Političen list za slovenski narod. poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice st. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 106. Deželni zbor kranjski. XI. seja dne 9. maja. Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob V, 11 ari; vlado zastopata dvorni svetnik baron Heiu in vladni komisar pl. Laseh a n. Po razdelitvi vlog posameznim odsekom vteme-ljuje poslanec baron S c b w e g e 1 obširuo in stvarno nujni predlog, katerega so podpisali vsi poslanci, da dežels kranjska podpira zgradbo glavne železnice druge vrste od Kranja do Sv. Ane pod Ljubeljem s prispevkom 50.000 gld. v glavinskih delnicah, intereseutje s prispevkom 80.000 gld., država pa bi prevzela garancijo za železnico, ki bi stala do 1,300.000 gld. Železnica od Celovca čez Karavanke, katera bi se, kar je upati, podaljšala skozi Loko iu Divačo do Trsta, ali skozi Cirknico ali Bohinj do Gorice, in bi bila velikega pomena za našo deželo, mesto tržaško in sploh zapadno Avstrijo. (Živahno odobravanje). Predlog podpira poslanec Suklje; predlog je bil soglasno sprejet. Poslanec M um i k in tovariši stavije samo-stalni predlog, naj deželni odbor stori potrebne korake, da južna železnica zniža neprimerno visoke tarife in da država prej ko mogoče prevzame južno železnico v svojo upravo. Patrijotičnemu deželnemu pomočnemu društvu Rudečega križa za Kranjsko se dovoli 600 gld. podpore občinam za bolnice, ko bi nastala kolera. Učiteljski vdovi, Karolini Hočevar, se podaljša miloščina letnih 50 gld. za ti i leta; prošnja nadučitelja J. Lebana za podporo v literarne namene se odkloni; prošnja krajnega šol. sveta v Hrenovicah za podporo k ograji šolskega vrta se izroči deželnemu odboru v primerno rešitev, istotako prošnja županstva 7 Ljubljani, v torek 9. maja 1893. v Pruvojah za podporo pogorelcem; slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani se dovoli 300 gld. i Poslanec P o v š e poroča o vladni predlogi z načrtom lovskega zakona in načrtom zakona o po- ' trebščinah za potrdbo in zaprisego stražnega osobja j ter v imenu upravnega odseka nasvetuje, da se predloženi načrt zakona izroči deželnemu odboru, ki naj se posvetuje z interesenti, zakupniki lovov in zemljiškimi posestniki ter na podlagi teh poizvedovanj predloži nov načrt zakona, ki bode v višji meri varoval koristi poljedelcev, kakor tudi avtonomnost občin, oziroma dež. odbora nasproti političnim oblastvom. (Poročilo objavimo prihodnjič.) Poslanec vitez L a n g e r nasvetuje nekatere premembe zakona gledč samosvojih lovov. Voditelj deželne vlade baron H e i n obširno zagovarja načrt lovskega zakona. Ko sta še poslanec Kavčič in poročevalec P o v š e govorila za predlog upravnega odseka, bilo je soglasno sklenjeno, da se načrt zakona izroči dež. odboru v primerno premembo. Poslanec G r a s s e 11 i poroča o prvih dveh točkah letnega poročila deželnega odbora, ki se vzameta na znanje; ob jednem se sprejme predlog, da se dež. odborniku ces. svetniku M urniku izreče zahvala, da je po smrti prejšnjih dveh dežel, glavarjev več mesecev vodil posle dežel, glavarja. Pri tej priliki graja poslanec dr. Tavčar, da so še sedaj na nekaterih deželnih zavodih in poslopjih le nemški napisi, kakor n. pr. na novi brambovski vojašnici in prisilni delavnici, ter predlaga, naj dežel, odbor brez odloga potrebno ukrene, da se napravijo tudi sloveuski napisi.. Ob jednem očita dež. odboru, da je voditelja deželne vlade barona H e i u a pozdravil v nemškem jeziku. Ta opazka je dala povod ostrim besedam. Voditelj dež. vlade zavrača trditev dr. Tavčarja, da bi bil on koncesija nemški Letnik XXI. stranki, ker je prišel v deželo po milosti cesarjevi, dr. T a v č a r odgovarja, da to ni njegovo prepričanje, da bi bil voditelj dež. vlade koncesija Nemcem, marveč se je le tako pisalo in govorilo. Deželni glavar Detel a odgovarja dr. Tavčarju, da se je deželni odbor predstavil voditelju deželne vlade po starem običaju in pravilu in da radi tega dež. odbor ni žalil narodnega čustva, niti mu je to hodilo na misel, kajti on (govornik) je gevoril slovenski brez strahu že v onih časih, ko so bili zavedni slovenski narodnjaki še redko sejaui. Predlog, da se napravijo na deželnih poslopjih dvojezični napisi, je bil sprejet z glasovi narodnih poslancev. (Konec sledi.) Prisilna legalizacija. ..Slovenski Narod" v svoji sobotni številki pobija predlog, da se odpravi legalizacija, s tem, da še omika ni zašla dosti v nižje sloje prebivalstva. S tem je pač dal slabo spričevalo sedanji ljudski šoli, katero je že tolikrat tako proslavljal. V dvajsetih letih se torej z novo šolo ni toliko doseglo, da bi se naše ljudstvo moglo v takih stvareh pomagati brez pomoči notarjev. S tem je pač „Slov. Narod" sam priznal, da je treba ljudsko šolstvo osnovati na zdravejši podlagi. Povedati pa moramo „Narodu", da bi kranjska dežela ne bila prva, ki bi storila ta korak. Storile so ga že druge, kakor Štajerska in Gorenjeavstrijska. Da morda Štajerci neso toliko naprej, nego Kranjci, zato bi pa „Slov-venski Narod" sam v svojih predalih našel dokaze, vsaj ni le jedenkrat trdil, da v omiki naš narod nikakor ne zaostaja za Gorenjimi Štajerci. Ce torej pri Gorenjih Štajercih omejenje legalizacije ni napravilo nobene zmešnjave, se pač tudi ni bati, da bi jo pri nas. Mari je vse, kar je „S1. Narod" LISTEK Kak6 bi postal skoraj Matiček Poliček krčmar. Sličica; spisal Janko Barle. Kaj bi tisto, ni jih ne več onih ljubeznjivih časov v našem mestecu, kakor so bili — ni še dolgo od tega. Dvajset let, kaj še dvajset let ne, pa se je vendar posve drugače živelo. Pasja capa, sedaj smo tako nekako vzrasli, postali smo tako nekako imenitni, držimo se kot mladenič, kateremu so pognale pod nosom prve dlačice, ali pa deklica, katera je oblekla prvič krilce do peti. Eh, po gospodsko, kaj bi tisto! Zdaj je vsako dekle gospodična, vsako „go-lobrade momče" gospodičič, vse hodi v klobukih in rokavicah, tako, da se ne bodem prav nič čudil, če bodem zagledal jednega lepega jutra, spoštovano soprogo našega vrednega nažigaČa mestnih svetilnic, Šmrkoljevo Marušo v klobuku in se solnčnikom v rokah. Preje so bili klobuki bolj redki v našem mestecu, milostljivih gospa ni bilo toliko, pa se je vendar živelo in kako živelo, Bože moj! Le vprašajte katerega od stare garde in pove vam pošteno, bolje kot jaz. Celo mestice bilo je kot jedna velika, složna rodbina. Ce je bil kateri po časti nekoliko stopinj višji, ni ga to prečilo, da se ne bi pridružil poštenemu meščanu, katerega prijazna mamica ali kumica je rada postregla vsem z okusno večerjico. Ob lepih letnih večerih posedovalo se je v poverlji-vih pogovorih na klopi pred hišo, ali pa na pragu, kaj zato in ko je ob nedeljah popoludne po večer-nicah zaigrala na mestnem trgu naša slavna godba (z bobnarjem, kateri seje najbolj čul, štela je sedem mož — meščanov), hencajte, takrat je bilo še le ugodno! Prinesli so se stolci, posedalo se je krog godbe, kramljalo se je do mile volje, a tudi izpil kozarček vina, prav po domače. Tisto mi je bilo še najbolj povseči, če je kateri od gostoljubnih mestnih očetov postavil tja med godce poliček ali dva vina, s katerim so si oni med igranjem namakali suha grla in se malo odpočili, kdo jim ne bi tega privoščil? Saj se je pa potem že bolj krepko oglaševal Pikovčev gombardou — ali kako se že kliče ono veliko okroglo glasbilo in odmeval od jedne strani trga do druge. Da, da, tako je bilo in prav nič drugače. In naše spoštovane meščanske hčere se niso prav nič sramovale iti s škafcem po vodo na mestni vodnjak, ali pa z grabljicami na travnik in kaj bi se sramovale? Menim da ni nobenej pala krona z glave in našel se je še vedno za nje pošten ženin. Nil, sedaj je pač že marsikaj drugače in ni ga več onega domačega življenja, kaj hočemo. Časi se spreminjajo in mi z njimi, pa kaj bi to pripovedoval, saj sami dobro veste, da je tako. Toraj tedaj, v tistem času zagodli so prijatelji jeden drugemu večkrat tudi kakovo šalo in nobeden ni drugemu zameril. Ce je tudi prišlo do kakovih besedij, poravualo se je naposled vse pri kozarcu vina. Nekaj takovega kauim vam baš sedaj povedati. Na najlepšem mestu našega malega mesteca, gori na trgu prav poleg mestne hiše, 6tala je iu še stoji jedna najlepših hiš, jednonadstropnica gospoda Matička Polička. Vi mislite seveda, da je bil gospod Poliček krčmar, vendar ne bode dalo. Gospod Matiček bil je eden od tistih ljudij, kateri se pravo za pravo ne ukvarjajo z nobenim delom, pa vendar imajo vsega obilo. On je bil jeden od najodličnejših meščanov in v mlajših letih je celo župauil. Otrok ni imel, posestvo je imel lepo, a gospodariti mu je pomagala njegova soproga Zalika, katerej so pa navadno rekali le mamica. Matiček Poliček ni bil več mlad, ali je bil še vedno krep&k. Narava obdarila ga je z lepo rejenim trebuščekom, obriti obraz okroževali so mu mastni podbradki iu vsredi rudečega lica rudečil mu se je še bolj precej obilen nos. Tisto je res, gladoval ni, saj je zato skrbela njegova skrbna, tudi debeljušasta soproga in če je verjeti nememu svedoku njegovemu nosu, ni ga morila niti žeja. Ničesar ni manjkalo meščanu Poličku, zato so pa tudi vsa gospoda, prav rada zahaiala k njemu in z njim prijateljevala. Gospodje gradniki, zdravniki, učitelji iu drugi me-ščanje bili so vsi dobri prijatelji našega Matička. Po zimi je bilo jedenkrat v tistih letih. Danes raz udi 1 i so pri tem meščanu mastnega ščetinarja, jutri pri drugem, danes so bile koline tu, jutri tam. Kaj ne bi, na take domače praznike zbere se na kl(\base vselej več prijateljev, a kaj še le takrat, ko je bilo tako razvito družinsko vtselje v našem mestu. Večeri so bili dolgi in ugenila se je marsikatera v krogu prijateljev. (Dalje sledi.) t.-;. ie pisal o zavednosti našega naroda, bilo le pesek v oči ? Pri liberalcih je seveda narod le tedaj razsvet- J Ijen in zaveden, kadar voli liberalne kandidat«, ali | se udeležuje kake slarnosti, pri kateri nosijo liberalci zvonec. Ce pa neče več hoditi za liberalnimi vodjami in začne sam misliti, ali pa sahteva odpravo notarske legalizacije, tedaj je pa cabit, daleč za vsemi drugimi avstrijskimi narodi. Ko „Narod" čitamo, kako ponižuje naš narod, se nam prav zdi, kakor bi čitali nekdanji ljubljanski .Tagblatt« r slovenski izdaji. Poslednji list je' tako poniževal naš narod, kakor to dela sedaj .Slovenski Narod". Resno se moramo vprašati, če je tako počenjanje ša narodno in domoljubno. Kak krik bi bil v našem liberalnem taboru, ko bi kak konservativen list izrekel o Slovencih tako sodbo. Gospoda, mari ne pomislite, da s tem otežujete delovanje našim državno-zborskim zastopnikom. Vlada in naši nasprotniki se navadno proti nam na to sklicujejo, da je naš narod še premalo omikan. Mari sedaj se ne bode lahko sklicevati na izjave „Slov. Naroda" samega in bodo to tudi brez dvojbe storili. Za dokaze naših juristov se pač dosti zmeniti ne moremo, ko vendar vemo, da dvorni svetnik Lienbacher, ki je v sodniških službah osivel, nema najmanjših pomislekov proti odpravi notarske legalizacije in je v seji dne 18. junija 1891 v državnem zboru priporočal, da se legalizacija odpravi do zneBka 500 gld. Če je ta mož, ki je služboval še pred vpeljavo legalizacije, ki je torej dobro poznal vse tedanje nedostatke in pozneje se popel do svetnika pri najvišjem sodišču ter si nabral nebrojnih skušenj, mož, kateremu se priznava sploh v Avstriji veliko justično znanje, za odpravo legalizacije, potem pač pravni pomisleki dr. Tavčarja, Višnikarja in Svetca nas nikakor ne morejo mQtiti. .Slovenskemu Narodu" se zdi bedasto, ako smo ga na to opozorili, da so naši naprednjaki glasovali v tem slučaju z nemškimi liberalci. Seveda naši naprednjaki mislijo, da imajo nekak privilegij za glasovanje z nemškimi liberalci. Tudi pri volitvah je bilo vse v redu, če so Nemci pripomogli kakemu naprednjaku do zmage, ali drugače je, če bi kak Nemec glasoval za konservativnega kandidata, če tudi njegov glas nikakor ni odločilen. Tedaj je pa po vsem naprednjaškem taboru velik vik in krik zaradi zveze klerikalcev z nemškutarji. Pa prav v našem slučaju je pa jako pomenljivo, da so naprednjaki glasovali z nemškimi liberalci. Tu je šlo za važno gospodarsko zadevo in kakor je občno znano, nemški liberalci niso naklonjeni kmetom in malim obrtnikom. Tega še menda .Narod" ne bode tajil, ker je že sam večkrat priznaval. Vsi zakoni, ki so podkopali naš kmetski in obrtni stan, so liberalno delo. In naši naprednjaki so v gospodarski zadevi glasovali z največjimi nasprotniki našega kmeta in obrtnika, to je z nasprotniki onih dveh stanov, ki sta v kritičnih časih bila najboljša podpora naši narodnosti, zlasti prvi, in iz tega sledi naravno, da naši naprednjaki niso pravi prijatelji našega naroda, da je njih tolikanj naglašano narodnjaštvo le plašč za druge namene. Nova bolnišnica. Govor poslanca Klun-a o novi bolnišnici v X. seji deželnega zbora dne 5. t. m. (Dalje.) Leta 1890 izročil je deželni odbor novo poročilo v prilogi 62, v katerem slavnemu zboru naznanja, da je ljubljansko mesto za zgradbo nove bolnišnice obljubilo 36.000 gld., da je vsega denarja za to zgradbo zagotovljenega 324.000 gld., in da je zagrebški arhitekt Waidmann vse troške prora-čunil na 320.000 gld. Tudi konferenca bolniških zdravnikov se je bila zopet sešla ter je priporočala, da naj se napravi v novi bolnišnici 358 postelj. Ali deželni odbor, — pravi poročilo, — ki je v seji dne 21. februvarija 1890. leta pretresal od bolnične konference nasve-tovani program, je bil prisiljen, ta program z ozirom na razpoložljivo 8 t a v -b i n s k o zaklado nekoliko skrčiti, prepusti vši razširjanje zavoda bodočnosti." Deželni odbor je namreč določil le 316 postelj: .Pod pogojem, da je bolnične zgradbe v najskrajnejšem slučaju in pri največji štedljivosti možno z vršiti s 1000 gld. za 1 posteljo, znašali bi stav-binski troški 316 gld.", — pravi dalje dotično poročilo. V seji deželnega zbora dne 25. novembra 1890 poročal je o tej stvari v imenu finančnega odseka poslanec 7 i i n i k a r , In sopat so brea ugovor« obveljali od flnančneg* odseka dlivetovanl predlogi, med katerimi je bil tudi naslednji! „4. Deželni odbor se pooblašča, d« leta 1891 prične zgradbo nove bolnice po tiadrttt arhitekta K. Waidmanna s proračunjeuimi troški 320.000 gld., za katere je asgotovljetiih: a) skupilo M staro bolniško posestvo v znesku 120.000 gld ; b) za bolniško podružnico hiš. štev. 42 na Poljanah v znesku 8000 gld.; c) od kranjske hranilnice obljubljena podpora 60.000 gld.; d) od mestne občine ljubljanske dovoljeni prispevek 36.000 gld.; e) po deželnem zboru v seji dne 18. novembra leta 1889 iz deželnega zaklada privoljeni donesek 100.000 gld., kateri se ne sme prekoračiti." In zdaj primerjajmo te sklepe s pričujočimi predlogi. Prej smo slovesno zagotovljali, da dežela ne more več dati, kakor 100.000 goldinarjev, da se ta znesek ne sme prekoračiti, in zdaj bo morala dati 330.000 gld. ali še več, ker je stavba proračunjena na 573.000 gld. In zakaj ? Ker se je nekaterim bolnišničnim zdravnikom zljnbilo, stavljati večje zahteve. Ali kaj je rekel deželni odbor v svojem poročilu o teh zahtevah zdravnikov? Troški bi bili popolnoma nedo-sežni, ako bi se hotelo ustrezati vsem zahtevam bolniških zdravnikov. Obžalujem, da se je vse to tako hitro pozabilo in da tako malo veljajo naši sklepi. Iz tega bi utegnili ljudje soditi, da svoje sklepe delamo tja v jeden dan in da premalo premislimo, kar delamo. Pravi se nam, da je nasvetovana razširjatev potrebna. Ali meni se ta trditev ne zdi opravičena. Vedno se nam jo pravilo, da v sedanji bolnišnici zato zmanjkuje prostora, ker je v njej mnogo ljudij, ki so neozdravljivi in primernejši za hiralnico, kakor za bolnišnico, ker napotje delajo pravim bolnikom. Zdaj se bo delala deželna hiralnica, v katero se bodo spravljali taki bolniki, kar bo jako razobre-menilo deželno bolnišnico. In še drugo tako hiralnico zida, kakor pripovedujejo, v letu 1895 v spomin svojega 70Ietnega obstanka kranjska hranilnica, ki jo bode menda tudi izdrževala. Ta dva zavoda bosta prav tako ratobremenila novo bolnišnico, da je ni treba razširjati. Dalje je treba pomisliti, da hočemo po deželi vsaj v večjih okrajih napraviti okrajne bolnišnice, ki bodo tudi deželni bolnišniei v zdatno polajšavo. S čim pa bomo zidali te bolnišnice, ako za deželno toliko potrosimo? „In vendar smo dolžni ali zavezani, dano obljubo spolniti. In še neki drug razlog je, da ne morem pritrditi naBvetovani razširjatvi bolnišnice. Dostikrat smo iz ust gosp. dr. Bleiweisa v tej visoki zbornici slišali, da v deželni bolnišnici tudi zaradi tega zmanjkuje prostora, ker ozdravelih ne spravljajo precej domov, ampak dostikrat več tednov preteče, predno občina pošlje po svojega ozdravljenca. Skrbite torej, da ozdravele ljudi hitreje domov spravljate, in napravili boste bolnišnici toliko prostora, da bode zadostoval. Zdaj posreduje ljubljanska mestna občina, ki sporoča občinam po deželi, da naj pošljejo po svojega bolnika. Ali pri teb dopisovanjih dostikrat poteče po tri tedne, predno občine pošljejo po svoje ljudi. Ako ostane nova bolnišnica v udmatski občini, se tudi meni dozdeva, da ta kmetska občina tej nalogi ne bode zadostovala; zato bi bilo najbolje, da ta posel preskrbi dežela sama in se tukaj v Ljubljani pogodi s kakim voznikom, za koliko bi hotel ozdravele ljudi iz Ljubljane odpeljevati. Na ta način pridejo bolniki najhitreje odtod, prihrani se mnogo troškov in prostor za druge bolnike. Ako bi pa to ne šlo, podpiram predlog dr. B 1 e i w e i s a , da naj se nova bolnišnica izloči iz udmatske občine in pridruži mestni občini ljubljanski. Ravno tako se strinjam z njegovim drugim predlogom, da naj se od slavne vlade zahteva primeren donesek, ako se šola za babiški pouk napravi v novem poslopju. (Konec sledi.) Politični pregled. V L j ub IJ a n i, maja. Razdelitev okrajev na Češketn, Glavno glasile levičarjev pravi, da je vse od Vlade odvisno, če se bode nadaljevala Češko-neffilba sprava, ali pa ne. Če je vladi res kaj na spravi, je češki deželni zbor ovirati fle more. Po zakontt je vlada le dolžna delelni zbor vprašati za mnenje* potem je pa čisto vsejedno, če se deželni zbor takoj izreče ali ne, in če se izreče tako ali tako. Vlada lahko stori, kar hoče. Če pa vlada noče sprave, se pa izvela ne bode, naj jo češki deželni zbor še tako pospešuje. Levičarskemu glasilu se ne more ugovarjati, da bi po Črki postave vlada zares ne mogla tako samovoljno razdeljevati okrajev. Z duhom postave pa bi tako postopanje se pač malo vjemalo. Pač popolnoma neumljivo bi bilo, zakaj bi zakonodajalec bil vsprejel v zakon, da se mora vprašati deželni zbor, ko bi ne bil mislil, da se bode na mnenje deželnega zastopa tudi oziralo. Toži se, da v Avstriji parlament nima prave veljave, pa vsaj tudi ni čudno, če stranka, ki se tako rada nazivlje ustavoverno, naravnost priporoča tako preziranje postavodajalnega zastopa. Tako postopanje pač ne povzdiguje veljave parlamenta. Prostozidarstvo v Avstriji. Prostozidar-stvo je v Avstriji prepovedano, na Ogerskem pa dovoljeno. Na Dunaju je pa humanitetno društvo „Zu-kunft", katero je v tesni zvezi s prostozidarsko ložo v Požunu. To društvo pač poleg svojega človekoljubnega delovanja, katero mu je le bolj za plašč, tudi močno razširja prostozidarske nazore. Oblastva je pa v svoji preveliki liberalnosti trpe, če tudi je v nekem oziru podružnica v Avstriji prepovedane družbe. Pa to naj bode, ker v^mo, da so prostozidarji društvo že tako ustanovili, da mu oblastva ne morejo tako lahko do živega. Nikakor se pa opravičevati ne more, da je celo dolenje-avstrijski deželni zbor dovolil temu društvu podporo. Če hoče zbor podpirati človekoljubne namene, je pač dovolj krščanskih društev, ki več store za trpeče človeštvo, nego prostozidarsko društvo .Zukuuft". Nekateri poslanci morda niso vedeli, zakaj da glasujejo, ker so liberalci jim znali prikriti pravi značaj društva. Pričakujemo pa, da deželni zastop ne bode dalje podpiral tega društva, posebno ker krščanski elementi dobivajo vedno večjo veljavo. Vrejevanje učiteljskih plač na Ogerskem. Predloga o vrejevanju učiteljskih plač na ' Ogerskem že sama na sebi ni bila ugodna verskim in narodnim potrebam ogerskega prebivalstva. Sploh se ta načrt peča bolj z drugimi stvarmi, nego z vrejenjem učiteljskih plač. V zbornici se je pa predlagalo še mnogo dostavkov, s katerimi se omeji vsaka samostojnost verskih šol in se šole naredi za prave pomažarovalnice. Take predloge predlagala je največ narodna stranka in vlada jim je seveda z veseljem pritrjevala. Grof Apponyi je predlagal, da se podržavijo vse šole, katerih ni pričakovati , da bi se dovolj gojila blažena mažarščina, ali v katerih se dva učitelja zaporedoma odstavita zaradi državi sovražnih agitacij. Tukaj moramo povedati, da se na Ogerskem gojenje vsake nemažarske narodnosti zmatra za državi nevarno. Odklonil se je pa predlog, da se dajo nagrade učiteljem, ki posebno goje mažarščino. Odklonil se pa ni zaradi tega, da bi se pomažarjenje ne odobravalo, temveč zaradi tega, ker je minister izjavil, da je gojitev mažarščine dolžnost vseh učiteljev. Samo za spol-njevanje dolžnostij pa še ne kaže dajati nagrad. S tem zakonom naredi se torej kmalu konec vsem nemažarskim šolam na Ogerskem. BudimpeStansko odposlanstvo pri cesarju. Kakor je znano, se je bilo budimpeštansko odposlanstvo zahvalilo cesarju za to, da je Budim-\ pešta imenovana prestolnim mestom. Vsprejem tega odposlanstva nikakor ni bil posebno prisrčen, kar je čisto naravno, ker se je v Budimpešti marsikaj prigodilo, kar ne kaže baš posebne udanosti Budimpešte vladarski rodbini. Mej drugim se je bil Kosuth imenoval častnim meščanom. Naravno je, da je cesar mogel le reči, da je mesto pokazalo svojo lojalnost v mnogih slučajih, to je ne v vseh. Gospodje v Budimpešti so ta migljej pač razumeli, ne v6 se pa, če se bodo ravnali po njem. JTer*. Skoro vsi veliki sleparji v panamski aferi bili so prostozidarji. Pri sedanjih razmerah v Franciji se jako težko kdo oopne na kako višje mesto ali pride do večje veljave, ako ni prostosidar. Pa saj tudi že prostozidarstvo oddaja boljše uradniške služb« iu vplivna mesta celo ua Ogerskem, kjer še ni tako utrjeno kakor na Francoskem. Veliki slepar Kornelij Herz je bil generalni nadzornik vseh lož škotskega obreda. Vsaj bi ta lepi mož, ki je največ pripomogel, da se je francosko prebivalstvo osleparilo za stotine milijonov, ne bil mogel tako brez skrbi slepariti, da ga neso podpirali tri-pični bratje. On je pa seveda s prislepljenimi denarji zopet podpiral prostozidarje. Težko prištedeni novci francoskega nižjega prebivalstva porabljali so se naposled v to, da se je mei narodom izpodko-pavala vera. Tako so panamske sleparije napravljale še veliko duševno škodo. Želeti je le, da bi Francozi kmalu spoznali kvarno delovanje prostozidarskih lož. Volitve »a deželni »bor na Bavarskem. Liberalci so vsekako prebrisani ljudje in niso izbirčni v svojih sredstvih. Kadar več ne vlečejo njih fraze, in se več ne upajo sami nastopiti, pa porivajo socijalne demokrate in pa kako kmetsko stranko naprej. Tako tudi na Bavarskem. Z liberalizmom po deželi več ne gre, kmetje ne marajo za fraze, temveč hočejo dejanj. Zato si pa liberalci ne upajo postaviti svojih kandidatov, temveč so si osnovali nekako kmetsko zvezo, katera ruje proti katoliški stranki. Pristaši te zveze govorč le o koristi kmet-skega stanu in obetajo to in ono. Kdor jih pa dobro ogleda, pa vidi, da so pristni liberalci. Liberalci pa le takrat govori za kmeta, kadar vedo, da ničesa zanj storiti ne morejo. Tako je ua Bavarskem in to smo videli nedavno pri nas. Kako so pisali naši liberalci proti poslancem, ki so glasovali za trgovske pogodbe, ker je pogodba z Italijo škodljiva našemu vinarstvu. Id vendar je šlo tukaj za prazen nič, kajti večina je bila tako velika, da bi naši poslanci z vsem upiranjem ne bili nič opravili. Liberalci so le to priliko porabili, da kažejo svojo ljubezen do kmeta. Ko je pa šlo za odpravo notarske legalizacije in bi bili naši liberalci zares lahko kaj koristili kmetu, se je pa vsa njih ljubezen do kmeta skadila v dim. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. maja. (08obna vest) Vojni velitelj fcm. baron R e i n-1 ii n d e r je prišel sinoči iz Trsta in se nastanil „pri slonu". Danes si je ogledal tukajšnjo vojaško posadko, obiskal je danes tudi prevzv. gosp. knezc-škofa. — Daues ob pol šestih bo zato v Tivoliju vojaška godba. Zvečer je mirozov z vojaško godbo. Ob pol devetih gre godba iz vojašnice skozi Parne ulice po Reseljevi, Dunajski, Tržaški cesti, Turjaškem, Preširnovem, Glavnem. Valvazorjevem trgu in Poljanski cesti nazaj v vojašnico. (Papeževa častna kamornika) sta imenovana od sv. Očeta veleč. gg. Peter Martelanec, župnik pri Mariji Pomagaj in Jos. O r b a n i č, župnik in Prošt v Pazinu. (Zagrebški nadškof.) Mnogo se je že ugibalo in pisalo, kdo bode zagrebški nadškof. Da ga ni toliko časa, je kriva hrvatska vlada. Ona hoče imeti na vsaki način škofa po svoji volji. A Rim se jej nikakor ne uda. Papež hoče, da bode naš nadškof dr. Stadler, sedanji serajevski vladika. Ker uvideva madjarska vlada jekleno značajnost Leonovo, se je z njim vendar enkrat sporazumela za tega kandidata. A hrvatska vlada, oziroma ban Hedervary, ne more slišati imena Stadlerjevega. Torej moža, katerega hoče vendar enkrat ogerska vlada, noče ban. Domačin je hujši od tujca 1 Da bi tedaj He-dervarj zaprečil imenovanje Stadlerjevo, je te dni odšel v Budimpešto in na Dunaj. Ker je kanonik Vučetič duševno in telesno absolutno nesposoben za višjega pastirja, želi ban na to mesto spraviti uni-jatskega škofa v Križevcih, Drohobetczkega. Ta gospod je po krvi in duhu Madjar in velik ljubljenec bana Kuena, zato se nadeja, da se mu izpolni ta želja. (Razstava projektov „Narodnega Doma"). Z jutrajšuiim dnem počenši bodo skozi teden dni vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne v bivšem stauovaeju g. Fr. Ks. Souvana na Mestnem trgu št. 2, II. nadstropje, razstavljeni projekti za zgradbo »Narodnega Doma". Vstopnina 10 kr. na korist podjetju. — K obilni udeležbi vabi slavno občinstvo odbor „Nar. Doma". (Nemško-narodna surovost.) Z Duuaja se nam poroča: Nemško-narodni velikošolci zasramovali so minoli teden, po Sehonererju ali katerem njegovih agentov najeti, češke gledališke igralce v gledišča v VIII. okraja (Josefstadt), kamor so bili došli igrat iz Prage. Ob jednem sikali iu žvižgali so tudi, ko se je ondi surala cesarska pesem. Vsled tega jih je redarstvo mnogo prijelo in odvedlo na komisa-rijat, kjer so se morali skazati, kdo da so, in se jim bo sedaj zagovarjati pred sodnijo. Kakor čujem, so bili med razgrajalci večinoma medicinci; zdi 6e mi tem bolj Čudno, da so se te vrste dijaki udali šovinizmu, ker so sploh na glasu jako treznih in mirnih ljudij, kar bi se pač z njihovim poklicem lepo vjemalo. To surovost je razven Schonererjevih mali-kovaleev strogo obsodil ves Dunaj, kar je tudi po-popolnoma pravo. Šovinizem je že sam na sebi jako smešen, izrodki njegovi so pa jako žalostni in povsod jednaki, naj se prikažejo na severu, v središču ali pa na jugu. (Iz Starega trga pri Loža) 8. maja: Za po-gorelce na Vrhu so še darovali: G. J. J. 5 gld., č. g. Schweiger župnik v Radovici 5 gld., fara Babnopolje po č. g. župniku 14 gld., neimenovan 2 gld., č. g. Jakob Pavlovčič, kapi. v Višnjigori, 5 gld. Bog povrni dobrotnikom. (S Tržaške ceste) se nam dne 8. maja t. 1. piše: V nedeljo popoldne gledalo je občinstvo začudeno na stavbinski prostor kranjske stavbene družbe, kjer .je nekaj gospodov urno semtertje po travi tekalo, zasajalo palice v zemlje, ročno s tri • kotom gospodarilo, deske in škaf apna prenašalo ter risalo po zemlji nekak črtež, gotovo kaki novi stavbi. Trajalo je nad dve uri. Smešno bilo je sicer gledati črno oblečene gospode brez sukenj smukati in prenašati navadno le težakom odrejene stvari, a marsikateri človek je nevoljno godrnjal, meneč, če je morda Gospodov dan le za proste zidarje, a za gospfido ne. Kaj počne obrtna oblast? — Čeravno imamo najlepšo cesto, vendar nam si. mestni magistrat privošči nasproti novih hiš le navadne sve-tilnice, katerim pa često olja zmanjka in smo v temi že koj po deveti uri zvečer. Kdo dela štrajk, ali olje, ali svetilnice, ali pa morda prižigalec? (Iz bosanske Dubice,) 7. maja. Poročati vam moram, kako izredno slaba je letošnja pomlad za poljedelce. Poleg mraza razsaja nenavadna huda burja dan za dnevom. 2e dva meseca nismo imeli zdatnega dežja; pred tednom je nekaj namočil, a le za prvo silo. Včeraj opoludne jelo je snežiti, danes smo imeli hudo slano, ki je zopet poparila komaj ozelenelo polje ter vzlasti po vrtovih napravila mnogo škode. (Iz Štange) se nam poroča, kakor tudi iz druzih krajev o hudi suši, o burji, o mrazu in o snegu po hribih. Kmetovalci s strahom gledajo v prihod-njost, ker jim že sedaj primanjkuje VBega potrebnega, vzlasti pa klaje za živino. (Neugodni pojavi v naravi.) Z Duuaja se nam piše 7. maja 1893: Za dolgotrajno sušo padlo je pred dobrimi tremi dnevi nekaj kapljic dežja, ob jednem pa je tudi treščilo in goreti jelo nekje blizu Dunaja. Včeraj dne 6. t. m. vsul se je par hkrati droban in gost sneg, kakor o sv. Pavlu. Zajedno pritisoil je tudi precej silen vihar in mesti je jelo z vso silo. Takega vremena smo tu v najhujši zimi vajeni. Kdo bi si bil pač mislil, da bo za lepim, če tudi vetrovnim marcem iu toplim a suhim aprilom tak čuden maj 1 Škode je večtedenska suša po Dolenji Avstriji zlasti na trti, pa tudi na polju naredila grozno veliko. Konec aprila, nekako tri dni po sv. Jurju, podal sem se bil na kmete v Liesmg in lastnim očem nisem mogel verjeti, da je res že po sv. Jurju, tako vam je bila ruša še rujava. Moj Bog, če se domislim mladih let, ko smo še doma krave pasli in m sv. Ju rja dan navadno prvič gnali, kako bujno rastla je tedaj trava že ped visoko, letos pa niti dva prsta ne! Kmetje so tukaj marsikje zaostale ozimine podorali in njive z nova obsejali z jarino. Če se jim bo ta ob tolikšni suši skozi ves mesec april kaj bolje obuesla, ne vem. Okoli Kremsa, pravijo, da je trsu odpalo cvetje, ker mu je manjkalo potrebne vlage, in, trdi se, da do-tične trte ne bodo letos nič več cvetele. No, kremška vina imajo nekako slično veljavo, kakor šlezijska, o katerih se trdi, da se za ušesi praska, kdor jih pije; škoda bo pa vendar le občutljiva dotičnim vinorej-cem, ako res ne bodo nič pridelali. Upajmo, da se še vse na bolje obrne. (Redka slovesnost) Z Reke se nam piše: Velika slovesnost se je 1. t. m. obhajala ua Grob-niku, dve ari od našega mesta. Ondotni g. župnik Martin Juretič je obhajal 501etnico, kar je župnik. Isto leto, kakor sv. oče Leon XIII., je obhajal 50- letuico svojega mašništva, a letos 501etnico svojega župnovanja, kakor sveti oče 50letnico svojega ško-fovanja. Ta župnik je porojen na Grobniku in tu je služboval 4 leta kot kapelan, a za tem na istem mestu 50 let kot župnik. Veliko je v tem času pretrpel, a vedno je bil iskren Hrvat. Ni se klanjal ne nemški, ne mažarski, ne mažaronski gospodi. Resnica in pravičnost ste ga vodili in ga še vodite. Zato so k tej slovesnosti prihiteli od vseh stranij njegovi spoštovatelji in prijatelji, a sveti oče so mu poslali apostolski blagoslov. Bog ga živi, Bog nam ga ohrani do skrajne meje človeškega življenja. (Nesreča.) Sinoči ob 8/«10 je uradnika pri južni železnici g. F. V i d i c a zgrabil stroj mešančev in ga vrgel ob tla. Na glavi in ob desni strani ima nevarne rane. Se danes je brez zavesti. (S Trsata): Dolgo časa smo zdihovali po dežju. Dobri Bog nam ga je poslal; a za njim je prišla kruta burja. Gore je pobelil sneg, temperatura je padla iz 18° R. na 7® B. To je precej škodovalo sadnemu drevju, najbolj pa trti. Na nekaterih krajih, kakor v Kastvi, čutijo veliko škodo v vinogradih. Zaradi dolge mrzle zimq je pozeblo veliko trt, a sedaj še ta mraz. — 10 maja bode 602 leti, kar so angelji hišico blažene Marije Device prenesli z Nazareta na Trsat. Isti dan bode prvi romarski shod v tem letu. Želimo si obilo romarjev hrvatskih in slovenskih, gotovo si jih želi tudi Kraljica nebeška, katera je tukaj že nebrojuim vernim pomogla v dušnih in telesnih potrebah. — Lani sem omenil v Vašem listu, da se tudi za našo vladikovino tiska glagolski misal. fcjedaj Vam z veseljem poročam, da je že -gotov. Tiskala ga je propaganda v Rimu. — Naš prevzvišeni vladika Juraj Posilovič je izdal okrožnico ter v njej zapovedal, naj si vsaka župa preskrbi vsaj jeden glagolski misal. — A staroslo-venska maša ne bode narodu v popolen pouk; želeti je torej, da bi se mu beseda božja bolj pogosto oznanjevala. (Sneg in slana.) Iz ljutomerskih goric se nam piše: Namesto željno pričakovanega dežja dobili smo dn<$ 6. maja sneg in slano. Slana je nekoliko poparila vinograde in kroippir, sneg pa je kmalu skopnel. Dne 8. maja je bila zopet slana, pa še ni znati, ali je kaj škodovala, ali ne, ker se je zjutraj nebo pooblačilo. Mrzlo je skoro tako, kakor po zimi, in zato se neprevidni ljudje, ki se prelahko oblačijo, pogo-stoma prehladijo in zbolijo. — Ljudje se križevih procesij udeležuiejo v nenavadno obilnem številu ter prosijo za potreben dež in za odvrnitev škodljivih uim. (Vprašanje in prošnjo do načelnika vrhniškega cestnega odbora.) Z Brega pri Borovnici se nam piše: Kdor potuje iz Borovnice skozi vas Breg in Pako do Podpeči, oziroma Preserja, gotovo ne veruje, da je to okrajna ce3ta; ako si črevljev dobro ne priveže z jermeni h kolenu, obtiče mu lahko v blatu. Res je, da se zadnja tri leta večkrat blato strže s ceste, vendar s tem ni mnogo pomagano na cesti, po kateri se mnogo vozi. Star pregovor pravi: „Kamen ž njive, gnoja na njivo!" Nasprotno pa velja o cesti. Ko bi jeden voz cestnega blata nadomestili s tremi vozovi gramoia, potem bi bila cesta v redu. Skoraj še v slabšem stanju so mostovi na tej cesti, cel6 ob belem dnevu se mora voziti z največjo previdnostjo. Zato vprašamo: Zakaj se sedaj cesta od Borovnice do Brega posiplje z materialom, ki ni nič vreden? Zakaj se ne na-pravlja dober gramoz in zakaj so mostovi v tako slabem stanju? Kompetentue kroge pa prosimo, naj v tem oziru potrebno ukrenejo. (Nesreča.) Iz Ljutomera se nam poroča: Due 29. aprila zvečer so pri novi šoli trije delavci padli z odra 15 metrov globoko ter sta se dva precej poškodovala, eden pa se je ubil. Zidarski pomočnik Franc Lipman od sv. Petra pri Gradcu je pal tako nesrečno na glavo, da ni prišel več k zavesti, in je še tisti večer umrl; njegov tovariš Franc Kunst iz Messendorfa se je samo pobil in je že tretji dan šel spet delati, podavačica Ana Valpot iz Ilovca pa si je strla desno nogo iu bode morala nekoliko tednov ležati. Nekoliko je te nesreče kriva neprevidnost delavcev, kajti lani so imeli veliko nevarniša dela in se je vse opravilo brez nesreče, zdaj pa prav za prav nobene nevarnosti več ni, in vendar se je zgodila taka nesreča. Ponesrečena zidarja sta pridna mladeniča, ki sta prišla z nekaterimi mladeniči iz Gradca semkaj na delo, ker v Gradcu zaradi zidarskih štrajkov niso smeli delati. (Z Reke.) 30. m. m. je neki Mihael R nb č padel v nezavest na trgu Adamič. Odnesli so ga r bolnišnico. — 2. t. m. je prišla v Opatijo cesari-činja-vdova Štefanija. Prišla je iz Trsta, kjer je bila navzoča pri slovesnem spuščanju ladije „Marija Terezija" v morje. — Istega dne je prišel k Frančišku Volkar-u iz Kamnika neki Matej Suleutič ter ga počel dražiti z nepravičenimi epiteti. Volkar, ves razjarjen, vzame železen drog ter naredi Suleutiču šest ran na glavi. Prvega so vtaknili pod ključ, druzega odnesli v bolnišnico. Kdor išče, najde. — 8. t. m. se je od Opatije odpeljala Štefanija s toskausko nadvojvodinjo in njeno hčerjo na Dunaj. — 4. t. m. se je ponesrečil ekonom tukaišnje tobačnice. Zlomil si je desno roko. — 5. t. m. smo dobili nekoliko dežja. Še si želimo njega in pa primerne topline za trte. Naš jedini pridelek je vino; ako tega ne bode, nam bode še slabeje šlo. (Novice z Dalmaciie.) Gunduličev spomenik se odkrije dnd 27. septembra. Slavje bo traialo tri dni: 26., 27. in 28. septembra. — Dalmatinski .Narod" in po njem drngi hrvaški listi se še vedno kregajo nad spletskim škofom prečast. g. Nakidem, da je prepovedal svojim duhovnikom hoditi v gledišče. .Hrvatsko dramatično društvo v Zagrebu" pričelo je te dni svoje predstave in vsa mogoča očitauja morajo slišati duhovniki, ki jih ne prihsjajo gledat. Toda prepoved je popolnoma v smislu cerkvenega prava in škofijskih določb. Že leta 1688 je sklenil škofijski shod za nadškofa St. Kosmi-ja, da ne sme noben duhovnik v gledišče, sicer je suspendiran. Ta zakon je obnovil pokojni za hrvatstvo in osobito za glagolsko službo božjo ves navdušeni škof Ka-lodžera leta 1884 in sedaj ga je zopet povdaril prečast. g. Nakič. — Cerkveno petje v Dalmaciji ni v najboljšem glasu. Poje se, kakor se ravno komu j zljub'. Hrvatske knjige, ki bi učila koral, še ni bilo in zato je brez dvojbe velikega pomena prevod Haberlovega .Magister choralis", ki ga v kratkem izda znameniti glasbenik Pavel Matijevič, duhovnik s Hvara. — Tržaški .banco di credito cooperativo" namerava ustanoviti podružnico v Zadru. Ško da, da Hrvatie ne zmoreio kaj taceea; tak zavod je trgovcem, rokodelcem in obrtnikom jako keristen. — Meseca februvarija in marca se je samo iz Spleta izvozilo 9993 bektl. vina. — Dnž 3. t. m. je došlo v Zader 7 vojnih ladij. — Kmetu se povsod slabo godi, tudi v Dalmaciji. Cesto mora iskati posojila, a ni kje. Italijandši posojuiejo sicer radi, toda z ogromnimi obrestmi. Od 20 do 50 odstotkov je ua-vsdno V t i zadevi ie treba uujn^ pomoči. Telegrami. Dunaj, 8. maja. Sekcijski načelnik baron ErI je imenovan tajnim svetnikom; načelnik tabačne režije, dvorni svetnik dr. pl. Krtikel, pa povzdignen v barona. Trst, 8. maja. Kakor „Mattino" javlja, je ogerski trgovski minister Lukacs prepustil tvrdki „Blau & Comp," 2000 kvadratnih metrov prostora v Reki, da napravi novo ladijodelnico. Zagreb, 8. maja. Kpez Ferdinand bolgarski in njega soproga odpotujeta jutri z Reke in prideta popoludne v Zagreb ter po polurnem obstanku potujeta dalje v Brod. Reka, 9. maja. Bolgarski knez in kne-ginja, ki sta včeraj menjala obiske z nadvojvodo Josipom, sta danes zjutraj odpotovala s posebnim vlakom preko Broda. Nadvojvoda in nadvojvodinja. župan in drugi veljaki so se prišli poslovit. i Budimpešta, 9. maja. V gorenji zbornici začela se je budgetna debata. Vrhovni dvornik grof Greza Szapary stavi v imenu konservativcev predlog, zbornioa naj se izreče, da ne odobrava vladnega cerkvenopo-litičnega programa, mu torej odreka odobravanje, budget pa dovoljuje, da se morejo nadaljevati državni posli. Sofija, 8. maja. Bolgarski knez pride dne 11. maja zjutraj v Svistov. (Ta telegram je nam bil včeraj došel popačen in ga danes ponavljamo. Op. vredn.) Bruselj, 8. maja. Vojni minister Pontes je odstopil in generalni lajtenant Brassine je imenovan vojnim ministrom. London, 8. maja. Poročilih iz Valparaisa se je bati vojne mej Argentinijo in Uru-guayem. če se položaj poostri, odpošlje Ohile za opazovanje vojne ladije na atlantsko obrežje. Glasgour, 8. maja. Včeraj je 10.000 delavcev imelo majsko slavnost. S štirih govorniških odrov doneli so anarhistični in soci-jalističnimi govori za jednakost, bratstvo in osemurni delavnik. Govorili so tudi Nemci in Francozi. Tedesohi, trgoveo; Enei; Bartol iz Trsta — Wohlinaier, duhovnik, iz Prage. — Schneebaum, inženir, s Koroškega. — Jinpnik s soprogo iz Iiadovljiee. — Giinther, major, iz Kamnika. — Hulnagel iz Kočevja. — Debevc in Dekleva iz Sla-vinje. — Gaberšček iz Gorice. — Spinar, Urbančič, trgovca, in Knechtl, stotnik, iz Gradca. — Hiiberlein, trgovec, iz No-riberka. — Pohn, trgoveo, iz Gorice. Pri avstrijskem cara : Tavčar, poštar, in Može iz Gorenje Vasi. Pri Južnem kolodvoru: Deord, profesor, in Kra-tochwill, vrednik, iz Prage. — Zimmerman, posestnik, iz Celja. — Lotter z Dunaja. Pri bavarskem dvoru: Schuhmacher, in Thomasin, posestnik, iz Beljaka. — Novak, gostilničar, s soprogo, s Krškega. — Perz, trgovec, iz Ljubna. — Benigher, trgoveo s konji, iz Trsta. — Mayer, zlatar, iz Solnograda. — Paulazza, gostilničar, iz Vidna. — Majdič iz Moravč. Vremensko sporočilo. <= 1 Stanje Veter Vreme > ® u, .a S J; s ■g S" s S rt a opazovanja zrnlcomera v mm toplomera po Celziju i 7. u. zjut. 8i 2 u. pop. | tf a. zveč. 734 0 732 4 734-8 0-2 130 86 brezv. si. szap. brezv. megla oblačno oblačno 000 Bolgarske obligacije. ^JfZZZ obligacije prvi pot oficijelno prodajale na berolinski borzi. Vsled tega se jim je kurz za '/« odstotka, to je od 93 60% na 9410% v zlatu povekšal. To je toliko vplivalo na dunajsko borzo, da je kurz tem obligacijam poskočil s 112-75 na 113"—. V maju je navadno ugodna trgovina s papirji, torej je pričakovati, da se bodo bolgarske obligacije tudi še bolje prodajale, posebno ker se kmalu začne trgovati ž njimi tudi na londonski borzi. 251 1 a. -veo. io u u a j s k a bor Dn6 9. maja. Papirna renta 5 %, 16% davka .... 98 gld. 3rebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . Zlata renta 4%, davka prosta.....117 . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 978 „ Kreditne akcije, 160 gld................335 „ London, 10 funtov stri..............123 „ Sapoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 . Nemških mark 100 , . . 60 „ 20 95 35 80 50 55 79 80 35 kr. Dn6 8. maja. Ogorska zlata renta 4% . . . 115 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 4* državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 148 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 16* Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197 Zastavna pisma avstr. osr. zein. kred. banke 4 % 98 Zastavna pisma , „ , ., ,4',% 100 Kreditne srečke, 100 gld.......196 St. Genois srečke. 40 eld.......67 gld. 15 kr. 75 „ 10 „ 50 „ 75 „ 80 „ Leopold Belar. a.____ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 141 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 . 75 Rudolfove srečke, 10 gld.......— . — Salinove srečke, 40 gld........69 „ — Windischgraezove srečke, 20 gld..........71 . — Ljubljanske srečke.........22 „ 50 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.! . . 150 . — Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2945 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — „ — Papirnih rubeliev 100 ..............127 „ 50 Nakup ln prodaja ~>JDk vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaoiseza dobitki. Kolantna izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba *JH E B C U B" Vlfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visotega obrestovanja pri popolni varnosti V* naloženih {g 1 a -v n 1 c. Izdajatelj Dr. Ivan laneiii. Odgovorni vredn i': Andrej Kalan. Tis-'. . Ivmo»i»s« TiHUnm"" v tj'VfH':»ni