163. Steonha.
u Ljnnijani.»petek ZO. ]nli]o 1923.
Leto LOI.
®
vsak dan popoldne, isvsoaai! nadalle ln praznika.
i« do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati jnettt vrata 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem gftede inaeratov naj se priloži znamka za odgovor.
Vorovnlstvo »Slov. naroda" in „Narodna tiskarna" Si. S, pritlično. — Telefon št. 304.
Easilova
Uredništvo »Slov. Naroda" Knailova ulica it. 5, I. nadstropje
Tole I on št g t. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadoatno frankovane. ■'■^r  Rokopisov se ne vrača.
Posamezna številke:
v Jugoslaviji vse dni po Din v inozemstvu navadna dni Oin i, nedelia Din 1*25
Poštnina plašatia v gotovini.
»Slovenski Narod** velja:
v Ljubljani    (      po pcili
? laoirastTo
	Din	144—	Din	144 —	Din 264-—
	•	72 —	•	72 —	.    132- —
3.......	•	36 —	■	36 —	. 66*—
1 .......	•	12 —	*	12 —	97-
Pri morebitnem povišanju ?=e ima daljša naročnina do!>it>«!ati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   fj"4p"~ po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja sc ne moremo ozirati.
Odkod neuspeh SLS?
Danes, po objavi zagrebškega protokola ni menda več dvoma, da je utrpela politika SLS, ki jo vodi od 18. marca dalje, popoln polom. Z veliko vnemo, pa tudi bistroumnostjo skušajo njeni listi ublažiti porazen vtis tega neuspeha In prikazati vse mogoče činitelje kot krivce tako neuspele politike. Eni govorijo o verolomstvu radikalne stranke, dasi je znano, da v politiki subjektivni povodi zelo malo veljajo. Pa tudi s stališča protokoli ranega besedila to opra-ivičilo ne velja. Drugi pišejo o odprti možnosti radikalnr-deinokratske koalicije in navajajo, da zaradi te možnosti radikali na spora mm niso pristali. Hu-domušneži pa trdijo, da je SLS z zagrebškimi pogajanji hotela preosnovati državo v homogeno ter zapadnoevropsko demokracijo. Ne verjamemo, da so v Zagrebu dejansko govorili o homogenosti, o zapadno-evropski demokraciji Itd. in da je gosp. Radič pograbil priliko ki priznal jugoslovansko državno zajednico. Mislimo, da tem listom ne delamo krivice, ako trdimo, da sami ne verujejo v te in enake ooravičbe. Po našem mnenju, ki ga bo delila tudi SLS, ako z nami na pošten in odkrit način pogleda dejstvom v obraz, tiči končni razlog njenth neuspehov v zloglasnem zavezništvu s politiko in osebo Stjepana Radića. SLS Je, omamljenn po Izidu volitev
18. marca, soastvariJa federalistični blok, misleč da je v politiki taktika radikalnih zahtev in skrajnega ustrahovanja , edino zveličavna modrost. Oklenila se je Radića, v tisku posnela njegove demagoške metode in započela skrajni boj proti državnemu edinstvu, proti državnim oblastem, proti integriteti jugoslo-
venskega državnega ozemlja (glej stališče Makedonije!), skratka smatrala je, da je pripravljanje državnega razpada najboljša in najkrajša pot, ki vodi do zadostitve njenih političnih in irrdtrrrnih stremljenj. Zavrgla je vsak oztr na jugo-slovensko državo kot tako, na to veliko pridobitev, ki nam jo je zgodovinska usoda nepričakovano in tako nezasluženo naklonila. Postavila se je na stran tistih, ki so to državno tvorbo z izjavami in dejanji neštetokrat zavrgli. Taka politična smer je morala nujno privesti do neuspeha, ki ga je potrdila in priznala sama objava zagrebškega protokola. Radikalna stranka, videč neodkritosrč-nost, megtenost, nedoslednost ter nedo-ločnost celokupnega federalističnega bloka, zlasti pa opazujoč brezprimemo žalostno rovarenje ter radikaliziranje njegovih Oslov prod državni konsolidacij! ter coto prod osnov«! državni Ideji, ga kot državna stranka nI mogla in tntfl nj smela upoštevati. Vedenje federalističnega bloka le edino krivo njegovega poraza. Kaj je le-ta storil, da se približa državi da se približa jugo-slovenski državni misli, da pripravi v javnosti pomirljivo politično in narodno ozračje? Obratno: dan na dan sama radikalna sredstva, radikalni govori, skraj-
na mržnja do vsega jugoslovensko - državnega in naciionalnega!
Kje je federalistični blok pokazal trohico lojalnosti napram nacijonalnemu in državnemu ujedinjenju, ki je bilo stvorjeno s tolikimi potoki človeške krvi? Niti v narodno skupščino ni hotel priti in s tem dokazati, da mu je za spravno formulo, za končni prekid z dosedanjo negativistično in brezmiselno politiko.
Pogrešek politike SLS leži torej v zavezništvu s političnim nihilizmom Stjepana Radiča. In vendar je imela ravno na podlagi volitev 18. marca priliko, zavzeti naravnost zgodovinsko misijo posredovanja med Zagrebom ln Beogradom, zbliževanja med Hrvati in Srbi ter pripravljanja Stjepana Radića na priznanje temeljnih načel jugoslovenske državne skupnosti. To veliko posredovalno vlogo je odklonila ali pa jo v prvem hipu zmagoslavne pijanosti prezrla. Rajši je izbrala radičevščino in s tem
neizmerno oškodovala ugled slovenskega plemena ter zakrivila, da so že pol leta slovenski gospodarski in kulturni interesi brez pravega zagovornika. Ne bomo na dolgo in široko razkladali naše misli. Mi stavljamo državni interes nad osebni in strankarska ^re nam za pravo politično delovanje, pa naj izhaja od katerekoli strani. Srumoto, da Slovenci sodelujemo s proti državnimi strankami, je treba odpraviti. Zahtevamo politiko koncentracije narode? »h sil in odpravo federalistične obstrukelie. SLS pa si lahko zapomni da je na kocki njeni lastna strankarska eksistenca. Naj stDpi k Radiću in naj mu odkrito pove: Tako ne smemo dalje. Priznajmo si, gosrxm Radić, da z obstrukcijsko in negativno taktiko ni mogoče doseči prav ničesar. Ubrati moramo taktno približevanja državi, politiko lojalnega skrrpščlrcAega dela in pozitivr^ra prizadevanja za sporazum, no pa gromov itega besnenja iz zasede!
Finančni minister o ureditvi uradniških plač.
Ekspoze finančnega ministra v niški zakon stopi 1. oktobra v redukcija uredništva
— Beograd, 19. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je včeraj ob 17.30 nadaljeval podrobno razpravo o uradniškem zakonu. Razpravljal je o najbolj perečega vprašanju, o ureditvi uradniških rSaČ, ki Jih vsebuje IV. poglavje zakona. Na predlog posl. Svetozaria P ribičevi- ■ ća je po odobrenju zapisnika zadnje se- t je podal minister financ dr. M Stojadi-novič daljši ekspoze, kako bi država dobila kritje za urejene uradniške plače, ne da bi bila državna blagajna znatno obremenjena.
Minister financ dr. Stojadinovič je med drugim izvajal:
Država danes izdaja za uradništvo letno 400,000.000 dinarjev na rednih plačah in na draginjskih dokladah okroglo 2.200,000.000 dinarjev, tedaj skupaj na leto 2.600,000.000 dinarjev. Vse to se izdaja letno za uradništvo meščanskega reda. Po novem zakonu bi znašali celokupni izdatki na plačah in draginjskih dokladah 3,580,000.000 dinarjev letno, samo na rednih plačah pa 1,035.000.000 dinarjev. Ce primerjamo dosedanje izdatke s plačami dedočenimi po novem zakonu, dobimo diferenco 900.000.000 dinarjev. To svoto pa je treba nekoliko reducirati ker letos ne odpade na celo leto z ozirom na to, da stopi novi uradniški zakon šele 1. oktobra L L v veljavo, vsled česar je odbiti zneske za tri mesece, julij, avgust in september, celokupno tedaj 245,000.000 dinarjev. Na ta način dobimo pravo diferenco v znesku 735,000.000 dinarjev, ki bi predstavljala redni po višek v rednem proračunu za leto 1923/24. Minister je dalje izjavil, da nima kritja za preko 400,000.000 dinarjev.
Kako najti kritje in izvesti ureditev uradniški plač, je minister financ nava-
zakonodajnem odboru. — Urad-veljavo. — Vprašanje kritja: in draginjskih doklad,
jal dve metodi. Izboljšanje gmotnega stan7 a u radništva se izvede na edin] način potom redukcije. V kolikor se izvrši redukcija osobja. v toliko se bodo lahko povečali prejemki ostalemu uradni-štvu. Po intencijah vlade je, da se povišajo plače uradni^rvn na ta način, da se znižajo draginjske doklade. Kritje se more doseči na ta način, da se reducirajo izdatki za draginjske doklade. Minister financ je dalje zelo obširno govoril o koristi in pomenu stabilizacije dinarja za državne finance in je aludirah da se naš dinar lahko še mnogo dvigne in da na to padejo cene, radi tega je treba tudi primerjati razmerje med dra-ginjskimi dokladarrri in tečajem dinarja. V državnih financah pa je treba dobiti tudi ventile sigurnosti da se preveč ne obremeni državna blagajna. Ti ventili sigurnosti so: 1. zmanjšanje dragmjskih doklad. 2. nklnfenje raznih beneficij □radništvu (n. pr. znižanje železniške vožnje itd.). 3. plačevanje davka na uradniške plače in 4. redukcija uradni-Štva.
Posl. Ljuba D a v i d o v i ć (demj je izjavili, da nima ničesar proti temu, da se vojska dobro plača, zahteva pa, da se tudi uradništvo  ravnotako nagradi.
PosL Moskovljevijć (zemljo-rad.) je odločno zahteval izenačenje oficirskih in uradniških plač.
Posl. Voja Marinkovič (dem.) je govoril o stanju valute, ki vpliva na ureditev uradniških plač. Zahteval je, da se znova prouče osnovne plače uradiri-štva.
Po 2% ure trajajoči debati je predsednik odbora zaključil sejo ter odredil, da se na današnji popoldanski seji razprava o uradniških plačah nadaljuje. Razprava bo še zelo živahna, ker je v
zbornici prišlo na dnevni red vprašanje oficirskih pJač in bo potreben junctiin med obema zakonoma.
Pogled na Prekmurje.
Kmalu bodo potekla štiri leta, odkar je zasedla naša vojska Prekmurje in je prevzela to pokrajino naša država pod svojo upravo. Prebivalstvo Prekmurja. ki šteje okoli 100.000 duš, je zelo gosto naseljeno in <?e peča po večini s poljedelstvom, živinorejo in drugimi kmeti iskimi panogami. Ker pa zemlja za številno prebivalstvo ne daje dovolj brane, se zbirajo Prekmurci pred žetvijo v večje skupine, ki odhajajo potem v Slavonijo, kjer si zaslužijo nekaj žita ln tudi denarja.
Skoraj vsa pokrajina je last madžarskih grofov in magnatov. Ti so ubogo ljudstvo do skrajnosti izrabljali in iz-mozgavaR. Ko so prišla ta zemljišča pod agrarno reformo, se je pričela zemlja deliti med posamne kmetovalce. Ko so videh" veleposestniki njihovi upravitelji in uradniki kako se dele njih zemljišča, so pričeli z vso silo plašiti narod. Grozili so, da se vrnejo Madžari, da bo vsa sedaj dodeljena zemlja zopet odvzeta in da se bodo veleposestniki kruto maščevali. V resnici se nekateri tem grožnjam rudi nasedli. Po večini pa so sčasom ljudje spoznali pravi vzrok tem grožnjam in pričeli so se znova potegovati za zemljo.
V vsem je razdelil agrarni urad v Murski Soboti okoli 14.000 katastralnm oiaiov zemlje. Gornje Prekmurje ni bi lo v toliki meri deležno dobrot agrarne reforme, ko Spodnje, ker so v Gornjem Prekmurm po večini gozdovi. Zato je prebivalstvo Gornjega Prekmurja. ki je po večini protestantske vere. nam manj naklonjeno, ko katoličani v Spodnjem Prekmurju.
Industrija se je v zadnjem času v Prekmurju precej razvila. V Murski Soboti je zgradil g. Benko veliko tovarno za mesne izdelke, g. Hartner pa velik parni mlin in parno žago. Veleposestnik Szaparv, madžarski poslanik v Londonu, pa namerava ustanoviti tovarno za škrob. V DoL Lendavi obstoji tovarna za dežnike, na veleposestvu Ester-hazyjevem pa se namerava ustanoviti zavod za perutninorejo.
Glede narodne zavesti prekmurskega ljudstva moremo žal zaznamovati le malo napredka. Res je sicer, da se je ljudstvo precej približalo naši govorici, da je v uradnem občevanju opustilo v pisavi madžarski pravopis in se priučilo slovenskemu. Toda to je le naravna in nebistvena posledica novih razmer. Starejši ljudje in šolski otroci govore najrajši in povečini slovensko, do-čim se pa ljudje v srednji starosti nočejo odpovedati madžarščini. Večina ljudstva se nas kar ne more privaditi in nam je vedno manj naklonjena. Temu je kriva v veliik meri naša uprava, ki pošilja na odločilna mesta ljudi brez energije in moči. ki ne uživajo med na-
rodom prav nobenega ugleda. Madžarski agitatorji ki so se v začetku po^krili, so pričeli uvidevši našu nezrelo in šibko upravo, s polno paro rovariti in hujskati narod proti naši državi Spretno so v porabiti v to svrho vse naše napake in slabe strani dočim smo bili ud pasivni
Ljudstvo je videlo, da čuti skoro vsa inteligenca — uradniki, učitelji, duhovniki in odvetniki — rnadžaronsko. Te pa je smatralo za svoje naravne voditelje in je prešlo tako na njihov stran. Ta madžarska inteligenca je marljivo delovala. V obmejne vasi je vtihotapila knjige. Časopise in letake m ni pri tem štedila niti s trudom, niti z denarjem. Naša uprava pa se za vse to ni brigala in ni skušala niti enega njihovih proti-državnih dejanj preprečiti
Vse delo je ležalo na ramenih posameznih po žrtvo varnih naših mtefigen-tov. zlasti učiteljev in nižjih uradnikov. Ti so ustanovili v posameznih krajih kulturna in nacijonalno zavest propagV-ruioča društva, ki so «e po večini zelo dobro obnesla. Največjih zaslug na narodnem polju v Prekmurju sta si orido-bili podružnici Jugoslovenske Matice v Murski Soboti in Gornji Lendavi, s svojimi prireditvami in predavana, ki so vsakokrat zelo dobro uspela. Prireditve Jugoslovenske Matice so umivale tako dober sloves, da jih je prebivalstvo nairajše obiskovala Podružnica v Murski Soboti je ustanovila tudi lasten knjižnični odsek, ki je deloma že. deloma pa bo še ustanovil 8 potovalnih knjižnic in sicer na najbolj potrebnih krajih. Ravno tako je pričelo marljivo delovati! tudi sokolsko društvo v Murski Soboti. Ima čitalnico in knjižnico, ki jo domačini prav pridno obiskujejo. Poleg tega prireja gledališke predstave. Tudi v Dolnji Lendavi je prosvetno delo precej živahno. Učitelj Birsa je ustanovil nekaj knjižnic.
Treba bi bi lo samo. da tudi naša vlada skrbi v večji meri za probujo na-cijonalne zavesti v Prekmurju. Samo nacijonalno čuteče, poštene in energične ljudi bi smela v Prekmurju nastavljati, ker samo tako bi pridobiK državi resničen ugled, ki je predpogoj nacijonalnemu prerorenju Prekmurccv.
SIKORSKI ODPOTOVAL V PARIZ.
— Vsrim-a, 18. julija. (Iz v.) Načelnik generalnega štaba poljske armade general Sikorski je odpotoval ▼ Pariz. Namen nje* govega potovanja sc sicer skrbno prikriva in uradni krogi trdijo, da gre Sikorski ▼ Pariz samo kot vojaški strokovnjak, vendar pa pripisujejo mnogi tej misiji va/no poli« tično ozadje.
FAŠ1STOVSKO NASILJE.
— Florenca* IS. julija. (Ixv.) Včeraj po* noči so fašisti vlomih v Pontederi v uradno prostore ljudske stranke in sei£ali vse listi« ne. Vlomilcem se je posrečilo odnesti pete, ne da bi jih rasačiH. Med vožnjo brzovlaka Rim* Ali lan so fašisti našli v vagonu TI. raz* reda nekega socialističnega poslanca, s ka« terim so sc takoj sprli in po kratkem pre* rekanju so ga začeli pretepati s palicami. Sele oddelek karabinerjev je rešil poslanca iz rok zagrizenih fašistov.
Coaan Dovte:
24
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman.
»He, lepo gospodarstvo!« je že za-klical, ko smo drdrali po rotherfieid-skem hribu navzdol in na isti način se je odduševai ko smo jo rezali skozi mrtvaško pustinjo v High Streetu, v Lewishamu in Oid Kent Rondu.
Na tem mestu pa je naše živce iz-nenadil silovit sunek. Iz nekega okna preproste hiše je plapolala bela žepna ruta, ki jo je vihtela dolga, suha človeška roka. Se nikoli nam ni nesluteni izraz smrti tako pretrl src ter jih koj nato spet razgibal, kakor to čudežno znamenje — življenja!
l^ord John je avto takoj ustavil bi £e v naslednjem trenotku smo hiteli skozi odprta hišna vrata po stopnicah v sobo ▼ drugem nadstropjm, odkoder je jrak lagTr^*"* ruta. V nailanjsfn pri
odprtem oknu je sedela zelo stara žena, poleg nje pa je ležala na drugem naslanjaču posoda s kisikom, nekaj manjša od naših, ki so nam rešile življenje. Žena je okremla k nam svoj suhoten, izstradan, poočaljen obraz in nas nagovorila:
»Bala sera se že, da bom za vedno ostala sama. Borna sem in ne morem se ganiti.«
»Srečno naključje nas je privedlo semkaj,« je odvrnil Challenger.
»Nekaj silno važnega bi rada zvedela,« je nadaljevala, »prosim vas, gospodje, povejte mi odkritosrčno, kako bodo ti dogodki vplivali na London in na delnice North-Western-Railway.«
Ce bi žena ne govorila s tako tragično resnobo, bi se prav gotovo glasno zasmejaK. Gospa Burston — to je bilo njeno ime — je kot priletna vdova prejemala vso svojo vzdrževalnino iz zgoraj navedenih papirjev, U jih je nekaj imela. Svoje življenje si je naravnala po dvigu oziroma padca dividende tega
podjetja in sploh si ni znala predstavljati življenja, ki bi ne imelo zveze z vrednostjo njenih deležev. Zaman smo ji skušali pojasniti, da si sme prilastiti toliko denarja, kot ga utegne rabiti, saj denar itak nima zdaj zanjo nobene vrednosti. Njeno omejeno mišljenje pa se ni znalo prilagoditi spremenjenemu položaju in začela je pretakati bridke iolze nad izgubljenim premoženjem. »To je bila vsa moja posest,« je plakala, »a zdaj, ko sem jo izgubila, bi bilo zame najbolje, da umrem 1«
Pri vsem njenem plakanju pa se nam je vendar le posrečilo zvedeti, kako se je ta stara rastlina ohranila, dočim je bil ves veliki gozd posekan. Bila je bolna in navdušljiva, hi da bi jI omilil težko dihanje, I je zdravnik predpisal kisik. V trenotku, ko je nastala katastrofa, se je rifinder s n^^tn nehajni v njeni sobi. Docela je razumljivo, da je načela žena ta plin vdihavati, prav kakor vsakokrat, kadar Jo je dušno. To pa % je prineslo on*ae*e m nolejpona *
sicer porabila vso zalogo plina, a le tako se ji je posrečilo preživeti usodno noč.
Slednjič je postala nemirna in prevzel jo je spanec, iz katerega jo je zbudilo Šele drdranje našega avtomobila. Ker je bilo popolnoma izključeno, da bi jo vzeli s seboj, smo jo oskrbeli z vsem potrebnim in ji obljubili, da se povrnemo k njej čez nekaj dni. Odšli smo, ona pa je še vedno pretakala bridke solze vsled izgube svojih delnic.
Čim bolj pa smo se bližali Themsi tem težavnejša je postajala pot ker so se ovire na cesti kepičile. Le z veliko težavo smo dospeli do London Bridge-ja. Dohodi pri Middlesekserju so bili na obeh straneh zabasani z različnimi prometnimi ovirami, da je bilo povsem nemogoče nadaljevati pot v tej smeri. V neki bližnji ladjedelnici, ne daleč od mostu, so visoki plameni požirali ladjo in vzdušje je bilo polno dima in saj ter Je razširjalo oster duh po požaru. Nad parlamentom se je gromadilo gosto di-
masto oblačje, toda od tu nismo utegnili opaziti, kaj pravzaprav gori.
»Ne vem, kako se vam vse to dozdeva, toda po mojem mnenju je v Londonu bolj prazno kot na deželi.« je pripomnil lord John in ustavil vozilo. »Izumrli London mi trga živce, Popeljimo se raje dalje, da si bomo ogledali vse okrožje, potem pa se povrnimo v Ro-therfield.«
»Toda, kaj sploh hočemo tu,« je vprašal profesor Summerlee.
»Poleg tega pa ne verjamem,« je dejal Challenger, čigar votel glas je v tej strašni tišini tako čudno odmeval, »da bi od sedmih milijonov londonskih prebivalcev ostala pri življenju samo ta stara ženica, ki je po srečnem naključju e4ina preživela svetovni polom.«
»Toda, tudi če so še drugi ostal živi George, kako naj jih najdemo?« je rekla njegova žena. »Toda tuđi jaz sem tvojega mnenja, da ne smemo iz Londona prej oditi, predno nismo poizkusil vse možnosti, da jih rešimo.« _j
Stran 2.
»SEO VERSKI    NAROD«   OnV«. farrlja 1928
»tev. 163
19. julija. (Izv.) Pred ldhodom na Bled je bila na dvoru včeraj popoldne seja ministrskega sveta ^od predsedstvom Ni. Vel. kralja Aleksandra L Kralj je izrazil željo, da mu ministri kratko in pregledno poročajo o vseh najvažnejših in najaktualnejših vprašanjih mednarodne in notranje politike. Seja je trajala eno uro. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal kralju o prihodnjem sestanku držav male antante v Sinaji, navajoč kratek dnevni red tega sestanka in da je eno najvažnejših vprašanj sprejem Poljske v zvezo držav Maki antante. Kralj se je dalje zanimal ~a parlamentarno delo ter je minister Marko Trifunovič poročal o poteku razprav glede najvažnejših zakonov.
Minister notranjih zadev Vujičič je poročal o splošnem položaju v državL O sklepih tega ministrskega sveta ni javnosti ničesar znanega. Po končani sei so bili člani vlade zelo molčeči in rezervirani. Nekateri današnji listi poročajo, da je na seji prišlo v razpravo tudi hrvatsko vprašanje oz. da je ministrski svet razmotrivši vprašanje, ali se naj Stjepan Rad36 izroči sodišča radi zadnjega njegovega govora, v katerem je na nedostojen način žalil kraljico, člana kraljevske Karagjorgjevičeve hiše. Definitivni sklepi v tem ozira niso objavljeni in znani, vsled česar je treba smatrati zadevne vesti Še zgolj za privatne iruormacre in kombinacije.
— Beograd, 19. julija. (Izv.) Zadnji provokatoričm nastop RadJćev je izzval v parlamentarnih krogih več ali manj živahne komentarje. Splošno naglašajo, da je nemogoče še aalje dopnščati Radiću toliko svobode, ki jo sedal Izrablja v svoje propagandlstlčne antidržavne svrhe na škodo državnemu in narodnemu jedinstvu,
V pariamentarnih krogih je danes zjutraj že bila razširjena vest, da bo še tekom današnjega dneva sklican imunitetni odbor na kratko sejo, na kateri imajo razpravljati o izročitvi poslancev sodišču,   med   drugimi   vloži minister
Telcl onsha In braolaona poročila!
STJEPAN RADIĆ SE IMA IZROČITI SODIŠČU.
Ministrski svet pod predsedstvom kralja. — Sprejem Poljske v Malo antanto. — Sklicanje imunitetnega odseka. — Minister
pravde zahteva izročitev Radića.
pravde na predlog državnega pravdni-štva v Zagrebu predlog, da se naj RadIJ izroči sodišču. Proti Radiću je vloženih več javnih in zasebnih ovadb, med drugimi je dvignjena tudi ovadba proti Radiću radi žaljenja člana kraljevske hiše.
NACUONAUSTIČNA OMLADINA PROTI RADIČU.
— Beograd, 19. julija. (Izv.) Pred spomenikom kneza Mihajla in narodnim gledališčem je snoči ob 18. priredila nacionalistična omladina veliko protestno zborovanje proti drzni in izzivajoči politiki Stjepana Radića. Id je na nedostojen način dne 14. t m. razžalil kraljico Marijo. Govorilo je več govornikov, med drugimi posl. Dragan Bolovi ć in posl. Tadija P an t o vic, ki sta v svojih govorih ostro kritizirala Radičevo protidržavno politiko. Govorilo je še več drugih govornikov. Vsi so bili soglasni v sodbi, da je Radiću treba, ki je nekdaj pei slavo ln objavljal himrie habsbuškim trinogom, končno vendar enkrat povedati, da mora spoštovati državno in narodno edinstvo in da mora primerno govoriti o junaški hiši Karagjorgjevičev, katero si je drznil sedaj na nesramen način blatiti.
Z viharnim odobravanjem Je bila po končanih govorih sprejeta resolucija, ki med drugim veli:
Srbski narod le prem morje krvi za ustvaritev te držaTe. Ker stoji na stalšču narodnega ln državnega edlnstva, ne more več dopuščati destruktivnega delovanja se" paratistlčnih in antidržavnih elementov.
Resolucija dalje Opozarja, da ne ostane nekaznovano rovarenje raznih političnih »ciganov« in agitatorjev. Radića opominja resolucija, da preneha z rovarenjem proti edinstvenosti kraljevine SMS. Z odločnimi besedami dalje resolucija obsoja nekvalificirano ln nedostojno postopanje Radičevo proti onemu, ki ni bil v položaju, da bi se hrami. Resolucija dalje odločno zahteva od kraljevske vlade, da se Radića zasluženo kaznuje radi žaljenja člana junaške Karagjorgjeve dinastije. Resolucija dalje zaključuje: »Dajemo na znanje Radiću In vsem neprijateljem državnega m narodnega edlnst" v a. da nočemo nikakor dopustit?, da Se nadaljujemo s svojim delom, ampak doleti jih zaslužena kazen od narodnega sodišča.«
ZA PREDELSKO ŽELEZNICO.
— Rim, 18. julija, (Izv.) Dasi je vkda že dosti jasno povedala, da v sedanjem času državnega štedenja ni misliti na gradbo pre* delske železnice, ki bo silno draga, je ven* dar zopet tu velika italijanska deputacija iz Julijske krajine, s tržaškim županom dr jem. Pitaccom na čelo. V deputaciji so tudi za« stop ni ki Vidma. Danes je bila depu taci ja pri minstru za javna dela, Carnazzi. Ni dvo* ma, da odide tudi ta deputacija domov z obljubami, da se zgradi ometi jena železni* ca. aH kdaj, tega danes v Rimo se ne morejo določiti
NOGOMETNO DRUŠTVO »SLOVAN« NA DUNAJU
— Dunaj 19. Julija. OzvJ Kakor objavlja podružnica CTK. je član nogometnega društva »Rapidc Uridil Izstopil m pristopil v češkoslovaško društvo »Slovan«, ki Je bOo na podlagi nogometnih tekem za prvenstvo pomaknjeno frz drugega v prvi razred.
35
Politične vesti.
Razkol v federalističnem bloku.
Neprijeten položaj klerikalcev v parlamentu, — Klerikalci
t- o ?lčiraJo.
— Beograd,    19. Julija.  (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so se v parlamentarnih
ziičde širiti vesti o razcepu v lede-rsll Eičnem bloku. Nekateri beogradski listi v o i beležilJ značilen dogodek, da Je doti priliki objave zagrebškega protokola do popolnega razcepa med klerikalci in Ra-. Beogradsko »Vreme« }e to vest priobčilo s pristavkom, da Se ta razcep popoten, ker klerikalci niso bul za obiavo proto-f In- dočim ie to Radić odtočno zahtevat Vest? o razkolu v federalističnem bloku so v parlamentarnih krogih napravile globok vtis.
Clam" klerikalnega kluba so skušal! pomen vesti o razkolu kolikor toliko ublažiti in mestoma demantirati. Tak demanti }e podal vodilni klerikalni politik prof. Ivan Sui-nik, ker Je dr. Korošec v Karlovih varih.
Vaš dopisnik se Je skušal točno Informirati o pravem položaju v klerikalnih vrstah in le prišel do prepričani a. da Je faktično prišlo do diferenc med klerikalci m PsčV'čern. Razkol le v resnici nastopil, toda kterikald sedal začasno skušajo ta razkol 7~ss"k:rst; ln ublažiti. Mnogi klerikalni poslanci odkrito izjavljajo, da so popolnoma nezadovoljni s poslednjim nastopom SJepa-:.: Radi-.a ker ga ne morejo smatrati za ' resnega politika in mu ne morejo popolnoma  zaupali.   Odkrito  klerikalci označujejo
I??.diča za ^norca«. Brezdvomno je, da se klerikalci nahajajo v zelo neugodni situaciji, ker so zadnji čas pretrpeli v parlamentu tudi moralne parlamentarne poraze in bia-r aže. V parlamentarnih krogih Je vzbudil dalje posebno pozornost prihod glavnega i rednika »Slovenca« Frana Smodeja v Beo-rad. Sam 7:.trjuie, da je njegov prihod edl-r:o v zvezi s konferencami vodilnih krogov glede kongresa jugoslovenskih novinarjev v Beogradu. Parlamentarnim krogom pa je znano, da ie g. Smodei prišel v Beograd tu-rH v peli učni misiji in da Je konferiral delj Časa s tajnikom radikalne stranke.
HAKE^KREUZLF.RJl V BRATISLAVI.
— Bratislava, 18. julija. (lav.) Tukaj« šnja policija je že dalje časa za petami tajni organizaciji nemške nacijonalisične omladi« ne. Včeraj je stražnik opazil na cesti neke* ga dijaka, ki je nosil znak Hakenkreuzler« jrrv. Ko ga je aretiral in pripeljal t straž« mco* je policijski uradnik dognal, da je to Edmimrf Rauschan, sin mestnega nemškega trgovca. Rauschan je pri zaslišanju priznal, da Ima ▼ Bratislavi ln drugih slovaških me«
somišljenikov,  ki  so  v zvezi s rlerji v Nemčiji ter dobivajo od tke in direktive. Organizacija je po izjavi naperjena v prvi vrsti proti Policija je uvedla hišno preiskavo _a   večjo   količino   vojaške opreme, in propagandne literature. Pri nadalj* Ljvi je bilo dognano, da obstoji v ivi večja organizacija Hakenkreuz* v  kateri   so  tudi   starejši ugledni Javnost napeto pričakuje podrobnih jov te afere. Domnevajo, da bo kom* iranih več profesorjev trgovske šole Javnih funkciionarjev nemške n»«
KLERIKALCI PROTI IZROČITVI RADIĆA SODIŠČU.
— Beograd. 19. Julija. (Izv.) Posl. Sušnik je podal uredniku »Glasnika« načelno staliŽče v vprašanju, ali naj skupščina dovoli izročitev Radića sodišču. Posl. Sušnik je načelno proti temu, da bi se izročali katerikoli politiki, (n, pr. poslanci, ki so odgovorni uredniki klerikalnih listov) sodni oblasti, je proti temu, da se izroči 'Radiću so-diščb, ker bi se to moglo zgoditi vsakemu drugemu politiku. Posl. Sušnik je izjavil med drugim: »Mi se bodemo borili proti temu, da se zapre Radića.« Je mnenje, da bi aretacija Radićeva mogla povzročati na Hrvatskem ostre boje. Njegova stranka je za to, da se mirnim potom doseže sporazum.
REŠKI PROBLEM BO REŠEN.
— Rim, 19. julija. (Izv.) Politični rimski krogi so zelo optimistično razpoloženj v zadevi rešitve reškega problema. Razširjene so optimistične vesti o skorajšnji ugodni rešitvi vprašanja. Medsebojna pogajanja bodo v nekaj dneh dokončana.(?) Te informacije je treba sprejeti s primerno rezervo*
ITALIJANSKA P ROTI SLOVANSKA POLITIKA.
— Rim, 18. julija. (Izv.) Fašistov« s ko glasilo »Idea nazionale« zastopa stališče, da mora Italija preskrbeti in izvesti čimprejšnje dobro oboženje vojske, da bo tako mogla v svoj prilog pritisniti za sklenitev političnih in voja* ških pogodb z državami na ozemlju Donave in na Balkanu. Te pogodbe so v prvi vrsti naperjene proti rastočemu vplivu Slovanstva, »Idea nazionale* je tudi proti temu, da bi se okrepil polo* žaj Francije v Poruhrju, ker bi na ta način Francija lahko uspešno začela svojo politiko na Sredozemskem morju.
DR. BENEŠ JE NAMERAVAL OBISKATI RIM.
— Rim, 18. julija. (IzvJ Kakor nekateri Usti Javljajo, je nameraval dr, Beneš odpotovati iz Pariza v Italijo, kjer bi sc naj sestal s senatorjem in drzaviim podtajnikom Contarinijem, ali po možnosti celo z Mns-sotlnijem. Vodilni krogi te vesti niti ne po-trjujejo niti ne dementirajo pač pa kratko izjavljajo da je bila vest preuranjena.
UPRAVNI ODBOR JUŽNE ŽELEZNICE.
— Dunaj, 19. julija, (Izv.) Pod pred* se dstvom upravnega svetnika "VVebra je bila včeraj seja upravnega odbora Južne železnice, na kateri je poročal ravnatelj dr. Fall o tekočih aktuelnih zadevah. Omenil je okolnost, da je ge> neralni tajnik dr. Zimmermann zavzel drugačno stališče napram odobrenju rimske pogodbe o Južni železnici od strani avstrijskega parlamenta. Zavia* čevanje rešitve, oziroma ratifikacije bi imelo težke gospodarske posledice. — Železniški odbor madžarskega perla* menta je že začel razpravljati o pogod* bi. — Tudi od merodajne jugoslovenske strani je dobil zagotovilo, da se bo pogodba čimpreje predložila akupifiari v odobritev.
= Koalicija med radikali in demokrati? Beogradski »Preporod« poroča: »Zunanja in notranja situacija naše države zahteva intenzivno in patrijotično delo vseh merodajnih krogov, ker je naletela današnja homogena vlada na tež-koče tako v svojem klubu, kakor tudi v parlamentu. Zaradi tega se najresneje skuša ustvariti koalicijo radikalne in demokratske stranke. Gotovi krogi se nadejajo, da pride do koalicije ze v 10 do 15 dneh, drugi pa zatrjujejo, da pride do koalicije šele na jesen.« — Ne vemo, koliko je resnice na tej vesti Opetovano se ie že pojavila takšna govorica, a doslej se? še ni nikdar uresničila Tudi to pot se nam zdi malo verjetna, vendar pa smo mnenja, da bi bila takšna kombinacija v danih okoliščinah za državo koristna.
= Klerikalni demanti razkola v revizij onrstičnem bloku. »Slovenec« pri-občuje tole izjavo podpredsednika klerikalnega parlamentarnega kluba: »Protokol je bil objavljen sporazumno. Jaz nisem dobil nobene brzojavke od g. Radića in kolikor sem poučen tudi dr. Snaho ne. Resnica je. da smo bul obveščeni, da bo Radić 15, t m. objavil protokol sporazuma. Zato sta imela musliman, ski m naš klub sejo, na kateri se je ugotovilo, da g. Radić namerava objaviti protokol sporazuma z ozirom na Paši-ćev ekspoze in da namerava prekiniti vsako zvezo z Beogradom. Kar se tiče objave same, je bilo sklenjeno, da 9e spo razumemo z g. Radićem in s tem je soglašal tudi izvrševalni odbor SLS. Tako je bil protokol istočasno objavljen tudi v »Slovencu«. Mislim, da so enako storili tudi muslimani. Za prelom z Radićem ni bilo doslej nobenega povoda. Upam, da se bo federalistični blok tudi v bodoče boril proti nasilnemu centralizmu.« Podčrtali smo zadnja dva stavka tega demantija, ker je iz njih razvidno, da klerikalci dopuščajo možnost da pride ipak v bodočnosti do preloma z Radićem in da se ustavi tudi boj »proti nasilnemu centralizmu.c
= Reorganizacija radikalne stranke v Sloveniji. V Beograd >e prispel dr. Ivan Sajovic iz Kočevja. Tekom današnjega dneva je imel daljše razgovore z vodilnimi radikalnimi politiki o reorganizaciji radikalne stranke v Sloveniji. Razgovariai se je z Ljubo Jovanovićem in financ, ministrom dr. Stojadinovićem. V glavnem odboru radikalne stranke se je razvila daljša debata o položaju v Sloveniji. Tekom prihodnjih dni je pričakovati večje spremembe na vodilnih mestih v Sloveniji.
=r Dr. Novačanova pot v Beograd. Zadnje dni se je v parlamentu m v novinarskih krogih pojavil bivši Radićev eksponent na Štajerskem dr. Nova-č a n, SlaiŠal je priti v stike z raznimi političnimi, parlamentarnimi in novinarskimi krogi, zlasti pa z radikali da bi jih pridobil za to, da mu financirajo organizacijo nove »protiklerikalne« stranke v Sloveniji. Na nekem sestanku novinarjev je dr. Novačan naglašal da sta Radić in Korošec dve veliki zli za našo država On ima v načrtu osnovati slovensko neodvisno stranko (ali ni že strank dovolj?) ki bi se borila proti Radiću in Korošcu. Dr. Novačan je prosil tudi za sprejem pri predsedniku Ljubi Jovanoviču, ki pa ga ni sprejel. Dr. Novačan nocoj odpotuje nazaj v Celje.
= Vojaški zakon. Skupščina je včeraj nadaljevala razpravo o vojaškem zakonu. Sprejeto je bilo IV. poglavje, ki določa organizacijo komande in upravo vojske v vojni To poglavje vsebuje 18 paragrafov. Sprejeto je bOo dalje V. poglavje, ki vsebuje določila o staRšču civilnega osobja v službi vojske. VL poglavje, vsebujoče materijalne obveznosti je bflo ravnotako sprejeto v celoti. VTI. poglavje, (Močujoče čas orozruh vaj, je bflo ravnotako z večmo sprejeto. Končno je zbornica sprejela tudi VITI. poglavje o prejemkih vojske. Tudi to poglavje je bflo po kratici debati sprejeto. Na današnji sej! bo vojaški zakon popolnoma absohiran ln bo debata zaključena.
= Apostolski mmc9 obišče Dalmacijo. Apostolski nuncij prt naši vladi v Beogradu msgr. Pefegrinettl poseti prihodnjo jesen Dalmacijo in obide vse škofije. Nuncij Pellegrinetti govori dobro srbohrvatskl jezik, zato bo mogel priti v direkten stik z našim ljudstvom in čsfi njegovo
Gospodarstvo.
—Z Za 100 dinarjev se je dobilo dr^e 18. julija: 230.000 nemških mark, 123.000 poljskih mark, 75.400 avstrijskih kron. 9100 ogrskih kron, 36.121* Kč. 24.70 Ur, 18 francoskih frankov, 6.20 švicarskih frankov, 4-SO šilingov, 1.06 dolarjev.
— g Tržne cene t Celju. (V dinarjih.) Meso? Govedina v mesnicah L 27. II. 23.50— 26, na trgu L 25, II. 23. Teletina L 25, IL 22 —23.50, Svinjina: L 30, IL 28. Slanina I. 40. FI.38, na debelo 38; mast 42, amerikanska 36, šanka 55; prekajeno meso L 45. II. 40. Salami 115. Perutnina: piščanec 20—25, kokoš 25—40, gos 100, zajec 10—25. Mleko 3.75—4, surovo maslo 50. Čajno 72. maslo 55. bohinjski sir 60—65, jajce 1.25—1.50. —
1 kg belega kruha 7.50, črnega 6.50, žemelj 10.—. Špecerijsko bi ago: kava Portoriko 68, Santos 48, Rio 44. pražena kava 50—70, kristalni sladkor 25, v kockah 27. nž 7.50— 13.50. namizno olje 32. bučno 40, špirita 15. testenine 15—21. Mlevski izdelki: moka It 00 7.40. št, 0 7.35, st. 2 6.90, št. 4 6.40. št. 6 5.40. krušna moka 5-20. ržena 6.40. kaša 7, ješprenj 6, koruzna moka 3.K0, koruzni zdrob 4.50, pšenični zdrob 7.30, ajdova moka I. 7.50. Žito q pšenice 4S0, rži 420. ječmena 360, ovsa 400. prosa 400. koruze 340. ajde 400, fižola 550—700. Kurivo: q črnega premora 43. ruiavega 23. m* trdih drv 130. 100 kg 35, mehkih 100 oziro 2S. Krma: q sladkega sena 100, polsladkega 75. kislega 50, slame 50. Čebula 4, češenj 5, krompir novi 2.25.
—g Trg z usnjem ha s surovimi kožami. Trg z usnjem kaže izrazito čvrsto tendenco. Posebno veliko je povpraševanje po teških fpodplatih in črnem gladkem vrhnjem usnju, v katerih predmetih vlada občutno pomanjkanje. Tovarnarji z usnjem so v zadnjem tednu primerno povišali cene vsem svojim izdelkom, da vsposiavflo sklad z dvtgajocfrni se cenam{ surovih kož. Ker so le-te tudi v vseh nasledstvenih državah močno narastle, >e pričakovat! porast cen tudi inozemskih izdelkov. Danes notiramo sledeče cene t>ri prodaji na debek) in proti takojšnjemu plačilu: vaš-kruponi, tuzemski 105—110 Din, vaJ-kraponl. inozemski 110— 115 Din. vaš-podplatt lahkf, v polovicah 67.50—70 Din. vaš-podplati, teškl v polovicah 75—77.50 Din, notranjki 53—57.50 D, okrajevne 40—42.50 Din. vratovi 50—55 D, črne gladke kipse 100—105 Din. črne gladke teletine 150—155 Din. rjave teletine 160 —165 Din za 1 kg. boksteletine tnzemske 25—2S Din. boksteletine inozemske 30—32 Din, boks barvan 35—37 Din. ševro Črn mozemski 40—45 Din, ševro barvan 45— 50 D:*n per kvadr. Cene surovih kož: goveje kože lahke 22.50—24 Din. goveje kože teške 24—26 Din. teleč'e kože 30—32 Din za 1 kg. Za teške goveje kože je veliko povpraševanje.
—g Zagrebški trg. Zagreb, 18. jul^a. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bnška odnosno vojvodinska postaja notnraio: Pšenica 76—77 kg nova 360—375. stara 405— 415. žolta koruza 290—300. rž (71—72 kg) 323—335. ječmen za pivovarne star: 323— 335. za krmo novi 260—275, stari oves 320 —325, pšenična moka »0c 650—675, »2* 625—650, »4« 600—625. za krmo 200—210. drobni otrobi 140—160, debeli 200. Tendenc ca mirna, stalna.
—g Novosadska blagovna borza 18. hi-fija. Novi Sad, 18. rulifa. Na ©roduktrtf borzi notirajo: Stara baška pšenica pariteta Zen-ta, 76—77 kg. 2—3%, 5 vag. 410, baška 77—
78 kg, 2 -3% 2 vag. 410—415, baška 78—
79 kg, 2—3% 1 v*-s. 415, nova baška 78— 79 kg 1—2% dopt ka?a 10 vag. 375—378.50 nova baška za avsrust (fapL kasa 5 vag. 380. baški »ečmen 66 kg 1K vac 290. ba-ški oves \% vag. 315—320. baška koruza prornpt 2K vag. 300—310, bela baška 2X vag. 317.50, baška 25—30^ defektna 2 vag. 350, banatska pariteta Kozin 1 vag. 315, baška moka »0« ponudba 655. »2« ponudba 650, »5« 1 vag. 550, >6« ponudba 475, >7«
2 vag. 420. bašk? otrobi 1 vag. 155. Tendenca neizpremenena.
—g Zagrebslt! živinski selem. ZagTeb, 18. friliia. Današnji se^em je sbbo izpadel. Dogon je bil radi poljskih del in radi pred kratkim se vršečega letnega sejma srednil Nekoliko več je bilo svmj. Sena ;e bilo dovoli. Kupcev zelo malo. Cene so bile v glavnem tiste, kot na letnem sejmu. Notirali so za kg žive vage: domači vol* I. 13.50 —14, IT. 12—13. ITI. 8—9.50, krave I. 11.50 —12.50. TI. 10.50—11, teleta I. 16.75—18.50. n. 16—16.50, IH. 15—15.50. bosanska živina I. 11 — 12, n. 9—10.50. lil. 7—8. svinje I. 23—24, n. 21.25—22.50, ITI, 20—21.25.
—g Jadranska banka a d. Beograd nas je naprosila, da z ozirom na članke »Obzora« in »Jutranjeg lista« od 17. t m. in »Jutra« od 18. t m. objavimo sledeče: Jadranska banka Beograd ne dolguje Jadranski banki Trst ničesar. Delnice parobrodarskih družb »Oceania <in »Dalmatia« niso v posesti Jadranske banke Trst. ampak jih je že pred delj časa prevzela Jadranska banka Beograd. Ravnatelj Kamenarovič je tudi v tem pogledu v polni meri varoval jugoslovenske interese.
—g »Balkanska banka« v Zagreb« Je prfaa v plačilne težkoče. Ravnatelj te banke Je Dušan Plavšič, bivSI pomočnik finančnega ministra dr. Kurnanudija. Na proširio bančnega vodstva se je uvedlo poravnalno postopanje. Za sodnega komisarja Je Imenovan sodni svetnik Roko Maričlć. Prizadete so razne dunajske banke in angleška trgovska banka, ki ima svojo centralo v Beogradu.
—t Nabava pogonskega ki drugega potrebnega materijala. V pisarni Intendantske ga odseka, odd.ika za mornarico v Zemunu, se bo vr5ila dne 6. avgusta 1923 ot 11. uri dopoldne prva ofertalna Bcitacija glede nabave 8 ton bombaža za čiščenje strojev, nadalje 2 toni cunj za čiščenje strojev, 9 ton mila za pranje in pol tone Stauferjeve masti. Natančnejši podatki s predmetnimi pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice   v   Ljubljani    Intareseaton na
Kongres UJO v Ljubljani-
— Spored '----osa :*v2?slovanskega učheljstva v UubUanL Zborovanja bodo traiala tri čr.L V nedeljo dne 5-avgusta se vrši ob S. ari dopoldne v mestni posvetovalnici na rr.-^istratd seja Glavnega odbora Udruženja Jugo-s':ov. Učiteljstva. v katerem so poleg beogradskega vodstva tudi po trije zastopniki pokrajin L s. iz Hrvatske. Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in poverjeništva iz Srbije, Popoldne istega dne se vrši zborovanje Glavnega odbora in delegatov vseh pokraiinskih sekcij Udruženja, na katerem bodo navzoči ti:di predsedniki okrajnih učiteljskih društev in po en delegat vsakega društva. To bo torej delegacija, na kateri bodo delegati iz vse države. Delegacija bo zborovala v veliki dvorani hotela Union. V ponedc-lek. dne 6. avgusta se vrši v veliki dvorani hotela Union ob S. url ITI. državna učiteljska skupščina Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Skupščina bo zborovala ves dan. Na skupščini se bodo reševala organizaerska notranja vprašanja UJU za celo državo. V torek, dne 7. avgusta se vrši ob S. url v veliki dvorani hotela Union IL kongres Udruženja Jugoslovenske ga Učiteljstva, Prvi kongres se je vrši lota 1920 v Beogradu ob ustanovitvi UJU. Kongresi se vrše vsako tretje leto. drž. učit. skupščino pa redno vsako leto..
— Prireditve oh priliki kongresa fngo* slovenskega nCJtolfstva v LjuhlJanL Običaf je bil ta. da so do sedaj vsa mesta. Beogrtrd. Zagreb in Sarajevo priredPa v narodnih gledališčih slavnostne uredstavc na čast učiteljskim gostom. Ker pade k^gres izven sezije, v Ljubljani ne bo gledališke predstave, oač pa se vrše iruge pTiredirve, — Dne 5. avgusta zvečer se vrSi pozdravni večer na vrtu restavracije Zvezda. Dne 7. avgusta se vrši ob 7. zvečer velika javna telovadba, ki jo priredi JngOsJovesskl Sokolski Savez na čast udelžencem kongresa jugoslov. uči L na trgu Tabo*-. Po končanem sooredn Istotam narodna zabava. Dne 7. avgusta se vrši ob poJ 0. zvečer v veliki dvorani hotela Union kor.cert Glasbene Marice na čast udeležencem k^neresa. Istega dne vrši v Kino Matica predavanje ki ga pojasnjujejo skioptične slike Slo.- . in neodre-i senega ozemlja, Predavanje priredi Jugo-slovenska Matica.
— Razprave rta Kr.n-rrr^su Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v LJubljani. Letošnii kongres jugoslovanskega učitelj stva dne 7. avsrusta b^> razpravlja] v prvi vrsti o treh najmrših pron'errrh, m sicer: lj Višia nčiteliska Izobrazba v zvezt s vprašanjem visoke, pedagoške šole, o sprejemanju učiteljstva n;t Ditfverza tn reorga-* zacJjo učitelje; 2.) Problem moderne vzgoie v 'neslovenskem pravcu, razorav-Ma naš ožil roiak dr. Stane Rape. učitelj v in 3.) O jedinistvn osnovnega ponka v naši državi, s posebnim ozirom na učne prco% nete, v katerih je treba izvesti jedinstviH nost in enotnost pouka v celi državi.
B
— Pevci ljubljanskih pev^'h društev! Udeležite s epolnoštevilno po^r^ba velikega hagoslovenskega rodoljuba polkovnika Janka Vukasoviča, ki se vrsi v petek 20, t m, ob tričetrt na 15. Izpred garnizijske bolnice na glavni kolodvor. Posamna društva naj se pogreba udeleže ? zastavami Odbor Zveze slovenskih pevskih zborov.
— Koncert   LfublL Zvona   r Laškem,
Pevsko društvo Lhiblj. Zvon iz Ljubliane koncertrtra v nedeljo, dne 22. juL tL po-tpoldne ob petih v prenovljenem zdravilišču v Laškem. 0>ste m prijatelje perja uljudno vabf;o na koncert priredfteljl. Vstopnice in besedila skladb se dobe" v pred prodaji v irgovin g. J. Osoiina v Laškem,
ZANIMIVOSTI IZ ZAGREBŠKE VOHUNSKE AFERE.
— Zagreb, 19. julija. Listi sedaj objav* ljajo razne zanimivosti iz velifce vohunske afere. O Danici Androlič pišejo, da je star« 21 let, inteligentna, prebrisana, dekle dobre« ga spomina, a da ima za seboj ie zelo. zelo burno preteklost, polno raznih pustolovščin. Danica je ab sohi rala štiri razrede arednje Aole. Bila je pozneje tipka rica ▼ upravi Rađićevega »Slohodnega doma«. Pozne >e je odšla v Beograd, kjer je dobila mesto ▼ ministrstvu zravde. m pozneje ▼ rnmistrstvu za socijalno politiko. Iz Beograda je odšla v Skopi jc k finančni direkciji, pozneje ▼ Deh ar. kjer je stopila v stike x raznimi ofi* cirji. Tu je naipreje živela kot priprosta natakarica in sobarica. Intimno je bilo nje« no razmerje do Krušnjaka s Sušaka, Iz De« bra je prispela v Zagreb, kjer je skušala priti ▼ stike z oficirji- V neki gostilni jc ostala dolžna 150 Din. nakar je bila are ti* rana. a je na policiji izjavila, da )e pristojna v Floreneo, pa nima dokumentov, ker jih je iz^tibila. Odpravili so jo preko Rakeka v Italijo, toda Italijani ao jo pognali naxaj, nakar je bfvala več drd v Ljubljani, kjer je sklenila razna zna ust va, tudi s oficirji je skušala priti v stike, Vrnila se je v Zagreb. Tu se je izdajala sa Lidijo Bxrnor_ Mnogo je Danica občevala s aretiranim Avdagiocm. Kakor sedaj zatrjujejo. Danica Androlič ra prenesla preko meje važnih vojaških Jhjaajl mentov, Id bi naj bth ukradeni v ministrstvo. PianaJsAa fb le nfh italijanskih votmnov o vojske. V resnici ao hffl deni valni tajni
stratvu, a ti dokumenti ao biB treh dni postavljeni _ Družba, ki je to tatvino tsvriHla. Je druga, kakor pa vohunska v tirana Danica AndrofiS liko število imen pa navaja le iz rnaSčevanta as ve povsem ne vjema jo, ker sanja vso afero eiaaaafet v
Štev. T€S.
iSCOVfNSKI   NAROD« One 20. jtillja 1923
stran, S.
V Ljubuini, dne
— Prihod kraljevske dvojice na Bled. Danes dopoldne je kraljevska dvorca Nj. Vel. kralj Aleksander L in Nj. VeL kraljica Marija prispela z dvornim vozom v spremstvu dvornega osobi a na Bled na grad »Suvobor«. Kraljevska dvojica je snoči ob 630 odpotovala iz Beograda, Na kolodvoru so kralja in kraljico pozdravili člane vlade ter civilni in vojaški dostojanstveniki. Kraljevska dvojica je povsod potovala strogo inkognito, nikjer ni bilo nikakega otici-jelnega sprejema. V Ljubljano je dvorni vlak prispel ob 8.15 ter je takoj ob 835 krenil proti Bledu. Kraljevska dvojica ostane na letoviškem gradu »Suvobor« mesec dni.
— Veseli dogodek v kraljevskem domu. 2e včeraj smo kratko obavili, da bo izdan uradn* komunike o veselem dogodku v kraljevski hiši. Uradno sedaj javljajo, da je predsedništvo ministrskega sveta prejelo včeraj iz pisarne Ni. VeL tole obvestilo: »Spodaj podpisa-m so danes pregledali Nj. VeL kraljico Marijo in našli, da je Nj. VeL kraljica v blagoslovljenem stanju nepolnih 7 mesecev. Stanie je popolnoma normalno. Nj. VeL kraljica se počuti vrlo dobro.« Beograd. 16. julija 1923. ob 4. popoldne. Prof. dr. Dimitrije Antič, dr. L. Koen in dr. L. Draskovtf.
— Tiskovna svoboda v Jugoslaviju Današnji »Slovenecc je v celoti ponatisnil članek »Makedonsko vprašanje in federacija«, ka ga je napisal makedonski revolucijonarec Ivan Bjelev. Članek mrgoli klevet proti naši državi in veli med drugim: »Srbi zatirajo Makedonce naravnost okrutno. Da si zavarujejo svoje pravice,   se   morajo Makedonci danes posluževati protipostavne borbe. Danes ni nobena skrivnost več, da je vsa Makedonija brez razlike vere in narodnosti združena v revolucijonarni makedonski organizaciji (!, tu IM g. Bjelev rad begal našo javnost z lažnim natolcevanjem o obstoju take organizacije, v resnici pa gre za peščico plačanih agentov, ki ži-jejo in bije jo po sofijskih kavarnah, kakor fašistovski elegani po Italiji). Srbija je zavladala nad delom Bolgarov, nad celo Hrvatsko, Slovenijo. Bosno in Hercegovino, Dalmacijo, Črno goro in nad številnimi Turki Nemci in Madžari, ki se nikakor ne morejo uživeti v svoj današnji položaj. Zato vlada v Srbiji veliko nezadovoljstvo. To stanie je nevzdržno in prej ali slej mora priti do razočaranja, takrat pa se bo rešilo tudi makedonsko vprašanje.« (Makedonski iredentisti torej računajo na razpad Jugoslavije in na uspeh svojih jugoslavenskih zavzrrt-kov, federailstov!). To so glavne misli tega   strupenega   članka. Uredništvo »Slovenca« sicer pristavlja, da je obelodanilo članek v svrho informacije, ki pa samo potrjuje,   da   soglašata noti-anja. državo razdiralna akcija federalističnega bloka in pa iredenristično rovarenje naših zunarnib tovarišev, v tem slučaju Bolgarov. Ta namen informacije ni šala. Še manj satira, temveč okrutna resnica. Navadno odlagajo makedonski revo luci jort arci take članke v plačanih in-serarnih delih italijanskega, madžarskega, nemškega in drugega evropskega, ram sovražnega   časopisja. Tiskovna svoboda, ki jo ima Jugoslavija, pa gre tako daleč, da smejo organizacije in publicisti, ki se borijo proti integriteti naše države, objavljati svoje propagandne članke v naših Kstih samih, — O tem >mformativnem* delovanju »Slovenče-vega« uredništva bomo o priliki še govorili
— Konflikt radi mestnega šolskega sveta- Kakor smo izvedeli je pokrajinska vlada sistrrala vse sklepe mestnega šolskega sveta, ker stoji na stališču, da mestni šolski svet v sedanji sestavi ne sme pravoveljavno sklepati dokler ni končno rešena pritožba občinskih svetnikov dr. Vladimirja Ravniharja in Josipa Turka na ministrstvo proti veljavnosti novih volitev, ki jih je izvedla klerikalno - komunistična večina v nasprotju z zakorntimi predpisi in navzlic opozorilu s strani višjega šolskega sveta. Stališče vlade v tem vprašanju se zdi popoln orna pravilno.
_ Češkoslovaško   ociteUstvo v
LmbTjanL JugosJovensko-češkoslovaška figa v Ljubljani naznanja v imenu Udruženja jugoslovanskega učiteljstva, po-verjeništva Ljubljana, Slomškove zveze in Češkoslovaške obce v Ljubljani da prispe v petek, dne 20. t m. ob 14. uri iz Zagreba v Ljubljano okrog 45 zastopnikov češkoslovaškega učitelistva pod vodstvom poslanca češkoslovaškega parlamenta Ogriška in sekcijskega načelnika Jovanovića. Imenovane organizacije pozivi jejo ljubljansko občinstva da se v obilnem Številu udeleži sprejema češkoslovaških gostov ter vabijo zla" sG v Ljubljani se nahajajoče učiteljstvo, da polnoštevilno pribiti na glavni kolodvor k sprejemu čeSkoslovasTdh tovarišev ter jih spremlja tekam njihovega bivanja v Ljubljani.
— Ljubljanske družine, kf imajo svojce aa letoviščih opozarjamo, da potrebuje Udruženje Jtrgosi o venskega Učiteljstva Je *e£ prenočišč sa kongres dne 5L, 6, m 7. av-Znsta. Prijave sprejema pisarna
fe* UJU m IBtoUalii
19. julija 1923.
— UUBUASSKEMU UtlTEUSTVU. Jutri, v petek, dne 20. t. m. ob 14. dospć v Ljubljano skupina slovaškega učiteljstva.— Pozivamo ljubljansko in na počitnicah tukaj nahajajoč? se občinstvo, ^3 se udeleži ob naveden.' uri sprejema na postaji in sprem* Ija tudi sicer bratske tovariše s severa v času njihovega tukajšnjega bivanja pri ogle* dovanju Ljubljane. — UJU, poverjeništvo Ljubljana.
— Prisrčen sprejem slovaških učiteljev v Zagrebu. V Zagreb je prispelo včeraj dne IS. t. m. 5C slovaških učiteljev, ki se naha* jajo na tumejskem potovaniu po Jugosla* iaviji. Na kolodvoru so goste pozdravili za« stopniki vlade, šolstva itd. Navzoč je bil češkoslovaški konzul g. Odon Para. Gostom je bil po končanem sprejemu prirejen v di* jaskem domu na Ilici dober zakusek.
— Srpski planinci posetijo te dni naše gore pod vodstvom dobrega našega prijate* Ija dr. Spi rte, zobozdravnika v Beogradu. Dr. Spirta je končal svoje medicinske štu* dije v Gradcu in je bil že takrat v intimnih prijateljskih stikih s slovenskimi dijaki. Leta 1S98. se je udeležil izleta alcad. društva »Tri* glava« v Celje in Šoštanj. Tu je vzljubil slovenske kraje, v katere je vedno rad zaha* jal. Jel je gojiti tudi turistiko. Sedaj je duša »Srbskega planinskega društva*-:.
— Grob   ob   Triglavskem Jezeru.
Prejeli smo to-le pismo: Ker se je na poziv g. R. Pustoslemška pričeta javnost zanimati za grob ob Triglavskem jezeru, hočem žalostni medvojni dogodek še nekoliko pojasniti — L. 1920 sva se z g. vseučiliškim prof. dr. Lado Stepane-kom in njegovo soprogo po triglavski partiji ustavila v koči pri Triglavskih jezerih. O dogodku nama je pr""*^ vedo vala takratna oskrbnica koče   in   njen oče (nosač). Natančneje sem pozneje pozve-doval pri domačinih (glej Plan. Vestnfk št. 1. XXI. 1.). — Oba ubegla Rusa sta bila od orožnikov zasačena v pastirski koči na planini OvčarijL kjer sta si kuhala hrano. Ko sta bila odvedena na samoten kraj ob jezeru, sta nulo prosila usmiljena: eden je bil baje* družinski oče in je posebno milo prosil milosti med tem, ko sta si morala sama grebsti jamo. Brez usmiljenja sta bila ustreljena; \ eden je bfl takoj mrtev, drugi pa je po J prvih strelih še enkrat dv'^ni" roki. Šele j drugi strel mu je vzel življenje. — Pred- | met našega govora je bil ta dan žalostni dogodek. G. prof. dr. Lad. Stepanek mi j je pripovedoval, da je bil on sam kot rezervni častnik med vojno začasno pri-deljen avstr. gen. štabu v Bohinju. Prav isti dan, ko je nastopil svoje mesto, so ustrelili v Bohinju nekie nad hotel »Zlatorogom«   naenkrat 17 Ru^ov.   — Pri gradnji ceste na Bogatin ro ruski ujetniki radi zelo pičle hrane često uhaiali preko gorske planote Ko-r.ne v italijansko bojno Črto. Ako so bili rra. begu ponovno zasačeni. so bili brer: procesa na mestu nsrrelienl: veliko pa jih je v megli na tej gorski planoti zablodilo, kjer so deloma rmrznili, večinoma pa pomrli j gladu. — Častno je od slovenske javno- i sti. da ne pozabi na tragično usodo ubogih slovanskih ujetnikov in da poskrbi za samoten grob ob Triglavskem jezeru primeren spomenik. — Franc Lapajne. j
— Beci'sk! konzulat- Belgijski konzu- j lat v Ljubljani je že popolnoma instaliran in j se nahajajo nie^ov! uradni prostori v pisar- ] nf Ljubljanskega velestjma ob Gosposvet- j ski cesti. !
— Pogreb polkovnika Janka Vnkasovića j bo jntri v petek 20. r. m. ob 15. izpred Kamizijsfce bolnice na Zaloški costi. '*
— Pri jrradbenl direkciji v Ljubljani so j imenovani: za inženirja VT. čin. razreda j Leo Mencinger. Ivan M a r e k in Josip I O t a h a 1, za inženirje VII. čin. razreda pa ; Ciril Pire, VValter Ahlfeld in Fran \ Ru eh.
— Dinlomskl Izpit   na Trgovski visoki i šolf je z dobrim uspehom napravil na Dunaju g. Miran Rybaf, sin predsednika naše delegacije v Rimu.
— Iz vojaške službe. Za šefa odseka oddelka za mornarico pri ministrstvu vojne m mornarice Je Imenovan intendantski major Josip Pretner. — Imenovani so v pehoti za kapetane L razreda: Josip Križan in Anton Sartori. za kapetana II. razreda Marij Zlobec in Vekoslav Naglic; pri artiljeriji za kapetana I. razreda Janko Kranjčic" in Viktor Čretrnk, za poročnika pa Joško Slo-bodnlk ;v administrativni stroki r za kapetane II. razreda Srečko Praunseis m Feliks Vidmar, za kapetana II. razreda inžernirsko tehniške stroke Ivan Kutnar, za kapetana FT. razreda intendantske stroke Valentin Kurent in Kare! Blatnik, za administrativne r ^poročnike intendantske stroke: Vekoslav Krže Padoslav šmuc, Franc Zoreč, Lavoslav - um. Martin Cesar. AJozij Lu-kcl Josip S mene. Josip Lukež. Nikola Cop, Fran Jeraj. Dragotin Verhnlak Fran Deželak. Ivan VarSek. Viktor Mekinec in Jakob Kovač; za administratavne podporočnike sanitetske stroke: Josko Blažič m Josip Orahek: za administrativnega poročnika intendantske stroke Marttn Rebcfl hi sa ad-ministrativnega podporočnika iste stroke pri mornarici Fran Mazi.
— Pukovska slava 16. artilerijsko* poka — zahvalnost! Komandant 16. artfleft}. skog poka u Ljubljani se tem potom zahvaljuje vsem p. t- gospodom (gospem) sa poslane čestitke za Pnkovsko slavo 5. lutnja fl. t l spommsfa dan, ko so baterije te«m polka prvikrat »topile na »Gosposvetsko polje«, iprilflcom koroške ofenzive 1919. leta. Posebno pa izraza naJlskreneSfo zahvalnost sledečhn p. t gospodom (gospem). ki so v dokaz fskrene simpatije napram hrabri vojski blagovolili "poslati darta v denar" ju oziroma naturali j ah za poboljšanje hrane vofalum a to: Ravnateljstvu tovarne »Globus« na Vrhniki, s. Petru Stepkm. c
MftcfeovJča, rav- i
nateljstvu pivovarne »Union«, z. Francu Krapeiu, g. Ivanu Lajovicu, g. Francu Ravnlharju. g. Berti Kobalovi. g. dr. Edu Slajmeriu in g. dr. Otonu Fetrchu.
— Afera Kamenarović * Praprotnik. — Sodna preiskava proti g. Avg-jst-j Praprot-niku, Janku Kavčniku in dru;om Je bila S sklepom deželnega sodišča v Ljubljani z dne 19. junija 1923 št Vr. IX. 614/22. odnosno s sklepom višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 11. hilija 1923 št Rs. 2041/23 ustavljena. Ta sodna odločitev je postala ie p-^vomočna.
— Teleionska zveza Ljubljane z Beogradom. Beogradski listi poročajo, da bo tekom enega meseca gotova telefonska zveza Ljubljane z Beogradom, za katero so na razw)lago že vsi krediti. Listi p:še;o. da bo
ta telefonska zveza preko — Cetlnja in Spl-ta. Skrajni čs* hi /e bf!. da se že vendar enkrat ta zve^a vzpostavi, ven^r t>a dvomimo, da bi bila ta zveza mogoča preko Ceti-^a in Splita. Ni "CTilm^o, da bi se
m zveza izogrfh. Zajeba.
— Denarja nI v blajcain'! Iz krogov l;ubl;anskih orbtnrkov se čtfe;o pritofbe. da morajo na plačilo za svoja dela pri nr^^m °bj;n" po več mesecev čakati. N^m t" ne zdi nič čudno. Kako pa nai mestna blarana vsakemu takoj izplača zaslužek, če p* rr dovolj denar:a v blagajni. Dobro znamerr" pa je de;stvo. da sedaj ce!o klerrkalcT obrtniki zabavFa:o na Verikaln^komunistično občinsko gospodarstvo
Nova ohremenitev mestn'h Fnanc. Konkurenčna obravnava za ureditev <-V*-b?*vh in gmotnih razmer orc:?.rnstov in cer-kvenkov lhTb!:nnskfh ž-pnih cerkva, ki so jo sprožili klerikalci, opirafoč se na st-»-J T~ veMavm: avstr. zak~n. bo naložila mesnr občin! In njenim financam novo cbč"*-o bTeme. Prispevek občine za organste in cerkvemke ni bagatela fn če se pomis''7. da šteje L:ubljana pet mestnih župnij, čiih vsaka ima po eneta oTgan'sta fn ctj0^ cerk\*enrka. bo to znatna in izdatna svotn. ki bo sla fz mestne blagajne vsak m°sec v
— dinarjih! Kar je pa še naHepše pri Ae*^ je okolnost, da bo mes+na občina pač hr^la čast za cerkvene us7r?7b?nce prrst»evciT šočake, ne da bf pa imela pri od d-T d^+:,> nfh služb kako odlomimo besedo. STcrt* pa pr7?navamo, da so ti ^rganis^ fn cr k odmiki -'andanes res siromcJd, ki se smilijo tudi narr.
— Pozor na nezrelo ^adje! Pi$e:-< nr ~:: Te dni so ielf prinaSati na Puh^arsVf tr^ jabolka in hruške, vecmoma še vse na pol zrele! Trde, da ie to »z'srodn'e sad:e«. pa *e si je dobro ogledaš, v;di§ samo zelrn sp*. tr* fn pust. Tržno nr.czorstvo pozivamo, da stroge pregleda to sad'e, da se prepreči med mladino, ki to sadje uživa, vsak^ leto *e oojav1"aioča gr*ža!
— Glede favnega kopališča 5e nam poslal Zupan g. dr. Peric ta-le popravek: Glede na notico »K;e se gradj favno kopališče?« med dnevnrr.i vestmi 5t. 159 »Sl^v. Naroda« z dne 15. julfja 1923 prosim, sklicu -oč se na § 19 r^skovnega zakona, da priobčita po določilih navedenega paragrafa s'edečl uradn; popravek: Ni res. da je »kle-rtkahto-komiiBistična večina iz s'rankarsko-politićTiih ozirov oddala zgrndbo mestneera kopališča proti zamen'avi sveta (fn plač;lu zgrrdben'h stroškov 1 mflron 500,000 kron
- - seveda!) — klerikalcu Ogrfnu«. Res je r»arvec, da Te mestnr. občina zgradbo mestnega kopališča na podlag! ofertalnega razpisa oddala naicenejima nonudnikoma. to je tesarskemu mojstra g. Zakorniku (naprava baserra) ter »L:uhlianski gradbeni družbi« g. tesarski mojster Ravnikar, Ing. Foerster, stavbenik Bricelj — (kabine in drugi ob-Icl-tO
— Cellske vest!. — S popravo K a-nucinskeica mostu se je te dni pričelo. Popravljalna deTa so se oddala stavbenemu mojstru Vinku Kukovcu. Preračuni ena so na 190.000 dinarjev. — Zle t srbskih planincev v slovenske planine. V rn-ihodnjem tednu priredi Srbsko planinsko društvo iz Beograda svoj prvi oficijelni izlet v slovenske planne. V Celje padejo gcs'ie d^e 22. t. m. ob enčetrt na 11. dopoldne. V Celju se je za sprejem bratskih gostov o^ova! p-^eben odsek pla^'ncev, ki bo goste sprejel in pozdravil. — M e * -ni magistrat razglaša, da v bodoče po sklepu seje obč. sveta ne bo več izposojeval društvom in sploh nikomur rnfestnTh zastav, vsled česar naj se s takimi prošnlaml prosilci ne obračalo več na mestni urad.
— Marborske vesti. Pogreb treh duhovnikov. Visoko narastla Drava je tekom torka opoldne v bližini §t. Lovrenca na Pohorju naplavila poleg župnika Baz-nika, katerega so, kakor smo poročali, našli že zjutraj, novomašnika Ribiča m kot tretega tudi župnika Volčiča. O usodi četrte žrtve bogoslovca DeržečMka do srede opoldne v Mariboru še ni b"'r> ničesar znano. PogTeb župnika Ba^nika m novomrtj-nika Rfbiča se vrši v spremstvu mnogobrojne duhovščine, sorodnikov \n znancev v Četrtek dne 19. ob 8. na pokopališče Manja v Puščavi Župnika Volčiča ipa pokoplje"© še le v soboto ob 8. zjutraj na pokopa-šče v Breznu. 2upnfk Volčič bi bil v sredo dne 13. praznoval ob enem svoj god In 49 jetnfco svojega rojstva. Kakor smo že poročali, zapušča nesrečni župnik Volčič v Mariboru dva narodno zavedna brata In sicer mizarskega molstra Joža fn finančnega tajnika Ivana Volčiča, ter sestro Lojzko. Prvega utopljenca župnika Baznfka je našel brodar HfittL Baznfk si je prt nesreči najbrže slekel suknjo, da bf se rešil s plavanjem, nailf so ga brez suknje. Od dveh nr. ki jfc le Imel v žepn. se je ena nstavfla ob 7.16, druga pm je še šla. Zvečer so blizu tam dobfH Rmfca fn kura ta nato Se Volčiča, Vsi trne so obtolčeni (po glavi, najbrže vsled smrka ob skalo. — Ker Je hotel biti preje doma. Srn posestnflra SorŠaka iz Sp. Polskave se Je te dm vračajoč se domov poslnžU brzoviaka. da bf M preje doma. Ker mn ta brzina brzovlaka se ni bila zadostna, je skočfl na postaji Pra^ersko te vozečega vlaka. Padel pa je tako nesrečno na peron fr sicer na obraz, da af je razbil spodnjo čeljust, nos, baje izbi? tudi oči, ter dobil m
f li prepeljati v bobricv. kjer se je podvrgel tešTci operachL — »Skrivnostna* skladnica v Grajskem poslo>p-J u_ Lastnik mariborskega gradu ca trgu Svobode, trgovec z. Berda^s. je v ozadju trdnjave podcbrre^a pcs'.cpia iztaknii dose-daj nepoznan prostor v velikem obsegu. Prostor je po dosećar.:em čiščenju soditi po!n gramoza, katerega izpraznjujeio skozi nalašč v ta namen v debelo skalovje iz-trebljeno odprtino. Po mestu so seveda nastale takoj govorice o skrivnostnih zakladih, ki naj so o tem res čudnem prostoru pod gramozom zakopane iz starodavne zgodovine Maribora. Vsekakor bo ta prostor dobrodošel za trgovino ali obrt. ker se nahaja v promemi ulici. — Visoko narastla Drava. Vsled neurja na Zg. Koroškem v nedeTo rvopoidne je Drava nenavadno visokn narastla in je še ie v sredo pričela padr.ti. Vsled popold?"rl*rt ncv.hie pa je zopet narastla.
— Prenovitev cerkve sv. Kr štofa. Prejeli smo: Ker se :e pričelo s popravil pri cerkvi sv*. Krištofa, se lastniki spominkov, kateri se držlo stene cerkve ter delajo vlago steni, opozarjajo, da v n:;h lahnem interesu te spomenike sedaj odsir?.ni'o. ako hočejo, da bi h tu zaposleni dc'avci ne pokvarili. Preds:c'n;štvo ne more v tem slučaja prevzel nixake odgovor^ ~><;:i. Pr_-J-stojništvo sv. Krištofa.
— Utopljenec v Ljubi j trn ici Včeraj do-« j poldne so potegnili iz Ljubi ianice oMcCeno l truplo 25 do 28 let starega moškeca. Truplo
je moralo - vodi ležati skoraj ted?n dni. Identitete utopijenčeve se ni moolo dor-nati.
— KaČP v sodu piva povzročila smrt treh ljudi, sarajevske »Večernje Novosti« prinašajo vest o nesrečnem shieaju v Beo» g--adu. ki je zahteval tri smrtne žrtve. V
J malo kavarno pri Bajlonovi pivovarni so J prišli trije delavci na čašo piva. Lastnik ka« j varne je baš nanovo nastavil sodček piva in ■ natočil dolavcem. Komaj so ti pivo irpili, • so vsi trije padli mrtvi na tla. Preiskava jo 1 ugotovila, da se je v sod"Jcu nahajala kača j ki je otrova!a vse pivo.
i — Radi zlorabe otrok ie bil pred s«^di»
I ščem v Osijeku obsojen 2il"tni Josip B-a* j tuša na tri leta težke ječe. B-3tuša je one* ! častil šest dečkov in eno deklico v st«-^c*i j od 5 do 10 let. Bil je svoječn^no pred sodi-« ščem v Ljubljani radi istega zločina obsojen j na devet mesecev ječe.
— Načrt zakon« o ribolova. M?nTst-?ki : svet bo v kratkem razpravljal o zakonskem I načrtu glede ribolova. Ta zakon bo v:ijal : za vso državo. Posebni od«*avki tega zakona bodo oosvečenl  ribolovu na Jadtcin-skem moriu in v Taznfh Jezerh. Čim sprej-
I me ministrski svet ta zakonski načt. bo ' predložen v kontno re?itnv parlamentu.
Nafdaflsl IhjrTJe na Dim**:v. V nn^*^- >-tju z ored tedni vprzorjeno konkmrenco debelih ljudi na Dunaju, se Je vršila preteklo j nedeljo tekmovanje dunajskih »longfnov«. Zmago je odnesel privatni uradn "k Frnnc Brusih ki imn fenomennlno d^lgo^t 223 metra, drugi je b:l Franc Seidl z 2 mn*r^ma In tretje mesto, za katcreTa se je vršil hud br'j, sta zasedla Ocorg Breng ;n uradn k 1 Kauter. k:«;*a rba dolga 1.9^5 Tr,ctra.
— VeDk vlom v Beosrađa. V noči <~d ; 15. na 16. t. m. je b:' izvršen v d !".vnfco i Knkniides in S< keradiles v Beogradu v:\ k i vlom. \1omilci so odnesli 6O.000 Din goto-I vine. 2 b'serna nakita, vredna 30 000 Din, j 10 komadov krzna v vrednost 30.°~>n D:n. J razne zlate in srebrne predmete v vrednosti 50.000 Din. dva imltadlska biserna n'za. vredna 30.000 \n n^kai drugih predmetov v vrednosti 20.000 Din.
— Dve zr^čnt nesreči v Novem S"tfu. Na letalskem aerod^mu v Novem Sadu sta se dogodili te dni dve težk; nesre.i. V
i soboto 14. t. m. Je pndel aeroplan, v kate-j rem se ie nahrjal podrr?»redr»*k Os^re-Jič. ra-I di defekta motorja na tla. Ofor^'ć le teTVo j ranjen in Je njegovo stanje brezupno. En dan preje pa je na I^tem letališču Iz vf?;ne 40 metrov radi strojevega defekta treščilo let^o s pod&sthikoni Curčinom s strahovito sflo na zemlio. Aparat ie bil popoln^ma razbit. Curčm je težko ranjen, vendar bo okre-vaL
— Z veliko pJ?avo za ofsfast, maqV, o-đ-vetmke ?M. rma »STOEVJP^« zastopstvo Ljuhran''. ^^l^^tjrcovn nI. 6 T.
— SIu?fco kot fnkasarrt ali kaj sličnoga išče za popoldanske ure snreton železniški nslrržbenec. Urednišr\ro. kf sprejema ponudbe, ga priDoroča kot zanesljivega in poštenega moža.
— Kino .MotTca. ^Oko mrtveca«. Na'-lepšf in na:m^derne'š; krirrunr^ni ['"'m sodobnega časa, insceniran po i^^'m^-n^-e-rr, slovitem romanu. Kolosalni, naravnost feno" menalm so posnetki d'vje elementarne nevihte in hude ure v vse; n*enl strahot5. P?s-kantne atrakctle, prekrasni naravni posnetki! Film se predvaja od danes dal'e do nedelje 22. tm. Oglejte si nenadkuTivo učinkovitost!
— Krio Pvol«. Lmblenec vseh kino-obiskovalcev Gunr.ar Tolnass v vlogi moj-sterskega filma »Veliki flirt«, se predvaia od danes dalje do 22. tm. »Veliki flirt« ali >Beg v zakon« je sijajna l:ubavna drama v 6 delih. Krasni prizori rz velemestnega življenja, nenadkriliiva reži:a »n globoka vsebina, ustvarja'o Mm za eno na'krasne;ših l'u-bavnih atrakdj rn je to filmsko delo smatrati za pitovrstne senznciio.
Turistika in sport.
— Srbsko phtnlrrsko društvo prtnedi kor le objavljeno od 21.—29. r. m. svof prv% ofic felni skupni izlet v naše pla-.ne in s-cer SO si iibr.li to po: S-\:r.ske ali Kamniške alpe s sledečim neko'iko izpremenjrn m programom. — ime 22. u m. ob 13.16 uri prihod v Celje, ob 15.30 odhod iz Celja 2 vlakom od Rciicc ob Pek;, od tod takz vla~ zom v Lzče (prer.očiicr). — Dne 23. t. m. zjutrcl: del partije iz Luč mimo Planinšeka v Koroiico. drugi del peš do RogmrUca in skozi Robanov kot v Korcš co (prenoč šče). Nadaljna smer izleta: Planjava — Kcmr.i£ka koča — Frlšaufov dom — Tar^k — Skuta — Cojzova koča — Grinfov+e — Kamm'ška Bistrica — Kamnik — Lh'b\ -Želimo da se pridrži nai m r>-j cjfc m stom iz Srb:]e :>'d:. mnozo unš ' vlanmk in jtlontrictv. Naf Um ruipruvlfo bt—'-a šffj p,r,r!'n^h čim prijetnejše dn s f:h ttnlnn priđobrmo za n 'šr n\a~-ine ir. pr;i nh mo fn
rtt-k vedbto veČ nonefh rr;:-plawn indi iz Srbife.
— .Vove
Lak
ti ■■■
na  teori'a,  tehniku   i   • 1 »* a1 ad. "citrlj športu Ral! Hok I -
pr!r*.!xnik za sv«^*og 'portf^n ' opširno sv" đlsciplIno lake atJeti* e tr» h** danje. ^'ranic. s-.a' 4nje. bscanje kopja *!• s1 a. kladrva, l*B-ocn* i k,,r,!ie. II istrovano je ^a 6^ ilustracijama te ima jednu veliku ^•auc!M doma:ih i svjetskih rekordov*. — Ukusno Tesana v. tvrdi karton ston ~z -dinnr-j. Naklada S*   ICu^H, Zagreb.
Motokmfi »Slovpn'la« razrrsule na 4nv •• 70?^ ] Iclnbovo r'T~>sfnn tekmo m 10 km dolgi progi Oa§tanT (Kranj), Medvode (gr><r:>a B^Mnec). Start orl km 23.4. cflj pr| km 13.4. Sto:cč' start. Pro^^. zlcl':e se b^x?o objavita članom na bcjvUIbVu prj Mraku dne 20. tm. ob S. 15. Vsi Par! sr porVTa'^. de *e tega sestanka pcIuo5*^\-C-no vdele'e. Odbor.
— Motnk'ub »Slovenja«, vabi mnosJB-štev^re vozače DKW p3 drugih moCnffe rrro-tor ev k pristopu. Lastnik^ pornožrp- -no-tor'ev rmaio popust vrt stcpn'ni m člamrrv nI. Pr'iave sre'e—a dru>*\ r rr. - '< z. Stakne Baraga. Jugcbanka. Kolodvorska uL
— To je   »sposoben«   cvstiu "dbvrri Z
Do!?njskega nam pišejo- Okrajnemu ces>> nemu odboru v Krškem se moramo Dolenjci prav spoštljivo zahvaliti, da nas ie spravil ob avtomob^n? zvezo Novorr.:s*o-KrŠkvA ki se je v torek 17. t m. ukinila. Na uprav židovski načn je ta odbor pri tiskaj na iv tom-bilno prometno družbpi da mu ce^t^ kvari in da mora pooraviti tn prispe\-atf v bleT^jn-^ cestnega odbora od vsake v^'nje po K 100.— oziroma dnevno po K 2?\ In to za čisto kratko progo KrtfaKKrlko nov-daria^o. da je imel poštni autu (umj kolesa In s temi vendar ni mogel tako kvrno T-pIivati na ces+;šče. da bi se ta vsled gumi koles skvarilo. Ta trditev je nara vr ost >rr«eš-na. človek bi nič ne rekel če bi b'1o obratno, da bi namreč automr bilna družba zahtevala kake posebne prispevke 2a vzdrževanje prometa In za obrabo gjme ka^er^ se mora vsled zanemar!ene/-a o^krbo\-an}a te cesto vsak mesec primes.iti. Pa priđe kr-šKr cestni odbor, ki kar pc c'gnnsk« zahteva oJ dru/bc, da mo^a za vzdrževani* ceste prispevat) velkanske svo^e. NTa Polenj-skern imamo dosti slabejšin cest kot Je Dro;cn Kri2aj-KrJko, pa na teh ni nikak*- au-tozveze in s.- kvaHJo cHino s pTeobiož^-nmu vo2o\a*. Pes novoletno da se najdejo danes 'Iudje. ki mesto da bi uboze Dolenjce v prometnih sredstvih podolrall. pa čislajo baš obratno, »čast« načelniku in odbornikom okrajnega cestnega odbora krškega! Apeliramo na vse merođame faktorje, zlasti rra poštno upravo, da nam poštno zvezo v polnem obsegu oh' oni j ol
Onišfveng vBSff.
Sokolstvo.
— Statlst*čnl odsek Sokolskega društva v LjuMTani (Narodni dom) naznama. da bode posloval do preklica samo ob toT-kih fn petkih od 19.—20. v društveni odborov! sobf v Narodnem domu. Prosimo vse, kf žele informacije ali plačati članarino, da se točno drže teh odsekovfh uradnih nr.
— Sokol Ložka dorna. Za 22. juirja tL napovedana priredTtev Sokola Ložka dolina se je morala vsled odpovedi godbe preložiti na 29. julij. Sodelovala bode godba Dravske divizije. Bratje Sokoli fn pTiiatein Sokolstva pridite vsi! Zdravo! Odbor.
— Sokolsko društvo ▼ Medvodah priredi dne 22. julija 1923 Javni nastop z vrtno veselico v senčnih prostorih brata Bohinca. Vabimo vsa bratska   društva in sokolstvu j naklonjeno občinstvo, da se Čim Številnejše Zveza z vlaki Jake rT^tfm.
— JUOOSL. AKAD. DRU. STVO 9J ADR AS* poziva svoje člane, da korperet no udeleže porreba urrr*Ie<i.a pol* ko—n.ika VukestrvičeL Vrši se Izpred »//as rednega doma na kolodvor, jutri, v petek, cb 3. wl popoJdrte.
—Ceskosiovenskl obec. U Dffle2Hostl zjiczdu sdruženl bratislavske no uStslstva, zveme sve členy k hoj' g učasti na pfatelsk? vectrek poHidan^ v pStek dne 20. t. til sj 20. hod. v zahradni restauraci ^Zvezda*.
— Doze!-:a zveza obrtr,I?j zadrug v LJ-jf.* l^r^I vabi načels'va vseh cb-:n"h zadrug n* sestanek ki se bo vršil v sredo dne 25. t. m. ob 19. zvečer v prostorih velesejma, Nd sestanku se bo raznravljalo o sodelovanju Obrtništva na HT. Ijubljarskem vel sejn zato naj se udeležijo sestanka vse zadruge Po načelnikih odnosno zastopnikih.
Borzna poročila.
— Curin, 19. julija. (Indirektno.) Na današnji predborza notirajo: Beograd 6.10. BeTlrn 0.002 Amsterdam 224.S0 Nevvork 5.7275. London 21.29. Pariz 33162 MĐzO 24.75. Praga 17.15. Brd:mn?^T3 nos n^ka-re^tva 2.92. Varšava OOO45 Hunal 0.^1575^ avstr, ž*g .krone 0.00875 Sofja o 20
— Trst. 18. Julija. Ben^rr;' 2^^ F5eT-lfn 0.01. Prava 70.—, Pn-:z 136.50, London 107.10. Newyork 23.20 Cnrih 406—.
— Pr: >-eseI"cf ▼ BorovnTcI mf le rsrl-nrla nn ner-^nn nacm \r moje ročne ^rb ce železn:5ka le^ftimacpa pod imenom Kristine Jurša. Prosi, da se jo takoj vrne v upravo »SI. Naroda«.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«!
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSČK.
Odtovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
ftraa 4.
^SLOVENSKI NAROD**   one 20. julija 192*.
Štev. 163.
Vi imate pravico
da pri kupoTanjn zahtevate blago najboljše kvalitete Odločno zahtevajte od Važega grevljarja, d» Vam na Vaše čevlje pribije prave Palma kaučuk potpetnike in kaučuk potplate.
u Brata Potalin I. dr.
tvornica
vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, • lili Uli kovinastih gumbov L t d.
Ljabljana 1, poštni predal 126
takof aa t vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri pnjJUi naročilih popust 6865
Pisemski papir v kasetah in mapoli
priporoma
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Prešernova al. 7
Rozmane & Komp.
UUBUAHA. Mlrie 4.
Preminul Je v torek, dne 17. t m. v Postojni nas ljubljeni brat stric in svak, gospod
Hloizii Burger
hotelir tu posestnik.
Žalujoče rodbine: JL Burger, V. Zaletel, G. Bakarčlć, A- Me Ho In J. anadria.
JUUUUULHJLJiJ-jiJi.!' !' h » !! p a ji jmnnnnn! .H.« jljiijungpnnrt
PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
KSAVER   M E S K O:
življenje
Cena broširani knjigi Din 18—, po pošti Din 21*—. Cena vezani knjigi Din 25*—, po polti Din 28*—.
Narod, lenjigarna, Ljtifc>lja.na
PreSernova ulica 7.
naročnino!
Išče se SKLADIŠČNIK,
prvovrstna moč. z izvrstnimi svedočbami za tovarno usnja. — Izčrpne ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Usnjarski skladiščnik/7417«.
Proda se 7 odstotno državno posojilo
(Din 12-500) pod zelo ugod nuni pogoji. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7431
Kupim lepa suha drva za izvoz.
Ponudbe z navedbo cene, fran* ko vagon, na upravo »Slov. Na* roda« pod »Drva/7442«.
Gostilna in trgovina
SE ODDA TAKOJ NA RA* CUN. — Makso Kopitar. Cerk* niča št. 50. — Pogoji isto tam.
7426
3000 Din posojila
RABIM — V teku enega leta vrnem 500 Din. — Ponudbe pod »3000 Din/7443« na upravo »SI. Naroda«.
Bukovo oglje
brez prahu, dobro žgano DO« BAVI CENO vsakemu na dom
PETER 5IMNIC, Golobrdo.
Medvode. 7427
Pisalni stroj,
skoro nov, z vidno pisavo SE CENO PRODA. — Ponudbe na naslov: Jordan Zlatkobič, Lazarevac, Srbija. 7407
Stanovanje
v sredini mesta, event. s hrano. I5ČE AKADEMIK za prihod* nje leto. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« do 15. avgusta
pod »Akademik;7339<r.
Začetnica,
vešča slovenske stenografije, strojepisja, korespondence in knjigovodstva. ISCE MESTA ZA TAKOJ ali pozneje. — Po* nudbe pod »Začetnica/7441« na upravo »Slov. Naroda«.
Ključavničar,
spreten, starejši, vajen izdelo* vanja ključavnic vdolbnih, od* prtih (Mauskasten) in različnih drugih, SE SPREJME. — Po* nudbe pod 333/7416« na upravo »Slov. Naroda«.
ELEGANTNO MEBLOVANA
mesečna soba
z električno razsvetljavo (* so* uporabo salona) SE ODDA ZA STALNO.— Ponudbe pod »K Ž. F77438t na upravo »Sloven • skega Naroda«.
Praktikant
potpuno vješt hrvatskom i nje* mačkom jeziku, te stenografiji i stroj ep«- TRAŽI SE. — Po* nude uz naznaku plaće vn ih zahtjeva imadu se upraviti rt*: Breuer d. J., Bjelovar. 7418
BENCIN MOTOR in MLATU NICO
(v dobrem stanju") UGODNO PRODA KMETIJSKO DRLI* STVO V MENGŠU radi elek* trične nrr^ljlave. 7419
Stanovanje,
obstoječe iz dveh sob, kuhinje ter pritiklin ODDAM dotične; mu, ki mi preskrbi lokal na prometni uHci. — Ponudbe pod »Nujno/7428« na upravo »Slov. Naroda«.
Trebam devojku
za sve kućne poslove a koja zna samostalno kuhati. U koći su tri odrasle osobe, devojačke sobe nema, plaća je 800 kruna mesečno. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 7436
Sprejmem kuharico
z malim kapitalom za kavarno in privatno kuhinjo, ali pa odstopim lokal in koncesijo v jako prometnem kraju brez kon* kurence, za nizko ceno. — Po* jasnila pod »Kavarna«, poštno* ležeče, Celje. 7415
Za neko tvornico blizu Ljubljane
se išče POTNIK,
ki bi poleg svojega prevzel le neke vrste dobro vpeljan pred* met. Prednost imajo oni, ki potujejo na Češko. — Ponudbe je vposlatj pod »Potnik/7439« na upravo »Slov. Naroda«.
Znanja želi
samostojna dama*tujka z inteligentnim in karakternim go* spod om radi skupnih izletov in sprehodov. — Cenjene ponud* be pod »Slučaj,7373« na upravo »Slov. Naroda«. — Upoštevajo se le resne in v vsakem oziru odkrite ponudbe.
Nadkonobar!
Govorim 7 jezik* tražim m je* sto. — Ponudbe pod »Nadkonobar ,7337« na upravo »Slov. Naroda«.
Strojnik
išče dela k motorju na surovo olje; vešč je trrdi električnega popravila. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7381
PmiJam dva težka obijena tovorna voza.
Naslov pove uprava »Slove n* skega Naroda«. 7412
Proda
Oo rarii selitve VE* «6 UKO OGLE* DALO, DIVAN. PISALNA MIZA in SEST STOLOV; vse v najboljšem stanju. — Poljanska cesta 13. 7433
Lovci pozor!
KRASNO TROCEVKO brca* petelinko CaL 1* X 16 X 8 mm, PRODAM. Avtomatična prestava. — Naa*ov pove uprava >>Slov. Naroda«. 7424
Strojepiska,
vešča slove&aJce m nemške ste* nograiije ter sploh vseh pisar* niških del K« SLU2BE7--Ponudbe pod »Strojepis/7425« na upravo »Star. Naroda«.
Devet tet star deček,
krepak in zdrav, se odda takoj v popolno oskrbo ali za svoje* ga. kakemu dobremu gospodar* ju na deželi ki ima obenem mesarsko aH podobno obrt. — Naslov pove uprava »Sk>ven* skega Naroda«. 7420
Kupim pisalni stroj
z vidno pisavo in dobro ohranjen. DVE PISALNI MIZI, ENO REGISTRATURO in STOLICE. — Ponudbe pod »Pisarniška oprava/7432« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se stanovanje
V NOVI VILI za novo poro* ceni par, obstoječe iz treh sob in drugih pritiklin. — Najem* nino plačam za eno leto naprej. Ponudbe pod Stanovanje/7392 na upravo »Slov. Naroda«.
filaoajničarka
s prakso IŠČE MESTA v večji trgovini aH hotelu v Sloveniji ali na Hrvatskem; event. tudi kot pisarniška moč. — Ponud* be z navedbo plače pod »BIa* gajničarka/7394« na upravo »SL Naroda«.
Kontoristinja,
samostojna slovenska in nem* ška korespondentinja, izurjena strojepiska in stenografinja, se sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absofventinfe slovenske trgovske iole, oziroma zmožne moči z daljio prakso, — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 7430
'o*
dvojno rafiniran, vodeno cisti nudi najoanaja v voakl mnoiinl od 50 ka
ZORA
Ljubljana. Dunajska cesta štev. 33.
Bencol fe najjcenejSe sredstvo » 7360    avtomobilov; prepričajte se
i pogon bencin-motorjev sami in naročite takoj I
Proda se POSESTVO
NA PRIMORSKEM, reter Lusin, Gabrovice, p. Comen. 7348
Dobroidoca pekarija,
traven tudi nekoliko posestva, SE PRODA. — Ponudbe pod »Ugodnost/7405« na upravo »Sl. Naroda«.
Kontoristinjo,
>ridno in zanesljivo,  tudi za?
četnico SPREJME »Jadran**, kemična tovarna No* vi   V od mat,  Zaloška cesta.
7342
Za Špecerijsko trgovino na drobno in debelo
Takojšne ponudbe na: FRANC DOLENC, KRANJ. 7336
ki dela poglavitno z Italijo in via mare, s prvovrstnim prodajnim aparatom išče interesne skupnosti s strogo solidno slovensko produkcijo, ki poglavirno izdeluje »travi*. Poročila in informacije na upravo Slovenskega Naroda pod Živahen promet 7409.
Išče se trafikaatinia,
pridna in poštena, s trgovskim tečajem, v računstvu izurjena, ter po možnosti * večletno pra* kso v Speceriji ali galanteriji itd.
Glavna zaloga tobaka, Kranj.
7357
fpoptne, vojaške
In
žBleznlčflPsbe čepice
Izdeluje P. Samko, krznar Kriievuiška ulica 7. 2712
Pisalni M poMft
»•kantona delavnica
(popravljalni ca) t. BARAGA, LJubljana,
taontargova nliea 6-L
Dr. Dri
ordinira zopet redno od 2
do S vsak dan. Beethovnova nI. 15 priti.
(Ne premožni m brezplačno.)
Jedna več 20 godina postoječa,  dobro iduča i naiboije renomirana
tehnička veletrgovina i
u Novom Sadu traži radi povečanja poduzeća
kompanjona
sa odgovarajućim kapitalom.    Dopisi  umoljavaju se pod šifra .KAPITAL* na Schmo ka, oglasni zavod, Novi Sad, Fatoški put 2.
DHlEiHHHBEElBBElIDElLlEIĐIDEElEI
23
kake jako sposobne jugoslovanske velefirme, ki v lastni režiji izdeluje bukovo oglje in bukova drva, išče za takoj tržaška firma in položi primerno kavcijo.
Cenjeni dopisi z navedbo pogojev zastopstva, cene blaga franko vagon Postojna ter množine mesečne izdelave na upravo Slovenskega Naroda pod Produkcija 7422. 7422
O
E. broj 10.749.
7204
Otroški vozički
več vrst Dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki ame-rikanskega Upa .EWANS*. Velika zaloga pnevmatik« In delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje in po-Riklanjc. TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokolea in otroških vozičkov, Ljabljana. Karlovska cesta 4.
Prosta stanovanja
z« več let si mor? jo dobiti stranke, ki na svoje stroške postavijo četrto nadstropje na hišo v sredini merfe, r?» lepem kraju. — Resni reflektanti naj naslovijo svoje naslove na upra« vo »Slov. Naroda« pod »Tri stanovanja/7389« v svrho na« daljnih pogajanj.
Radi pomanjkanja prostora prodajamo iz našega skladišča vsako količino drv za kurjavo (odpadke od žage) hrastove in bukove — po znatno znižani ceni.
DRAGAe, lesna industrija (Steiner), parna žaga, jera* nova ulica 14. 7118
radi fte
popolnoma nov, nerabljen stroj za narekovanj*
I
(Nabavka mesa.)
Na dan 24. jula tekuće godine u 11 časova prije podne održat će se kod intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani
draga usmena favna licitacija
za isporuko mesa garnizonu Ljubljanskom za vreme od 1. augusta do kraja septembra ove godine po propisanim uslovima, koji se mogu videti svakog dana u kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti n Ljubljani.
Kaucija 5 \ polaže se na dan licitacije na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani po ČL 88 zakona o državnom računovodstvu.
Iz kancelarijo intendantura Drav. div. oblasti n Ljubljani, U. jula 1923. godine.
po jako ugodni ©sol
Ponudbe pod .Parlograph-7435" na opravo Slovensk. Naroda. 7435
, POSEST'
realitetna piaarna
Uaatjaaai Poljaašta cesta 12
Lep troovokl lokal in krasno stanovanja za 1 leto zastonj kupen manjše obrtne bale t predmestju Ljubljane
IMoi
proti  nnaradsan la visokim aajosssalanai več komfortna* staaovanj v novih hitar več trgovskih lo-
v sredini
I
Manjae hite a prostimi stano-- t IfoNjanl in okolici.
rafiniran in gorljivi, vino, rum, konjak in vsakovrstni likerji vedno in v vsaki množini na
zalogi
lf inea da  v. ***»■.
Rudnik pri Ljubljani.
Stalne cena pod suetoono pariteto ob najuecji Izbiri
nudi za vse vrste blaga
lf.
mednarodni dunajski semenj
z.—8. Mptembra 1923
Pojasnili daje WIENER  M E S S E|, WIEN VII.,
ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konssriat, Taarjsskl tro, stov. 4,
bsssssss«bbWbbssssss^
53
12
7451