PROSVETA
GLASILO &OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UradnUM hi sprtmUki prostsrts HIT 1. Uwndal» Am
Offlos of PnbltoattoB! MVT South Lawnd»U Ats. TtlsphoM, Kookirtll 4904
LETO—YEAR XXV.
Csss lista
t ouJt 'SS^T.dT^ 'iS"?cSJIi?'Chicsfo, 111., torek, 5. april* (April 5), 1982. ]
Ac-ptsn- far m»illny »t »p«rUl r»U of poaUf prevMsd Hr te -ctios 110»* Act of Oct. a, 1917, authorl»»d on J«» 14, 1911
Subicription $0.00
Y»«rlr
ŠTEV.-—NUMBER 81
Ameriški farmarji ekonomsko revo
red to
«
Zahtevajo moratorij na dolgove in znižanje posojil v proporciji kot m padle cene pridelkom. Gibanje sa zadružne farme dobiva vedno vet pripadnikov
Kanaaa City, Mo. — (FP) — Med farmarji srednjega zapada se počasi kristalizira nov ekonomski program, ki zna pretre-sti ves poljedelski kapitalizem do korenin. Pronicajo ga razmere, iz katerih farmarji rte vidijo drugega izhoda kot potom, drastičnih sprememb. Ta program se zrcali v sledečih zahtevah, ki dobivajo vedno več pristašev:
1)	Enoletni moratorij na vse obveznosti — posojila, vknjižbe, obresti in davke.
2)	Reduciranje p o » o j i 1 in vknjižb v enaki proporciji kot so se znižale cene glavnim poljedelskim pridelkom.
3)	Ustanovitev zadružnih farm na posestvih, ki so jih farmarji izgubili. S tem v zvezi je tudi sugestija, da zadolženi farmarji odstopijo posestva dolžnikom in jih pozneje pokupijo po nižji vrednosti v svrho zadružnega farmarstva.
Glede moratorija pravijo farmarji, da so vredni istega vpo-Atevanja kot Nemčija. Med vojno so farmarjem pripovedovali, da so hrbtenica naroda in naj napnejo vse sile, da se porazi velikega sovražnika. Ta hrbtenica je sedaj zlomljena. Ravno tako nekdanji "sovražnik." Slednji je dobil moratorij. "Zakaj ne bi bili tudi mi vredni enakih ugodno-sti?" se vprašujejo. Res, zakaj ne?
Enako tudi t drugo zahtevo.
Pod sedanjimi cenami farmarjem ni mogoče plačevati ne obresti in davkov niti obveznosti originalnih posojil in vknjižb. Obveznosti so bile napravljene, ko je 'bila cena pridelkov višja, mnogo višja kot sedaj. Pridelovalec pšenice je na primer dobil posojilo, ko je bila cena pšenici dolar na bušelj — tisoč dolarjev na tisoč bušljev. Posojilo je bik) potrošeno tudi v mejah tedanjih cen — za setev, plače ln stroje.
Radi skrahlranja trga pa je farmarju nemogoče poravnati obveznosti, ki so faktično narast-le v isti proporciji kot so se znižale cene. Tisoč dolarjev dolga narejenega pred leti, pomeni sedaj dva tisoč ali še več. Ta dolg lahko poravna le s svojinj pridelkom — pšenico, ki je bila lansko leto ob žetvi ln po žetvi od 26 do r»0 centov, ali kar že pridela. V to svrho bi moral pridelati in prodati jlvakrat ali večkrat toliko kot je tedaj, leo je posojilo do-bil. Edino na U način bi mogel poravnati svoje obveznosti u-ključivši davke. Tudi če bi mogel /\ išsti svojo produkcijo, nI trga niti za sedanje pridelke.
Zahteva za redukcijo dolga to-r< j ni fantaatlčna z njegovega stališča. Krivična je seveda za upnika, a katerim navadno farmar sicer simpatlzira, ampak nI l h »moči. Oba bi rešila le velika in v z<l rž na inflacija, svišajne cen, ampak tega nI na vidiku. Predno pride do tega, bo do malega vse ~ bankrotirano, upnik in dolžnik, podjedelskl bankir in farmar.
Ameriški kapitalizem je zašel v stiskalnico, is katere ga ne bo izvlekla nobena rekonstruktlvns korporasii* ali vladna dola. Dejstvo je, da bodo farmarske ob-v«»zno*ti črtane, ako ne s privoljenjem upnikov sli vlade, tedaj i »a avtomatično. To se sicer že <i"traja v tisočih ln tisočih sluča jih, ko prehajajo bankrotirane farme v roke upnikom ln državi. Ker nI kupcev, so te farme "zmrznjene."
Med farmarji se je v zadnjih par letih razvilo tudi gibanje, ki zre za tem. da se na javni drsž-bi preprečijo vsake kupčljske ponudbe. To gibanje je posebno Wno v losrl.
Nsjdslekovidnejše je pa gibanje, ki dobiva vedno več pristaše?, za formiranje kolektivnih ali zadružnih farm. V Mlnneapo-
lisu se je že organizirala skupi, na, ki ima namen ustanoviti zadružno farmo še to leto. Od vlade nameravajo dobiti zemljo — farme, katere je zasegla radi neplačanih davkov. V svrho nabave mašinerije nameravajo izdati
PROTIJAPONSKA REVOLTA V MANDŽURIJI SE SIRI
Vlada odredila nove čete v ogrožene kraje. Japonski letalci mečejo bombe na Nungan, ki so ga zasedli rebeli
pot v krušne linije bodisi na far mah ali v mestih edina alternativa.
Vprašaajs embarga ■a sovjetski premog
Operatorji zahtevajo, da zaklad-niški department prepove uvoz | trdega premoga Iz Rusije
...	. Sangaj, 4. apr.—Uradna ki-
prednoetne delnice, navadne ujgktt ča80piima agencija Kuo
(common stock) si bodo pa sa- Min ^ dg M japanaki ^
mi obdržal kot plačo. Ta načrt ukj, „ yet kot gto ^ na
podpirajo tudi izkušeni zadruž- mesto Nunkan Ek8plollje i0
n „ . . ....	.netile ogenj v raznih delih me-
V dani situaciji ta program ni gU toda rebeli vedno v,dr.
utopističen, ampak ma veliko |||j#Jp §voje idje
n^nost se uresničiti v večjem Neko d	^^ {| Harbi.
obsegu. To je tudi edini izhod iz. kftt je Wa brltaka
situacije, ker v nasprotnem slu- časopisna agencija Reuter, jav-
. l^J^lV^J^J^ I liS. da so rebeli pod vodstvom
generala Ting Caoa okupirali železniško postajo v Sihowhotzu ln malo rusko naselbino ter prisilili japonske Čete na umik.
Japonsko vojno ministrstvo je odredilo nadaljnji dve brigadi v Mandžurijo proti rebelom. V Cangčunu, glpvnem mestu nove mandžurske države, vlada panika vsled prodiranja rebelnih čet.
Vesti iz Mukdena se glase, da se revolta širi tudi med korej-VVashington, D. C. — (FP) — I sklml kmeti v provinci Feng-Dve priči, ki sta bili opisani kot tien. Ta dlstrlkt je bil poznan ameriška inženirja, katera sta ^ center komunistične in revo-blla v službi sovjetske vlade na luclonarne propagande, donskem premogovnem polju, Dalje se poroča Iz Toklja, da sta nastopili na tajnem zasliša- je japonska vlada naletela na nju pred zveznim carinskim ko- velikanske potežkoče pri iska^ misarjem Eblerjem in pomož- nju posojila 60 milijonov jenov nim zakladniškim tajnikom Low- (krog $20,000,000), ki ga rabi manom. Izjavila sta, da je trdi | Zft financiranje militaristlčne premog, ki ga sovjeti uvažajo v kampanje v Mandžuriji. Vlada Združene države, .produkt pri- se je obrnila v London in v Pasi! jenega dela in da bi vsled te- riz za posojilo, toda dvomljivo ga moral* zakladnlškl depart- je, če ga bo dobila. Evropske ve-ment razglasiti embargo v sml-l lesile nimajo zaupanja v japon-slu 807 točke carinskega zako-1 ako vJado, katero kontrolira mi-
1 itaristična klika. Ta klika je
na.
Zakladnlškl tajnik Mills je že | odgovorna za obstoječi kaos v enkrat prej naznanil, da ne bo| Mandžuriji in Sangaju. prepovedal uvoza sovjetskega premoga na podlagi obdolžitev, I Naporno delo vrglo več kongres ki niso podprte z dokazi. Same nikov na bolniško posteljo obdolžltve ne zadostujejo. Obe Washington, D. C. — Krog priči je privedel v Washlngton dvanajst kongresnlkov je zbolelo R. Dorrance, predsednik Pennsa ko^ posledica napora v zvezi z Anthracite Coal Co. Dorrance je wtko 0 davčni predlogi, katera tudi vodil grupo operatorjev, ki je bila zadnjo soboto sprejeta, se je pred par tedni oglasila v j)r> George W. Calver, zbornični uradu zakladnlškega departmen- zdravnik je moral odpreti bolnlŠ ta ln zahtevala razglasitev em- nico v poslopju kongresa in po-barga. Ti so takrat trdili, da večati število svojega štaba, oborožene straže nadzirajo ru- Kongresnlk Albert Vestal Iz ske rudarje, kar dokazuje, da je indlane je podlegel srčni hibi. delo v premogovnikih prisiljeno. Njegovo smrt je pospešilo težko Da oboroženi policaji stražijo delo zadnjih dni. Nekateri kon tudi neunijske premogovnike v grešniki, ki so oboleli, so bili po-Pennsylvanlji, o tem so opera- slani na njihove domove ter se torji molčali.	ne bodo vrnili v glsvno mesto,
Slično agitacijo proti uvozu | dokler ne okrevajo, sovjetskih produktov vodijo že
dolgo časa lesni magnati. Par- Smrt unlji*ega voditelja krat so carinski uradniki že u- Boston, Msss. — Matthew Mc-stavili parnlke, ki so vozili les Carthy, ki je bil poznsn kot "oče iz Rusije, toda vselej se je do- unije oastnih železničarjev," je kazalo, da so bile obdolžltve gle- te dni umrl v starosti 69 let de kazniIniškega in prisiljenega MoCarthy je bil ustanovitelj u-dela neutemeljene, nakar je bilo ni je ln uposlen pri cestni Želez blago poslano firmam ln posa-|nici v Bostonu 41 let. meznikom, ki eo,ga naročili.
Krvava volilna kampaaja v Nemčiji
Berlin, 4. aprila.—Predsedniška volilna kampanja je včeraj izzvala krvave spopade med fašisti ln Jcomunlstl v več mestih. Tri osebe so bile ubite in okrog 50 je bilo rsnjenih. Bivši kron-princ Viljem Hohenzollern je objsvll poziv na vol lice, naj volijo Hitlerja. To je očitna kršitev obljube, katero je dal nem ški vladi, ko mu je dovolila po-vratek v Nemčijo, da ss ne bo mešal v politiko.
podpirajo
Obžaluje napad na Vatikan, ki ga je priobčila "Politika"
Rim, 4. apr.-rOstri noti, ki jo je papeiev nuncij monsignor Er-menegildo Pelligrlnettl naslovil Jugoslaviji, je sledil zagovor ju. goslovanske vlade, v katerem obžaluje napad na Vatikan, ki je izšel v "Politijd." Ta list je obtožil Vatikan, da je krivičen napram slovenski manjšini v Julijski Krajini, katero je Italija dobila po končani avetovnl vojni. Jugoslovanska vlada pravi v zagovoru, da obsoja napad in pojasnjuje, da je članek cenzor slučajno prezrl.
Članek v "Politiki" je nosil na-slov: "Vatikan in narodne manjšine" in je vseboval obdolžitev, da je sveta stolica prisilila goriškega nadškofa Sedejs ns re-slgnacljo„ na njegovo mesto pa je postavila Italijana, ki se strinja s političnimi motivi fašistične vlade ln sovrašl Slovence.
Vatikan je amatral obdolžltve za krivičen nspad in zahteval zadoščenj* od jugoslovanske vlade. Izjavil je, da je bil namen članka Jishujskatf javno mnenje proti sveti IstaUci.
Voditelji prtMiaponskih demoRstraelj obsojeni
Mednarodna delavska obramba . se zavzela ga obsojence
Washington, i). C.—(FP)—O-sem od 21 komunistov in radi-kalcev je bilo obsojenih na dva meseca zapora Vsak ln plačitev globe $JJW na obtožbo nespodob nega obnašanja, ker so organlsl-rsli proUbnperisllstlčne demon-sfcroefje pred fnsde^^ssn^jaiKvn-skega poslaništva v Wash ing tonu. Deset drugih Je bilo obsojenih na mesec dni zapora vsak ln na plačitev globe $100, dva pa sta bila oproščena. Policija, ki je izvršila aretacije, Je več udele-ženoev močno pretepla.»
Chas. P. Ford, zagovornik obtožencev, je že vložil prizlv proti obsodbam. Mednarodna delavska obramba pa sklicuje protestne shode ln zahteva, da policaji, ki so napadli ln pretepli demonstrante, dobe zaaluženo kazen.
Obravnava proti Albert Suakl-nu, James L. Kennedyju In Ivan Kostrawu, se ponovno otvori 6. aprila. Ti so obtoženi upirsnja policijskim uradnikom. Ostali do monstrantl so btll odvedeni v Jet-ni Anico Occoquan. *
Odvetnik Ford je na zaališanju pred sodiščem IsJavU, da bi bile demonstracije mirno potekle ln da bi ns *>llo prišlo do bitke, ako se bi bila policija vzdržala inter vencije. ___ '
Temperencevllle je temperenčen!
St. Clsirsvllle, Q. — Sosednje mestece se Imenuje Temperencevllle. Te dni so tja navalili pro-hiblčnlkl in zaplenili sto galon piva, vina In žganja.
FASlSTttM VOLILNA KAIPA-NJA V NEMČIJI
Bivši preatolonaalednik ln vodi* tel j I nacionalistov apelirajo na volltce, naj glasujejo sa Hitlerja pri oftjUt volitvah. Poli. Učno premirje končano
Berlin, 4. apr.—Bivši prestolonaslednik Frederick Withelm je izdal apel na volllce, v katerem jih urglra, naj aledljo njegovemu zgledu ln glasujejo za Hitlerja, predsedniškega kandidata fašistične stranke, prt ožjih volitvah, ki ae bodo vršile t^lhodnjo nedeljo.
S tem je princ prelomil čaat-no besedo, ki jo je dal republikanskim avtoritetam, da se ne bo vtikal v politične afere, nakar so mu avtoritete dovolile povratek iz izgnanstva v Nemčija
"Smatram, da je združena narodna fronta absolutno po-
GOSPODARSKA SILA PLUTOKNA-CUE RASTE
Mezdna Izplačila padla sa polovico* skupna isplačila dlvidend In obresti pa stalno naraAčajo
Divja plemena se upirajo Angliji\
Velika Britanija naletela na velite potežkoče pri pobijanju revolte
Pešavar, Indija, 4. apr.—Divji rodovi, katerih navzočnost na britskl strani meje med Indijo ln Afghsnlstanom, ki tvori vhod v Indijo in bližnja mesta, dela
velike preglavice Angliji, ker sol n0w York___(FP) — Kriza
se ponovno dvignili proti brit- gor| krila dol. Dlvldende ln skl vladi. Britskl letalci so aker obresti stalno korakajo svojo fte večkrat napadli vasi teh dlv- ^ ^igor. Tudi tekom krize, jih rodov, toda dosegli niso po- v slehernem v zadnjih treh le-sebnoga uspeha.	; tlhs blls isplačila dlvidend ln
TI rodovi so selo bojeviti. Ve- obresti vlšjs Hot kdsj prej. Kot lika Britanija ae aaveda, da bi Ukazuje U tok "8urvey of Cur-bila (potrebna velikanska arma- \nn% Business" so znašala poda sa rasorošltsv teh rodov^Jil vprečns mesečna isplačlls dlvl-Imsjo svoje vasi v gorovju. Ta- d«nd ln obresti: ka kampanja bi stala vsllko de- ^ narja in življenj,l vrhtega pa 1 znajo ti rodovi Isdelovstl svoje orožje ln so neodvisni od suns-njs pomoči. Kampanjs civilne nepokorščl
$632,000,000
1980 ....m. ....... ...... (>H6,000,000
1031 ..t.....*...*....... 688,000,000
Na drugI sranl je lansko Isto delavstvo Drejslo^koraj polovl-
m^sori
ne, ki jo vodijo Oandljevl naclo-lco manj v plačaV^Tot 1. 1989. nallstl, jim je aloer nerazumljI- Gornje številke pokszujejo, da . .. , , P ■ 1M Ivi, toda vedo, da je britska vla- plutokratl ne občutijo nele nI-trebna, pravi princ v svoj iz- k vpg,t v Mpor nj|hoVagft vodi- kake krlse, ampak ss realno nji-
i«! '	g llB T	81 tslja Abdul Oafar Khans. Sedaj hovl dohodki sUlno svlšujejo,
Hitlerja ln pozivam tudi druge. I hoeeJo maW<)Vttl ^ Angleži krlss aH ne krita. In gornje Ite-
da to store.	ln uprizarjajo navale na brltske v like niso prišle Iz radikalnih
Vojvoda Koburški,	posadks, potem pa se spil umsk-1 virov, ampak jih je zbrala ka-
Buelow ln drugi bivši tovariši	h|.(b6 ^ jf ^.i^ova- piuilstlčna razlskovslns usta-
"T^Ste	štS 11' »J® zvezano z velikimi potelko- „ova.
slovlll sllčne apele na nemški	| ^ ^^ ^ ^
krlss ps pokszujejo sledečo sli* kol L. 1989 so znašale v plačilnem indeksu 107.7,1.1990 87 J, 1. 1981 74.4 ln v decembru lanskega leta le MJ aH skoraj po-lovioo manj kot 19029.
Vsa dossdanja kriza js šla na račun delsvstvs ln fsrmsr-Jev. Pome ila js s vasmi pridobitvami, ki si jih js delavstvo iavajevak) v sadnjih 80 ali 40 istih. V zgodovini rudarske in«
rod. Združena patrtotlčna liga lnlUml' Landbund, Rmetska politična or-	. , .
ganizacija, ki sta pri volitvah 18. | Ritetka kORfO-
marca podpirali Theodora Due-sterberga, predsedniškega ksn-didata nacionalistične stranke,
" Dr* Alfred Hugenberg,	ru<>?r

telj nacionalistov, je Isjsvil, da ne bo sodeloval v tekočI volilni kampanji. Svojim pristašem je svetoval, naj gUiujafcmJbsndi-
data, katerega smatrajo, da bo
najbolj iskreno zastopal interese
Nemčije.
jI In operatorji
s« \i
18.
ečina premogovnikov počtva. Watker obtožuje ofe-
Hni
Ban Francisco, Cal. — Mastni uslužbenci so obljubili, ds bodo prispevali od treh do deset odstotkov od prejete pleče v sklsd za podpiranje brezposelnih. Vso-U, ki bo nabrsna na U način v tem letu. bo krog $1,600,000. A-ko bo mest n s vlada v tem času reducirala plače, tedaj bodo u-službenci prenehali s prispeva-ajgšb v sklad sa brezposelne.
Chlsagn.—konferenca med II-	dustrlje na primer niso bili ru
llnols CJoal operators' Ass'n In	dar Ji nikdar slabše plačani kot
Politično premirje, kateregs I zastopniki dvanajstega premo-	^ ^daj. Tudi pred orgsnlsirs-
Je razglasil predalnik Hinden- govnegs dlstrlkU je blls ssdnjo	^ UMW so v dolsrjlh ln osn.
burg s posebno naredbo, ki je soboto ssključsns ln s tsm ubl-1	tih prejemsll v^ sa tono nako-
prepovedovala politična shode ln to upanje glede hitre poravnave	panoga premoga kot sedaj v ne- ,
demonstracije, Je bilo lwtčano neaoglaalj. Razgovori med ni-	katerih krajih, in v drugih glav-
včeraj opoldne. Republlksnake rudsrji in opbrstorjl se obnove	„ih industrljsh tudi nI veliko bo-
organizacije so se dobro prlpra- 18. aprila. Konferenca Je bila	ya# Ka .labšem kot Maj v sad*
vile na kampanjo ln bodo imele ssključsns na »ahtevo operator-	nj|h 40 ut|h ^ tudj farmarji,
krog 60,(HK) »ho^ v ^ ^nu	T. nsrslčsjočl tok v Izpisi
v rjznlh ^ ^^^^ t^J^uS^ PH vanju dlvidend ln obresti mora
shode šlrom države.	v držsVl Illinois počlvs. Obrst js	^^ ^
Veliko število pr6«inentnlh	bil obnovljen v p^rlj.ksm
članov, bivših vojakov, je bilo	trlktu, kjsr so operatorji Zm^	nZikrni^
izključenih iz organizacije jekle-	znan l, da bodo operirali premo-	bili uk isr
nočeladarjev, ker pri zadnjih govnlks V smislu	J2 a ko7 j0 pokLuJeJo iirnj«
volitvah glasovali za HIi£nbur- J^n Walker, predsisln k UH- JsčJs k«>i)o ylokazujejo rjrnjs
ga. Hindenburg, ki je častni člsn nolsk.ga premogovnsgs dlstrik- J^llke 14j«n'
te organizacije, Je včeraj nsslo- ta, dolži operatorje okorno- »	iSULtohl^l-tl
vil ultimat, v katerem ssht^vaj.tl ss polom dosedsnjlh rssgO-
ds morajo biti Izključsnl Člani vorov. Eskel je, da so ssstopntkl ZltV^nfo dl^ ll ponovno sprejeti v orgasisscljo rudsrjev storili vas, ds P^ IC^t^ -S^ ^^I^illr^ti i do 5. aprila.	čljo uaUvlUv obrata. Omenil Js.	^V*
Poročilo Iz »reslsve ss flsslJda rudarji ns podcenjujejo p^ Um tudi gospodarska moč bog^ ds so fašistične "sunkuvne" čete tsžkoč, proti kaUrlm ae morsjo aktivne v militarlstlčnsm vežba- boriti operstorjl. Konkurencs a
nju Nekateri smatrsjo to za do- strani premogovnih kompanlj v Krvavi volilni Ugrsdl v Mehiki kaz! da ss fsšltl pripravljajo na državah, kjsr js blls ubita unija, M*xlco Clty, 4. apr. — Pri nasilno »trmoglavljsnje vlade v Js velika, kajti razmere med ne- včerajšnjih nomlnacijsklh voli-primeru (Hira/a pri volitvah. organiziranimi rudarji ao ne- tvah Je prišlo do številnih isgre-
1 znosne ln spominjajo na fsvdall- dov v rssnlh krajih, zem, js dsjal Walker.	Kna ^^ j# bUa uWta |n šest
llllnolsks rudsrsks unija «s-l ranjsnih v poulični bitki msd htevs zvlšsnje mezde od $6.101 poištMnlml nssprotnlkl v VUls ns $7, dočlm operstorjl urglrsjo Jaumu v državi Tamaullpas, v znižan js mesdns Isstvlcs, ds bo- fad«rslnem dlstrlktu, v katerem do lahko konkurirali s operatorjiL^ nahaja ^^ mt(lt()( ^ jt drugih driavsh.	| & om[) ranjsnih. Druga po-
ročila Javljajo polltlčns izgrede De Vaiera In Uofd George v I v drtsvsh Ousnajuato, Chlehua-kanfllktu	hus in drugih. Ns listi narodne
Dublln, Irska, 4. spr--Pred- revluclonsrne stranke (vladna ssdnik Irske vlads D« Vslers In strsnka) J s nad šeaUto kandi-Lloyd George, bivši angleški datov, ki se (Mitegujejo za noml-premljer, ki Je podpisal doml- naeijo za 16M sedežev v kon-ni jonska pogodbo s Irsko, sta se gresu. pogrsbtta v tisku. Lloyd George	■ . .
očita De Valeri, ds je on sam nunski laseinlkl poslali >88 sestavil bsssdllo prlssg* v po-	«,|||)onov v domovino
godbi, katero bi zdaj rad odpre-	. „nr—Vslk deorsslil
vil, De Valers p. od^srjs, ^
ss Uoyd George laž«,	| n|h dri,ivsh Isnsko leto poslsll
\fiM,(M v Italijo, kot poka
Hiojm« s radarji.
Radarji v Psorijl o^sll aa dela	^j« 4t«vilke, ki jih je objavila
Peorla, III.—Okrog tisoč ru-	Ns|MjlJ-ks banka. Uts 1900 so
darjev v Um dlstrlktu Je ostalo	poniji $243,000,000. pošlljatve v
na delu, ko jim Je družba ob-	janusrju tega leta ps ao znašale
ljubila, da ae bo »tare mezda	fig,000,000, Denar, ki ga poši-
$4,10 dnevno nadaljevala toliko	ijajo Italijanski Isselnlkl v domo. časa. dokler ne prid* nova mesd-j vino, tvori važen faktor v trg©,
ns pogodbs v veljavo.	vinskem življenju Italije.
FtOBVBfZ
( PROSVKTA
THE EN 1. IGHTEJf M ENT
st lino ln lastnima suv
trn Otem 91M a* ««• fct* ftll m pmi laUjto t**.
rataai far tW UaltaS > »y»r. Ckkm m

Mniirr)yti wlll Mt b
1'UOhVETA
os tuk KKUKIATKD
- Glasovi iz naselbin
ItatuM * ukimmiu. mm primmr (Mer* ii, it«I, |*>u* »«Iih ptmd, i* >m i« • tai <■!■■■■ paufete i J* iiMtiMi, 4» M na MM M Mtovt
Povest o narodnih dohodkih
Dandanes je vsa oblast v Združenih državah — federalna, državna in lokalna oblast — di-rektirana v ter, da zagotovi lastninske dohodke in lastninske koristi trem lastniškim slojem : lastnikom zemlje in vsega, kar je v zemlji, lastnikom obveznic ali zadolžnic in vsega, kar je v zvezi z dolgovi, to je prejemalcem obresti, in lastnikom delnic, to je prejemalcem dividend In drugih form dobička.
Vsa oblast federalne vlade in državnih ter lokalnih vlad je usmerjena v gori navedeno direkcijo in se izvriuje ne le za povečanje dohodkov naštetih treh slojev, temveč jih tudi varuje, da ne plačujejo proporčnega deleža davkoy od svoje lastnine in od dohodkov od te lastnine.
V Združenih državah so milijoni prebivalcev, kl nimajo omenjenih treh oblik lastnine, oziroma če jih imajo, so tako neznatne, da ne morejo od njih Živeti, torej morajo vsi ti milijoni delati za mezdo, oziroma morajo iskati dela, ako ga nimajo, če se hočejo dostojno, človeško preživeti in vsaj deloma uživati svoje življenje. AH predno Je vsem tem milijonom ljudi zadoščeno, predno si morejo zaslužiti toliko, da si lahko nakupijo potrebnih stvari — mora biti prej zadoščeno omenjenim trem lastniškim slojem. Vlada skrbi in mora skrbeti, da so lastniškim slojem zaslgurani njihovi dohodki ; vlada tudi skrbi, da oni delež stroškov vladanja, kl ga ne plačajo lastniški sloji — plačajo oni milijoni ljudi, ki nimajo lastnini in brez ozira na to, če delajo ali ne.
Da bomo na jasnem: lastniki omenjenih treh form bogastva so zavarovani za svoje dohodke ln Jim nI treba plačevati proporčnega (sorazmernega) deleža stroškov vlade; nelastnlki niso zavsrovsnl za svoje mezdne dohodke, morajo pa plačevati v formi davkov vse preostale stroške vlade.
Kadar pa pride nspričukovan gospodarski polom In lastniki izgube svoje dohodke, tedaj #e vsa oblast usmeri na to, da lastniki bogastva prvi dobe pomoč ln vsi drugi milijoni ljudi, nelastnlki, morajo čakati, če kaj o« ta ne za njih.
Narodni biro za ekonomsko raziskovanje je poročal, da so narodni dohodki v Združenih državah za leto 1928 znašali skupno okrog devetdeset milijard dolarjev. Ustniki navedenih trek form bogastva so vzeli 80 milijard, delavci, nameščenci, uradniki, penzloniati itd. pa ftl milijard. Z drugimi besedami: lastniki so vseli štiri devetlnke, delavci pa pet devetlnk. Po številu prebivalstvi so pa predatavljali trije odstotki prebivalcev dve petini vseh lastninskih dohodkov in 97 odštotkov tri petine!
V letu 1930 so narodni dohodki padli na 70 milijard dolarjev in v letu 1931 menda na 60 milijard. Največ tega padca Je v delavskih mezdah in akupičkih farmarjev, toda padli ao tudi dohodki diyindend in obresti. Za leto 1981 ni nobenih številk, ampak nič čudnega nI, če so mezdni dohodki delavcev padli za polovico.
Ix»ta 1928 je ameriško delavstvo plačalo najmanj polovico vseh davkov, federalnih, držav-nih in občinskih, kl ao skupno znašali dvanajst in pol milijarde dolarjev. Uni so skupni davki narasli brez malega na štirinajst milijard in spet je delavstvo plačalo polovico ali več. Ce pa ao skupni dohodki delavstva lani padli za polovico, to Je na okrog petnajst mili-jsrd, je nemogoče, da bi m«»glo delavstvo letos plačati polovico vsega davčnega računa.
Spet se mora ponoviti — In ponavljala se bo toliko čaaa, dokler ai je vsak delavec dobro ne zabije v glavo — stara povest:
lastniki imajo dohodke, nelajfe*iki pa sti»-ške. To bo trajalo toliko čaaa. doklehaene lastniki ne zdramijo in Izvolijo svojo vladoTHfcoJ kongres. To se mora zgoditi, ako hočemo Jd-pravltl največjo krivico pod solnoem. ne glede na to, kako bodo nelaatnike zmerjali s boljšo-viki, oali in vsemi drugimi zverinami in nest vari.
In ko bodo nelaatnikl Imeli oblast v svojih rokah, morajo laatnlnako pravo vseh form lastnina razširiti na vas ljudstvo, tako da bo ljudstvo v splošnem lastnik vsega kapitala In dohodkov kapitala in vas to t>ogaetvo mor« biti upravljano Is as ljudske t»otrebs In splošno dobro, vas vkonomske vrednote po' morajo bazirati samo na dalu In na na zlatu.
To Je edtn( program sa praktično rešitev ekonomakega vprašanje Amerike. Imenujte ga kakor hočete: socializem, boljševizem ali "com-mon-sensizem." Kdo ima boljšega!
Pt-evidnost pri nakupu form
Presto, Pa Danes moramo
bi^zelo previdni, kadar kupujemo zemljo ali farme. Cene so so na vsem znatno znižale in se še bodo. Najprej Je treba stokrat premisliti in pregledati, da je <|pbra zemlja, ne močvirna, ali pa v takem kraju, kjer večkrat poplavi. Gledati je treba daj je, da ni kisla. Taka zemlja se da sicer popraviti z apnom ali to da ogromne stroške in delo. Dobro Je, če teče čez farmo mal potok, ali pa da imamo močan, neusahljiv studenec. Vodo rabimo za živino ln namakanje vrtov in za razna brizganja. Dobra voda, zemlja in pota so poglavitne stvari na farmi, potem pride Šele podnebje.
Ena najpoglavitnejših stvari je pa, da je zemlja osušena, da jo moremo obdelavati in da lahko na nji uspevajo vsakovrstni pridelki. Danes je res zelo težko investirati velike vsote denarja tutff na farme, ker bo tudi cena zemlji še padla. Pač pa je ponekod že danes cena zemlji stan dofdizirana. Moramo pa vseeno biti zelo previdni pri nakupu. V prvi vrsti se je ozirati na to, da ne kupimo zemlje daleč od trga ln da kupimo, če je le mogoče, no ravnini in dobro. Na toki zemlji ne moremo nikdar zgubiti.
Ako se bojimo, do bomo zgubili denar naložen no zemljo, te-
daj ga pa dajmo kapitalistom v banke, bo pa tam mogoče varnejši! Ne vem zaknj je danes toliko bank zaprlo vrata. Kako mora neki to biti? Zakaj pa bondi izgubivajo svojo vreid-nost? Zemlja še ni izgubila toliko vrednosti kot vse druge itvi^ri. Zakaj je po danes mogoče hišo kupiti za $1,000, ki je pred 10 leti ssmo parcela (lota) toliko stala? Hiša Jo pa na U način zastonj. Zakaj pa ne moremo danes kupiti one farme za 11,000, ki Je pred 10 leti stala $7,000? Ravno vsled zemlje, ker se od nje živimo.
Res je danes zelo težko za one, kateri si so postavili svoje drage aH pa poceni domove v "dobrih časih'1 In še celo brez zem-Je. Cim dražjo hišo si je človek postavil, tem bolj Je danes udaren na ceni. (To sem že pripovedoval pred 8 leti.) Koliko mamo pa $e drugih stroškov? Boljši dom, več imamo stroškov, o nekaterih krajih moramo >lačatl plin, elektriko, vodo, po-eg vsega tega po le visoke dav ke, posebno še Imamo še malo boljšo hišo. Dobro je danes za človska, kateri im« nakopičen in >rlstradan svoj denar v takem kroju, da je na varnem.
Kavno vsled' klime, navade m, zemlje ln reje razne domaČe živine in drugih ugodnosti, sem zadnjič v dopisu "Miljon dolarjev" priporočal kolonijske favme po celi deželi. Upam, da bo marsikateri to upošteval, ker upam, da Je to najbolj pravilno. Naj se še kateri drugi, kl so mu razmere dobro snane, oglasi in pove svoje mnenje. ■Tukaj sem prod kratkem ustanovil farmarsko zadrugo. Ker se Je pa cela stvar izjalovila, menda vsled slabih delavskih razmer, vsledtega preklicujem, da atvar opustimo, ker se ne Izplača t nekaj člani. Se ml je Že laprej zdelo, da bo v teh časih težko kaj takega izvesti, so frank Lukandch.
Smrtno tata Mllwaukee, Wla. — Smrtna kosa v naši naaelblni mino ža-nje. Dne 23. marca je umrl nu domu svojega sina Krank Jen-(ota, 75-letnl rojak Josip Jenko. Pokojnik je podlegel srfnl kapi, (atera ga je zadela približno en teden pred smrtjo. Rojen je bil v vasi Zgornji Brnik, župnija Cerklje pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriki je bival nad 30 let, in sicej; je živel mnogo k-t na Bly-u, Mlnn., v Mllwaukee pa 6 let. Zapušča v starem kraju ženo Marijo in dvo hčeri, v Mllwaukee pa dva sina Franka in Johna. En sin Joe živi v Callforniji la hčer v Chishotmu, Mlnn. Pogreb as jt vršil Iz Krmenčevegn pogrebnega savoda v soboto Ž6 marce na Arllngton pokopališče. Pokojni e bil član društva J8KJ na Bly-ujlinn.
■Tpondeljek, dne 28 marca. Je preminula tu Kotarins Kušh*n. tudi v lepi starosti nad 70 let. 'okoj niča Je bila rojena na Dolenjskem, v Afcirlfcl j« ftivela približno 1$ M. Pokojna Je bi-
la teta našega aodruga Ignau K uši ja na. Ker Je bila neože nje« na, je ves čas njenega bivanja živela pri Kušljanovih ter Je bi-| la Kušljanovim otrokom pra\a stara mati, kar se je pokazalo tudi pri pogrebu, kateri se js vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v četrtek zjutraj na Holy Cross pokopališče, Vzrok smrti je bila tudi v temu slučaju sruu kap.
Blag spomin obema, kl sto nas zapustila v visoki starosti.
Poročevalec.
Pogrebniki in zdravniki (leveland, O.—Mesto da bi se bavili o vprašanju: kaj bomo jedli, kje bomo spali, kako naj bi se uposlilo brezposelne, se malo bolj zanimali za starostno pokojnino In brezposelnostno zavarovanje in da bi pristopali k delavski politični organizaciji, pa se bavimo z vprašanji: kdo nas bo pokopal in za koliko.
Na pouličnih železnicah je oglas: "Ves pogreb stane $150. —Neki slovenski pogrebnik je oglašal, da vas pokoplje za nizko ceno—$125. Ne vem zakaj se "član društva št. 58" ne da »kopati, ker je cena tako nizka, da se Je vsak član lahko po-služi, če si želi krsto poceni.
Nisem prijatelj pogrebnikov n si ne želim pod ceno pogreba n tudi dragega ne. Ampak rečem to-le: Ce so pogrebi dragi, so zato, ker jih ljudstvo zahteva. Vsaka ženica želi, ima njen mož lepo "trugo," obilo r<r/„ cuverte za maše so prišle v modo ViClovelandu, da se ga pelje cerkev k maši in veliko avtov sprevodu. Potem je seve pogrebnik kriv—ko je treba plakati. Ljudje hočejo imeti Ičpo in seveda morajo za lepo tudi dobro plačati, kot pri vsaKem drugem nakupu.
Pri pogrebniku bi se lahko dojila spletena krsta jako poečni. i Naložili bi te na voz, pa hajd v furnace—in bilo bi jako počeni, "•a kdo hoče to? "Ja," bi rekla mama, "pa kaj bodo ljudje rek-če ne bo ata imel lepega pogreba?" In ona rada plača, pogrebnik po rad vzame. On t*ga ni kriv.
Predlagal sem nekoč pri društvu št. 53, da zakaj bi mi*ne vprašali družine, hoče-ll denar ali venec. "Ja, kar vsak naj dobi venec," so rekli. Saj boste dostikrat videli, da so stali venci več kot dobi pogrebnik. Ampak taka je navada, društva pa lahko še tako razpravljajo, kar bo le potrata časa.
Ali so ljudje zadovoljni z vsakim zdravnikom, posebno domačim, ki bi jim tudi lahko dal dober nasvet in vas ravno tako dobro zdravil kot kakšen specialist? Ne! Oni hočejo "doli v mesto" k onemu v velikem poslopju, kl Ima lep urad in ki piše, da vse ozdravi—od bradovice do kurjega očesa in ki tudi računa $10 ali $15 za obisk. "Vidiš, ta zdravi našega," rečejo. Ti člani bi lahko šli v Lake Side bolnfco in bi se prej ozdravili—pa zastonj. "Ja, pa kaj bi ljudje rekli?"
Kadar se poškoduješ, boš po-
slan k naj bližnjemu zdravniku inffo te bo tudi potem zdravil. Ce nitro zboliš. boš hitro dal poklicati najbližnjega zdravnika.
Ali mislite, da bi en sam zdravnik lahko obiskoval vse Člane SNPJ po celem Clevelandu?
Imam še dosti razlogov, pa to naj zadostuje zaenkrat.
Frank llarbič, tudi član društva 53.

I mrlo je
Cle Elum. Wash.—Nič posebnega ni, ako premine človeško bitje, kajti mati narava zahteva je. Ali vsekskor se skupin boreči se za obstanek težko vidi, ako izgubi enega iz svoje srede, o.sobito ako je bil pokojni kot krmilo borbe. To se je pripetilo pr naši družini. Izgubili smo ženo in mater. Preminula je dne 17. marca v najlepši dobi življenja, Urshula Smolsnik, rojena Vode-nik, 15. sept 1892 v vasi Gomila, St. Janž na Dolenjskem.
Bila je kot čuječi varuh met nami, dokler jo ni napadla pred dvemi leti smrtonosna bolezen, vnetje ledvic. Borila se je z nad človeško močjo, da bi jo premagala, kakor tudi zdravniki, ki so skušali svoje, ali oteti je ni bilo moči. Bila je večletna članica S. N. P. I ln J. S. K. J. kakor tudi požrtvovalna prijateljica Vseh znanih, kar se je pokazalo na njeni zadnji poti, ki ji je bila posejana z nebroj cvetlicami, kater e je nadvse ljubila. Verjela je v dejstva za izboljšanje današnjega družabnega reda, ali tega ni dočakala.
Ne morem zbrati zadosti besed, da bi se zahvalil za vse kar so člani in rojaki storili v zadnjih trenutkih. Prisrčna hvala za darovane vence društvom 6SPZ št. 72, SNPJ št. 371, JSKJ št. 167, SNPJ št. 79, družinapia M. Petchnik in L. Debeljak t?* vsem bližnjim prijateljem. T«bi pa, draga, nam, naj bo lahka tuja gruda!
Martin Smolsnik. soprog, Helen, Stanley in Hubert, otroci.
Vprašanje pogrebov Mulberry, Kana.—V 58. številki Prosvete sem čital dopis o vprašanju zdravnikov in pogrebnikov, kako si znajo pomagati v slučaju bolezni ih smrti, za kateri* vlečejo mastne plače. Tukaj sem že 22 let in priznati moram, da se še nisem z nobenim dttpfsom tako strinjal kot z do-tičnim. Ako bi se članstvo SNPJ kavzelo za svoje koristi glede teh dveh vprašanj, bi v resnici mnogo pomagalo, pa tudi če bi vsako društvo zase skušalo ta problem rešiti, ako ne bi povsod mogla društva skupno organizirati take akcije. Sami bi delali krste, ki bi stale k večjem po $10. Dobe se mizarji povsod, ki so izurjeni in bi prav lahko izdelali krste. Mi ne vemo kakšen les rabijo za krste, morda les št. 2, zunaj'pa lepo prevlečejo In oklnčajo krsto, človek, ki jo potrebuje, pa mora plačati po $90 za najcenejšo krsto. ■V starem kraju so ljudje bolj izobraženi ln praktični v takih zadevah kot tukaj, to mi je znano. Tam ne bodo podpirali takih ljudi, graftarijo očitno. Pri nas na Primorskem naprimer, kadar kdo umrje, gre gospodar ali prizadeti prosit štiri osebe, ki naj
fttirtdeaet vfamknftafakih dijakov lo
k lkaia % ^jj^flffi P1"***9*
Pojasnilo o farmah Sharon Springs, N. Y.—V odgovor vsem, ki so mi pisali v jeseni radi farm v tej okolici. Tukaj v okolici 15 milj je naseljenih več kot 200 slovenskih družin in je 5 društev SNPJ. Pridela se vse, kar si Človek želi, zjema so limone, fige in pomaranče. Drugo vse raste, samo da je obdelano. Pridelki se prodajo vsi, v tem nam pomaga ve-iko mesto New York s 7 milijonov ljudi. Tudi cene so znat-: io višje kot drugod. Največ se 'armafji bavijo z mlekom in kokoš jere jo, kar da največ denarja.
Ce katerega veseli na farme n če ima kaj prihranjenega, se ahko obrne za nasvet name j >rezplačno. Ker sem član SNPJ, sem pripravljen vsakemu postreči brezplačno, ako pride do mene. S tem je vsakemu dana prilika v 3 do 4 dneh, da si ogleda in potem razsodi, da je res oko kot sem opisal, pa potem | ahko kupi ali ne. Ce greste k agentu, ae lahko prej pogovorite s Slovenci.
To je moj nasvet, da se ne bo j kateri ujel in kupil kaj, kar ne odgovarja vsakdanjim potrebam. Da nisem prej odgovoril, mil oprostite, vzrok je moja bolezen, kl sem si jo nakopal v rudnlj Bil sem operiran na 27f< 1931 ln še zdaj nisem za delo. Jaz živim na Great Western Turn Pifce Route No. 20, 4Vfe milje od Cherry Valley, N. Y.,| aH 2 Vi milje od Sharon Spring-sa, N. Y.
Kudolph Meslek, RFD 1J Sharon Springs, N. Y.
Jim je "meril" oblete! | Adomaon. Okla. — V št. 78. I'ros vete sem čitala dopis te Mew nomineeja, Mich., o nekem pre-frigancu, ki je "prodajal" obleke. Tu<fi tukaj je bil dotični ptiček, in sicer pred tremi leti. Meti *e zdi, da je bil po opisu prav U Peter Schutte. Prodal je mnogo moških oblek, rojak Anton KrftnMt si Je tudi nsročll eno ter zanjo fakoj plačal $60 naprej, pa še asdnj nima obleke ne denarja. Potejnj Jte pisal temu agentu, po mu Je <*ftpiaala njegova soproga.
n jenogm moža ni ddma ter da bo /, povrnil.
Od tokrat so minila že tri lo-U. po sedaj ni nič. Se en tak ptiček sHe k lotil tu okrog in ker pa« Jo Jo mahal Ta se piše Leskove«. Jn tudi ta Je obleko "ms-ril", po tudi šenske obleke Je "naročal". Nekatere smo mu pla-čole po por dolarjev naprej, pa še danea nimamo oblek. Rojaki naj as čuvajo takih ptičkov, kl kro-*U<» po fefteli. ds nssmukajo u-bc gega delavca. Delavske razmere so tudi tu-oo m\ kaj siobo In zaslušek pičel.
J. 1. Cesor.
T0REK. 5. APRIL Jt
• —TeamUd Pictur«.
Ivor Kreuger, švedski kralj užigalk, ki Je izvršil samomor v Parizu, ko je čutU, da prihaja polom njegovih podjetij. I
bodo pogrebci: dva izkopljeta jamo, dva pa naredita krsto, les da gospodar ali prizadeti, pa ga ne stane krsta nič kot les, ki ga je sam dal, in pol litra žganja, ki ga plača vsem štirim pogreb-cem. Morda kaj plača "dušnemu pastirju," a tega ne vem. Kdor pa hoče še posebej krsto okinčati, lahko kupi malo papir ja in jo okinča zunaj in znotraj.
Tako nekako bi tudi mi lahko delali tukaj, ako bi hoteli samim sebi dobro ter bi pogreb-nike pustili pri miru. Kdor pa ima kaj pod palcem, si lahko nabavi. krsto kakršno si poželi. Meni se zdi največja neumnost, da ubogi delavec kupi drago krsto, ker nima, da bi vsak dan svojo družino zadostno nasitil.
Frank Kovtfič.
Ljudje predolgo živejo
Neki finančnik, ki je pred kratkim obiskal Prago, se je izrazil napram novinarjem kiT ga intervjuvali, da Je najhujše zlo sedanj * časa "prekleti napredek medicine". Clovešk, življenje se je podaljšalo za najmanj dva. J let. To ima za posledico, da sedijo na Zb razpoložljivih mestih starci, mladina pa , ' najde nobenega prostega mesta. Revolucionarne stranke v Nemčiji, Avstriji in drug,h d rjava h, ki povzročajo toliko nemira in negotovosti, sestoje po večini iz ljudi, ki ne najdejo dela, ker postajajo starci prestari.
Slično misel je izrazil v zadnji številki šari* hajske revije "Far Eastern Beview" Američ»n" George Bronson Rea. Ta razpravlja o vzrokih kitajsko-japonskega spora in ugotavlja, da tičijo predvsem v neznanski produkciji otrok v Vzhodni Aziji. Vzhodni Azijati, Kitajci kakor Japonci, so vdani čaščenju prednikov in menijo, da jih čakajo na onem svetu najhujše kazni če bi pustili, da družina izumre. Zato dajo življenje tolikim otrokom, kolikor jih le morejo vsaj borno prehrani«; vsak Kitajec, ki je količkaj Imovit, si vzame pol tucata ali več — žen. Družine s petdeset otroki niso nič redkega. A napredek zdravniške vede in higiene ohranjuje tem otrokom življenje. Tako nastaja nepopisna preobljudenost teh dežel, katere si Evropec ne more niti predstavljati.
Vzhodna Sibirijai Mandžurija in Mongolija so edine dežele, kjer bi bilo še nekaj časa prostora za milijone ljudi. Kitajce cenijo na 500 milijonov duš, Japonci narasejo vsako leto najmanj za milijon duš, Korejci so se pred japonsko vlado in z uvedbo modernih sanitetnih odredb v 20 letih pomnožili na 20 milijonov duš — sedemkrat hitreje nego znaša povprečna evropska porast. Rea, dasi Američan, zagovarja japonsko stališče v kitajsko-japonskem sporu, ker se mu Japonci vidijo civilizatoricno najvrednejše ljudstvo na Vzhodu.
Kakor je napredek tehnike pri nas spravil na beraško palico in v glad milijone industrijskih delavcev ln malih kmetov, tako je napredek medicine pri nas in na Vzhodu vodil do nezaslišane preobljudenosti. Prej so tuberkuloza, kolera, kuga, davica, sifflis, porodna mrzlica, legar, glad, poplave decimirali prebivalstvo in ustvarjali možnost za dihanje. To sta odpravila tehnika in medicina. Narava pa se maščuje s tem, da izroča cela ljudstva bedi in revolucionarnem razdoru. Socialna politika in medicina bi morali izumiti še mnogokaj, da bi pre-hranili milijone, ki so z novimi izumi izgubili delo.
Sovjetska znanost
Znani ruski fizik Arkadij Tmirjazev je nedavno govoril o podobnih problemih ruske zna-' nosti. Pred vsem se je bavil s petletnim načrtom za znanstveno delo, ki se v Rusiji danes deloma že izvaja. Ta načrt je imel mnogo nasprotnikov, ki so se bali, da bi z njegovim birokratskim izvajanjem nastal v ruski znanosti zastoj. Izključeno je, da bi raziskovalnemu delu postavili določen termin. Med tem delom se lahko pojavijo čisto novi problemi, ki prvotne lahko zakrijejo in vedejo v Čisto drugo podaje. Nesmiselno bi bilo takšne probleme zavirati samo zato, ker niso vsebovani v kakšnem
načrtu.	--------------------------
Neki ruski filozof je n. pr. pred leti proučil razširjanje zvočnih valov v mediju, v katerem je bilo mnogo steklenih krogel. Prišel je do novih rezultatov glede brzine zvočnih valov. Pri gradnji- hidroelektričnih central se je pokazalo, da se ob nenadnem mrazu po toplem vremenu v turbinah in izlivih vodnih cevi dela led, in sicer ne na površini, temveč na dnu toka. Pojasnilo za ta pojav pa so dali tisti poskusi s steklenimi kroglami, kar je bilo ogromnega pomena za izkoriščanje vodnih sil, ki spada med osnove petletnega načrta. Tako učinkujejo na videz nepomembnejši posledki na aktualne probleme.
_ Tmirjazev Je govoril tudi o organizaciji znanstvenih ustanov v sovjetski Rusiji. Pred prevratom ni bilo znanstvenih zavodov, ki bi bili neodvisni od vseučilišč. L. 1920. jih je bilo samo za težko industrijo 2, 1. 1931. že 155. Letos se bo njih število povečalo za 100. L. 1914. je bilo v Rusiji okrog 120,000 visokoAol-cev, danes pa 1 milijon 658,000.
Svetovje nedoločnosti
Danski fizik, ustvaritelj nove atomske teorije in Noblov nagrajenec prof. Nlels Bohr J* prišel do spoznanja, da zakoni,« veljajo v našem velikem svetu, v mikrokozmu, v Hllputnem svetovju atomov ne veljajo več. Kakor znsno, je vsak atom zase planetni sistem v najmanjšem merilu. Okoli neskončno majhnega jedra, atomskega sonca, krožijo miniaturni plsneti elektronov.^ Proge teh elektronov niso samovoljne, temveč se ravnajo po trdnih, matematičnih postavkah.
Pobližje proučevanje elektronskih prog je privedlo raziskovalca do presenetljivega dejstva: pokazalo ae je, da ni mogoče z nobenim sredstvom, ki bi bilo človeku ns razpolag- 1 nobeno matematično formulo in z nobeno tU-porimentalno zvitostojo določiti Istočasno le* in brzino takšnega elektrona. Ce ae ugofc" > P°* ložaj. ostaja brzina nedoločena v mejah, ki do-
tuščajo znatne zmote, in narobe. Ce ps tU čss i prostor v svetovju naj manj i h malenk"»t« tako nedoločno, tedaj se zruši tudi zakon " ga opazujemo v vseh dogajanjih velikega sf*ta. zakon varočnoatl ali kavzalnosti. To pomeni, da stojimo prod novo mejo človeškemu rtrf«-ljenju po popolnem spoznonju vseh stvari.
TOREK, 5. APRILA.
Vesti iz Jugoslavije
OfTinu poročila Is J«f<Mla?ijo.)
Ljubljana, 10. marca 1862.
Koncert učiteljskega štora
Dne 7. marca zvečer je imel pev ski zbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja, ljubljanske sekcije, svoj letošnji koncert v veliki dvorani Uniona. Ta pevski zbor se stalno veča po številu glasov in predstavlja enega naših najboljfiih zborov. Njegova velika zasluga je tudi, da s svojimi koncerti seznanja publiko tudi z modernimi domačinu kompozicijami in menda ga ni skla-datelja'pri nas, katerega del ta zbor še ne bi bil predvajal. Zbor V ,„ii prof. Srečko Itumar, kar jamči za točno nastudiranje in prednašanje. Zbor je napravil že vtč turnej po dsžavi in tudi v inozemstvo ter je povsod zmago-val.
Zadnji koncert 7. t. m. je imel na programu poleg Adamičevih pesmi same skladbe srbskih in hrvatskih skladateljev. Od vsega
Fant je pri prekupčevanju živine mnogo zaslužil in pri kvarta-nju izgubil pogosto velike vsote. Mogoče je tu ksj krivde za samomor?
Vlom v odvetnikovo pisarno
Dne 8. marca je neznan vlomilec vlomil podnevi v pisarno odvetnika dr. Trampuža ter mu odnese] krog 6000 Din. V Kamniku je bil tisti dan semenj, odvetnik se je mudil v Ljubljani, njegova pisarniška uradnica je bila v pisarni ssma ter od raznih kmetov, ki so prišli na semenj, kasi-rala krog 6000 Din, ki jih je spravila v ielezno kaseto ter zaklenila vse v miznico. Iz pisarne je odšla ob 1. popoldne. Ko se je čez pol ure vrnila, v pksarno, je našla vrata odprta, prav tako je bila odprta miznica, iz katere je izginila kaseta z denarjem, ^lomilec je moral paziti na odhod uradnice pred vrati, nakar je naglo z vitrihom odprl vrata plsar-
velikega programa je bilo le pet	miznico, vzel kaseto ter iz-
pesmi slovenskih — vse druge so
bile srbske. (Skladatelji Manoj-lovič, Hristič, Milojevič, Krstič, Mokranjac, TajČeviČ itd.) Zbor je odpel vse pesmi dovršeno kot vedno. K temu ni kaj pripomniti.
Pripomniti pa moramo k programu samo kratko vprašanje:-ali je bil ta srbski program sestavljen po naročilu Beograda, ali pa so ga v globoki suženjski vdanosti sestavili vodje učiteljske organizacije? Radi bi vedeli. Vemo namreč, da mora tudi ljubljansko dramsko gledališče večkrat uprizarjati srbske komade po naročilu Beograda, komade, ki bi drugače gotovo ne prišli v naš repertoar.
• Umrli so:
V Ljubljani 69-letna Ivanka Pelanova, vdova po bivšem ravnatelju Okrajne bolniške blagajne, v Slovenski Bistrici 'je umrl 78-letni Matej Grum, na Stanovskem pri Poljčanah 76-letna Marija Tomažičeva, na otoku Silbi jo umrla Justina Hitijeva, ki se je tamkaj zdravila (bila je učiteljica gospodinjske šole), v Ce-rovcu je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri padcu na poledenelih tleh, župan in posestnik Avgust Vraz.
Jeseniškega pohoda v Radovljico ae bo
Za 10. t. m. je jeseniško delavstvo nameravalo s svojimi družinami korakati v Radovljico pred okrajno glavarstvo, da pokaže svoje število in da predloži flvoje zahteve. Tega pohoda bi se udeležilo vse delavstvo, ki mu je s 15. odpovedana služba, dalje njih družine z otroki in ženami, pa tudi drugi prebivalci prizadetih krajev^ ki bi z ustavitvijo jeseniškega obrata trpeli veliko škodo. Tega pohoda pa delavstvo ne bo priredilo, ker mu ga je bb-la.st najstrožje preRovedala! To kljub temu, da je vodstvo strokovnih organizacij prevzelo jam «1 vo, da bo pohod potekel brez incidentov in nemirov. Poleg te prepovedi so oblasti storile za Iz-prte kovinarje na Jesenicah še • no: <la so poslale žandarje na J< *enlce "za obvarovanje reda in minil
Smrtna nesreča in samomor
Iz Murske Sobote se je v nedeljo 6. marca vrnil viničar '1 »remi domov v BokraČe ves obupan. Dejal je dofnačlm, da hoče 'kršiti samomor, vzel puško v "»ko ter si hotel pognati atrel v v lavo. To »o mu svojci preprečili in ni n mu Je izpulil po dolgem rudiju puško iz rok. Oče je zdaj ".iavll, da se ne misli več ubiti i') naj bodo mirni. Verjeli so mu. N «t0 je oče vendarle vzel puško ter odšel v avojo sobo ter se zaklenil vanjo, ker so svojci spet hoteli za njim v bojazni, da si "t< trne vzeti življenje. Oče tega " nameraval, pač pa je začel tol-11 * puAko po tleh, da bi Jo raz-M. Puška ae je sprožila, cev in k "Pito je razneslo. Pri tem je »bil Dreml Uko težke poškodbe nogah, da Je zaradi izkrvavl-čez četrt ure umrl.
Naaled nJega dne " v Hodošu obesil v *«r»kl pomočnik Orban Ur SO let. Našel ga Je v hlevu "S ki je takoj aklicat sosede in zdr«vnika, ki pa ni mogel več "Miti samomorilca. V žepa obe-* »ca ao našli v knjižici nepisa--•<»lovHm besede aamomoril-ae pojasnijo pa
ginil v sejmarsko množico. Letoviško mestec Kamnik je baje to precej razburilo, češ, kar ob belem dnevu in pri nas!
Znižan proračun za socialno po-litftko
Minister za socialno politiko, Ivan Pucelj iz Velikih Lašč, je govoril o proračunu svojega re-sora v narodni skupščini. V uvodu svojega govora je napadel o-ne poslance, ki so delili ministrstva v dve skupini: v prvorazredna* in drugorazredna, pri če mer so ministrstvo za socialno politiko označevali za drugorazredni resor, za resor, ki ni nič zelo važen. V resnici pa postaja ta resor čim dalje bolj važen.
Dalje je minister Pucelj izjavil, da je bil kljub temu skoro največ znižan proračun ministrstva socialne politike, in sicer od 100 milijonov Din na — 60 milijonov, torej za nad 30%. Pri tem pa narašča brezposelnost in imamo zdaj v Jugoslaviji, kjer je industrija slabo razvita, krog 70,-000 brezposelnih. Za podpore nJim bi morali Imeti posebne postavke, ki pa jih ni. Kar pa jim dajemo podpor, so majhne. Treba bo z zakonom uvesti zavarovanje za Čas brezposelnosti.
V debsto k temu proračunu je poseglo mnogo poslancev, ki so opozarjali na potreb« ln težave delavcev, kmetov in še posebej onih v pasivnih krajih. Za nad 305? znižani proračun pa so glasovali vsi navzoči poslanci.
Obesil se je.—V Gornjem Raz-vanju pri Mariboru so našli T8-letnega upokojenega železniške-a pomožnega - delavca Josipa toporko v njegovi kleti obešenega. Prejemal je pičlo pokojnino, s katero je jedva sam izhajal, zadnje čase pa sta se vrnila domov tudi oba njegova sina, ki Ju je brezposelna moral podpirati. Tega pa ni zmogel in obup ga je gnal v samomor.
Država meče železničarje aa
cesto
Eden največjih delodajalcev je vsekakor država. In tudi ta delodajalec v vsem posnema privatne podjetnike: Bkoro vsak mesec znižuje mezde, reducira nameščence ter jih meče na-©esto Prav te dni je železniika uprava v Sloveniji odpuatila večje število delavcev. Na ljubljanakem kolodvoru vUveh dneh W, a na
S
ljubljanskem gorenjskem kolodvoru 80, v Mariboru pa jih odpustijo nad 100< Skupno bo baje v vsej Sloveniji odpuščenih nad 400 delavcev. Posebno v Mariboru bodo Železničarji občutili hud udarec. Tam so delavnice in kurilnice, dva kolodvora — v vaeh je zaposlenih več ato železničarjev in delavcev. Nekaj so jih že odpustili in izgubijo delo s 15. marcem, druge pa so popisali, da izberejo one, ki jih bodo pahnili na ceeto. Število mariborskih brezposelnih bo poskočilo za nad sto delavoev, z družinami vred za več kot 1000. Vsi ti odpuščenci so pogini Čisti industrijski delavci in se nimajo niksmor na deželo umakniti.
Varčevanje države je strahotno veliko in skrbno: reducirati veliko število potrebnih in dobro obiskanih vlakov, pripravljati nove redukcije vlakov, zniževati mezde vsem državnim uradnikom in nameščencem, metati tisoče delavcev na cesto, ne nuditi pomoči brezposelnim, zniževati proračun ministrstva za socialno politiko ... in tako dalje ... to je Čisto do kraja napsčen sistem varčevanja, to ne odpravlja, marveč povečuje gospodarsko krizo, ker slabi konzum.
Tako varčevanje pomeni pospeševanje gospodarskega raz-sula. DrŽava naša pa ima "polne roke dela", kako bi se rešila hu dih krčev, ki jo čakajo.
Proces proti morilcem Schiegle
Več skupin hrvatskih teroristov, ki so bili obtoženi raznih atentatov, je že bilo obsojenih, med njimi tudi oni. ki so sodelovali pri atentatu na Šefa zagrebškega tiskovnega konesrna "Ju-goštampa," Tonija Schlegls. Prava dva atentatorja, morilca Schlegla pa sta oblastem pravočasno pobegnila v inozemstvo. To sta Mijo Babič ln Zvonlmlr Pospišil. Zaradi njune odsotnosti se proces proti njima še nI vršil Ker ni upanja, da bi ju oblasti do/bile v roke, se je te dni pričelpred državnim sodiščem za zaščito države proces proti obema atentatorjema kar v odsotnosti obtožencev.
Požar pri Makolah
V Jelovcu pri Makolah j« za-
forelo v hiši posestnika J oŽcfu
nidarja. Požar ae je vnel na podstrešju ln je krivda najbrž v slabo zgrajenem dimniku. Ogenj je naglo objel slamnato streho Ln deske, kl so bile zložene na podstrešju. Ko so domačini opazili o-genj, so sklicali naglo sosede, a so utegnili rešiti le živino. Stanovanjsko hišo, hleve in vse pridelke pa je ogenj uničil in od vse domačije šrtli kvišku le neka« o-žganih zidov. Škode Je mnogo, zavarovan pa je bil posestnik le za 6000 Din.
Dva požara pri Dolnji Lendavi
Dne 8. marca je zagorelo v parni čevljarja Stanka v Dolnji Lendavi, v kateri Je bilo mnogo sena in pridelkov. Kljub takojšnji pomoči gasilcev ln meščanov je vendarle zgorela parne prav do tal z vsem inventarjem. Čud-no je celo, da se niso vnela se-sednja poslopja, ki stoje tik parne. V nevarnosti je bila vss Spod. nja ulica.
Pred nekaj dnevi pa je požar v-Koloniji Benica uničil hišo kolonistu Ivanu Klincu. Ogenj je 'nastal po polnoči in lesena hiša ja gorela tako naglo, da ao se stanovalci jedva rešili živi skozi okna. Zgorelo je vse do tal: hiša, svinje, perutnine, pohištvo—na-mestu domačije Je ns tistem mestu kup pepela.
aaosvaTk
MZNE VESTI
. ,, ...i
Johnson brani Wllker»o«}gl
VVasbington, D. C. — Sodnik James H. Wilkerson je bil poučen o dogovoru med Georgc E. Q. Johnaonom, zveznim distrlkt-nim pravdnikom, in odvetniki Al Caponeja, v smialu katerega bi kralj čikaških butlegarjev ln gangežev prejel dve leti in pol zapora, ako prizna krivdo. Toda Wilkerson se nI obvezal da bo sledil priporočilom distriktnegs pravdnika in vsled tega ni kršil nikake cbljube, ko Je obaodil Caponeja na enajst,let zapora v federalni jetnišnicl.
To je vsebina atorijc, katero je Johnson podal pred senatnim juatičnlm pododsekom, kl vodi zaališanja glede promocije Wil-keraona za Člana zveznega apo-latnega sodišča, ln je bila zadnjo soboto uradno objavljena.
Johnson je na aaslišanju očr-tal kriminalne aktlvnoatl Caponeja ln njegove gange in hvalil Wilkersona, ker je stri gangeško moč v Chicagu, ko je poalal vodilne kriminalce, ki ao se rogali in norčevali I* oblasti, v zapor.
Zaimslenoat s« nekoliko povečala Wushington. — Zvezni biro za delavako statistiko poročji prvič v dolgih mesecih o nekoliko izboljšani situaciji glede dela. V februarju je zaposlenost v ma-nufakturnih industrijah narast-la za; 1*2V*, zaslužek pa 2.1%. V zadnjih VI mesecih je to poročilo prvo, ki pokaauje nekoliko Izboljšanje. V ostalih industrijah pa se je zaposlenost nekoll ko znižala. Točnih znamenj p preobratu situacije torej še ni.
Tri leta je kradel za družiao
Chicago. — Tom E. Humph-rey, 1201 Chase ave., star 40 let, je bil v nedeljo najden mrtev v sobi hotela, 944 Montrese ave. Poleg trupla je bila prazna tteklenlčica;'Vkateri je bi) strup. Zraven je bilo pismo, naslovljeno na njegovo leno, v katerem je izpoved, da je zadnja lata preživljal njo in svoja dva o-troka s tatvinami, dasi ni ona nič vedela o tem. Njej je laga|, da je uposlan za oglaševalnega agenta.
mm
Prizor Iz Hombaja: angleška policija je pretepla indijske agitatorje.
ki so se njeli v lastno srako
Rusija opazuje praske v kapitalističnih državah Boston, Mass. — Združena Rusija pozorno opazuje prsake, ki so v teku med kapitalističnimi evropskimi državami, je izjavil dr. Bruce Uopper, profesor zgodovine in političnih znanosti na Harvard univerzi, ko je predar val o industrijskem napredku v Rusiji pod sovjstsko vlado.
"Mogoči sta dve stvari," je rekel Hopper. "Udejstvltl se mora ideja mednarodne kooperacijo, ki Jo zagovarja Liga narodov, ali pa ekonomska revolucija, ki jo propagira Moskva."
Največja morska globina Department ameriške mornarice objavlja službeno vest, da je podmornica "S 48" v zadnjem času v Karibskem morju ugotovila največjo morsko globino 24,000 ževljev ali skoro pet milj. Učenjak dr. P. A. Venlng Mel-ness, kl je meril morsko globino, meni, da j# v kraju, kjer jo Je on našel, tudi ognjišče zadnjih potresov, (HJih posledice so prizadela srednjeameriške države.
.............__ Mi^^paJ«
Povsod na svetu se dogajajo ropi in uboji, pa se navadno po krajši ali daljši dobi vedno razkrijejo. Storilci navadno poizkušajo zabrlaatl sledove nasilja, da ae a tem odtegnejo roki pravice. Zelo mnogo je načinov, a katerimi se da preslepiti policijo, a kljub temu navadno nt u-idejo roki pravice, In naj alo-činec še tako premišljeno ddvr-šl ln sijajno Izpelje svoj načrt; vedno ne upošteva vaeh okolnosti in ravno ta ga izda. Clm bolj se otresa sumnje ravno teduj mu je njegova prevelika previdnost pogubo.
Lepa Eva Kopppl, hčerka znanega berlinskega in^uptrljalca ae je zaljubila v mladega ltalja-na Cechinl-ja. Preživela sta nekaj srečnih tednov, dokler nista uvidela svoje zmota. Kmalu sta se naveličala drug drugega. V aolčni Anconi šta se na časti sprla. Ceclrinj. Je v hipni jgzl izvlekel revolver in ustrelil Kvo. Bežal je ia.se ustavil šele v Lo-carnu, kjer m je pomešal med ljudi, si kupil temna ošala in kapo, da bi a tare lapremenll avojo zunanjost. Ravno a tem ja vzbudil pozornost. Najel ti Je avto do Lugano. Kotel seje izdajati aa Nemca, k nI po*MU da ga itajjanski naglas iadaja. Njegov namen je bil skriti avojo sled, s svojo previdnostjo pa je je še povečal. Par ur po storjenem dejanju so ga prijeli.
Zdravnik dr. Peter Relhrer je imsl dolgo čaaa Ijubeaenako razmerje s bivšo bolničarko, gospo Mertens. Slednjič mu je po*ta la nadležna. , ulm bolj ae Je o treaal, tem bolj ee ga Je oklepa la. Sklenil jo je umoriti. Ko jo Je zdravil kot zdravnik, Ji Je dal injekcijo smrtonosnega strupa. Truplo ao raeUlcsMi In ugotovIH, da ae v krvi nahaja atrup stro-phantln. To Je zelo redek strup, katerega učinek poznajo le redki zdravniki in ga dobe farno bolnice, ksr v prav majhnih količinah učinkuje kot zdravilo, Dr. Rlhtsr gs je posnal In uporabil v upanju, da nihče ne'bo osumil zdravnika, in ako bi ga vseeno, ne bPdo dognali točnega vzroka amrtl. Pod težo očitnih dokazov Je pozneje zločin .priznal
V vilo ravnatelja nekega kamnoloma Je ponoči vdrla roparska tolpa, pobila vseh osem navzočih oseb, Is nek naitavljenec ja ostal samo težko poškodovsn
Odnesli so ves denar, katerega bi morali prihodnji dan izplačati delavcem, Tako je izpovedal edini preostali teškoranjenl na-atavljenec Augerat, katerega so prenesli v bolnico. Morebiti bi val verjeli njegovi izpovedi, da nlao zdravniki pregledali trupel umorjenih ln dognali po otrplo-atl mišičevja, da ae je moral napad Izvršiti vetiko preje, kakor je Izpovedal Angerst, On namreč nI vedel, da ee da to ugotoviti ln al js na U način sam Izkopal Jamo. \v r
V tovarni vajetrgovca Ludvika Rosnerja je (nenadoma Izbruhnil požar. Pridrvela je polarna brafflba ter pridela a reševanjem In gašenjem. Lastnik jih Je hotel zadrlatl .ln jim je dopovedoval, da ao val prostori napolnjeni a svetilnim plinom, ter je neyarnoet, da tovarno vaak čaa raansae. 1'ošarnikJ pa ae tega nlao prestrašili; pqgaalll ao ogenj in na večih mestih do-gnsll, da je bil ogenj podtak i, Nikdar ne bi prišli
ne bi
lastni
pjen ____________ _____
ka na •♦led, ako ne bi blU potar-nikl kljub njegovi prepovedi pričeli z gašenjem ln ako svetilni
plin ne bi tako potaei uhajal Iz odprtih pip, vsled Česar nI prišlo do eksplo»yc,
Dr, Rrdely, soprog lepe bu-dimpsštenake'Igralka, Ane For-gaca, Je odpotoval na lenltovanj-ako potovanja na Koroško. Na nskem izletu, ki sta ga napravila v gore, Je leni spodrsnili In padla Je v neko sedemnajst metrov globoko raapeko. Ubila ae nI, kar Je slučajno ubviaels na nekem grmu,) Odpremlll ao jo v hotel ia optala Je v soprogov! oskrbi Tri dni nato js umrla. Njen soprog zdravnik ja ugotovil smrt valid oalabljenja arca. Truplo ao predali pogrebcem in ga dostojna pokopali Nihče ni osumil mladega soproga. Naj-brže ss aa vae zadsvo niti ne bi zvedelo, ako se mlademu vdovcu ne bi preveč mudilo dvigniti 20,000 dolarjev zavarovalnine. Zavarovalnici ss Je zadeva dozdevala preveč trgovska In Je tudi sama prav trgovsko nasto-pila. Zahtevala j« Izkop trupla in tu se je ugotovilo, da Je v strjeni krvi prevet veronala In na vratu aeee poznali znaki dav
ljonja. Obaojsn je bil na dosmrtno ječo.
lArtiat Urban, morilec ravnatelja Mercedes podjetja je pri prvi aretaciji trdil, da Jc bil v času umora v telefonski celici ln js govoril s avojo leno, katera je tačaa bivala v Llpakem. Po par dnevih ao ga ponovno prijeli, ln tedaj Ja prlfnal svoje dejanje. Vse Je dobro premislil, le tega ni upošteval'da ae na poŠti natančno »abelježujejo val telefonski pogovori.
Hoba Je bil naatavljenec pri neki točilnici bencina. V neki delavni eeptemberak) noči Je mimo pripeljal avtomobiliat In si hotel dopolniti aalogo bencina. Ko aa na njegovo avonenje nI nihče zglaall je vatopU v točilnico In našel Hobo nezavestnega na tleh. Telko Je hfbpelt predali sohUi odprti ln višina raz-metana. Spravil g* Je v bolnioo ln obvestil polioijo. Naslednji dan Je bil Hobo saaUšan. Povedal Je, da sto ae na inotornam kolesu pripeljala dva molka, ga napadla in Izropala blagajno. Tako nttančno Je opiašl storil-os, da ao mu verjeli. Tri dni ne nato »o mu sporočili v I da Je pad etroglm pol| nadzorstvom, ker Js i finglran. Hoba'je vsled njegove __ v tanku manjkalo 146 ll dna in tega nista moi dsica odnesti ia evojem motornem kolesu. Prlanel Je, da Je bencin latečil denar porabil, vsled česar ae Jt bal da jau pridejo na aled la Je fAgiral na-
m * fi^m - o
, itleaniCarski uradnik »v »oolo-šketn vrtu v Berlinu Je prav tako flnglral roparakl* napad. Po&>
taknll Je ogenj ln al zvekhl roke In, noge. Njegovo pripovedovanje je bilo teko reahtthp: vdrla sta dva mola, zvezala, podtakn
no
ga
Izropala Me nlla ogenj, in kaj ga Ji lo. Zgoreli ao ravno naplrjl na katerih je bil Ugotovljen nu« sečpl zaključek. — Imela sta v rokah kluče, v blagajni Je čakala precejnšja vsota In samo čakala grabežljiva roke. Roparja sta se pa zadovoljila samo a manjškltn zneskom ter uničila samo papirja, s katerimi bi as lahko, dalo dokaaatl uradniku njegovo manipulacij*.
M Iti
NAZNANIJO IN ZAHVALA
Igre
Peaaa^Kanlji
HttsrJI
delavce


stavke sN Izgredov
ni
g lešalsi aravei aasnasjs« «eredsllMHe, »rijaulj«* tclMtmi taal. da Je jpasilest maj »r»IJ*M)»ai Mpraf 1
FRANK
Ia»i1>
<Urr«br«
4m IS. »ar«s iaat al
UMm m II.
• »41 ilsiral.
V Amehkm ja
II IHL t*§r+ ae t* vršil 4m M. a*m i. I.	sdtltlM prlls.
Is	M aa as aares»IM aa	t J*aalee CHf,
lit. Mil le It drsšita H. •! M».rX, ter #la» Sl^aiMAafa daaM. Srfaa htals »sms, U ** *» parili kraeaa »aar# Is cfrtlka la SraMva M M, a.H.fJ. I m* tslea se. 14* Is «H«%Mkl »Mat ter Mr. la tam MMaali. mi. la mn. <Waala. M«. Ur* Var»a#M, mt. Is mn. nOrnm le mim Ularia MU*«*, i|f«ral4». IN., aira. aesjla^, m, la mm. O. B Ušn »a IHlasas. in., kakm laSI *mm arllaiall«« Hi tnrtm se dsrevaa« kra.ua	lašraM »vala vaaai. M S«
•• «4#ujui pmgtihm la «eMMl	k n\n»m* e^ks ss
hrala »-e.WS.a. ulalMI » faa. UMI Is mi pacali M - aH drsal aeHa, ša m*r« aaMaeša brsla *mm k-Ml	šrssl i^f, S« M^ psUvaJ t sMra la lahka aej t»
Saš* »rrlMi M»I|«	-MM« *»>	•affH*. Aa-
iti Caraata bral Is »tablajs. Ie»	atsk ls»
n*#sš la aečaklak V rfarl SaaNnrlal n I« »m i H f, ni
Ivam JonUi:
V DOLINI IZGUBLJENCEV
Detektiv je Alberta rahlo prijel za komolec ter ga oljudoo in a tistim sa Alberta strainlm ledenim smehljajem ns ustnicah povabil a seboj.
Albert je spoznal, da se je sanka zadrgnila, da je ujet. Groza ga je obšla. Spomnil se je strašnih ssnj . . . Vislice . . . Morilce obešajo...
"Gospod, pustite me, jaz nisem ničesar storil . . . Lepo vas prosim, pustite me dalje T je prosil In v očeh mu je plahutala mrzla groza.
Detektiv se je prijazno-mrzlo nasmehnil: "Kič se bati, saj te ne bomo obesili ... Le brez strshu bodi in z menoj pojdi, se bomo malo pogovorili o tvoji sreči v soboto ... NIČ hude-gs ne bo ..In ko je videl, da Albertove oči iščejo pripravno vrzel v množini, ki se je pehala po cesti iq trgu, gs je trdo prijel za roko: "Prijatelj, s tem bi ti ne bilo pomagano . . . Le miren bodi In lepo z menoj pojdi ... Nič hudega ti ne bomo storili'..
Albert je uvidel, ds je popolnoma izgubljen da ni več rešitve zanj, in kakor se je popre-je obupno trudil najti kakršenkoli izhod iz zagate, tako se je zdaj topo vdal v neizogibno.
"Končano je... Zdaj pa še vrv . .
Preiskovalni uradniki v policijskem uradu so zsčudeno pogledali detektiva in njegovega spremljevalca.
"Kaj pa Je s tem fsntomr
"Mislim, da je pravi... Vam bo ie sam povedal vse . •
Nato jim ga je izročil.
Albert jim je res povedal vse, prav vse. Nekaj čaaa Je sicer tajil, toda ko eo vrgli preden j njegove stars cape. ki se jih je bil iznebil šele pi«jšnji dan, in ko je stopil preden j stari Žid ter mežika je vanj dejal: "Pravi je; in tole obleko je kupil pri meni včeraj zjutraj in mi pustil svojo staro na stranišču, kjer ee je preoblekel/' je Albert nehal tajiti, ker je videl, da mu vse ta j en je ne more več pomagati. Zato Je povedal vse, povedal, kako je prišel v mesto, zaman iskal dela, padal globljo ln nižje, dokler se ni polotil tega poelednjega sredstva, zločina, da bi se rešil proldetetva nezaslužene revščine. Le o Majdi je molčal. Nji ni hotel škodovati. Nemara bi tudi njo zaprli, če bi jo omenil.
"Kje Imaš pa denar, kl sta ga vzela mrtvi Ženski T eo ga vprašali resni policaji.
"Tukaj." Albert je Izvlekel iz žepa nekaj deeetakov. "Mate mi je dal pet sto in ko sem kupil obleko, ml je oetalo še sto ln dvajset di-
ismed uradnikov je etopil predenj ter prodirati a evojlmi strašnimi očmi: "AW govoriš ršenlco? Samo pet sto, praviš, ti je dal tvoj tovariš r'
To pot jo Albert pogumno vzdržal etrašnl pogled. "Samo pet sto, goepod."
"Pa veš, koliko denarja je bilo v torbici?"
"Ne vem."
' Uradnik ga je ie nekaj časa prodiral s svojimi očmi, nato se jo obrnil ter pozvonil. Vstopila sta dva stražrilka.
"PelJIta ga v detektivsko sobo, naj ga ogledajo In ga fotografirajo ter vzamejo odtlske prstov, nato pa v celico številka sedem, kjer naj počaka do zjutraj. Pazita!"
Alberta eo fotografirali ter vzeli odtlske njegovih prstov. Medtem se Je več mladih detektivov rogalo nesrečnemu,fsntu.
"Le pripravi evoj vrat, ker vrv ti ne bo odšla ..ee Je norčeval eden izmed ijjlh in ostali so mu smeje ee pritrjevali.
Albert Je pobledel: "Vislice? .. ."
"Kakopak. Ml Imamo sa morilce samo vislice . . ."
"Toda jaz nisem morilec I Nedolžen eeml"
"Tako pravi vsak abijslec . . ." eo se mu poemehovali brezsrčni detektivi.
Ko Je Albert oetal sam v svoji celici, se je vrgel na leseno prično ter se predal krčevitemu ihtenju. *
Torej zdaj ga bodo obesili, zato. ker ni hotel od gladu In revščine crkniti ... Vislice ... To* rej ga sanje niso goljufsle . . . Izgubljeno Je vee, vse . . . Življenje, vse in Msjds . .. Majda ga ne bo pričakata, ker ga več ne bo k nji . . . Z vislic se ne pride nikamor, obešene! ne vasu-sujejo pri dekletih . . .
. Tiste zadnje pol ure svojega življenja, ko Je Alberta razkrajal najbolj črni obup, je v mislih preletel vso kratko dobo svojegs življenja ln Je videl, da prav sa prav nI užll nič takega,
od česar bi se bilo težko posloviti; težko je bilo njegovo življenje od začetka, ni bila z rožicami postlana njegova življenjska pot. Pa mu je vendar bilo težko, tako zelo težko, ker Albert bi bil rad še živel, rad bi bil erečen, tako rad bi da bi mogel izpolniti obljubo, ki jo je dal Majdi...
Zaradi Majde ga je prav za prav najbolj bolelo. Staršev ni imel . . . Majdo pa je bil našel in izgubil obenem ... Zaman ga bo čakala. ki bi tako rad s* vrnil k nji ... U zakaj je nI poslušal . •
Zdaj ga čakajo vislice ... in lačni gavra-ni . . .
Uuuuul — — —
Blizu polnoči je ječanje in obupno stokanje v celici številka sedem ponehalo. "Zaspal je," je menil nočni stražnik policijske ječe.
Tisto noč so prignali v zapor tudi Mateja. Ječar ga je pomotoma hotel vtakniti v celico številka sedem in ko je odprl vrata, je ogledal Alberta — obešenega. Obesil se je bil na naramnice, ki jih je bil pritrdil k mreži v oknu.
Mate je videl obešenca in prebledel. "Norec! . . " je vzkliknil v sebi ves preplašen.
Čez nekaj trenutkov pa si je Mate opomogel in zadovoljen nasmeh mu je skrivil blede ustnice.
"Nu, vsaj ne bo mogel pričati . . . Enemu od naju Je to bilo usojeno • . . Zdaj ne priznam — ničesar! , , ."
e
fiilo je nekaj dni pozneje. Proti večeru je prišla v Zavetišče mlada, lepo oblečena dekle. Med vrati je obstala ter otožno motrila brezdomce, kl so posedali po klopeh in po tleh.
Izgubljenci so presenečeno strmeli v njo ugibajoč, kaj nosi mlado gospodično med nje.
Mladenka se je obrnila 1i bradatemu starcu, kl je na mizi rasvfyalj>abrane čike:
"Ste poznali Albsrta77. , Tistega mladega fanta, kl Je . . . kl je . . ."
Dalje ni šlo; zadrževan jok Ji ni pustil govoriti.
Starec pa je resnobno poklmal z glavo in ni dvignil pogleda od člkov, ki ao bili nakopičeni pred njim na mizi.
"Poznal, poznal. Vsi ga poznamo. Skoda fanta . . . ! Ni bil slab dečko . . ."
"Skoda zanj, res," se je oglasil suh dolgin poleg nJega. "Neumno je napravil, aaj ga je čakalo kvečjemu nekaj let zapora . .
Drugi so molče pritrjevali z glavami in ugibali, kakšen opravek Ima dekle pri njih.
Ona pa je stopila k starcu ter mu podala majhen zavitek:
'Tole vzemite in razdelite si med seboj . . . ker ste bili njegovi prijatelji . . . Mogoče bo kateremu izmed vas pomagano . . . Lahko noč!"
In že je ni bilo več v sobi.
"Čudno!" je zamrmral starec ter odprl zavitek. Tedaj je oetrmel. V papirju je bil šop bankovcev.
It gubi j ene 1 so se stisnili v hropečo gručo okrog starca, ki je prešteval denar. Se dihati se niso upali preglasno. Toliko denarja že dolgo niso videli.
"Osem tisoč ln pet stol" je končno naznanil starec. "Vraga, to je denar! Cajte, koliko n*s je? Eden, dva ... pet ♦. . deset . . . dvanajst. Ti, dolgin, kl znaš računati, povej, koliko pride na vsakegs."
Dolgin Je brž aračunal: "8edem sto in pet in dvajset."
Potem se je sačels delitev, kl je bila v nekaj minutah končana.
"Zdaj pa paaite ln molčite, ker nI treba, da bi vsi vedeli, da je bil Miklavž pri nas .. ." je svaril bradati starec svojo tovariše. "Cemu? . . .»'
"Ker bo tako bolje za nas . . . Meni se nekaj zdi .. . nu. pa kaj bi ugibali. Dobili smo, zdaj molčimo . . ."
Tisto noč je spslo le malo brezdomcev v Zavetišču. Med tistimi, ki so ostali, Je bU bradati starec. Mož Je bil Izkušen ln je vedel, da denar ima opolsek rep.
Dekle, ki je Obdarovalo brezdomce tako velikodušno. se p* al ustavilo preje, dokler ni doepela do šeleoaiškega križišča. Tam je počakala nočnega brzovlaka, kl Jo je nekaj minut pred polnočjo stri In zmečkal.
Dekletu Je bilo Ime Majda . . .
KONIC.
TEMNA VODA
Prevedel B. Rf.
V sobi sta se igrala deček in deklica, otroka pomočnice It čreplnj in breiovlh vejic Rta sestavljala mel vrt.
"Le Igrajte se, otročlčks! I-mata še mnogo časa! — — Vajin grob je še daleč" — je la Ntarka nsmesto poadrsvs in gledala s svojimi skorsj alepi-mi ofmi igrsjoča se otroka. Ta dva sts s# ustrašila njenega o-braza in v tesnobi molčala In .ko Je Mavra jemala ruto t glave, nta bila že tbežala It sobe. Vrgla Je petelina na prag. sedla k mizi in čakala.
Njena nesrečs se Ji je silels e-dmu stvsr v vsem zapravljenem življenju. Primerjala jo Je t
/
vsemi ljudmi — postalo JI jo sladko. In sedeti tu jI je bila no-popisljlva naalada. V sobni temi Je jasno udarila ura. Tlhota je postals živahna ln prst nična. Na miti je pod pisanim senčnikom gorela luč. Mavra Jo jo previdno prijela; bila je še nova. stenj docela v redu. It no-kege nerazložljivega vzroka jo i« luč končnoveljevno ratvea*
"Lep koe! Sami lepi koeil" jo mrmrala In prijemala brez smotra noasmesne stvari na miti.
"Skatlje!!"
Popadlo jo je dolgočasno čakanje. Odprla je maki skrinjico in pogledala rsdovMno vanj* Notri Je ležal denar — mesečni prejemki pomočnice. Vsela je nekaj bankovce\ |t skrinjico. Ne da bi vedela lakaj, jo tako nenadoma postala tatica. Mirno
Je vtaknila bankovce v širok šep
v krilu. Nato Jo sedela kot poprej. nekajkrat zatehala, se prekrižala in njeno staro obličje je bilo brezkrvno in trdo kot kamen. In njeno lačno srce se j* nasitilo. Zdelo se jI Je. da ee je adaj sa vse ns svetu maščevala ; ss vsako sramoto ln ta vsak rop. Da bi i ukradenim denarje*" lahko hajels vos v mesto, tako daleč tda| ie ni mislila.
gdravnica je stopila v sobo. Obrst jI je bil oškroplje« a blatom. prav tako skromen plašč. Prišln j« b občine od kmeta, ki bi ga bilo pri podiranju drevo ekoraj ubilo.
tlfriš pri nesaprtih vratih, ie pač ni strah pred hudobnimi ljudmi r je dejala Mavra t očl-tajočim glasom, čeprav je vede-la. ds imajo pomočnico v vsem okrožju radi in jo cenijo. Pa ni
^ BlOBTKTl^
dejala nič, slekla plašč, trudno sedls k mizi in položila obraz v roke. Mavro je njen molk težil, znova je začela govoriti.
"Spet in spet se mi je sanjalo, da se Igram s kodrastim fantom — morda je bil tudi mlad koštrun, in nenadoma me je dregnil v sredo očesa. Jaz iz postelje in — nikjer ničeaar. Tresla sem se, ti pravim, prižgala žve-Plen ko in pomisli, nisem videla ognja. In sedaj sem prišla sem, ds bi te prosils za naočnike. In petelina sem prinesla. Skuhaj ga otrokom. Otroci potrebujejo kaj takega".
Zdravnica je dvignila obraz in starko značilno pogledala. Leva trepalnica jI je burno utripala kot obstreljena živalca.
"Rčkla sem ti Že, de se pe-lji v meeto. Vsaka ura je dragocena. To je atrofija vidnega živca"« Planila je pokoncu in begala bleda in nervozna po sobi ; ni mogla več vzdržati za-smeha temnih Marvinih očeh.
"VicHi? Kakšna usoda je to!" je dejala Mavra « brezsrčno hladnostjo in občudovala nenavadno besedo, za katero ae je akrivala njena slepota. "Je to kaj dobrega ali kaj slabega?"
Zdravnica ji ni odgovorila. Glava ji je bila zatekla in težka. Oči so so jI svinčeno težko zaprle. Omotičnost je rasla. Moči ji niso več zadostovale, da bi se držala pokoncu.
Da ee brani dati ji naočnike, to je vzela Mavra spet za raz* žaljenje in sramota Pri odhodu je petelina spet vzela s seboj. In ko je s trdimi, odločnimi koraki šla nazaj, ga je razdraženo stisnila za gokanec, da je bil tiho kot miš. Njegova trdovratna ži lavost jo je žalila; drezala je v smrtno rano v njenem srcu.
Vsa toga je korakala domov. Voda iz mlak je pleskata je udarjala v stran. Nostis jo svojo grenko temo, kot nosi kdo drugi ponoeno zastavo. Borila se je zoper zasipeh sveta. Ic divje za-grenjenoatl so v apačenem telesu vzrasle nove, stfne moči.
Doma je petelina razvila in ga spet posadila na drog. Žival je obsedela, ne da bi se zganila in se je mirno pripravljala, da za-tpi.
Nato je prižgala svetiljko in vzela bankovce iz žepa.
"En moder" je štela naglo in željno; t zadnjim ostankom vida je le mukoma razločevala barvo denarja. "En moder, en rdeč — skupaj trinajst rubljev. — No, vidiš, k£ko Je to usojeno? Torej ml ne daš naočnikov? In tudi praška ne? — Aha, še en moder!"
Ko je preštela ves denar, ga Je zavozljala v robec, vtaknila robec v čevelj ln tega zvito skrila med navlako v shrambi.
Naslednji trije dnevi so pretekli v neprestani tkrbi za ta zaklad. Skora]' vsako uro je tekla k njemu, položila lakome prste na slabo ceno slepote. Njeno do-cels brezbrižno življenje je končno imelo neki življenski smoter. Čakala je na zdravnico, da bi prišla po densir in ta ura bi bila zadoščenje, zasmeh, triumf.
A dnevi so prihajali in odhajali, brez lufel, zamolklo. ~ Po-n^lad si je podjarmila aemljo, breza na streM je pošumevala z redkim listjem, kadar jo je bi-č*l ln udarjal veter. Zdravnica Je prišla, a ni prišla, da bi jo ss-del Mavrin zasmeh ln triumf. I Zdaj je legla nova mlael na Mavrlnd srce in ga zatemnila: hotela Je iraati tudi ostali denar, ki je ležal v skrinjici. Ni je gnala lakomaoet; zdelo se jI je. da bi njena ufoda vzkipela, če bi se to ne zgodilo.
V soboto syečoč jo epet vzela petelina s droga in* romala dolgo pot do hišo, kamor jo je gnal temni klic. Petelin je spet otepal In spet ga je Mavra stiskala ta vrat. da bi ga uteilla.
Beeen veter Je planit v Mavro. jo davil In ekoraj zadušil. V mračni r*\ nodušnnati ae ni bri-fals sanj in Da svojo pot
Hišna vrata spet niso bila zaprta. In ko jo vstopils je nihče ni ustavil. Sin je v eobo zdravnice. ae ozrla naokrog, prisluškovala na ve« strani. V sobi je bilo docela tamoo. Na pogled ni bilo nikogar doma. U vsak slučaj je Mavra avlto počakala še minuto, nato ae je naglo splazila v kot. kjer je — kot se je spominjala, stala mim a skrinjico S komolcem je krepko stl-snila petelina, tipala v trdi temi ss skrinji*, jo odprla s pr-sti. ki so bili nenadoma mladi in gipkl. grebls po njej. "Zakaj je-mlješ tuje Imetje r jo v hipu
vprašal drhteči glas zdravnice. In zdaj je Mavra tudi začutila, kako je po vseh kotih oživel* ae gibalo in vpilo.
Trepetala je in ie trdneje stianila grlo petelinu, ki se je vznemiril. Grozna alutnja ji je gnala mrzel pot na kožo: vsa soba je bila bleščeče razsvetljena in mnogo ljudi, vee svet, je sedelo s pridrževanim dihom in gledalo, kako neumno in usmiljenje vredno je kradla. In to, kar je Mavra imela za temo, je bila le noč njene popolne slepote. Tudi sedaj ni izgubila oblasti nad samo *eboj. Niti za korak ee ni umaknila. V obrazu se ni nič ganilo.
"Pozabila sem ime tistega, ki bi mi imel izrezati oči," je jecljala s suhim grlom in iztezala glavo v smeri, ki jo je kazalo zamolklo čustvo.
Eden ali dva od gostov sta prijela Mavro pod pazduho in jo molče peljala ven. Ni ee prav nič upirala. Za vedno je odhajala s sveta, glavo je držala togo pokoncu — strašen pogled. Na stopnicah so jo popustili. Vrata so se z zamolklim Žven-ketom zaprla za njo. **
Ravnodušno je šla po stopnicah navzdol v dvojno noč. Cisto slepa je tekla čez speča polja, noge so se ji trudno vlekle in le s podplati je otipavala pot.
Ozimine so so medlo svetile. Meeec je trgal lahne oblake na nebu, ki eo ji tekli nad glavo, kot globok deroč veletok. Mavra ni videla več ne neba ne zemlje. BUgoelavljala je noč, ki jo je ovijala. Ni hotela več, da bi sijalo solnce.
Podplatov se je držala črna, težka zemlja. Nenadoma je začutila, da je izgubila pot in da gre po goli zemlji. Z desnico je grabila v zrak, levica ji je leža la na petelinovem vratu in tako je tipaje iskala poti. Toda kamor je stopila, je bila noč, enolična, nema, masivna noč.
Do jutra je blodila okrog in se potrpežljivo učila svoje slepote. Zgodaj zjutraj je prišel mimo kmet in jo odpeljal domov. .
Spodtaknila se je na nizkem pragu in udarjala na robovih in podbojih, ko Jo stopila v mrzlo kočo. S slepimi očmi se je ozirala, ee opotekla in komaj obdržala na nogah. Iskala je ogal klopi, ga slednjič a sledečimi rokami našla in nenadoma ji je bilo preprosto in lahko spomniti se, kako so bile razdeljene posamezne stvari v prostoru In kje je njeno mesto med njimi.
Vzela je petelina iz robca. Ležal Je na tleh in se ni ganil. Njegov vrat je ležal vitko in ponižno pred njo. In čeprav ni ničesar videla, je vedela, da je petelin mrtev.
Veedla ee je in natiho jokala — drgetajoč jok brez aolza. Ali je bil njen petelin, čigar smrt jo je tako bolela, ali sta bili luči njenih v temi pokopanih oči?
(Konec.)
Za kratek čas
Nepotrebno hvalieaaje
Ponosni ženin: "Jaz zaslužim toliko, da bi lahko vzdrževal dve ženi."
Praktična nevesta: "To je pa res dobro. Potem se moja mama lahko takoj po poroki preseli k nama!"
Kritik!
"Vse Časopisje je tako enostransko.
M Jtt
"Vidite n. pr. v časopisih lahko stalno čitate, da je umrl ta in ta alavni mož. Se nikdar pa pi bilo v nobenem listu, da se je ta in ta slavni mož rodil!"
TOREK, S. APRn.A- ^ NA PRODAJ JE
gasolinska postaja 8 4 M«l,n; stanovanjem in 3of t fe Ro o m," oddaljeno 22 mi ° m^ne hiše v Chicagu. g* 14600» takoj je treba pUčatl £ 11000, ostalo po dogovTu ? pojasnila obrnite se na Am Jordan, 2622 S. Hard^At* Chicago, 111—(Adv.)
SLUŽBO BI RADA DOBILA
na deželHR) letna ženska, Mary Skapin, R. 2, Oberlin Ave., Lo-| rain, Ohio^-(Adv.)
IZVEDETI ŽELIM za naslov mojega prijatelji Fi»nk Peterlina, kateri je biv2 v okolici Scranton, Pa. priKlag: naj se na naslov: Priiat^ii 2667 So. Lawndale Ave., S&. «o.IU.	-'a,...
TRINERJEVO GRENKO VINO
mm iHUta. glav*. ■PMfe. V rmk hUno.
CUNARD LINIJA
_ _	naznanja
20% ZNIŽANJE
ceae sa vse vaša« listke—isvsemti tretjega ras- * ^ reda is Evrope v Zdruiette Drfave in sa predpis- 1 110/ taae karte sa katere ha saliaaa cena le . . . * v /0
Znižanje je veljavno sa vse paraike, vitevii velike ekopreime
- r ' • " v - >,v; . ' paralka \
BERENCARIA AQUITANIA MAURETANIA
Posluiite se te isredaa prilika in obtičite svojce doms v tem leta. ker moino je. da ae bodete Imeli nikoli več prilike kot je ta.	.
Enaka kitra Cunardova poatreiba la kukiaja v vseh razredih bo ebdriaaa kot Jo kila doeedaj.
Prihoda ji Izlet bo sa Mairataaiji 24. janija
Vprašajte domačega ageata aH pa piiite v vašem Jesiku na
1L CUNARD LINE
ffijH^ 346 N. Michigan Ave.
CHICaOO, ill.
O j, ta bodeča bolečino
—kaj naj storim Hjj^^^H
Kaka trpljeaje! Vodika kretnja rarota boli OLAJŠAJ BOLE-IO TAKOJ. Vpraiaj luur*p •ibodi zdravnika. Vpraiaj katerega-aibodi prijatelja. 9 jih izmed 10 povet MSloan'a je nuni odpomogeL"
Podobno tolnlni svetlobi zJrsvilns gor kota, hi jo Slo*n't oidtjc, ogreje nemudoma. Odiene bolečin«. 13 auljoaor druiin ga rabi. Kupite sroio ataklenico ie dene«, 35c.
SLOAN S llNIMENT
TELEFON ROCKWELL 4904
■ • - '-t
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Via pojasnila dajo vodstvo tlakama	V
" \ Osas smerne, linijsko delo prve vrste
PWts pa tnfor*gtUe aa naslov:
S. N. P. J. PRINTERY
2(57-59 80. L^gpdale Areno«	1
CHICAGO. ILL.	"S
TAM U DOBE NA tBUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA '