkov pri Vodicah do Tacna. Prosim poštenega najditelja, da vrne proti nagradi. Na aiov: Francka Žgalin, Tacen 29. pod fcmrno goro. 13.651.14 DIHLHJEVO BOO sem izgubila v petek zvečer v tramvaju od Evrope do bolnice. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi vratarju na so dišču. *3.67(U4 TRI PARE ROKAVIC, ženskih, &em na šel. Naslov se izve na sodišču pn vra tar ju. 13.663 14 ROKAVICA, moška, na polovico usnjena In volnena. Je bila najdena. Dobi se pri M. Kendi. Devinska 5. Trno TO. 13.659.14 OEKARĆEK Z OĆALI in modro legi tima. cijo sem pogrešila na trgu v sobote 13. t. m. Oseba, ki ga je pomotoma odnesla, naj ga, prosim, proti nagrad: vrne na dom ali na tržno nadzor tvo. 13.701-14 ZNAK HRABROSTI št. 7713 sem izgubi/ na Ljubljanskem Barju. Prosim najditelja, da ga proti nagradi odda v Velik: čolnarski 15. 13.680-14 USNJE za škornje, vrhnje m notranje rjavo sem izgubila 17. X 1945 ob Vi» na 14. na Medvedovi cesti, od Lepo dvorske do žel. prelaza, mimo pivo vame Union. Lepo prosim poštenega najditelja, da mi ga proti nagradi vrne na naslov D M Lepodvorska 31 Šiška Istočasno opozarjam pred nakupom in čevljarje pred predelavo. 13.724 14 USNJENO CRNO ROKAVICO sem Izgubi la od kolodvora do Slomškove ulice Pro6im poštenega najditelja, naj jo' vrne v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 13706-14 USNJENO ROKAVICO sem izgubil pn odkritju spomenika v Ciril Metodovi ulici. Najditelja prosim, da jo odda pri žillču. železnina Gospospsvetska cesta 4. 13.728 14 REVEN VAJENEC je izgubil listnice z dokumenti. Poštenega najditelja prosim. da Jo vrne proti nagradi v Ko. menskega 34. Avgust Pevec. 13.682-14 OSEBA, ki Je našla v nedeljo 14. 9 194o v stranišču gostilne Koštomaj srebrno žepno uro z zlatim okvirom znamke Anker. 15 rubinov, Je znana in prosim naj Jo takoj Izroči gostilničarju v Skarbi pri Ptuju, drugače jo bom sodi nftebn zasledovala. 13.694-14 V SEM V OKOLxCi iAiiuT. , .».ni.Miijftpr^f da vse male oglase, osmrtnice ln za. avale sprejemam za »Slov. poročeval ca« Kupim tudi dobro ohranjeno mo-ško kolo. Navesti Je ceno ln poslati na naslov: Alojzij Forbici Gradec 68 Litija. 13.704.14 POIZVEDBE lOV. IZ GRADNIKOVE BRIGADE! Kdor kaj ve o usodi tov. Maksa Javorškega z Jesenic, prosim da javi njegovi ma mi: Frančiški Javorški Jesenice. Slom škova 12 13.592-15 SVOJCI PADLEGA PARTIZANA STOJA NA nekje iz Bežigrada. Ljubljana, ter svojci padlega partizana Ahdreja. mitraljezca iz Vrha pri Smarju-Sap ki sta bila v zapadno Dolenjskem odre du, 3. četa. na Pugledu odnosno na Pancah pri Lipoglavu zadeta od belo. gardistične krogle 3. X. 1942, naj se javijo pri tov. Viktorju Lovrenčiču pipar Do brun j e 41 ker bo odkop dne 26. 3^. t I. skupno z tov. partizanom Francem Trtnikom iz Zadvora. 13.662 15 KAREL STOJKOVIČ, roj. 11. XI. 1917 v Trstu, do Velike noči 1944 zaposlen pri ing Michorju na Bledu. Je bil lani po Veliki noči odpeljan v Celovec, od tam pa v Dachau in Floesenburg v Nemčiji, kjer Je baje umrl za posledicami griže 16. II. 1945. Kdor bi o njem imel kakšne podatke ga prosim, da jih sporoči na naslov: Ivan Stojkovič. Ljubljana. Černetova 6. 13.666-15 KOMTJ JE KAJ ZNANO o usodi Bruna? Odšel v partizane iz Trsta 26. IX. 1943. bil v Ležečhh. od tam odšel v Slove, nijo. V Cankarjevi brigadi bil ranjen Baje Je bil okrog Kočevja. Turjaka Prosim sporočila: Cvetka B e c. Loke št 321. Trbovlje. * 13.599 15 PROSIM TOVARIŠE PARTIZANE Šercer-Jeve brigade kdor kaj ve o Jožetu Zupanu iz Sela pri Bledu. roj. 14 IX 1926. ki je odšel avgusta 1943 v partizane ter se jeseni 1943 Javil zadnjikrat iz Ilirske Bistrice, naj javi Jakobu Zu panu. Selo pn Bledu. 13.742.15 OROSIM TOVARIŠA, ki se Je 8. X. oglasil pri M. Prochazka. Gorupova 4. naj blagovoli Javiti svoj naslov. 13.702.15 PROSIM VSE SVOJCE borcev dolenjske ga odreda, ki so padli 11. I. 1945 na Cirolku in so pokopani na pokopališču na Mirni, da se zglasijo, ln to čim prej. zaradi dogovora za skupni prekop. Franc Repina. Dvor 6. p. Šmartno pri Litiji. 13.693.15 VLJUDNO PROSIM TOV., ki so bili v tabotišču Renlcci Arezzo. sporočila, ako tim Je kaj znano o moj «n sinu Alfre du Laibacherju Njegova zadnja pošta ie bila marca meseca 1944. Stroške rade volj e povrnem Javiti na naslov: Štefka MiŠkec. trgovka Tržič. 13.736-15 ’EP^TRTTRANCI TZ EGIPTA! Tov Vlad ko Gregorič iz Aleksandrije pro6l tov. ki so se vrnili po mesecu JuHJu 1945 če ima kdo kaj vesti o moji ženi Da niči. naj mi javi na naslov: Vladko Gregorič Hradeckega 6. ~ Ljubija na. 13.722-15 Po dolgi mučni bolezni na posledicah internacije na Rabu je podlegel naš ljubljeni mož, oče, brat, Mn D&re Vidmar Pogreb dragega pokojnika bo 19 oktobra ob 14. Izpred hiše žalosti v Škofljici. Škofljica, 19. oktobra S945. Žalujoča žena, otroci, starši» bratje in sestre Vsem tovarišem ln znancem . naznanjamo, da bomo prenesli ostanke pokojnega, dne 12. oktobra 1944 leta na Savi pri Litiji padlega sina in brata, visokošolca ANŽLOVAR BRANKOTA roj. 17. 11. 1924 domov v Hrastnik, od koder bo pogreb dne 19. 10. 1945 ob pol 16. uri pop. na Dol pri Hrastniku. Žalujoči starši FRANC ln FRANČIŠKA ANŽLOVAR, brat LOJZE — in ostalo sorodstvo. Za svobodo domovine je daroval svoje mlado življenje naš iskreno ljubljeni sin Ivan Mohorko ki je padel kot vodja dentistič ne ekipe v Sercerjevi brigadi 11 marca 1945 v gornjesavinj-skib planinah nad Mori rjem. • Ko zvemo za njegov grob. bo-bo prenesli njegove zemeljske ostanke v Mozirje na tamošnje farno pokopališče V Maribora. 16. oktobra 1945 Zaluijoči: starši Ivan in Julija Mohorko s sorodstvom v Mariboru. Zagrebu. Kranju in v Oplotnici t Vsem, ki ste poznali našega nepozabnega, oobrega in ljubljenega moža, brata, strica in nečaka AŽMAN FRANCA PARTIZANA V KOKRSKEM ODREDU sporočamo, da prepeljemo njegove zemeljske ostanke v soboto 20. t. m. iz začasnega počivališča v Cadoljah pod Storžičem, kjer je dal svoje upapolno življenje, zadet od krogle slov. gestapovca. Položen bo skupno z drugimi tovariši na mrtvaški oder v gasilskem domu, od koder bo pogreb v nedeljo 21. X. ob pol 16 na pokopališče v Naklem. Malonaklo, Hrastnik, Pivka, Tržič, dne 18. oktobra 1945. Globoke žalujoča: JULIJANA roj. ZORE, žena; TONE, NACE, JOŠKO, ANICA por. ZUPAN, ZINKA, bratje ln sestre; FRANI in FRANČIŠKA, stric in teta ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA vsem za izkazano sočutje ob izgubi nepozabnega moža, a teka. tovariša Janeza Zormana borca Prešernove brigade Hvala vsem za vence in cvetje, pevcem, govorniku in vsem, ki so nam pomagali pri prekopu Blejska Dobrava. 17. okt. 1945 Žalujoča tena in sinova. ZAHVALA vsem, ki ste našo ljubljeno, nepozabno Tončko-Vero sekretarko SKJ. čl. KPS spremili na njeni zadnji poti v tako obilnem številu. Iskrena zahvala delavstvu Kaejančič -Vir, za požrtvovalnost, spremstvo, denar in cvetje. Prisrčna zahvala vsem darovalcem ven-eev, pevcem in govornikom ter krimskim mladenkam ZSM za poslovilne besede pri odprtem grobu, najlepša zahvala tudi vsem ostalim. Krtina, 16. oktobra 1945. žalujoča Ana: brat in sestra. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam, da sta za lepšo bodočnost slovenskega naroda žrtvovala svoje življenje moja nad vse ljubljena in nepozabna, mož DRAGO LISAC, BRIVSKI MOJSTER umrl februarja 1945. v taborišču Ortruf in sin edinec DRAGO LISAC, PARTIZAN ustreljen kot talec v Velenju 18. decembra 1944. Zemeljske os tank/ mojega dragega sina prepeljemo v domači kraj, od koder se bo vršil pogreb v nedeljo 21. oktobra ob 3. popoldne na pokopališče Dol pri Hrastblku. Hrastnik, Trbovlje, Zagreb, Karlovac, 18. oktobra 1945. Globoko žalujoča žena — mati in ostali sorodniki Za boljšo bodočnost našega naroda je daroval svoje mlado življenje v starosti 21 let naš ljubljeni sin. brat in svak Franc! Krenos POLIT. DELEGAT V GUBČEVI BRIGADI Padel 5. VL 1943 v Sv. Križu pri Litiji, kjer je bil začasni pokopan. Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili skupno z ostalim, tovariš v nedeljo 21. oktobra ob 2. na pokopališče Dev. Mar. v Polju. Zalog, dne 18. oktobra 1945. Žalujoči: oče, mati, sestri MILICA in IVICA ter svak LOJZE. Daruite za oartizanske s rate Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni mož. očka. stric in sin FRANC KEPA partizan rojen 21. jan. 1913 v Novi gori, padel v borbi s sovražnikom na Lesah pri Krki 30. decembra 1944 - Pokopan je na pokopa lišču Dvor pri Žužemberku Bodi naj Ti lahka slovenska zemlja, katero si tako ljubil! .Žalujoči: Veronika, žena: Verica.' hčerka - ostalo sorodstvo ©GLASNI ODDELEK jjSioveffisld poročevalec“ Uradne ure od 8. do 14. in od 15. do 18. ZAHVALA vsem, ki ste spremili našega dragega STANKA borca Tomšičeve brigade padlega 19. febr. 1943 od belogardistov v Hočevju, starega 19 let Iskrena-hvala vsem vam iz Hočevja za požrtvovalnost pri izkopavanju ter za častno spremstvo edinici in komandantu 3 bataljona za nagovor pri odprtem grobu, vsem mladinkam za vence in cvetje, enako pevskemu zboru za ganljive žalostinke ter >č. župniku za sprevod — Vsem skupaj: iskrena zahvalaI Znojile, dne 16 okt 1945 Anton Znpane. Vsem sorodnikom in ‘znancem naznanjamo, da so darovali svoja mlada življenja za svobodo slov. naroda, ustreljeni od belogardističnih domačih izdajalcev v noči od 27. I. do 28. I. 1944 na Barju: GREBENC MARIJA, stara 29 let, iz Vrbljenja, GREBENC ALOJZIJA, stara 17 let, iz Vrbljenja, GRUM MARIJA, stara 19 let, iz Bresta, FURLAN MARTIN, star 39 let, iz Vrbljenja, FURLAN PAVLA, stara 41 let, iz Vrbljenja, LESICA IVANA, stara 21 let, iz Vrbljenja, PERŠIN PAVLA, stara 32 let, iz Tomišlja, PODRŽAJ MARIJA roj. DEBEVC, stara 29 let. iz Vrbljenja, ŠKRABA FRANCKA roj. GRUM, stara 29 let, iz Tomišlja, ŠTRUMBELJ FRANČIŠKA roj. ŠKRABA, stara 39 let, iz Vrbljenja. 8. III. 1944 je bU ubit od domačih rabljev SUSMAN ALOJZ, star 33 let iz Strahomeri a. 23. XII. 1943 je bil ustreljen od domačih izdajalcev-zločincev MODIC ANTON, star 30 let, iz Vrblienja. ! 8. XI. 1943 sta padla v boju z okupatorsko vojsko v pogorju Mokrca partizana MODIC FRANC, star 28 let, iz Strahomerja, ŠKRJANC IVAN, star 19 let. W Vrbljenja. Njihova izmučena trupla bomo prepeljali v Tomišelj pod Krimom, od koder bo skupni pogreb v nedeljo. 21 oktobra 1945, ob 14. uri na domače pokopališče. Strahomer, Vrbljenie, Tomišelj. Brest, dne 19. oktobra 1945. ŽALUJOČI SORODNIKI BafcspiM -c»-)----u^iito* MiUtMiip p«raè«T»toM, Ltfabljaaa, Baali)«™ «tot fe. W1L talafaa inšriNn la amava «L »L» tm «1J& * XUkacaa »Sa*aaaka*a fanéaratoa* * Glava! aradaik Olgi» iviaU . - -A.-..,-, : .1-:';T'/.■JdL&vÀ.i.U^.-Il,--