Leto LXX plačana t gotov tuL L, št. 158 Ljubljana, sobota ij. Julija I940 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje ln praznike. — Inaer&tl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din a, vecfl taaerati pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratnt davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—* Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon: 21-22, 31-23, »-24, 31-25 in 31-2* Podružnice; MARIBOR, Grajski trg St. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon St- 26 — CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. maršal Petain imenoual nouo o Maršal Petain je imenoval novo vlado, v kateri je kot namestnik državnega šefa in ministrski predsednik Laval, zunanji minister Paul Baudoin, notranji minister Marquet, minister za narodno obrambo pa general Weygamd — Nova francoska ustava Maršal PETAIN VICHY, 13. jul. j. (Havas). Uradni list (Journal Officiel) objavlja ustavni dekret o imenovanju nove francoske vlade, ki se glasi: Jaz, maršal Francije in šef francoske države odrejam na podlagi ustavnih določb člena I. točke 4. od dne 11. jul. 1940, da se imenujejo za ministre-dr-žavne tajnike za: namestnika drž. šefa in ministrskega predsednika: Pierre Laval, senator, pravosodje: Raphael Alibert, član državnega sveta, notranje zadeve: Adrien Marquet, poslanec, zunanje zadeve: Paul Baudoin, finance: Yves Bouthillicr, narodna obramba: general \Veygand, generalissimus, javna prosveta in gojitev umetnosti: Emile Imcraud, skrb za mladino in družino: Jean Ybarncgarr.y, poslanec, poljedelstvo in prehrana: Pierre Ca-ziot. član poljedelske akademije, promet: Pietri, poslanec, kolonije: Lemerv, senator. Industrijska proizvodnja in delo: imeiitelj tega resora kakor tudi generalni tajnik za organizacijo obnovitvenih del se še ne moreta imenoviti. ker nista v Vichvju in nista bila pravočasno dosegljiva, imeni bosta čimprej objavljeni. Na pcdlairi istega člena ustave se imenujejo za državnega podtajnika za mornarico: admirrl Darlan. državnega podtajnika za letalstvo: letalski general Pujo. Po členu 3. ustave se hkrati sprejema ostavka dosedanjih ministrov Chau-terapsa -Frrs^arda, Pomareta, Chiche-rvja, Riviereja. Ferrijerja Schumana, ter generala Colsona, admirala Darla-na in letalskega generala Puje. Vsem ministrom-državnim tajnikom se s tem dekretom predaja izvrševanje poslov nj:hovih resorov. Dano v Vichvju, 12. julija 1940. Maršal Petain, 1. r. BERN. 13 jtll A A. Kakor poročajo iz Vichvja, objavlja uradni list tale ustavni akt št. 4 o namestniku-nasled-niku šefa države: Jaz maršal Francije in šef francoske države odrejam na osnovi zakona r dne 10. julija 1940: Čl. 1. Ce bi bil iz kateregakoli razloga oviran vršiti funkcije šefa države, preden narod ratificira novo ustavo, prevzame to funkcijo zastopnik ministrskega predsednika Pierre Laval. Cl. 2. Ako bi b:.l Pierre Laval iz katerihkoli rP7'n^ov oviran prevzeti to zastopništvo, bo njegovega zastopnika imenoval ministrski svet z većino sedmih glasov Do tefra imenovanja bo vršil dolžnost šefa države ministrski svet. Ženeva, 13 iul. e Po vesteh iz Vichvja je imela sneči francoska "lada svojo prvo seio rod predsedstvom maršala Petama Ob tej priliki so vsi dosedanji ministri podali skupno ostavko. Vichv, 13. julija, p. (Havas). Nova ustava, ki je stopila z včerajšnjim dnem v veljavo, vsebuje naslednje kratke določbe: Člen I.: 1. Poglavar francoske države ima vse vladarske pravice. On imenuje in odstavijo ministre in državne podtajnike, ki so njemu osrbno odgovorni ter izvaja zakonodajno oblast v ministrskem svetu do sestanka novega narodnega predstavništva. 2. tudi po sestanku narodnega predstavništva lahko v primeru hude zunanje politične napetosti ali notranje politične krize po svoji lastni oceni in v obliki, kakor to zahtevajo prilike, predpiše proračun in fiskalne zakone. 3. objavlja zakone in nadzira njihovo izvajanje; 4. imenuje vse civilne in vojaške fukeio-narje, če ni z zakonom predviden drugačen način njihovega imenovanja; 5. izvaja vojaško oblast; 6. ima pravico izdajati amnestijo; 7. diplomatski predstavniki tujih držav so akreditirani pri njem; 8. vodi pogajanja o med na rodnih pogodbah ter jih ratificira; 9. ima pravico proglasiti obsedno stanje za vso državo ali za posamezne pokrajine. Člen n.: Vsi predpisi ustavnega zakona z dn^ 20. februarja 1875 in od 16. julija 1875, ki so v nasprotju s temi določbami, so razveljavljeni. Francoski listi o novi ustavi Ženeva, 13. juliia. i. (DNB). List »Petit Dauphinoisc v Grenoblu pravi v svo:em kementariu k novi franco>k' ustavi: Pot. ki ie seda i začrtani francoskemu narodu, se glasi: Delo. Sredstvo. p~> katorem ie mogoče do cilia desneti ie rodbina, cili. kateremu moraio Francozi s užiti. ie domovina Na tsi poti. ki bo pogosto trda in težka. bod:> Francozi ohranili ias?n oosled za bodočnost. »Pariš Soir nacrla^a važnost sprememb'1 režima v Franciii. Poražena Francija ki pa ima volio do živlieoia. zahteva, da ii dado sredstva za življenje. Parlament se poooln ma zaveda n~trebe. da oricemore načrtom v"ad? k usr3hu. Pet:t Parisien« p:"e- M^T-s-d Petan ie od sinoči šef Francije. D^ž la bo z velikim olajšanjem srre;ela ^klep narodne skupščine, ki pomeni sprememba režima in odstraniuie star', vlndni aoa^at. Novi ro7^m b-) Franciii dovolil, da teVrmuie z na.ibo'i'^ organiziranim: na-odi ^L'Gvuvre p:r ie to mogoče, ohraniti vero v obnovo Francije. Asgčcfk! komentari! London. 13. iulija. s. (Reuter) Današnji angleški listi komentiralo imenovanie no- 111» ve francoske vlade in odstop predsednika Lebruna. »Times« pravijo, da je bil Lebrrm najbrž zadnji predsednik tretie republike. 70 let so bili na čelu tretje republike predsedniki, ki niso imeli posebnih ambicij in so bili boli reorezentanti države. Sedanji predsednik pa ie diktator, toda kliub temu ni gosDodar v svoji hiši. »Dailv Tele^raph« usiba. za katero obliko diktature se bo odločil maršal Petain in misli, da bo snreiel naibrže italijanske vzore Obenem izraža list mnenje, da sedanji francoski režim naibrže ne bo dolgotrajen, ker se še ni držala nobena diktatura, rojena iz kapitulacije. Nemška scil*»a Berlin. 13. julija e. Glede imenovania maršala Petaina za šefa francoske vlade pravijo v berlinskih oolitienih krofih, da to deistvo direktno ne zanima Nemčije. Nemciia ie dala Franciji sedai popo'no svobodo, da državo arganizira tako. kot ie potrebno V političnih krogih nadalje pravijo, da se marša' Petain n? more smatrati kot nekakšen francoski Fuhrer Njegov sedanji položai ie tipično francoskega značaja. V tei zvez: pišeio nemški listi v nekaterih težavah in ovirah, ki jih ima sedaj francoska vlada in iih bo <*crietrio še imela Scgdn^no pt je v nem^'h krocdh mne-n*e, da Franc1 ia ne bo zavzela več RO*po-darske;ra. političnrtra in vojaškega položaja, kakršneca ie hraela no sve'nvrii voi-ni in to Je tudi edino, kar Nemčijo zdaj zanima. V Rimu poudarjajo popolno segla s|e Italije in Neniči]s za ohranitev miru na Balkanu in v jjužnovzhađni Evropi, istočasno pa si siiso na jasnem o ruskem stališču v tem delu Evrope Kim, 13. julija, e. V političnih krogih vlada prepričanje o popolni skladnosti glede vseh vprašanj v Evropi med državama osi Rim—Berlin. Poudarja se, da so vprašanja južnovzhodne Evrope prav tako kočljiva in važna vprašanja kot ona zapadne Evrope. Državi osi Rim—Berlin si prizadevata, da se izogneta vsemu, kar bi moglo v južnovzhodni Evropi povzročiti vojno. V službenih italijanskih krogih pravijo, da hoče Italija ohraniti na jugovzhodu mir. a ta mir mora biti pravičen mir. Sele na tej podlagi bo mogoče ustvariti trajno podlago za mir. V krogih tukajšnjih tujih opazovalcev posvečajo posebno pozornost odnošajem med Italijo, Nemčijo *n Rusijo. Dobro je znano stališče obeh držav osi Kim—Berlin do vseh vpraSanj v Evropi, težko pa je ugibati o stališču in namenu Rusije v tem delu Evrope. V rimskih političnih krogih se govori o skorajšnjem sestanku pred- stavnikov Italije, Nemčije in Rusije. Na tem sestanku naj bi se predstavniki teh tre.l držav pogovorili o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo južnovzhodne Evrope in tudi o odnošajih med temi tremi velesilami. Glede tega sestanka zastopnikov Nemčije, Italije in Rusije z italijanskih službenih mest niso objavili demantija, toda tudi teh vesti niso potrdili. V italijanskih političnih krogih pravijo, da so odnošaji med Rimom, Berlinom in Moskvo normalni in ni videti tudi sedaj nobenih novih tendenc v razvoju teh odnosa je v. A' Rimu se zaradi tega živo zanimajo za razvoj odnošajev Nemčije in Italije do Rusije v bodočnosti. Po nekaterih vesteh bo položaj med Italijo in Nemčijo na eni strani ter Rusijo na drugi strani kmalu popolnoma razčiščen ln posledica tega bo stabilizacija razmer na evropskem jugovzhodu. Turčija ostane zvesta svojim prijateljem Parlament je soglasno odobril ekspoze ministrskega predsednika — V Londonu računajo s hitrim sporazumom med Turčijo in Rusijo glede Dardanel Ankara, 13. julija. AA. (Štefani). Na včerajšnji skupščinski seji je predsednik vlade Saidam obrazložil položaj Turčije z ozirom na sedanjo vojno in izjavil poleg drugega, da bo Turčija ostala zvesta svojim prijateljem in da bo svojo neodvisnost tudi branila, Turčija pazljivo spremlja razvoj dogodkov. Turčija ni nikdar mislila napasti svojih sosedov in je vesela, ker imajo tudi njeni sosedi do nje enaka čustva. Poročilo predsednika vlade dr. Sajdama je vseh 375 narodnih poslancev v parlamentu soglasno odobrilo. Moskva, 13. jul. j. (DNB). Včerajšnji uradni demanti agencije Tas, ki je zanikal vesti, da bi bila Rusija poslala Turčiji ultimatum s teritorialnimi zahtevami, objavljajo danes vsi sovjetski Usti na posebno vidnih mestih. Listi pa se ne dotikajo vprašanja rusko-turških in rusko-iranskih odnosajev. London, 13. jul. z. V tukajšnjih mero-dajnlh krogih so prepričani, da ne bo prišlo do ni kakih težav glede Dardanel med Turčijo in Rusijo ter da bo hitro dosežen popoln sporazum. V Londonu so prepri- čani, da ruske zahteve ne bodo ogrožale varnosti Turčije. Atene, 13. julija. AA. (DNB). Turški po-slarvk je obiskal predsednika grške vlade Metaxasa. Gospodarska konferenca Balkanske zveze Carigrad, 13. julija, e. V drugi polovici meseca julija bo v Carigradu gospodarska konferenca strokovnjakov držav Balkanskega sporazuma. Na tej konferenci se bo obravnavalo vprašanje preskrbe industrij balkanskih držav s sirovinami. Spremembe v ruskem mornariškem ministrstvu Moskva, 13. jul. j. (DNB). Tass je v četrtek* zvečer uradno javil, da so bili po sklepu sveta komisarjev razrešeni dolžnosti člani kolegija mornariškega komisaria-ta Emeljanov, Oberodov, Sidin in Bezru-kov. Istočasno je vlada imenovala Petrova za prvega namestnika mornariškega ko- misarja in Kiričenka za drugega namestnika. Slednji je bil tudi imenovan za člana mornariškega kolegija. Nadaljnji novi člani kolegija so Belaksov in Apokia. Ruski general — poveljnik litovske vojske Kovno. 13. julija, i. (DNB). Po zanesljivih informacijah ie bilo poverjeno poveljstvo litovske vojske, ki se sedai imenuie »ljudska voiska« ruskemu brisadnemu generalu pete armije Zemaitis Bal tušu. ki je litovskega porekla. Pierre LAVAL špansko mnenje Madrid, 13. iulija. s. (DNB). List »ABCc piše, da ie no proglasitvi maršala Petaina za novega državneaa poglavarja, do sestavi nove vlade in sklopu francoskega kemventa položai glede nove Francije jasen. V vodstvu francoske politike so še vedno ostali s krivdo obloženi politiki marksisti in masoni. Kovno, 13. iulija. i. (DNB) Tass javlja, da ie vrhovni politični vod i a litovske vojske Petrau.^kas od ."topil. Za novecra Doii-tičnesa vodjo ie imenovan Macieiav.-kas. Kovno, 13. juliia. i. (DNB). V pretekli noči je bilo v Kovnu in provinci aretiranih iz varnostnih razlogov mnogo političnih oseb. Med njimi so bivši vis k. uradniki, častniki, pisatelji, novinarji in strankarski vodite!ii vseh smeri. Stroge odredbe v Rusiji Moskva, 13. julija, s. (Tass) Predsednik Sovjetske uniie Kaiinin ie obiavil sin Či zakon, ki proglaša neizpolnjevanje delovnih načrtov v industrijskih r>~:djetiih kot proti državno dejanje. Ravnatelji in inženirji industrij, kih podjetij, ki zasreše tako dejanje, pridejo nred sodišče, ki jih kaznuje s 5 do 8 leti ječe. Estonska gospodarska pogajanja z Rusijo Reva!, 13. julija AA (DNB) V zvezi z gospodarskimi podajanji, ki se bodo vodila s sovjetsko Rusijo, je odpotovala v Moskvo delegacija pod vodstvom ministra za gospodarstvo. Ruski poslanik pri knezu Pavlu Včeraj je izročil prvi poslanik SSSR na našem dvoru akreditivna pisma — Odhod naših tiskovnih in trgovinskih atašejev v Moskvo Bled, 13. julija d. Včeraj opoldne je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v dvorcu Brdo pri Kranju v svečani avdienci poslanika SSSR na našem dvoru Viktorja Andrejeviča Ploimkova in njegovo spremstvo. Sovjetski poslanik je v svečani avdienci predal knezu Pavlu svoja akreditivna pisma. Z Brda se je poslanik Plotnilc^v vrnil v avtomobilu na Bled. Zanj so rezervirali sobe v hotelu Toplice. S pročelja hotela je bila opoldne izvešena poleg jugoslovenske tudi sovjetska zastava, kar je zbudilo precej pozornosti med Blejčam in letovišcar-ji, kajti to pot je sovjetska zastava prvič visela poleg jugoslovenske Zastave ostalih držav poleg naše državne zastave so Blej-čani videli že prej večkrat, ko so se zastopniki tujih držav mudili službeno na Bledu. Popoldne si je poslanik Plotnikov ogledal Bled. odkoder se je odpeljal v Bohinj, kjer se je mudil v hotelu Bellevue, si nato ogledal Bohinj m Bohinjsko jezero, nato pa se je s spremstvom vrnil v Ljubljano ter se z večernim brzim vlakom odpeljal nazaj v Beograd. Beograd, 13. julija e. Drevi bosta odpotovala z brzim vlakom preko Sofije v Mo- skvo jugoslovenska tiskovna atašeja pri poslaništvu v Moskvi Košta Krajšumović in Darko Zajčič. Z istim vlakom bo odpotoval v Moskvo tudi naš trgovinski ataše pri sovjetski vladi inž. Gazi. Usoda francoske mornarice pri Martinlqueu Ženeva, 13. julija j. (DNB) »Petit Dau-phinois« v Grenoblu javlja iz Washingto-na, da bo po informacijah iz tamkajšnjih diplomatskih krogov francoski nosilec letal Bearn, ki je »renutno prea Martinique-om, brez dvoma odplul v ameriško luko New Orleans in se pustil tam mternirati. Okoli Matiniquea ie sedaj trojm obroč vojnih ladij. V teritorialnih vodah so francoske edinice, ki so obkrožene od Angleških vojnih ladij, dalje zunaj pa križarijo ameriške vojne ladje, ki pozorno zasledujejo razvoj dogodkov. Vse te edinice pa čakajo odločitve iz Vichvja o nadaljnji usodi francoskega brodovja. Sedaj je tudi Madžarska Teleki ln Csaky poročata o monakovskih razgovorih Vzporednost madžarskih interesov z nemškimi te ita- lij Budimpešta, 13. julija s. (Štefani) Včeraj ob 17. se je vršila seja madžarske vlade. Ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky sta poročala o razgovorih v Monakovem. Razen tega je vlada na seji razpravljala o tekočih zadevah. Budimpešta, 13. julija e V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih se zanimajo predvsem za uspehe monakovskih razgovorov in za potek nove vojne etape proti Angliji. V zvezi z razgovori v Monakovem poudarja madžarski tisk, da je Madžarska dosledno zahtevala revizijo trianonske mirovne pogodbe in to na miren način ter je še sedaj na stališču, da se mora ohraniti mir na jugovzhodu Toda tudi Madžarska razume pod mirom pravičen mir. Med Madžarsko. Nemčijo in Italijo ter Rusijo r- nasprotujočih si interesov V splošnem gredo madžarski interesi vzporedno z interesi Nemčije in Italije. Glede nadaljevanja vojne proti Angliji vlada v madžarskih političnih krogih prepričanje, da mora prihodnji teden priti do totalnega napada na Anglijo. Budimpešta. 13. julija c. (MTI) Na slavnostnem obedu ki so ?e ga ude'fžili člani vlade, je predsednik vlade grof Teleki izjavi!, da bo danes ali iutn odpuščeno znatno število vojakov, ki sc potrebni za opravljanje nujnih poljedelskih del Toda ta ukrep, je med drugim izjavi! Teleki. ne razveljavlja drug-h ukrepov, ki so potrebni v sedanjem položaju in ki bodo ostali še na dalje v veljavi Zavedamo se svoje odgovornosti in smo se je zavedali rudi prej ter vemo, česa si želimo in kaj delamo, je rekel grof Teleki. Odmev v Romuniji Bukarešta, 13. julija e. Generalni tajnik stranke naroda Viktor Moldovan se je vrnil iz Berlina, kjei se je mudil v posebni misiji. Takoj po vrnitvi je v teku noči poročal kralju o svojih pogajanjih v Nemčiji. Razgovoru sta prisostvovala rudi predsednik Gigurtu in notranji minister. O tem razgovoru n- bilo mogoče ničesar zvedeti, toda iz Berlina poročajo v tej zvezi, da se bo nova nemška politika, ki se je začela z razgovori v Monakovem, manifestirala v solidarnosti med Nemčijo. Italijo in Madžarsko Ta solidarnost pa se nanaša predvsem na gospodarske probleme. Po končani vojni se bodo uresničile s pomočjo te solidarnosti ^ gospoaarske aspiracije Italiie in Nemčije. VVashinton, 13. judja AA (Štefani). United Press poroča iz Bukarešte, da tolmačijo odpust madžarskih rezervistov zaradi bližnje žetve kot rezultat konference v Monakovem in kot znak. da mir na Balkanu ne bo kaljen. General Antonescu ni na svobodi! Bukarešta. 15. juPja e. (DNB) Po nekaterih vesteh je bil bivši vojni minister general Antonescu izpuščen na svobodo. Izkazalo se je, da so te vesti neresnične. Z gotovostjo se potrjuje ~ud* službeno, da je general Antonescu še vedno v zaporu. NTe ve se pa, kje je zaprt. Ameriške divizije na mrežnih vajah Silno ejačerJe letalske obrambe ob Atlantskem in Tihem oceasua — Proizvodnja motorjev za letala IVashingfon, 13 julija s (Reuter) Po predlogu predsedniku Roosevelta in novega trojnega ministru Stimsona bodo v Ze-dinjenih državah takoj poklicane na orožne vaje štiri divizije ameriške milice — nacionalne gć?rJe. Prav tako bo poklicanih na Vaje 7 pdpade 199.63 mil. din na posojila, 99.75 mil. din na nepremičnine, 96.24 mil na obveznice in vrednostne papirje itd. Predlanskim so znašale aktive 484 mil. din in 1. 1937 444 milijonov din. Knjižna vrednost nepremičnin je znašala ob koncu lanskega leta 99.748 mili jena din. čisti dohodki nepremičnin so znašali lani 2.739.778 'lin. Nepremičnine ix> se torej obrestovale po 3.03 odstotka. Lani je bilo danih novih posojil v znesku 20.09o.225 din, vrnjenih, je pa bilo za 16.612.729 din. Posojila so se obrestovala povprečno po 8.17 odstotka. — Začasno so imeli v blagajni, naloženo pri Poštni hranilnici in drugih denarnih zavodih 40,407.848 din. Denarne vloge pri denarnih zavodih so se obrestovale po 3.61 odstotka. Skupno naloženo premoženje se je obrestovalo povprečno p:> 6.38 odstotka. Upravni stroški vseti oddelkov so znašali lani 3,663.122 din ali 9.87 odstotka, z izrednimi izdatki za volitve vred pa 10.1 odstotka. zvočni KFNO SOKOLSKI DOM V dlšKI, telefon 41-79 Avanture, ljubezen, razkošje Sergije Panjin V gL vlogah: Francoise Rosay, knez S. Trubeckoj. Predstave: danes ob ^-9. url, v ne-ieljo ob 5^ 7., In 9., ponedeljek ob ^-»9. Prihodnji spored: v torek (16. VIL) UPOR V MAROKU (fae£einica KOLEDAR DANES: Sobota, 13. julija: Marjeta JUTRI: Nedelja, 14. julija: Bonaventura DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: zaprto KINO SLOGA: Orlakove roke KINO UNION: Ženina osveta KINO SISKA: Sergij Panjin KINO MOSTE: Poročnik indijske brigade in Tajinstvena ulica PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLU2BO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravstveni nadsvetnik dr. M i s Franta, Poljanska cesta 15^n, telefon ftt. 32-84. KINO SLOGA, tet 27-30 .^jstrsko delo demonske napetosti, kakor ga še ni bilo na filmskem platnu. DRI 4lfnV17 12 £% VT 3? v &lavni petek lokul w *» *-* »V V V A £% \f IV Ju o katerem pravi Charlie Chaplin, Po noveli Maurice Renarda. da Je največji živi igTalec. Film močne impresije, neobičajne vsebine in skrajno razburljivih dogodkov .. . Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. Izvrstna francoska komedija V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si ^Olli*!^ artratl zopet pridobi nezvestega moža. — V glavnih vlogah. £fl»DlE*£t *4l V i v i a n e Romanc ef Roger Duehesne in drugi. Danes ob 16.. 19. in 21., v nedeljo ob 17.. 19. in 21. uri — KINO UNION, tel. 22-21 i Naša vsakdanja skrb: Kam na počitnice ? Tudi na pcdrečju mariborske Tujskoprometne zveze je mnogo res lepili in po udobju znanih letoviških krajev Ljubljana, 13. julija Prejšnjo soboto smo objavili obširen pregled letoviških krajev s področja ljubljanske Tujskoprometne zveze. Nekaj čisto svojstvenega pa je v našem tujskem prometu področje severne Slovenije, prejšnje mariborske oblasti, ki ga lahko razdelimo na štiri, po glavni karakteristiki čisto različne predele: področja Maribora, Celja in Ptuja ter Prekmurje, ki ima na vhodu v veliko Panonsko nižino nižinski značaj z vsemi njegovimi lepotami in privlačnostmi. Od Prekmurja prehajamo v turistični predel Ptuja, ki je zanj najbolj značilno vinorodno gričevje — Slovenske gorice na levi, slovita pa tudi po res lepi okolici, polni primitivnih izletniiKih točk. Na srednjem delu Pohorja leži zraven romantične cerkvice Sv. Areha planinski dom Ruška koča (1249 m) z dependanca-ma, ki je prav tako na glasu po udobju in odlični oskrbi. Do Ruške koče se lahko v treh urah povzpnemo od postaje RuS, v eni uri pa jo dosežemo iz Maribora po novi avtomobilski cesti. Pod Ruško kočo je na Smolniku udoben hotel Lobnlca, ki ga iz Ruš dosežemo v dveh urah pešhoje. Na zapadnem delu Pohorja je zlasti znan lepo urejeni Senjorjev dom (1522 m). Najhitreje ga dosežemo iz Ribnice na Pohorju, Mariborski grad Haloze pa na desni strani Drave. Področju, ki se naslanja na Maribor, daje značilnost Pohorje s svojim 50 km dolgim grebenom in najvišjim, 1543 m visokim Crnim vrhom. Pohorje je vse prepleteno s planinskimi hoteli in domovi, ki so prava planinska zdravilišča. Turistično področje Celja je precej različno, vendar pa mu dajejo glavni poudarek letovišča ob bistri Savinji, zlasti pa Logarska dolina, ki velja za enega naših najlepših predelov. Maribor je zaradi svoje pokrajinske lepote in lege prav priljubljeno letovišče, važen pa je tudi zato, ker je izhodišče za Pohorje. Mesto ima zelo lepo urejene par- ki je z izhodno železniško postajo Brezno-Ribnica povezana z redno avtobusno progo. Senjorjev dom je tudi znan kot središče pohorskega zimskega športa, saj je v njegovi neposredni okolici obilo res idealnih smučarskih terenov. Na zapadnem delu Pohorja moramo naposled omeniti tudi Kočo pod Kopo na višini 1377 m, kamor lahko s postaj Mislinje ali Dovže dospemo v dveh in pol, s postaje Slovenj Gradec pa v treh urah. Na jugovzhodnem delu Pohorja leži na idiličnem položaju Planinski dom pri Sv. treh kraljih, ki je sicer skromnejši, toda med izletniki zelo priljubljen. Najpriklad- Pogled na Ptuj ke, slovi pa tudi po svojih modernih gostinskih obratih. Nekaj svojstvenega je v njegovi neposredni bližini Mariborski otok, ki je največje in najlepše kopališče v naši državi. Ker vodi iz Maribora mimo Hoč nova avtomobilska cesta na Pohorje, je postalo Pohorje važno in priljubljeno tudi kot izletniška točka. V glavni tujskopro-metni sezoni veže Maribor s Pohorjem vse do Sv. Areha ln Ruške koče (1249 m) vsako nedeljo redna avtobusna proga. Med planinskimi tujskoprometnimi postojankami na Pohorju moramo predvsem omeniti planinski hotel Pohorski dom, ki leži na višini 1030 m in Mariborsko kočo as dependanco na višini 1080 m. Oba sta na vzhodnem delu Pohorja in sta najbližja Mariboru. Pohorski dom in Mariborska koča sta na nenavadno lepem položaju, nejSi vzpon do tega doma je od postaje Slovenska Bistrica mimo planinske vasice Šmartno na Pohorju, prav tako znane kot skromnejše, pa vendar zelo prikupno letovišče. Razen omenjenih planinskih domov je na Pohorju še več drugih planinskih turističnih zavetišč in koč, sicer skromnejših, pa vendar dovolj udobnih, da so sposobne tudi za daljše bivanje tujcev v njih. Te planinske pohorske postojanke, ki se vse odlikujejo po zdravem planinskem zraku in višinskem solncu, so Koča na Pesku na višini 1382 m, Koča na Klopnem vrha na višini 1269 m in Koča na Kremžarjevem vrhu na višini 1161 m. Po neštetih možnostih za izlete, prebogatih gozdovih, nenavadno ugodni klimi, višinskem solncu, pa tudi po udobnosti svojih gostišč je 50 km dolgi hrbet Pohorja eno samo veliko letovišče, ki si je že tudi v inozemstvu utrdilo svoj zaslužni sloves. Vse značilnosti planinskih turističnih krajev imajo tudi naselja, ki leže na po-norskem podnožju. V najlepši pohorski do-. ini je Sv. Lovrenc na Pohorju, majhno letovišče, ki ga od vseh strani obdajajo gozdovi in planine. V njegovi bližini je znano letovišče Ribnica na Pohorju, romantičen turistični kraj na nenavadno lepem položaju, ki je hkrati tudi najprimernejše izhodišče za izlete po zapadnem Pohorju, železniško postajo Brezno-Ribnica veže z Ribnico na Pohorju redna avtobusna proga. V Dravski dolini, proti zapadu, moramo omeniti manjša letovišča, ki se prav za prav šele razvijajo in prilagajajo za tujski promet: Vuhred na mirnem položaju pod Pohorjem, Vuzenico in Mu to. Ob železniški progi Maribor—Celje je najprej majhno letovišče F ram, potem pa mestece Slovenska Bistrica, ki je važno tudi kot izhodišče za Pohorje, zlasti za Ti-nje in Šmartno. V tem predelu so še Oplot-nica, Zreče, Slovenske Konjice in Vitanje, malo bolj oddaljen pa je Šoštanj, ki je izhodišče za Kočo na Smrekovcn (1380 m). Zapadno od Pohorja, v koroškem kotu, so precej znani Dravograd, prijazno letovišče Guštanj in zdravilišče Rimski vrelec, pri Prevaljah pa se odpira pot za priljubljeni letovišči Mežico in Črno, ki sta hkrati izhodišče za Uletovo kočo na Peci (1654 m). V mirni Mislinjski dolini je zlasti znano in priljubljeno letovišče Slovenj Gradec, ki leži na jugozapadnem obronku Pohorja in je najprimernejše izhodišče za Planinski dom na Plešivcu (1696 m) Zaradi svoje nenavadno lepe lege in kot izhodišče za Savinjsko in Logarsko dolino slovi tudi naše lepo Celje, ki je prav udobno letovišče, ima pa ob Savinji tudi priljubljeno kopališče in krasno urejene parke. Celje slovi tudi po svojih zgodovinskih spomenikih, ki so vsi zelo dobro ohranjeni, pri tujcih pa zbujajo razumljivo zanimanje. Celje je primemo za letovišče tudi zaradi tega, ker so v njegovi bližini sama znana zdravilišča: Rogaška Slatina, Dobrna, Rimske Toplice in Laško, prav prijetne eno ali večdnevne izletniške točke. Zapadno od Celja, ob Savinji, je znano ta priljubljeno letovišče Žalec, v njegovi bližini pa sta dva lepo urejena pensiona za otroke: Grmovje in Plevna. Po svoji urejenosti in lepoti slovi zlasti Sv. Pavel pri Preboldu, udobno urejeno letovišče na podnožju z gostimi gozdovi obraslih planin. Po vsej državi znani pension Zanier razpolaga z lastnim kopališčem in udobnim prostorom za tenis in druge sporte, ki so vsi urejeni sredi smrekovega gozda hi so zaradi tega nekaj čisto svojevrstnega. Savinjska dolina s svojo ugodno klimo in zdravim planinskim zrakom je sploh na glasu kot zelo primerna za letovanje. Priljubljeno je Mozirje, ki ima poleg udobnih pensionov in gostilnic tudi svoje kopališče. Iz Mozirja je zlasti lep izlet do Mo-zirske koče na višini 1344 m. Malo v stran ob pritoku Savinje lezi romantično mestece Gornji grad, ki je znano kot mirno in hladno letovišče, pa tudi po svojih zgodovinskih spomenikih. Ce gremo dalje ob Savinji, pridemo najprej v Ljubno, znano po zdravem gorskem zraku, nato pa v gorsko letovišče Luče ob Savinji, ki je izhodišče za zelo zanimive izlete v prekrasno okolico. Skoraj čisto na severu zgornje Savinjske doline leži na višini 660 m idilično gorsko letovišče Solčava z večjim številom dobre urejenih gostišč. Nekaj kilometrov od Solčave, ob mladi Savinji, se odpira čarobna Logarska dolina (750 m), ki jo štejejo med najlepše planinske doline Evrope. V Logarski dolini je več zelo lepo in udobno urejenih hotelov, ki slove po odlični oskrbi. Logarska dolina daje tudi obilo priložnosti za zložne izlete in napornejše ture v Savinjske planine. Naš pregled bi ne bil popoln, če ne bi omenili tudi lepega Ptuja, po zgodovinskih spomenikih našega vsekako najzanimivejšega mesta, ki leži na solnčni strani vinogradov Slovenskih goric. Ptuj slovi po svoji prezanimivi okolici, kjer je zlasti v Halozah več prav prijetnih letovišč. Iz Ptuja čez znamenito Ptujsko goro vodi cesta v svetov, znano zdravilišče Rogaško Slatino, severovzhodno pa so Slovenske gorice z romantičnimi letovišči Ormožem, Ljutomerom, zapadno pa Sv. Lenartom in Sv. Trojico. V severovzhodnem delu Sloven. goric sta še letovišči Gornja Radgona in Kapela, v njuni bližini pa je odlično urejeno zdravilišče Slatina Radenci. V svojem severovzhodnem delu prehajajo Slovenske gorice v Panonsko nižino — Prekmurje, kjer je Murska Sobota, največje prekmursko mesto, prav priljubljeno letovišče z zelo lepo urejenim kopališčem. V velikih gostinskih podjetjih večjih krajev področja mariborske Tujskoprometne zveze so cene sobe z vso oskrbo od 70 do 100 din dnevno, v manjših in srednjih letoviščih pa dobimo sobo z vso oskrbo že za 40 do 60 din dnevno. Po obvestilu mariborske Tujskoprometne zveze so za letos za polno dnevno oskrbo v posameznih turističnih krajih njenega področja veljavne tele cene: Maribor 45 do 80 din, planinski hoteli, domovi in koče na Pohorju 35 do 65 din. Sv. Lovrenc na Pohorju 40 do 55, Ribnica na Pohorju 45 do 55, Vuhred, Vuzenica in Muta 30 do 45, Dravograd 40 do 50. Guštanj 40 do 60, Rimski vrelec 60 do 75, Dobji dvor pri Prevaljah 45, Mežica 40 do 50, Črna 40 do 50, Uletova koča na Peci 45 do 55. Slovenj Gradec 40 do 45, Planinski dom na Plešivcu (Uršlji gori) 45 do 50. Slovenskn Bistrica 45 do 50. Šmartno na Pohorju 30 do 40. Tinje na Pohorju 30 do 40. Slovenske Konjice 25 do 40. Oplot-nica 30 do 40. Vitanje 40 do 45, Šoštanj — Koča na Smrekovcu 40 do 50, Celje 45 do 65. Sv. Pavel pri Preboldu 50 do 65, Mozirje 35 do 45, Gor. grad 40 do 45. Ljubno 40 do 45, Luče 40 do 50. Solčava 40 do 60. Logarska dolina 50 do 65. Ptuj 35 do 50, Murska Sobota pa 30 do 55 din. VAŠE POČITNICE NA JADRANU ,,;!ilUiihlillliUiiiUliiUtUlUillUUI!illHItH!IIW Crikvenica hotel mikam are Radovljica — biser naše Gorenjske Po svoji legi je Radovljica eno naših najlepših let3više na Gorenjskem Radovliica. ki ie sicer orecei neznatno mestece, ie imela Dreceišnio vlogo že v davno minilih stoletjih in tisočletjih. V njeni neposredni bližini, v Mošnjah, Begunjah in na Brezjah, so našli bronasto orožje, ki zgovorno pripoveduje, da ie bil ta krai naselien že dobrih tisoč let pred Kristusom. V času Rimlianov Radovljica sicer ni bila tako važna naselbina k^kor nekatere druge, vendar r>a ie bila utriena že tedaj, o čemer priča Gradišče, ki leži pod mestom nad Savo. V dobi preseljevanja narodov so se v teh krajih zadržali le Langcbardi in Slovani. Ob začetku drugega tisočletia oo Kristusu ie gospo-doval nad Gorenisko znani velmož grof Waltilo, pozneie pa so prihajali v te kraje še drugi veliaki. ki so si v prelepi okolici Radovi i i ce postavili močne gradove. Razvaline nekaterih so ohranjene še dandanes in so prav zanimive za izletnike, ki radi obiskujejo Radovljico in njeno okolico. v prijazno naselje, ki ie zlasti po vojni prišlo na glas lepega in lepo urejenaga letovišča. Ta nien sloves ie tudi razumljiv, sai leži na visoki planoti, na prelomu med poliem in planinami. Cudovi o lep ie pogled iz Radovljice na Karavanke in Julijske Alpe. prav tako pa na savsko dolino, kier se združujeta skerai tik pod mestom Sava Dolinka in Sava Bohinika. Ko ie Mestna hraniln;ca v Radovljici zgradila moderno kopališča na res lepem položaiu na Obli gorici, se ie poiavila tudi potreba po ustanovitvi Tuiskoprcmetnego društva. Poizkusi, da bi bila naša iavnost opozoriena na lepoto Radovliice in niene okolice, so se pojavili že v času prel svetovno voino in Je bilo tedai v Radovljici že ustanovljeno Tuisk~ promet no društvo, ki pa ie moralo prenehati s svoiim delom ker krai Dač ni mel niti primernega kopališča, niti dovoli udobnih g^st šč. ki bi zmorrla večii naval tujcev Sedanie radovljiško Tujskoprometno društvo ie bilo Radovljica s Karavankami v ozadju Celj&a grofija« Kier je ie vedno okrožno sodišče V začetku XIV. stoletia ie bila Radovljica našel i e lesenih hiš. ki pa so bile že obdane z okopi, krai pa ie imel tudi svoja mestna vrata, ki so edina dopuščala dostop v mesto. Za Ortenburžani so postali last.Jki Radovliice celiski grofje. Ko se je grof Herman III. Celjski 1 1428. smrtno ponesrečil v Begunjah pri Radovljici, niso hoteli Radovliičani orlti pod oblast Habsburžanov. r.mpak so se iim uprli in ie 'general Gašper Lambere po hudih bojih mesto za ž sol in ga tako pridobil Habs-buržanom. Pczneie ie mesto napadel zopet celjski junak Jan Vitovec. še poznoie pa so ga večkrat obirkali Turki in ga pogosto razdejali. Mestece pa se ie zmerai apomogio. Radovliica slovi v zgodevini tudi po kmečkih uporih, zk iti na po Juri: u Dalmatinu, ki mu ie beguniska gospodarica Julijana Kacianarica nudila zavetišč?, ko ie širil protestant izem. in v Beguni oh postavila tudi protestantsko cerkev. To svetišče ie pozneie dal škof Tomaž Hren enostavno razstreliti, da bi tako prote-stantizem zatrl, vendar pa mu se to ni povsem posrečilo. V francoskih časih in nozneie ie Radovljica zaživela žc mirneiše živlienie. tako da je lahko napredovala in so razvila . ustanovljeno 27. avgusta 1. 1933. in 1e že | v kratkem času svoiega obstoia doseglo j prav lepe uspehe. Ceste skozi mesto so sedai že lepo oskrbovane, delno pa so celo l asfaltirane, tako da se poleti mesto ne zavija v oblake prahu. Po prizadevanju radovljiškega Tui?koTJmanJklJivo hotel therapia Pension 90.-- 135.—, sobe S tekočo vodo vse takse in napitnine ter kopanje na plaži. SELCE Hotel kokan Pension 70.-- 75 — Din MALINSKA Hotel SLAVIJA Kompletni pension z vsemi taksami in napitninami Din 70.— Hotel FRAN KOPAN Pension 55.-- 65.— Din Pension JELISAVA Pension Din 50.— NOvT(vSiodoi) PALAČE HOTEL LIšANJ HOTEL SAN MARINO Pension 85.-- 125.— Pension NEVENKA Sobe s tekočo vodo, terasa, vrtna restavracija, izvrstna kuhinja. Vila MUDROVČIČ Dvoposteljne sobe 30.-- 40.— Din DUBROVNIK Pension .MIR AMA r Pod vodstvom Slovenke, Din 65.— vključno kopanje in takse. lilHnilHlIlllllllinillllUHIIIIIII!:!1";.....•. ■ ;.i'.i'ilili;ililli;iilifflHiti::i!ill!!|l!!:!!!!IHII' Podrobne informacije v biljetarni PUTNIK, Ljubljana, Tyršeya cesta 11. razsvetljavo mesta ie radovliiško Tujsko-prometno društvo v svoiem letošniem proračunu določilo potrebno vsoto. Tako bo že v naikraišem času tudi to vprašan i e ugodno rešeno. Povprečna cena sobe z naibolišo oskrbo stane v Radovljici 60 do 70 din na dan. Dosti nizka cena privabila v to naše lepo gorenisko letovišče zelo veliko število gostov. Lani je bilo v Radovliici na letovišču MAKARSKA Vila Katarina Puharić-Lokić Poleg same plaže. — V sobah tekoča voda. Prvovrstna kuhinja. — Vina iz lastnih vinogradov. — Pension, vračunane takse in napitnina, Din 55.-- 65.—. 1597 gostov, ki so skupno imeli 21.128 n očni n. Povprečno ie torez ostal vsak tuiec v Radovljici po 14 dni. kar i i vsekako daie značai res pravega, ne le prehodnega letovišča in kar je zanio naiboli zgovorna reklama. Izmed lanskih radovljiških gostov ie bilo 122 inozemcev. ki so imeli skupno 1268 nočnin. Ostali letoviščarii so bili po pretežni večini iz Beograda. Zagreba. Skoplia. Ljubljane in Voivodine. Za letošnie leto okoliščine za tuiskoprometno sezono v Radovljici niso ravno slabe. Število gostov ie že sedai precejšnje, precejšnie pa ie tudi povpraševanje, tako da lahko govorimo o sorazmeroma — upoštevaje vse okoliščine, ki letos tako zelo vplivaio na naš tujski promet — kar dobrem izgledu za let osni o sezono. Nemala zasluga za tako nagli razvoj Radovliice v tuiskopremetnem pogledu pripada prav radovljiškemu Tui>kopro-metnemu društvu. Kljub skromnim sredstvom — letna članarina >e komai 12 din — je njegovo delo zelo obs:žno in iniciativno, vsestransko pa ga ped pira radovljiška občina. Tujskroprojmetnemu društvu ne daie samo znaten znesek od pobranih tuiskoprometnih davščin, amoak ga tudi sicer v vsakem pogledu podpira in rada upošteva vse njegove nasvete in predlogo. Ta zdravi odnošai občine do Tuiskopro-metnega društva lahko služi za zgled drugim krajem, pozabiti pa seveda ne smemo niti dolžnega najteseneišega sodelovanja vseh naših kraievnih tuiskoprometnih društev z njihovo matično organi7aci-io — Tujskoprometno zvezo v Ljubi i a ni oziroma v Mariboru. Le skupno delo občin, kraievnih tu j skopromet n i h društev in pristojnih tuiskoprometnih zvez more dati resnično dobre uspehe, hkrati pa iamstvo za še boliši razvoj v bodočnosti. Radovljica sama in niena prelepa okolica so zadosten dokaz, da ima me«to kot letovišče res lepo bodočnost in da bo v našem tujskem prometu imela črdalie pomembneišo vlogo. Radovliica pa ie poleg tega nenavadno privlačna tudi za nedeljske izletnike, sai ie v njeni okolici nešteto priložnosti za lepe in zanimive izlete: pri bližnji vasi Vrbnie je znana Ledevnica s starodavnimi lipami in lepim senčnatim gozdom, ki sega od Vrbeni do Zapuž. nrav tako so lepi izorehodi ob S^vi do Bodšč. Ribnega in Bleda ali pa senčnata pot mimo Pustega °radu proti Kamni gorici in prezanimivi Kropi. S smotrno propagando in s fmotrnim delom v samem kraiu bo Rarovliica lahko kmalu zaslovela kot eno naših noMenših in najboli ureienih letovišč. TakS""-« sloves ima sicer že sedai. delo rad-vliiške a Tu i skopromet nega društva v prihodnjih letih pa i i bo nedvomno dalo še v^čji poudarek in še večii nom^n meri sloven i mi tujskoprometnimi kraji. r—y — Razpis zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine v Stri-govi v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika v Vili. položajni skupini. Prosilci morajo imeti dovršeno zdravniško pripravljalno dobo ln vsaj šest mesecev bol-nične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri banski upravi ▼ Ljubljani do 9. avgusta, Ste*. 158 20.30 uri, jutri ob 14.30, 1L Velefllm o herojskih podvigih tujske legije Poročnik indijske brigade Errol Fljn — Olivia de Havllland V tem filmu je na edinstven in monumen-talen način prikazan juris čete kopljenikov na horde Indijcev M in WtM uri Kriminalna drama lz pariškega podzemlja Tajim tv ena ulica Jean GaLand — Marcelle C han tal DNEVNE VESTI — Diplomirali so na filozofski fakulteti ▼ Ljubljani v juniju in prejeli fakultetno diplomo naslednji kandidati in kandida-tinje: Dekleva Marija (pedagoška skupina), Dolenc Alojzij (skupina za občo zgodovino), Gradišnik Ivan (pedagoška skupina), Grafenauer Bogoslav (skupina za občo zgodovino), Gestrin Ferdinand (skupina za občo zgodovino), Gregorin s. Ka-lista (skupina za narodni jezik in književnost), Ipavec Jera (romanska skupina), Jakulin Marijan (matematična skupina), Jež Janko (romanska skupina), Klemenec Zorislava (pedagoška skupina), Koderman Breda (germanska skupina). Kovač Andrej (skupina za občo zgodovino), Kunst-ler Pavel (geografska skupina), Lemut Janez (matematična skupina), Nadižar Anton (matematična skupina), Musar Stanislava (romanska skupina), Ogrizek s. Bernadeta (pedagoška skupina i. Pavlic Erika (germanska skup.), Petančič Franc (romanska skup.), Pirnat Avguštin (skupina za narodni jezik in književnost). Pivk Karel (germanska skupina), Ponikvar Stanko (pedagoška skupina), Senčar Aleksander (romanska skupina), Serjak s Slava (skupina za narodni jezik in književnost). Urbančič Boris (skupina za nar. iezik), Vedernjak Marija (germanska skupina). Zalokar Mm ko (biološka skupina). Zorko s. Marcelina (pedagoška skupina) Zrimec Stanislav (geografska skupina). — Iz »Službenega li*ta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 56 z dne 13. t. m. objavlja ukaz o imenovanju namestnika ministra za notranje posle; ukaz o otvoritvi poslaništva v Moskvi, pri-vilnik o svetu za zunanjo trgovino, spremembe in dopolnitve v pravilniku o službeni obleki in orožju uslužbencev finančne kontrole in državni podpori za službeno obleko spremembo pravilnika za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole, razveljavitev pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o kolonizacijskem skladu ministrstva za kmetijstvo, spremembo in dopolnitev odredbe o pristojbinah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani* in spremembo v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. — Iz zdravnike služb«'. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice Za dravsko banovino je bila vpisana dr. Danica F lis, zdravnica v Hočah pri Mariboru. — Jugo«da\ija na mednarodnih velesej-mih. Ministrstvo za trgovino in industrijo pripravlja organizacijo za udeležbo naše države na mednarodnih velesejmih. Jugoslavija se bo udeležila letos velesejma v Lipskem, na Dunaju, v Solunu in v Smirni. — Reorganizacija ustanov za kontrolo zunanje trgovine. Na merodajnih mestih v Beogradu proučujejo načrt uredbe o kontroli zunanje trgovine. To vprašanje je postalo aktualno po definitivni organizaciji direkcije za zunanjo trgovino. Direkcija za zunanjo trgovino namerava koncentrirati organizacijo in kontrolo zunanje trgovine pri sebi. V zvezi s tem je likvidirana tudi zagrebška delegacija bivšega zavoda za zunanjo trgovino in sedanje direkcije za zunanjo trgovino. Delegacija se seli iz Zagreba v Beograd. Ni še znano ali bo ustanovljen ln kakšen bo urad za zunanjo trgovino na področju banovine Hrvatske. Uredba o kontroli zunanje trgovine bo dcfitivno redigirana že prihodnje dni. V ta namen pa bo še nekaj konferenc državnih ustanov in zastopnikov banovine Hrvatske. — Glavnica novih delniških družb. V prvem polletju letos je bilo ustanovljenih 35 delniških družb v državi, izvzemši banovine Hrvatske. Skupna glavnica teh družb znaša 137.8 milijona din. Na Beograd odpade večina, in sicer 30 družb z glavnico 104.8 milijona din, med tem ko odpade le pet podjetij z glavnico 33,000.000 din na druge banovine. 21 družb je industrijskih (97.6 milijona din) in 13 trgovskih. Lani v prvem polletju je bilo ustanovljenih 26 delniških družb z glavnico 400.6 milijona din. — Pomanjkanje koruze in koruzne moke v severnem delu nase banovine. Zbornica za TOI v Ljubljani je prejela od vele-trgovcev iz Maribora vlogo, v kateri ji sporočajo, da je mariborsko območje zdaj že popolnoma brez vsakih zalog koruze in koruznih mlevskih izdelkov. Cena koruze je bila maksimirana na 170 din franco nakladalna postaja. Med tem pa vsi dobavitelji v Vojvodini in na Hrvatskem zahtevajo za koruzo 220 do 230 din. Razumljivo je. da naši trgovci ne morejo kupiti koruze po tej ceni. Zato so zdaj vse zaloge koruze razprodane. To pomanjkanje koruze občutno prizadeva ne le naše delavstvo, temveč tudi številne kmete, ki sami ne pridelajo dovolj koruze. Zbornica za TOI v Ljubljani je zato naslovila na trgovinsko ministrstvo in na Prizad vlogo z zahtevo, naj spremene uredbo o maksimiranju cene koruze, če ni mogoče urediti dobave koruze v Sloveniji drugače. — Ustavitev obratovanja v premogovnikih lignita. Zveza rudarskih podjetij sporoča, da bodo podjetja prisiljena ustaviti obratovanje v premogovnikih lignita. Ti premogovniki dobavljajo premog državnim železnicam in mestni električni centrali v Zagrebu. Prodaja premoga zasebnikom je majhna. Ustanove, ki kupujejo lignit plačujejo blago slabo, tako da se podjetja že dolga leta bore za svoj obstoj. Niti zdaj, v dobi konjunkture, si niso mogla opomoči. Prodaja lignita je bila zadnje čase še vedno slaba. Nedavno so pa še rudarji zahtevali zvišanje plač in zveza rudarskih podjetij zdaj naglasa, da premogovna podjetja ne bodo mogla pristati na delavske zahteve, če državne ustanove in električna centrala v Zagrebu ne bodo plačevala premoga dražje. Delavstvo je zahtevalo zvišanje mezd za 30%, v roku do 10. avgusta. Ker je to vprašanje odvisno od cen premoga in ker kaze, da ne bo prišlo do sporazuma med delodajalci in delavstvom, ker ni izgledov, da bi državne železnice ln električna centrala v Zagrebu pristale na zvišanje cen bo prišlo do ustavitve obratovanja v premogovnikih Jfgnttft, — Lesni industrije! o maksimiranju ce:. drv. Glede na maksimiranje cen drv Hrvatskem in na namero, da bodo maksimirali cene drv tudi v drugih banovinah, so lesni industrijci zavzeli svoje stališče Sklicujejo se, da znaša poraba drv na področju vse države na leto oKrog 300.000 vagonov. Naša lesna industrija ne more prevzeti odgovornosti za preskrbovanje vse države z drvmi, ker njena produkcija drv znaša le 20«, 0 celotne porabe. Večine drv prouucirajo manjši posestniki gozdov občine, država in druge ustanove. Trgovci s kurivom kupujejo pretežno drva od kmetov, zato lesna industrija ni odločujoči činitelj pri reševanju vprašanja preskrbe vse države s kurivom. Upoštevati je treba, da naša država izvaža na leto samo okrog 12.000 vagonov drv za kurivo, pa če tudi jih bo izvozila glede na najnovejše trgovinske sporazume dvakrat več. je vendar to zelo malo glede na skupno porabo goriva v vsej državi na leto. V najboljšem primeru bi lahko lesna industrija izvozila 35.000 vagonov drv, kar je samo 10% skupne naše lesne porabe. -Določenje cen pšenii-i novega pridelka. Včeraj sta bili v Beogradu dve konferenci, in sicer v ministrstvu za kmetijstvo in pri Glavni zadružni zvezi. Na njiju so reševali vprašanje določitve cen novemu pridelku. Konferenco v ministrstvu je sklical kmetijski minister, da je zaslišal interesente. Na konferenci so bili zastopani zastopniki Prizada. direkcije za zunanjo trgovino, direkcije za prehrano. Glavne zadružne zveze, Zveze kmetijskih zbornic in Zveze na-bavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Zastopniki pridelovalcev pšenice so zahtevali določitev cene na 300 din za metrski stot. Ta cena se zdi zastopnikom konsu-mentov iz pasivnih krajev mnogo previsoka in predlagali so, naj bi bila nova pšenica po ceni, kakor je zdaj stara. Sklenjeno je bilo, da bodo priredili posebno anketo in sestavili anketno komisijo, ki bo proučila pridelovalne stroške pšenice in določila cene za pšenico novega pridelka. Anketa bo sklicana že prihodnji teden. V anketni komisiji bodo zastopani vsi interesenti, ki so prisostvovali včeraj na ministrski konferenci. — Za ureditev postnih zvez z Ameriko. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je predložila poštnemu ministrstvu vlogo z zahtevo po ureditvi našega poštnega prometa s prekomorskim! državami. Odkar je stopila Italija v vojno, vzdržuje naš poštni promet z Ameriko samo prekooceansko letalo na progi med Lisabono in Ameriko. Industrijci predlagajo rešitev tega vprašanja s sedanjimi specialnimi gospodarskimi pogajanji z Nemčijo. Upajo, da bi Nemčija pristala na vzpostavitev potrebnih zvez preko Italije in Francije do Portugalske, od koder vozijo nevtralne ladje v Ameriko. — Prizad je začel nakupovati volno. Mesec dni po izdaji uredbe o ureditvi odkupa volne je Prizad začel nakupovati volno. Uredba določa, da vso volno pokupi Prizad in jo prodaja tekstilni industriji. Doslej so živinorejci takoj po striženju ovc prodajali volno trgovcem, zdaj so pa trgovci in prekupčevalci povsem izključeni iz trgovine z volno. Prizad je organiziral odkupne postaje v več sreskih krajih. Volno kupuje neprano. najfinejšo merino po 55 do 60 dni kg, najslabšo pa po 34 do 36 dinarjev. — 15 novih telefonskih prog med Zagrebom in Beogradom. Poštno ministrstvo je sklenilo, da uvede na progi Zagreb in Beograd moderno prosto telefonsko napeljavo, in sicer 15cevno visokofrekvenčno, tako da bomo dobili med Beogradom in Zagrebom 15 novih telefonskih prog. Med Zagrebom in Beogradom je samo 5 telefonskih prog. Kmalu pa bo dobila tudi Ljubljana boljšo telefonsko zvezo z Beogradom. Uvedli bodo še dve progi. Razen tega ima poštno ministrstvo v načrtu vzpostavitev direktne proge preko naše države, da bosta imela Berlin in Carigrad direktno zvezo. — Elektrifikacija Hercegovine. Kmalu bodo končana dela za elektrifikacijo Hercegovine. Letošnji program Je elektrifikacija do Metkovića, za kar je že kredit odobren. Elektrificirana bo vsa dežela, tudi mnogi doslej zapuščeni zakotni kraji. — Tifus v Osijeku. Spomladi se je zelo razširil tifus v Osijeku. Zbolelo je 70 ljudi. Po sedanjem poročilu mestnega fizikata je bolnih še 17 ljudi. — Naša ladja »Lovčen« ostala v Carigradu. Poročali smo, da je naša ladja »Lovćen« nedavno odplula v Odeso. Pred dnevi se je hotela vrniti, a se je zasidrala v carigrajskem pristanišču, ker je zdaj nevarna plovba po Sredozemskem morju. — Mednarodni zločinci aretirani v Zagrebu. Zagrebška policija Je odkrila družbo mednarodnih zločincev, ponarejevalcev dokumentov, ki so oškodovali Številne ljudi. Ogoljufali so celo nekega odvetnika za 200.000 din. Aretirani ponarejevalci dokumentov so emigranti in njihov kolovodja, ki se izdaja za Brunnerja, Je iz Ceško-moravskega protektorata. Med aretirane! je bil tudi Boris Tovbin. ki se je izdajal za Rusa iz Besarabije. Tovbin se je včeraj zastrupil z veronalom in prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Istovetnost Brunnerja še ni ugotovljena. Pri njem so našli okrog pol kilograma zlata v vrednosti 70.000 din. Falzifikatorji so ponarejali razne dokumente, in med njimi tudi krstne in poročne liste. Pri njih so zaplenili mnogo ponarejenih tiskovin. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 30, v Zagrebu in Sarajevu 29, v Splitu 28, v Dubrovniku in Kumboru 27. v Ljubljani in na Rabu 26, na Visu 24. v Mariboru 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 62.7, temperatura je znašala 11.4. Iz LJubljane i— Dekliška kolonija Kola jugosloven-kih sester odpotuje v Kraljevico v pone-eijek 15. t. m. ob 18-45. Zbirališče pol ire pred odhodom vlaka na glavnem ko- odvoru. —M Posta LJubljana 6 na Cesti 29. ok-lobra št. 31 ne bo poslovala s strankami od 15. do 24. julija zaradi popravila uradnih prostorov. Stranke naj se ta čas poslužujejo dragih post. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Rezultati natečaja za Dom onemoglih na Bokalcih, ki ga je razpisala mestna občina ljubljanska, so bili objavljeni na seji mestnega sveta v četrtek 11. L m. Razsodišču predloženi projekti bodo prihodnji teden razstavljeni v Jakopičevem paviljonu. Ogled bo brezplačen. —lj poostrena kontrola v gostilnah. Kot brezmesni dnevi so določeni sreda, četrtek in petek. Te dni je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati te eni ne smejo -servirati jedil, prirejenih iz svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Uredba pa določa, da se ta prepoved ne nanaša na notranje dele živali, kakor so možgani, jezik, pljuča, jetra, ledvice, vampi in notranji deli sploh. Torej je sedaj na brezmesne dneve dovoljeno servirati jedila, prirejena iz notranjih delov živali. Prav ko Alojzija Hribarjeva iz Ljubljane in se občutno ranila. Vsi poškodovanci se zdravijo v splošni bolnišnici. —lj LJubljana—Bloke—Prezid — Gerov° —SuSak. Avtobus odhaja ob 5.40 zjutraj s Krekovega trga 9. — Prodaja vozovnic in rezerviranje sedežev pri Zvezi za tujski promet »Putnik-t v Ljubljani in na Sušaku. — Avtopodjetje Pečnikar, tel. 49—28. —lj Gostilna Martine, Zg. Šiška, telet. 41—88. Samo boljša vina! Ob nedeljah kurja obara in druge specialitete! Vsak dan ocvrte piske, pečene kokoši itd. Vsako nedeljo prvovrsten jazz! 276—n —lj Ba lin carska tekma. V nedeljo 14. julija bo revanžna balincarska tekma med Marnom in Zabo v gostilni Karo, Vič. — Kibici vabljeni. 277—n Smrt železničarja pod vlakom Celje, 13. julija Snoči okoli 21. se je vraCal 54 let stari na Loznici št. 32 pri Celju stanujoči in na celjski postaji uslužbeni železniški kurjač Franc Nedoh iz mesta domov. Ko je prispel do nezavarovanega železniškega prelaza pri posestvu Mili dvor na Lavi, je privozil iz Celja večerni savinjski potniški vlak. Nedoh bržkone ni opazil bližajočega se vlaka in je stopil preko proge, v tem hipu pa je že lokomotiva treščila vanj, ga zadela z vso silo v glavo ter odbila na drugo stran ceste. Nedoh, ki mu je loko- Odločitev je padla!!! Vso zalogo krasnih pestrobarvnih svilenih tkanin in pralnega blaga hočemo na vsak način prodati in smo se zato odločili, da od 15. julija dalje znižamo cene kar je najnižje mogoče. — Nudi se Vam izredna prilika za ugoden nakup svilene obleke. — Ostanki za vsako sprejemljivo ceno! VEDNO POCENI — VEDNO DOBRO BLAGO BRATA VLAJ, WolfOva ulica 5 SOKOL Sokolsko društvo Lj. Slška javlja svojemu članstvu, da je dre vi ob pol 8. v mali dvorani našega doma sestanek vsega članstva. Postani ln ostani ilan Vodnlhovc drntbm! tako se prepoved ne nanaša na ostalo meso, ki se ne more smatrati kot sveže meso. Zato bo tudi nadalje dovoljeno prodajati in servirati jedila, prirejena iz suhega mesa, slanine, salam, šunke, prekajene svinjine, klobas, splošno vsa jedila, prirejena iz mesnih proizvodov, ki se ne prodajajo v svežem stanju. Kakor prej se bodo tudi v bodoče smela prirejati jedila iz mesa drobnice, perutnine in divjačine. Gostilničarji se opozarjajo, naj strogo izvajajo predpise, ker so kazni za kršitve zelo ostre. Vsak prestopek po tej uredbi se kaznuje z zaporom od 30 dni in globo cio 50 tisoč din. Organi policijske uprave v Ljubljani stalno kontrolirajo gostinske obrate v brezmesnih dnevih. V nekaj primerih so ugotovili kršitve in je bilo zoper krivce uvedeno kazensko postopanje. O ostrem izvajanju teh predpisov sporoča ljubljanskemu združenju gostilničarjev tudi subo-tiško združenje, kjer so več gostilničar-skih in mesarskih podjetnikov prav občutno kaznovali. ll— Obvezni zdravniški pregled vseh zaposelnih po obratovalnicah z živili, t. i. v mlekarnah, gostilnah, iavnih kuhiniah, krčmah, izkuhih. trgovinah z živili, sploh v vseh obratrvalnicah. kjer se živi1 a pridelujejo, predelujeio oziroma prodaiaio. na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni od 17. do 24. junija t. 1. Zdravniški pregled bo v prostorih mestnega fizikata od 8. do 13. in sicer za one, katerih priimek ima začetno črko A—D dne 17.. E—H 18.. I—K 19.. L—N 20.. O—R 22.. S—T 23.. U—Z 24. juliia t. 1. Vse prizadete opozariamo. da ie naoovedani zdravniški pregled v smislu zakona strogo obvezen. V mesecu avgustu bo tudi reviziia po vseh •navedenih obratovalnicah ter bo proti kršiteljem tega poziva postopano po zakonu. lj— Prcmenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi drevi ob 18.45 promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega želez-ničarskega glasbenega društva »Sloiia«. Dirigent Pogačnik Miha. —lj V Ljubljani so umrli od 5- junija do 11. junija: Pance Helena, roj. Kapus, 78 let, vdova po upok. strojevodji, Tržaška c. 70; šušteršič Marija, roj. Kane, 75 let, posest -nica, Za puška cesta 17; Vrtovec Marija, 83 let. poštna uradnica v p., Poljanska cesta 16; Jakomin Marija, 71 let, občinska uboga. Vidovdanska cesta 9; Bitenc Tomaž, 87 let, mestni delavec v p., Hrenova ulica 16; inž. Mikuž Vladimir, 48 let, svetnik direkcije drž. žel., Kotnikova ulica 21-— V ljubljanski bolnišnici so umrli: Sever Ludovik, 36 let, tesarski pomočnik, Male Lipljene 34 pri Ljubljani; Erpič Franc, 30 let, delavec. Celovška cesta 23; Plevnik Anton, 70 let, zasebnik, Predovičeva ul. 2; Novak Uršula, roj. Jene, 57 let, žena mit-ničarja, Vodovodna cesta 5; Zeleznik Edvard, 9 mesecev, Vrzdenec 12, obč. Horjul; Veber Anton, 42 let, delavec, Podgorje 15. srez Brežice; Zupančič Franc, 63 let, žel. uradnik v p., Prisojna ulica 1; Sekne Stanko, 11 mesecev, Srednja vas 19, obč. Šenčur pri Kranju; Prijatelj Anton, 18 let, sin bajtarja, Kompolje, obč. Dobrepolje; Cilen-šek Vida, 17 let, služkinja, Poljče pri Begunjah; škof Joško. 46 let, višji knjigovodja. Ilirska ulica 17; Foršt Josip. 29 let, mizarski pomočnik, Gorica 1 pri Kamniku; Vlahovič Alojzija, roj. Lukman, 60 let, dninarica, Gradaška ulica 8- —lj Zemlja »e je vdrla. Pred glavnim kolodvorom na Masarvkovi cesti so vendarle pričeli z gradbo prepotrebnega, podzemnega javnega stranišča. Delo je prevzelo stavbno podjetje Tomažič in so delavci tik ob tramvajski progi te dni že izkopali večjo jamo. Zaradi snočnjega naliva pa je voda tamkaj ponoči plast zemlje ob strani jame zrahljala in se je ponoči vdrlo v jamo morda kake tri kubične metre zemlje in del jame zopet zasula. Sreča v nesreči je bila, da se nezgoda ni pripetila podnevi, ko so tamkaj zaposleni delavci, ker bi vdor zemlje tedaj lahko imel hujše posledice. —lj Nesreče, S kolesa je padel snoči 261etni elektromonter Ferdo Hlebš s šmar-tinske ceste in se hudo poškodoval na glavi — Tletni sin poštnega uradnika iz Ljubljane Tomislav Kušar je včeraj nabiral lipovo cvetje, pri čemer pa je padel z drevesa in si zlomil levo roko. — Enako nesrečo je doživel lOletni tesarjev sin Viktor Pipan iz Šenčurja. Padel je z lipe in si zlomil desno roko. — 21etnl posestnikov sinček Andrej Prah lz Kostanjevice na Dolenjskem je doma padel čez hišni prag in si zlomil desno roko. — Pri delu »e je po nesreči sunila % solem, y levjo ro- motiva razbila lobanjo, je bil takoj mrtev. Na kraj nesreče je kmalu prispela uradna komisija iz Celja, ki je odreaila prevoz trupla v mrtvašnico na okoliško pokopališče, kjer bo jutri ob 17. pogreb. Pokojni Nedoh zapušča ženo in već otrok. v vaseh za šmarno goro Ljubljana. 13. julija. Ponoči je nastala huda nevihta tudi v okolici mesta, zlasti pa je divjal vihar v vaseh za šmarno goro. že zgodaj zvečer je močno deževalo, okrog pol 2. ponoči pa je nastal piš, da se je pripogibalo drevje in je vihar podrl nekaj kozolcev. Kmalu nato se je vlila ploha in je lilo kakor iz škafa. Vmes je na Skaručini, v Repnjah in Smledniku ter Zapogah pričela padati gosta in debela toča, ki je neusmiljeno klestila sadno drevje in rast na polju. Toča je bila tako gosta, da je bilo polje pobeljeno še zjutraj. Uničila je fižol, krompir, peso, koruzo, pšenico in škodovala tudi drugim pridelkom. Iz Maribora — Osebna vest. Ker je bil dosedanji vršilec dolžnosti ravnatelja mariborske splošne bolnice dr. Franc Hribar imenovan za rednega profesorja splošne patologije in patološke anatomije na medicinski fakulteti ljubljanske univerze, je bil postavljen na njegovo mesto za vršilca dolžnosti ravnatelja splošne bolnice v Mariboru šef-primarij njenega tuberkuloznega oddelka dr. Franjo Radšel. — Ukinitev nočnega brzovlaka. Naša železniška uprava je nedavno ukinila nočni brzi vlak št. 501 602, ki je odhajal iz Maribora ob 2.48 proti Ljubljani, in prav tako tudi nočni brzi vlak št. 601/502, ki je odhajal v nasprotni smeri iz Ljubljane ob 0.20 proti Mariboru. Ukinitev tega para nočnih brzih vlakov je v zvezi z ukinitvijo priključka na oba vlaka v prometu z Italijo. Ukinitev tega nočnega brzega vlaka naši potniki in turisti zelo težko občutijo. Nočni brzi vlak je nudil izletnikom in turistom iz Maribora in Celja možnost za enodnevne izlete na Gorenjsko, prav tako pa tudi izletnikom iz Ljubljane možnost za enodnevne izlete v turistične predele ob naši sever-, ni meji. Tudi poslovni krogi iz Maribora so se prav radi posluževali nočnega brzega vlaka za enodnevne opravke v Ljubljani in narobe. Posebno zadnje čase je bilo opažati, da je bil ta nočni brzi vlak v obeh smereh izredno močno frekventiran. V interesu našega turizma in našega gospodarstva bi bilo, da bi železniška uprava zopet uvedla nočni brzi vlak med Mariborom in Ljubljano kot lokalni brzi vlak ali pa kot pospešeni vlak vsaj približno v trasi dosedanjega nočnega brzega vlaka v obeh smereh. Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru je prejela zadevne številne pritožbe interesentov in je na pristojnih mestih podvzela primerne korake, da se tej splošni želji in potrebi čimprej ugodi, želeti je, da bi železniška uprava to vprašanje čimprej ugodno rešila, — Pisarna Narodnega gledališča bo do končane prezidave gledališkega poslopja v sosedni pritlični sobi s posebej označenim vhodom in posluje med počitnicami samo ob delavnikih od 11. do 12. Iz Kranja — Tekstilna sola bo sprejemala prijave kandidatov za L letnik do 24. avgusta t. 1. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 26. avgusta t. 1. ob pol 9. uri. Vpisovanje V I. letnik bo 2. septembra od 8. do 12. ure. Popravni in razredni izpiti se prično 28. avgusta ob pol 9., završni izpiti pa 3. septembra ob 7. uri. — Kino »Narodni dom« predvaja v soboto in nedeljo film »Rapsodija«. — Kino v Stražisču predvaja v soboto in nedeljo dva filma »Dr. Mary Lvng« in >Angel ljubezni«. Z Jesenic _ Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. popol.) velefilm »Ostriženi jež« s Hansom Moserjem v glavni vlogi. Med dodatki film o sprejemu sovjetske delegacije v Beogradu ter zvočni tednik. Sledi »Sestra Marija«, Iz Kamnika — Gostovanje. V Narodni Čitalnici bo drevi vprizorjena zabavna komedija »Mala ženka brez logike«. Gostovala bo znana igralska družina iz Ljubljane v režiji g. Milana Skrbinška, režiserja ljubljanske drame. — Zdravstveni dom v Kamniku od 15. do 25. julija t. 1. ne bo posloval. Tudi pro-tituberkulozni dispanzer od 15. do 29. julija ne bo posloval. Iz Zagorja Licitacija prevoza pošte. Te dni ie bila Dri tukajšnji občinski upravi tretja licitacija za prevoz pošte na postajo. Dolga leta je prevažal pošto tukaišnii posestnik g. Vinko Vidmar, tudi sedai ie nameraval prevoz izlicitirati za sklicno ceno 10.000 din na leto. k tretii licitaciji pa ie prišel nekoliko prepozno, ker ie že točno ob napovedani uri izlicitiral edini navzoči interesent g. Mirko Koprive, posestnik in gostilničar v Zagoriu. za 9.980 din. Sokolske Testi. Preteklo nedelio so bi'e okrožne tekme dece v Hrastniku. kat>rih se ie udeležila tudi naša sokolska de^a. Na tekmah so se držali dokai dobro, sai ie bila vrsta moške dece prva. vrsta ženske dece pa druga. Posamezniki so se plasirali takole: pri moški deci 1. Metorc Miran. Hrastnik! 2. Anžur Lado. Zaecvrie: 3. Dolar Jože. Zagorie: 4. Krael Jože. Hrastnik: 5. Pole Albin. Trbovlje: pri ženski deci 1. Roš Nada, Hrastnik: 2. Križaj Anica. Hrastnik: 3. Zabkar Marija. Hrastnik: 4. Jesih Mira. Zagorje: 5. TomažiČ Olga. Zagorie. Poleg raznih panog lahke atletike, prostih vai ter preskokov čez kozo, ie oboia decn tekmovala tudi v poznavanju sokolstva (ideja, zgodovino, organizacija), v čemer so se prav dobro izkazali. — Naše sokolsko društvo ie že z okrožnico obvestilo vse članstvo, da mora vsakdo imeti sokolsko lesitimaciio. Oni. ki iih do sedai še niso ^meli. si iih moraio brezpogoino nabaviti, drugi pa iih mor; jo dati nanovo potrditi. V ta namen poštuje tajnik vsak ponedeliek. torek in sredo in sicer samo še do 15. julija v pisarni So-kolskega doma od 18. do 20. — Te dni ie Sokolsko društvo preieio iz Liublianespomenik pokoinemu kraliu Aleksandru T., katerega bi moralo odkriti 16. iuniia, a ie bilo odkritje preloženo. Verietno ie. da bo soomeriik odkrit še ooleti. o čemer bomo iavnost pravočasno obvestili. Pomanjkanje vode. V Zagoriu primani-kuje že par let pitne vode. Dosedanje za-ietie na Rovih je za povečan konzum vsekakor premaihno. zato ie dala občinska uprava preiskati druge izvire vode v okolici. Prav dober izvor ie našla v Ribniku nad Kisovcem. To zaietie bi bilo mnogo večie. kakor ie dosedanie na Rovih, potreben ie seveda samo še kredit za ta dela. Upamo, da se bo to zaietie napravilo, ker Zagoriani že komai čnknio. da bi se nedostatki v preskrbi z vodo odpravili. šolstvo Drž. tehniška srednja Šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na arhitektonsko-grnd-beni, strojni in elektrotehniški odsek se bodo sprejemale v soboto, dne 31. avgusta od 8. do 11. Podrobni pogoji so razvidni iz objave v šolskem vestibulu. Učenci, ki so opravili nižji tečajni izpit (gimnazije), odnosno završni izpit (meščanske šole) pred šolskim letom 1939/40 in ki bi eventualno reflektirali za sprejem, se opozarjajo, da morajo najkasneje do 10. avgusta t. 1. zaprositi pri VIII. oddelku kr. banske uprave dravske banovine za odobrenje v svrho prijave za sprejem v I. letnik kateregakoli odseka. Drž. delovodska šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na gradbeni, strojni, elek-troinstalaterski in mizarski mojstrski oddelek se bodo prejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Na gradbeni oddelek se sprejemajo pomočniki, ki so izuče-ni zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Na' strojni mojstrski oddelek se bodo sprejemali tudi izučeni modelni mizarji. Na gradbenem, elektroinstalater-skem in mizarskem oddelku je običajno vedno dovolj prostih mest; na strojnem oddelku imajo pa prednost reflektanti z daljšo pomočniško dobo. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni na razglasni deski v šolskem vestibulu. Drž. moška m ženska obrtna flota v Ljubljani. Prijave za sprejem na moško obrtno šolo (kiparski, keramiški in graverski oddelek) ter na žensko obrtno šolo (oddelek za obleke, oddelek za perilo in oddelek za vezenje) se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Podrobnosti glede spejemanja so objavljene na razglasni deski v šolskem vestibulu. Banovinska šola za glasbila, pri drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani (Aškerčeva cesta 9). Prijave za vstop v I. letnik te šole se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Pri prijavi se morajo predložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in eventualno 5e nravstveno izpričevalo. — Zaključni izpiti na Christofovem učnem zavodu z enoletnim trgovskim tečajem v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja od 20. junija do 2. julija. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti (predizobrazba mala matura oz. završni izpit) je letos dovršilo: z odličnim uspehom 30 učencev (-nk), s prav dobrim 74, z dobrim 36. Za tri mesece je bilo odklonjenih 13 učencev (-nk). Posebni enoletni trgovski tečaj pa je dovršilo: z odličnim uspehom 10 učencev (-nk), s prav dobrim 38, z dobrim 30, z zadostnim 2. Za tri mesece so bili odklonjeni 4, za celo leto pa 2. Kakor običajno vsako leto še je ob koncu šol. leta vršila strojepisna in stenografska tekma. Pri strojepisni tekmi so dosegle prva tri mesta absolventke: Kozina Angela iz Trbovelj, Bozovičar Ana iz Škofje Loke in De Zordo Olga iz Medvod. Pri stenografski tekmi (diktat do 220 zlogov v minuti) so dosegli prva tri mesta De Zordo Olga iz Medvod, Križanec Ljuba iz Gornje Radgone in Zupane Ferdo iz Celja. Po končanih izpitih je ravnateljstvo svojim absolventom priredilo zanimivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin S to razstavo so učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje. Zaključek šolskega leta je bil dne 4. julija. Informacije glede vpisa ln sprejema za prihodnje šolsko leto daje vodstvo pismeno in osebno med običajnimi uradnimi urami. Tel. St 43-82. 158 > S L O V EN S KI NAROD«, »oboU, IS. julij* 1940. Stran 8 Ruska oborožena sila na morju ««ifl!^U 52**P v°ltteSa b«Mtovja je bila Rusija doslej na šestem mesta — Sedaj grade najmodernejše ladje z ogromno tonažo, talio da bo rusko vojno brodovje kmalu med najmočnejšimi na svetu Ogromno ozemlje sodobne Rusije, ki ima Uko ugoden položaj za svojo suhozemsko m zračno oboroženo silo, ima vse slabe strani za rusko vojno mornarico. Od štirih velikih morsJdh predelov, ki oblivajo Sovjetsko Ri»sijo (da ne naštevamo vsa morja, iu jih je po številu 12), sta dva povsem zaprta: Orno in Baltiško morje. Severni Le^eni ocean je prav tf.ko elementarno zaprt; vsaj njegov večji del. Tako ostane edi-ru svobodni prostor na Tihem oceanu. Zaradi tega ima Rusija štiri pomorske predle, katerih vsak je zase posebna enota in glede na to tudi štiri bolj ali manj samostojna brodovja s svojimi samostojnimi oporišči. Vendar je pred nedavnim dokončan sistem prekopov v veliki meri odpravil to > Ahilovo petoNovik« po 1300 ton, hitrost do 39 vozlov. K rušilcem moremo prištevati tudi 14 spremljevalcev flotilje po 700 ton. zgrajenih od 1933. do 1937. leta. Vse te "ladje imajo zelo močno torpedno oborožitev in bazirajo v Baltiku. Severni del ruske mornarice pa obsega 12 mndernih oceanskih rušilcev, okrog 60 motornih torpedovk (okrog 50 vozlov), 10 do 15 lovcev min in okrog 30 pomožnih enot. PribMžno enako število motornih torpedovk ima tudi baltska flota, dalje 16 patrolnih ladii, 14 lovcev nrn, 12 monitorjev (predvojni) in 8 minonoscev (predvojni). Največjo silo baltsko-polarne mornarice pa predstavljajo podmornice, ki jih je tuka-: nad 220. in to po ogromni večini zelo velikih, to se pravi oceanskih. Baltska flota jih ima okrog 80. od katerih je 5 starih. 15 podmornic ie tipa »Sokrat. »Pravda« in Zvezda«. Vsaka ima po 2000 ton, 5 topov po 102 mm. 2 strojnici in 8 torpednih cevi. Vse so bile izdelane 1936. leta. 20 jih ima nad 1000 ton in vodno letalo in so iz 3 930. leta. 22 je tipa »M« po 200 ton in služijo obr?nbi obšle. Izdelane so bile od 1930. do do 1938. leta. 10 do 15 je neznane vrste in so najnovejšega datuma. O patfmcrr.irah v severnih vodah (okrr.g 150 po številu) se ve samo toliko, da so vse velike z velikim akcijskim radijem in najmodernejše. V gradbi pa so v prvi vrsti velike enote: bojne ladje, težke križarke in mati "ne l^d-je za letala. Ladjedelnice Ordor-ikidže do-vršujejo dve oklopni bojni ladii po 40 000 ton in eno s 35.000 tonami. Oborožitev in hitrost ni znana. Dalje gradijo v istih ladjedelnicah 5 do 6 oklopnih križark no 8600 ton tipa »Kirov«. 4 ru&ilce po 2600 ton. 2 križarki za polaganie min in 20 ve-likih podmornic Ostale Iadiedetm'e« v Baltiku pa gradijo 12 torpednih rušilcev z okrog 2000 tonami. 10 podmornic in gelo veliko Število motornih torpedovk ter drugih pomožnih enpt. Ladjedelnice v polarnih vo^h Izdelujejo 4 do 5 bo'nih ladii (35 d^ -10 tisoč ^on). 2 matični ladji za letala no 12.000 ton. 4 do 6 okloo^ih križark 00 10.000 ton 4 ocean-ske rušilee po 3000 ton. rlrroR 15 torpe-dovk. do 50 podmornic, večTe število motor-nih torpedovk in pornožnih enot fmonitorjev, iskalcev min itd.). CRNOMORSKA OBLAST Oporišča crnomorske mornarice so Se-bastopolj. Nikolaiev, Gorki i itd. Tu so tudi novozgrajene velike ladjedelnice z doki. ki morejo sprejeti največje ladje, rtare ladjedelnice pa so bile vse prenovljene in razširjene. Trenutno je največja enota te mornarice bojna ladja »Pariškaia Komuna« (23.330 ton, 1230 mož posadke), ki je bila zgra-ena leta 1914.. po voini pa prenovi-ena in na novo oborožena. Ima 9 topov kalibn 305 mm in hitrost 24 vozlov. Stari, a tudi prenovljeni sta oklopni križarki po 8030 ton tipa >Krasni Kavkaz«. Njiju hitrost in oborožitev ni znana. Najmodernejšega tipa pa so križarke »Taskent«, »Ccrvana Ukrajina«, »Proflntern« in »Komintern«, od katerih Ima vsaka po 7000 ton. Vse odliku ie največja hitrost (do 50 vozlov) ln zelo močna torpedna oborožitev. Najnovejši sta tudi križarki tipa »Leningrad« po 3500 ton. prav tako 20 rušilcev in torpedov različne velikosti ter 10 spremljevalcev flotilje. Stari so rušilci tipa »Novik«, 5 po Številu-Najnovejše Izdelave je matična ladja za letala (1937. leta) »Stalin« z ©000 trmami. Sprejme 22 letal, ima močno oborožitev in veliko hitrost. Moderne so tudi motorne torpedovke. ki jih je 70. Pomožnih enot je okrog 40, tudi večinoma novih. Podmornic, ki so po ogromni večini najnovejše izdelave, je okrog 100. Nekaj jih ima po 1400 ton. nekaj jih je tipa »Narodno vol jec« po 896 ton (8 torpednih cevi, top 102 mm, 2 protiletalska topova in 8 min). Potem je še nekaj neznanih vrst po 1000 ton in tipa »Treskac po 600 ton s 4 cevmi za izstreljevanje torpedov in minami. Prej imenovane ladjedelnice pa gradijo 5 bojnih ladij po 35 000 ton, 4 oklopne križarke po SC00 ton, 6 križark tipa »Ta-škent« po 7000 ton, matično ladjo za letala z 9000 tonami tipa »Stalin«, potem 10 lahkih križark tipa >Len:ngradb-ncctl. Tud? v ofidemi Tngcfi'ovenski pedSagofiid usmerjenosti morsrno zavestno stremeti p:i vzsrojl niše mTadme v smeri samostojne aktivne in v drudSScno živ§je»aJe pravilno v'* en? osebnosti. Zato moremo bogatiti notranje rtr"'- *;vV>n-> fr mu z Bjagovo s^m~ *clivno < O p:ei:u'r?:i, icz"i-jptl tn dvigati od piirodc eteae ctrošlic Sodobnost zahteva napredno Solo p^stnv-I ljeno v src o živi ena. ki bo č:ra;T svo"e Iv7gc^ne in i z "i: rž? evr1: is smotre iz življenja in c*mwva!.i m'^de n^jrodne generacij za srdohno/. odgovarjajoče življenje. Prva na'oga za telesno stsđoonejie obro-zevzdno udejrtvoven:e jugoslovenskega učiteljstva te Izpopolnitev učitelj:k2 pe-kucne izc.Lvazbe. Mr.ogi ne razumejo pravim? stremi jeni sodobne šole. zato ie mnogo prctiranoTti. i-pičcnosti. zaHod itd. Žeto ie prvi rocroj. da najširši krče;i jugrsl^-venskega učite1'stva spoznajo terneluto medema pedagoška naeca. Sredstva, s katerimi lahko to dosežemo, so pedagoški tečaji £ predavanji in diskusijami. Na koncu je gospa inspektori a isjavila, da ima v dobro voljo našega učlteb'stva ropalno zaupanje, ker je jugoslovensko učiteljstvo večno postavljalo vse svoje sile na razpolago za čim večje in lepše vzgojne namene. Učitelje tečajnike je nato pozdravil navzoči član glavnega odbora društva Rdečega križa g. Zečevič. Dobra tretjina naše jugosiovenske mladine je včlanjena v ped-ni?a>3ku .Rdečega križ?, teko pc no z"~hi-gi požrtvovalnega jugoslovenskega ucitei}- dov v Novem mestu. Člane in Članice novomeškega odbora kakor tudi drugin odborov Dolenjske pozivamo, da se v polnem številu udeleže pogreba, ki bo jutri (v 5». bo to) ob 16., da se mu tako oddolže za njegovo delo. — Udruženje vojnih invalidov. Iz Novega mesta — Smrt agUnega delavca invalidske organizacije. V Novem mestu je nedavno umrl Josik Jurak, višji davčni kontrolor v p:&oju in dolgoletni neivmorni tajnik areakega odbora Udruženja voljnih in vali- Nedelja, 14. julija Ob 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Ruski sekstet. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). 10. R. PLanquette: KorncviJski zvonovi, opereta (plošče). — 11: Šramel »Škrjan-ček«, vmes plošče. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet. ura: Nekaj o presnem maslu (ing. Krpic Jože). — 17.30: Tamburaški orkester (A. Karmclj), vmes harmonika solo (A. Stanko). — 19. Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura: Slovanska zavest naših muslimanov (dr. Jorjo Tadič — Bgd.). — 19.40: Objave, -r- 20: Skladbe Igorja Stravinskega (plošče). — 20.30: Koncert slovenske pesmi. Sodelujejo: gdč. Poklka Zupanova, gdč. Stritar Bogdana, gg. Andrej Jarc, Roman Pctrovčič. radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15. Za veselic in za ples (plošče). Ponedeljek, 15 julija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za boljšo voljo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02- Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 1°: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Srbski polki v ruski vojski (dr Aleksandar So»lovjev). 19.40: Objave. — 20.10: Stari štajerski gradova (prof. Leo Pettauer). — 20.30: Koncert. Sodeluje g Filip Bernard (flavta) in radijski orkester — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vsakemu nekaj (plošče). Torek, 16. julija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročiila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Bolgari pojo in igrajo (plo-"če) — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Koncort radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročiila. — 19.20: Nac. ura: Zagrebško življenje — reportaža. (Kosta Doma-zetovič, publ. — Zgb) — 19.40: Objave. 20: Deset minut zabave. — >ka struktura mase (dr. 20.30: Pevski in orkestralni lujejo gdč. Milica Polajnar, in radijski orkester Dirig. 22: Napovedi, poroči a. — 22.15: na vasi. Sreda, 17. julija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Švicarske pesmi in plesi (plošče). — 12 30: Poročila objave. 13: Napovedi. — 13.02* Slavni orkestri in dirigenti (plo-šče). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: O letalski šoli na Blokah (g. Janko Čolnar). — 18.45: Citraškc točke (plošče). — 19: Napovedi poročila. 19.20: Nac. ura: Demir Hisar ia Pdagoni-ja (Svet. D. M i lova novic — Bgd). — 1Q.40: Objave. — 20.10: Gorje kot letovišče (Ivan Dodič). — 20.30: Violinski koncert (Miran Viher, pri klavirju prof. M. Lipovšek). 21.15: Kmečki trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi (gdč. Bogdana Stritar) ob spremljcvanju kitare (g. Prek). 20.10: Psiholo-II rova t Emil), koneert: sodc-g. Andrej Jarc D M. Sijancc. Fant je Pomen besed Vodoravno: 1. Vrsta poezije, 7. plemič, 8. pripadnik naroda, ki živi na Pirenejskem polotoku, 10. krivoverec, 12. vrsta pesnitve, 14. neumen, 15. osebni zaimek, 16. krajevni prislov, 18. prevozno sredstvo, 19. krajevni prislov, 22. kraji z enakim zračnim pritiskom, 23. ruska reka, 24. ženski glas, 26. kratica za površinsko mero, 27. srbsko moško ime, 29. površinska mera, 30. žensko ime, 32. moško ime, 34. mesto v Rumuniil, 36. grad pri Trstu. Navpično: 1. števnik, 2. del živalskega telesa, 3. plin, 4. vrsta cigarete, 5. stara holandska mera za tekočine, 6. glasbena nota, 7. del hiše, 9. lidijski kralj, 11. ptica, tudi vrsta gobe, 13. preplah, 15. nravnost, 17. kos pohištva, 18. ena izmed božjih čednosti, 20. veznik, 21. trdilnica, 23. nadut, 25. prizadevanje, 27. pripadnik izumrlega mongolskega naroda v Evropi, 28. azijska država, 30. japonski otok, 31. vrsta papige, 33. pamet, 35. kem. znak za prvino. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Kosovel, 7. doba, 8. Irak, 10. Epona, 12. da, 14. ako, 15. ar, 16. ena, 17. Ema, 18. ko, 19. ura, 20. ob, 21. Ada, 22. Uri, 23. na, 24. ona 26. in, 27. trata, 29, Zola, 31. Obir, 33. Salomon. Navpično: 1. ko, 2. obe, 3. sapa, 4. vino, 5. era, 6. La (lantan), 7. Dodekanez, 9. karabi-ner, 11. okarina, 13. anoda. 15. Amori, 24. oral, 25. atom, 27. tla, 28. /-bo, 30. Os (osmij), 32. In (indijj. U domouini kraliice Kleopatre Na delt starodavne zgodovine — Jezikovni talent Arabcev — Moderne palače med starodavnimi spomeniki — ftfiar Jugoslavija" — Osmina na ulici Najlepši pogled na Aleksanarijo uživaš S morja. Naso pozornost privlači preuvseui prekrasna Kiaijtva paiaca, rt a s - e t -Tin imenovana. Kakor bi rastia naravnost iz morske gladine! In ogromna kupola na njej, kakor da plove prou sinjemu nebu! Blizu tričetrt miiijonsKo mesto se Siri za velikanskimi lusKimi napravami, skladišči in raznimi pi islamskimi zgradbami. Ustanovitelj mesta je bil baje ^leK-sander Veliki. Mesto je postalo pod P t o-lomejeviči prvo svetovno tržišče in sedež grške kulture. Pozneje se je v notranje egiptovske spore vme^ai (_ e z a r, ki ga je pa vladarica Kleopatra s svojimi čari polomoma zaniaimia. V to dobo spada tudi požar znamenite aleksandrijske knjižnice, največje na svetu, ki je imela nad 300 tisoč pergamentov. Tudi Cezarjevega nasieunika, saniupašnega Antonija, je lepa Kleopatra popolnoma začarala. V zlati ladji s srebrnimi vesli in škrlatastimi jadri se mu je peljala naproti. Sedela je na mehkin blazman v prekrasnem šotoru, izvezenem vsem v ziatu. Ko je Antomj slisai, da se bliža egipLska kraljica, jo je pozval k sebi. Toda premetena Kleopatra mu je sporočila, da naj pride k njej v goste. S svojim čarom m ljubeznivostjo ga je, ko se je zares vdal in prišel k njej, tako zamamila, da je ostal pn njej deset let in pozabil na vse državne in vojne dolžnosti. Kleopatra je bila njegova velika ljubezen in poguba. V svetovni zgodovini m žene, ki bi ji legenda in loman naprtila toliko greha in razvratnosti kakor bas Kleopatri. Postala je tekom časa nekak simbol ženske pohote in razvratnosti. Najnovejša zgodovina pa je očistila njeno oseDnost od vseh priveskov in legend. Resnica je le ta, da ji je uspelo s svojo krasno pojavo osvojiti Cezarjevo ljubezen in Antonija omrežiti do blazuosti. Vse to pa je delala Kleopatra za rešitev in neodvisnost domovine. Enako kakor je toliko stoletij pozneje storila poljska grofica Valevska, Napoleonu žrtvujoč samo sebe v domovinski ljubezni za svobodno Poljsko. Tako govori starodavna zgodovina. Nas pa zanima nova doba, resnično življenje okrog nas. Naš brod »Kraljica Marija« je pristal zaradi precejšnje globočine aleksandrijske luke prav ob pomolu, kjer se nahajajo skladišča. Pod betonskimi strehami tik ob ladji so se na mah, kakor bi bili brzojavno obveščeni, zbrali od vseh vetrov arabski trgovci in prekupčevalci, kakor smo bili to doživeli in videli že v Port Saidu. Med silnim vikom in krikom so razkazovali in ponujali najrazličnejše blago, od čevljev na nogi do fesa na glavi, prekrasno vezene kimone, dragoceni nakit in po-sodje, pa polnilna peresa in cigarete, svilo in raznovrstno blago. Pri nakupu moreš biti zelo previden, tako glede kvalitete kakor tudi cene. Seveda smo si hoteli ogledati Aleksandri j o tudi od znotraj in smo si najeli petorica, za 5 pijastrov t. j. okroglo 12 din, izvoščka, ki nas je peljal pičlo uro daleč. Torej pač bajno nizka cena! Seveda so take cene na rovaš dobi, ko je glavna sezona v Egiptu že davno minila. Luško ozemlje, ki je precej obširno, zapira visoka ograja. Pri prehodnih vratih ustavi egipt-ska policija vsakega tujca in ga pretipa zelo natančno zaradi slučajne nošnje orožja, če daš policistu bakšiš, taka procedura izostane. Izvošček se med vožnjo neprestano ozira in govori, govori v raznih jezikih. Neizmeren je jezikovni talent Arabcev, brez dvoma »posekajo« tudi nas Slovence v tem pogledu. Od vseh mogočih jezikov si Arabec prikroji besedni zaklad, kolikor ga potrebuje za svoje posle. Tako so n. pr. v luki takoj spoznali našo ladjo, odkod je prišla. In komaj smo bili na kopnem, so nam v pravilni izreki klicali: >Dober dan! Kupite! Zdravo!« itd. Največ se pa govori v Aleksandriji italijanščine, pa tudi angleško in francosko. Zlasti govori te jezike, gotovo pa angleško, policija. Policisti imajo zaradi neznosne vročine fese, ovite s snežno belim prtom, ki jim visi tudi čez tilnik. Oni, ki imajo službo na križiščih, stoje pod lesenimi senčniki. Precej huda je afriška vročina, vendar smo bili malo razočarani, ker smo po žgočih dnevih v Grčiji, pričakovali v Egiptu še hujšo. Nekako prometno središče Aleksandrije, ki šteje okrog 750.000 prebivalcev, je Borzni trg ali Trg Mehemed Ali. Popolnoma moderen je, s krasnimi nasadi, obkrožajo ga lepe palače. Zanimiv je 31 m visok, iz enega kosa izklesan Pompejev steber, baje edini dobro ohranjeni spomenik stare Aleksandrije. Pri stebru sta dve sfingi iz rdečega granita. Zanimive so tudi katakombe v več nadstropjih, spominjajo na ono dobo, ko sta se borila med seboj poganstvo in krščanstvo. Prekrasna je avenija, promenada kraljice N a z 1 i imenovana, več kilometrov lepo urejeno nabrežje s prekrasnimi palačami in vilami, večinoma v maverskem slogu, vmes vrtovi s tropskim rastlinstvom. Blizu glavne železniške postaje je na nizkem griču trdnjava Kom-ed-Dik. Topovska cev je namenjena v mesto, mar kot simbol angleškega pokroviteljstva ? Hodili smo po aleksandrijskih trgih, ulicah in nasadih, dokler se nismo nazadnje pošteno utrudili. Oglasila se je seveda stalna žeja. ki smo jo proglasili že kar za egipt-sko. ne več za kranjsko. Pri kozarcu dobrega vina z otoka Santorina smo se oteš-čali. Vina naročiš lahko po kozarcih ali pa celo buteljko. Cene so pač bajno visoke, kozarec vina velja 1 do 2 pijastra. no naši valuti dva in pol do net dinarjev. K vsaki alkoholni pijači dobiš brez naroČila malo prigrizka: na majhnem krožniku nekaj ribic, nekoliko kosov paradižnika, paprike In kruha. Tako postane račun južine poleg vina dokaj ceneiši. ker se prigrizek ne računa posebei. Neki večer smo zagledali ood kolonado ob ulici nams »Bar Jugoslavija«. Seveda smo knr treščili vanj. In zares ie tam prijazen K^forčan točil poleg osta'ih vrst vina tudi dobro, oriatno dalmatinsko Crnino. Kmalu smo bili v živahnem razgovoru ter nismo šteli kozarcev, pa tudi ra-T&n ne preveč natpnko. Vino raste tudi v 3B**fr>tn. južno od K?»ira. vpndar na tnčiio v rristaniškm mestih zaradi usoeSne konkurence večidel grška vina, zlasti z otokov. Tudi z dobrim pivom ti postrežejo v Egiptu, seveda je precej drago. V taki točilnici b~*o naleteli na rojakinjo. Slišala je našo alovenako govorico, pogledavala skozi ku- hinjsko okno ter se nasmihala. Pa smo se začeli sporazumevati z njo najprej v italijanščini, ki je v severnin afriških prista-uišKih mestih močno razširjena. Nato pa smo jo nagovorili pol v šali v materinščini. In glej, rdečelična Genovefa se je razkrila kot rojakinja, Slovenka TržačanKa, doma iz Rcjana. Seveda nam je rojakom prav prijazno postregla. Neki večer smo že v poznem mraku kolovratih po arabskem mestnem delu, kjer vlada strašna nesnaga, če bi zbral vse odpadke in gnilobo naše ožje domovine, pa bi je ne bilo toliko, kolikor se je nahaja v eni sami alcksandrijski arabski ulici. Tu vidiš, kako družno iščejo in izbirajo iz velikih gomil blata in odpadkov ostanke raznih jedil mačke, psi, koze in otroci. Pa se čudimo, da ne izbruhnejo tu epidemije v večjem, katastrofalnem obsegu. To bi se tudi brez dvorna dogajalo, če ne bi bilo najbolj učinkovitega razkuževalnega sredstva, tropičnega afriškega sonca. Proč iz neznosnega smradu in nesnage v širše in lepše arabske ceste. Tu so velike trgovske hiše in kavarne. Stoično, prav orientalsko mirno žde muslimani okoli kavarniških mizic, podpirajo si glave in brade, pa poslušajo sure iz korana, ki jih prenaša radijski zvočnik iz mošeje. Takole opravijo svojo določeno pobožnost kar v kavarni. In tako zajema modernizem tudi črni kontinent! Odtod smo prišli v stransko, mirnejšo ulico. Toda že čez par korakov nismo mogli dalje, zakaj visok šotor je zapiral po vsej širini ulico. Skozi vhodno zaveso smo gledali v električno razsvetljeno notranjost. V šotoru so stale dolge vrste stolov kakor v kino dvorani, na podiju pa posebna vrsta stolov, zlato bron-siranih. V šotoru ni bilo živega človeka. Ves prizor je bil nekam skrivnosten in misterijozen ter se nas je čudno dojmil. Kar plaho smo se ogledovali naokrog. Kar zapazimo, da prihaja k nam visok Arabec. V raznih jezikih, v arabskem, angleškem, francoskem nas je nagovarjal in vpraševal. Slednjič ie postala italijanščina naš občevalni jezik. Pojasnil nam je, da se bo začela opolnoči v tem šotoru spominska svečanost za njegovo pokojno materjo, torej po našem nekakšna osmina. K žalni slovesnosti bo prišlo mnogo povabljencev, vsi njegovi sorodniki, znanci in prijatelji. Prostore na podiju bodo zavzeli duhovniki, ki bodo opravili določene molitve. Sledila bo pogostitev, ki bo trajala do belega dne. Arabec je prijazno povabil tudi nas, da bi se udeležili svečanosti. 2al, smo morali ljubeznivo vabilo odkloniti, ker smo morali biti ob enajstih zvečer že na ladji. Nato pa nas je prijazni gostitelj vodil v šotor, posadil okoli lepo Izrezljane mizice ter nas pogostil z odlično črno kavo in finimi cigaretami. O sebi je povedal, da vodi veliko trgovsko podjetje, ki ima zveze poleg do- mačih afriških tržišč tudi z raznimi evropskimi sredozemskimi lukami in Vzhodno Indijo. Poznal je tudi Trst, našo državo pa samo po imenu. Predstavil nam je še svojega sinčka, ki je zvedavo motril neznane tujce. Očarani od prijaznega Arabca in nepričakovanega doživetja smo se poslovili ter odšli na ladjo. Prihodnji dan smo se poslavljali od Aleksandrije in afriške celine. Ob naši »Kraljici Mariji« je valovil arabski bazar v vsej pestrosti, v hrušču in trušču, kakršnega naša evropska ušesa niso vajena. Pod velikanskimi betonskimi strehami pristaniških zgradb so razstavili arabski trgovci in prekupčevalci najrazličnejše blago, med njim tudi manj vredno japonsko. Naša vodna palača se je vsidrala tik ob pomolu, ker je v aleksandrijski luki morje ob obali dovolj globoko za pristajanje tudi največjih ladij. Pred odhodom so prišli k naši ladji še aleksandrijski Slovenci, ki jih je precej več kakor v Kairu. Vseh naših ožjih rojakov v Aleksandriji cenijo nad 2000. V raznih službah so in. kakor so nam pravili, v ne baš slabih. Služkinje zaslužijo po pet do sedem egiptskih funtov, t. j. 1200 do 1700 dinarjev na mesec poleg popolne oskrbe. Moške zlasti cenijo v kamnoseški in tesarski obrti ter zaslužijo nekateri med njimi celo po 5000 do 6000 dinarjev na mesec. Seveda se je že takrat močno poznala kriza tudi v Egiptu, kjer je na sto-tisoče brezposelnih. Za slovo smo bili Se deležni cirkuške predstave na pomolu. Arabski čarodej z majhnim dečkom je izvajal vse mogoče vragolije: požiral je ogenj, izvlačil iz ust bela in zlata jajca ter dolge proge raznobarvnih tkanin. Nato je privlekel izza srajce pravo, pravcato živo pišče in mu s krepkim potegljajem izvlekel jajce iz zadka, da so kliknile in zavreščale prestrašene potnice na palubi. Seveda so mu v priznanje pridno deževali dinarji z ladje. Ob sedmih zvečer je dvignila »Kraljica Marija« sidra in nastopila pot k povratku v domovino. Da, zares, bilo je dovolj, tudi najlepših zanimivosti in vtisov imaš slednjič zadosti! Se smo stali na krovu in zrli nazaj na Aleksandrijo, na prekrasno kraljevo poletno palačo, ki je z velikansko kupolo počasi izginjala v morje. Pristaniški svetibaik, 60 metrov visok, je razsipal svetlobo do trideset kilometrov daleč. Alek-sandrijska luka obstoji iz dveh delov, ki ju loči več kilometrov dolg valolom. Pomorski promet v njej je velikanski, saj je bas Aleksandrija največja luka za egiptski izvoz in uvoz. Tukaj se tudi izteka najzapad-nejši rokav nilske delte, Mahmudija prekop. Pred nami so bili trije dnevi in štiri noči morske vožnje, ves čas po odprtem morju, do pristanka v domovini. Rudolf Do«tal Otok Ciper Prst angleške roke v Sredozemlju Francoski vojaki po prehodu na švicarsko ozemlje Plantaže banan ogrožene Kakor poroča jo z otoka Curacao, so osrednje ameriške plantaže banan ogrožene od dveh bolezni tako, da se celo boje, da bodo v 10 letih popolnoma uničene. Doslej se jim še ni posrečilo najti primernega obrambnega sredstva proti tema boleznima. Leta 1912 je prispel v Kingston na Ja-maiki debeli črnec, delavec. Zadovoljno si je žvižgal, čeprav je bila njegova edina prtljaga velik nož, ki je univerzalno orodje prebivalcev Južne in Srednje Amerike. Domačini s tem nožem cepijo drva, obre-zavajo drevje, lupijo krompir itd. črncu, ki je prispel v Kingston. ni bilo treba plačati nobene carine, če bi pa prišei nekaj let pozneje, bi mu plačali raje 100.000 dolarjev, kakor da bi ga pustili na Jamaiko. Nekaj tednov po njegovem prihodu so se namreč pojavili na bananah prvi znaki silno nevarne bolezni, rjave lise. ki so se naglo širile. Bolezen je začela izpodkopavati zelo naglo zdravje dreves, ki so hirala kakor slabokrven človek, čez leto dni ali nadalje v dveh letih se drevesa začno sušiti zaradi te bolezni. Nekega dne je prišel na obisk farmer iz Zedinjenih držav, opazil madeže in dejal: »Glejte no, tudi pri vas imate to bolezen kakor mi v Panami!« šele tedaj so farmer ji na Jamaiki sprevideli, da so bile kali bolezni prenesene iz Paname. Prenesel jih je črnec s svojim nožem. Kali so se držale rezila noža. Komaj so ugotovili izvor bolezni, že je prispela vest iz holandske Guayane. da se je tam pojavila bolezen listov, ki zlasti napada banane. Med tem ko prvo bolezen prenašajo ljudje s dvojim orodjem, pYe-našajo bolezen listov na Guavani ptiči. Vsi dosedanji ukrepi so bili brezuspešni. Nekatere kraje so zaprli tujim ljudem. Toda za obiranje sadja so morali najemati delavce, ki so nadalje prenašali bolezen s svojim orodjem. Povsem brez moči so pa bili proti ptičem, ki so raznašali bolezen od drevesa do drevesa. Gojitelji banan se dobro zavedajo, da čez nekaj let ne bo več nobenega zdravega drevesa. Obe bolezni se izredno hitro širita. Zdi se, da so bolezenske kali dobile večjo življenjsko silo, ko so bile prenesene v drugo okolje. Tako zdaj grozi svetovnemu središču za pridelovanje banan popolno uničenje. Farmarji so se sprijaznili s tem kot fatalisti in prizadevajo si le, da bi z novimi plantažami nadomestili škodo. Američani pa sodijo, da je takšen boj z boleznimi neekonomičen. »United Fruit Corapany<' je sklicala zborovanje in razpisala nagiadc milijon dolarjev tietemu, ki bi iznašel radikalno sredstvo proti tej ali oni bolezni banan, če bi se mu pa posrečilo zatreti obe bolezni, bi prejel nagrado 5.000.000 do- Zadnii dogodki v Sredozemliu so marsikoga med nami oDozorili tudi na otek Ciper, bajeslovni krai starogrške bosinj3 ljubezni, iz morskih pen ro ene Afrodvte. Otck Cir>er meri nekaj nad 9.000 kv km ter ima nekai nad 310.000 prebivalcev Leži v sevemovzhodnem delu Sred zemskega moria Dred obalo franco ke Siriie in turške Anatoliie. Zaradi svoie lege na Črti. kjer so se stikali od nekdai interesi s.edo- N/C05/Č zemskih in urednieazijskih narodov, ie bil v vseh zgodovinskih časih predmet sporov in zavojevanj. Bil ie do vrsti last Fe-ničanov. Grkov. Asircev. Egipčanov. Per-zijcev. Makedoncev in Rimljanov, v srednjem in novem veku na Bizantincev. Arabcev križarjev in Benečanov, dokler ga L latinsko besedno igro potrdil resnico o dobroti ciprskega vina. obenem pa priznal, da ie dobil otok za svoie Dr.zadevanje v batumski zadevi. — Probatum est = dokazano ie. Pro Batum est = ±a Batum je. V razvoiu evrop-k? mednarodne politike ie Ciper dobil za Angl ž.- kmalu velik pomen. Postal ni samo ena izmed angleških postojank v Sredozemskem morju in d 3-pclnjeval Črto Gibraltar — Malta — Ciper, temveč ie poslal izhodišče za angleško pro-diranie v Palestino. Niegova lega pa ie ugodna tudi zaradi bližine Sueškega rxre— kopa. Celo za Francoze ie angleška posest Cipra postala posebne važnosti, ko si je Italija prisvoiila Dodekaneško otočie in tako corušila dotedanie ravnovesie sil v vzhodnem delu Sredozemskega moria. Angleški svetovni imperij ie bil po zad-nii svetovni volni večkrat na raznih krajih izpostavljen raznim neprijetnostim Sestavni deli imperija, ki so po jeziku, omiki in tradiciji anglosaški, so vedno podpirali skupnost, kakor jo podpirajo zlasti v sedanji vojni, toda v dru sorodni h krajih so se ponovno pokazale težnje do izložitvi iz velike britanske zveze. V to svrho spada tudi otok Ciper, kjer ie L 1931 izbruhnila revolucija, ki je bila zgovoren znak. da si Cipriioti žele v obiem narodne domovine Grčije. Lep ie patriotizem Cipriiotov, ki dajejo prednost narodni, čeprav majhni. Glavna cesta v mesta Limasol na otoku Cipru 1571. niso osvojili Turki, ki so ga imeli v oblasti celih tri sto let. Slednjič ie prišel otok L 1878. no sklepu berlinskega kongresa v angleško upravo. Diplomatska zgodovina kongresa poroča, da si je Rusija silno prizadevala, da si kot vojni plen ohrani crnomorsko pristanišče Batum, Turčija pa je skrivaj prosila Anglijo za posredovanje, za kar ii ie obljubila otok Ciper. Angleški diplomaciji se je posrečilo prepričati k on grešnike, da mora Batum ostati turški, toda francoski zastopnik ie zvedel o kupčiji med Turčijo in Anglijo, pa ie na banketu napil Angležu s čašo irskega »Ciprčana«: »Amice. bonus Cyprus?c. Suhoparni Anglež je trčil in mirno odgovoril pomažikavak čemu Francozu: >Probatum est!« Angleški diplomat ie s to slabotni in mednarodno ne preveč ugledni Grčiii in so pri tem pripravljeni žrtvovati ugodnosti, ki jih jim jamči mogočna anglosaška sila, toda pred devetimi leti ciprski narodnjaki niso mogli izvoievati zmage proti ogromni sili. ki io predstavlja Anglija. Doživeli so celo bridko dejstvo, da se ie sam Venizelos izjavil za neumestnost pripojitve k Grčiji. Ciprski narodnjaki so tedaj uvideli, da ima Anglija dolgo in močno roko. Glavno mesto na otoku Cipru je Nikosia (Levkcsiaj z 19.000 prebivalci, za ni o pa je največje mesto Limasol (Lemesos) s 15.000 prebivalci. Glavni proizvodi otoka sa - ino, rozine, žito. krompir, granatova jabolka, bombaž in kokoni. larjev. Kljub tej ogromni nagradi Se ni obšla nikogar rešilna misel. Pred 70 leti je v Evropi poznalo banane komaj nekaj ljudi. V splošnem so sodili, da so strupene. Na polotoku Malaka pridelujejo banane, ki dosegajo dolžino dobrega metra in debelino moške roke. Trije ljudje se lahko do sitega najedo takšnega sadu. Pridelovanje te vrste banan pa ni donosno, ker na vsaki rastlini zraste le po en takšen sad. Botaniki imenujejo to vrsto Musa corniculata. V zadnjem času raziskujejo domneve, da na razvoj banan vpliva luna. V posameznih luninih fazah imajo namreč banane razno obliko. Marca pridelane banane so dolge in ravne, aprila so pa lahko upognjene, med tem ko so maja kratke ln debele. • Tutankamen še vedno nima mira Po vesten iz Kaira so dragoceno Tu-tar.kamenovo mumijo prepeljali iz kairskega muzeja v neznan kra,i v zgornjem Ep-ir.tu, da bi bila varna pred letalskimi nanndi. Tutankamonovo mumijo sta leta 1922. našla Angleža Howard Carter ln lord Cor-narvon v Dolini kraljev. Ta najdba je bila takrat arheološka senzacija. Našli so jo po dolgoletnem delu sredi ogromnih zgodovinskih zakladov, številnih predmetov iz starega veka, dragocenih m grotesknih skulptur itd. Mrtvi egipčanski vlaJar je počival tam 3.000 let v veliki pozlačeni krsti iz dragocenega lesa, v katero je bil vložen sarkofag iz peščenca in v njem zlata krsta. Obličje in gornji del telesa sta bila pokrita s krasno masko iz čistega zlata. Sama ta maska je bila tako dra~ gocena, da bi lahko pokrila vse stroške odkopa van ja. Raziskovalci pa niso pustili mumije na kraju mrtvih, temveč so Jo prepeljali po Nilu do Kaira in jo razstavili v muzeju. Egipčansko ljudstvo je to zelo obsojalo, in zato so kmalu začeli govoriti o Tutanka-monovem prokletstvu, ki doleti slehernega rušilca miru mrtvega faraona. To vero je še potrdila nagla smrt članov ekspedicije ki je odkrila Tutankamonov grob. Najprej je umrl lord Camarvon po zastrupitvi krvi. Pičila ga je neka strupena muha. Kmalu po tem so pomrli drugi arheologi m sodelavci, ki so raziskovali Tutankamonov grob. Zdaj so Tutankamonovo mumijo ao-pet preselili in ljudstvo domneva, da jih bo za to doletela Tutankamonova kazen. Učinek letilskega bombardiranja v pariškem okraju — Od leve na desno poslopje z iztrganimi okni, na desni gasilci pri delo ob razrušeni hiši »SLOVENSKI NAROD«, »obota, IS. junja 1940. Stran 7 Sodobno orožje: Streljanje izza zaklona ..^V.^nasled5Jem objavljamo nekaj prak. , Najbolj nazorno pojasnjujejo to naslednje točmh nasvetov, kako naj se strelec ^čiti- slike. «-«»u« Strelec 1. ne vidi dobro, ker je pred njim mal griček. Zaradi tega bo njegovo streljanje brez učinka. Strelec 2. vidi dobro nasprotnika, ki pa ga je kmalu odkril. Izpostavljen je z boka sovražnemu ognju. Storil bi bolje, Če bi pokleknil. Strelec 3. vidi samo cilje desno od sebe. Izpostavljen je z boka sovražnemu ognju in bi bolje storil, če bi streljal kleče. Strelec 4. je zakrit pred sovražnikom, vendar pa lahko strelja samo v levi smeri. Zavzel pa je neprimerno pozicijo, ker leži sporedno s sovražnikovo strelsko črto, namestu, da bi streljal na njo pravokotno. Najboljše mesto si je izbral strelec 5., ki je dobro zaklonjen in ima pregled nad celo sovražnikovo črto. Strelca 6. in 7. imata dober pregled nad kretanjem sovražnika in sta prilično zaklonjena. Slaba sta samo njuna za_ kJona, ker sovražne krogle lahko brez posebne težave prebijejo deske v plotu in grmovje pred strelcem 7. Strelec mora stremeti vedno za tem, da čim bolj izkoristi par kvadratnih metrov okoli sebe. Poiskati mora najboljšo lego in zaklon za streljanje na sovražnika. Na bojišču so lahko najmanjše podrobnosti usodne važnosti. Predvsem mora strelec tako postaviti svoje orožje, da vidi sovražnika. Pri tem pa mora čim bolj zavarovati svojo glavo pred sovražnikovim ogw njem. Strelci z nezavarovano glavo atw-ljajo običajno zelo slabo. V bojni crti se razporedijo strelci v tako zvani strelski črti. To je v prilično isti črti, toda v razdalji 3 do 5 korakov med seboj. Strelska črta je navadno postavljena frontalno proti sovražnikovi črtL Skupini A in B sta zavzeli pravilne položaje v frontalni strelski črti proti sovražniku. Skupina b je zavzela slabo po_ stojanko. V strelski črti se morajo razdeliti vojaki sorazmerno med seboj. Strelci na tej sliki so zavzeli povsem nepravilno svoje strelske položaje. Okoli za_ klona B se jih je zbralo kar pet in predstavljajo hvaležen predmet za ogenj sovra- žne artilerije in avtomatskega orožja. Zaklon b je premalo zaseden, ker ga brani samo en strelec, kakor tudi zaklon A, s samo dvema strelcema. Slika uje strelca v strelski crti, ki se je pravilno namestil frontalno proti sovražniku za zaklonom primerno oddaljen od svojih dveh tovarišev na levi in desni. Ako je sovražnik oddaljen kakih 400 do 600 m, potem bo strelec spopolnil svoj prvotni prirodni zaklon, ki si ga je izbral v prvem trenutku z orodjem, ki ga nosi s seboj. Pri tem bo stremel za tem, da se bo čim bolj zakloni! pred sovražnikom in tako zavaroval, kolikor je le mogoče, gla_ vo, prsa in rame. Pazil pa bo, da bo zaklon priredil tako, da bo lahko čim bolje streljal. Strelec mora prirejevati svoj zaklon večinoma že sTcdi bitke in v bližini sovražnika. Zarr> 1i tega. mora biti vsak dober vojak pripravljen graditi svoj zaklon pod 5o\n-ažnikovim ognjem. Zaklon bo gradil postopno in Čim bolj prikrit pred sovražnikovim pogledom. Ako bi kopal povsem odkrito svoj zaklon pred očmi sovražnika in metal izkopano zemljo pred svoj zaklon kakor na spodnji sliki, potem lahko računa s tem. da bo dobil v najkrajšem Času strel v glavo. Pameten strelec bo izkopal najprej zaklon za puško in potem počasi razširil svoj zaklon na levo in desno od puške, da si bo zavaroval tudi svoje boke. Postani iti ostani član Vodnihove družbe! Ob 60 letnici slovitega violinista Jana Kubelika Te dni obhaia 601etnico eden največjih svetovnih violinistov, dcbro znan tudi pri nas. Ceh Jan Kubelik. Ze njegav življenjepis nam kaže. da je Jan Kubelik v resnici izredno nadarjen in pravi umetnik. Oče Jana Kubelka ie bil preprost krojač, ki se ie pa v poznejših letih posvetil vrtnarstvu. Revni starši Vaclava Kubelika. očeta Jana. so se odločili, naj bi sin postal krojač. Med vajeniško dobo je Vaclav Kubelik obolel na očeh in bila je nevarnost da oslepi. Krojač mora imeti dobre oči. zato so se starši odločili, naj bi sin postal muzikant Poslali so ga učit godbe. Vaclav je bil nadarjen in je kmalu lepo napredoval. Učil se ie v Praši in po naključju je naletel na znamenitega zdravnika za očesne bolezni prof. Schobla. Ta zdravnik je Vaclava ozdravel že v šestih tednih. Ve- selje nad ozdravljenjem je bilo v družini tako veliko, da so poslali Vaclava zopet v učenje za krojača. Toda deček je dobil veselje do sodbe in se je ob prostem času vedno učiL Glasbeni talent Vaclava se je zelo razvil. Vaclav se ni zadovoljil le s samim igranjem, temveč ie začel tudi komponirati lahke skiadbe. pesmi in plesne komade. Ko se ie izučil, je kmalu opustil krojaštvo ter se posvetil vrtnarstvu. Vaclav Kubelik ie pa bil tudi učitelj godbe in v njegovi hiši so se zbirali številni vaščani. ki so imeli veselje do godbe. Predvsem je pa posvetil svojo pozornost svojim otrokom. Učil jih ie zelo temeljito teorije in prakse. Starejši Kub^likov sin. Vaclav, je moral igrati razne, tudi najtežje skladbe pred očetom. Jan ie bil tedaj šele šest let star. Sedel ie na skladovnici drv in poslušal. D0I20 ie prosi očeta, naj bi začel tudi njega učiti. Toda oče ea je zavračal, češ da ie še Dremlad. Jan ie zaradi tega zelo žaloval. Mati. ki je to or azila, je nagovarjala očeta, na i bi vsaj poskusil s fantom. Oče ie godrnjal in le nerad dovolil, da ie Jan vzel v svoie male roke gosli. Dejal je: Tu imaš. pa pokaži, kai znaš! Jan ie vzel go>le v tresoče se roke in ni še mirilo pet minut pa je že zaigral preprosto češko pesmico. Oče je strmel nad talentom svojega otroka. Začel ga je učiti in Jan se je učil s takšnim uspehom, da ie oče pogosto dejal: Saj on ve že vse vnanrei! In prip mnil je: Iz tega dečka bo velik violinist Niso še minili trije meseci in Jan je že igral bolie kakor njegov brat Vaclav. ki se je učit tri leta. Oče ie kmau spoznal, da mu ne bo mosel nuditi sam dovoli znanja, zato je najel zanj učitelja. Mali Jan si je kmalu pridobil v vsej okolici velik sloves čudežneaa o roka. Ljudje so prihajali od blizu in daleč, dj bi ga slišali igrati. Prvi Janov koncert *e bil. ko se je v Kube! ko vem domu zbralo številno soroddstvo in jim ie mcral zaigrati. Bili so tako navdušeni, da so začeli zbirati med seboj drobiž, da bi ga darovali Janu. Zbrali so Da samo štiri krajcarje. To ie bil Kubelikov Drvi hono ar in nanj se še zdaj z veseljem scominia Prav: honora^ pa ie Prejel Jan že leto poznei? Nastopil je na dobrcdelnem koncertu. To ie bil le častni honorar, zlatnik. Jan še ni bil star 12 let ko so ga p^sl^li na konservatorii. Predois ie bil. di ie moral biti učene:* star najmanj 14 let. če je hotel vstopiti v konservator:j. V začetku so se dečka branili, ko je pa zaigral pred učitelji kcnservatoriia. ie bil sprejet. Študiral je šest let in leta 1898 j? javno nastopil z diinki konservatorii a v Stanovskem gledališču v Pragi. Kubelik si je izbral za svoj prvi nastoo Bethovnov koncert. Tods ravnateli kon ervatoriia ie de-jal: Kakšen pogum. fan*. saj vendar nimaš še za to d^brh gosli! Nasve'oval mu je. nai igra Brahrr.sov koncert ob sprem-ljevanju orkestra V resnici ie na bil ta koncert težji rd Berthovn.vega. to'.2 Ku- belik ie opravil svojo nalogo tako. da so se poslušalci snominjaii njegovega nastopa do svoje smrti, tisti pa. ki še žive. se vedno niso pozabili njegove godbe. Kubelik je po pončanem konservauriiu živel še leto dni na Dunaju, nakar je šel na svojo umetnostno oot po svetu. Čarobne zvoke njegovih gosli so poslušali v vseh večjih mestih na svetu, Pridcbii si ie sloves, kakršnega usoda ni naklonila nobenemu drugemu češkemu umetniku in kakršnega so uživali tudi le redki umetniki drugih narodnosti Skrivnost Kritsovega mrtvaškega prta Po turinski razstavi 1.189S, ko je bil razstavljen tako zvani turinski sudarium, je nastal med znanstvenimi krogi posvetnih in cerkvenih ved spor, ali je ta prt pristen, to se pravi, če je v resnici bilo vanj zavito Kristusovo truplo. Med zagovorniki pristnosti tega prta se je v zadnjem času pojavil tudi znani praški zdravnik dr. R. W. Hvnek. Popularen je postal po svoji knjigi o Konnersreuthu in Tereziji Neumannovi, izdal je pa tudi knjigo o turinskem prtu s fotografijami, ki so nakazale na prtu odtis Kristusovega telesa, kakor so trdili. Te fotografije so tudi razstavljali v nekaterih cerkvah. Nedavno je pa izdal univ. prof. teologije prelat Tomaž Hudec iz Olo-mouca teološko študijo pod imenom »Prava podoba Kristusa«. To delo je izredno zanimivo, zlasti zaradi tega, ker učeni teolog izpodbija trditve, da je turinski prt pristen. Med drugim pravi v knjigi: Ne vemo zanesljivo kakšen je bil Kristus po svoji zunanjosti. Tisti, ki so ga poznali, ga niso podrobno opisali. Nabožna literatura in spisi cerkvenih očetov do 6. stoletja ne vsebujejo nobenega točnega opisa Kristusove zunanjosti. Stara krščanska umetnost pri svojem upodabljanju Kristusa se ni opirala ob nobeno tradicijo in slikarji so slikali Kristusa po svoji fantaziji. Pri tem so se ozirali le na svetopisemske tekste, da so prikazovali Kristusa kot dobrega pastirja, a nekaj časa je bil upodobljen brez brade, v tretjem stoletju pa z brki in brado. V srednjem veku opisi Kristusove podobe niso bili več zanesljivi, ker so se ozirali na apokrifne izvore, prav tako niso mogle biti verne Kristusove vpodobit-ve. Nekateri starejši pisci so celo trdili, da Kristus po svoji zunanjosti ni bil lep, ker so doslovno jemali prerokbe preroka Izaije. Prav tako so apokrifnega (podvrženega) izvora opisi Kristusa v poznejših dobah in slike iz tistega časa, ki so se pojavljale najprej v Orientu, tudi ne kažejo prave Kristusove podobe. Pripisovali so jih svetemu Luki, vendar je težko verjeti, da so bile slikane res na podlagi slike tega evangelista. Prt, v katerem je baje bilo zavito Kristusovo telo, je postal predmet češčenja že v najstarejših dobah. Zapiski palestinskih romarjev iz let 1570 do 1690 vsebujejo navedbe, da so romarji videli Kristusov prt. Toda nihče ni videl na prtu odtisa Kristusovega obraza in ne telesa. Po končanih križarskih vojnah se je pojavilo nad 40 prtov iz raznih krajev v Italiji, Španiji, Franciji in Nemčiji in povsod so trdili, da gre za pristni Kristusov mrtvaški prt. V Turinu so strokovnjaki imenovali prt turinski sudarium. Dr. Hudec je zbral številne dokaze, da ta prt ni pristen in izključuje, da bi bil na njem odtis Kristusovega telesa. Pri tem se opira na znanstveno študijo Ulyssa Chevaliera, ki je že v začetku tega stoletja dokazoval, da Kristusovo telo ni bilo zavito v turinski sudarium in da odtis na njem ni čudežnega izvora. Z njim soglaša največja avtoriteta v krščanski arheologiji Bollandiste. Turinski prt je istoveten s prtom, ki ga je vitez Geofrove de Charnv daroval 1. 1353 cerkvi v Lirevu. Ko so verniki začeli ta prt častiti, kakor da je na njem pravi odtis Kristusovega telesa, je škof v Trovesu prepovedal ga razstavljati, škof je poslal tudi papežu spis in v njem objasnil, da tisti prt ni bil Kristusova mrtvaška srajca. Vendar je bilo 1. 1390 dovoljeno razstavljanje pita, toda samo pod pogojem, da mora duhovnik, ki prt razkazuje vernikom prej povedati, da na njem ni Kristusov odtis, temveč da je na njem le naslikana Kristusova podoba. To je bil lep prt, ki je le ponazorjal, prt v kakršnem je bil Kristus pokopan. Kljub temu pozneje raje niso več razstavljali prta in po rodbinskih zvezah viteza de Charnv je prt prišel 1. 1418 v belgijsko mesto Chimav pri Liegeu. Tudi proti razstavljanju prta v tistem kraju je moral nastopiti škof, da prtu niso izkazovali prevelikega češčenja. Leta 1452 je prt dobil savojski vojvoda in ga poslal v Cham-bery, od tam pa je bil 1.1578 poslan v Tu-rin, kjer so ga zečeli zopet častiti, kakor da je pristen Kristusov prt. Pozneje pa mu niso pripisovali velikega pomena. Senzacija s turinskim prtom je nastala šele po fotografiranju prta leta 1931. Prt je bil že nekoč fotografiran 1.1S98. Obrabljeno slikarijo je fotografska plošča posnela jasnejše, kakor jo je lahko dojelo oko. Ker je slika na platnu razen ran slikana negativno, je na fotografski plošči pozitivna. Profesor Hudec ne zavrača le, da ta prt ni pristen, temveč tudi domneve, kako je nastal na njem domnevni odtis Kristusovega telesa. P. Vignon je 1902 trdil, da se je v znoju, s katerim Je bilo Kristusovo telo pokrito, razkrajal karba-mid, ko je bilo truplo zavito v platno, v amonijak in hlapi amonijaka so kemično vplivali na platno. Zato bi naj bili odtisi telesa, kjer ni bilo ran, negativna slika, kjer pa rane, pozitivna. Dr. Hudec pa trdi, da truplo ni moglo biti pokrito z znojem, ker so ga po orientalskem običaju po smrti umili. Prt ni ležal ob telesu rahlo, temveč je bil trdno privezan k truplu. Ko bi izpa-revanje v resnici povzročilo odtis Kristusovega telesa, bi slika ne mogla biti pravilna, kakršna je na turinskem prtu. Nekronani vladrr Indije M. K. Gandhi vodi že nad 20 let boj za indijsko samostojnost. Njegovo gibanje se je začelo leta 1919, ko je organiziral pasivni odpor prebivalstva. Vodil je bojkot, ko je vvaleški princ, sedanji vojvoda \Vind-sorski, obiskal Indijo leta 1921. Ko je začel močan boj proti Angležem, je začel asketsko življenje. Ni več jedel mesa in hranil se je predvsem s kozjim mlekom in sadjem. Nosil je grobo, doma tkano obleko in sandale. S to njegovo odpovedjo je spojeno gibanje »nazaj k naravi«, ki podpira v Indiji razvoj obrti v boju proti industriji. Gandhi se je naučil presti in tkati in mnogo njegovih pristašev ga je posnemalo. V tistih letih je gibanje za indijsko svobodo z Gandhijem na čelu zavzelo zelo velik obseg. Leta I92S. je proglasil narodni kongres v Madrasu samostojnost Indije kot svoj smoter in leto pozneje se je kongres v Lahori pridružil temu stališču ter pohvalil bojkot Angležev. Ko se je ponesrečila konferenca indijskega kraljevskega namestnika z voditelji Indije leta 1930. je bil Ganđhi imenovan za vodjo gibanja za samostojnost. Leta 1930., 12. marca je začel s svojimi 79 prostovoljci sloviti pohoJ k morju, da bi odpravil angleški monopol na sol. Ta pohod je zahteval številne človeške žrtve. Bilo je tudi izredno mnogo zaprtih; med njimi tudi Gandhi. Gandhija so izpustili iz jece leta 1931. in istega leta je odpotoval v London na konferenco. Na konferenci je odklonil kompromis in po vrnitvi v Indijo je leta 1932. ukazal zopet bojkot. Zopet so ga zaprli in poslali v Pooni v ječo. V nji je začel Gandhi gladovno stavko, ki jo je prenehal šele. ko so se Hindi ln kasta tako zvanih »nedotakljivih« pogodili glede vprašanj volilnega prava. Iz ječe so ga izpustili spomladi 1. 1933, a je bil kmalu zopet zaprt krajši čas. Potem je nadaljeval svojo borbo do leta 1934, ko je ob splošnem presenečenju proglasil, da se je odpovedal borbi, kar Je pa postalo razumljivo zaradi njegove bolehnosti. Potem se je njegovo zdravje popravilo in kmalu se je vrnil v politično življenje, vendar zadnje čase ni več tako delaven, kakor je bil včasih. Zdaj je star 70 let in je tako shujšan, da tehta le 50 kg. Kljub temu je še vedno odločen nasprotnik Anglije ter noče skleniti kompromisa z angleškim racžo. MAL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR.' Ne more povedati — Kakšno je danes vreme? Poglej skozi okno! — Ne morem povedati, ker ne vidim; saj je zunaj tako gosta megla. Oaniel Lesnem? Krinka Bj&ifeezni 138 — Pomisli na svojo mater, ki je zblaznela po strašnem odkritju. Mar ni izjavila, da je videla svojega moža na obali, moža, ki ga je objokovala že leta in leta, ker ga je smatrala za mrtvega. Trdila je, da je slišala iz njegovih ust čudne grožnje. Kaj se je godilo med njima? Zagledala ga je in spoznala ... Toda prizor je bil tako strašen, da se ji je zmešalo. Ljudje so govorili o halucinaciji— Kmalu potem je pa samozvani markiz de Valcor zopet prevzel svoj dedni grad. — Umolknite vendar že! _In kaj si nam odkrila ti sama Bertranda ? Da je imel tvoj oče na roki tetovirani začetnici svojega imena na eni strani, na drugi pa sidro. Escaldaa, ki ga vidiš tu, si je pridobil zaupanje Indijanke, nekoč sužnje in ljubice samozvanega Valcora, ki je ta čas, ko je on spal, odkrila tista znamenja na njegovi rckL — Ali ima markiz de Valcor na roki ta zname- nja? je vprašala Bertranda. — Imel jih je. Ali veš, zakaj sem ga v dvoboju ranil v roko? Da bi ga prisilil odkriti tisto mesto na njegovem telesu, ki ga že dvajset let ni videl nihče razen njegovega starega komornika. a on ne bo govoril. Videla ga je tudi njegova žena Laurencije, ki je umrla v dvomih, žalosti in sramoti. In ves, Bertranda, kaj so videli zdravniki in moje priče na roki, prebodeni z mojim rapirjem? — Ne, — je odgovorila Bertranda in malo je manjkalo, da se ni onesvestila. — Brazgotino, strašno brazgotino... sledove široke opekline. On je trdil, da je moral položiti razbeljeno železo na rano, zadano z zastrupljeno puščico. Torej junaško izžiganje, ki naj bi se mu moral zahvaliti za svoje življenje. Jaz pa pravim, da je imel ta mož jeklene volje toliko poguma, da si je z razbeljenim železom izžgal iz mesa tetovirana znamenja, ki so tako nevarno in jasno izdajala njegovo poreklo. — O! — Ni pa pomislil na druga znamenja, ki jih je bila zapustila tam nabava. Ni pomislil, da je nekdo opazil črna materinska znan?en ca na telesu. Ah... znamenje pravičnosti, znamenje neizogibne usode, znamenje, ki si ga je nekdo dobro zapomnil. Ko Je Escaldas nepričakovano vprašal njegovo mater Ma-thurino je priznala, da je imel njen sin Bertrand nad tetoviranjem tri taka maimanca v obliki trikot- nika. In ta znamenca se vidi^> še zdaj nad sumljivo brazgotino na roki markiza de Valcora. — Moja babica! — je vzdihnila Bertranda. Strog melanholičen starkin obraz ji je nenadoma stopil pred oči. Ah, uboga starka, tako trdna v svojem rodbinskem ponosu, tako značajna in krepostna, je morala zdaj tako trpeti. Ali ji ne bo Bertrandin greh zadnja muka? — Ali hočeš še druge dokaze? — je nadaljeval Gilbert. Ali hočeš, da ti povem še to-le: da mi je ta mož med besnim nastopom, ki ga je povzročil in kateremu je sledil najin dvoboj, ponudil poljubno doto, samo da bi te vzel za ženo? — Je-li to mogoče? — Ne, ne bilo bi mogoče, da bi markiz de Valcor ponudil doto siromašm čipkarici iz mornarjeve rodbine, ki jo kolikor toliko ščiti in podpira. Ne, to bi ne bilo mogoče, če bi ne vezale tega moža s teboj vezi, za katere veš, če bi ne bil začutil, kako krvavi njegovo srce ob padcu njegove hčere. Bertranda si je zakrila obraz z rokami. - Hvala, ti ubogi otrok, da ne vprašuješ, zakaj sem to odklonil. Če bi mogel napraviti iz tebe princeso de Villingen, bi ne čakal, da bi mi plačali, da bi privolil v to. Znova je zavladala v sobi tišina. Princ je vstal in odprl okno, da bi se soba prezračila. Tudi Bertranda je vstala in stopila k svojemu otročičku, ki je še vedno mirno spal. Ko se je obrnila, sta se srečala njen in Gilbertov pogled. Dolgo sta si zrla iz oči v oči« — Preostaja mi samo oditi, — je dejala. — Ah! Torej si se odločila? — Kaj hočeš reči s tem? Tikanje v trenutkih njune ljubezni se je vračalo počasi na njene drhteče ustne. — Hočem ti reči, da si končno prepričana. Dokazal sem ti, da je markiz de Valcor Bertrand Gael, tvoj oče. In tu čutiš, da ne more biti nič skupnega med teboj in menoj. To pomeni zbogom. — Nikoli ti ne zakličem zbogom iz lastne pobude, Gilbert moj. Ljubim te! Povsod, kamor pridem s svojim sinom, vsako uro in kjerkoli, najdeš dvoje zvestih src. Globoko ganjen jo je prijel za roko. — Ubogo moje dete, kako krut sem bil s teboj! Pokimala je z glavo in komaj je zadrževala ihte- nje. Njene jasne oči so se zagledale v zapeljive oči prodrle so do duše mladega moža, da bi našla tam zagotovilo, da daje prednost svoji ljubezni, svojemu padcu, svoji žalosti, svojemu izmučenemu srcu pred mirnim življenjem, v katerem bi se ne bila srečala. On pa, razuzdanec, lahkoživec, brez srca, zapleten v intrige zavoljo umazanega dobička in častihlepja, obupan do mržnje, ker se mu je ta cilj izmikal, oborožen z nezaupanjem in sebičnostjo, je vendar začutil, kako prijetno mu je postalo pri sretr. Ob pogledu teh jasnih oči je za drhtel. — Bertranda! Kar se je začul hrinav ftocaldasov glas, i Stran 8 » SLOVENSKI N A R O D c, sobota, 1». junja 1940. 8lev. 158 Iz Celja —c Koncert »Trboveljskega stavek*« za vojake celjske gamizije. V nedeljo 14. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo pričel na dvorišču vojašnice kralja Petra koncert slovitega mladinskega zbora trboveljskega slavčka« za vojaštvo celjske garnizije. Mladinski zbor bo pod vodstvom g. Avgusta Suligoja Izvajal v prvem delu pesmi E. Adamiča, V. Mirka, St. Mokranjca. D. Hristova in M. Tomca, drugi del bo obsegal slovanske narodne pesmi, v tretjem delu pa bodo mladi pevci izvajali nekaj čeških plesov ob spremljevanju celjske vojaške godbe. S koroško narodno »Gor čez izaro« bo zbor počastil spomin padlih koroških borcev. Vojaška godba bo pod vodstvom kapelnika g. Pera Fabijanovića izvajala v odmorih Urbanijevo balkansko uverturo »Jursum in Fatimac in Muhičev potpuri »Od Triglava do Balkana«. H koncertu je vabljeno poleg raznih predstavnikov tudi vsa narodna javnost. Občinstvu bo dovoljen vstop s sporedom, ki ga bo dobil vsakdo pri vhodu proti nizki vstopnini. Udeležite se tega koncerta, ki bo nudil lep umetniški užitek in bo edinstvena patriotična manifestacija, v čim večjem Številu! —c Spominske Svečanosti na Rajmakča-lanu sta se kot predstavnika celjske sokolske župe udeležila iz Celja župni starosta br. Jože Smertnik in župni tajnik br. dr. Fran Kloar. —C 80. leto ž* vi jenja je dopolnila v petek ga. Domenika Zam par utti jeva. hišna posestnica v Aškerčevi ulici in bivša dolgoletna lastnica delikatesne trgovine v. Ulici dr. Gregorja Žerjava v Celju. Jubi-lantki, ki je splošno priljubljena in spoštovana, iskreno čestitamo z željo, da bi jo spremljala zdravje in zadovoljstvo tja do skrajnih mej človeškega življenja! -—c taborjenje sokolske dece. V ponedeljek 15. t. m. odide sokolska deca na tritedensko taborjenje v gozdno šolo v Lokah pri Mozirju. Taborišče Je povečano in udobno urejeno ter omogoča taborjenje še večjemu številu dece nego lani. —c Za napravo čistilnic odpadnih vod v mestni klavnici je razpisala mestna občina oddajo celokupnih gradbenih in ostalih obrtniških del. Ponudbe Je treba vložiti do 1. avgusta do 9. dopoldne v vložišču na mestnem poglavarstvu. —C Dve nesreči. Ko je 12!etna delavčeva hčerka Marija Vrtačnikova iz Dobrove! j pri Mozirju nabirala v sredo v gozdu jagode, jo je pičila kača v desno nogo. — V skalah pri Velenju je padel enoletni posestnikov sinček Jurij Kodrun doma tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c tnirla je v petek v celjski bolnici sedemletna posestnikova hčerka Rozika Založnikcva iz Št. Janža pri Zibiki. —c Zdravniško dežurno siužbo za člane OVZD bo imel v nedeljo 14. t. m. zdravnik dr. Josip čerin v Prešernovi ulici. skrajno nevarna in bi bil skrajni čas, da jo lastnik zapre v hlev ali proda mesarju, ker bo sicer imel s kravo se hude preglavice in stroške. Iz Trbovelj — Stari s rt- brni denar po 10 din in stari kovanci po 2 din in 50 par bodo umaknjeni iz prometa, in sicer lOdinarski kovanci 31. avgusta letos, 2dinarski 16. avgusta, kovanci po 50 par tudi 16. avgusta. Ta denar se iahko zamenja pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. — Osebne spremembe pri rudnika. Generalno ravnateljstvo TPD je imenovalo inž. Milana Jenčiča za obratovodjo trboveljske elektrarne, inž. Pavla Gašparina pa za obiatovodjo rudnika Rajhenburg, inž, Franjo Grm pa je premeščen k rudniku v Kočevju. — Opozarjamo trboveljsko prebivalstvo, da je uredba o treh brezmesnih dnevih stopila tudi pri nas že v veljavo ter se v mesnicah v sredo, četrtek in petek ne prodaja goveje, telečje in svinjsko meso. Predpisi zato so strogi, prestopki pa kaznivi z ostrimi globami. — Leriinckova krava še vedno ograža svojo bližnjo okolico. Ni še dolgo tega, ko je ri3. paši nad Terezijo podrla in nevarno pobodla rudarjevo ženo ter je malo manjkalo, da ni napadena plačala to nevarno srečanje z življenjem. Kmalu potem se je muhasto živinče spravilo nad drugo ženo ter jo tudi z rogovi podrlo na tla. Predvčerajšnjim pa je ista krava med pašo na >Ripah- napadla otroka ter ga močno potolkla, žival postaja torej za vso okolico Iz Kranja — Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil za sreze Kranj Radovljica in Skofja Loka v petek 2. avgusta ob 8. pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. Iz škof ie Loke — O negi cvetic na oknu ln v vrtu bo predaval jutri ob 16. v novi Soli g. J.Kre-gar. Predavanje prireja marljivi vrtnarski odsek škofjeloške podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Naš kraj slovi po obilnem in lepo negovanem cvetju, vendar pa bo treba še marsikaj zboij-šati. K temu skuša pripomoči to predavanje h kateremu naj pridejo člani društva pa tudi nečlani. — Mavrica ponoči. Preteklo noč je ob 21.40 zasvetila na nebu nočna mavrica. V vzhodnem delu ljubljanske kotline je namreč deževalo, na jugozapadnem pa so mežikale zvezde in delale družbe luninemu krajcu. Mavrica je bila videti kot rume-nozelenkast svetlobni pas. Barv, zlasti rdeče, pa tudi vijolične, oko nI moglo razločiti. Ko je užgala strela, je mavrica zamrla, nakar se je zopet hitro zasvetila. Noč nato je bila polna viharjev. Tudi sneg je padel na planinah v višini nad 1500 m. SPORI Športni dan SK Bratstva na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah priredi v soboto 20. t m. in v nedeljo 21. t. m. športni dan. Program bo izbran in zelo pester, saj bodo nastopili skoro vsi odseki. Otvoritev športnega dne bo v soboto ob 16., ko bo jeseniški derbi mladine. Nastopili bodo najmlajši Kovinarja in Bratstva. Takoj zatem se bo pričel veliki propagandni tableteniški turnir za prvenstvo posameznikov, dvojic in moštev. Številne prijave kažejo, da bo to eden največjih ta-bletenlških turnirjev, kar se jih je doslej igralo na Jesenicah. Samo z Jesenic in Javomika je prijavljenih že blizu štirideset igračev, pričakujejo pa se prijave tujih klubov. Za najboljše igrače je prireditelj preskrocl tudi lepe nagrade. V soboto zvečer bodo nastopili boksarji. Nameravan je nastop osmih parov, med temi bo gotovo najzanimivejša borba med Balohom jugoslovenskim prvakom težke kategorije ter Mariborčanom Ipavcem. Baloh se že dalje čase mudi na Jesenicah in vodi treninge domačinov. V nedeljo ob 9. se bo pričel velik lahko-atletski miting. Poleg domačinov Kvasa. Zupana, Pribovška, Med je, bodo nastopili tudi atleti ljubljanskih klubov. Med temi so prijavljeni tudi reprezentantje tako Bručan, Račič, Oberšek, Glonar, Kien, Be-nedičič. Ker se je ta panoga pesebno v letošnji sezoni zelo razvila tudi na Jesenicah, bo brez dvoma miting zelo dobro uspel. Za domačine bo to tudi priprava in obenem zadnja preizkušnja za velike tovarniške tekme, ki bodo nekaj tednov pozneje. Nedeljsko popoldne je rezervirano za nogomet, že ob 14. bodo nastopili juniorji domačinov proti odličnim juniorjem mariborskega Železničarja. Zatem bo rezerva nastopila v revanžni tekmi proti močni enaj-storici Slovana iz Nakla ter skušala popraviti poraz, ki ga je doživela pred nekaj tedni v Naklem. Največje zanimanje pa vlada brez dvoma za srečanje državnega prvaka Gradjanskega iz Zagreba z domačini. Gradjanski bo prvič gostoval na Jesenicah in bo gotovo nastopil s kompletno ligaško enajsterico, posebno sedaj, ko je tako nesrečno izpadel iz tekmovanja za SE pokal. Domače moštvo bo tedaj nastopilo že z vsemi novimi močmi, ki jih je dobilo preko letešnje sezone, vendar bo moralo zastaviti vse sile, če bo hotelo doseči vsaj časten rezultat. V odmoru med glavno nogometno tekmo bodo atleti izvedli še propagandni tek v balkanski štafeti. Da bo spored športnega praznika popoln, bo zvečer še tradicionalna športna NAJLEPŠE ČTEVO! Ravlfen: Kiabund. pjotr-Rasputin Ravljen: £r„a tfo/fia j Thompson $fyf(Q Majerjeva Rudarska balada Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga din 15.— ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA .5 Neizprosna usoda nam je iztrgala lz naše družine sina edinca, brata, svaka, strica, gospoda FRANCA SOJERJA POSESTNIKOV EGA SINA Pogreb nepozabnega bo ▼ soboto, dne 13. julija 1940 ob 6. url na viško pokopališče. LJubljana—Vič, dne 12. julija 1940. ŽALUJOČI OSTALI veaeUea. V primeru slabega vremena bo odpadel ves spored v soboto 20. t. m. in veselica v nedeljo zvečer, na programu pa ostane atletski miting in vse nogometne tekme v nedeljo popoldne Spored je bogat in zanimiv tudi za razvajeno športno publiko, zato bo poeet gotovo zelo številen. ★ Prvi gorenjski motoklub v Kranja razpisuje III. medklubsko hitrostno gorsko dirko z motorji na Jezerski vrh za 21. julija ob 10. dopoldne, ob slabem vremenu pa za 28. julija. Tekmovalo se bo po šport- nem pravilniku SMKJ in mednarodnem pravilniku FICM. Proga meri 4300 m in bo start pri Stulerju, cilj pa na Jezerskem vrhu. Pravico startati imajo vsi člani klubov, verificiranih v SMKJ. Pregled motornih vozil bo eno uro pred pričetkom na startu. Razpored je naslednji: Razred A: Turni motorji 4—6 in 200 cem do 200 cem, turni motorji A—B do 350 cem, turni motorji C—D—E nad 350 cem; športni motorji: A do 250 cem, B do 350 cem, D do 500 cem, E do 1000 cem, prikolice B/s— P—G. Prijave sprejema Prvi gorenjski motoklub do 10, julija. SPD Plezalni tečaj bo priredil alpinski odsek podružnice SPD v Kamniku v koči v Jer-manovih vratih v času od 15. do 20. julija. Tečaj bo vodil znani planinec Pavel Kem-perle iz Kamnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj plezalno vrv, kladivo, primerno število karabinerjev in klinov ter plezalke. Prijave sprejema podružnica SPD v Kamniku in vodja tečaja g. Kemperle tudi še v ponedeljek v koči v Jermanovih vratih. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Za weekend KUPITE NAJCENEJŠE ZLOŽLJIVE VRTNE FOTELJE, ROŽASTE KRETON IN KLOT ODEJE, PRIMERNE ZAVESE V RAZNIH VZORCIH PRI SEVER — MARIJIN TRG 2 V POPRAVILO VZAMEMO TUDI STARE ODEJE ! Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PRVOi USTNA V USA ter pristno žganje si nabavite jo sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 9.— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— jabolčnik > > 5.— muškatni sUvanec > > 12.— dingač * » 12.— z g a n J a : .roplnovec liter din 28.— slivovka > > 28.-- orinjevec > 1 36.— rum > > 36.— oorovničar > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, aasl. Minka Videnič, Ljubljana, 3v Petra c. 38 9. L Poslužite se malih oglasov v »Slov, Narodu« ki so najcenejši! .■•■•••■•■•■■■a m m mm m ■ ■■■■•■■■■■■■a u ■ ■ • • ■ ■■■■■«■■*«■■■■ mm m m m ~~~~~ FIŽOL ZA KUHO po najnižji ceni nudi Sever & Komp., Ljubljana. 1710 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 Izvrstna MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju termalno kopališče in letovišče 28° C topla akrato-terma, bazeni na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50.— do 55.—. 33. L. ZA WEEKJ*ND Egon ZakrajSek ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din GOSPODIČNA z malo maturo in trgovsko Solo — že izurjena v pisarniškem delu ui pri blagajni — išče službo v pisarni ali Kot bla-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na apravc lista pod > Vpeljana«. 1500 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v med akni Ljubljana, Židovska ulica 6 BICIKEL moški in dostavljahu (špece-rijo), dobro ohranjena, proda Miro Skok, Gosposvetska c. 16. 1726 DVOSTANOVANJSKO HIŠO novo, v lepem kraju periferije Kranja, prodam. — Naslov v upravi 2>S1. Naroda«. 1727 VEČ ŠIVALNIH STROJEV novih in rabljenih je poceni naprodaj pri PROMETU nasproti križanske cerkve. 1718 AIKDALETERIJEKJE mladiče, bele, dobre čuvaje — tudi za lov sposobne, in črno ponny kobilico za male vožnje, pohlevno, proda graščina Mokronog. 1723 KUPUJEMO in PRODAJAMO vsakovrstne dobro ohranjene predmete po najugodnejših cenah »Metalia«, Gosposvetska c. 16. tel. 32-88. 1726 STE LAŽE IN PULT za trgovino — rabljeno, takoj prodam. Naslov v upravi »SI. Naroda«. " 1725 VEČ ZIDNE OPEKE zelo poceni prodam radi selitve. Istotam naprodaj hud pes čuvaj za nizko ceno. Bernard šetina, Depala vas 1 pri Trzinu. 1731 KUPIM Beseda 50 par. Davek'posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARO ŽELEZO EN VSE KOVINE najbolje plača »Metalia«, tel. 32-88, Gosposvetska 16. 1726 OTROŠKI VOZIČEK otomano, omaro za obleko in kuhinjsko kredenco kupim. — Pismene ponudbe pod značko »Plačam«. 1717 " KOLO Kupim rabljeno moško kolo do din 650 —. Koseškega ulica 20, Kolezija. 1729 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din GOSPOD ' 23 let star, v stalni službi, želi spoznati dobro prijateljico-dru-žico, ki bi mu krajšala osam-jene večere. Slika zaželjena. — Dopise poslati pod »Stalnost«. 1734 _____ _____ zakaj nič pošte ? Ponedeljek ob pol devetih gostilna. Tvoj. 1728 KATERA SRČNA DAMA želi spoznati pik asa, naj pošlje svojo sliko na upravo pod »Pik as«. 1733 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din iillHli;HHi!ilili:!!it'!!:' ^n/iiiilt#HBIUUM» VDOVA s stalnimi dohodki želi poročiti starejšega uradnika. — Dopise pod »Poštenost« upravi. 1732 ........ , RADI VELIKE IZBERE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni strofl, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. T. * • Najnovejše frizure, bar- vanje las, trajna ondnhv cija. Salon komfortno mo- derno opremljen. , RAK AR' Prešernova 7 polecr glavne pošte NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vaše zdravje! Najboljši vodnik po radijskem svetu je Aš VAL«« Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. :lill!l!l!Hlim™ Na novo preurejena RESTAVRACIJA »LL0YD« s senčnatim vrtom, nudi prvovrstna dalmatinska vina, kakor tudi cviček. Ražnjiči, čevapčiči, jagnje na ražnju. V nedeljo koncert. — Se priporoča VLADO NAZOR Sv. Petra cesta 7 oiiifflnffltHi Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Umrl nam je preljubi oče, tast, stari oče, stric, gospod Simon Cvar sodni upokojenec, bivši občinski svetnik mesta Celja v 85. letu starosti. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo ob y25. uri popoldne s šmartinske ceste 24 na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala 20. t. m. ob V27. uri v cerkvi sv. Petra. V LJUBLJANI, dne 13. julija 1940. Rodbine: Dr. Tavzesova, Mgk. Viktorja Cvara, Julka Kovačiča Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani 8tev. |58 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 13. Julija 1940. Stran S KINO SLOGA, tel. 27-30 io.istrsko delo demonske napetosti, kakor ga še ni bilo na filmskem platnu. OKI - !T V 1? DAVI? V &lavni vlo=n PETER JLOKKt: ^ *-* ™ «V W ▼ JQ 1% V f \ C* o katerem pravi Charlie Chaplin. Po noveli Maurice Renarda. da Je največji živi igralec. Film močne impresije, neobičajne vsebine in skrajno razburljivih dogodkov.. Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. Izvrstna francoska komedija Ženina osveta V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi nezvestega moža. — V glavnih vlogah. V i v i a n e K o m a n c e, Roger Duehe&ne in drugi. Danes ob 16., 19. in 21., v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri — KINO lXIO\, tel. 22-21 laii vsakdanja skrb: am na počifmee? Tudi na pedročju mariborske Tujskoprometne zveze je mnogo res lepih in po udobju znanih letoviški!* krajev Ljubljana, 13. julija Prejšnjo soboto smo objavili obširen pregled letoviških krajev s področja ljubljanske Tujskoprometne zveze. Nekaj čisto svojstvenega pa je v našem tujskem prometu področje severne Slovenije, prejšnje mariborske oblasti, ki ga lahko razdelimo na štiri, po glavni karakteristiki čisto različne predele: področja Maribora, Celja in Ptuja ter Prekmurje, ki ima na vhodu v veliko Panonsko nižino nižinski značaj z vsemi njegovimi lepotami in privlačnostmi. Od Prekmurja prehajamo v turistični predel Ptuja, ki je zanj najbolj značilno vinorodno gričevje — Slovenske gorice na levi, slovita pa tudi po res lepi okolici, poln; primitivnih izletniških točk. Na srednjem delu Pohorja leži zraven romantične cerkvice Sv. Arena planinski dom Ruška koča (1249 m) z dependanca-ma, ki je prav tako na glasu po udobju in odlični oskrbi. Do Ruške koče se lahko v treh urah povzpnemo od postaje Ruš. v eni uri pa jo dosežemo iz Maribora po novi avtomobilski cesti. Pod Ruško kočo je na Smolniku udoben hotel Lobnica, ki ga iz Ruš dosežemo v dveh urah pešhoje. Na zapadnem delu Pohorja je zlasti znan lepo urejeni Senjorjev dom (1522 m). Najhitreje ga dosežemo iz Ribnice na Pohorju, Mariborski grad Haloze pa na desni strani Drave. Področju, ki se naslanja na Maribor, daje značilnost Pohorje s svojim 50 km dolgim grebenom in najvišjim, 1543 m visokim Crnim vrhom. Pohorje je vse prepleteno s planinskimi hoteli in domovi, ki so prava planinska zdravilišča. Turistično področje Celja je precej različno, vendar pa mu dajejo glavni poudarek letovišča ob bistri Savinji, zlasti pa Logarska dolina, ki velja za enega naših najlepših predelov. Maribor je zaradi svoje pokrajinske lepote in lege prav priljubljeno letovišče, važen pa je tudi zato, ker je izhodišče za Pohorje. Mesto ima zelo lepo urejene par- ki je z izhodno železniško postajo Brezno-Ribnica povezana z redno avtobusno progo. Senjorjev dom je tudi znan kot središče pohorskega zimskega športa, saj je v njegovi neposredni okolici obilo res idealnih smučarskih terenov. Na zapadnem delu Pohorja moramo naposled omeniti tudi Kočo pod Kopo na višini 1377 m, kamor lahko s postaj Mislinje ali Dovže dospemo v dveh in pol, s postaje Slovenj Gradec pa v treh urah. Na jugovzhodnem delu Pohorja leži na idiličnem položaju Planinski dom pri Sv. treh kraljih, ki je sicer skromnejši, toda med izletniki zelo priljubljen. Najpriklad- Pogled na Ptuj ke, slovi pa tudi po svojih modernih gostinskih obratih. Nekaj svojstvenega je v njegovi neposredni bližini Mariborski otok, ki je največje in najlepše kopališče v naši državi. Ker vodi iz Maribora mimo Hoč nova avtomobilska cesta na Pohorje, je postalo Pohorje važno in priljubljeno tudi kot izletniška točka. V glavni tujskopro-metni sezoni veže Maribor s Pohorjem vse do Sv. Areha in Ruške koče (1249 m) vsako nedeljo redna avtobusna proga. Med planinskimi tujskoprometnimi postojankami na Pohorju moramo predvsem omeniti planinski hotel Pohorski dom, ki leži na višini 1030 m in Mariborsko kočo z dependanco na višini 1080 m. Oba sta na vzhodnem delu Pohorja in sta najbližja Mariboru. Pohorski dom in Mariborska koča sta na nenavadno lepem položaju, nejši vzpon do tega doma je od postaje Slovenska Bistrica mimo planinske vasice Šmartno na Pohorju, prav tako znane kot skromnejše, pa vendar zelo prikupno letovišče. Razen omenjenih planinskih domov je na Pohorju še več drugih planinskih turističnih zavetišč in koč, sicer skromnejših, pa vendar dovolj udobnih, da so sposobne tudi za daljše bivanje tujcev v njih. Te planinske pohorske postojanke, ki se vse odlikujejo po zdravem planinskem zraku in višinskem solncu, so Koča na Pesku na višini 1382 m, Koča na Klopnem vrhu na višini 1269 m in Koča na Krem zarje vem vrhu na višini 1161 m. Po neštetih možnostih za izlete, prebogatih gozdovih, nenavadno ugodni klimi, višinskem solncu, pa tudi po udobnosti Celj&a grofija, kjer je ge vedno okrožno sodišče svojih gostišč je 50 km dolgi hrbet Pohorja eno samo veliko letovišče, ki si je že tudi v inozemstvu utrdilo svoj zaslužni sloves. Vse značilnosti planinskih turističnih krajev imajo tudi naselja, ki leže na pohorskem podnožju. V najlepši pohorski dolini je Sv- Lovrenc na Pohorju, majhno letovišče, ki ga od vseh strani obdajajo gozdovi in planine. V njegovi bližini je znano letovišče Ribnica na Pohorju, romantičen turistični kraj na nenavadno lepem položaju, ki je hkrati tudi najprimernejše izhodišče za izlete po zapadnem Pohorju, železniško postajo Brezno-Ribnica veže z Ribnico na Pohorju redna avtobusna proga. V Dravski dolini, proti zapadu, moramo omeniti manjša letovišča, ki se prav za prav šele razvijajo in prilagajajo za tujski promet: Vuhred na mirnem položaju pod Pohorjem. Vuzenico in Muto. Ob železniški progi Maribor—Celje je najprej majhno letovišče Fram, potem pa mestece Slovenska Bistrica, ki je važno tudi kot izhodišče za Pohorje, zlasti za Ti-nje in Šmartno. V tem predelu so še Oplot-nica, Zreče, Slovenske Konjice in Vitanje, malo bolj oddaljen pa je Šoštanj, ki je izhodišče za Kočo na Smrekoveu (1380 m). Zapadno od Pohorja, v koroškem kotu, so precej znani Dravograd, prijazno letovišče Gušta.nj in zdravilišče Rimski vrelec, pri Prevaljah pa se odpira pot za priljubljeni letovišči Mežico in crno, ki sta hkrati izhodišče za Uletovo kočo na Peci (1654 m). V mirni Misllnjski dolini je zlasti znano in priljubljeno letovišče Slovenj Gradec, ki leži na jugozapadnem obronku Pohorja in je najprimernejše izhodišče za Planinski dom na Plesivcu (1696 m) Zaradi svoje nenavadno lepe lege in kot izhodišče za Savinjsko in Logarsko dolino slovi tudi naše lepo Celje, ki je prav udobno letovišče, ima pa ob Savinji tudi priljubljeno kopališče in krasno urejene parke. Celje slovi tudi po svojih zgodovinskih spomenikih, ki so vsi zelo dobro ohranjeni, pri tujcih pa zbujajo razumljivo zanimanje. Celje je primerno za letovišče tudi zaradi tega, ker so v njegovi bližini sama znana zdravilišča: Rogaška Slatina, Dobrna, Rimske Toplice in Laško, prav prijetne eno ali večdnevne izletniške točke. Zapadno od Celja, ob Savinji, je znano in priljubljeno letovišče Žalec, v njegovi bližini pa sta dva lepo urejena pensiona za otroke: Grmovje in Plevna. Po svoji urejenosti in lepoti slovi zlasti Sv. Pave! pri Preboldu, udobno urejeno letovišče na podnožju z gostimi gozdovi obraslih planin. Po vsej državi znani pension Zanier razpolaga z lastnim kopališčem in udobnim prostorom za tenis in druge sporte, ki so vsi urejeni sredi smrekovega gozda in so zaradi tega neka] čisto svojevrstnega. Savinjska dolina s svojo ugodno klimo in zdravim planinskim zrakom je sploh na glasu kot zelo primerna za letovanje. Priljubljeno je Mozirje, ki ima poleg udobnih pensionov in gostilnic tudi svoje kopališče. Iz Mozirja je zlasti lep izlet do Mo-zirske koče na višini 1344 m. Malo v stran ob pritoku Savinje leži romantično mestece Gornji grad, ki je znano kot mirno in hladno letovišče, pa tudi po svojih zgodovinskih spomenikih. Ce gremo dalje ob Savinji, pridemo najprej v Ljubno, znano po zdravem gorskem zraku, nato pa v gorsko letovišče Luče ob Savinji, ki je izhodišče za zelo zanimive izlete v prekrasno okolico Skoraj čisto na severu zgornje Savinjske doline leži na višini 660 m idilično gorsko letovišče Solčava z večjim številom dobro urejenih gostišč. Nekaj kilometrov od Solčave, ob mladi Savinji, se odpira čarobna Logarska dolina (750 m), ki jo štejejo med najlepše planinske doline Evrope. V Logarski dolini je več zelo lepo in udobno urejenih hotelov, ki slove po odlični oskrbi. Logarska dolina daje tudi obilo priložnosti za zložne izlete in napornejše ture v Savinjske planine. Naš pregled bi ne bil popoln, če ne bi omenili tudi lepega Ptuja, po zgodovinskih spomenikih našega vsekako najzanimivejšega mesta, ki leži na solnčni strani vinogradov Slovenskih goric. Ptuj slovi po svoji prezanimivi okolici, kjer je zlasti v Halozah več prav prijetnih letovišč. Iz Ptuja čez znamenito Ptujsko goro vodi cesta v svetov, znano zdravilišče Rogaško Slatino, severovzhodno pa so Slovenske gorice z romantičnimi letovišči Ormožem, Ljutomerom, zapadno pa Sv. Lenartom in Sv. Trojico. V severovzhodnem delu Sloven. goric sta še letovišči Gornja Radgona in Kapela, v njuni bližini pa je odlično urejeno zdravilišče Slatina Radenci. V svojem severovzhodnem delu prehajajo Slovenske gorice v Panonsko nižino — Prekmurje, kjer je Murska Sobota, največje prekmursko mesto, prav priljubljeno letovišče z zelo lepo urejenim kopališčem. V velikih gostinskih podjetjih večjih krajev področja mariborske Tujskoprometne zveze so cene sobe z vso oskrbo od 70 do 100 din dnevno, v manjših in srednjih letoviščih pa dobimo sobo z vso oskrbo že za 40 do 60 din dnevno. Po obvestilu mariborske Tujskoprometne zveze so za letos za polno dnevno oskrbo v posameznih turističnih krajih njenega področja veljavne tele cene: Maribor 45 do 80 din, planinski hoteli, domovi in koče na Pohorju 35 do 65 din. Sv. Lovrenc na Pohorju 40 do 55, Ribnica na Pohorju 45 do 55, Vuhred, Vuzenica in Bdita 30 do 45. Dravograd 40 do 50. Gu-štanj 40 do 60, Rimski vrelec 60 do 75, Dobji dvor pri Prevaljah 45, Mežica 40 do 50, Crna 40 do 50, Uletova koča na Peci 45 do 55. Slovenj Gradec 40 do 45, Planinski dom na Plešivcu (TJršlji gori) 45 do 50. Slovenska P'strica 45 do 50. Šmartno na Pohorju 30 do 40. Tinje na Pohorju 30 do 40. Slovenske Konjice 25 do 40. Oplot-nica 30 do 40. Vitanje 40 do 45. Šoštanj — Koča na Smrekoveu 40 do 50. Celje 45 do 65, Sv. Pavel pri Preboldu 50 do 65, Mozirje 35 do 45. Gor. grad 40 do 45. Ljubno 40 do 45. Luče 40 do 50. Solčava 40 do 60. Logarska dolina 50 do 65. Ptuj 35 do 50, Murska Sobota pa 30 do 55 din. NA SOtltA/i JADRAH Crikvenica RađevlJIca — biser naše Gorenjsfce Po svoji legi je Radovljica eno naših najlepših lefcavišc na Gorenjskem Radovljica, ki ie sicer r>recei neznatno mestece, ie imela nreceišnio vlogo že v davno minilih stoletjih in tisočletjih V nieni neposredni bližini, v Mošnjah. Begunjah in na Brezjah, so našli bronasto orožje, ki zgovorno pripoveduje, da ie bil ta krai naseljen že dobrih tisoč let pred Kristusom. V Času Rimljanov Radovljica sicer ni bila tako važna naselbina k ko^-nekatere druse. vendar pa ie bila utrjena že tedaj, o čemer priča Gradišče, ki leži pod mestom nad Savo. V dobi preseljevanja narodov so se v teh krajih zadržali le Langcbardi in Slovani. Ob začetku dru sesa tisočletja no Kristusu ie gospo-doval nad Gorenjsko znani velmož gvof Waltilo. Dozneie na so prihajali v te kraje še drugi veljaki, ki so si v prelepi okolici Radovljice Dostavili močne gradove Razvaline nekaterih so ohranjene še dandanes in so prav zanimive za izletnike, ki radi obiskujejo Radovljico in nieno okolico. v prijazno naselje, ki ie zlasti po vojni prišlo na g:as lepega in lepo urejenoga letovišča. Ta nien sloves ie tudi razumljiv, sai leži na visoki planoti na prelc-mu med poliem in planinami. Cudovi.o lep ie pogled iz Radovljice na Karavanke in Julijske Alpe. prav tako pa na savsko dolino, kier se združujeta skorai tik pod mestom Sava Dolinka in Sava Bohinjka Ko ie Mestna hranilnica v Radovljici zgradi'a moderno konališče na res lepem položaju na Obli gorici, se ie poiavila tudi pctreba do ustanovitvi Tujskoprcmetnegi društva. Poizkusi, da bi bila naša iavnost opozoriena na lepota Radovljice in nieno okolice, so se pojavili že v času pre 1 svetovno voino in ie bilo tedai v Radovljici že ustanovljeno Tuiskoprometno društvo, ki pa ie moralo prenehati s svoiim delom ker krai pač ni mel niti nrimernega kopališča, niti dovoli udobnih g°st'šč. ki bi zmogla večji naval tujcev. Sedanje radovljiško Tujskoprometno društvo ie bilo Radovljica s Karavankami v ozadju V začetku XIV. stoletja ie bila Radov-liica našel ie lesenih hiš. ki pa so bile že obdane z okopi, krai pa ie imel tudi svoja mestna vrata, ki so edina dopuščala dostop v mesto. Za Ortenburžani so postali lastniki Radovljice celjski grofje. Ko se je groi Herman III. Celjski 1 1428. smrtno ponesrečil v Begunjah pri Radovljici, niso hoteli Radovljičani prti pod obla~t Habsburžanov. ampak so se iim uprli in ie general Gašper Lamberg po hudih bojih* mesto zažgal in ga tako pridobil Habs-buržanem Pczneie ie mesto napadel zopet celjski junak Jan Vitovec. še poznoje pa so ga večkrat obiskali Turki in ga pogosto razdejali. Mestece pa se ie zmerai opomoglo. Radovljica slovi v zgodevini tudi po kmečkih uporih, zlasti pa po Jurru Dalmatinu, ki mu b. gunfska rospo^a-rica Juljana Kaci-marica nudila zavet: ko ie širil protestant i 7em. in v Besruni^h Dostavila rudi protestantsko cerkev. To svetišče ie p^zn?ie dal škof Tomaž H^-en enostavno razstreliti, da bi tako protestanti ze m zatrl, vendar na mu se to ni povsem posrečilo. V francoskih časih in oozneie i« Radovljica zaživela že mirnejše življenje, ta -ko da ie lahko napredovala in se razvila , ustanovljeno 27. avgusta 1. 1933. in ie že j v kratkem času svojega obstoja doseglo i prav lepe uspehe. Ceste skozi mesto so sedai že lepo oskrbovane, delno na so celo I asfaltirane, tako da se poleti mesto ne zavija v oblake prahu. Po prizadevanju radovljiškega Tuiskoprometnega društva je bilo tudi razširjeno električno omrežie v samem mestu in okolici, poleg tega pa so bila urejena res lepa izprehajališča. kier se tulec lahko odpočile in najde zavetje pred poletno vročino. Tujskoprrmetno društvo v Radovljici ie tudi po-krbolo za nove markacije, tako da se tuici v ckolici prav lahko tudi sami znajdejo in naideio pota. kamor naČ že^. Do leta 1934.. ko Radovljica ni imela še nobenega modernega hotelskega obrata, ie Tuiskoprometno društvo skrbelo tudi za zadostno število privatnih sob. tako da se ie tujski promet lahko nemoteno razvijal. V zadnjih letih se ie razvil celo v takšni meri — ne smemo pozabiti, da ie Radovljica v vlogi blejskih vrat ket cenejše letovišče zelo dobro obiskana —. da bi ii bil zdai potreben še naimani en hotel s 50 sobami, oolee tega na bi bile potrebne tudi nekatere nove Ceste in zlasti izprehajališča. Za sedaj se delno pornafukajivo VAŠE POČITNICE NA JADRANU UiUiiilitaittl !iUi»iHi!3WIIIHi!WH^ HOTEL MIRAMARE HOTEL THERAPIA Pension 90.-- 135.—, sobe s tekočo vodo vse takse in napitnine ter kopanje na plaži. SELCE Hotel ROKAN Pension 70.-- 75.— Din M ALINSKA Hotel SLAVIJ A Kompletni pension z vsemi taksami in napitninami Din 70.— ALEKSANDROVO Hotel FRAN KOPAN Pension 55.— — 65.— Din Pension JELISAVA Pension Din 50.— NOvT(Vinodol) ~" PALAČE HOTEL LIŠANJ HOTEL SAN MARINO Pension 85.-- 125.— Pension NEVENKA Sobe s tekočo vodo, terasa, vrtna restavracija, izvrstna kuhinja. Vila MUDROVČIČ Dvoposteljne sobe 30.-- 40.— Din DUBROVNIK Pension MIRAMAR Pod vodstvom Slovenke, Din 65.— vključno kopanje in takse. ni«minwiiiunmiiut!:iiiiiii!ii!!!!i 111 • i;»r u j iiiiiuimniiuimiiiirfTuriif tihh* Podrobne informacije v biljetarni PUTNIK, Ljubljana, Tyrševa cesta 11. razsvetljavo mesta ie radovljiško Tuisko-premetno društvo v svoiem letošnjem proračunu določilo potrebno vsoto. Tako bo že v naikraišem č»su tudi to vprašanje ugodno rešeno. Povprečna cena sobe z naibolišo oskrbo stane v Radovljici 60 do 70 din na dan. Dosti nizka cena privablia v to naše leoo gorenjsko letovišče zelo veliko število gostov. Lani je bilo v Radovljici na letovišču MAKARSKA Vila Katarina Puharić-Lokić Poleg same plaže. — V sobah tekoča voda. Prvovrstna kuhinja. — Vina iz lastnih vinogradov. — Pension, vračunane takse in napitnina, Din 55.-- 65.—. 1597 gostov, ki so skurno imeli 21.128 noč-nin. Povprečno ie torez ostal vsak tujec v Radovljici po 14 dni. kar ii vsekako daie značaj res pravega, ne le prehodnega letovišča in kar ie zanjo najboli zgovorna reklama. Izmed lanskih radovljiških gostov je bilo 122 inozemcev. ki so imeli skupno 1268 nočnin. Ostali letoviščarji so bili po pretežni večini iz Beograda, Zagreba. Skoplja. Ljubljane in Vojvodine. Za letošnje leto okoliščine za tuiskopio-metno sezono v Radovljici niso ravno slabe. Število gostov ie že sedoi precejšnje, precejšnje pa ie tudi povpraševanje, tako da lahko govorimo o sorazmeroma — upoštevaje vse okoliščine, ki letos tako zelo vplivajo na naš tujski promet — kar dobrem izgledu za letošnjo sezono. Nemaria zasluga za tako nagli razvoj Radovljice v tuiskopremetnem pogledu pripada prav radovljiškemu Tui>kopro-metnemu društvu. Kljub skromnim sredstvom — letna članarina ie komaj 12 din — je njegovo delo zelo obs žno in iniciativno, vsestransko pa ga podpira radovljiška občina. Tujskroprometnemu društvu ne daie samo znaten znesek od pobranih tujskoprometnih davščin. amDak ga tudi sicer v vsakem pogledu podpira in rada upošteva vse njegove nasvete in predloge. Ta zdravi odnosai občine do Tuiskooro-metnega društva lahko služi za zgled drugim krajem, pozabiti pa seveda ne smemo niti dolžnega naiteseneišega sodelovanja vseh naših krajevnih tujskoprometnih društev z njihovo matično organizacijo — Tujskoprcrnetno zvezo v Ljubljani oziroma v Mariboru. Le skupno delo občin, krajevnih tujskoprometnih društev in pristojnih tujskoprometnih zvez more dati resnično dobre uspehe, hkrati pa jamstvo za še boljši razvoi v bodočnosti. Radovljica sama in njena prelepa okolica so zadosten dokaz, da ima me-t^ kot letovišče res lepo bodočnost in da bo v našem tujskem prometu imela čedalje pomembnejšo vlogo. Radovljica pa ie poleg tega nenavadno privlačna tudi za nedeljske izletnike, sai ie v njeni okolici nešteto priložnosti za lepe in zanimive izlete: pri bližnji vasi Vrbnie ie znana Ledevnica s starodavnimi linami in lepim senčnatim gozdom, ki sega od Vrb en i do Zapuž, nrav tako so lepi izorehodi ob S^vi do Bod~šč. Ribnega in Bleda ali pa senčnata pot mimo Pustega pradu proti Kamni gorici in prezanimivi Kropi. S smotrno propagando in s snvotrnim delom v samem kraru bo Rarovljica lahko kmalu zaslovela kot eno naših nailen^ih in najboli ureienih letovišč. TakS^ sloves ima sicer že sedaj, delo radovljiškega Tujskoprometnega društva v nribodnjih letih na ii bo nedvomno dalo še v"čii poudarek in še večii nompri med slovenskimi tujskoprometnimi kraji. R—y — Razpis zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine v štri-govi v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika v Vm. položajni skupini. Prosilci morajo imeti dovršeno zdravniško pripravljalno dobo in vsaj Sest mesecev bol-nične prakse Iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Izubijani do 9 »avgusta^ Se ta teden bodo nadaljevali gradnje bolniškega paviljona ob Tržaški cesti Odobritev kredita 11 milijonov din — Do nastopa zime seBtev nekaterih oddelkov v novi paviljon — Vsa oprejo že pripravljena — Novi važni zdravstveni aparati Maribor. 12. julije S prevratom se je območje mariborske splošne bolnišnice zelo razširilo Kmalu ee ie pokazalo, da ni več kos izrednemu navalu bolnikov in bolnic z vsega obmejnega ozemlia od Prekmuria pa do koroške meje. V teku povojnih let se ie sicer mariborska bolnica izpopolnila Nastali so novi oddelki. Zgraien ie bil infekcijski oddelek, poseben nadzidek za jetični oddelek itd., toda vse to ni mnogo zaleglo. V zadnjih letih se ie celo dogajalo, da so morali bolniki zlasti v zimskih mesecih ležati po dva v eni postelii. po hodnikih na nosilnicah in po drugih zasilnih ležiščih. Položai nam postane popolnoma jasen, če pomislimo, da ima sni osna bolnica 600 postelj, d oči m se ie pokazala potreba, da bi morala razpolagati bolnica z najmanj 800 do 950 posteljami. V tem mučnem in težkem položaiu je bilo treba ne-kai storiti. Pred tremi leti ie padla odločitev za gradnio novega bolniškega paviljona na Tržaški cesti. k;er na i bi bilo več kakor 200 postelj in kamor nai bi se vselila predvsem oddelek za nosne, vratne in očesne bolezni ter venerološko dermatološki oddelek. Pričeli so z gradnjo 4 nadstropnega reprezentativneea oaviliona. Pred tremi leti ie bil bolniški pavilon. ki je stal 3 milijone din. dograjen v surovem stanju. Tedaj pa ie sledila velika mariborska sramota. Bolniki in b lnice so merali ležati do hodnikih in nrsilnicah. spreiem v bolnišnico ie bil zmerom tež i i bolniško voditvo te moralo v neštetih primerih odklaniati bolnike in bolnice V neposredni bližini bolniškega komo'eksa oa je stala v surovem stanki 4nnd-troona stavba, reomotana. neuporabna izpostavljena najrazličnejšim vremenskim nenrili-kam. To stanie ie vvbuialo upravičene kritike vse naše obmeine iavnost1' ki ie začutila krivico, ki se s tem god1" vsem, 1 ki ^ao ootrebni zdravstvene pomoči, ki pa so bili zavrnjeni, ker jih v bolnici niso vedeli kam dati. Potem pa je sledila borba za nove kredite, ki so bili potrebni za popolno dograditev bolniškega paviljona. Vodstvo bolnišnice se je na vso moč trudilo, da bi dobilo od države 5 milijonov din. ki iih je dolgovala država bolniškemu vodstvu na bolnišk.h stroških. Neštete intervencije so bile potrebne, da se je zadeva Premaknila z mrtve, mučne točke. Sedaj se doznava, da so potrebni krediti v skupnem znesku 11 milijonov din dovoljeni, tako da je ustvarjena. podlaga za dozidavo novega bolniškega pavi'jona. Pripomniti je treba, da ima bolniško vodstvo pripravljeno že vso opremo za nov paviljon, ki ie stala okoli 800.000 din. Razne komisijske in druge formalnosti so zakliučene. Računati ie z možnostio. da se bodo še ta mesec oričela doeraditvena dela. ki bodo posp2šena. tako da se bosta omenjena oddelka lahko še pred n stopom zime vselila v nove prostore. Tako bo končno vendarle zbrJsana velika sramota. Sporedno oa ie pohvalno omeniti predvsem vneto prizadevanje bolniškega vodstva za izpopolnitev zdravstvenega inventarja. Tako sta prispela sedal v Maribor nova važna aoarata. ki predstavljata pomebno pridobitev za našo mariborsko bolnico. Predvsem 1e nabavila bolnišnica nov rentgenski anarat za teraoiio. ki bo zlasti koristno služil rr; obo'enuh na raku. Razen tega ie prispel najmodernejši aparat za steriliziranie. ki ie stal 200.000 din. Razen tega ie nrisnelo tudi več drugih sodobnih zdravstvenih ana'-atov. ki bodo zelo olajašali zđravljenie in ki bodo omogočili zdravstvenim organom mariborske bolnice, da povzdignejo in nov?čaio sloves naše bclnice in s tem zaupanje bolnikov. Iskreno ie treba v interesu naših bolnikov in bolni- pozdraviti smotrno iz-popoljevanie mariborske srVcšne bolnišnice, ki se razvija v eno nais^d^bneiših in naiboli opremljenih zdravstvenih ustanov v naši državo Pred otvoritvijo preurejene študijsko knjižnice Maribor, 12. julija Kakor znano, si je za študijsko knjižnico velezaslužni ravnatelj prof. Janko Gla-ser ravno za pričetek letošnjih počitnic naprtil vsega občudovanja vredno veliko delo popolne preureditve študijske knjižnice. Le kdor pozna vse te velike dvorane, prenatrpane s knjižničnim arhivom, bo ob nogledu na novo preureditev približno lahko ocenil to delo. Tukaj pa so delali z veseljem in vnemo, saj živi baš naš obmejni Maribor sredi hotenja po novi poglobitvi znanja in sploh namenov, ki jim je služila študijska knjižnica že od vsega početka. To delo je sedaj v glavnem že dovršeno. Zaključuje se le še notranja podrobna ureditev posameznih dvoran in prostorov. Seveda bo še precej trajalo, predno bo vse urejeno. To velja zlasti za nekdanjo koncertno dvorano, ki je sedaj že spremenjena v veliko knjižnico, ki pa ne bo splošno dostopna. Za ta namen služita izposojevalnica, v sosedni dvorani nova, krasna čitalnica. V obeh je sedaj osredotočeno podrobno delo glede priprav za otvoritev. Začasno pa je še odprto vprašanje posebnega prostora za študijske svrhe, ki jim je služila doslej dvorana, kjer bo zdaj čitalnica. Vse to delo pa zasluži, da se proslavi s primerno otvoritveno slovesnostjo. Izropano petsobno stanovanj« v Strossmayerjevi ulici Drzni vlomilci so odnesli zlatnino, obleke in druge predmete, vredne okoli 25«0O0 dinarjev Maribor, 12. julija. V pritlično petsobno stanovanje v banovinski štirinadstropni hiši v Strossmayer-jevi ulici, ki sta ga imeli v najemu gospodinjska učiteljica A. Premrujeva in strokovna učiteljica A. Kostajnškova, so vdrli spretni in drzni vlomilci. Storili so to v času. ko ni bilo nikogar doma, saj se je A. Premrujeva pred nedavnim preselila v Dobrepolje na Dolenjskem, medtem ko je pustila v svojem stanovanju vse pohištvo in druge predmete, med drugim tudi precej zlatnine. A. Kostajnškova je odšla na počitnice, pa se je vrnila v Maribor, ker je pripravljala selitev v novo stanovanje. Zelo pa je ostrmela, ko jc prestopila prag svojega stanovanja. Vse je bilo razmetano, vsi predali pretaknjeni. prav tako vse omare. Takoj je spoznala, da so v času njene odsotnosti stanovanje dobesedno izropali. Obvestila je o tem policijo, ki je pričela s temeljitimi poizvedbami. Vlomilci so stikali najbolj za denarjem. pa so našli komaj 500 din. Več sreče so imeli glede zlatnine, ki je bila v Železni kaseti, skriti za knjigami. Pustili pa so srebrnino in srebrno jedilno orodje, ki ga očividno niso našli. Iz omar so odnesli perilo in obleke ter plašče. Skupna škoda je okoli 20 do 25 tisoč din. Ugotovljeno je bilo, da sc prišli vlomilci v notranjost s pomočjo ponarejenih ključev. Daktiloskop g. Grobin ni mogel izvršiti uspešnega posnetka prstnih odtisov, ker so vlomilci oči-vedno delali z rokavicami, pač pa je osredotočen sum v določeno smer. ki bo nedvomno pravilna. Spričo velike množine odnesenih predmetov sodijo, da je soudeleženih več oseb. ki so odnašale ukradene predmete. Verjetno je. da bodo poizkusili v času počitnic svojo srečo tudi še kje drugje. Zaradi tega se priporoča občinstvu, naj bo, pri nakupu zlatnine in drugih predmetov zelo oprezno in v primeru suma takoj obvesti varnostne organe. To je bil največji vlom v letošnji počitniški sezoni v Mariboru. Mariborčanom, ki odhajajo na počitnice, je priporočati, naj ne odhajajo od doma. ne da bi zaupali komu nadzorstvo nad stanovanjem. Mariborske in okoliške novice — Osebna ve»t. Ker je bil dosedanji vršilec dolžnosti ravnatelja mariborske splošne bolnice dr. Franc Hribar imenovan za rednega profesorja splošne patologijo in patološke anatomije na medicinski fakulteti ljubljanske univerze, je bil postavljen na njegovo mesto za vršilca dolžnosti ravnatelja splošne bolnice v Mariboru šef-primarij njenega tuberkuloznega oddelka dr. Franjo Radšel- — Sprememba zdravniške dežurne službe. Na mestu nenadno zadržanega dr. Loj-zeta Toplaka bo imel jutri v nedeljo zdravniško dežurno službo za člane OUZD in njih svojce dr. Fric Vrečko, Gregorčičeva 12. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, in Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70. — Pisarna Narodnega gledališča bo do končane prezidave gledališkega poslopja v sosedni pritlični sobi s posebej označenim vhodom in posluje med počitnicami samo ob delavnikih od 11. do 12. — Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in nihovim upravičenim svojcem bo imel v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika jutri v nedeljo dr. Lojze Toplak, Pobrežje. Aleksandrova cesta 6. — Ukinitev nočnega brzo vlaka. Naša železniška uprava je nedavno ukinila nočni brzi vlak št. 501/602, ki je odhajal iz Maribora ob 2.48 proti Ljubljani* in prav tako tudi nočni brzi vlak št. 601/502, ki je odhajal v nasprotni smeri iz Ljubljane ob 0.20 proti Mariboru. Ukinitev tega para nočnih brzih vlakov je v zvezi z ukinitvijo priključka na oba vlaka v prometu z Italijo. Ukinitev tega nočnega brzega vlaka naši Uu in turisti zelo težko občutijo. Nočni brzi vlak je nudil izletnikom in turistom iz Maribora in Celja možnost za enodnevne izlete na Gorenjsko, prav tako pa tudi izletnikom iz Ljubljane možnost za enodnevne izlete v turistične predele ob naši severni meji. Tudi poslovni krogi iz Maribora so se prav radi posluževali nočnega brzega vlaka za enodnevne opravke v Ljubljani in narobe. Posebno zadnje čase je bilo opažati, da je bil ta nočni brzi vlak v obeh smereh izredno močno frekventiran. V interesu našega turizma in našega gospodarstva bi bilo, da bi železniška uprava zopet uvedla nočni brzi vlak med Mariborom in Ljubljano kot lokalni brzi vlak ali pa kot pospešeni vlak vsaj približno v trasi dosedanjega nočnega brzega vlaka v obeh smereh. Tujskoprometna zveza >Putnik< v Mariboru je prejela zadevne številne pritožbe interesentov in je na pristojnih mestih podvzela primerne korake, da se tej splošni želji in potrebi čimprej ugodi, želeti je, da bi železniška uprava to vprašanje čimprej ugodno rešila. — Službe božje za Izletnike In planince bodo v nedeljo pri Pohorskem domu ob 9., pri Sv. Arehu (Ruška koča) ob 10., na Smolniku ob 9., na Pungartu (Koča pod Kopo) ob 11., na Uršlji gori ob 9., v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4.15 pred odhodom vlakov. — Aljažev klub. — Sejmske novice. Na mariborski sejem v petek 12- julija so prignali okoliški kmetje in svinjerejci 181 svinj in prašičev, prodali so 133 svinj in prašičev. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stare svinje po 100 do 130 din, 7 do 9 tednov stare po 140 do 150, 3 do 4 mesece stare po 175 do 290, 5 do 7 mesecev stare po 350 do 470, 8 do 10 mesecev stare po 489 do 620, eno leto stare po 750 do 920 din. Kilogram žive teže so prodajali po 8 do 10.50 din, kilogram mrtve teže pa po 12 do 15 din. — O tem In onem. Za predsednika »Pohorske Železnice« je bil Izvoljen g. Karo Kordik. — V zvezi s pojavom ponarejentb 500dinarskih bankovcev so bile aretirane štiri osumljene osebe. — Inž. Pavel Cizel je premeščen iz Maribora v Sarajevo. — V Selnici ob Muri se je obesil posestnik Leopold Ferk, potem ko je z nožem ran i i sosedo Alojzijo špelčevo- — de neizsledem storilci so vlomili pri posestniku Jožefu Majcnu v Studencih, ki so mu odnesli razne jest vine ln življenjske potrebščine. — 431etni delavec Josip Dobrovnik se jc pri delu ponesrečil. — Vijak mu je poškodoval oko. Zatekel se je v bolnico. — Triletna Cvetka šterbal, hčerka posestnika iz Rošpoha. je padla iz postelje in si zlomila levo ključnico. Prepeljali so jo v bolnico. — Maks Jelen je hotel v obupu v smrt. Bil je že na tem da se obesi, pa so domači v zadnjem hipu preprečili njegovo namero. — Bunke, nož, kri. Razburljiv dogodek so doživeli gostje nekega javnega lokala v Ulici kneza Koclja. Pikra beseda je vznemirila prej mirno in razmeroma tiho omizje. Kakor bi trenil, že sta se spopadli skupini. Sledil je hrušč in trušč, zamajale so se mize, dvignili so se stoli, nastala je gneča v kateri so se ljudje prerivali vsevprek. Bunke so padale na vse strani, na levo in desno, udarci so sledili brez par-dona ne glede na spol in starost, nazadnje je nekdo potegnil nož in zamahnil okoli sebe. Slučajno je bil v gostilni tudi 551etni poštni zvaničnik Ivan Kovačič. Hotel je pomirjevalno vplivati na obe skupini. Kakor običajno, tako jo je tudi sedaj pomirje-valec bridko izkupil. Zamah noža je bil zanj usoden. Ivan Kovačič je sredi gneče kriknil in se v naslednjem hipu zgrudil na tla. Obe skupini sta se brž razkropili. Prišla je policija, ki je pričela s poizvedbami in zasliševanjem prič. Nezavestnega in vsega krvavega Ivana Kovačiča, ki je imel široko zevajočo rano v prsih, so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Policija skuša sedaj dognati, kdo je povzročitelj krvavega spopada. — Utonil je. V polskavskem potoku je utonil 531etni železničarski invalid Rudolf Vindiš. Snoči se je vračal domov iz gostilne, pa se je najbrže spotaknil ob potoku in padel vanj. Našli so ga davi v vodi že mrtvega. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. ŠAH Na snoenjem šahovskem tekmovanju so bili doseženi tile rezultati: Gerželj proti Kustru, Certalič proti Skralovskemu. So-nan proti Senekoviču, Ketln. proti Marvi-nu in Kukovec proti Pečetu. vsi 1:0. Po 10. kolu vodi Kukovec z 9 točkami.. Na drugem mestu je Gerželj s 7 točkami (2), ter Kuster s 7 točkami (1), Certalič s 6 točkami, Lukež st. s 5 točkami (2). Iz Slovenskih goric — Svinjska rdečica, ki se je zadnji čas močno širila po raznih krajih Slovenskih goric, je povzročala nevarne posledice tudi zaradi hudobije in škodoželjnosti prizadetih ljudi, ki so mrhovino nalašč spravljali v gozdove drugih posestnikov in tudi v bližino svinjakov, namesto da bi jo pokopavali ali oddajali konjaču. Taki primeri so se dogodili pri Sv. Antonu v Slov. gor. Potrebna bi bila energična preiskava. — Krdela H*uc so se zaročila zadnja leta po gozdovih severnega dela Slovenskih goric. Ta divjad povzroča zadnji čas pri posestnikih občutno škodo, ker mori kokoši podnevi na prostem, ponoči pa v kurni-kih. Nekatere občine so pozvale zakupnike lovišč, naj ukrenejo potrebno za zatiranje lisic; zdi se pa, da so bila vsa opozorila zaman, ker lastniki lovišč nočejo v sedanjem času loviti te divjačine. Iz Ljutcmeri — Naročnikom »Slovenskega Naroda«. Zamudnike opozarjamo, naj naročnino redno plačujejo po položnicah, ki jim jih dostavlja raznašalec »Slovenskega Naroda«. Kdor dolguje naročnino že dva meseca, se mu list v tretjem mesecu ne dostavlja več. Uprava je primorana takemu zamudniku list ustaviti. »Slovenski Narod« je najcenejši popoldnevnik, ki ga dobivajo naročniki v Ljutomeru že istega dne dostavljenega na dom po raznašalcu za malenkostno ceno 12 din mesečno. Novi naročniki naj se priglase naravnost pri upravi lista ali pa raznašalcu. — Pomanjkanje raflje. Čeprav se je ra-fija V zadnjem času podražila od 26 na 40 din za 1 kg, je ni dobiti v nobeni trgovini, kar ovira dela v vinogradih, zlasti Še tam, kjer so vezali vedno z rafijo ln ne s slamo. — Silna vročina. V četrtek je bil najbolj vroč dan, kar smo jih imeli letos. Toplomer je kazal 36 stopenj Celzija; v taki vročini se je parilo listje pese. — Razpis del regulacije Mure. Banska uprava je razpisala licitacijo del pri regulaciji Mure od Veržeja do Mote. Licitacija bo 22. julija. Proračun stroškov izkazuje 446.278 din. — Iz državne službe. V 8. položajno skupino je napredoval Josip Gedcr, sodni uradnik v Ljutomeru. Bencina ni. 2e parkrat smo na tem mestu govorili, da bi morali imeti dve prodaji bencina za širno ljutomersko okolico, imamo pa samo eno, ki jI večkrat zmanjka bencina, s čimer so oškodovani lastniki bencinskih kart. Kakor nam je znano, je vzrok pomankanja bencina v tem, ker še ta edini prodajalec nima predpisane cisterne, vsled česar mu dodeljujejo po predpisih le par sodov bencina, ki ga pa zaradi velikega okoliša odjemalcev hitro zmanjka. Organi, ki nadzorujejo prodajo bencina, bi morali zadevo tako urediti, če že ni cl-Bterne za bencin in če je ena prodaja bencina za širno okolico, da bencina ne bi nikdar zmanjkalo, ker je to v škodo lastnikov bencinskih kart in motornih vozil. — Nabori so bili mirno Izvršeni. V preteklem tednu smo imeli vojaške nabore, ki pa so bili izvršeni zelo dostojno in mirno. Dobro razpoloženi rekruti so po izvršeni državljanski dolžnosti odšli na svoje domove in v mestu ni bilo med njimi ni-kakih incidentov. — Zlatarji na delu. V juliju so postali na Muri zelo marljivi številni zlatarji, ki so prispeli iz Dolnjega Medjimurja. Pravijo, da je letos za njih dokaj dobro leto. racionalizacije kmetijskih obratov zelo napredovala. Poleg drugih kmetijskih stro-,ev ima že vsak večji kmet svojo parno datilnico, ki jo uporablja tudi pri mlacvi irugim manjšim posestnikom proti pla-du v pridelku. Zaslužek pri količinah pri-lelkov znaša po večini 14 do 16%. Ob : godnih žitnih letinah pride lastnik parne nilatilnice do ugodnega zaslužka, z uvedbo tovrstnega sistema mlačve so občutno prizadeti revnejši, ki so prejšnja leta hodili mlatit s cepci za dnino, da so si prislužili potreben kruh. Pri parnih mlatil-"icah se zaposluje razmeroma mnogo manj ljudi in je mlačva v kratkem času končana. Zato morajo mnoge družine iskati zaposlitve drugje. Če se hočejo preskrbeti za zimo z živežem. — Sadna letina v A packi Kotlini bo letos zadovoljiva. Kakor kaže v sadovnjakih, bo naš obmejni kmet pridelal mnogo sadja. Le na ta način je upati, da si bodo nekateri gospodarsko opomogli. Izpred sodišča — Obsojeni pretepači. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti so se morali zagovarjati znani staršenskl pretepači, ki so lani na gasilski tomboli v Bučečovcih med pretepom ubili Jožefa Jeriča iz Hrast ja. Trije so bili oproščeni, ostali pa so bili obsojeni, in sicer: Stuhec Jo2ef na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Stuhec Anton na 2 leti strogega zapora, fetuhec Jakob na 3 leta strogega zapora, Senčar Mihael na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. Novak Mihael na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Gregorinčič Stanislav na 2 leti strogega zapora, Damlš Alojz na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Vajs i Matija na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora in Slavič Alojzij na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Ta kazen bo morda ustvarila red in mir v Starinovi vasi ter bodo menda pretepi zaenkrat ponehali. i KINO MOSTE Danes ob 20.30 uri, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri Velefilm o herojskih podvigih tujske legije Poročnik Indijske brigade Errol Flyn — Olivia de Ilavilland V tem filmu je na edinstven in monumen-talen način prikazan juriš čete kopljenikov na horde Indijcev Kriminalna drama iz pariškega podzemlja Tajinstvena ulica Jean Galand — Mareelle Chantal Posvetimo več pozornosti Halozam Živimo v te/ki dobi. Negotovost in pre-senečanja na evropski politični pozornici begajo mnoge premalo močne in zdrave državljane. Mnogi pa zopet izkoriščajo to ozračje za oderuške špekulacije in finančno ribarjenje v kalnem gospodarstvu sodob nosti. Poglejmo samo Haloze! V Ptuju, pa tudi v bližnji in daljni okolici, žive mnogi, ki jim slovenska govorica nc teče baš gladko. Ti ljudje posojajo velikodušno svoj denar revnim lastnikom in obdelovalcem malih halovkih vinogradov. Nekateri dajejo revnim Haložanom tudi živež, in sicer na račun vinskega pridelka, ki ga nato jeseni mora pripeljati Haložan svojemu upniku ter mu ga prodati pod pogoji, ki jih on diktira. Cc bi brskali po raznih zapiskih in vknjižbah na ptujskem zemljiškem uradu ter bi zasledovali lastninske spremembe v teku zadnjih petdesetih let. bi v Halozah prišli do prav zanimivih ugotovitev. Pred 50 leti jc bil namreč Haložan popolnoma odvisen od tujerodnih špekulantov. Ti so določili, kakšne obresti mora plačati Haložan za med letom posojeni denar ali prevzeti živež ter koliko vina mora zato jeseni pripeljati. Haložan. pogosto premalo izobražen, ni mogel in ni smel ugovarjati Če ni mogel ugoditi obračunu, so sledile tožbe, eksekucije in končno prodaja posestva in goric na javni dražbi. Pogosto so Halc/ani bili prisiljeni podpisovati zadolžnice in dovoljevati vknjižbe na svojem posestvu. Tz zemlji'kc knjige na ptujski sodniji je razvidne, da ni tako rekoč posestva in ne vinograda v Halozah, na katerem bi ne bilo vknjlženih več tujerodnih oderuhov. Jasno je. da so mali haloški posestniki postali kmaJu čez glavo zacŠoI-ženi in da mso mogji več najti izhoda iz obupnega materialnega položaja in odvisnosti od mestnih oderuhov. Nato se jc začela običajna pesem sodnih tožb, obravnav, eksekucij m javnih dražb. Oderuhi so kupovali vinograd za vinogradom. Prejšnji slovenski lastniki haloških posestev so čez noč postali le odvisni viniearji tuje gospode, ki se je šopirila po lepo postavljenih gospodarskih vilah na vrhovih goric. Kdo bo zameril strtemu Haložanu, če je v takšnem položaju postal popolnoma apatičen, da se ni briga! za zadostno izobrazbo, higieno itd. tor da ie vedno bolj zaostajal za na^im povprečnim življenjskim standardom. Statistično natančno sestavljene in argumentirane razprave profesorja dr. Fra-nja Zgeča in Ko-lariča, pa tudi KerenčiČeva o razmerah v Jeruzalemskih goricah, nam pričajo, da je ogromna večina na i lepših vinogradov v Halozah in Jeruzalemskih goricah v rokah tujerodne mestne gospode, tujih posojilnic, samostanov in cerkva. Domačinom so ostali le manjši ter slabši vinogradi z neugodno lego. Jasno je, da jc domačinu v takšnem položaju nemogoče uspešno konkurirati z mestnim sosedom, ki ima tipiziran vinograd ter svoja kvalitetno boljša sortirana vina zaradi ugodnih zvez mrno-go lepše in lažje proda. Al nogo se govori o obmejnem prebivalstvu, mnogo o gospodarskih, prosvetnih, pro metnih itd. razmerah v Slovenskih dori-cah. Redko pa se čuje glas iz zapuščenih in zanemarjenih Haloz, iz predela lepe slovenske dežele, ki predstav! ja tako rekoč kolonijo mestne gospode. Zato s popolno upravičenostjo kličemo: Posvetne več pozornosti najbolj zapuščenemu in izkorišca-nemu delu naše lepe domovine Zaščitimo revnega Haložana! Še— Iz Zagorja ' Iz Apačke kotline — Mlačva Ječmena Je v potnem teku. V vsaki vasi v kotlini obratujejo že več dni parne ml a tirnice, ki mlatijo ječmen. Zadnja leta je nafta obmejna kotlina v pogledu Licitacija preveza pošte. Te dni ie b:la pri tukajšnji občinski upravi tretla licitacija za prevoz pošte na postajo. Dolsa leta je prevažal pešto tukaišnii posestnik g. Vinko Vidmar, tudi sedai je nameraval prevoz izlicitirati za sklicno ceno 10.000 din na leto. k tretii licitaciji pa je prišel nekoliko prepozno, ker ie že točno ob napovedani uri izlicitiral edini navzoči interesent g. Mirko Koprive, posestnik in gostilničar v Zagorju, za 9.980 din. Sokolske vesti. Preteklo nedelio so bile okrožne tekme dece v Hrastniku, katerih se ie udeležila tudi naša sokolska deca. Na tekmah so se držali dokaj dobro, sai ie bila vrsta moške dece prva. vrsta ženske dece pa druga. Posamezniki so se plasirali takole: pri moški deci 1. Meterc Miran. Hrastnik; 2. Anžur Lado. Zagorie: 3. Dolar Jože. Zagorje: 4. Kragl Jože. Hrastnik: 5. Pole Albin. Trbovlje: pri ženski deci 1. Roš Nada. Hrastnik: 2. Križaj Anica. Hrastnik: 3. Zabkar Marija. Hrastnik; 4. Jesih Mira. Zagorje: 5. TomažiČ Olga. Zagorie. Poleg raznih panog lahke atletike, prostih vaj ter preskokov čez kozo, je oboia deca tekmovala tudi v poznavanju sokol?tva (ideia. zgodovina, organizacija), v čemer so se prav dobro izkazali. — Naše sokolsko društvo ie že z okrožnico obvestilo vse članstvo, da mora vsakdo imeti sokolsko legitimacijo. Oni, ki iih do sedai še niso brneli, si jih moraio brezpogojno nabaviti, drugi pa 1lh mornjo dati nanovo potrditi, V ta namen poslu ie tajnik vsak ponedeljek, torek in sredo in sicer samo še do 15. julija v pisarni So-kolskega doma od 18. do 20. — Te dni je Sokolsko društvo prelelo iz Ljiibliane spomenik pokojnemu krallu Aleksandru I., katerega bi moralo odkriti 16. junija, a ie bilo odkritje preloženo. Verjetno ie. da bo spomenik odkrit še poleti, o čemer bomo javnost pravočasno obvestili. PomanJkanle vode. V Zagorlu Primanjkuje že car let pitne vode. Dosedanje za-ietle na Rovih je za povečan konzum vsekakor prema ihno. zato ie dala občinska uprava preiskati druge izvire vode v okolici. Prav dober izvor je našla v Ribniku nad Kisovcem. To zajetje bi bilo mnogo večje, kakor ie dosedanje na Rovih, potreben je seveda samo še kredit za ta dela. Upamo, da se bo to zajetie napravilo, ker Zagoriani že komaj čakajo, da bi se nedostatki v preskrbi z vodo odpravili. šolstvo Drž. tehniška Srednjo §oU v LJubljani. Prijave za sprejem na arhitektonsko-gradbeni, strojni in elektrotehniški odsek se bodo sprejemale v soboto, dne 31. avgusta od 8. do 11. Podrobni pogoji so razvidni iz objave v šolskem vestibulu. Učenci, ki so opravili nižji tečajni Izpit (gimnazije), Odnosno završni izpit (meščanske sole) pred šolskim letom 1930/40 in ki bi eventualno reflektirali za sprejem, se opozarjajo, da morajo najkasneje do 10. avgusta tLa-prositi pri VHL oddelku kr. banske uprave dravske banovine za odobrenje v svrho prijave za sprejem v I. letnik kateregakoli odseka. Dri. delovodska ftola v LJubljani. Prija- l ve za sprejem na gradbeni, strojni, elek-troinstalaterski in mizarski mojstrski od-1 delek ee bodo prejemale r ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Na gTadbeni oddelek se sprejemajo pomočniki, ki so izuče-ni zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Na strojni mojstrski oddelek so bodo sprejemali tudi izučeni modelni mizarji. Na gradbenem, eloktroinstalater-skem in mizarskem oddelku je običajno vedno dovolj prostih mest; na strojnem oddelku imajo pa prednost reflektanti z daljšo pomočniško dobo. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni na razglasni deski v šolskem vestibulu. Drž. moška tn ženska obrtna š«la v Ljubljani. Prijave za sprejem na moško obrtno šolo (kiparski, keramlški in graverski oddelek) ter na žensko obrtno šolo (oddelek za obleke, oddelek za perilo in oddelek za vezenje) se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. Podrobnosti glede spejemanja so objavljeno na razglasni deski v šolskem vestibulu. Banovinska šola za jrl^tJila, p »i drz. tehniški srednji šoli v LJubljani (Aškerčeva oesta 9). Prijave za vstop v L letnik te šole se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do IX. Pri prijavi se morajo predložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in eventualno še nravstveno izpričevalo. _ Zaključni izpiti na Chrisiofovem učnem zavodu z enoletnim trgovskim tečajem v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja od 20. junija do 2. julija. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti (predizobrazba mala matura oz. završni izpit) je letos dovršilo: z odličnim uspehom 30 učencev (-nk), s prav dobrim 74, z dobrim 36. Za tri mesece je bilo odklonjenih 13 učencev (-nk). Posebni enoletni trgovski tečaj pa je dovršilo: z odličnim uspehom 10 učencev (-nk), s prav debrim 38, z dobrim 30, z zadostnim 2. Za tri mesece so bili odklonjeni 4t za celo leto pa 2. Kakor običajno vsako leto se je ob koncu šoL leta vršila strojepisna in stenografska tekma. Pri strojepisni tekmi so dosegle prva tri mesta absolventke: Kozina Angela iz Trbovelj, BozoviČar Ana iz Škofja Loke in De Zordo Olga iz Medvod. Pri stenografski tekmi (diktat do 220 zlogov v minuti) so dosegli prva tri mesta De Zordo Olga iz Medvod, Križanec Ljuba iz Gornje Radgone in Zupane Ferdo iz Celja, Po končanih izpitih je ravnateljstvo svojim absolventom priredilo zanimivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin S to razstavo so učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje. Zaključek šolskega leta je bil dne 4. julija. Informacije glede vpisa in sprejema za prihodnje šolsko leto daje vodstvo pismeno ln osebno med običajnimi uradnimi urami. Tel. št. 43-82. Iz Kamnika — Gostovanje. V Narodni čitalnici bo drevi vprizorjena zabavna komedija »Mala ženka brez logike«. Gostovala bo znana igralska družina iz Ljubljane v režiji g. Milana Skrbinška, režiserja ljubljanske drame. — Zdravstveni dom v Kamnik,, ^ 15. do 25. julija t. 1. ne bo posloval. Tudi pro-tituberkulozni dispanzer od 15. do 29. julija ne bo posloval. POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM