4 SRiKANSKi Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 17. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS. 18. MARCA'1913 LETNIK XXII SILNI VIHARJI f IN SNEŽNI ZAMETI, ^ južnih državah napravljena škoda znaša na milijone dolarjev. njeni mesti, in'sio t Duranger in Corona. zaznamovali- včeraj najmrzlejšo toplino v Združenih Državah. Toplomer je kazal v obeli mestih 4 stopnje pod ničlo. Povodnji v Wisconsinu. Milwaukee, Wis.. 14. marca. — Tornadu podoben vrhar z dežjem kot bi iz škafa lil. ki je lomastil čez Wisconsin snoči in danes, je pregnal mnoge d0100ljudi bilo usmrčenih "mestih in napravil veliko škodo, Dv; anajst vlakov ustavljenih vsled žametov v Nebraski. North Platte, Neb., 16. marca. — ji očim so potniki trpeli v vozovih, v "pterih je kazal toplomer osem sto-'J nad ničlo v najhujšem blizzardu. Jih je bilo v zapadni Nebraski v Čez Sheboygan je davi divjal vihar s hitrostjo 70 milj na uro in napravil škode za kacih $10,000. Mnogi ljudje >o bežali iz - vojih hiš ki so se majale. SLieboy-gtm R*ver j^.siopil cez hrjjcove in poplavil nižave. Vlak zdrdral v reko. La Crosse, Wis., 14. marca. Pot- _ nj,h dvajsetih letih, so se strežniki, ■ niJki vlak št 3 chicago> Milwaukee & fcedk^ m UsI"zbenci na vlaku *reli v, St. Paul-železnice tiči v Root Riveru, "emin f0"'3 d0br° zakurje-|kacih 12 milj daleč odtod. Kurjač m razsvetljenem vagonu, v kate- eSa ni smel noben potnik. Kacih dvanajst potniških vlakov nion Pacific-železnice je bilo ustav- J*®"1 včeraj na zasneženih planjavah ed Cheyenne, Wyo., in Kimballom, na razdalji 40 milj. Snežni za- ctl so povzročili to ustavitev prometa. Chicago, 111., 15. marca. _ po zad. £ Poročilih z juga je bilo več nego petdeset ljudi usmrčenih, nad sto 1;.skodovanih in veliko škode na last-' lni naPravljene v strašni nevihti, ki V razsajala. v četrtek popoludne in po državah Georgia, Tennessee, bama, Louisiana, Mississippi in Škoda bo znašala baje na mi- ^vetindvajset oseb je bilo usmr-'h v Georgjii in lastninsko škodo tam nad $1,000,000. V mestu 'noun, okraj Gordon, Pa., je storilo ti10 Iv "11 rt Trii je usmrčen, strojevodnik hudo ranjen in drugi uslužbenci na vlaku so poškodovani, tako se glasi na kratko poročilo o železniški nezgodi, ki se je pripetila davi ne daleč od postaje Hoka, Minn. Ker je sneg skopnel, je stopila reka čez svoje bregove in neki most se je podrl. To je bilo prekasno doznano, in sicer šele, ko je pridrdral z veliko hitrostjo vozeči vlak. Potniki niso poškodovani. enajst oseb. ,t. ""»dvajset človeškiji žrtev je zah-ba • v'bar v Tennessee, trinajst v Ala ; • Pet v Texasu, sedem v Louisiani *edem v Mississippiju . j, ' pt> drugih krajinah od velikih er do Mehikanskega zaliva in od k °dne brežine do Skalnatega gorov-j c?° besneli viharji, dež in meteži. • »trosijo -50 milj naduro je v-ršel Preko Chicage in Illinoisa zve- !?'har cer i, 'i Al. t s! »n napravil škode nad $1,000,000. h skorodria' La" 11 nlarca-—Ciklon *iestece°pP°PO'noma razdejal danes Pad™ L ,Vencal- ležeče 52 milj za-'^»rčen in K Neki deček,je bil u- Hudivrt - je bi'° ra"jenih- žtvj,.m lnkcast' viharji z močnim de-Texas a? , v državah Louisiana, nesse ' p abama- Mississippi in Ten manj 13 je storilo smrt naj- Un'čene °Seb' d°Čim Je bil° lastnine lez'»iški ^ J66 stotisoč dolarjev. Že-časno J" , rz°javi»i promet je bil za-Popolnoma pretrgan. 1 ^ Zima v Coloradi. florin!!'-C°'°" K marca- — Držav, aQo je doletela odlika, da sta dv SUFBAGETKE IMAJO SMOLO. Kakor nedavno v Washingtonu, tako in še huje se jim je dogodilo v Londonu. zasmehovane in razgnane. 10,000 ljudi razbilo njihov shod z gnilimi jajci in cestnim blatom. John Mitchell za delavce. Des Moines, Ia., 14. marca.—James Wilson, bivši poljedelski minister, in John Mitchell, bivši predsednik združenih premogarjev ameriških (United Mine Workers of America), sta danes dopoludne nagovorila skupni zbor za-konodavcev. "* G. Mitchell je naprosil zakonodav-ce, naj nekoliko časa, ki ga posvečajo razpravam o varovanju prirodnih za kladov, odmerijo vprašanju o varovanju človeških zakladov. Priporočal je sprejetje enoličnih zakonov v vseh državah glede delavske odškodbe in varnostnih naprav v tovarnah. "Trikrat toliko ljudi se usmrča v obrtnijskih podjetjih v Združenih Državah kakor primeroma v katerikoli dtugi deželi,"" jc rekel. "S pryneruim zakonodajstvom, primerno izvrševa-nim, bi se lahko preprečila polovica te izgube na življenju." Vlak trčil ob karo. Youngstown, O.. 13. marca. — Potniški vlak št. 8 Erie-železnice se je zaletel danes opoldne proti cestno-že-lezniškemu vozu v središču kraja Westlake, in pri tem sta bila dva pa-sažirja usmrčena in 15 je bilo ranjenih. Poneveril $100,000. San Francisco, Cal., 14. marca. — Charles F. Baker, pomožni blagajnik "Crocker National"-banke, je bolan v svojem domu, obtožen, da je poneveril $100,000. London, 16. marca. — Sufragetke. ki so spet poskuša!e'prirediti v nedeljo popoludne velik shod v Hyde parku, so bile motene v svojem nastopu po množici ljudstva, ki je štela nad 10,000 glav. Sufragetke so bile nele zasmehovane, marveč tudi dejansko liapadane. Izgredi so bili resni, tako da jim kon-stablerji skoro niso.bili kos. Pocestno blato, kose šote, gnila jajca ter pokvarjene oranže in citrone so metali na sufragetke, in ko so te pod zaščito policije zapuščale pozorišče, so jim izgredniki trgali klobuke z glav in halje z ram. Policija ni mogla niti za-braniti, da ne bi tupatam kdo udaril s pestjo po ubogih sufragetkah. Dve uri je trajala v Hyde parku in sosedni Oxford cesti demonstracija proti sufragetkam, kakršne še ni bilo v zgodovini vsega ženskega gibanja. Direndaj se je pričel, ko je "generalka" ga. Flora Drummond stopila na neki voz in pričela svoj nagovor. Ogromno množico ljudstva, ki je pritiskala proti gorvornici, so tvorili večinoma mladi ljudje, opremljeni s pi-ščakami in drugim hreščečim orodjem ter vsakojakimi metalnimi "strelami". In naenkrat je izbruhnil trušč in hrušč, da je bilo strašno gledati in poslušati. Govornica se ni prestrašila, a razumeti je ni bilo nič. Direndaj se je razvijal vedno huje, in sufragetke so bile v največji nevarnosti za svoje življenje. Le z največjim trudom se je policiji posrečilo, razpršiti množico. Nesrečen rudar. Grayson, Ky., 13. marca.—Soproga, 7 let stari sin in nekaj mesecev sidra, hčerka, družina nekega rudarja imenoma Alexander, šo bili snoči usmrčeni, ko je eksplodiralo 10 sodcev dinamita, ki ga je imel rudar shranjenega v svoji hiši. Alexandra tačas ni bilo doma. Hawthorne obsojen. New York, 14. marca. — Ko"t slučaj Hawthorne znana rudarstvena pravda, ki se je vlekla skoro štiri mesece v tukajšnjem z .-•veznem sodišču, je bila danes končana s tem, da so bili trije obtoženci spozliani za krive. Obsojenci so Julian Hawthorne, dr. William J. Morton in Albert Freeman. Četrti obtoženec. Josiah Quincy, dvakrat župan bostonski in pomožni državni tajnik pod 1 Clevelawdom, je bil oproščen. Hawthorne, Morton in Freeman so bili v smislu obtožbe spoznani za krive, da so-zlorabili pošto pri prodaji kanadskih rudniških delnic v sleparske svrhe. Pi • proti Quincyju podanih obtožnih točk je že med pravdo za-vezni sodntk Mayer proglasil za ne-tehtne in jih črtal, tako da je preostala samo t pa obtožba, da je dovolil uporabo svsjega imena pri namišljeno sjeparskem poslovanju. Z ozirom na to obtožno točko ga je porota oprostila. Posvetovali so se porotniki 27 ur. Zavezni sodnik je takoj izvršil razsodbo. Freeman, 26 let ugleden trgovec newyorski, je bil obsojen v 51etni zapor v zavezni kaznilnici v Atlanti. Hawfhornc, sin romanopisca Natha-niela Hawthorne in sam znan pisatelj, ter dr. William J. Morton, sin drja. W. T. G. Mortona, ki je kot prvi rabil eter pri opt racijah, sta bila obsojena v zapor vsak po eno leto in en dan. Proti Quincyju, ki je bil izpuščen na častno besedo, sta nedognani še dve obtožbi, ki pa prideta v razpravo šele v oktobru. Vlaka trčila skupaj. Omaha, Nebr., 14. marca. — Potniški vlak št. 12 Union Pacific-železnice, znan kot Colorado Special, se je zatekel davi ob 3. uri s polno hitrostjo blizu postaje Gothenberg v zadnji konec vlaka Atlantic Express No. 4. Štiri osebe so bile usmrčene in nad 30 drugih je bilo ranjenih, deloma hudo. Doslej dospela poročila so še zelo nepopolna. Omaha, Nebr., 14. marca. Blizu postaje Herdon sta trčila skupaj davi dva tovorna vlaka. Več vagonov je bilo razdejanih. Trije železničarji se pbgrešajo; prejkone so bili ustprčeni. , Hollow-Horn Bear umrl. Washington. D. C., 15. marca. — Prvi poglavar Sioux-Indijancpv Rose-bud-reservacije v Južni Dakoti je bil danes odpoklican v večna lovišča. Pre-hladil se je pri inavguracijski slavnosti in razvila se mu je pljučnica. Hollow Horn Bear je bil najbolj znan med še živečimi poglavarji in se je na zapadnih prerijah mnogokrat ravsal z bledolič-niki. BALKANCI SE ZOPET GIBLJEJO. Z boljšim vremenom se pričenjajo novi boji med zavezniki j in Turki. črnogorci stiskajo skader Pri Čataldži je padlo 300 Turkov v zadnjem spopadu z Bolgari. Dr. Friedmann v Kanadi. London, Ont., 15. marca. — Dvanajsterim bolnikom v Pusblic Health Institutu je danes dr. Friedrich F. Friedmann vbrizgal svojega seruma proti jetiki. Skoraj osemdeset bolnikov se je zbralo za poskus, a zdravnik je imel seruma samo za dvanajst. Pre dnost so imeli oni, ki bolujejo za je-tiko v kosteh. Vbrizganju je prisostvovalo mnogo krajevnih zdravnikov. Po izvršenem vbrizganju je dr. Friedmann odpotoval v New, York. Spet v New Yorku. XVw xhk**- rb®j«b- Dr. Fr_F. Friedmann se je vrnil danes iz Kanade in je takoj začel s pripravami, da bo jutri vbrizgal' svojega zdravila dvanajsterim jetičnim v Bellevue bolnišnici. Popoludne je obiskal omenjeno bolnišnico, kjer ss je sestal z drjem. John F. Andersonom, ravnateljem higienskega laboratorija v javnem zdrastve-nem oddelku Z. D., ki bo v prid vladi opazoval slučaje, zdravljene po dr. Friedmannu. Pozneje je dr. Friedmann obiskal Mt. Sinai bolnišnico, kjer je pregledal bolnike, katerim je pred tednom dni vbrizgal seruma. Glede njihovega stanja ni hotel ničesar povedati. Izrazil je svoje veselje nad sprejemom v Kanadi in rekel, da se kmalu vrne tja pogledat, kak uspeh ima vbrizgani serum na bolnikih. London, 16. marca. — Z izboljšavo vremenskih razmer so se pričele armade na bližnjem vzhodu spet bolj gibati, dasi ni doslej nobenih novic o kaki važnejši bitki. Po uradnih poročilih, izdanih v Sofiji, se Bolgari in Turki pri Čataldži spet živahno kretajo, in -pozvedovalni oddelki se že spopadajo. V enem slučaju je prišlo do srditega boja. Turki so izgubili 300 mrtvih in ranjenih. Po naznanilih iz Carigrada je položaj na polotoku Gallipoli miren. Zadnja poročila pravijo, da so pričeli črnogorski obsedni topovi hudo streljati na Skader, ki je deloma v plamenih. Grki nadalje prijemajo razpršene turške oddelke. Blizu Arnice je grško konjištvo ujelo dva turška bataljona, skupaj 1,570 mož in 30 častnikov. London, 16. marca. — Skoro nemogoče je, da bi se mogla Turčija odločiti za sprejetje mirovnih pogojev, ki so jih nedavno postavili zavezniki vsled zadnjega posredovalnega predloga evropskih velevlasti. Poročila iz Carigrada pravijo, da so vodilni člani "odbora za edinost in napredek" o-značili zahteve za neizpolnjive in da je ministrski svet istih misli. London, 14. marca. ■— Poslaniška "Trust požigalcev". New York, 14. marca. — Henry C. Freeman, baje član "trusta požigalcev", katerega obstanek je odkril neki kaznjenec, je bil danes spoznan krivim smislu proti njemu podane tožbe radi požiga v drugi stopnji. Freeman se je po razglasu razsoda porotnikov onesvestil. Sodnik Spa i je odgodil razsodbo do petka. Obtoženec se je bavil s cenitv:. . i požarnih škod; promet njegovega businessa" je znašal na leto $400,0u> in mu dajal $25,000 čistega dobička. To je sam izpričal. Glavna obtežilna priča je bil Isidor Stein, znan kot Izzy the Painter", freeman je tretji član trusta, ki je bil spoznan krivim. Oblastva mesta New York delujejo roko v roki s chicaško policijo in chi-caškim državnim pravdništvom, da u-stavijo delo nele trustu požigalcev, temveč obenem primejo člane daleč razširjene tolpe, ki je v obeh omenjenih mestih upelila skoro nešteta poslopja in skladišča. Tu kakor tam so glavni krivci že za« sledeni in tudi nekateri že v preiskovalnem zaporu. Nemška" vlada pomirja. Berlin, 13. marca. — Nemška vlada objavlja danes resen opomin na gotove časopise, ki nameravajo s hujskajo-čimi članki povzročiti mednarodne za-pletljaje. Med drugim se ostro graja "Koelnische Zeitung" zaradi nekega članka, naperjenega proti Franciji kot namišljeni "evropski zdražnici". Omenjeni članek se je razpravljal v raznih inozemskih listih. OtOj, ^ "yr,|»'ht. 1913. by American Presa Association. in*CK ESSEX" IN KAPITAN V INAVGURACIJSKI PARADI, v* k°niišk ra-C^' Predsednika Woodrow Wilsona je paradirala tudi ime-Ta i{0 Essqx iz New Jersey in zaslovela križem .Združenih Dr- D^Ina "JlsIca ,^eta je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti kot amater-"s .^rean'zac'ia v Newarku, največjem mestu v državi, in kmalu četa 1S rSf'i sv°jc izvrstnosti v jahanju. Zadnja leta jc stopila po-» n' čete so V V-r3to newjersey. ke narodne garde kot Prva četa konjištva. "• Med ■ ., je umrl rojak Anton Jakoš, p. d. Stare, trgovec z < grocerijo, rojen v Velikem Gabru n^ Dolenjskem 1. 1874., kjer zapušča starše in dve sestri, h v Collinwoodu soprogo, sedem otrok in tri brate. Bil je član dr. sv. Janeza Krst. št. 71 J. S. K. J. — V Clevelandu, O., je umrl 281etiu Konrad JapeU za sušico, neoženjen, član dr. "Glas Ctevelandskih Delavcev" št. 9 S. D. Z., doma iz Malih Li-gonj pri Vrhniki. — IstOtam je umrla Helena Pograjc, stara 28 let, za suši-co; zapušča soproga in tri otroke ter mater, dve sestri in tri brate; bila je članica dr. Srca Marije. — V Clevelandu je umrl nadalje rojak Feliks Kramaršič, star 45 let, doma iz Žužemberka, zapušča soprogo rin pet o-trok; bil je član dr. Slovenija, dr. Žužemberk in dr. Lipa, S. N. P. J. — Istitam je umrl Frank Linšek, star 24 let, neoženjen, član dr. Slovenija, doma iz Inžala pri Igu. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grabek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Americ;jn Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application, g TRADES [COUNCIL >* Iz slovenskih naselbin, I »G+O+C+C 0 Joliet, 111., 15. marea. — Spored za slovesnosti velikega tedna v naši cerkvi sv. Jožefa bo sledeči: Veliko sredo zvečer ob 8j4 uri sv. križev pot. Veliki četrtek sv. maša ob 8. uri dopoludne; po maši bo sv. Rešnje Telo preneseno v kapelo M. B.. kjer bo shranjeno v tabernakeljnu v javno češčenje. Veliki petek se prično obredi ob 8. uri dopoludne. ^Zvečer ob 7'/2 uri sv. rožni venec, pridiga in popevanje ža-lostink Jeremije proroka. Veliko soboto se prične služba božja ob 7. uri zjutraj; najpoprej bo blago-.»lovljenje ™>gnja, potem velikonočne sveče, branje -prorokovanj, blagoslov-ljenje krstne vode, litanije vseh svetnikov in potem peta sv. tnaša. — Popoldne b o ob 3. uri blagoslovljenje jedil, ki se bodo blagoslavljala tudi zvečer, po Vstajenju v dvorani starfc cerkve. Zvečer ob 7'/i uri bo obhajanje Vstajenja našega Gospoda s slovesno procesijo po cerkvi. • - Rev. Ant. Berk] naš g. kaplan, je obiskal te dni naše rojake v Aurori in .■South Wilmington«, 111., <$a so opravili -vojo velikonočno dolžnost. — Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa rojak Frank Izak, samski, *tar kacih 40 let, doma od Mute na Spodnjem Štajerskem. Pri podpornem društvu ni bil nobenein; imovine je /Zapustil $300. Pogreb se je vršil v četrtek. N. p. v m.! — Izobraževalno društvo '"Slovenija" se pridno pripravlja, da kar najsi-jajneje zaključi zimsko sezono svojeg^ "delovanja z imenitnim zabavnim večerom, ki ga priredi na belo nedeljo, dne 30. marca, v prostrani Sternovi dvorani. — Izobraževalno in podporno dru-žtVo "Triglav" priredi v soboto, dne marca, zvečer v Sternovi dvorani dramatično predstavo in po istej sijajen ples. — G. Martin Škof iz Brownsa, Ia., eden izmed najstarejših slovenskih farmarjev v Ameriki, ki biva že 33 let v, tej deželi in je vkljub svoji visoki starosti nad 70 let še čil in čvrst kakor kak mož v svojih najboljših letih, se je mudil te dni tukaj na obisku pri svojem svaku g. Antonu Nemanich. Mati Nemanicheva, ki so pred kratkim srečno prestali nevarno bolezen, so sestra g. Škofa. Trije otroci njegovi so vsi poročeni in se vsem prav dobro godi. G. Škof si je v spremstvu .svojega svaka ogledal tudi tiskarno Am. SI. in ob tej priliki smo se morali čuditi, kako lepo govori slovenski, kakor bi prišel včeraj iz starega kraja. Pripovedoval nam je lepo zgodbico, kako je nekoč v davnih dneh reiil življenje bivšemu deželnemu glavarju kranjskemu, dvornemu svetniku g. Francu Šuklje, svojemu sorojaku in sosedu iz Lokvice pri Metliki. Šuklje je takrat že študiral. Pa je nekoč na počitnicah obiral slive ter se po nesreči z nogama obelil med veje tako brezupno, da ne bi nikdar postal kranj •-ki glavar, ako ga ne bi bil takrat slučajno rešil iz smrtne nevarnosti sosedov Martinče. Bog ve, če se g. dvorni svetnik še spominja tega dogodka ali ne; vreden je, da pride v njegov življenjepis. — Študent Joe Nemanich, sin g. Antona Nemanicha, je prišel danes na velikonočne počitnice iz St. Viateur's College v ^ourbonnais pri Bradleyu, 111. — G. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J., je kandidat za urad mestnega blagajnika (City Treasurer) na meščanskem nepristranskem tiketu (City nonpartisan ticket). Zanj se potegujejo veleugledni možje vseh narodnosti. Zanj se potegnite vsi Slovenci in Slovani! — "Diletantski Pevski Klub" v La Salle, 111., priredi na veliko nedeljo in veliki ponedeljek, dne 23. in 24. marca, imenitna zabavna večera z obsežnim sporedom, na katerem bo nagovor predsednikov, potem veseloigra "Dr. Hribar" in nazadnje tri pevske točke pod vodstvom gospe F. Lepič. "Spominsko knjižico" na to prireditev, ob-segajočo 28 strani, je izdelala tiskarna Am. SI. v največjo zadovoljnost. — G. B. L. Kelly, propadli kandidat za nominacijo županom na demokratičnem tiketu, ni izgubil poguma in se bo potegal za župansko čast na neodvisnem tiketu. — G. M. F. Hennebry, propadli demokratični kandidat za državnega poslanca, kontestira izvolitev g. Board-mana, češ, da se oddani glasi niso pravilno šteli. — G. Papež iz Omahe, Nebraska, je bil te dni v Jolietu na obisku svojega brata, g. Leona Papež. Zelo mu ugaja življenje v naši napredni naselbini. — Joliet Siovenic Bottling Co. izvrstno napreduje. Te dni je naročila nov velik stroj za polnjenje steklenic, ki bo stal $1,650.00, na katerega se bo natočilo do 1440 steklenic ali 60 zabojev popa na uro. Tudi je naročila dva auto-truck-a od J. D. Strutzel Auto Co.; eden pride koncem tega meseca, a drugi pa sredi aprila; stala bosta $3,000.00. Slovenski ali kranjski pop je znan po vsem Jolietu in okolici, kot najboljša in najzdravejša pijača, ker ga tudi zdravniki priporočajo bolnikom v bolnišnicah in doma; tudi si ga naročajo zdravniki za svoje hiše in družine. Poleg Vseli slovanskih salunqv, naroča slovenski ali kranjski pop tudi veliko tujih salunarjev širom mesta, kar je dokaz, da so izdelki naše družbe najboljši. Ta družba je zdaj največje podjetje te vrste v tej okolici in ima svojo trgovino vpeljano vsepovsodi v tem o-krožju. Zdaj ko bodo začeli razvažati z automobili, se bo delokrog še bolj razširil. Poskušalo se bo prodajati "kranjski pop" tudi v mestih izven teaa okraja, namreč: vozili ga bodo v I.ockport, Romeo, Lemont, Willow Springs, Summit in južno v Morris, Ottawa, Seneca, Utica, La Salle in druga mesta. Zlasti- je pa to hvalevredno, da ta družba podpira domače podjetje in je kupila Svoje automobile od slovenske t\rdke. To je dokaz, da se drži tudi gesla — svoji k svojim. Poleg tega ima ta družba veliko zalogo steklenine. Tu dobite kupice, čase, steklenice in druge hišne in krč-marske potrebščine, po nizki ceni. Kadar rabite za dom ali salun kaj popa, ginger ale, lemonade, weiss beer, ali kake driige mehke pijače, ali pa glažev in steklenine, naročite vse od Joliet Siovenic Bottling Co., najbolje po telefonu: X. \V. 480, Chicago 3365L. —- Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Božičevič Miko, Crn-kovič Petar, Majer Mate, Molek Roža, Xovak Franc, Svajcer Tom. Aurora, 111. — Tu je lepa naselbina vrlih Slovencev, okoli trideset družin. Seveda ne morejo vzdrževati lastne fare, spadajo k nemški župniji Sv. Jožefa. Večina teh Slovencev lastuje svojo hišo, imajo društvo Sv. Janeza Krstnika K. S. K. J. Slišal sem v veliko veselje, da so slovenski otroci, ki morajo seveda obiskovati nemško šolo, posebno nadarjeni in so v šoli prav zadovoljni ž njimi. Sploh so Slovenci v Aurori pri drugih narodnostih na dobrem glasu. Za Vel. noč so sko-ro vsi odrasli storili svojo krščansko dolžnost. Slovenski duhovnik iz Jolieta jih je spovedal v domačem jeziku in jim razlagal besedo božjo. Pozno v noč, ko so se vrnili z dela, so prišli Slovenci v cerkev in zjutraj ob 5. so bili zopet v cerkvi, ob 7. pa že na težkem delu. Vsa čast jim! Da pa ne bodo slovenski otroci popolnoma se odtujili materinemu jeziku, zato, sta-riši, dajte jim doma slovenske knjige v roke, slov. katekizem, inohorske knjige in v vsaki hiši imejte "Amer. Slovenca". Če bodete vi stariši storili to svojo sveto dolžnost, potem bodo vaši otroci daleč naprej pred drugimi, kajti znali bodo slovensko, angleško in nemško. Kdor pa te jezike zna, pa si lahko kruh služi v i Ameriki, lastne hiše. Spadajo k*edino katoliški fari italijanski. Zaslužijo slabo, ker I premogarska kompanija ne pusti več delati, ko tri dni na teden. Vzrok temu ni znan.' South Wilmington je oddaljen od Jolieta 27 milj. Vsi Slovenci so opravili Vel. nočno spoved in poslušali besedo božjo čez dolgo vrsto let zopet v slovenskem jeziku. Obiskal jih je namreč slovenski duhovnik iz Jolieta. Brockway, Minn., 12. marca. — Dragi mi list Am. SI.: — Gotovo je veselje naročnikov,.da boš prihajal po dvakrat na teden k najn. Čestitam ti! Upam in želim, da boš redno prihajal z lepimi novicami in tudi s spodbudami za versko življenje. Prišla je k nam že nekaka spomlad. Tisti črni "orli" že precej časa letajo sem in tje in se šopirijo. Sneg je po vsem že skopnel, da po potih moremo rabiti že vozove. Bolj slaba so še pota, pa bodo se že utekla. Vode in luže imamo dosti. Včeraj popoldne je šel dež malo, in tudi grom se je slišal, mislim, da prvi letošnjega leta. Da bi nam le ostala taka lepa spomlad! Včeraj popoldan ob poldrugi uri bil je ustanovljen dvor Katoliških Boršt-naric tukaj. Upati in želeti je, da bo dobro napredoval. Gospica Mary Golob je prišla za kratek obisk k svojim st^rišem. Pozdrav čitateljem! John Poglajen. Kansas City, Kans., 9. marca. — Cenjeno uredništvo! Prekrasna spomlad se nam približuje. Vse se oživlja in veseli vigredi. Posebno tukajšnji Slovenci se smo oživili po ustanovitvi političnega kluba, kateri šteje že 120 članov* Naše seje, katere se vršijo vsaki torek in četrtek večer, so kaj živahne. Prihajajo kandidati vseh strank in označujejo vsak svoj program. Z društvenimi razmerami se kaj lepo ponaša naša naselbina. Narodnega dela je mnogo, ali'delavcev manjka, kajti nobeden noče delati zastonj. Ako pa kdo začne, se hitro proti njemu stranke zložijo in vse koristne predloge mu ovržejo. Toda kaj se hoče, vsaka glava ima svojo pamet. Mogoče bo naš politični klub tukaj storil svojo dolžnost. Uganja sicer ni veliko. Pravijo pa, da na svetu je vse mogoče. Delavske razmere so bolj slabe. Se-veda mi bo kdo ugovarjal, da temu ni tako. Toda ljudje božji, pomislite:! delati po 16c na uro v tukajšnjih smrdljivih klavnicah! Bilo pa bi še, ako! bi vam dali delati vsaj vsaki dan. Ali j pred kratkim povozil tukaj vlak neko ženo, ki je nabirala premog na želez- [■ niči. Revo so takoj odpeljali v bolnišnici in so takoj telefonali po soproga, 'a preden je prišel soprog, je že žena se preselila v boljše življenje. Soprogu je pa pustila 15 dni starega otroči-ča. Ni bila Slovenka, pa vendar je žalosten tak dogodek. Nadalje moram omeniti, da je bilo ! veselih več prijateljev Am. Slov., ko j so videli, da bode posihmal prihajal med slovensko ljudstvo dvakrat na teden. Prijazni Am. Slovenec, zdavnaj .so že bile želje, da bi prišel med j si. ljudstvo dvakrat na teden, sedaj so ; pa dapolnjene. Rojaki, le pridno ga podpirajte, pa bode čezdalje močnejši, da bode še lahko večkrat prihajal med nas. Sedaj pa prav prijazno pozdravljam i vse Slovence po širni Ameriki in želim vsem prav vesele velikonočne praznike. Še enkrat mi bodi prijazno po-■ zdravljen, Am. SI., in ves slovenski narod po širnem svetu bodi srečen in vesel, ko si zdrav zopet velikonočni dan doživel! John Vodovnik. delamo vsaki dan po en par ur, ali kar največ po 10 ur za $1.60. Ni ravno prijetno. Ali smo neorganizirani in metrski trust dsta, kjftr^če z nami. Poskušalo se je zadnjo jesen organizirati delavce v tukajšnjih klavnicah. Toda sedaj je zaspa1o; vse; iz kakšnega vzroka, mi ni znano. Mogoče se bode sedaj poskušalo zopet. Potreb- ^ no bi bilo, da se delavci združimo, kajti sloga jači, nesloga tlači. Nezavednost je tega kriva, da smt> neorganizirani, in strah pred bosš-i. I Vreme je prekrasno. Že se opaža znamenje in prihod spomladi. Velika noč se nam približuje z brzimi koraki. | t Po veliki noči pa juhe! To bo "oh-ceti" in veselja! Gromenja (ali go- ^ vorjenja) je mnogo o tem, ne vem, ali | pa bo tudi dežja kaj. Imamo mnogo I krasnega spola tukaj, mladeničev tudi. Bo že bo kaj. Dekleta naša so kakor rožni cvet, samo trnje jp bodeče. Torej look out, da se še kdo' ne obode, . kakor se jih je že več. Voščim vesele velikonočne praznike | vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, posebno pa Cabrancem. Čabranec. Kansas City, Kans., 10. marca. — Slavno uredništvo Amer. Slov., prosim vas, da mi odmerite mal prostorček v vašem cenjenem listu'za ta moj skromen dopis, dasirav.no nisem naročnik vašega lista, pač <>a so moj oee že dolgo vrsto let naročnik tega lista, menda odkar je začel izhajati še v mrzli Minnesoti. Jaz kot tukaj 4 leta bivajoči mladenič v Združenih Državah vedno pridno čitam vaš list in ker mi vsubina vašega lista zelo dobro dopade, torej bi tudi še drugim slovenskim mladeničem priporočal, da si istega naroče, osobito sedaj, ko je začel izhajati dvakrat na teden za eno-in isto ceno, namreč dva dolarja na leto. Posebnih novic nimam kaj sporočiti, pač pa se prav pridno pripravljamo na vesele velikonočne praznike v naši slovenski cerkvi, še bolj kakor v preteče-nih letih. Naj omenim jic tole, da nas je obiskala bela gospa s svojo starko ter sta tako šmentano postali hudi; da sta nas spodili kar v vrhnje sukne, bolj mehkužnate celo v kožuha, in sedaj sta pa vzeli slovo od nas ter se preselili v svojo domačo deželo, menda v Sibirijo. Končno pozdravljam vse zavedne Slovence, posebno pa mladeniče v Kan sas City, oziroma čitalce Amer. Slov. ter jim voščim vesele velikonočne praznike ter veselo alelujo. Tebi, vrli list, obilo naročnikov ter zvestih predplačnikov. Peter Majerle, ml., 415 N. 5th St. South Willmington, III. — V tem premogarskem kraju prebiva devet slovenskih družin. Nekateri imajo Milwaukee, Wis., 12. marca. — Ce-| njeni A. Slov.! Zopet se želim oglasiti s par vrsticami iz naše slovenske naselbine. Najpoprej inoram omeniti, da že imamo par dni jako lepih in prijaznih, da smo lahko zadovoljni s takim prijaznim vremenom. Potem moram še pripomniti, da je Monessen, Pa., 10. marca. — Slavno uredništvo A. SJovenca! Ker je to moj prvi dopis iz naše male naselbine, zato upam, da ga natisnete v nam priljubljenem' listu A. Slovencu. Dlavske vesti od tukaj so prav slabe; delamo le po 3 in 4 dni na teden, plača je pa bolj pičla, le toliko, da se moremo pošteno preživiti, za prihranek pa še misliti ni treba. Zato ne svetujem rojakom sem hoditi, ker bomo še mi "mufali" naprej. Naša naselbina leži okoli 30 milj od Pittsburga, s katerim jo vežeta dve železnici, na desnem bregu M.ononga-liela River Pennsylvanska in na levem Lake Erie železnica, po katerih je velik promet. Mesto Monessen šteje o-koli 10,000 prebivalcev raznih narodnosti, največ je Slovanov. Slovaki imajo dve cerkvi, pri katerih eni je naš rojak Rev. M. K. župnik. Tako imamo Slovenci tudi dušnega pastirja v- tako mali slovenski našelj)ini; nas ni več nego 4 družine in pa 2 sanica z mano vred. Rojaki imajo vsi svoja lastna stanovanja, ker jim je velika korist tukaj, stanovanja so silno draga. Ker ima večinoma družba svoje hiše za delavce, tako družba z eno roko da, z dvema pa nazaj vzame. Slovenci smo zaposleni v žičarni pod imenom Pittsburg Steel Co., v oddelku za izdelovanje žebljev (Nail MilD. Družba je pri-boljšala zadnji mesec 1 cent na uro. dala ga pa ni, ne vem, kaj misli. Sedaj mislimo ustanoviti unijo. Bog daj in blagoslovi naše delo! "Amcrikgnski Slovenec" je v našem krogu eno leto, pa je priljubljen, ker ga vsi rojaki beremo z velikim veseljem, ker prihaja na 8 straneh kot mlad "bojs" in oznanitelj besede božje. Jojmene, joj, joj, sem rekel, ko sem bral zadnjo številko A. S. in sem videl da bode naš "Slovenec" prihajal po 2krat na teden med naše slovenske rojake. Kako sem se veselil, da ga bom dvakrat na teden dobil! Le tako naprej, potem se bojo pa že .še kislo držali tisti kljukci tam v Čikagi, ki pravijo, da je človek iz "afne". Oo gospodje okoli Proletarca in G. S., kako ste na bistahor brbr! Kako si morete kaj takega misliti, da je človek iz opice. Poglejte katekizem, kaj vas uči. Dalje pišete, da ni maša nič i. t. d. Oh pamet! Le to pišite, kar so vas učile slovenske matere. Vi dragi rojaki, prosim vas, proč s takimi listi, kateri ne želijo vam druzega, kakor iz srca strpati najdražji zaklad, svetinje sv. vere. Pa ne mislite, da imamo tukaj list G. Svobode in Proletarca — niente, niente in še enkrat niente. Ta dva lista sta prišla k nam 4 milje od tukaj, jih je bil neki rojak poslal. Pa jih nismo sprejeli, pač smo rekli: Mislite, da smo mi tako prifrknjeni kakor tisti, kateri jih berete, pa še plačujete? Ne, ne, le pojte se solit! Pred bode kamela šla skoz šivankino luknjo, kakor da se bodeta ta dva lista tukaj brala, še manj pa plačala. Če jih bode še kateri prinesel, bomo pa še peč z,"kurili, tako kot se je zadnjič zgodilo. "Excuse me", gospod urednik, da sem že tako daleč zašel s tem mojim dopisom, zato ga bom pa skončal ter še enkrat želim A. S. velik napredek, posebno sedaj ko bode po dvakrat zahajal v svet. Vsem prijateljem vašega lista pa želim vesele velikonočne praznike in vsem Jožetom pa vesel god, da bi ga še velikokrat dočakali. Vsem mojim znancem na Ely in Eve-lethu, Minn., posebno pa vsem fantom iz Iškevasi pa še en srčen pozdrav in vesele pirulie naj vam prinese naš vrli list A. S. od vašega prijatelja Fr. Jožatovega iz Iškevasi. Listnica upravništva. Vse cenj. naročnike, ki jim je potekla naročnina do konca februarja t. 1., tem potom uljudno opozorimo, da naj naročnino čimprejc obnovijo, ker bomo s prihodnjim tednom ustavili list vsem onim, ki do takrat ne bodo obnovili naročnine. * Prosimo tudi gg- zastopnike, da v tem smislu opozorijo zaostale naroč- Upravništvo Am. Slovenca. Irec sreča zeniljaka in, seznajc se z njim, ga vpraša: . . , "Riley se pišete in .z Corka ste? Kaj ste s Tim Riley v sorodu? "Seveda, — a to je ze daljno sorodstvo: jaz sem prvi otrok moje matere, on je pa osemnajsti." N. \V. Phone 135 J Chicago Phone 2400 JOS. J. PLESE Mesnica 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois Se priporoča rojakinjam in rojakom nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. Postrežba najbolja. Dobrodošli! I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. I IPiite "Elfe Brand." pi I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah' Peoples Outfitting Co. 114-116-118 N. Ottawa St. Joliet. Naša pomladna razsta^ pohištva, pečij za kurjavo in knlianje je neprimerno večja nego v katerikoli trgovini v mestu. Mladim poročencetti posvečamo našo posebno pozornost, in vsakdo ki kupi svojo opremo pri nas, dobi krasno darilo brezplačgo. Največjo vljudnost izkazujemo napram tujim narodom, ki ku* pnjejo pri nas. Naravna obiska vina najboljše kakovos Delaware, Catawba in Concord, prod»Jfl JOSIP SVETE 1780-82 E. 28th St. Lorain Oh«0' Delaware po «0c galoua, Catawba po 70c gftlon* Concord po 50c galona ^ ( *ri večjih naročilah znaten popust, za vliiajanic«'" j ^ naravna. Vino razpošiljam v sodih od 25 gal. » ^ ^\vv\\\v\\\\\\\v\\v\\\w^ S0 OSIP KLEPE^ JAVNI NOTAH J 1006 N. Chicago St. Joliet. sodnijo v starem kraju, politii11""1 rat>i,£ zadev". <»» obla Kadar imate opraviti vojaščino, zapuščinami, posestvi, ali kako drugo -navodila in konzularnega podpisa, se oglasite pri mCnl Pojasnila in navodila dajem vsakomur zastonj mi P«** ,oie Na stotine strank v'raznih državah Amerike mi je žc stvari v rešitev in sem vsakomur rešil vse v «adovotj»ost' . roj-' nilKO še nihče pritožil, zato se tudi vbodoče priporočam r°J' kinjam širom Amerike. V URADU ZVEČER DO 8. URE Močan potres. Washington, D. C., 10. marca. — Kakor javlja uradno poročilo ameriškega poslanika v Guatemali, je močan potres v nedeljo zjutraj razdejal _ 0 pbi<4 --— :|8po v.. v} glavno mesto Santa Kosa. Vsled i „ d >a je nemogoče, da b * V G številu človeških *rl ni bilo potresa. ****** K. S. K. ****** JEDNOTA Bell Phone 1048. OrganLzovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. I. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. "Javni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Millie, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. ^ George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. • Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. . ~~ V Ameriko se je hotel dne 20. 'ebr. preko Ljubljane odpeljati Matija •Oragovan iz Gornje Lokvice pri Črnomlju. Ker je imel pa neke zapre-Ke> ga je pred odhodom vlaka na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik * ečerin aretoval in je bil oddan pristojni oblasti. — Izseljevanje. Kranjska dežela je Slede izseljevanja med vsemi deželami v Avstriji na prvem mestu. Za njo Pndejo pred vsem Galicija, Dalmacija 'n Bukovina. Za desetletje 1900-1910 ^že bilanca preseljevanja za Kranjsko- — 33,965 ljudi, za spodnještajer- glavarstva — 31,378, za okraje Veliko' škena vec, Celovec in Šmohor na Koro- "7 4788, za slovenska glavarstva — 4l0-'ikem ~ 8933 in za k°Perščino Ven , Celotno je torej izgubila slo- šteZeni'Ja vsled izseljevanja, od-si nemške odstotke na Kočevskem, Itali JerSk'h 'n koroSkih okrajih ter nekaknC -V- ^°Per®kem in pri Gorici, jj j. ? '5,500 Slovencev. Kam so šli stVQU_^e? precej jih je vzelo inozem-*at°, Amerika, dosti se jih je pa tudi ska V domaža nemška in italijan-Pri ,mCJta- To so tisti tisoči, ki bi lahk h štetjih na Slovenskem \z • 0 ,P°kazali prirastek, pa domala PoVeJ0' nasProtno pa zelo izdatno * uPio števila drugih narodnosti. In lostno! ^ Pr0diraj° Proti jug«. Ža- sn^ ^af-ta na Gorenjskem. Poročali ustnika Oh!rt "afta "a P°3estvu P°- danie aka v Gorenji vasi. Dose- prave Ste d* je 10 vreleC sreči; tB°hi"jsko jezero je zamrznilo los«. Uarja na 47 cm ledene debe- «d7iatrTj8ki netnškutarji nameravajo samo n !St .'Domačin". ki Pa utegne na Kri r,Ctl t0> kar imaJo Nemci še loJ%Jnos"i 1 VSlcd Znanc sl0VCIlski; glavar'!ad V Kra"j», kjer je okrajno bel N ' Ju kuP'' erar od Pavla pl. bo del.81"0 Za 80'000 K- Stari grad se "e'oma poplavil. daJT i,.Ubu,ej kranjske Čitalnice. On-Svojo so, a)ala "Čitalnica" v Kranju bila tret' Kra"jska Čitalnica je "a Kra.,'3! alnica' ki sc J'e ustanovila blianskn Prva je bila namreč lju- ^ druga je bila škofjeloška. Va^čiCwfmba posesti- Nekdaj Ju-•Meclvoda^ t.°varno Poleg kolodvora v Javni ,lnV" »'"ekamo v Svetju je na l63,000 K Pi' Jac,Ues Tobe11 za St nadln« v,^ovcm mestu. Zaročil 8ke T Pri z8'adbi belokranj- l*> insoewT S hČerko dr' Sla"-pa - * ® ^r,k°Sa V Komendi je dne ; let st?r Prv? sv> maio zadcIa kaP _tJv «a Jakoba Nograšek iz mrl tosvZ-i 3"dijskl bolnišnici je u- mestu V^W* k0»j v Ni- ju' T, V 1-Jubljani je umrl žilice v^ uslužbenec deželne , nrla Ka ' .T Gočah pri .Vipavi je > župant1"^ F"jančič( mati biv-u °Ve|n mest . arda Ferjaniiča. _ V kr; okraEl" Je, umrIa Kuder, c. J' Postehi S°dnika 8°Pr°ga, v otro-^ z "*» zapustivsi petero otrok. ve"caStne reveže v Črnomlju. FC v Črno' «rob umr'e Marije Črnomlju Jc daroval Josip Ja- vornik, veleposestnik v Žalni znesek 30 K za mestne reveže v Črnomlju. — Prehitro je hotel ozdraveti. V Zg. Danjah, občina Sorica pri Železnikih, je šel 53 let stari posestnik Jernej Jen-sterle iskat k zdravniku zdravila za želodčne bolečine. Zdravnik mu jih je dal za deset dni. Jensterle pa ni poslušal zdravnika in je zaužil ali nalašč, ali pa iz nevednosti, kako učin-kujejp zdravila, celo škatljo naenkrat. Jensterle se je kmalu po zaužitju onesvestil in kljub zdravniški pomoči čez dva dni umrl. — Žalosten konec "maškarade". V Rebru, občina Drtija, okraj Kamnik, so se fantje igrali "maškare". "Ma-škara" je bil tudi 15 let stari Karol Osojnik, ki je pa nekoga tako zdražil, da je zagrabil za motiko in Osojnika udaril z njo po glavi. Osojniku je bi la prebita črepinja. Nevarno ranjene 1 ga Osojnika so prepeljali v deželno ' bolnišnico v Ljubljani, kjer je umrl. — Strah za šunko. To vam je bilo I one dni pri dveh strankah na Glincah jeze in škripanja z zobmi. In kako tudi ne. Saj se je šlo kar za enajst lepih prašičevih gnati, ki so bile pri-| pravljene, da z njimi postrežejo pridne gospodinje o Veliki noči svojim ljub-( ljenim družinam. In kar naenkrat so vse izginile, a čudo čudom, pozneje zopet prišle na dan. Zadeva je bila ta-le. Nek ključavničarski mojster je ( dal pet gnjati sušit svojemu prijatelju I nekemu posestniku. Ker se je ta one j dni selil, je prišel k prijatelju po I gnjati, ki so se sušile v sušilnici. Ko I se ozre kvišku, kjer bi imele gnjati j viseti, jih ni bilo. Prestrašeni mojster je šel takoj nad svojega znanca se v zadevi informirat, a izvedel ni prav nič pozitivnega. Ko sta šla potem še oba v sušilnico, sta prišla zopet na novo zlodejstvo; opazila sta namreč, da je tudi temu izginilo šest lepih kosov. Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Začelo se je ugibanje po tatu in je .prišla zadeva končno do orožništva, ki pa tudi ni moglo nič pomagati. Ko je bilo takorekoč že odločeno, da si bode potreba velikonočno jagnje znova preskrbeti, sta šla pozneje razburjena o-| škodovanca še enkrat v sušilnico, kjer Sta v svoje največje veselje zapazila svinjino še vedno viseti, toda ne tam kjer sta jo' bila obesila sama, marveč v nekem skritem kotičku. Skril jima jo je bil nek hudomušnež, po katerem baje zastonj ugibljejo, in obe družini veselili obrazov pripovedujeta, da se bode vendar o Veliki noči valjal po mizi pujsek. Celemu dogodku se sedaj smejo Glinčani, orožništvo, najbolj pa oni hudomušnež, ki je bil to velikansko jezo in žalost provzročil. — Na predek Slovenca v Ameriki. G. Ivan Potočnik, sin tovarniškega mojstra na Jesenicah v p., ki je služboval prej pri Ljubljanski obrtni zadrugi, ler pri Tržaški posojilnici, ie bil dne 1. januarja 1913 imenovan tajnikom ene izmed največjih južnoameriških bank, namreč "Banco Ger-manico de la America del Sud" v Buenos Airesu, največjem mestu Južne Amerike, kjer se zadnje čase precej naseljujejo Slovenci. : — Požar. Dne 14. febr. je gorelo na Polici, okraj Višnjagora. Pogorela sta dva posestnika, in sicer Jože Bur-gar št. 17 in Anton Tomažič. Skupno 1 je pogorelo šest poslopij. Prvi ima škode 5200 K, a zavarovan komaj za 800 K; drugi je oškodovan za 6500 K, zavarovan pa je bil za 2000 K. Gasilno druitvo v Grosupljem je takoj hitelo po trudapolnem in dolgem slabem potu na lice mesta z dvema bri*-galnicama ter pri požaru pridno gasi- lo. V nevarnosti je bila vsa vas, vendar se je ogenj omejil. Pri požaru se je poškodovala kočarica Urša Jančar. ; Nanjo je padel obok in jo na glavi poškodoval in zlomil ključno kost. — , Dne 16. febr. je bilo telefonično pozvano gasilno društvo v Grosupljem, da naj gre na pomoč k požaru v Pre- i dole, občina Račna, kjer je gorelo pri posestniku Janezu Nučič, kateremu je j zgorel pod in svinjak. Zažgal je štiriletni sin. Zavarovan je bil za 800 K, a škode je 1800 K. —' Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Rušah so zmagali Slovenci ; v vseh treh volilnih razredih. Social-demokračeki in neinčurčeki so zopet doživeli veličastno blamažo. — Bisernik Matija Šinko umrl. V Središču je umrl dne 21. febr. vlč. g. bisernik Matija Šinko. Pokojnik je bil rojen dne 10. sept. 1829 v Središču, v mašnika posvečen 20. sept. 1852, nato je kaplanoval pri Sv. Lovrencu v Puščavi, potem pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Od leta 1859. do 1. 1875. je bil profesor bogoslovja v Mariboru, potem župnik v Ljutomeru in nazadnje v Gornji Sv. Kungoti. Leta 1893. je stopil v stalen pokoj in se preselil v svoj rojstni dom v Središču, kjer i je obhajal 1. 1902. zlato in 1. 1912. bi-1 serno sv. mašo. Rajnik je bil jekle- ' nega, čistega značaja, mož stare slovenske korenine, a vedno mladostno : vnet za vse dobro. — Smrtna kosa. Na Ptuju je umrl minorit č.*g. P. Mansvet Zoehrer. — V Dobrenju pri Št. Ilju v Slov. gor. je umrl 75 let stari kmet Jakob Štin- ! gel, vrla slovenska korenina. —■ V Do-brnskih toplicah je umrl znani hišnik Franc Mastnak, p. d. Jurač, star 68 let, vrl narodnjak in pošten katoličan. t— Na Ptuju sp umrli: Ga. dr. Brum-nova Alojzija, roj Kreft, zapustivši pet otročičev; hišnik Franc Leben, oče č. g. kaplana Al. Leben; usmiljen-ka s. Klarisa Dolinar, rojena v Poljanah pri Škofji Loki na Kranjskem, stara 30 let. :— V Radahovi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je umrl kmet Franc Kramberger. — Pri Sv. Lenartu je u-mrla Terezija Fras, mati gostilničarke Arpuš, stara 71 let. — V Središču je umrl J'. Plepelec, stara slovenska korenina, v starosti 75 let. — V Starem-trgu je umrl 62 let stari veleposestnik M. Brezovnik, p. d. Anžič, ki je 24 let županoval v občini Vrhe, 20 let je pa bil ud okr. zastopa v Slovenjgradcu. — Na mater streljal. V Kavčah pri Šoštanju sta prišla ondan zvečer pijana domov brata Peter in Jernej Na-potnik. Začela sta z materjo prepir. Peter se je tako razburil, da jo snel s stene puško in hotel ustreliti z njo mater. Ta je zbežala k sosedu. Sin je streljal za njo, ne da bi jo bil zadel. Nato sta z bratom razbila doma vse pohištvo in vse kar je bilo v. hiši in napravila čez 800 kron škode. Surova sinova so naznanili oblasti. osebe. Brezdvomno pa je k tej razsodbi mnogo, če ne največ, pripomogel rovinjski okrajni sodnik dr. Silvestri, ki je bil exofo zagovornik enega obtožencev in ki je v svojem zagovoru z vzvišenim glasom priporočal, naj italijanski porotniki z glavo pokoncu zanikajo krivdo svojih italijanskih iso-rojakov. Res čudne besede c. kr. o-krajnega sodnika, katere so pa menda samo v Istri mogoče. Bog se čuvaj, da bi kaj takega izustil kak slovenski sodnik. — Tatvina na pošti. Ondan je dobila gospa P. K., ki stanuje v ul. Navali v Trstu, z Dunaja rekomandiran zavitek, ki bi bil moral vsebovati kuponov za 2000 kron v papirjih javnega kredita. Zavitek je bil poslan z Dunaja dne 29. jan. Ko ga je gospa od7 prla, je videla, da je izginilo iz njega 1551 K 40 vin. v kuponih. Zavitku se pri prejetju ni poznalo, da bi ga bil kdo odpiral. Dognati pa še dosedaj niso mogli, da li se je tatvina zgodila na Dunaju ali v Trstu, ali pa med vožnjo. Organi javne varnosti zasledujejo tajinstveno zadevo. HRVATSKO. —Čuvaj se ne vrne. Dunaj, 21. febr.: "Neue Freie Presse" poroča iz naj-merodajnejšega vira, da se komisar Čuvaj več ne povrne na svoje mesto. — Ogrska obsodba protihrvaške in protijugoslovanske politike. Bivši državni tajnik ogrskega trgovinskega ministrstva, tajni svetnik Jožef Sztereny, je podal izjavo o tem, kako da sodi o trgovinskih razmerah monarhije nasproti Srbiji. Med drugim naglaša, da je zgodovinsko dejstvo, da smo toliko časa imeli vodilno politično vlogo na Balkanu, kolikor časa smo zavzemali balkanskim državam prijazno gospodarsko politiko. Sodi, da če se doseže prijateljstvo na gospodarskem polju, dobimo tudi sosede prijatelje, kar bi bilo tudi velevažno z ozirom na jugoslovansko politiko Ogrske in Avstrije. Naša (ogrska) hrvaška politika je naravnost strašna in, tako Ogrski kakor tudi monarhiji nevarna. V drugi vrsti se mora v obeh državah delati z ozirom na slovansko prebivalstvo v Bosni in Dalmaciji politika, ki slovansko prebivalstvo prepriča, da Avstro-Ogrska simpatizuje s slovanskimi balkanskimi državami in da pospešuje naroden napredek Jugoslovanov. L. KOROŠKO. — Na vzprejemni večer pri novem deželnem predsedniku, ekscelenci Fries-Skene, dne 22. febr. so bili povabljeni tudi Slovenci! — Propadanje kmečkega stanu. Prodajanje koroških kmečkih posestev in izseljevanje se zadnje čase močno širi. Deželni odbor je zato izdal svarilno okrožnico na vsa županstva, naj občine, kolikor je v i)jenih močeh, zabra-njujejo izseljevanje v Ameriko, ,— Iz Št. Petra pri Grabštanju: Tu je imel shod Nemčur Lučovnik. Govoril je vse mogoče reči in se hlinil kot po navadi in zabavljal čez Slovence. Oglasil sc je neki učitelj-naciona-lec — torej njih pristaš ter si vendar upal trditi, da če so Nemci pametni, naj se rajši naslonijo na Jugoslovane kot na Mažare, ker Mažari so brez bodočnosti. A takoj se jih je oglasilo sto -— in so rekli: ta nam govoril ne bo in so vsi padli po tem ubogem učitelju, ki jim je povedal svoje mnenje in si upal ugovarjati nezmiselnim Dobernikovim fantazijam. — Smrtna kosa. V Ledenicah v Rožu je umrla mati č. g. župnika dr. J. Arnejca v Žrelcu, ga. Ana Arnejc v 59. letu svoje starosti. — V Št. Vidu ob Glini je umrl nemški pisatelj Bra-tič, slovenskih staršev sin. ' f:■ S-'"' .■■ V ^ tn; I ' i / . i I Pozor Slovenci in bratje Hrvati! Naznanim, da izdelujem nove obleke po novi modi, Union delo, garantirano. Imam krasne sponiladanske u-zorce. Pridite in oglejte si jih, da se sami prepričate! Cene zmerne. Tudi snažim in likam moške in ženske obleke. v FRANK ŽAGAR, 209 Ruby St., Joliet, 111. JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, II SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Plei vsako s« boto in nedeljo. Phone South Chicago 387. EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalij'e, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ SUVNOZN \NI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Ciin več ga piješ (eiubo'j se li priljubi. Poleg tep izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PI YO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Siovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Juliet, IH Telefoni Clii. 2375 N. V/.'iSO, ob nedeljah N. VT. 3U M wurr.Hutu FINO PIVO 7 STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephone« 3d Stenski papir 3c rol in vec tekom prihodnjih dveh tednov bomo razprodajali stenski papir za polovico ceneje. — Papir, ki stane 6c za 3c, 12c za 6c, 25c za 12}^c in tako naprej dokler se ne razproda. Navadna zaloga po 3c rol in več. 3. čistilniki za stenski papir za 25c. Alexander Daras, 122 Jefferson Street Joliet, Illinois PRIMORSKO. — Oprostilna razsodba v Pulju. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Pred rovinjsko poroto so bili dne 21. febr. oproščeni vsi nekdanji uslužbenci pulj-skega municipija, katerim se je tekom preiskave dokazalo, da so poneverili preko 112,000 kron občinskega denarja. Seveda je ta svota morda kpmaj deseti del, za kar so obtoženci oškodovali mestno občino. Čeravno je nekdanji mestni blagajnik Galante pripo-znal vse tatvine, katere je storil v teku let in čeravno je isti Galante rovinj-skim porotnikom s precejšnjo natančnostjo razlagal, kako s<^ tudi njegovi soobtoženci kradli občinski denar, ven dar ni vse nič pomagalo. Rovinjski porotniki so krivdo navzlic vsem dokazom zanikali in je bilo vseh deset obtožencev oproščenih. Govori se, da o tem procesu še ni bila izgovorjena zadnja beseda; toda obetati si od tega ni mnogo, ker nosijo krivdo na pulj-skih defravdacijah previsoko stoječe Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. E Porter Brewing Company Ola telefona 405. S. Bluff St., Joliet. IIL Peter Barbaric, Yzor mladeniča Iz Hercegovine. Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. * Poslovenila A. B. in V. S. (Dalje.) Barbaric je videl človeku na dno duše, zato je prav lahko našel razloge, zakaj toliko dijakov zgubi duhovniški poklic. "V svojem zadnjem pismu," piše g. Kelavi, "si citiral oni znani rek: tempora mutantur et nos muta-mur in illis. Tudi jaz bi ga mogel pri tej priliki porabiti, samo da bi zdaj prestavil tako-le: Počitnice preidejo in mnogi se spremenijo v njih. Taki, o katerih sem mislil, da so trdnega in neomahljivega značaja, pripravljeni vse pretrpeti za svoj vzvišeni poklic, zapuščajo prostovoljno semenišče in to brez pametnega in veljavnega razloga. Tega ali onega je spravila iz semenišča tudi ona prislovica (kolikor se more po zunanjosti soditi): kakois homilon k'avtos ekbese kakos — kdor S hudobnežem občuje, postane i sam hudoben. Pa prepustimo to Bogu in njihovi vesti. Moramo jih omilovati in moliti za nje, da jih Bog spreobrne in ohrani na pravem potu. O, če bi se ravnali po oni zlati besedi: Batte il ferro, mentre e caldo — (kuj železo, dokler je vroče), ne bi prišli tako daleč. Dokler je srce popolnoma mirno in duša razsvetljena z lučjo milosti, tedaj moramo izbirati poklic in se v njem utrditi; potem bomo tudi ob ča tu velike skušnjave ostali zvesti Bogu. Za poklic sem pripravljen tudi stokrat umreti." B. Duhovski poklic. Na živi veri je bil utemeljen Petrov poklic, zato je bil trden kakor skala. V luči sv. vere je gledal, kako vzvišen in lep je duhovski stan. Biti posredovalec med Bogom in ljudmi, veliko storiti za slavo božjo in za zveličanje duš; to se mu je silno dopadlo, to je smatral za najlepši poklic, za ideal 6vojega življenja. Vsakemu duhovniku je skazoval veliko spoštovale. Jfikdar ni trpel, da bi se v njegovi navzočnosti govorilo zoper duhovnike. Nekemu gospodu, ki je rad napadal redovnike, je rekel Peter naravnost v lice: "Redovniki so vendar duhovniki In zoper duhovnike se ne sme tako grdo govoriti." Iz samega spoštovanja do duhovskega stanu, ni nikdar tikal svojega brata Marka, ki je bil duhovnik, ampak vedno vikal. Šele dva ali tri tedne pred svojo smrtjo ga je nagovoril v pismu prvokrat s "Ti", vendar pa se opravičuje ganljivo takole: ""Nemara boš vprašal, zakaj naenkrat "Ti"? Nikar ne misli, da sem nehal izpolnjevati svoje dolžnosti in Tebe kot najstarejšega brata in duhovnika spoštovati; toda nagovor "Ti" se mi zdi tokrat lepši in milejši kot "Vi". Ko bi bil zdrav, bi Te tudi zdaj ne nagovarjal s "Ti", ker sem nameraval Te tako šele ob priliki svoje nove mase nazivati. Toda v položaju v kakor-inem sem sedaj ne smem več (brez nadnaravne pomoči) misliti na kaj takega. Zato Te zdaj tikam, ker itak vem, da Te ne bom več dolgo." Posebno spoštovanje pa je gojil v »vojem srcu do onih duhovnikov, ki so se trudili za slavo božjo, ne oziraje ce pri tem na časni dobiček. Nekoč je dobil brat zelo ubožno in težavno župnijo. Peter mu pri tej priliki iz srca čestita. "Najprisrčnejše Vam čestitam, gospod župnik! Pa — porečete morebiti — kako moreš tako govoriti, ko vendar veš, kakor 'imenitno' se tu počutim?! Ravno raditega Vam čestitam, ker Vam je previdnost božja podelila tako mesto, kjer si lahko nabercfe lepo število krasnih rož za nebeško krono, akoravno bi jih morali trgati iz trnja. Prosim ljubega Boga, da Vas pokrepča s svojo milostjo, da morete postati izročeni Vam čredi pravi oče in pastir, ki jili bo pripeljal v ovčjak Jezusov in Vam kličem: Delajte neumorno v čast božjo za zveličanje duš in slavo sv. Cerkve!" S tem njegovim idealom so se ujemali tudi njegovi mladeniški načrti, ki si jih je osnoval že kot dijak za ono dobo, ko postane duhovnik. Ravno dan pred smrtjo je pripove»-doval nekemu patru to-le: "Prej sem pogosto mislil na to, Rako si bom najlepše uredil župnijo, ko jo dobim. Nikdar nisem hrepenel po tem, da bi žup , nikoval kje v mestu, temveč moja edi-, na želja je bila, da me namestijo na župnijo na kmetih. Tudi to bi' uredil tako lepo, da bi zacvetelo v njej nadnaravno življenje. Prej bi ne miroval, dokler ne bi v tej župniji upeljal po-božnost Srca Jezusovega, škapulirske in roženvenske bratovščine. Ako bi tam ne bilo šole, bi prostovoljno otroke kaj rad poučeval sam." "Kaj ne, ti bi tudi v cerkvi skrbel za red in snago?" seže mu v besedo pater dobro vedoč, kako je Peter navdušen za snago in red v hiši Božji. "Kaj? Samo za red skrbel? Novo cerke^ bi postavil, ker je pri nas tako malo cerkev. Najprej bi navdušil za to župljane, nato bi postavil novo hišo božjo in bi jo seveda imel v najlepšem redu, posebno bi skrbel za čiste vrčke za vino in vodo. Moj Bog, kake imajo pri nekaterih cerkvah. ' Kako srečen je duhovnik, ki je svojo župnijo uredil tako^ da cvete v njej nadnaravno življenje. Taka župnija je pravi raj. To je vse kaj druzega, ko pa biti profesor ali odvetnik. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Zdaj ne mislim več na te ideale." O tem idealu je Peter kot mladenič sanjal lepe sanje. Dasi se mu sanje niso uresničile, vendar je navdušenje za duhovski stan pospešilo njegove korake na potu čednosti in znanosti. Kakor ugoden veter mu je neslo ladjo življenja in ji dalo določeno smer, ki mu jo je kazal kompas božje previdnosti in božje volje. ,Kot deček in mladenič je živel Peter zmiraj za svoj prihodnji poklic. Mladeniško stremljenje njegove duše, učenje, zunanje obnašanje, vse se je ujemalo z njegovim vzvišenim smotrom, da postane enkrat goreč duhovnik in hraber bojevnik ter voditelj sv. Cerkve. Brezdelja ni poznal; ampak z izvanredno marljivostjo se je oklenil onih naukov, ki so duhovniku najbolj potrebni in koristni; zlasti se mu je priljubilo govorništvo in učenje tujih jezikov. Vsled tega hrepenenja po enem edinem cilju mu je postalo življenje samozavestno in zaslužno, dasi je bilo zunaj skromno, ponižno, navadno. Saj je bilo tudi skromno življenje Kristusovo v Nazaretu enake vrednosti pred Bogom, kakor poznejše (javno) delovanje, ki vodi na bojišču vijake brez strahu k zmagi sredi smrtonosnih svinčenk in gromenja topov, ga vendar ravnotako slavimo takrat, ko v sobici mirno premotruje bojne načrte ter išče pripravnega mesta za boj, pripravlja vojsko za boj, in z izvrstno taktiko zagotovi zmago. Tako je tudi mladenič, ki posluša glas milosti božje in se pripravlja s sveto go.rečnostjo za visoko svojo nalogo in za njo deluje, moli, trpi, vreden našega občudovanja in pohvale, in Bog mu bo gotovo vse to poplačal obilno. C. Redovniški poklic. Ko se je Peter odločil, da postane svetni duhovnik, ni do 7. razreda mislil na nič drugega. "V začetku 7. razreda," je pripovedoval Peter nekemu prijatelju, "začelo me je nekaj vleči v Družbo Jezusovo. Opazoval sem življenje njenih udov, njihovo delovanje itd., in želja, naj postanem jezuit, je rastla v meni čedalje bolj. To željo razodenem spovedniku. -Ta mi svetuje, naj stvar dobro premislim in si napišem razloge "za in proti" ("pro et contra"). To sem storil pri duhovnih vajah v 7. razredu. Takrat sem resno in vsestransko premišljeval o izvolitvi stanu in si zapisal, kaj me vleče v Družbo Jezusovo in kaj me odbija od nje. Pred nami leži rokopis teh zapiskov, kjer nam Barbarič odkriva tudi naj-skrivnejša čustva svojega srca. Glasi se doslovno tako-le: Pro: 1.) Kot redovnik lažje celo življenje premišljujem o Bogu; tu imam več časa se baviti z zveličanjem svoje duše. 2.) V duševnih dvomih in težkočah lažje najdem koga, ki bi mi svetoval in pomagal. 3.) Kot redovnik sem bolj zagotovljen, da prejmem na smrtno uro sv. popotnico, svetnemu duhovniku je to težje. 4.) Kot redovnik nisem izpostavljen nevarnostim sveta, zlasti glede sv. čistosti, proti kateri čutim mnogo skušnjav. 5.) Tam ni nevarnosti, da se udam mlačnosti in brezdelju, česar se bojim, če bi bil prepuščen sam sebi. 6.) Kot redovnik dobim toliko milosti, kakor nikjer drugod. 7.) Nek notranji, četudi slab glas mi včasi pravi (kadar namreč iščem razlogov proti redovniškemu stanu): delaj in misli kakor hočeš, gotovo postaneš redovnik. 8.) Kot redovnik sem si svest, da izvršujem voljo božjo v pokorščini do predstojnikov; kot posvetni duhovnik pa sem bolj sam sebi prepuščen. 9.) Kot redovnik sem zavarovan proti častihlepnosti (v Družbi Jezusovi ni mogoče doseči nikakih časti), kot svetnemu duhovniku se mi lahko vzbudi taka želja. Contra. 1.) Ko bi me le zapustile skušnjave proti sv. veri in čistosti, vse drugo, se mi zdi, bi lahko premagal in bi bil zelo vnet za z.veličanje svoje duše. 2.) Zlasti čutim posebno veselje za pridigovanje, spovedovanje, preobra-čanje grešnikov in sprevidenje bolnikov, nadalje za širjenje pobožnosti do Presv. Srca, sv. rožnega venca in ška-pulirja. Na tem polju bi kakor se mi zdi, kot svetni duhovnik mogel, več storiti. 3.) Lahko bi stopil v razne bratovščine in bi dobil dovelj milosti za zveličanje svoje duše. 4.) Bojim se, da ne bom kot re-' dovnik nikdar zveličan, zlasti se bojim posta in zunanjega zatajevanja. In če bi moral pgzneje izstopiti,- kam pa tedaj ? 5.) Nimam še pravega navdušenja za red; le včasi občutim nekoliko tolažbe .in to navadno takrat, ko m$ zadene kaka časna nesreča; včasi tudi takrat, ko mislim na nevarnosti sveta. 6.) Nisem več mlad; kako dolgo bi torej čakal v redu, predno postanem duhovnik? To so bili razlogi in protirazlogi, ki jih je premišljeval Peter v vroči molitvi pred Bogom. Naposled stori trden sklep stopiti v Družbo Jezusovo. "Zlasti dva razloga," priznal je Peter sam, "sta delovala odločilno na me in sicer: 1.) prepričanje, da se bom zveličal mnogo gotoveje kot redovnik, ko pa kot svetni duhovnik, in 2.) mi posebno ugaja, da bom zmiraj pod pokorščino predstojnikov; to mi je zelo ljubo. Na ta način ne more človek postati mlačen, ker predstojniki vedno pazijo nanj, in vrhtega vem j vsak trenotek popolnoma natančno, kaj zahteva od mene ljubi Bog." Barbarič bi bil vkratkem izvršil svoj sklep, toda spovednik mu svetuje, naj prej dovrši gimnazijo in po maturi stopi v samostan; medtem naj ne raz-I odene tega nikomur. Peter navajen, smatrati voljo predstojnikov za voljo božjo, posluša oba "sveta; svojo skrivnost je čuval tako ! zvesto, da niso zvedeli za njo do nje-i gove smrti niti stariši niti najzaup-nejši prijatelji. Kofnaj si je Peter izvolil stan in že se mu je naselilo v srce posebno veselje in mir. Svetla zvezda, ki mu je kakor nekdaj trem modrim na potu v Jeruzalem dozdaj svetila, se mu zopet prikaže s svojo svetlobo ter ga Vodi v Betlehem — v Družbo Jezusovo. (Dalje prih.) Slika naših razmer, (Piše katoliški delavec.) (Dalje.) Zato pa proč s farji in katoliškimi listi! Ljudstvo mora biti nevedno in nerazsodno, sicer se ne bo pustilo tako grdo varati in slepiti! Proč s katoliško izobrazbo, ki je sovražnica nevednosti! Nevednost in nerazsodnost ljudstva je naša bogata in mastna gostija, duhovniki in katoliški listi pa nas pri tej gostiji motijo, nas od nje odganjajo ter jo nam kradejo! Zatorej proč z njimi, v boj proti njim povsod z vsemi sredstvi, ki nas odganjajo od našega plena! To je geslo "Gl. Sv.". Boji se luči in resnice. Zato tolika besnost in tako divja gonja proti "Am. Slov.", ker če bi se ljudje poučili in prepričali, kje je laž, kje resnica, kdo je njih prijatelj, kdo sovražnik, bi pač zelo malo, ali pa celo nič ljudi ne ostalo za "Gl. Sv." in bi moral takoj žalostno poginiti. Zato se ne smemo čuditi, da tako vpije in brca na vse strani, ker se mu gre pri tem za — življenje! Vsega pomilovanja so vredni tisti, ki so postali žrtve "Gl. Sv." ker so se ga le zato oklenili, ker ga imajo za pravega prijatelja, ki se jim zna tako hinavsko in zvito prilizovati in bi §e z največjim studom od njega obrnili, ko bi ga spoznali za takega, kot je v resnici, ne pa, kakoršnega se on hlini. Da, gospodje svobodomiselni socija-listi pri "Gl. Sv.", lahko se hvalite, koliko ljudi pridobite na svojo stran, koliko jih vlovite v svoje mreže, toda ne poveste pa, kakšni so ti ljudje, ne| poveste, da so to ljudje nevedni in nerazsodni in ubogi kakor na premoženju tako tudi na izobrazbi; zato vam ta hvala ni v čast in ponos, ampak v naj ostrejšo obsodbo! Povejte vi, koliko ste za se pridobili, razumnih, razsodnih in izobraženih ljudi! Ljudi se ne tehta po številu, marveč po tem, kakšni so. En sam v resnici izobražen in moder mož, ki ga pridobite, vam bo delal v£Č časti in ugleda, kot pa tisoč otročajev in nevednežev. Čimveč pa nevednih revežev pridobite, o-ziroma zapeljate in ogoljufate, tem večjo sramoto in zaničevanje zaslužiti'. Nam se ni treba bati, da bi naši ljudje, ki so le količkaj razsodni, ne ! dobili v roke "Gl. Sv.", ki sam najbolj dokazuje, da laže, slepari in goljufa, ; pač pa se nam je bati, da ne pride v roke nevednežem in nerazsodnežem, kot se moramo bati, da ne dobi v roke otrok strupa in norec noža. "Gl. Sv." se pa strašno boji, da bi njegovi či-tatelji ne prijeli v roke "Amer. Slov." ali kakega drugega katoliškega lista. Da, "Gl. Sv." pokaži se svojim čita-teljem takegti, kot si v resnici, pouči jih, piši jim resnico, povej jim vse odkrito in naravnost, ob enem pa še zabavljaj, hujskaj in napadaj, in videl boš potem, koliko ti jih bo še ostalo zvestih! Ker si ne upaš pridobiti ljudi za boj in sovraštvo proti veri in cerkvi z resnico, zato se moraš poslužiti laži, hinavščine, sleparije in goljufije! (Dalje prih.) Reforma na Kitajskem. Peking, 14. marca. — Frank Johnson Goodnow iz Washingtona je bil danes po kitajski vladi izbran za prvega svetovavca pri zasnovi nove ustave. Josip Zalar, kandidat za mest. blagajnika. G. Josip Zalar, dobro znani mnogoletni gl. tajnik K. S. K. J., je kandidat za mestnega blagajnika na meščanskem nepristranskem tiketu (City Nonpartisan Ticket). Volitev bo dne 15. aprila. Služba mestnega blagajnika je vele-važna. Kajti mestni blagajnik je ta- korekoč mestni gospodar, ker ima v rokah upravo mestnega gospodarstva. In mestno gospodarstvo je glavno področje mestne uprave, zato treba gledati, kopni se isto poveri. Mestni blagajnik mora biti veščak v financah in računstvu ter mož poštenjak. Vse to je g. Josip Zalar, kar je dovolj pokazal s svojim dosedanjim delovanjem kot gl. tajnik K. S. K. J. In lahko rečemo, da je za službo mestnega blagajnika najsposobnejši med vsemi kandidati. Zato je pričakovati, da ga bodo volili vsi nepristranski Slovenci in sploh Slovani, katerim je kaj na časti slovenskega imena.—Adv. Meščanski-Nepristranski v Kandidat za Zupana. Gosp. Wood je vzrastel v okraju Will ter biva tu ves svoj čas. Rojen v Jackson občini 2. apr. 1876. Njegovi stariši so prišli v Jackson 1. 1864 na farmo, kjer so bivali do 30 let. Kot dečko je bival na farmi in pohajal tam šolo. Leta 1Š92 je se vpisal v Joliet bora, kojemu služi kot advokat. Med svojimi znanci je jako priljubljen, zato ga hočejo imeti za župana na me-Ščanikem in nepristranskem tiketu, da se premeni način poslovanja mestnih zadev. Gorenja podoba predstavlja g. Wood High School, kojo je zvršil 1. 1896 in potem v University of Illinois, ki ga je zvršil 1. 1900, kot B. E. & A. Dve leti je potem proučaval pravo v uradu Bar & Bar in postal 1. 1902 advokat, ter se nastanil potem v Jolietu, kot delujoč pravnik. Mr Wood je oženjen, ter član raznih društev, jolietskega šolskega od- in besedilo je natisnjeno, da se on predstavi ljudstvu. Njegovi pristaši mislijo, da je g. Wood pravi mož za županski stolec, ker takorekoč zastopa najboljše jolietsko meščanstvo, ter mislijo, da g. Wood je mož one vrste, ki jc mestu najbolj potrebna. Njegova kandidatura daje priliko za premembo v javnih uradih, ki je prepotrebna.--Ad JOLIET THEATER Jutri popoldan in večer (To je v Sredo 19. Marca. CALAMITY ANNE DETECTIVE in 3 druge velike predstave PODOBE == Ne pozabite videti te velike predstave! 5c VSAK SEDEŽ KYANIZE FLOOR FINISH