V SPOMIN
Dr. Rihard Gregorčič
(1904-1989)
Konec minulega leta se je izteklo žtvljenje dr. Rihardu Gregorčiču, zavednemu rodoljubu, medvojnemu aknvistu OF in nosilcu Spomenice 1941.
Dr. Rihard Gregorčič se je med obema vojnama priselil s Pnmorske in si v Polju blizu železniške postaje postavil hišo. Tu mu je žena rodila hčerko in sina. Hilro se je vključil v novo okolje, postal je priljubljen in spoštavan zdravnik. Po okupaciji Slovenije se je vključil v ustanov-Ijeno OF, že leta 1942 je postal član, nato pa tudi sekreiar rajon-skega odbora Polje, kar je osial do aretacije leia 1944. Kol zdravnik je delal v sanitelni skuptm z zdravniki \z psihiatrične bolnišnke v Polju in na njeni izpostavi na Razorih. Imel je nalogo organizirati sanitetne te-čaje in zdraviti bolne alt ranjene partizane na obmolju od Polja do Sadinje vasi in Podltpoglava. Tako je imel zaklevnejšo nalogo že maja 1942, ko se je II. grupa odredov vrnila iz bojev pri Ja-ičah in je bilo potrebno oskrbeii ranjence in jim or-gamzirati vamo zdravljenje.
Kerje bil honorami zdravnik tudi na železnici, je imel dmioljenje za prehod čez blok in prenašalje drago-ceno pošto iz Polja v Ljubljano ler obratno. Lcta 1942 so ga zaprli in hudo muHli, ker so pn padli parti-zanki našli potrdile o opravljenem samtetnem tečaju, kt gaje sestaiil in podpisal on.
V svoji hiši je imel bunker za ilegalce. Pomladi leta 1942 je bil pn njem celoten izvršni odbor OF (Ki-drit, Fajfer, Kocbek, Lubej, Rus), ko so 19. in 20. maja imeli zadnjo sejo pred odhodom na osvobojeno ozemlje. Bunkerja sovražnik ni od-knl. Večkrat je spremljal ogrožene aklivisle v partizane.
Dr. Rihard Gregorčič je bil skrajno predan detu OF, vedel je, da tvega tudi svojo družino in imelje, pa vendar ni nikolt odrekel pomoči ranjenim panizanom tn ile-galcem. Skrivalph je pri sebi in jih spravljal v partizane. To je zmogel celo v lelih najhujlega terorja črru>-rokcev.
Po končani vojm je dr. Rikard Gregorčič ostal delaven in skromen. Lela 1945 je bil v zdravniški komi-siji za ugotavljanje zloiinov pri od-kopavanju žrtev na Urhu in v oko-lici. Za tem je opravljal Se druge dolžnostt, nazadnje je bil direktor železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani. Za njegovo delo se mu je družba oddolžila s števiinimi pnz-nanp in driavnirm odlikovanji, med drugimi je prejel tudi zlato Plakelo ilegalca mesta Ljubljana. S svojimi prispevki bo ostal za vedno zapv.an na siraneh krabrih m plemenilih Ijudi slovenskega narodnoosvobodil-nega boja.
Odbor medvojnega aktiva ZZB NOV občtne Lj. Mosle-Polje