Didakta 194 13 MOŽNOST KORUPCIJE PRI JAVNIH NAROČILIH ŠOLSKIH DELOVNIH ZVEZKOV / Dr. Andreja Sinjur, prof. razrednega pouka / OŠ Dušana Bordona Semedela Koper Prispevek se ukvarja s korupcijo v edukacijskem kontekstu, ki jo Hallak in Poisson definirata kot favoriziranje določenih dobaviteljev v zameno za 'tajno' plačilo v denarju ali v stvari. Z vidika različnih definicij in najbolj pogostih oblik ko- rupcije se bomo v prispevku posvetili predvsem korupciji kot ponujanju, dajanju, sprejemanju ali zahtevanju vsakršne koristi, ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil ter favoriziranju. Prispevek predstavlja javna naročila male vrednosti, kjer imajo naročniki pri oddaji naročil malih vrednosti praktično največ možnosti, da glede na veljavno zakonodajo izberejo tistega ponudnika, ki ga želijo izbrati. Na podlagi študije primera bomo predstavili možnost korupcije v procesu in postopku preskrbe šolskih delovnih zvezkov ter poiskali nekatere možne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja. 1. Uvod Mednarodne organizacije, ki se ukvar- jajo s korupcijo, jo definirajo na različ- ne načine. Svet Evrope jo definira kot podkupovanje ali takšno obnašanje v razmerjih do oseb, ki so jim zaupana pooblastila, bodisi v javnem ali zaseb- nem sektorju, ki predstavlja kršitev nji- hovih obveznosti, izhajajočih iz statusa javnega uslužbenca, osebe zaposlene v zasebnem sektorju, neodvisnega zasto- pnika ali podobno, in ima za cilj obdr- žati kakršnekoli nezakonite prednosti zase ali za tretje osebe (Corruption and Economic Development 1998). OECD (Organizacija za ekonomsko sodelova- nje in razvoj) opredeljuje korupcijo kot dajanje ali obljubljanje nagrad, daril ali drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odloči- tve (Hallak in Poisson 2002, 104–105). TI (Transparency International) pra- vi, da je korupcija zloraba uradnega položaja, s katerim javni uslužbenci nepravično in nezakonito pridobivajo koristi (prav tam). Svetovna banka jo pojmuje kot ponujanje, dajanje, spre- jemanje ali zahtevanje vsakršne kori- sti, ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil (prav tam). OZN definira korupcijo kot zlorabo moči za pridobitev zasebne koristi, ki vključuje tako javni kot zasebni sektor (The Global Programme against Cor- ruption 2004, 13). Urad vlade RS pa jo definira kot vsako kršitev dolžnostnega ravnanja zaradi posredno ali nepo- sredno obljubljene, ponujene, dane, sprejete, zahtevane ali pričakovane koristi, zase ali za koga drugega. Tudi slovenska pravna zakonodaja se loteva korupcije z različnih plati. Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ) in drugi kazenskopravni predpisi ne po- znajo ene same definicije korupcije, ki bi zajemala vsa korupcijska kazniva dejanja. Med korupcijska (podkupo- valna) kazniva dejanja uvrščajo: kr- šitev proste odločitve volivcev (162. člen KZ), sprejemanje podkupnine pri volitvah (168. člen KZ), neupravičeno sprejemanje daril (247. člen KZ), neu- pravičeno dajanje daril (248. člen KZ), jemanje podkupnine (267. člen KZ), dajanje podkupnine (268. člen KZ), nezakonito posredovanje (269. člen KZ) (Stroligo 1998, 949). Če povzamemo različne definicije, lah- ko rečemo, da je korupcija na splošno največkrat pojmovana kot zloraba jav- nega položaja za pridobitev zasebne koristi. Z vidika edukacijskega konte- ksta pa Hallak in Poisson definirata korupcijo tudi kot favoriziranje dolo- čenih dobaviteljev v zameno za 'tajno' plačilo v denarju ali v stvari (Hallak in Poisson 2006, 190). Najbolj pogoste oblike korupcije so podkupovanje, poneverba, kraja, go- ljufija, izsiljevanje, zloraba diskrecije, nepotizem in favoriziranje. Ene izmed najbolj pogostih oblik korupcije zno- traj področja vzgoje in izobraževanja pa predstavljajo prav podkupovanje, nepotizem in favoriziranje. Podkupo- vanje namreč pomeni dati, podariti nekaj v zameno za izvedbo dejavno- sti ali odločitve. Lahko je spodbujena s strani tiste osebe, ki išče ali prosi oziroma predlaga podkupnino, ali s strani tistega, ki ponuja. Kot podku- pnino se lahko razume tako denar kot tudi druge dragocenosti. Podkupnina je lahko plačana neposredno ali po- sredno osebi, ki je podkupljena, ali pa tretji vpleteni stranki, npr. prijatelju. Podkupnina je lahko plačana indivi- dualno, ob izpeljavi ustrezne storitve, sproti ali pa kot ponavljajoče se plačilo in ne nazadnje, kot kontinuiran odnos v zameno za ponavljajoče se usluge. Specifične oblike podkupovanja so: vplivanje, ponujanje oziroma spreje- manje neprimernih daril; podkupo- vanje da se izognemo plačevanju taks in drugih pristojbin; podkupovanje v podporo poneverb; podkupovanje, da se izognemo zakonski odgovornosti; podkupovanje v zameno za nelojalno konkurenco; podkupovanje zasebnega sektorja; podkupovanje za pridobitev zaupnih podatkov. Nepotizem in favoriziranje vsebujeta tudi zlorabo diskrecije. Ne temeljita na interesu posameznikov, temveč na interesih nekoga v zvezi s to osebo; ta pa je lahko del družine, prijatelj, član enake politične stranke, verske ali kakšne druge zveze. V primeru, da posameznik podkupi npr. ravnatelja, da ga zaposli, je ta deloval iz osebnih interesov. Če ravnatelj zaposli sorodni- ka, in s tem dela v dobro družinskih vezi, rečemo temu dejanju nepotizem. Nasprotno je lahko favoriziranje ali diskriminacija zasnovana na številnih karakteristikah (npr. političnih, gospo- darskih, socialnih, kulturnih, zgodo- vinskih, psiholoških pravnih ali drugih razmer ter okoliščin). V nadaljevanju bomo predstavili javna naročila male vrednosti, kjer imajo naročniki pri oddaji naročil malih vre- dnosti praktično največ možnosti, da 14 Didakta 194 glede na veljavno zakonodajo izberejo tistega ponudnika, ki ga želijo izbrati. Ker naročniki v teh postopkih sami do- ločijo pravila igre, je možnost subjek- tivnega ravnanja lahko v največji meri prisotna. Naročniki poziv za oddajo ponudbe pošljejo vnaprej določenim ponudnikom, kjer se dopušča možnost, da je izbor izvajalca opravljen še pred pozivom (Kodela 2000, 73). Izhajali bomo iz predpostavke, da korupcija na področju javnih naročil male vrednosti v Sloveniji predstavlja problem. Sistem- ske rešitve sicer obstajajo, vsekakor pa še niso dorečene in bi se na tem po- dročju dalo še veliko storiti. Na podlagi študije primera se bomo osredotočili na področja, ki pomembno vplivajo na delovanje šole in znotraj katerih se pri študiji primera pokažejo možnosti za koruptivno delovanje vodstva šole. To so delo sveta šole, sveta staršev in poraba finančnih sredstev. Najprej bomo opredelili javna naročila pod vrednostnim pragom, ki ga določa državna zakonodaja in se imenujejo naročila male vrednosti, nato bomo na kratko predstavili postopek za oddajo javnih naročil in dodali zakonsko pod- lago za javna naročila, ki (ne)določa in (ne)omejuje možnosti za nastanek korupcije pri javnih naročili male vre- dnosti. Obravnavali bomo možnosti za korupcijo v procesu in postopku nabave šolskih delovnih zvezkov. 2. Javna naročila male vrednosti Kot zanimivost naj najprej povemo, da je bil prvi predpis, ki je urejal po- dročje javnega naročanja na ozemlju današnje Slovenije, cesarska uredba o gradnji južne železnice Dunaj–Trst. Razlog za uvedbo tega predpisa je bila oddaja poslov le izbranim izvajalcem z Dunaja, kar pa je naletelo na določen odpor s strani lokalnih izvajalcev grad- benih del. Prvi zakon na tem področju pa je bil sprejet leta 1908 s podpisom cesarja Franca Jožefa (Primec 2000, 8). Černigoj (2001, 23–30) pravi, da je javno naročanje v Sloveniji relativ- no nov pojem. Je del nove družbene ureditve, ki jo je vzpostavila Ustava RS leta 1991. Področje javnih naročil se je z zakoni in podzakonskimi predpisi razvijalo od leta 1992 dalje po pravilih in sledeč ciljem, ki veljajo za tržno eko- nomijo (enake možnosti ponudnikov, transparentna poraba javnih sredstev, preprečevanje omejevanja konkuren- ce, gospodarnost in učinkovitost). Javna naročila malih vrednosti so ti- sta naročila, katerih vrednost je pod določenim pragom. Pri teh naročilih zakon odstopa od načela javnosti in popolnega zagotavljanja vseh institu- tov javnega naročanja. Odstopanje je utemeljeno iz ekonomskih razlogov, saj pri nakupih blaga, storitev in gra- denj nižje vrednosti bremena javnega razpisa in postopka, ki sledi javnemu razpisu, niso sorazmerna s prednost- mi, ki jih sicer zakon zagotavlja (Kranjc 2004b, 423). Zakonodaja javnih naročil opredeljuje dva vrednostna pragova, ki sta vezana na izvedbo posameznih postopkov in objavo raznih obvestil o naročilu. Nacionalni vrednostni prag predstavljajo mejne vrednosti, od ka- terih dalje je potrebna objava obvestil na Portalu javnih naročil, evropski vre- dnostni prag pa predstavljajo mejne vrednosti, od katerih dalje je potrebno obvestila objaviti na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije (Tenders Electronic Daily – TED). Pod nacionalnim vrednostnim pragom naročil ni potrebno objavljati (Statistič- no poročilo o oddaji javnih naročil v letu 2007). Mejna vrednost, do katere ni potrebno objaviti naročila na Portalu javnih na- ročil in/ali v Uradnem listu Evropske unije, mora biti nižja od 40.000 evrov, kadar so predmet naročila blago in storitve in nižja od 80.000 evrov, ka- dar so predmet naročila gradnje. Tu so upoštevane mejne vrednosti, ki so veljale v letu 2007, tj. pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zako- na o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Statistič- no poročilo o oddaji javnih naročil v letu 2007). Javna naročila male vrednosti v Slo- veniji predstavljajo večji del javnega naročanja. V letu 2015 so naročniki oddali 1.027.264 posameznih naro- čil na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov. Njihova vrednost je bila 421.831.971 evrov. Tako kot v preteklih letih je tudi v letu 2015 razviden trend povečevanja števila tovrstnih naročil. V letu 2015 se je povečala tudi vrednost. V letu 2015 se je skupna vrednost po- sameznih naročil v primerjavi z letom 2014 povečala, zmanjšala pa se je pov- prečna vrednost posameznega naro- čila, in sicer s 441,07 v letu 2014 na 410,64 v letu 2015 (Statistično poročilo o oddaji javnih naročil v letu 2015). Ob upoštevanju načela gospodarno- sti se predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselne celote, tako da jih je mogoče oddajati ločeno. To lahko naročniki storijo v primeru, če bodo s tem vzpodbudili konkurenco in tudi manjšim ponudnikom omogočili po- slovanje z njimi. Prepovedano je obli- kovanje naročil v vrednostno preniz- ke ali previsoke sklope z namenom, da se naročnik izogne predpisanim postopkom in na ta način privilegira določene ponudnike. Znani so primeri, ko je naročnik za oddajo istovrstnega blaga oblikoval sklope, tako da je bila vrednost posameznega sklopa pod vre- dnostnim pragom, kar pomeni oddajo naročil z značilnostmi male vrednosti. 2. 1. Postopek za oddajo javnih naročil male vrednosti Postopek oddaje naročila male vredno- sti je postopek oddaje javnega naroči- la, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvr- ševanju proračuna Republike Slovenije. V skladu s 125. členom ZJN-1-UPB1 naročnik določi način oddaje javnega naročila male vrednosti s svojim no- tranjim aktom, upoštevajoč temeljna načela ZJN-1-UPB1, ki so načelo eko- nomičnosti porabe javnih sredstev, načelo transparentnosti postopka od- daje naročila, načelo enakopravnosti ponudnikov in načelo konkurence. Temeljna načela uravnavajo celotni sistem javnega naročanja v Sloveniji. Naročnik mora na podlagi javnega raz- pisa pridobiti čim več konkurenčnih ponudnikov in s tem čim nižjo ceno. Načelo enakopravnosti ponudnikov zavezuje naročnika, da nobenemu od Didakta 194 15 ponudnikov ne sporoči ničesar, kar ni sporočil tudi drugim ponudnikom, tako potencialnim že v fazi priprave razpisne dokumentacije kot med sa- mim postopkom (Primec 2000, 20). Načelo, ki je zelo pomembno za pre- prečevanje korupcije, je tudi načelo poštene konkurence, ki prepoveduje kartelne sporazume, zlorabo prevla- dujočega položaja na trgu, nelojalno konkurenco, nedovoljeno špekulacijo in podobno. V notranjem aktu naročnik določi oce- njeno vrednost javnega naročila, nad katero mora naročnik voditi dokumen- tacijo o oddaji javnega naročila; način izvedbe naročila; način dokazovanja iz- polnjevanja pogojev; način obveščanja ponudnikov o izidu oddanega naročila ter način zbiranja in dokumentiranja ponudb (Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti). Čeprav zakon naročnikom pri oddaji javnih naročil male vrednosti pušča precej odprte roke, je vlada izdala Uredbo o skupnih osnovah za pripravo notranje- ga akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04), kjer so postopki natančneje definirani. Po- stopki oddaje so na podlagi ocenjene vrednosti posameznega javnega naro- čila razdeljeni na tri dele, in sicer na- ročniku ni potrebno voditi postopka in hraniti dokumentacije, če je ocenjena vrednost javnega naročila nižja od 2 odstotkov vrednosti, določene v Zakonu o izvrševanju proračuna. Gre torej za vrednost nižjo od 40.000 evrov za naro- čila blaga in storitev ter nižjo od 80.000 evrov za gradnje. Pri drugem in tretjem delu je treba voditi postopek, in sicer po enostavnem postopku brez zbiranja ponudb do vrednosti največ 10 odstot- kov od vrednosti, ki velja za naročila male vrednosti in po postopku zbiranja ponudb. Nad ocenjeno vrednostjo za blago in storitve oziroma za gradnje pa mora naročnik ponudnike pisno pova- biti k oddaji ponudb, pri čemer se obi- čajno povabi vsaj tri ali več ponudnikov, javno naročilo pa se praviloma odda s sklenitvijo pogodbe (Bohnec idr. 2005, 141–146). Ker naročniki v teh postopkih z notranjim pravilnikom sami določi- jo postopke, je možnost subjektivnega ravnanja lahko v največji meri prisotna in možnost koruptivnega ravnanja naj- večja. Naročniki v tem primeru poziv za oddajo ponudbe pošljejo vnaprej do- ločenim ponudnikom, kjer se dopušča možnost, da je izbor izvajalca opravljen še pred pozivom. Področje nabave oziroma naročil je vsekakor eno od področij v javnem sektorju, kjer se zaradi razpolaganja s proračunskimi sredstvi lahko pojavijo ravnanja, ki imajo znake korupcije. Praktično v vseh fazah izvedbe naročil, od zahtevka za izvedbo naročila, pa vse do njegove dejanske realizacije, obstaja možnost, da osebe, ki so za- dolžene za izvedbo naročil, ravnajo v nasprotju z veljavno zakonodajo (Ko- dela 2002, 71). 2. 2. Zakonska podlaga za javna naročila male vrednosti Bistvena za oddajo javnega naročila male vrednosti je opustitev obveznosti objave javnega razpisa, torej opustitev vseh objav, vključno z objavo obvestila o oddaji javnega naročila. ZJN-1-UPB1 v 124. členu določa, da se za oddajo naročil male vrednosti ne uporablja- jo določbe tega zakona o objavah na enotnem informacijskem portalu Ministrstva za finance. Gre za portal elektronskih objav javnih naročil, ki ga pripravljata Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo (prej Center Vlade RS za informatiko) in ki bi uvedel brezplačno razviden zuna- nji znak znižanja formalnosti postop- ka. Obveznosti sporočanja podatkov pa naročniki vendarle niso povsem razbremenjeni. Še vedno je v okviru statističnih sporočil, ki jih morajo na- ročniki vsako leto do 30. aprila posre- dovati Ministrstvu za finance, potreb- no v poročilo posebej vključiti tudi vsa naročila malih vrednosti (Bohnec idr. 2005, 141). Opustitev obveznosti objave javnega razpisa lahko zaradi pomanjkanja nadzora privede do mo- žnosti koruptivnih ravnanj, zato je ka- kovostna priprava notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti še posebej pomembna. Z vidika priprave vsebine notranjega akta predstavlja mnogo več prostora prosta presoja naročnikov, da določijo način oddaje naročil male vrednosti, pri čemer niso neposredno vezani na določbe ZJN-1-UPB1, pač pa na njiho- va temeljna načela (Mužina in Vesel 2004, 864). Omejitev predstavlja poo- blastilo vladi, da na predlog ministra, pristojnega za finance, izda uredbo, s katero določi osnove, ki jih morajo upoštevati naročniki pri pripravi no- tranjega akta v skladu s 125. členom ZJN-1-UPB1. Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04) je zgolj vodilo pri pripravi notranjega akta, pri tem pa so naročniki še vedno dolžni sprejeti avtonomni notranji akt in postopke oddaje javnih naročil skladno s temi tudi voditi. Obveznost naročnika, da dokumentira in evidentira postopke, se veže tudi na vodenje evidenc o od- danih javnih naročilih, predvsem iz razloga nadzora nad porabo prora- čunskih sredstev ter v primeru vodenja evidenc zaradi potrebe po spremljanju gibanj na trgu javnih naročil (Bohnec idr. 2005, 38). 3. Metodologija Možnosti za korupcijo v procesu in postopku nabave delovnih zvezkov smo proučili z metodo študije prime- ra (angl. Case Study), zasnovane na kvalitativnem pedagoškem razisko- vanju. Izvedli smo analizo dostopnih dokumentov (zapisniki sveta šole, sveta staršev, poročilo o delu učbeniškega sklada, objave v časopisu, forumi), ki so povezani z nabavo šolskih delovnih zvezkov, pogovora z učiteljicami ter knjižničarko. Pri svojem delu smo upo- rabili analizo dokumentov kot samo- stojno tehniko zbiranja podatkov, saj se nam je za obravnavo tega področja korupcije zdela najbolj primerna in smiselna. Raziskava namreč ne vpli- va povratno na analizirano gradivo, zato je s tem zagotovljena avtentičnost gradiva. Pri delu smo se osredotočili na eno od slovenskih osnovnih šol. Šola ima podružnico in se glede na število vpi- sanih otrok uvršča med večje osnovne šole. Zaradi občutljivosti tematike so iz navedenega gradiva izpuščena imena 16 Didakta 194 in drugi podatki, ki bi lahko na kakr- šenkoli način razkrili identiteto pro- učevane šole. Označeni so z znakom [...]. S tem smo zagotovili zaupnost podatkov in anonimnost. Prav tako je vse analizirano gradivo shranjeno le v osebnem arhivu. 4. Rezultati in interpretacija Na podlagi veljavne zakonodaje na področju javnega naročanja in skozi proces analize postopkov naročanja blaga in storitev v skladu s postopki javnega naročanja malih vrednosti je zaznati problemske situacije, ki lahko vodijo do nepravilnosti oziroma mo- rebitnih koruptivnih ravnanj. Opisali bomo le nekatere slabosti veljavne za- konodaje, ki se zrcalijo prek analize postopkov javnega naročanja malih vrednosti. 4.1. Korupcija v predpostopku nabave šolskih delovnih zvezkov Še preden se prične proces nabave v skladu s postopki javnega naročanja, obstaja možnost, da naročnik favori- zira določenega ponudnika, saj lahko že sam predlog za izvedbo javnega naročila vsebuje določene specifike, ki jih lahko izpolni samo določen po- nudnik in se na ta način izključi oziro- ma omeji morebitno konkurenco. Ker vodja naročila v postopku naročanja malih vrednosti sam izbere tri ponu- dnike, ki jih bo pozval k predložitvi ponudb, tudi v tem primeru lahko ob- stoji sum koruptivnega dejanja, zato je še posebej pomembno, da v skladu s postopkom predlog pred samo izved- bo odobri odgovorna oseba. Glede na dejstvo, da lahko torej že sam predlog usmeri javno naročilo, je treba pozor- nost nameniti že samemu oblikovanju predloga in opredelitvi predmeta na- ročila. Pomembno vlogo na tem po- dročju ima tudi svet šole. V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996, 48. člen) so na- vedene pristojnosti sveta šole. Mednje spada tudi obravnavanje zadev, ki mu jih predložijo učiteljski zbor, šolska inšpekcija, sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev. To pomeni, da svet šole potrjuje delovne zvezke, saj so le-ti del letnega delovnega načrta, ki ga sprejme svet šole. Iz tega lahko sklepamo o pomembnem položaju in veliki moči, ki jo svet šole predstavlja z vidika delovanja šole. Deluje ne le kot organ, ki izbere rav- natelja, temveč tudi nadzoruje njegovo delo. Gledano z vidika ravnateljev je zelo pomembno, kdo bo zasedel mesto v svetu šole. Svet je namreč organ, ki najbolj neposredno in vplivno za- znamuje njegovo delovanje. Obstaja torej realna možnost, da ravnatelj iz- koristi vse svoje napore v prizadevanje za takšno sestavo sveta, ki bi njemu zagotovila uresničenje svoje vizije vodenja. Na podlagi osebne formu- lacije lahko avtorica prispevka oceni le delovanje ravnateljice proučevane šole, ki je v svojem štirinajstletnem mandatu pridobila veliko znanja in izkušenj o delovanju sveta šole, se za- vedala pomembnosti njegove sestave in si pridobila tudi neformalno moč vplivanja na njegovo sestavo. V predpostopku zbiranja ponudb v skladu z Zakonom o javnih naročilih male vrednosti se korupcija lahko hitro zgodi. Na omenjeni šoli že več let kupu- jejo delovne zvezke preko založbe [...]. Iz spremljanja dogodkov in iz pogovo- rov z učiteljicami ter knjižničarko, ki vodi učbeniški sklad, je avtorica dobila občutek, da je omenjena založba zelo dobro seznanjena s potrebami šole in s tem, kaj bo šola v naročilo umestila; poleg običajnega pozivanja k oddaji ponudb za učbenike in delovne zvezke. Tako lahko založba ponudi natanko to, kar šola zahteva. Hkrati pa se tudi šola prilagodi založbi, ki je npr. zmožna, poleg običajnih popustov in rabatov, ponuditi še tisto, česar druge založbe niso. Na šoli je zaznati dober primer tega dejanja, in sicer npr. brezplačne likovne delavnice. To pomeni, da je v izbrani založbi zaposlena oseba, ki se s tem (»polprofesionalno«) ukvarja v prostem času. Tega druge založbe niso sposobne ponuditi brezplačno. V opisanem primeru je v predpostop- ku zelo favorizirana le ena založba. Ob tem je treba poudariti, da šola s tem ne krši načela nižje cene in gospodar- ne porabe proračunskih sredstev, saj ima izbrana založba že več let tudi nižje cene oziroma večje popuste in več drugih ugodnosti. Dejstvo pa je, da na ta način nima nobena druga založba veliko možnosti za sklenitev pogodbe o dobavi delovnih zvezkov. Šola povabi k sodelovanju založbe, ki jih sama želi povabiti. Teoretično (in seveda tudi praktično) lahko povabi založbo, ki jo želi izbrati (zaradi doda- tnih, nenapisanih uslug), in založbe, za katere že vnaprej ve, da imajo višje cene in ne nudijo toliko ugodnosti, kot želena založba. Morebitnih založb, ki bi imele konkurenčne cene, pa šola k sodelovanju ne povabi. Podobno se lahko zgodi pri izbiranju ponudnika za izvedbo npr. šole v naravi ali tabora. Povabilo vsaj trem ponudnikom pa za- dostuje zahtevam zakona – pomeni, da je vse legalno. Vprašanje, ki se ob tem pojavlja, pa je, ali je tudi legitimno. Iz proučevanih dokumentov je raz- vidno, da so bili člani šolskega sveta slabo poučeni, tako o finančnem de- lovanju šole kot tudi o izbiranju po- nudnikov za dobavo delovnih zvezkov. Od ravnatelja niso na nobeni seji sveta šole niti na svetu staršev, zahtevali po- jasnila v zvezi s postopkom naročanja in izbiranja ponudbe. Iz zapisnikov sveta šole (in sveta staršev) je razvidno, da je ravnateljica omenila le ponu- dnike v izboru ter pojasnila razlog za izbiro prav te založbe [...]. Ravno tako ni bilo nobenih vprašanj glede ponu- dnikov za organizacijo šole v naravi. Vprašanje je, ali je tovrstno delova- nje članov sveta izjema ali pravilo. V proučevanem primeru se je vsekakor pokazalo za zelo koristno šoli. Vpraša- mo se lahko tudi, ali gre za namerno ravnanje svetnikov ali za nepoučenost. 4.2. Korupcija v procesu in postopku nabave šolskih delovnih zvezkov Šola nabavlja delovne zvezke v skladu z notranjim aktom o javnih naročilih male vrednosti. Posreduje naročniške sezname trgovskih družb, knjigarn in papirnic učencem ter njihovim star- šem, vendar na način, s katerim naj ne bi dajala prednosti nobenemu izmed ponudnikov. V nadaljevanju si bomo pogledali pri- mere javnih naročil male vrednosti na proučevani šoli, in sicer med leti 2005 Didakta 194 17 in 2008, ki nakazujejo na elemente koruptivnega dejanja (favoriziranje). Leta 2005 je šola prejela štiri ponudbe založnikov […]. Podobno kot zgoraj, je prevladala založba […], kajti pri uč- benikih je ponudila 5 % popusta na prodajno ceno blaga; 2 % dobropisa in 30 brezplačnih knjig na leto po njihovi izbiri. Učenci dobijo delovne zvezke 5 % ceneje; 10 % pri nakupu potrebščin; nagradno žrebanje in pri- vlačna darila. Šoli pa je ponudila še 3 % popusta na prodajno ceno blaga in 2 % dobropisa. Druge tri založbe […] so ponudile bistveno manj; s tem da je četrta založba ponudila še brez- plačni rokovnik za vseh 60 učiteljev v vrednosti okrog 375 evrov. Nato je svet staršev izrazil željo, da bi pri zbiranju ponudnikov za delovne zvezke dali na voljo tri različne ponudbe in da bi morda upoštevali starše z dvema otrokoma ter tako dosegli dodatne ugodnosti. To je pomenilo, da je šola pripravila več ponudnikov s primer- ljivimi ponudbami. Leta 2006 je šola je prejela tri ponudbe založnikov […]. Prva založba je staršem ponudila obročno odplačevanje (3 obroki); po- šiljanje paketov na dom; ponudba kakovostnih in cenovno ugodnih šol- skih potrebščin; vsak učenec prejme šolski urnik; veliko nagradno žrebanje (7-dnevno bivanje z družino na Jadra- nu). Šoli pa je ponudila ugodnosti, kot so: podjetje prevzame vso administra- cijo povezano z nabavo delovnih zvez- kov, vsi prvošolčki prejmejo nahrbtnik in vsi učitelji brezplačen rokovnik. Druga založba […] prav tako ponudi staršem obročno odplačevanje; vsi učenci prejmejo bon za 5 % popusta pri nakupu delovnih zvezkov (ne pa tudi učbenikov); bon za 10 % popu- sta pri nakupu potrebščin v njihovih knjigarnah. Šoli so ponudili naslednje ugodnosti: knjigarna sponzorira kul- turne prireditve (obisk literarnega ustvarjalca); vsi prvošolčki prejmejo darila; priložnostne knjižne nagrade za učence; pomoč pri tiskanju naro- čilnic za učbeniške sklade. Tretja založba […] je staršem ponudi- la obročno odplačevanje; vsi učenci prejmejo bon za 5 % popusta pri na- kupu delovnih zvezkov (ne pa tudi učbenikov); bon za 10 % popusta pri nakupu potrebščin v njihovih knjigarnah; sodelovanje pri nagra- dnem žrebanju; vsak učenec v pa- ketu prejme praktično darilo. Šoli so ponudili 2 % dobropis za nabavo materiala, knjig ali učil v vrednosti 5 % vseh naročil. Favorizirana prva založba […] je tega leta sklenila posel v vrednosti 40.000 evrov. Takrat je bilo na šoli 500 učen- cev. Starši so tega leta plačevali tudi obrabnino za učbenike (1/3 na leto). To je tudi pomenilo, da je šola dobila 2 % dobropisa, kar je takrat zneslo 1000 evrov. Ta denar so porabili za knjižne nagrade učencem ob zaključku 9-le- tnega osnovnega šolanja. Leta 2007 je šola prejela tri ponudbe založnikov […]. Prva založba je imela tega leta še bolj- še pogoje, in sicer: dobropis v vredno- sti 3,5 %; 10 % popusta pri nakupu splošne literature za šolsko knjižnico; dodatno izobraževanje učiteljev za implementacijo sodobnih pristopov k poučevanju angleškega jezika; 10 % popusta pri nakupu učil; likovna delavnica za razredno in predmetno stopnjo. Za delovne zvezke ima manj popusta na prodajno ceno (3 %), pa 2 % dobropis, 30 knjig po njihovi izbi- ri; 50 % popusta pri tiskanju šolskega glasila v njihovi fotokopirnici. Druga založba je ponudila 5 % osnovni popust založbe; dodatni 5 % popust (gratis učbeniki, ostala literatura), tre- tja založba pa 5 % popusta na naroči- lo; 10 % gotovinski popust za druge šolske potrebščine, darilo, nagradno žrebanje. Istega leta so na svetu staršev izrazili pripombe, da delovni zvezki, zlasti devetošolcev, ostajajo prazni in da so učbeniki, zlasti šestošolcev, v slabem stanju. To bi bila lahko dobra priložnost za pogovor o ustreznosti delovnega zvezka, ki ga ponuja favo- rizirana založba […], vendar do tega ni prišlo. Leta 2008 je ravnateljica na svetu star- šev predstavila učbenike in delovne zvezke za naslednje šolsko leto in ob- novila odločitev, ki je bila predhodno sprejeta že na svetu staršev. Starši so se odločili, da delovne zvezke kupijo v favorizirani založbi […], in sicer z možnostjo obročnega odplačevanja na tri obroke ter možnostjo, da jih v sodelovanju s šolo učenci prejmejo prvi teden pouka. Istega leta je šolska knjižničarka v poročilu o delu učbe- niškega sklada zapisala, da so se tudi tega leta starši odločili, da delovne zvezke naročijo preko šole. Na svetu staršev so za knjigarno sprejeli favo- rizirano založbo […], ki je predložila najbolj ugodne pogoje. Založba […] je prevzela tudi naročilnice za delovne zvezke ter omogočila staršem, da so znesek poravnali v treh obrokih. Iz tega lahko sklepamo, da se proces in postopek nabave šolskih delovnih zvezkov med leti 2005 in 2008 ni bi- stveno razlikoval. Stalni dobavitelj, to- rej založba […], je očitno zelo dobro poznal omenjeno šolo in njeno delo- vanje, zato pri ponovni izbiri ni bilo nobenih pomislekov ali drugih težav. Zanimalo pa nas je tudi mnenje staršev na forumu, kjer smo po pregledu teme »Nakup šolskih učbenikov in delovnih zvezkov«, zasledili tudi izjave staršev, ki odkrito namigujejo na možnost ko- rupcije pri nabavi delovnih zvezkov. V prvem primeru je eden od staršev napisal: »Nikoli ne bi naročila knjig in delovnih zvezkov preko šole, ker se mi v glavi slikajo provizije.« V dru- gem primeru se postavlja vprašanje: »Kako šola določi, v kateri knjigarni bo naročila knjige in ji s tem omogočila velik dobiček? Poznamo jih namreč kar nekaj, saj imajo ljudje različne interese. Če ti ne dobiš nič – mogoče pa to ne velja za vašega ravnatelja ali kogarkoli nad tabo, ki določi, kje se bodo kupili delovni zvezki.« V nasle- dnjem primeru pa pravi: »Resnično ne vidim poante v tem, da se zadeve kupujejo preko šole, sploh če lahko plačaš v knjigarni. Res ne. Razen, če se seveda knjigarne grebejo, izdatno lobirajo pri šolah in tako dosežejo, da šole izvedejo nakup. Provizija je seveda padla. In potem nas v šoli prepričujejo, kako zakomplicirano je kupiti delovne zvezke v knjigarni in naj raje v šoli.« 18 Didakta 194 Vsi ti primeri jasno pokažejo, da so starši senzibilni za elemente korupcije, vendar ne spregovorijo javno. Tudi nji- hova izjava leta 2007, kjer so na svetu staršev izrazili pripombo, da delovni zvezki ostajajo prazni, in dejstvo, da je naslednje šolsko leto ravnateljica ponovno favorizirala založbo […], jasno pokažeta, da se šola prilagodi založ- bi, ki je, poleg običajnih popustov in rabatov, zmožna ponuditi še tisto, kar druge založbe niso (npr. brezplačne likovne delavnice). To pa po definiciji Hallaka in Poissona (2006) označuje koruptivno dejanje (favorizacija). 5. Predlogi za preprečevanje korupcijskih praks v predpostopku, procesu in postopku javnih naročil male vrednosti V zaključnem delu razprave bomo iz- postavili nekaj predlogov za prepreče- vanje korupcijskih praks v procesu in postopku javnih naročil, med katerimi sta po našem mnenju od (naj)pomemb- nejših spoštovanje etičnega kodeksa javnih uslužbencev in permanentno posredovanje protikorupcijskih pripo- ročil vsem uslužbencem v obliki ob- veznih predavanj, izobraževanj, služ- benih razgovorov in srečanj, osebnih razgovorov. To dokazujeta tudi Hal- lak in Poisson s trditvijo, da bi lahko učenje etike v vzgoji in izobraževanju prekinilo sklenjen krog korupcije, saj je ravno mladina tista, ki predstavlja potencial za prihodnost (Hallak in Po- isson 2007, 24). 5.1. Zmanjšanje korupcije v predpostopku javnih naročil Z uskladitvijo Zakona o javnih naro- čilih z direktivami Evropske unije je Slovenija naredila velik korak naprej na področju preprečevanja korupci- je. Novelirani zakon pomeni ureditev celotnega področja v enem samem predpisu, razen določb o varstvu po- nudnikov. Prinesel je določene poeno- stavitve, manjše število postopkov in s tem večjo preglednost. Eden izmed prvih predlogov za prepre- čevanje korupcijskih praks v procesu in postopku javnih naročil male vredno- sti je uvajanje poenotenja naročanja na nekaterih področjih. To pomeni, da bi se delovni zvezki naročali z enega samega mesta za vse uporabnike pro- računa hkrati. K naročilu bi bili tako pozvani vsi potencialni naročniki, ki bi nato v skupnem imenu izvedli ma- sovno naročilo, pozneje pa podpisali še interne pogodbe. Tak globalen sistem naročanja ne bi pripomogel le k večji transparentnosti, temveč bi omogočil ugodnejše cene in večjo smotrnost na- ročila. Šoltes (2004, 76–78) pravi, da bi centraliziran pristop k javnemu naro- čanju pomenil opredelitev okvirov za vzpostavitev sistema javnih naročil, ki bi zagotavljal doseganje enega izmed temeljnih ciljev javnega naročanja po principu »dobiti največ za dogovorje- no plačilo« in bi se operacionaliziral skozi delovanje npr. Agencije za javna naročila. Takšna agencija bi imela cen- tralno vlogo pri oblikovanju ustreznih podlag, metod, standardov, zagotovi- tev izdelave metodologij za izdelavo vrst katalogov, pocenitev naročanja in poenotenje vsebin in prakse postopkov javnega naročanja. Podobno razmišlja- ta tudi Hallak in Poisson, ko pravita, da bi decentralizacija šolskih financ preprečila možnost koruptivnega rav- nanja (Hallak in Poisson 2006, 190). Drugi predlog je uvajanje elektron- skega javnega naročanja. Dolinšek (2004, 24–27) pravi, da je moderna tehnologija prinesla veliko novosti. Izvajanje postopka javnega naroča- nja preko interneta, ki širi krog ponu- dnikov, povečuje dostopnost in s tem tudi konkurenco, obenem pa omogoča večjo transparentnost postopka. V pri- hodnosti je predvidena vzpostavitev enotnega sistema elektronskega na- ročanja. Podlaga za tovrstni sistem je poleg zahtevane pravne ureditve in informacijsko-tehnološke opremljeno- sti tudi standardizirana vsebina raz- pisnih dokumentacij. V nekakšnem e-centru naj bi se zbirale vse objave javnih naročil, ki bi temeljile na vna- prej določenih standardih, merilih in pogojih na način, da bi ponudniki dnevno pridobivali podatke o tekočih postopkih javnih naročil. Tak način vsekakor predstavlja velik premik v transparentnosti in preglednosti jav- nih naročil. S pomočjo elektronskega naročanja bi ponudniki svoja dokazila o statusu shranjevali v posebnem re- gistru, odprtem tudi za druge naroč- nike, kar bi bistveno pripomoglo tudi k zmanjševanju potrebnega zbiranja dokazil ob vsakem kandidiranju na javnem razpisu. Tretji predlog na področju javnega sektorja pa je skrb za etično ravnanje zaposlenih. To pomeni dejansko spo- štovanje etičnih načel v posamezni družbi, ki se izvršujejo na podlagi za- konodaje in etičnih kodeksov ravnanja. Z etičnim ravnanjem zaposleni na vseh organizacijskih ravneh in na vseh po- dročjih v javnem sektorju uresničujejo demokratična načela vladanja. Menimo, da je ta predlog predpogoj vsem drugim predlogom, ki lahko prispevajo k omejevanju korupcije. Tratnik Volasko (1999, 30) pravi, da ta predlog vsebuje sprejem kodeksa obnašanja oziroma častnega kodeksa javnih uslužbencev, ki ga morajo pod- pisati vsi uslužbenci ob predhodnem pojasnilu nadrejenega. Natančen ob- seg diskrecijskih pravic in pooblastil javnih uslužbencev ter učinkovito uveljavljanje njihovih kodeksov etike so področja, ki lahko k odpravljanju vzrokov in pogojev za nastanek ko- rupcije znotraj javne uprave najbolj pripomorejo. Drugi splošni ukrep predstavlja permanentno posredova- nje protikorupcijskih priporočil vsem uslužbencem v obliki obveznih preda- vanj, izobraževanj, službenih razgo- vorov in srečanj, osebnih razgovorov. Na tem mestu bi še posebej izpostavili kodeks ravnanja, ki za učitelje eno- stavno ni predpisan. Poznajo le zgoraj omenjeni kodeks ravnanja, ki velja za vse javne uslužbence, torej tudi za uči- telje, in je za omejevanje korupcije v vzgoji in izobraževanju zagotovo in absolutno premalo. Učitelji bi nujno potrebovali svoj etični kodeks, saj je njihova temeljna naloga zagotavljanje enakosti in pravičnosti ter kakovostno izobraževanje za vse učence in mlado- stnike, ki so zaupani v proces vzgoje in izobraževanja. Vzgoja in izobraže- vanje sta tako zelo pomembna za ra- zvoj posameznika in skupnosti, da ju nikoli ne smemo prepustiti samovolji Didakta 194 19 in naključju. Poleg dobre zakonodaje in materialnih osnov je pomemben predvsem lik učitelja, kajti šola je takšna, kakršni so učitelji in učenci v njej. Med dejavnike, ki vplivajo na etično vedenje zaposlenih v javnem sektorju in na presojo etičnosti tega vedenja, pa sodijo naslednji dejavni- ki, ki jih lahko štejemo kot možne vzroke za nastanek korupcije v javni upravi: zmanjševanje razpoložljivih sredstev, porast zahtevnosti državlja- nov, preoblikovanje javnega sektorja, decentralizacija pristojnosti odločanja in razpolaganja s sredstvi, povečano sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, vse večja transparentnost dela v javnem sektorju, spremembe v mednarodnem okolju, spreminjajo se družbene norme. 5.2. Zmanjšanje korupcije v procesu in postopku javnih naročil Svet šole je tisti organ, ki ima visoke kompetence, zato lahko nadzoruje delo ravnatelja in celotne šole ter ima tako vpogled tudi v finančno po- slovanje šole. Letni delovni načrt šole vsebuje tudi poglavje o učbenikih in delovnih zvezkih ter cene le-teh. Od šolskega leta 2007/2008 starši ne pla- čujejo več učbenikov, saj je ta strošek prevzela država, so pa kljub temu pred- met javnega naročila male vrednosti, saj šola naroči, plača in nato izda zah- tevek za vračilo stroškov Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Svet šole je tisti organ, ki letni delovni načrt šole sprejme oziroma potrdi. Sem pa sodijo tudi cene ekskurzij, šol v naravi, taborov itd. Ob sprejetju teze o pomenu sveta šole za kakovostno poslovanje šole se nam postavi vprašanje o načinu zagotavlja- nja njegovega kakovostnega delovanja, ki bi preprečeval možnosti za korup- cijo s strani ravnateljev. Na podlagi opisa proučevanega primera vidimo, da obvezne volitve vseh članov v svet šole ob spornem kadrovanju niso ve- dno optimalna rešitev, so pa vsekakor dobrodošel prispevek k preprečevanju korupcije. Vprašanje članov sveta šole temelji predvsem na zahtevi po visoki moralni odgovornosti in zavedanju svojih nalog in poslanstva. Tu lahko znova izpostavimo že prej omenjeno pomembnost izobraževanja članov sveta šole. Gre seveda tudi za etično vprašanje enakega ravnanja šole do vseh ponudnikov in spoštovanje načela enakih možnosti. Šola sicer redno pri- dobi vsaj tri ponudbe (v proučevanem primeru tudi štiri) in ima vse doku- mentirano, vendar se težko izognemo subjektivni oceni, ki jo je avtorica do- bila po pregledu zapisnikov in pozivov k oddaji ponudb. Ta ocena pa je, da šola vsekakor favorizira že večkrat iz- brano založbo. To pomeni, da šola ne upošteva zgoraj omenjenega načela. Mogoče bi bilo vredno razmisliti o izobraževanju članov sveta šole, saj lahko dolgo obdobje (najmanj 4 leta in največ 8 let) sedijo v svetu in odlo- čajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Ponekod po svetu, predvsem v razvi- tih decentraliziranih sistemih (npr. v Avstraliji in Angliji), so razvili sistem šolanja za člane sveta šole, s katerim želijo zagotoviti kvaliteto njihovega odgovornega ravnanja. Od članov sve- ta se namreč prevečkrat pričakuje, da bodo obvladali področje vodenja šole, ki ga nadzorujejo, dejansko pa jih ima le malo potrebno znanje. Pogosto se zgodi, da se v svetih šol znajdejo ljudje, ki so izvoljeni bolj ali manj naključ- no in nimajo dovolj znanj o šolskem sistemu oziroma menedžmentu. Od tod tudi možnost manipulativnega ravnanja s strani ravnatelja. Tu lahko znova izpostavimo že prej omenjeno pomembnost izobraževanja članov sve- ta šole. Ko govorimo o svetu šole, pa lahko na podlagi opisanega primera pridemo do pomisleka, ki je vezan na način, kako se določa ali voli predstav- nike, ki sodelujejo v svetu. Če želimo zmanjšati možnosti za korupcijo, je zelo pomembno, da so člani sveta za- res izbrani kot predstavniki in zasto- pajo interes svoje skupine. Zavedati se morajo interesa celotne skupnosti za uspešno delovanje šole kot take in tudi delovati v tem duhu. Pri nastavljanju občinskih predstavnikov v svet šole bi bilo potrebno uzakoniti demokratičen način izvolitve članov (tako kot zakon zahteva pri imenovanju predstavni- kov s strani staršev in predstavnikov šole). S tem bi se izognili možnosti političnega vplivanja, ki je že tako ali tako preveč izrazit na ravni centralne potrditve ravnateljevega mandata. Na tem mestu se lahko dotaknemo tudi vpliva trenutne politične opcije na delovanje šole. Kakor hitro se spre- meni vladajoča koalicija, že se v šolstvu začnejo spreminjati vsebine in učni načrti, kar nedvomno potegne za seboj pripravo novih učbenikov, delovnih zvezkov, priročnikov in še česa, ki jih morajo učitelji, učenci in šola kupiti. Iz dnevnega časopisja in medijev lahko večkrat ugotavljamo, da je tudi tukaj pogosto prisoten sum korupcije. 6. Sklep Z analizo dokumentov smo dobili vpo- gled v sistemske mehanizme in doka- zovali možnost podkupovanja v smislu kontinuiranega odnosa v zameno za ponavljajoče se usluge. Različne definicije korupcije smo pred- stavili v uvodu. Iz tega lahko zaključi- mo, da je kljub različnim definicijam v določenih primerih težko postaviti ja- sno mejo med korupcijo in nestrokov- nostjo, saj menimo, da je toleranca do takšnih dejanj v naši družbi še vedno prevelika. To smo poskušali dokazati tudi s tem, da so se v omenjeni šoli pri procesu in nakupu šolskih delov- nih zvezkov dogajale nepravilnosti, ki kažejo na elemente korupcije v smislu ponujanja, dajanja in sprejemanja vsa- kršne koristi, ki vplivajo na odločitev šole pri sklepanju pogodb in postopku naročil šolskih delovnih zvezkov. Učitelji/-ce se namreč odločajo za favo- rizirano založbo […] predvsem zaradi tega, ker že poznajo delovni zvezek. Šola pa se odloča za založbo zato, ker jim ponuja ugodnosti ter neke vrste komoditeto (npr. prevzame vso admi- nistracijo povezano z nabavo delovnih zvezkov itd.). Sistemske rešitve se, kot rečeno, vedno znova spreminjajo in dopolnjujejo. Slo- venija se tudi približuje razvitejšim državam, kjer javno naročanje pred- stavlja velik delež proračuna, zato je primerno reguliranje področja še bolj pomembno. Tu bi znova izpostavili predlog, da se več pozornosti nameni 20 Didakta 194 sistemu šolanja za člane sveta šole, s katerim želijo zagotoviti kvaliteto njihovega odgovornega ravnanja. Ne- ustrezno je tudi sklepanje, da zgolj z zakoni in predpisi lahko preprečimo koruptivna dejanja. Potrebna je zavest o posledicah tovrstnega ravnanja, za- vest o nesprejemljivosti in izjemah, ki se poslužujejo tovrstnih nelegalnih postopkov. Do slednje pa lahko pride- mo le tako, da se posameznike poduči o negativnih posledicah koruptivnih dejanj. S tem se zgradi in utrdi visoko etično zavest, na drugi strani pa zago- tovi, da je korupcija ostro zavrnjena s strani družbe. Ozaveščanje je tako ključ do senzualizacije pri posamezni- kih, ki ne le, da se s tem sami izognejo koruptivnemu dejanju, ampak razvi- jejo občutek za zaznavo in nespreje- manje korupcije v svojem družbenem okolju. Dolgoročno bi bilo treba veli- ko pozornost nameniti ozaveščanju mladih. Mlade bi morali opozarjati na jasne argumente proti korupciji, z njimi razviti debate, da bi verjeli, da je tudi to pot, ki bo nekoč pripomo- gla k večji demokraciji in pravičnejši družbi. Podobne strategije reševanja vprašanja korupcije so se lotili v Litvi in Bolgariji (Hallak in Poisson 2007, 285), kjer skušajo z antikorupcijsko izobrazbo doseči čim več družbenih skupin. Njihova izkušnja kaže potrebo po konkretnih znanjih, kako prepo- znati in ukrepati v primeru zaznave korupcijske prakse. Omenjene prakse bi bilo vsekakor smi- selno prenesti tudi v naše okolje. Me- nimo namreč, da bi bilo treba največji poudarek nameniti prav mladim, pri njih razvijati moralni čut in protiko- rupcijsko prepričanje. Vse to s ciljem, da se korupcijske prakse, ki so v večini primerov posledica šibke morale, v ve- liki meri odpravijo iz našega sistema. Literatura Bohnec, I. idr. (2005). Vzorci aktov v po- stopkih javnih naročil in revizijskem postopku. [Elektronski vir]. Ljublja- na: Nebra. Corruption and Economic Deve- lopment. Dostopno na http://www. worldbank.org/html/ extdr/corrup- tn/cor02.htm, 20. 7. 2009. Černigoj, P. (2001). Javno naročanje- sredstvo za doseganje strateških ciljev. V: Dnevi javnih naročil. Konfe- renca o javnih naročilih (str. 23–30). Ljubljana: Združenje seniorjev Slo- venije, Agencija za management. Dolinšek, A. (2004): Ekonomski vidiki javnih naročil. V: M. Haček (ur.). Slovenija v Evropski Uniji: zmožnosti in priložnosti (str. 24–27). XIV. slo- venski politološki dnevi. Slovensko politološko društvo, Portorož. Ethics and corruption in education. Codes of conduct in the education sector. Dostopno na http://www. unesco.org/iiep/eng/focus/etico/ conduct1.htm, 17. 7. 2009. Forum: Starši osnovno - in sre - dnješolcev. Dostopno na http:// med.over.net/ forum5/read. php?65,4756324,4756830,quote=1, 27. 7. 2009. Ivelja, R. (11. 12. 2007). Drago Kos: Šolski minister ni kršil predpisov. Dnevnik, Dostopno na http://www. dnevnik.si/novice/slovenija/286331, 12. 7. 2009. Hallak, J. in Poisson, M. (2002). Ethics and corruption in education. Results from the Expert Workshop help at the IIEP. Paris, 28–29 November 2001. Paris: International Institute for Educational Planning/ UNESCO. Hallak, J. in Poisson, M. (2006). Gover- nance in education: trasparency and accountability. Paris: Inter- national Institute for Educational Planning/ UNESCO. Hallak, J. in Poisson, M. (2007). Cor- rupt schools, corrupt universi- ties: What can be done?. Paris: International Institute for Educa- tional Planning/ UNESCO. Kodela, F. (2002). Korupcija in jav- na naročila. V: B. Dobovšek (ur.). Korupcija v javni upravi (str. 73). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Kranjc, V. (2004). Zakon o javnih naro- čilih s komentarjem. Ljubljana: GV. Mužina, A., Vesel, T. (2002). Javna na- ročila, pogoji in merila. Ljubljana: Nebra. Primec, B. (2000). Zakon o javnih naročilih (ZJN-1): s komentarjem. Ljubljana: Bonex. Statistično poročilo o javnih naroči- lih Ministrstva za finance oddanih v letu 2007. Dostopno na http:// www.mf.gov.si/slov/javnar/statJN %202007 %20maj11_www %20_2_. pdf, 13. 7. 2008. Statistično poročilo o javnih naroči- lih Ministrstva za finance oddanih v letu 2015. Dostopno na http:// www.djn.mju.gov.si/resources/files/ Letna_porocila/Stat_por_JN2015. pdf, 1. 6. 2016. Stroligo, K. (1996). Korupcija v med- narodnem poslovanju. Pravnik, 51, št. 4–5: 239–253. The Global Programme against Cor- ruption. Anti-Corruption Toolkit. (2004). Vienna: United Nations Of- fice on Drugs and Crime. TI Source Book 2000: Confronting Corruption: The Elements of a National Integrity System, Part 1: The Analytical Framework: The Challenge of Renovation. Dostopno na http://www.transparency.org/ sourcebook/01.html, 30. 4. 2009. Tratnik Volasko M. (1999). Korupcija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, bilten št. 1/1999, str. 153. Zakon o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/2002). Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. (1996). Uradni list RS, št. 12/96. Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Ur. l. RS, št. 84/04).