\ i * % _\ ' I ,. ' ■■•■j .•*■■• *•» , >/ y y, ^ ' *• ■< ' ' -* 'If ' *■ , v s,4< _ , * # trie Post Office ot Cleveland. Ohio. By order of A. S. Burleson, Postmaster General S|M ,/ * , N America / liiiiillillillllllilllllllllllllll 'r AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY . "AtttPrifatt NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 79 CLEVELAND. OHIO, MONDAY JULY ilth 1921 LETO XXfV - VOL. XXIV. Proti vladi Penna železnica nasprotuje vladi Chicago, 10. julija. Pennsylvania železnica je naznanila . vladnemu delavskemu odboru, da si odslej ne bo dajala več predpisbvati kako naj posluje, pač pa vodstvo' železnice delalo po svoji volji kakor vidi, da je najboljše za železnico. Delavske unije so se pritoževale, da se vodstvo Pennsylvania železnice ne ozira na določila vladnega delavskega odbora, nakar je Pennsylvania naznanila, da ji vladna določila sploh nič mar niso. Vladna komisija za rešitev delavskih sporov pri železnicah je določila, da se mora vsaka železnica sama pogoditi s svojimi uslužbenci, in ko so uslužbenci Penna železnice imenovali odbor, da se pogaja z vodstvom Železnice, je slednje^rsako pogajanje odklonilo. Medtem traja v Chicagi posvetovanje v6di-teljev unijskih železničarjev glede štrajka. Kot se čuje, voditelji niso kaj pri volji, da bi ob tem času železniškim uslužbencem priporočali štrajk, ker razmere za stavko niso ugodne. -o — Umri je splošno poznani rojak v Clevelandu, dolgoletni Clevelandčan, trgovec in dober podpornik društev, Fr. sasflss&assi zatisnil oči v *53. letu svoje starosti, potem ko je trideset let bival v Clevelandu. Doma je iz Soteske na Dolenjskem. Zapušča tukaj 0 otrok, 3 deklice in 3 fante. Bil je član dr. Slovenija, Srca Jezusovega, dr. sv. Jožefa, Woodmen of the World in dr. sv. Janeza Krst. JSKJ. Raniki je bil priljubljen mož v Clevelandu, se jako zanimal za društva in vselej podpiral dobre stvari. Bodi mu hladna ameriška zemlja. Pogreb se vrSi v sredo zjutrajaz hrvatske cerkve na 40. cesti. — Umrla je Antonia Russ, 1296 E. 55th St. v starosti 36 let. Zapušča soproga in enega sina. V Ameriki je bivala 10 let. Doma ie bila iz Strug. Pokoj njeni duši. Pogreb se vrši v sredo. — Načelnik Lakewoodu in trije niegasci so dobili močne poškodbe, ko so gasili ogenj v Hilliard dumpi. Goreti je pričelo v nedeljo ziutrai, in plamenom so sledile eksplozije kemikalij, ki so se nahajale v dumpi. ' — V kratkem pripeljejo v Cleveland oba italijanska morilca, Domenic Beningno in Charles Colleti, ki sta 31. dec. lansko leto umorila dva Clevelandčana in odnesla $4200 denarja, namenjnega za plačb delavcem. Napad je uprizoril tedaj pet banditov skupaj. Sam Purpera, ki je pobegnil v Californijo, je bil kmalu potem prijet in obsojen na električni stol. Ravno tako Frank Motto. Louis Komer čaka sodbe. V nedeljo sta se pa pripeljala v Havano Coletti in Benigno, spremljana od treh elevelandskih detektivov, ki so oba morilca lili po celi Meksiki, dokler niso dobili. Veljalo je vec $5000, da so pobili oba morilca v roke. — V Clevelandu se je delavski položaj tekom meseca junija poslabšal za skoro dvanajst procentov. — Poročila sta se Ft. Ple-in Frances Sile. Nale Tudi v Cleveland« ognjegascev v rile drugi og- Policija je vlivala zaple-' njeno opojno pijačo. Precej obsežno in strogo ^preganjanje žganjetočev, policistov ter političnih krogov gleda prohibicije se bo pričelo v kratkem v Clevelandu. Vlada iz Washingtona je poslala sem posebne ljudi, da "očistijo" Cleveland. To je posledica preiskave v Lakewoodu, kjer so dognali, da so policisti zapjenjeno žganje pili. Govori se, da tudi cleve-landski policisti nisoalelali drugače. V Cleveland pride pomožni narodni komisar za ?rohibicijo, Mr. Edward ellowby s celim oddelkom vohunov, ki bodejo "preiskovali". Yellowby je znan kot eden najboljših prohibicijo-nističnih nosov v Ameriki. Vrhovni komisar za prohibi-cijo v Ameriki, major Haynes se je izjavil: Mi bodemo očistili Cleveland. t Šli bodemo stvari do dna. Jaz hočem, da se bo prohibicija v Clevelandu spoštovala. Znano mi je bilo, da v Clevelandu nimajo preveč rešpekta pred prohi-bicijo, toda da se iz nje toliko norčujejo, tega nisem vrjel ____Govori se tudi, da bodejo prohibicijski uradniki v Clevelandu odstavljeni. Nadalje se govori, da žganje, ki je bilo zaplenjeno Y_ raznih privatnih domoyih ali gostiL-n^Jb vjCkveJandu, je na skrty nosten način zginilo, baje so f;a spili oni, ki so ga zapleni-i. Vsa stvar zgleda kot ogromen škandal za prohibicijo. Včasih so pili opojne pijače tisti, ki so za nje plačali, danes pa ga pijejo zastonj oni, ki so postavljeni od vlade, da preprečijo uživanje opojne pijače. Sedaj se bodo vršile obširne preiskave, nekaj časa se bodejo prizadeti potuhnili, potem do pa zopet vse kakor nekdaj: pilo in pilo se bo, dokler bo kaj žejnih grl. In prohibicija ne more spremeniti človeške narave niti žejnih grl. Kar je treba ljudem je; prava zmernost in dostojnost v uživanju pijače. Prohibicija pa rodi hinav-styo, tatvino, kršenje postave in vse druge nemoralne grehe. Harding prosi Kongres mora hitreje poslovati s postavami. Washington, \0. julija. Predsednik Harding pride ta teden pred kongres in bo sporočil v precej jasnih besedah kongresu kaj želi, da kon-res nemudoma ukrene, arding zahteva od kongresa, da nemudoma spravi pod streho novo tarifno postavo, to je, da določi gotovo colni-no na razne predmete, ki se uvažajo v Amerikq, ter da sploh naredi potrebne postave za davke. Nadalje bo Harding jako jasno namignil kongresu naj se sedaj nikar ne peča z odškodnino bivšim ameriškim vojakom. > Ureditev davkov in eolnine je glavno kar Amerika danes potrebuje. Predsednik Harding je mnenja, da vse državno del6 zaostaja, ker kongres absolutno nikampr- ne pride z delom.^ Vsi javni posli so ali zaostali ali pa so tako zmešani, da vlada ne ve iz njih. Urediti je treba postavnim potom tudi zamotani železniški položaj, ker od blagostanja železnic je odvisen napredek cele dežele. — Zanimiv* slučaj poročajo iz Akrona, Ohio: Neki moški je bil pretečeni teden aretiran radi pijanosti. Tekom dveh let je bil ravno stokrat pred sodnikovi radi pijanosti. To se je zdelo mestnim oblastem že preveč. Kajti voziti ga morajo vselej z avtomobilom na policijsko postajo. Koliko avtomobilskih tires so že'izrabili radi njega-in* koliko gasolina je že šlo. Radi tega je sodri! k Pardee pretečeni petek, rekel pijancu : Prihodnjič, kadar si pijan, moraš samega sebe aretirati. Ko si pijan, napravi se in prikorakaj v ječo, kjer te bodemo zaprli in obsodili." Mož je obljubil, da bo sledil sodnikovemu povelju. — Kdor hoče postati poročnik v armadi Zjed. držav se mora zglasiti do 22. avgusta ori Commanding General, Fort Benjamin Harrison, Indianapolis. — Spat je Sel Josip čelek, 3329 W. 56th St. v soboto in je položil hlače poleg postelje tik pri oknu. Ko se zjutraj zbudi in hoče v hlače, nI bilp hlač, pa tudi zlate ure in $186 denarja ne. — Nad 4000 družin je dobi-junijapod^ro AMERIŠKA SIX)VENKA, UČITELJICA. Iz Chicago se poroča, da je tam 24. junija naredila izpit za učiteljico na ljudski šoli Miss Mary Krefoesec, hčerka znanega rojaka in trgovca g. Math Kremeseca na 1912 W. 22nd St. Izpit je'na-redila z jako dobrim uspehom. Miss Kremesec je sedaj druga Slovenka v Chičagi, ki opravlja službo učiteljice na ljudski šoli. Njena koleginja egu je Miss Emily Kenig, ki je naredila učiteljski izpit pred več leti. NOVICA IZ . BARBERTON, O. Dne 30. junija je šel rojak Frank Debevec na farme, da bi obiral češnje. Pri tem je padel s češnje in dobil jako hude poškodbe na glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico, toda je umrl še isti dan okoli 9. ure zvečer. Pogreb se je vršil 2. julija iz cerkve sv*. Avguština. Bil je član dr. sv. Martina, Št. 44 JSKJ in dr. sv. Jožefa, št 110 KSKJ, katera društva so mu priredila krasen sprevod. Naj počiva v miru I NOVIC® IZ LORAIN A. V pondeljek, 11. julija je začela zopet obratovati velika tovarna The National Tube Co. potem ko fe bila en teden skoro " popolnoma zaprta. Baje so delali poprave v tovarni. V tovarni dela v1 normalnem času 8500 oseb. Le ^5 procentov vseh uslužbencev dobi delo, KARL SE NE BO PRESELIL Lucerne, Švica, 10. julija. Naznanja se, da je bivši avstrijski cesar, Kari Habsburg ponovil najemnino na svojem posestvu v Švici in izjavil, da ne namerava zapusti Švice. Kari je naprosil špansko kot angleško vlado, da se sme seliti v Anglijo ali na špansko, toda obe Vladi ste odklonili r___________wwwr njegove prošnje. Rad bi g r denar, ki ga ima Kaber? R*-| namesto pretepli. Mrs. Cola-pa vzel k sebi grški kralj i« Re pa znebim na druc na- v,*°» H1 je igrala eno najbolj Konstantin, ki se pa boji Ju- goslovanov. HOWATT JE OBSOJEN, Columbus, Kansas, 9. julija. Alexander Howat, uradnik premogarske unije, je bjl Obsojen na 6 mesecev ieče in $500 kazni, ker je sklical štrajk premogarjev v nasprotju z določili državne posta- tiie T Mrs. Colavito, "kraljica strupa", priča proti morilki soproga, Mrs. Evi Kaber. Nezaslišane stvari prihajajo na dan pri obravnavi proti Mrs. Kaber. Državni ppavnlk StantOn je pozval kot priče več oseb, s katerimi je Mrs. Kaber občevala, in katere je najela, da na ta ali oni način umore njenega soproga. Mrs. Kaber je imela sto načrtov, da se znebi svojega soproga. Tako je pripovedoval priča; Italijan Urbano di Corpo, da mu je Mrs. Kaber obljubila, da mu kupi avtomobil, če se di Corpo zaveže, da bo potem z avtomobilom povozil in ubil Dan Kaberja. Ker di Corpo na to ni pristal, mu je pozneje Mrs. Kaber* svetovala, naj najame bando morilcev, ki naj napadejo Kaberja in ga ubijejo. Da bi di Corpo bolje poznal Kaberfa,4e je Mrs, Kaber zmenila z di Corpom, da se snideta na Euclid ave. pred nekim .^leaališčem, kamor je Mrs. Kabir vedela, da pride njen mož kupiti tiket za gledališče. K0 je Mr. Kaber staj v vrsti bred gledališčem in .čakal, da kupi tiket, ga je Mrs. Kaber pokazala di Corpu in mu retyla, naj si ga dobro ^zapomne, vega ubil". Za da bo "pra-umor mu je Di Corpo je je predsta- vita svojo zgodbo, sedela s sklonjeno glavo. in si z robcem zakrivala oči. Mrs. Cola-vitp ni samo direktno obtožili Mrs. Kaber umora, pač pa je tudi zvrnila velik del krivde umora na njeno mater, Mrs. Brickel in 19 letno njeno hčer,, Marian McAr-dle. Na dan je prišlo tudi, da je bila Mrs. Kaber zaljubljena v Italijana Urbano di Corpo, da je di Corpo trdil okoli, da bo poročil Mrs. Kaber, kakor hitro se slednja znebi svo je ga moža. "O, ta hudič! U-bila bi ga, pa ne vem kako! Plačala bi ne vem kaj, ako bi ga mogla ubiti!" je trdila Mrs. Kaber v stanovanju Mrs. Colavito, kamor je prišla po strup za * svojega moža. Drugi dan, ko je Mrs. Kaber ponovno prišla k Mrs. Colavito, je stal pred vratimi Italijan Salvatore Cala, ki se je približal Mrs. Kaber in ji dejal, da on naredi "job", ako plača. Mrs. Kaber je rekla, da dobrp plača. Par dni potem se je peljala s svojo adoptira-no hčerko Pfcricijo v neko hišo na E. 105th St. kjer se je srečala s Caloin. Mali deklici je Mrs. Kaber rekla naj gre kokoši podit, dočim bo ona govorila z 4tmožem". Toda ta dan se niso mogli domeniti. Italijanki j Drugi dan je Mrs. Kaber zo-je prodala pet prišla do Italijana, in zme ila", ki so nili so se, da plača Mrs. Kar p. Drug« ber $5000, če ubijejo moža aber je bil, tako, da po zgledalo kot bi ga vegi obljubila $5000. tudi oni človek, vil Mrs. Kab Mrs. Colavito, Kabrovki "z pa v resnici bil priča proti Mrs.' dr. Spenzer, ki je preiskal ropari ubili. Cala in dru^i notranje organe Dan Kaber- morilec, Piselli, sta zahteva-ja. Izjavil se je, da je našel v la $2500 tako j, drugo pa po želodcu Kaberja dovolj arse- umoru, toda Mrs. Kaber je niča, da bi lahko ubil dvajset rekla, da hoče videtj moža mož, in je zanikal trditev najprvo mrtvega, potem pa zagovornikov Mrs. Kaber, da plača. Ves ta pogovor je sli-bi arsenik prišel v želodec šala tudi Marian McArdle, tedaj, ko je pogrebnik balza- njena hčerka, ki je spremlja-miral truplo. Ko je bil držav- la svojo mater. Potem so se ni pravnik gotov zizpraševa-. peljali na dom Mrs. Kaber, kii njem di Corpa, ga je začel kjer sta se moHlca skrila v vpraševati zagovornik Corri- grmovju. Na domu je bila gan, ki je prisilil di Corpa, da mati od Mrs. Kaber. Sprem- je večkrat spremenil svoje ljala jih je tudi Mrs. Colavi- to. Ko je slednja slišala Mrs. Kaber kako hladno govori o umoru svojega rpoža vpričo svoje matere, je' rekla Mrs. Kaber: Oh, mati lahko vse slišijo. Mati bi sami ubili mojega moža, če bi ga mogli. Saj so že enkrat zažgali hišo, da bi mož zgorel!" Drugi večer se je pripetil umor. Kar se^tiče zdravila, ki ga je dolri- ra kaj se je zgodilo, je Kaber odgovoril: Moj Bog, moja žena je to naredila. Ta odgovor se ujema z odgovorom dr. Quigleya in policijskega poročnika Millerja, * ki sta prej en dan pričala in se enako izjavila. Dr. Eisenberg je pa pričal, da je zdravil Kaberja tekom njegove bolezni pred umorom, toda da ni nikdar tekom svoje preiskave dobil arsenik v želodcu Kaberja. Nadalje je pričala neka Miss Schwartz, ki se je izjavila, da je Mrs. Kaber večkrat prišla k njeni materi in se posvetovala, kako bi se znebila Kaberja. Ko ji je nje- odgovore na vprašanja, ven-daT v glavnem je potrdil vse, l$ar je odgovarjal prej državnemu pravniku. Še dva druga zdravnika sta bila poklicana k izpraševanju. To sta dr. Arthur Eisenberg in dr. Willis Parsons. Dr. Parsons je pričal, da je bil prvi zdravnik, ki je prišel v Kabrovo hišo, potem ko je bil Kaber za- t, , . Wa . „ t boden, in ko je vpraSal Kab- 1» Mrs. Kaber od Mrs. Cola- vito, je nastalo vprašanje, kakšno bolezen je imel ranjki Kaber, da so ga hoteli zdraviti. Mrs. Kaber se je napram policiji izjavila, da jo je mož pretepal, in da so bila doti-čna zdravila taka, da mu odvzamejo veselje do pretepanja, toda na pritisk policije se je Mrs. Kaber udala, da je ona sama moža večkrat hudo pretepala. Ker pa s pretepanjem ni mogla doseči uspeha, je Mrs. Kaber najela Crs. Colavito, da ji preskrbi zdravila za moža, objednem je pa prosila Mrs., Colavito, naj ona njenega moža enkrat dobro pretepe in mu da tako 4ia mati svetovala, naj se I lekcijo, da bo opustil svoje razporoii, je IVlre. Kaberjjrxk navade Pozneje pa e vzkliknila: Kaj, razporoka?|Mrs. Kaber direktno najela Da bi jaz potem zgubila ves j možice, k! naj bi moia ubili je se ga znebim na drug na čin. temnih vlog v vsej umazani kupčiji, je sama pod obtožbo GlaTna državna priča pri umo« prve vrete. toda kljub zaslišanju v soboto je bila Jemu je pneala mnogo stvan, Mrs. Emma Colavito, kije di- 80 nieJ * veliko škodo. V Tektno obtožila Mrs. Kaber, da je najela dva morilca, Salvatore Cala in Viktorio Pise-li, da sta umorila groga. Mre. Ka pondeljek, 11. julija ves čas, It. julija pride priča na vrsto F. w. Ut-terback, katerega je policija zadnje čase dolgo iskala, da ga je dobila. Utteback je bil moški strežnik pri Kaberju Brezposlenost Komaj 40 procentov delavcev v tovarnah. Washington, 9. julija.-Delavski oddelek ameriške vlade poroča, da je tekom meseca junija bila delavska brezposelnost za skoro tri procente manjša kot pa meseca maja. Kot podlaga te trditve so poročila 1428 podjetij, ki zaposljujejo v normalnih časih nekaj manj kot dva milijona delavcev. V splošnem pa je delavska, brezposelnost bolj občutljiva kot je bila mesece nazaj.. Vse indtfetrije sporočajo, da ne morejo i*me-ti toliko delavcev pri delu kot v normalnih časih. Izvzete so le sledeče industrije: Živilske, tkalnice, usnjarne, izdelovanje pijač, kamnolomi, steklarska in tobačna industrija. Te industrije delajo normalno, v nekaterih slučajih še bolje kot lansko leto. Kot glavne vzroke delavske brezposelnosti navaja delavski oddelek vlade sledeče: Previsoki železniški tarifi, neugodni železniški transport, pomanjkanje tujezem-skih tržišč, ker se ameriško blagospikamor ne prodaja v inozemstvo, ker so primeroma ame. delav. plače tako vi- soke, da ne morejo kompeti rati s plačami v drugih državah. Visoki gradbeni stroški, nizka vrednost farmarskih pridelkov, ( pomanjkanje ročil jeklarskih izdelkov, poleg tega pa slaba trgovina posebno pri malih trgovcih, ki se* danes komaj gibljejo. Industrija sicer pričakuje v kratkem velikega preobrata in zboljšanja, toda vzroki, od katerih odvisi napredek in zboljšanje industrije, so tako različni, da se ne more z gotovostjo trditi, kdaj se položaj spremeni. ZRAKOPLOV TREŠČIL V AVTOMOBIL. Moundsville, W. Va. II. julija. Pet oseb je bilo ubitih in več kot 50 ranjenih, ko je neki zrakoplov treščil v vrsto avtomobilov, ki so stali na aviatičnem polju. Sledila je eksplozija, ki je povzročila, da so avtomobili pričeli goreti. Izmed ranjenih jih bo še več umrlo. ... — Ali imate $54.42? Vlada pravi, da toliko denarja mora vsakdo imeti. Vfcega denarja v Ameriki je $5.774. 065.000, torej pride na osebo $54.42. — 36 oseb je bilo linčanih v Ameriki tekom prvih šest mesecev letos, 24 več kot ^i-ni v istem času. Napredek prohibicije. • — Državna ječa v Colum-bu je tako polna kot nikdar prej še ne v zgodovini države Ohio. Vsega skupaj imajo tam 2303 banditov zaprtih. To pa raditega. ker je v Ameriki prohibicija in so se ljudje spreobrnili ter so danes mnogo boljši kot prej ko je bila dovoljena pijača. — Se enkrat bodo pobirali podpise za novi sistem vlade. Pri prvih podpisih je bilo mnogo stotin sleparskih imen. —. Veselite se, državljani. V jeseni bodemo že petič aH šestič glasovali aa ■ novo — ječo! Dva milijona potrebujejo. Dovolite jim vendar enkrat te denarie in zaprite v ječo vse prohibicijoniste^ — 17.000 državljanov je bilo poklicanih za porotniško službo, in izmed jih je bilo samo 5000 spoznanih kot dobrih za porotnike. s Mir na Irskem Vlada in revohicijonarji so se pobotali . London, 10. julija. Toliko zaželjeni mir na Irskem se je konečno uresničil. V pondeljek, 11. julija, nastane premirje med irsko feVblucijd-narno armado in med angleškimi kraljevimi četami. V Dublinu sta se sestala Eamon de Valera, "predsednik irske republike, ter general Mac-reajly, vrhovni poveljnik angleških vojaških čet na Irskem. Po Angliji in po Irskem so prepričani, da je to premirje podlaga stalnega miru in sporazuma med Anglijo in Irsko. Angleški kralj je pri teh mire vnih pogajanjih igral precejšno vlogo, dočim je bil aktivni posredovalec mi niste rak i predsednik južno-afriške republike general Smuts. Eamon de Valera je konečno tudi obljubil, da pride na nadaljno posvetovanje v London. Angleška vlada je poslala povelje, da se mora usmrtitev več Ircev, katere so prijeli radi revolucij on arnega gibanja, prestaviti. Najbrž Bodejo vsi politični zločinci pomiloščeni. TisoFe ljudi je bilo zbranih okoli poslopja v Dublinu, kjer so sfe vršila posvetovanje za premirje, in molitve Ircev za uspešeq mir so se lahko tisoče korakov poveljnik v enim tednom ne bi drznil pokazati se na cesti v odprtem avtomobilu, dočim je včeraj vozil po mestu brez skrbi, in so celo revolucijonami Irci skrbeli za njegov avtomobil. Drugi teden se pričnejo v Londonu konference, katerih posledica bo, da dobijo Irci jako velike svobodščine od Angležev. -—o-- — Mestne zdravstvene oblasti pozivljejo stariše, da pazijo na otroke, da ne dobijo oslovskega kašlja. Nenavadno veliko število otrok ima to bolezen. Vsak slučaj se mora takoj javiti zdravstvenim oblastem, da se postavi hiša pod karanteno, ker je bolezen jako nalezljiva. — Ponareieni $10 in $20 bankovci krožijo po Clevelandu. Federalna banka pravi, da so iako dpbro ponarejeni in jih je teško spoznati kot take. — štiri osebe iz Loraina so dobile v soboto od sodnika Westenhaverja v Clevelandu 6 mesecev ječe vsaka in $500 kazni radi prohibicije. — Cene Liberty bondom so: Prvi $87.22, drugi$87.12, tretji $91.00, četrti $87.12, peti $98.34. — Jugoslovanske krone so nekoliko padle v ceni, sploh je ves evropski denar manjše vrednosti. Najmanj je vreden poljski denar. Za $6 dobite 10.000 poljskih mark. — Pretečeni petek je zadela Cleveland nevihta, ki je deloma ublažila silno vročino, ki je dušila Clevelandča-ne cel teden. Nevihta je ubila dve osebi in nadaljni dve ste dobili teške poškodbe. — Minnie, slon v zoologič-nem vrtu, je mrtev. Pred več let so tega slona kupili eleve-' landski šolski otroci na ta način, da je vsak otrdi: daroval en cent. Slon je poginil, ker niso znali ravnati z njim. — Danes se vrši seja direktorica S. N. Doma ob &30 zvečer.'Vsi na sejo. niki društev se še vabijo, da se vdeleže te Tajnik. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) Nil Za Ameriko ... - $4.00 Za Evropo.....$5.50 O C H I H Al Za Cleveland po polti. - $5.00 Posamezna Številka - - - 3c in še isti dan je obvestil grof Sfc stva v inozemstvu o podpisu pogt je Italija sedaj dosegla svoj cilj ujedinj položila tudi temelj boljših odnošajev slavijo. ilijanska zastop->ročilu pravi, da , a obenem je d Italijo in Jugo- Kot dodatek so dodani Zeleni knjigi: tekst rapallske pogodbe, dekreti o imenovanju raznih komisij in čestitke Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na «119 Sinclair At®. N. E. Cleveland, Ohio 'Ameriška Domovina" Tel. Cuj. Princeton 189 (AHBS DEBEVEC. Pubiuhtr LOUIS J. P1RC, Edit* ISSUER MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 23.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as seconded as* matter January fitb 1909, at the poet of flot at Jeveland, Ohio under the Aet of March 3rd, 1879. 83 No. 79. Mon. jirly 11th 1921 Italijanska zelena knjiga o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo. Rim, 20. junija ' ~ V današnji seji poslanske zbornice je vlada predložila poslancem dokumente o pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, ki jih je zbralo ministrstvo za zunanje zadeve v svoji "Želeni knjigi", ki obsega 101 dokument. V prvem delu je govor o razgovorih med Pašičem in Trumbičem ter takratnim italijanskim ministrom zunanjih zadev Schialoio v maju 1920 v Pallanzi. Iz teh dokumentov je razvidno, da so Jugoslovani takrat zahtevali Wilso-novo črto kot mejo, priznali so italijansko suverenost nad Reko, zahtevali so pa sušaske luke Baroš, Delto in Brajdi-co, dalje so zahtevali vse Kvarnerske in Dalmatinske otoke, priznali avtonomno upravo Zadra in zahtevali brezpogojno odobrenje prispojitve Črne gore h kraljevini SHS. Dne 15. maja je Schialoia radi ministrske krize v Rimu prekinil pogajanja. Dne 28. junija je novi italijanski minister zunanjih zadev grof Sforza obvestil italijanske poslanike v Londonu, Parizu in Beogradu, da želi Italija nadaljevati pogajanja, vendar pa se boji, da ne bodo imela uspeha, ker je stališče Jugoslavije, kolikor je soditi po javnem razpoloženju, nesprejemljivo. Dne 7. lulija sta odgovorila Millerand in lord Curzon, da sta priporočala v Beogradu popustljivost in umerjenost. Dne 13. julija je brzoja-vil Sforza iz Sopa italijanskemu poslaniku v Beogradu, da je angleška vlada zahtevala od rimske vlade pojasnil o neki nameravani akciji D' Annunzia v Črni gori in Albaniji. Poročal je istotako p svojem sestanku s Trumbičem, kateremu je priporočal, da naj se Jugoslavija nikar ne prenagli, ker bi mogel imeti vsak prenagljen korak usodne posledice za medsebojne odnošaje. Italijanski poslanik v Londonu Imperiali je javil 28. julija, da je lord Curzon izjavil, da angleška vlada ne namerava posredovati v jugoslovansko - italijanskem sporu, pač pa želi medsebojnega neposrednega sporazuma. Beograjska vlada je odgovorita šele dne 18. septembra, da želi obnovitve pogajanj. Minister zunanjih zadev Sforza je takoj odgovoril, da je to tudi želja italijanske vlade in raznih vlad o doseženem sporazumu. 'Jutro/ VZGOJA GOVORNIKOV, sevtda pri eni kot drugi vrsti ,. . . . .' govorniškihi vaj samo take Mnogo življenja in krvi je predmete, pri katerih lahko v naših vrstah. Kaj radi tako sodelujejo vsi udeleženci. — govorimo, kaj radi govorimo p0leg vsega tcea ' oa bi bilo M ločevju, je dn< in ljanski dolini K Kako ugodno bi bilo za Po- dalie proti brez železnice. vsega tega pa napačno zanemarjati samo-izobrazbe. Kaj mi pomaga če imam še tako namazan jezik, če pa vprašanja^ s kate lahko nasprotnik vlo-■. Čim so tečaj rim me vi. ne razumem o junaških,četah, o pogumnih dekletih itd. In vendar? Kolikokrat se ne zgodi, da-v trenutkih, ko je treba nasprotniku jasno in odkrito v obraz povedati svoje mnenje, fant- junakinja molči. Med tem, ko v govorništvu toliko iz vidimo v nasprotnih vrstah vežbani, da je njih nastop si tisoče, ki se pogumno bijejo gUreri| da jjm beseda teče na prsa in javno prodajajOi^]^]^ je treba začeti z obde svojo nepravo kulturo, le red- iavanjem vseh sodobnih ak ko najdemo mladega moža, ki tualpih vprašanj. poleg tega bi v družb, nasprotnikov od- pa nikdar pozabiti tudi na po-ločno in javno si upal prizna- polnoma znanstvena vpraša ti: Jaz sem to. Gotovo je, da nja^ bodo potem, ko so preje večkrat krivo takemu ne- magane težave in prvi častnemu molku pomanjka- strah V8Jm udeiežencem za nje poguma. Največkrat pa nimiva. bo vzrok nevednost in ne- ^e aamo 2a samoizobrazbo članov in vzgojo pogumnih in y ... J™" dobrih govornikov so govor-stva imajo par veliko nalogo tečaji velikega pomena vzgojiti svoje člane za^zna- Skoraj v prvi vrsti imajo po. čajne može 111 žene. Pa ne men za dn^veno življenje samo to. Njih dolžnost je, da samo Enako se druži z ena-p<»rabijo vsa razpoložljiva in jn efja|g0 razume enako, mogoča sredstva, da postanfe- Navdušen govor tovariša bo o njih člani ne samo možje, vedno zadel globlje kot p ci se drže na tihem svojih na- g0V0r domaČega duhovnik el ampak možie, ki znajo%ali celo popolnoma tujega tudi javno nastopiti za te ide- goVornika, ki ne pozna po-e, H1 znajo na pravem mestu slušalcev. Pameten mladenič zmožnost. Naša izobraževalna n ob pravem času vreči v javnost tudi pravo in močno besedo. Da bodo društva to dosegla, je seveda ^eba sistematične šole, u rednega šolanja članov in članic. Mnogo pri- >re- razume svojo tovariše, njih mišljenje in skrbi ter težave in bo svoj govor temu primerno obrnil, znal pa tudi lastno mišljenje in navdušenje prenesti na druge. Ko bo njego . , y. , * , w< . . vo oko Iesteio navdušenja za dobe člani kot elamce pri pre- 8tvar, njegov zvonki, a krep-davanjih v društvih, osobito ^ gjas kifcil k je|U) bo zmo-tud1 pri občnih zborih kjer žen potegniti za seboj druge se udeležujejo debate. Da pa jn jif pridobiti za dobro delo bo uspeh tak, kakor ga bi ho- jn jepo fivljenie. Vse druga-teli inrVe^* »n kakršen je za se- jC( gc govorj s plamtečim danji eas tudi nujno potre- srcem m|a(j $an sam Koliko xlie I u p?se 80 5|?? življenja bodo dalje prinesli načrtu, treba je govorniških jZVežbani govorniki na dru- tečajev. Ponekod take tečaje gtvena zborovanja in sestan- ker to zahtevajo narodni interesi. Italijanski posla'nik v Parizu Bonin-Logare je poročal italijanski vladi dne 22. septembra, da je francoski pred uspehe svojega I. P. BELOKRANJSKA ŽELEZNICA. , . ~ tudi, če vodi javno zborova veda strogo sstematičen. O- nje a|j Priredltev sploh do-snovne pojme .govorniške ma5 mladenli! aIi m|adenk». - - umetnosti naj bi teoretično fsfebroi drugih dobrot bodo sednik Millerand pristal na italijansko stališče glede meje podal domač inteligent. Še le prinesli še govorniški tečali na Snežniku in v tem smislu tudi obvestil francoskega po- po tem osnovnem pouku naj ?e bod urpjeni ^ načrtu in slanika v Beogradu. Predsednik vlade Levgues je istotako bi se pričelo s praktičnimi vodeni z liubeTniio do Hudi zagotovil Italijo svoje naklonjenosti in izrazil željo, da naj vajami. Te vaje morajo biti Vsako društvo nai tak teše reši jadransko vprašanje kar najhitreje. kolikor mogoče živahne. nfvnfH prvnH,i> nui Beograjska vlada je odgovorila dne 25. septembra da Tam, kjer bo vodja teCaja odda|eC ne odtehtaJo ve8elja) ne more pristati na pogajanja v Italiji, ker se boji izgredov zahteval pri teh vajah preda- uj oa kn impt vahimi Kn in neredov, kar je grof Sforza zanikal in zajamčil popoln vanj znanstvene tvarine, bo g|e§a| Prve svnifto« mir, vztrajal je pa na zahtevi, da se vrše pogajanja na itali- zanimanja kmalu konec. Te- jLja janskih tleh. I čajnike je treba v prvi vrsti Dne 6. oktobra je odposlalo italijansko zunanje mini- navaditi, da bodo upali pred strstvo beograjski vladi protestno noto proti volilnemu re- javnostjo govoriti. Navaditi du v-jugoslovansko konstituanto, po katerem imajo vo- jih treba, da bodo izgovarjali lilno pravico tudi prebivalci iz neodrešenih krajev. Italijan- posamezne besede počasi, to- Kdo še ni videl Belokranjski odpravnik v Beogradu je takoj nato poslal v Rim pojas- čno in jasno. Nato pa naj pri- ce, prišedše v Ljubljano v le-nilo beograjske vlade, da so določbe volilnega zakona le čno tečajniki s predavanji, pj beli narodni noši? Lepo je formalne, da je določeno število poslancev, katere bo volilo Določiti je treba vedno tako videti posamno, §e pestrejša edinole prebivalstvo na ozemlju kraljevine SHS. - tvarino, ki je večini znana, pa je slika, ako jih je več sku-Dne 22. oktobra javlja Sforza v Rim in London, da je Po predavanju naj se razvije naj kot posebno ob nedeljah italijanska vlada sklenila povabiti jugoslovanske delegate debata. Živahna debata, ki se in večjih praznikih, hitečih na pogajanja. V isti brzojavki je Sforza zahteval od posla- je bodo udeleževali vsi tečaj- od službe božje. Kdor hoče to nika v Parizu in Londonu, naj posredujeta,^da bo Jugosla- niki, bo prinesla več uspeha sjiko videti, naj pohiti v Be vija kar najhitreje zapustila Koroško, katero je po plebi- kot vsa teoretična razklada- ~ scitu ponovno okupirala. nja. Vloviti govornika na tr- Dne 31. oktobra je javil Sforza v Pariz in London ita- ditvi, ki je ne bo znal dokaza- lijanske zahteve, a obenem je brzojavil predsednik vlade ti, bo vzbudilo med udeležen- Giolitti predsednikoma francoske in angleško vlade ter ju ci tečaja živahnost, korajžo, nahajajo se v«............. prosil, naj vplivata v Beogradu, da bo zavzela beograjska obenem pa je tak slučaj vsa- st in vasi vidiš* Wdiš pa tudi vlada pomirljivejše stališre, kar more biti v prid vsi Evropi, kemu opomin, da se za preda- skalnat svet ooraščen s bri- katere mir je sicer ogrožen . vanjo v resnici dobro pripra-' njem. Obilo blaga ima ljud- Italijanski poslanik v Londonu je nato dne 1. novem- vi. Posebno važnost bi morali stvo izvažati, vina, lesa tesa- bra javil, da je zahteval lord Curzon točen ilalijanski pro- voditelji govorniških tečajev nega in v hlodih drv in lepo gram, ke rtoliko časa, dokler ne pozna italijanskih zahtev polagati na "govorniške dvo- i izdelane "suhe" robe, premog in predlogov, ne more posredovati v Beogradu. Predsednik boje . Pri teh dvobojih na- 'se dobiva tu na več krajih ta- francoske vlade je pristal na intervencijo v Beogradu in iz- stopita po dva ali yeč. Vsak ' " ' javil nado, da tudi Amerika ne bo proti meji na Snežniku, zastopa o gotovem predmetu . V istem smislu je odgovoril tudi Lloyd George, ki je rekel, svoje mnenje in skuša o resda je Angliji veliko na tem, da ostanejo kar najboljši angle- ničnosti tega mnenja prepri lokrajino. Dolga je pot, če se že gre čez Kočevje ali na Črnomelj. Večina tega na Kolpo meječega sveta je vinorodna, ilike šume, me- vsem italijanskim katerem govori o dni sko - italijanski odnošaji. Dne 4. novembra je poslal Sforza zastopnikom v inozemstvu poročilo, v skrajni popostljivosti italijanske vlade, a tudi o trdni volji, zagotovil Italiji močne prirodne meje. Istega dne javlja poslanik Imperiali iz Londona, da je Lloyd George v sporazumu s podsekretarjem za zunanje posle Curzonom interveniral v Beogradu v italijanskem smislu. Francoska vlada je pa intervenirala v Beogradu dvakrat in priporočala jugoslovanski vladi, da sprejme italijanske zahteve. Dne 10. novembra javlja Sforza iz Rapalla predsedniku vlade Giolittiju, da se je morala jugoslovanska delegacija ysled nepreklicnega stališča italijanske vlade ter intervencije Francije in Anglije vdati in da je sprejela mejo na Snežniku, da je priznala neodvisnost Reke in koridor z Italijo, italijansko suverenost nad Zadrom, Lošinjem in Lastovom. , Dne 12. novembra je bila podpisana rapallska pogodba čati nasprotnika oziroma njegovo mnenje izpodbiti. Kadar spravi eden drugega v zadrego, da ne zna navesti nobenega argumenta več za svoje trditve uzir. proti nasprotnikovim trditvam, je dvoboj končan in voditelj pojasni nepravilnosti, ki so se tekom dvoboja izvršile tako v fprmalnem kot v vsebinskem oziru. — Enako je priporočati govorniškim tečajem proste razgovore. V začetku vodi take razgovore voditelj sam, kasneje jih vodijo vrsteč se tečajniki in se voditelj omeji samo na nadziranje. Predavati je pa treba ko pri Nemški loki in takoj ob Kolpi, tu je dosti železne rude, toda ni podjetnika, ki bi se lotil proizvajanja oziroma trgovine na debelo. Vse vam nudi ta napol pozabljeni del bivše Kranjske. Tu ie silna vodna moč Kolpa. Ob njej bi se dalo med Dolom in La-zami, kjer je svet precej strm in ker je matdriala za stavbe zadosti, napraviti električno centralo, ki bi dajala luč celi krajini na okoli in 5e čez Kolpo bratom Hrvatom. Tudi za razne druge Industrie je ta vodna moč velike važnosti, mlini in žage bi uspešno delali. Toda kaj? Kako spraviti blago v svet! Občine Stari trg, Dol, Radeče, Podgora, Nemška loka. vse pač kar se Ijane, ako bi tekla železnica po njenih tleh. Industrija bi se razvijala, da bi bilo veselje. A sedajo če hočeš kaj z vlakom kam poslati, treba je n. pr. v -Črnomelj, kamor je iz Poljan najbližje, čez strmo gorojk) ozki z. ostrim kamnom na več krajih zelo nevar-Jil cesti. Blaga pa ne more oddati dražje kot bližnji okoličani. Posledica je — zguba pri blagu. Zato se ljudstvo niti ne loti /vee izdelovanja domačih surovin, ker jih ne more v denar spraviti po ceni, ki njega stanejo. Druga posledica tega pa je, da vse hiti v Ameriko,, vse —mlado in staro in se večinoma ne vrača več. Semintja pride še kdo nazaj, ki ima tu družino, zdelan in utrujen, mladina, torej moč in upanje naroda, pa ostaja v tujini, kjer je več jela kot doma. Jasno je torej, da ako se hoče zabraniti to številno in nezdravo izseljevanje, je nujno potrebno, da se zgradi podaljšana železnica iz Kočevja čez Mozelj, Kne-ipo, N »ki dol nac do Ogulina. S tem bi bilo žjo lipe ljanski lemško loko, po Po-dolini dalje čez Kla-1.S ljudstvo rešeno. Zveza s svetom bi poživila industrijo in domačo obrt, pred nosom bi imeli premog in železno rudo,' ne manjkalo bi s6 dela. Kjer je pa dosti dela. tam tudi jela ne manjka. Ž železnico čez Poljane bi se nam vrnilo oziroma nadomestilo tudi nekaj car nam je vražji polentar zasedel — tu so jame s kapniki kot v postonjskijami. Z malimi stroški bi se dalo vse urediti tako, da bi bile jame ahko dostopne. V kratkem pride tu sem predpripravna komisija, da si na licu mesta ogleda svet, kje naj bi se zgradila novoname-ravana železnica. Ista se nagiba bolj za progo iz Kočevja na ,Brod — Moravice, ki je pa mnogo dražja, tekla bi po nalo obljudenih krajih in je )lizu italijanske meje. Da ^se ne zamudi zkti čas in pravi trenotek, zato se naprošajo vsi merodajni krogi, naj si poprej, predno se definitivno odločijo, tucfi ogledajo Po-jansko dolino, po kateri bi se novo progo mnogo lažje in ee-neje izvedlo, za gosto naseljene Poljance in državo pa bi )ila ista mnogo važnejša nego on« Čez Bred — Moravice. pr. Germovnik. -—o:- pa izgubi svoje življenje radi rfene, ta se bo rešil — so se razkolniki v velikih skupinah sami zažigali; tako se jen. pr. v paleostrovskem samostanu zapalilo 2700 ljudi naenkrat, Češ, da ogenj vse izči-stl. Goreli so tudi otroci, da se tako izognejo grehom v poznejšem življenju. Sredi ognja so peli molitve, prepričani, da si s prostovoljno smrtjo zaslužijo nebesa, onemogočijo delo antikrista in pripravijo splošni konec sveta. Od tistega časa do danes se samoza-žiganje v Rusiji ni več pojavilo. Grozne izkušnje tekom vojne in revolucije so zopet ustvarile ugodna tla za take pojave v deželi, kjer sektan-stvo odnekdaj bujno cvete. L jeni nova osebnost spominja množice v marsičem na antikrista, pomanjkanje duhovščine pospešuje bolne izrodke verskega Čustvovanja, pomanjkanje in vedni prevrati razkrajajo živčevje, na drugi strani pa versko čustovanje raste kot reakcija na matera-lističnega duha boljševigkega režima. — Tato je razumeti poročilo iz Moskve, ki se bo sicer mnogim pri nas zdelo čudno, pa je gotovo resnično. Velika verska manifestacija v Petrogradu. 8. maja, na Markov dan, se je v Petrogradu vršila velikanska verska manifestacija. Velikanska množica ljudstva je korakala v veličastni procesiji s cerkvenimi zastavimi po mestu. Metropolit in veliko duhovni-štva v polnem ornatu je vodilo sprevod. Množica je glasno Dalj« na tratil KnaL ' i %' ! 'S ZNANO VAM JE, da mi trgujemo a hišami in far-mai, kupujemo in prodajamo. ZNANO VAM JE naše poslovanje in uspeh našega pro« meta, mi smo ustanovljeni na pošteni podlagi in zato vam jamčijo naši kupče-valci. ZNANO VAM JE, da napre- • dek trgovine je le v poštenosti ter točni postrežbi, in to je naše geslo. ZNANO VAM JE, daje spl6-šna govorica o naši poštenosti ter zadovoljnosti našit) odjemalcev. Enkrat z ^ nami, vedno z nami. ZNANO VAM JE, da je vsak-ki je z nami kupčeval vedno imel veliko korist. ZNANO VAM JE, da kar gre skozi naše roke, je in # mora biti to kar se vam govori. ZNANO VAM JE, da Je nai uspeh v preteklosti bil odvisen samo od tega, ker smo imeli v prodaji le najboljša posestva po zmernih cenah in radi poštenega delovanja. VI DOLGUJETE SAMI SEBI, da pridete k nam in si pustite razkazati kadar nameravate kupiti hišo ali farmo ter da vidite s kom imate poslovanje. Kabsh & Nachtigal trgovci a Miami in farmami 6106 ST. CLAIR AVE. v Haffnerjevem urftdu Mi alamo ▼ areai s nikomur dragim. KADAR STE BOLHI Prva stvar, ki bi jo radi vedeli je "Kje dobiti dobrega zdravnika'* Ce pridete v urad dr. Kenealy, 647 Euclid rve., Cleveland, Ohio, teda) dobite saaealiivMra sdravnika, katerega hočete, brez izgube taaa. / Ko obiitete dr. Kenealy, ip re vid i te, da fe on Jako skrben pri preiskavi vaie bolezni, on znajde natančno, kako aro bolni. Njegov urad ie opofiinljen t modernimi aparati, in p pomočjo svo|ega obširnega znanja se umakne napakam. Naaveti zastonj. Urada« a*e: •d t. sjatraj da S. iv. 647 Euclid Ave. Zraven Bonda trgovine Second Floor Republic Bldg. Cleveland, O. Zraven Star gloditfa. e sta - • i 1 _ Samozažiganje v Rusiji. Moskovski boljševiški brzo-avni urad poroča, da se je v neki vasi v Tam bovški guber-ni 300 ljudi, moških, žensk in otrok, zaprlo v neko hišo in zapalilo, da so vsi zgoreli. Samozažiganje v večjih skupinah nam je znano iz ruske verstvene zgodovine izza časov Petra Velikega, ko se razkolnikov. Petrove reforme so se zdele velikemu delu ruskega kmetskega ljudstva za delo antikrista, zlasti zara-ditega, ker so se uvajale tudi tujjB »*avi, ker se je Peter dotaknil .same pravoslavne cerkve in so se na dvoru vršile stvari, ki so bile zelo blizu )Ogoskrunstvu; tudi obnašanje visokega klera, zlasti pe-trogradskega mitropolita, ki r odpravi patriarhata po-suženj samodržavja, se v zvezi s tragičnimi dogod-ci v carski rodbini tolmačilo cot predhoden znak svetovne ga konca. Genialna osebnost carja Petra s svojimi silnimi contrasti je bila zmožna zbu-iti vtis antikrista ki se je po-astil vlade nad cerkvijo in državo obenem. Razkolniki, ki so Petrove reforme v cerkvi smatrali za oskrunjenje razo-dete resnice, so sprejeli pečat mučeništva s smrtno obsod-20 duhovnika Avakuma, kar bilo začetek z^ veliko in olgotrajno preganjanje raz-colništva sploh, ki se je smatralo za državi nevarno. Na c rugi strani pa so razkolniki mučeništvo smatrali za izpričevalo svoje pravovernosti in je postalo stremljenje za mučeništvom epidemično. Na tej podlagi se je rodilo samozažiganje. Na podlagi izreka, "kdor hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor Vrednost jugoslovanske krone se t krat-kem zviša. Ako želite, da pride vala denarna poiiljatev ob pravem času v staro domovino, da se izplača valim dragim v domovini tedaj' se poslulite. našega denarnega *avoda, ki je po tvoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje denarja. * * • Izplača direktno r Ljubljani. V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drsite izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja V staro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znala osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. Odprto od 9. zjutraj do ). zvečer vsak dan. Laki Shore Banking & Trni <± E. 55th ST. ft ST. CLAIR A VS. UNION AVE & fe. 93rd ST. IN PET DRUGIH PODRUŽNIC. 'h S SLOVENSKI FOTOGRAF CLAIR ■ ■*' ■ ■ 7 ; • ; w ■ & r molila. Ker so nekate-»peti boljševiki skuša-iz verskih čustev množi-J norčevati, jih je množica energično prisilila k molku; Jtdor se demonstrativno ni si odkriti,' je moral kapo leti. Navdušenje ver-ljudstva je bilo veliko, re so bile polne, »pogled na procesijo veličasten. To se je zgodilo osem dni - po praznovanju 1. maja. od flesterceich aiere.iPBjMB strani komunistov.. Poročila ,n Matilda Špindler sta, o tej manifestaciji dohajajo v 2J* sePteljbra P( l1 v stanova- Evropo Sele sedaj.' Ta veli- n u z oknom na dvorišče kanaka manifestacija, kije glavne pošte našim Nemcem bila čisto vedska in ni imela s se PrtOubljeno O du politiko ničesar skupnega, {J1611} Oesterreich . To je raj- pa je lanatične komuniste bun,° postnega uslužbenca naravnost razjarila, to se po- Homc»>£ * M ***** snema iz nizkotnega tdnaVv ™u: stf P™ te,> P katerem piše o njej oficiozna ^ Nemško Avstrijo Ko so boljševiška ^Krasiiaja Gaze- dospel na Dunaj. Stopiti namerava v zveze z vodilnimi možmi, da si ustvari jasno sliko o položaju v Avstriji. Zagradec. Novi župan g. Ignacij Košak je pristaš SLS. Od svetovalce* sta dva SLS, dva pa SKE. Umrl je v Velikih Laščah 7. junija po mučni bolezni g; Ivan Hočevar, gostilničar na kolodvoru. čuden konec "O du mein Nemki Samo nekaj stavkov: t . "To, kar se je zgodilo 8. maja, ta pompozna procesija stotin duhovnikov, pojaviv-iih se, nobeden ne ve, odkod, a kadilnicami in' banderami, se ne more označiti drugače kakor z vstajenjem od mrtvih"—. "Mi se nismo mogli dovolj načuditi temu, ko smo videli, da je oživelo nekaj, kar bi ne smelo živeti".. ^ **Vsi bankirji, izkoriščevalci, trgovci in javne ženske, vse nnre, kanalje proSlih dni so se vsu- P d : f . le na ulico, vse duSevne ničle p , ces aa j vale, se je baje izrazil, da že zopet gledajo te sove. Zadeva je Dila ovadena policij i/špin-dlerjeve so , bile kaznovane na pet dni zapora ali 200 K globe. Pritožba je Sla v Ljubljano, kjer baje še danes po preteklu pol leta Čaka rešitve. Obenem pa sta tožili tudi Homa, češ da ju je poleg "sove" žalil tudi z nemškimi svinjami" aK "presicami". Pri prvem sodišču je bil Homec obsojen radi "svini" ozir. ini" ;lobe, a svojimi borniranimi interesi". .. "Osem dni po 1. maju, ko so plapolale po mestu rde-3e zastave, se je vršila ta manifestacija in pričala o tem, da je v rdečem Petrogradu j . Se veliko take zalege, od katere se je treba osvoboditi." m bila ta živalica že starim modrijanom simbol posebne modrosti. Ker sta Homčevi priči izključili, da bi bil rabil izraz "svinje" ali "pr.....in je obsodba slonela le na pričevanju osebno prizadetih Nemk, se je Homec-pritožil, a Nem- i - Menjševiki in soci.l-re-TSouSna tlaknVkaterih ttA jja » senat končno vendar za-. Jh NftvL mflstn ključil to dolgotrajno afero. V tli Ker sta se Nemki sklicevali Sifnf- cr AHnif Ppp" Se na redarja Čoka,-kot nepri- fe8?j| CA Ti flf wtnv ilci on stransko Pričo» napram kate-£* JiEH, P1KS, STERLE CO. 6120 St. Clair Ave. TeL Princeton 515 R all Princ. 078-W <*73) 3ZZZE iiiiiwim, Mohar & Oblak, 0206 SUPERIOR AVE. PRVA SLOVENSKA PLUMBBRJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Garfield Sil, Lincoln 1625 R iiiiiimiiiiHHifiiiftr« DOBRO IDOČA GROCERUA in mes-niča je naprodaj. Vpraša se v upravi Usta. (x73) POHIŠTVO za dve sobi se PRODA po nizki ceni, radi odhoda iz mesta. Vse skupaj za $50.00. 006 E. 64th (70) St. Poor, Phnnl NKK DAVDOVKH V Jugoslavijo, Bolgarijo, Romansko ia Osreko. CALABRIA. 6. avgusta PARORRODNI LISTKI: Dubrovnik, Trat ali Reka $100 Davek $5 Via Cherbourg and Southampton t Mauretania ...15. julija Aquitania .... 26. julija ODDA -SE ČEDNA SOBA z elektriko na 1140 E. 63rd St. za poštenega fanta" ali dekle. Primerna cena. Vprašajte med 5— uro zvečer. (70) Importirane prave staro« krajske KOSE iz svetovno znane tovarne "SENSENWERK - KRENHOF" imam v zalogi, v dolgosti od 25 do 33 inč, s ključem in rinko vred, za pritrditi na kosišče. Posamezna kosa stane $2.75, šest skupaj ali več po $2.50, kle-palno orodje po $1.50, motike po £.00 in "BERGAMO" brusilni kamni po 60c. Z naročilom vred je poslati denar potom money ordra. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. (m) Zakaj drugam? Kadar hočete kupiti dobro britev, škarje, jermen ali kaj druzega. pridite k nam. Ako imate kaj za brusiti, britve, Škarje, nože ali karsibo-di druzega, prinesite k nam. Delo popolnoma garantirano. JOHN TOMAžIč 67 zvečer (f.tn) ****** «•**##*#* «***«**• O.S. Princ' 245 Bell Rsndoiph 6363-W Jos. Vovk USt Addison Rd. Nsjlepšl avtomobil zs poroke. Cene nižje kot drugod. Se vsm prfporočsm. (Mo.Fri) #*********»»*»*»»****»» MI PLAČAMO gotov denar za'vašo hišo. AH imate hišo naprodit, ? 6106 St. Clair avenue v A. Haffnerjevem uradu. (>38) SOBA SE ODDA v najem za 1 ali 2 fanta*. 6023 Bonna ave. zgoraj. (70) W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna po strelbt. , St. Clair Ave. & Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar (x) MtimmfMmmmiNitiifii V Clevelaada Fraik ZAKRAM, In essl 1105 NORWOOD Princeton 1735 W Rosedale 4083 Avtomobili pogrebi zs krsts, poreko, in druge prilika. PRILIKA ZA SLOVENCA. Farma, 20 akrov obdelane zemlje, 7 milj od Cleveianda, 3 akre rodovitne vinske trte, in lep sadni vrt, hjiša 6 sob, dober hlev in garaža, fermarsko orodje in en konj. Se proda zelo poceni. Oglasite se na 15813 Waterloo .Rd. Vogal 160. cesta, CoHinwood. (70) IZVRSTNA PRILIKA Išče se Slovenec, ki ima namen kupiti farmo. Imam neksj iivo in hitro poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Rojaki, poskusite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. * Za cene denarja glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE BANK Frank Sakser, predsednik Hočete prodati vašo hišo z $1000.00 aH $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage ali mesečna odplavila naznanite nam. Pišite ali pokličite na telefon Princeton 048 R. Urad 6106 St. Clair ave. Kalish in Nal.Mgal. X . Naznanilo preselitve. Dr. 2upnik se je preselil z zobo-zdrsvniškint uradom od 6127 St. Clair Ave. nlMlSl SL Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glsjte vhod ns 62. cesti Gle|-te ns napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. 2upnika, ki se osebno zanima za vsakegs bolnika. Dr. 2upnik prakticirs te sedem let v tej okolioi. Uradne ure: od 8:30 zjutrsj do 8:30 Ob nedeljah od 8:30-12. zvečer. Nujni alnčaji vsak čas. Pokličite Crest 709 L. Dr. H. 0. Stara, Dr. S. Hollander zobozdravnika 1355L 55tkSL»»|.St Ckir Vstop n 55. coti ui lekino Uft od 9.|fwtffU do 8w zrsčer. Govoriš AKO NAMERAVAT* PRODATI ali kupiti trgovino, naznanite nam, mi imamo kupca in trgovine. Oglasite se v Haffnerjevem uradu, 8106 St. Clair sve. — Ed Kalish. (x) VWtMWWVWWVVWVWVm !! MILAVEC BUNOWITZ C6. 1043 E. 6ist St Izvršujemo vss plumberska dela, napeljavo kopališč, sinkov, stranišč in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno In cene so Jako zmerne. • (x) WWWWWWVWWWWA National Drug Store t SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. tu bi. ces ca. S posebno skrbnostjo i"ldu emu zdravniške preUpi^c. ^ '.alogi imamo rs«, kar je treb# / najboljši lekarni x PROŠNJA. Ker je breme za iupljane iupnije Stranje pri napravi novih zvonov zelo težko, in bodo veljali novi zvonovi okrog 300b000 kron, zato proei podpisani, da bi rojaki v Ameriki priskočili svojim domsčinom ns pomoč. Za vssk dar — Bog stotero povrni! Žapsii urad, Stranje pri Kamnika, dne 31. maja, 1021, Jos. Cegnsr, župnik. — Vsak dsr saj se pošlje aa Angela Vrhovnik, 5006 Prosser sve. Cle-velsnd, O. (70) SLOVENSKI PANT bi rad dobil delo ns farmah. Pišite na naslov 1729 E. 32nd St Lorain, O. (70) Ali greste v stari kraj? Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo le okradenih in ociganje-nih, ker so potovati skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se britko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga. POTNI LISTI Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s ksko staro uradno listino. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite. POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA . Priseljevsnje po no^j postavi ni ustavljeno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, t^daj nam pišite za natančna pjaanila. Na stotine rojakov je Že prišlo iz starega kraja z našim posredovanjem. POŠILJANJE DENARJA Kadar pošiljate densr v stari kraj» ae vsslej obrnite ne*našo tvrdke in gotovo boste zadovoljni a postrežbo. Mi imam avoje direktne zveze z pošto v starem kraju In z zanesljivimi denarnimi zsvodi. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Zakrajšek & Češark, Slovenska banka. 70 NINTH AVE. (MED l&TH IN 1CTH STREET.) NEW YORK, N. Y. Telefon: Watkins 7622. Liiimu 2Z Union 330-W. Homestead Sheet Metal ■& Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja. Postavljamo nove furnese. Točno popravilo novih furnesev. Pokrivamo strehe, popravljsmo žlebove ter strehe. Točno delo po najnižjih cenah. 7048 BROADWAY. Frank J. Lauscbe, ODVETNIK čez dan se oglasite na: 1039 Guardian Building Od 6130 do 8. zvečer pa se oglasite na 6121 St. Clair Avenue Randolph 7510 A Telefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R i Telefoni ▼ mestu Ms in 2063 ' Central 1600 • JOHN L. MIHELICH PRVI SLOVENSKI ODVETN*K Glavni and: HS Faglassrs BUg- Podmiak . 6117 St- Clair Av* Uradne ara v podružnici: Zjutraj od Zvečer sd Ces dan se obrnite na glavni arad. 120# večerjo. oža s-Veta. Povest is dobe tretje križarske vojske. Angleški napisal: H. R. Hazard. Prevel: I. M. "Drugih nisem pričakoval; samo eno mi morata obljubiti, viteza, to je namreč celo sredi moje vojske potrebno od mož, ki znata poleteti kakor ptice iz inasijafske trdnjave in izpred noža moriv-cev, ki imata najbrzejše košnjo v celi Siriji, ki nosita tudi dvojno breme," in pomenljivo ju je pogledal. "In to je, da na tem potu ne poskusita ubežati s prin-cezinjo, ki sta ji sledila od onstran morja, da bi jo rešila iz Saladinovih rok." Godvin je izvlekel izpod tunike križ, ki mu ga je zapustila Rozamunda v dvorani na steejJskem gradu in rekel : "f*ri tem svetem znamenju prisegam, da med potovanjem v Damask ne poskusim odvesti Rozamunde." "Jaz isto prisežem pri svojem meču/' pristavi Wulf ter položi roko na srebrni ročaj velikega meča, ki so ga že predniki nosili. "To je varščina, ki mi je ljubša/' reče Hasan ter se nasmeje, "in verujta mi, viteza, vajina beseda v istini zadostuje." Nato se je ozrl na Masudo in še vedno smeje nadaljeval: "He, ni potrebno, za ženske, ki so tam gori bivale, nima prisega pomena. Gospica, zadovoljiti se moramo, da te bomo čuvali, ko te je naš gospod povabil v svoje mesto; dasi si lepa in vrla, povem odprito, da bi jaz ne storil kaj takega." Nato se je obrnil k tajnikom, ^Godvin pa, ki je imel svoje oči povsod, je opazil Masudo, kako ga je sumljivo pogledala. Se tisti ptfooldan so odjezdili v Damask. Bila jih je cela vojska konjenikov. V sredi so pod varstvom tisoč sulic nosili Rozamundo v nosilnici. Prednjo je jezdil Hasan s svojo rmeno oblečeno telesno stražo, ob njeni strani Masu-da, za njo pa — vzlic vsem poškodbam se Wulf ni dal nositi — brata na zalih, brzo-nogih konjičih. Za njima sta korakala Plam in Dim, ki so ju vodili sužnji; bila sta že malone dobra, le nekam trdo sta stopala; za njimi pa .čete Saracenov s tufbani na glavi. Skozi odgrnjene zavese svoje nosilnice je Ruzamunda namignila bratoma, ki sta prihitela k nji. "Glejta," je rekla ter pokazala z roko. Ozrla sta se v označeno smer ter ugledala v veliki daljavi gore. ki jim je zahajajoče solnce zlatilo vrhove, z nepremagljivim mestom ter utrdbo Masijaf, pod njimi pa gorske obronke, po kateriji so jezdili in divjali v borbi na življenje in smrt. Mnogo bližje se je svetli kala reka, ob kateri je ležalo mesto Emeza. Po celem mestnem ozidju so štrlele sulice, na vsaki pa črna pika — glava morivca, nad stolpi pa je vihrala zlata Saladinova zastava v večernem vetru. Ko se je Rozamunda spomnila vsega, kar je pretrpela v onem strašnem bivališču satanovih oboževancev, se je zdrznila od groze. "Gori kakor, mesto v peklu," je rekla, strmeč proti Masijafu, ki ga je obdajala rujavkasta večerna svetloba. Tisti večer so satorili v puščavi, drugo jutro pa so spremljani od beduinskih rodov na kamelah odrinili dalje. Drugo noč so prenočevali v starodavni trdnjavi Balbek, kjer jim je vojaštvo in ljudstvo, opozorjeno od brzoselov na dostojanstvo in nasltfv Ro-zamundin, prišlo iz mesta naproti, da se ji poklonijo kot svoji vladarici., Rozamunda je zapustila nosilnico, zajezdila krasnega konja. so ga ji poslali v dar ter jim jezdila naproti; poleg nje sta jezdila brata, ki sta zopet zajahala Dima in Plema, zadaj pa straža Saladinovih vojakov. Možje slovesnih obrazov in s turba-nom na glavi so ji prinesli ključe mestnih vrat na blazini, pevci in vojaki so stopali pred njo, na tisoče broječe množice -mestnih prebival-' cev pa so polnile ozidje in hitele ž njo dalje. ! V slavnostnem sprevodu je jezdila skozi odprta vrata v mesto mimo visokih stebrov, templjev v razvalinah, kjer so nekdaj častili poganske bogove, skozi dvore in hrame v. trdnjavo sredi vrtov, ki je bila v prejšnjih dob^h A-kropolis sedaj pozabljenih rimskih cesarjev. Tukaj je Rozamunda v por-tiku obrnila konja in sprejemala pozdrave. Ko sta jo brata motrila, kako dostojanstve no ledi na velikem belcu in žarečih oči pregleduje vpijočo, klanjajočo se množico, princ Hasan ob njeni strani, za njo pa cela vojska, se jima je zdelo, da nihče tistih, ki so hodili po tej poti pred njo, ne bi bil videti večji aH slavnejši kot to angleško dekle, ki jo je usoda naenkrat tako visoko povzdignila. Po krvi in naravi je bila v resnici primerna za kraljico. A Ro-zamundi je ponos izginil iz obraza in oči so se ji povesile. "Kaj pa premišljaš?" jo v-praša Godvin. "Da bi bila že rada doma na Angleškem sredi poletnega polja, kajti oni, ki visoko lete nizko obsede. Princ Hasan, zahvali v mojem imenu častnike in ljudstvo. Rada bi počivala." Tako je Rozamunda prvikrat in zadnjikrat videla svoj stari fevd Balbek, kjer je nekdaj vladal njen praded, veltki Ajub. Tisto noč je bilo izredno slavje v-tem mestu. Balbek je počastil svojo* vladarico, ljubljeno nečakinjo mogočnega Saladina nad vse slovesno. — Nekaj pač jih je vendar bilo, ki so godrnjali, češ, da nova vladarica ne prinese sreče sultanu in njegovemu mestu, ker ni čiste Ajtibove krvi in je čestilka križa; vendar celo ti so slavili njeno lepoto in kraljevski nastop. Tudi brata so proslavljali, dasi sta bila nevernika in prfr povest, kako je Wulf premagal izdajalskega viteza na ozkem mostu in kako je odpeljal svojo sorodnico iz strano-vite masijafske trdnjave, je šla od ust do ust. Ob zoru naslednjega dne so po naročilu sultanovem zapustili Balbek; spremljali so jih močni oddelki vojske in mnogobrojni mestni odlič-njaki. Popoldne so se ustavili na višavah, p katerih se jim je nudil krasen razgled na mesto Damask, nevesto zemlje, sredi sedmero rek in obdano okrog in okrog z vrtovi, eno najlepših in morda naj-starodavnejših mest na svetu. Odjezdili so na rodovitno ravnino in ko se je znočilo, so jih peljali skozi mestna vrata; vojaki so se ustavili in utaborili zunaj mestnega zidovja. Počasi so jezdili po ozkih ulicah ob rumenih hišah z ravnimi strehami, gledali so pisane množice, ki so jih opazovale, občudovali so veličastna poslopja, mošeje s kupolami in vitke minarete, ki so se dvigale proti nebu. Prišli so do odprtega prostor«, ki je bil obsajen kakor kak vrt, za njim pa je stal velik/ slikovit grad, o katerem jim je Hasan povedal, da je Saladinova palača. Na dvorišču so se ločili; dostojanstveniki so odpeljali Rozamundo s seboj, brata pa v sobane, ki so bile zanju pripravljene, tu so ju kopali in jima postregli z Komaj sta povečerjala, je prišel Hasan in jima velel iti z njim. Po dolgih hodnikih in čez razna dvorišča so dospeli do zastraženih vrat, kjer 'so vojaki zahtevali, da morata oddati meča in bodala/ f "Ni tr«ba," je rekel# Hasan in dovoliti so jima Vstop v majhno sobano z visokim obokom, ki so jo razsvitljeva-le srebrne svetilke; bila je tlakana z marmornatimi kockami, pokrita z bogatimi pre-programi in opremljena z blazinastimi sedeži. Na dano Hasanovo znamenje sta brata obstala sredi te sobane in se začudeno Ozirala okrog sebe. Kraj je bil prazen in zelo tihoten ; stran iu je prevzel — sama nista vedela, zakaj. Razgrnile pa so se zavese na nasprotni strani in vstopil je človek s turbanom na glavi, v temnem oblačilu, stal je nekaj časa v senci in ju motril izpod svetilk. Mož ni bil posebno velik, bolj drobnega života, a bil je dostojanstven. Stopivši naprej je dvignil glavo in brata sta opazila, da mu je bil obraz nežen in finih potez, z gosto brado, izpod širokega čela pa so se mu svetile zamišljene, a vendar presunljive rujav-kaste oči. Princ Hasan je pal na kolena in se s čelom dotaknil marmornatih tal; iz tega sta brata spoznala, da stojita pred mogočnim vladarjem Saladinom in sta ga pozdravila pp zapadnem običaju. Sultan namigne Hasa-nu, da vstane, rekeč: "Kakor vidim, zaupaš tema vitezema, emir," in poka v k ' / _ (tvi oje mi jo In sedla sta . na SWA -M. la; in daai je bila povest dolga, se je sultan ni naveličal poslušati. (Nadaljevanje.) DRUŠTVA. ■ U1aw^Biv, VI« Stemberger predsednik, 14020 ea Ave., F. 2 i be rt podpredsednik. Glass Ave., Fr. Zonch tajnik 6217 DR. SLOVENEC, AT. 1. a. Thamea 6124 Glaaa St. Ctair-av., F. Zupančič zapisnikar in blagajnik. 1364 E. 36th St., Nadzor niki: J os. Ogrin, James Debevec, J. Gabrenja. Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair-ave. Društ vo ima svoje seje vsako 1. nedeljo v mesecu v S. N. Domu, aoba it. 3. DR. 8VOB. SLOVENKE, iT. 2. Fannie Spehek predsednica,'130 E. 67 th St., Louise Flajiman podredsed. Josephine Budich tajnica,. 1103 E. 67th St., Gertrude Soršek zapisnikarica, 6218 St. Clair-av., Fannie Stefančič blagajnica, 1084 E. 64th St. Nadzornice: Agnea Kalan, Veronika Pečjak, Mary Abram. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair-av. Seje vsak 2. četrtek v mesecu v S. N. Domu, soba štev. 3. DR. SLOVAN, AT. 3. John £aletel predsednik, 6402 Orton akob Javornik podpredsednik Ct., 1021 E. 62n'd St., Lud. Medvedek tajnik in zapisnikar, 1253 E. 60th St.,«Fr. Hudovernik blagajnik, 1064 E, 62nd St. Nadzorniki: Fr. Stanovnik, Ferd. Cankar, Jakob Luiar- Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 62)2 St. Clair-av. Seje vsako 2. sredo v mesecu ob 8. zv. S. N. Domu. DR. sv. ANA, AT. 4. Julija Brezovar predsednica, 1173 E. 60th St., Mary Sile podpredsednica, \999 E. 76th St., Rose L. Eršte tajnica, 4027 St. Clair Av. Mary Bradač, zapis-nikarica, 1202 Norwood Rd, Helena Mally blagajnica, 1105 E. 63rd St. Nadzornice: Anna Erbeinik, Mary Skulj, Gen. Supan. Društveni zdravnik: dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair-av. Seje vsako drug«^sredo v mesecu v Grdino-vl dvorani. DR. NAPREDNI SLOVENCI, AT. 5. Frank Cvar predsednik, 078 Addison Rd., Frank Lenče podpredsednik 14236 zal je na njuna velika meča." I Sylvia ave. George Turek, tajnik, 1264 "Sir, zaupam jima kakor E" 60th St" Frank "pi#n,kar pa samemu sebi. Vrla, čestita moža sta, dasi sta nevernika." "Tako je," je rekel, "nevernika. Škoda je, a brez dvoma 1127»E. 71st St., Fr. Butala blagajnik, 6410 St. Clair-av. Nadzorniki: Ant. Simončič, Jos. Tekavčič, Val. Šinkovec. Zdravnik: dr. F. J. Kern. Seje. vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v S. N. Domu. DR. SLOVENSKI DOM. AT. 6. Louis Recher predsednik, R. F. D. 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v J. N. Domu, Euclid, O. DR. NOVI DOM. AT. 7. Joseph Ceriak predsednik, 1372 E. 53rd St., Fr. Petek podpredsednik 6310 čestita Boga po svoji veri. Tudi sta plemenita videti,tp. o. Euclid, o., Frank Lopatič tajnik, prav kakor njun oCe, ki se £i& še prav dobro spomin jam, in . O., Frank fimajdek blagajnik, |9805 r, .,»1« X« trt »ca Vo-1 JWuskoka-av. Cleveland. Nadzorniki: Zares vrla, ee je vse res, kar pr 2i|ir, Lovrenc Seme, Fred. Kob- slišim O njiju. Gospoda vite- ler. Zdravnik dr. a. h. Bolton, 15603 za, ali razumeta moj jezik?" I w*lcrl°? Cojimwood. Seje vsako "Za silo," odgovori Godvin ; "dasi sva se ga učila izza mladih dni, gre vseno bolj slabo." "Dobro. Potem pa mi po- j vejtp kot vojaka vojaku, ta j1 hočeta od Saladina?" "Sestrično go9pdco Rozaj ^ VJ1.il.BT. _JV ........... mundo, ki SO jO na tvoj ukaz - mesecu v Birkovi mali dvorani ob 10. odpeljali iz našega doma na d°P- _ Angleškem." * I dr. kras, at. 8. "Viteza, vajina sestrina 1 Rd!ohFrtr Cernejredsednlk, 986 Ivanhoe je; to mi je znano, kakor vem, j isoth št,°|X da je moja nečakinja. Povej-1 f7^75 J s," j2T!UiflB& ta mi pa sedaj, ali vama je nik, 1280 E, lesth St. Nadzorniki: Ant. ona morda kaj vežt"ta mo- trii ju je S svojimi bistrimi nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Sloven-očmi. iljf V- i " .Siir t-■ Orton Ct., Louis J. Safran tajnik, 1423 E. 30th St., John Market zapianikar, 15310 Daniel-av, A. Colarich blagajnik, 6000 St. Clair-av. Nadzorniki: Pavel KogovŠek, Frank Kramar, Ant. Potokar. Zdravnik: dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair-av. Seje vsako 1. nedeljo v skem Domu. Godvin je pogledal Wulfa, dr. glas clev. delavcev, st. 9. ki mu reče angleški: I John Brodnik predsednik, 6023 Glass "PnvH mu rPRtilen brat ave» «l°hn Lev,tck podpredsednik, 1121 Kovej mu resnico, Drar. E mh St Leopo|d Novak tajnik,io89 K i Temu možu ni mogoče niče sar prikriti." • Nato Godvin odgovori: "Sir, ljubiva jo in sva njena zaročenca." Sultan ju strme pogleda. "Kaj! Gbadva?" vpraša. "Da, obadva." "In ona obadva ljubi?" "Da," odvrne Godvin, "oba vsaj tako pravi." Saladin Hasan pa se nasmehne. "Koga izmed vaju, viteza, pa bolj ljubi?" "To, gospod, ve samo ona. Ko pride čas, nama pove." "Zdi se mi," reče Saladin, E. 66th St., John Sever, zapisnikar 1173 Norwood Rd., John Sodja blag., 1077 E. ttfith St. Nadzorniki: Frank Bogovič, Ant. Lunder, Frank Lušin. Zdravnik dr. J. M. Seliškar, 6127 St. jCtoir-av. Seje vaako I. nedeljo v mesecu ob 1. url pop. v S. N. Domu. DR. MIR. AT. 10. Predsednik Joa. Smrdel, 3552 E. 82. St. podpredsed. Thomas tylervar, 3563 E. 82nd St. tajnik Louis Grden, 3532 E. 80th St., zapianikar Andrej Ule, 7725 Osage ave. blagajnik Prank Smrekar, 3550 E. 80th St. Nadzorni-: ki: Jos. Riiaar, John Mirtič, Andrej si pogladi brado, Rodela, zdravnik Dr. H. G McCarty, 0014 Union Ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob i. uri pop. v S. N. Domu. DR. DANICA, AT. 11. Agnes Skok predsednica, St. Clair Ave., Rozi Zupančič podpredsednica, 1027 E. 61 st St., Frances Hudovernik, tajnica, 1073 Addison Rd., Mary Drčar zapisnikarica, 061 Addison Rd., Emma M. Drobnich, 1293 E. 55th St., blag. Nadzornice: . Jennie Stupar, Angela Kriiman, Josipi na Kralič. Zdravnik: dr. F. J. Kern, 6202 St. C!aii*av. Seje vsak drugi torek v mesecu v S. Nar. Domu. S^verova zdravila vzdr/ujejo /dr.ivje v »Iruzin.ifv Beseda ženskam. Nikar n« tehtajte svojega zdravja g zanemarjanjem tiatih neradnoati in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobita od svojca le-karja S evera's Regulator (Severjev Regulator). Ta fvgula-tor j* blaiilno delujoča tomka ki zdravile. Priporočljiv jo za popravo listih posebnih oslabelosti in neredov. kt m jim pudvrie&e ianbke. . Cena $ 1.25. Na predaj po vseh lekarnah. DR. RIBNICA, 8T. 11 Jos. Sadar preda., 1113 Norwood Rd., Jos. Lunder podpredsednik, 5615 Carry-av., Louis Oralen tajnik, 1146 Norwood Rd., Joa. Ban zapianikar, 1021 E. 62nd St. Fr. Virant, blagaj. 060 Addison Rd. Nadzorniki: Edvard Prijatelj, J. Benčlna, L. Sever. Zdrav-nlk: F. J. Kirn, 6202 St. Clalr-av. Seje viako tretjo nedelje v mesecu v S. N. Domu, soba it. 4. dopoldne. DR. CLEV. SLOVENCI, iT. 14. Frank Končan predsednik, 1158 E. 60th St. Lukaa Leveč, podpredaednik, 1273 Marqaette Rd, Anton Abram tajnik 1225 E. 72nd PI. Paul Novak zapisnikar, 1127 E. 63rd St. Mihael Birtič, blagajnik, 1020 E. 62nd St. Nadzorniki: Louie Melnar, Frank Jakomin, John Zupančič. "Zdravnik dr. F. J Kern, 6202 St.* CUIr Ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 2. pop. soba It. I. drT/L ' Jos. Perji sser-av^ Fi 1001 Add Vaš račun za plin Mogoče bo manjši in vaše zadovoljstvo še veliko večje, če ste gotovi, da burneiji v vaši peči, kjer kuhate so popolnoma ad-justirani. Stopite v naš Service Department, blizu glavnega vhoda, prihodnjič kadar pridete v poslopje East Ohio Gas Ca, in eden naših uradnikov bo z veseljem vam razložil priprosto stvar kuhinjske ekonomije. Mi imamo vse, da vam razkaže-mo in razložimo o vaših problemih. * ' . ' .......4' ; l .t -At * ' t • X> Ta postrežba se vam daje po izkušenih plinovih ekpertih in jo dobite samo če vprašate. Je zastonj,' seveda, in mi vam z veseljem postrežemo. V THE EAST OHIO GAS CO. 5805 Prosser-av. Anton Smolič zapis. 5817 Prosser-av., Frank Milmai blag., 1221 E. 61st St. Nadzorniki: Jos. Meg-; lich, Leo. Kuilan, Ad. MateroL Zdrayt nik: dr. J. M Seliikar, 6127 TSt. Clair av. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu v novi Soli. DR. FRANCE PREAEREN, AT. 17. John Centa predsednik, 6105 St. Clair-tv., Anton Anilovar podpreds., 62 2 St. Clair-av., Peter Bukovnlk, taj. 6601 St. Clair-av.. John Bukovnlk, zapisnikar 7503 Lockyear-av., Jos. Stamp fel blagajnik, 6120 St. Clair-av. Nad zorniki: Jack Mauaer, Fr. Pečjak in Dolenc. Zdravnik: dr. F. J. Kern 62 St. Clair-av. Seje vsako 2. nedeljo mesecu v S. N. Domu. ^ K. 2. P. DR. SRCA MARIJE. Predsednica Julijana Brezovar, pod-ary Grdina, tajnica Fan-Wt . lagaj- nica Katie Perme, 1133 Norwood Rd., nie Trbežnik Mary C , 6615 Bonna-av., blagaj- rač. tajnica Helena Mali, nadzornice: Mary HočeVar, Mary Bradač in Ivanka Peian. Društveni zdravnik je dr. Seliikar. Seje se vrle vaako drugo nedeljo v mesecu v stari ioli av. Vida. DR SV. C. in M, AT. 18. Rud. Cerkvenik, predsednik II15 Norwood Rd., Jos. Zakrajiek ml. podpredaednik, 6218 St. Clair-av., John Widervol tajnik, 1153 E. 61st St., Jos. B. Zaviriek zapisnikar, 1383 E. 391 h St., Ant. BaJca blagajnik, 1016 E. 61st St. Nsdzornlki: Ant. Strnila, Viktor Kompare, Jos. Zakrajiek, at Zdravnik dr. J. M. Seliikar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v šolski dvorani av. Vida. DR. BLED, AT. 20. Jakob Resnlk predsednik, 3500 E. 81st St., Anton Valenčič podpredsednik 8006 Union a. John Urigel, tajnik in zapiank. 7730 Osage a. John Pire. blag 7736 Marbie-av. Nadzorniki: Anton Goreč, Andry Reiin, Silvester Pavlin. Zdravnik dr. McCarty, 0014 -Union-av. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob I. uri v S. N. Domu. DR. JUGOSLOVAN, AT. 21. Anton Eizenhardt predesednik, 1743 E. 33rd St., Frank Lenček podpredsednik, 1617 E. 20th St. John Ivančič, taj. 1700 E. 31 st St., John Kozjan zapisnikar, 3116 Elyria-av., Frank Debevec, blagajnik, 1702 E. 20th St. Nadzorniki: John Svet, Frank Janeiič, Fran Ivančič. Vsi v Lorain, O. Zdravnik, dr. H sis, Pearl-av. Seje prvo nedeljo v mesecu ob 0. uri dop. v Virantovi dvorani. »MIIIIIMIIIIHMII1MIM DR. SV. ANTONA PAD. tt. 138 C. K. of O. Predsednik Joa. Meglich, 1103 Eaat 64th St., podpredsednik Frank Skerja-nec, tajnik in zapisnikar Anton Ko-gtanjiek, 5408 Homer-ave., blagajnik Jernej Ogrinc. Seje se vri« vaako 4. nedeljo v mesecu v atari iolhsv. Vida ob 2. popoldne. V društvo se sprejemajo praktični katoličani. -_ SAM. K. K. DR. SV. JOŽEFA. Frank Kores' predsednik, 1583 East 41st St., Joa. Lavri« podpredsednik, 1004 E. 64th St., Jak. Bukovec, tajnik 5134 St. Clair-av., A. Bolka zapianikar, 500 E. 143rd St Collinwoed, Jos. Erbeinik blagajnik, 1123 E. 63rd St Nadzorniki: Frank Koimerlj, 455 E. 152nd St, Jea. kV 15230 Waterloo Rd, John Germ. 1"80 E. 64th St Dr. zdravalk je dr DR. Z. M. B. Zboruje vsako 3. npdeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Narodnem Domu. Dr. je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedenske podpore. Sprejema mladeniče in moie od 16. do 33. leta. U-radniki so: Preds. Frank H. Mervar, 1361 E. 55th St, tajnik zapisnikar Jos. Centa. 1175 Addiaon Rd., fin. tajnik oa. Globokar, 8300 Korman-av., blag. Kuilan, 1Q0I Addison Rd. DR. LOŠKA DOLINA. Predsednik Jernej 2nidariič, 6521 Schaefer-av., podpredaednik Simon Bizjak, prvi tajnik John 2nidariič, 6617 Schaefer-av., drugi tajnik Joa. 2nidar-iič, 1264 E. 50th St., blagajnik Jernej Kraiovec, pomoini tajnik Franc Klein-dlenst, gl. odbornik Math Zabukovec. Nadzorniki: Ant. Anilovar, Joa. 2ni-dariič, maršal Flor, Hočevar. Druitvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob I. uri pop. v S. N. Domu It. 1. Društ-lačuje $7.00 tedenske podpore in smrtnine. " SLOV. LOVSKO POD. DR. SV. EVSTAHUA. Predsednik Frank Novak, 1170 East 60th St., tajnik Henrik Krantz, 8220 Korman-av.. blagajnik John Grdina, 1207 E. 60th St. Društvo ima seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Grdinovi dvorani, št. 3, 6025 St. Clair-av. K. S. K. DR. SV. VIDA, št 25. KSKJ. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Smrtnina se plačuje v svo-tah $250, $5 0 in $1000. Dr. plačuje $6.00 bolniške podpore na teden. V društvo se spre|emajo v mladinski oddelek tudi otroci od 1. dp 16. leta. Dr. zboruje vsako L nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji od 10. dop. do 5. ure pop. Predsednik John Widervol, 1153 E. 61 st St A. Stariša, podpreds. Joa. Ruas, 6517 Bonna Av. tajnik, Jos. zapisnikar, John Melle blagajnik, zastopnik Joe Ogrin. Pregledniki knjig: A. Korošec, John Pajk, Joa. Mačerol. Zdravnik dr. J. M Seliškar. 60. St. finančna tajnica Francea Zu-gel, 6322 Carl ave. blagajnlčarka Jennie Novak, 6018 Edna ave. Nadzornica: Ana Erbeinik, Ana Boldaiu Mary Babnik. Društvo zboruje vsak prvi in tretji torek v mesecu v Slov. N. Domu. Za / sprejem novih kandidati n j dr. Kern, 6202 St. Clair ave. F. J. SLO/. KAT. PEVSK. društvo "LIRA" Predsednik Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. podpredsed. in pe-vovodja Matej' Holmar, 1100 Norwood Rd., tajnik in zapisnikar Ignacij Zupančič. 113L Norwood blagajnik Frank Matjalič, 6526 Schae-fer ave., kolektor John Sterle, 671$ Edna ave. Pevake vaje so: v torek, četrtek ia soboto večer ob pol 8. uri zvečer r stari šoli av. Vida. Seje vaak prvi torek v mesecu. KAT. PEVSKO DR SLOVENIJA Predsednik Florjan Cesar, 3537 B. 81st St. podpredsednik in pevovodj Peter Simčič, 8101' Aetna Rd. n Frank Snyder, 3541 E. 82nd St gajnik Jernej Strojin, 3526 E. 8lat Društvo zboruje vaak prvi torek v s ecu v S. N. Domu. Vaje vsak ponde-Ijek, sredo in petek ob 7. žveči Sprejemajo se v društvo vsi praktik katoličani. Dr. DVvor Baraga, it 1317 < K at Boritaarjev. COF. Rada ' Nadborštnar Fr. Perme, 1133 Norwood Rd, podborštnar Anton Hlapi 1082 E. 72nd St. tajnik zapianikar Perme,- 1133 Norwood Road, fit fini tajnik Lawrence zupančič, 10< •Jat St, blagajnik Jernej Knaua, E. 62nd St, Odbor: Joa. Bukovec, Skulj, Johrk Fabijan. Zboruje vsako nedeljo v stari šolski dvorani ob pol popoldne. , . K. K. POD. DR PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. Predsednik John Levatek, 1121 E. 66th St, podpredsednik Frank Milavec 1001 E. 71st St, prvi tajnik Fr. Zupančič, 1364 C. 36th St, II. tajnik AL Novak, 1080 E. 66th St, blagajnik Frank Čoi, 1031 E. 61 st St, zdravnik dr. J. M. Seliškar. Redne seje se vrše vaako 2. nedeljo v meseca ob I. uri pop. v S. N. Domu aoba it. 3. SLOV. SEN. PODP. DR CARNIOLA ST. 403 L.O.TJH. Predsednica Francea Babnik, 1388 E. 45. St, pod^redaedaica Agata Sk£ DR SLOVENIJA. Predsednik Frank Spelko, 3504 Clair-av, podpredsednik John Pe šek, 14222 Westropp'av, tajnik Ji Germ, 1060 E. 64th St, rač. taj Kočevar, 1425 E. 30th St., M John Fortune, 1376 E. 43rd St. vsako prvo nedeljo v ■ Domu. Podrobnosti se pozvedo pri predsedniku ali tajniku. Za sprejem novih člsnov je zdravnik dr. Kern. - DVOR MARIJE POMAGAJ Kat BerStaarfev, it 104« Ima svoje redne seje vsako 1. nedeljo v mesecu v Slov. Domu na Hotoea ave. Uradniki za letoa so: NadborSt-nar John Meeec, 14300 Darley At podborštnar Fr. Prime, 710 E. If tajnik Anton Sternad, St, blagajnik Karol K rail, St. Novi člani se sprejemajo v 10. do 50 leta in a* lahko za $500 ali $1000. Dvor pU tedenake bolniške podpore, morajo biti preiakani od zdf_ J. M Seiiikarja. Za nadaljna ta se obrnite na gori