84. številka. Ljubljana, v četrtek 11. aprila. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan «ve4Ser, izimši nedelje in prazniko, ter velja po poŠti prejoman za avstro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., (za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa 8© po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Upravnifitvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaji 9. aprila 1889. V današnji seji prečita se dopis ministerskega predsednika, da naj se volijo poslanci v delegacije. Predsednik dr. Smolka pravi, da uredi volitev delegacij v jedni prihodnjih sej. Potem se nadaljuje budgetna razprava, in Bicer ministerstvo trgovinsko oddelek centrala. Najprvi govori poslanec baron Kiibeck, njega veseli, da se sedaj zmatra vender vprašanje gospodarsko važnim, du delujejo vse stranke pridno v zboljšanje te važne stvari. Sedaj obstaje jako živa stranka, kuteri je naloga urejenje vprašanja narodno-goBpodarskega iu socijalna politiku. Ta stranka imenuje se „zjediujeni kristjani". Ona je poslanca poBeben trn v peti. Program jej je neurejen in namen le, uničiti kapital in sploh red v življenji. Bojuje se tudi proti omiki, ker so jej ljudje neomikani bolji služabniki, da jedini pristaši. Gospodarsko vprašanje, pravi poslanec, je jako važen problem, ki se ne more tako hitro rešiti in treba je za to delo obilo odličnih, izobraženih mož. Potem polomim je dalje z omenjeno stranko, to je s socijalisti, kakor jih imenuje. Ti poprijemajo se zlasti malih obrtnikov, katerim pripovedujejo, da si mogo le s kapitalom bogatinov opomoči. Potem očita stranki ti nekonsekventuoBt. Pridno obdeluje še dalje to neprijetno si stranko, a ne pove nič novega, ali vsaj tehtnega. Potem pravi, da se uničuje naša vnanja trgovina zlasti vsled carinskih varstvenih sistemov, ki so jih uvele razne države, in trdi, da je tu le jedna pot odprta, in sicer po morji. A tu ovira raz-vitek zopet prehud ceuilnik Llovdov. Potem naroča vladi, da sklepa pridno trgovinske pogodbe. Poslanec Borčič pravi, da je pač glavna naloga vsaki državi, da ohranjuje in bogati po vseh močeh vire narodnemu blagostanju. Žalibog, ne spolnjuje Avstrija po vsem svoje dolžnosti. Kako je z mornarstvom v Dalmaciji? Mornarska družba v Dubrovniku in Pelješči je likvidovala vsled prehudih fiskalnih postav. Delovalo se je z vsemi močmi, da bi se nesreča odstranila, a brez uspeha. Vlada ni hotela zmanjšati svoje terjatve glede zaostalih davkov. Veliko store druge države tudi Laška za mornarstvo! Zadnji Čas prodale so se v Trstu ladije z več, ko 600 ton obsega, ki so okolu 90.000 gld. veljale, za borih 7500 gld.; druge skoro še nove ladije, vredne več ko 100.000 gld. prodale so se po dveletni vabi za 30.000 goldinarjev. To vse vsled potrebe. Ličba jadralk za dolga pota bila je leta 1871. 416, a lansko leto le še 127, in število ladij za večja obrežna potovanja zmanjšalo se je od 113 do 49. Tu se vidi jasno, kako propada mornarstvo v Avstriji. Poslanee naglasa propad tisoč in tisoč družin, pogin velikih kapitalov in dokazuje, kako potrebno je državi dobro kupčijsko mornarstvo. To je tudi pogoi dobri vojaški mornarici. Ko se je določila okupacija Bosne in Hercegovine, naglašala je vlada, da bode to v poseben dobiček tudi zaradi tega, ker bodo lepe luke dal matinske pristanišča za dovažanje in kupčijo v Bosno in Hercegovino. To bode Dalmaciji v posebno korist, dejala je vlada. Kje, pravi poslanec, smo o vsem tem kaj čutili do sedaj ? Kje so pristanišča in skladišča z bosenskim in hercegovskim pridelkom? (Poslanec dr. Gregoree: V Pešti!) Potem navaja govornik izjave neprijaznega sicer ministra nekdanjega Auersperga glede Dalmacije in njenih pristanišč. Le sedanja vlada nema za vse to zanimanja. Isto tako je železnična zveza za Dalmacijo prevelike važnosti. Poslanec želi, da bi vlada vender jedenkrat v prevažnih teh zadevah kaj stvorila in ne delovala tudi dalje celi državi na škodo. O uvrščenji svobodnih luk Trst in Reka skupnemu avstrijskemu carinskemu krogu govori poslanec vitez Stolitz. Poslanec razlaga začetek in razvitak trgovine Tržaške in označi posamične dobe, ki jih je preživelo Tržaško mesto. Govornik naglasa, da je bilo to mesto vedno patrijotično, motreč polnim okom občo korist države. Trst ve dobro, da mu je pravi razvitek le mogoč v obči zvezi z državo in upa, da se bodo zadeve v obče tako uredile, da bode uvrščenje Trsta k skupnemu carinskemu okrogu ne le državi, temveč tudi Trstu v srečuo bodočnost. Poslanec dr. Hallwich izraža veselje iu zadoščenje, da se vender zjedini jedini enoporij avstrijski z drŽavo in naglasa, da je ne le državi, ampak po-sebe tudi Trstu v posebno korist. Poslanec Fiegl govori o „obrtnih nadzornikih" in navaja v daljšem govoru razne neprilike, tako specijalno glede uredbe teh nadzornikov, kakor v obče glede dela v obrtnih zavodih. Obrtnih nadzornikov je premalo in ne mogo važno svoje naloge povsem spolnjevati. Mnogo je tudi zadev v obrt-nijskem svetu, katerih He še neso lotili ti nadzorniki. Poslanec navaja potem razne res pogubne uredbe in neprilike glede delavcev zlasti obrtnijskih. Odpraviti se morajo takozvana množična stanovanja, prirejena za delavce. Urediti je treba tudi najhitreje normalni Čas dnevnega dela. Večjo skrb mora tudi obračati obrtnijsko nadzorstvo glede raznih delavskih boleznij, ki nastanejo vsled dotičuega opravila. Potem govori poslanec o porabi otrok v obrt-nijah, ki je jako pogubna iu krivična. Vse te neprilike morajo se odstraniti. Državi sami je to na posebno škodo, vsaj se narod slabi in uničuje. Poslanec poganjal se je prav gorko za olajšanje stanja delavcev in dokazoval jasno, kako malo se je še storilo na tem polji. Poslanec Makso Hajek želi tudi, da se število obrtnih nadzornikov poviša in delavske razmere /boljšajo. Potem zahteva, da se uvede v vseh obrtih nedeljski pokoj, da si odpočije jo ljudje vsaj jedenkrat na teden. Špecerijske prodajalnice n. pr. so odprte celo od 5. ure zjutraj in do 10. ure zvečer. Kako iu kdaj naj počiva človek delujoč v takem sklepu? Poslanec prosi predsednika, da pride predlog dr. Mengerjev glede nedeljskega pokoja še v tej sesiji na vrsto. V denašnji seji odgovoril je trgovinski minister interpelaciji poslanca Vojnoviča in drugov, glede pobiranja davkov, ki jih plačujo posestniki ladij Minister pravi, da je zaukazal finančnim ob-la8tvom v Trstu in Zadru, da opozore posestnike ladij, da more vsak davkoplačevalec dokazati, koliko mu prinaša njegovo podjetje, ter potem prositi, da se mu znižajo davki. Budgetna debata se nadaljuje. Na vrsti je oddelek „generalno nadzorstvo avstrijskih železnic". Poslanec Sigmund želi reforme osobnega ce- LISTEK Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Tur gene v, preložil Ivan Gornik.) I. (Dalje.) Dal sem si besedo, bodisi kar hoče, dobiti moram pojasnilo. Meroma pol ure hodil sem sem ter tja ne vedoč se za nič odločiti. Konečno sklenil Bem, da moram najprej v vasi poizvedeti, kdo je pravo za pravo prišel v naselbino in čegava je, potem da se zopet vrnem iu, kakor pravijo, ne odneham, dokler se stvar ne razjasni. — Ako pride neznanka iz doma, videl jo bom konečno po dnevi, od blizu, kot živo žensko, ne kot prikazen. Do vasi bilo je jedno vrsto, in jaz odpravil sem se takoj tija lahko in bodro korakaje: nenavadna odločnost kipela in razburjala ini je krv; krepiln* svežest jutranja razdraževala me je po nemirni noči. — V vasi izvedel sem od dveh na roboto odpravljajočih se mužikov vse, kar sem mogel od njiju izvedeti, in sicer: izvedel sem, da so naselbino z vasjo vred, v katero sem zašel, imenovali MihajlovsKo, da je bila last vdove, fcajorke Ane Fedorovne Šlikove, da je imela ona sestro neomoženo devico Palagejo Fedorovno Badajevo, da sta obe v letih, bogati, da doma ne živita, da se ljudi ogibljeta, da nimati pri sebi nikogar razen dveh ,dvornih služkinj, tudi kuharja nimata, da se je Ana Fedorovna pred neko-jimi dnevi vrnila iz Moskve samo s sestro . . . Poslednja stvar me je silno užalostila : ali ne bi bilo možno, da je bilo tudi mužiku ukazano molčati o moji neznanki. Dopustiti, da je Ana Fedorovna, Šlikova, vdova štiridesetih let, in ona mlada, dra-žestna ženska, katero sem včeraj videl, isto bitje — bilo bi popolnoma nemogoče. Palageja Fedorovna se po opisu tudi ni odlikovala s krasoto, in vrh tega zmajal sem z ramami in se zlobno smejal pri misli, da bi mogli žensko, katero sem videl v So rentu, mogli zvati Palagejo in še Badajevo. In vender, videl Bem jo včeraj, v onem domu . . . videl, s svojimi očmi videl, mislil sem. Čmeren razjarjen, a še neupognjeneji v svoji nameri hotel sem se takoj vrniti k naselbini ... a pogledavši na uro, videl sem, da ni bila še niti šest. Sklenil sem počakati. V naselbini so najbrže še vsi spali ... in o takem času bloditi okrog doma, značilo bi samo zaman vzbujati zaničevanje Poleg tega razprostiralo se je pred manoj grmičje, za njim videl se je tre-petličji gozd . . . Dati si moram to resnico, da ni še, ne glede na vznemirjajoče me misli, plemenita straBt dolova popolnoma umolknila v meni: „morda — mislil sem — prišel bom do konca — Čas bo tudi prišel". Šel sem mej grmičje. A, da govorim resnico, hodil sem popolnoma nebrižno in povsem proti pravilom izkušnje : sledil nesem neprenehoma z očmi psa, šumel nesem z gostim grmom v nadeji, da bo od ondod z gromom in treskom izletel ru-dečiobrvni divji petelin, in neprestano gledal sem na uro, kar se zavsema nikjer ne dogaja. Konečno bila je ura devet. Čas je Ju vskliknil sem poluglasno in vrnil se nazaj k nnselbini, ko je na jedenkrat velik petelin v isti sfrfotal iz goste trave dva koraka od mene. Ustrelil sem na krasno ptico, ranil sem jo pod perot. Skoro se je zvalil, a vzravnal se je in drobeč s krili ter potapljajoč se zavil proti gozdu, dvigniti hotel se je nad prve trepetlike gozdnega roba, a oslabel je in v kolobarji zvalil se v goščo.? Pustiti tak plen bilo bi popolnoma neod-pustno; previdno sledil sem ga, šel sem v gozd in davši znamenje Dianki slišal sem čez nekaj hipov slabotno kokodakanje in udarce; nesrečni petelin bojeval se je pod šapami ostrovohega psa. Pobral sem ga, utaknil v lovsko torbo, ozrl se — in kakor pribit ostal na mestu . .. (Dalje prih.) nilnika po železnicah. On dokaže statistično, da se v Avstriji veiiko manj vozijo po železnicah, kakor drugih krajih. Cene so previsoke in revni ne mogo nikdar plačevati te vožnine. Mej vsemi državami prevaža Rusija najceneje ljudij. Ona zahteva, to je njene železnice, od potovalcev III. razreda 2.9 vinarja, II. razred 5.6 vin., I. razred 7.6 vin. V Avstriji zahteva se za maksimalno ceno za I. razred 10 vin., za II. razred 7 vin., za III. razred 4.8 vin. Najdražja je s tem Turčija. Leta 1881. bilo je 4242 klin. avstrijskih državnih železnic ; vozilo se je 9,125.631 osob, ki so plačale 9,691.697 gld.; leta 1888. bilo 5607 klin. železnic, vozilo seje 18,844.312 osob, ki so plačale 12,931.956 gld. V teh 7 letih se je torej ličba potovalcev podvojila, a dohodki so se jedva za Vs povišali. To je, ljudje se vozijo le kratke proge, le toliko, kolikor mora jo, daljših prog se izogibljemo, če le mogoče. Poslanec predlaga resolucijo, da naj se vlada dogovarja z oskrbništvi raznih kontinentalnih železnic, da se uredi sporazumno jednotna tarifa za prevažanja osob in sicer, kakor li moč ceno. To bode na posebno korist ljudstvu v obče in reši se del socijalnega vprašanja. Poslanec vitez Kozlovvski pravi, da je glavna naloga avstrijskih železniških oBkrbništev, da olajša pridelovalcem in obrtnikom prevažanje tovorov. Poslanec zahteva, da upliva vlada postavnim potom na železnice in prouzroči okrepljenje narodnega gospodarstva. Vlada mora braniti, da se železniška uprava ne monopolizuje v svojem delovauji. Železnice privatne so javni zavodi in zaradi t>'ga jih mora nadzorovati vlada. Potrebne so tu ostre reforme. Poslanec dr. Angerer razpravlja delovanje posamičnih železnic glede njih razvrstitve vlakov in navaja mnoge neprilike. Vozov za bolnike še sedaj nemamo in vozovi z razvidom določeni so le onim višim 10.000, akopram se vozijo i v drugem razredu omikani ljudje, ki imajo isto pravico za ugodnosti, kakor bogatini. Potem kiitikuje ogromno na-kupičenje prtlage v čakalnicah in vagonih. Tudi re stavracije po kolodvorih niso nikakor primerno urejene. Večinoma so cene visoke, a jed slaba. Potem se govornik oddalji od svoje naloge in politikuje, protislovansko seveda. Govor državnega poslanca Pfeiferja v državnem zboru dne 8. aprila 1889. Obravnava o budgetu finančnega ministerstva daje mi povod, da pri postavki „Stroški davčnih ekr^ekueijJ spregovorim o tako imenovanih „opo-minjulnih pristojbinah". To so najhujši davek, ker zadevajo prvič najrevnejše ljudi, ki davkov ne morejo plačevati točno in drugič, ker so neizrečeno visoke — prava kazen za uboštvu. Će davkoplačevalec ne plača davka o pravem času, se to ne zgodi iz upornosti, temveč zaradi tega, ker še za naj potreb uej Še stvari, za kruh in sol nema denarja. Seveda mora finančni erar gledati, da davki redno dohajajo; pa zaradi tega revščine tacega uboščeka ne sme v to porabiti, da jo naredi za nov vir dohodkov, to ni dostojno države in sploh nečlovekoljubno, to je drakonična ostrost. Po „Sestavi propisov za prisilno postopanje pri izterjanji davkov", katero je izdalo ministerstvo leta 1878. znaša opominalna pristojbina 5 kr. na dan prvi teden in 10 kr. na dan drugi teden, od kar se je dostavil opominjevalni list torej v 14 dneh 1 gld. 5 kr. in ker se davki izterjavajo štirikrat na leto, v letu štirikrat 1 gld. 5 kr. = 4 gld. 20 kr. in to brez ozira na to, koliko je davka na dolgu. Še le, ko so narodni zastopniki v državnem zboru in raznih deželnih zborih energično pobijali te neizmerno visoke pristojbine, je finančna uprava dovolila olajšanja, leta 1882. je znižala opoininjalne pristojbine na najvišji znesek 10 kr. za četrtletje za one davkoplačevalce, kateri ua leto neso več nego 5 gld. na davkih in prikladah dolžni in hkratu za vse davkoplačevalce ponižala pristojbino za rubeže n. Leta 1883. so se opoininjalne pristojbine še dalje zmaujšule na znesek 10 kr. pri vseh davku plačevalcih, ki na leto neso dolžni več nego 20 gld. davkov, če se gre za tekoče davke ne pa za ostanke minulega leta. Te ugodnosti so pa vender zavisne od sledečih pogojev: 1. Da prijemki u eksekucijskih pristojbin po polnoma pokrijejo tekoče eksekucijske stroške; 2. da so izključeni od te olajšave oni davkoplačevalci, pri katerih se morajo zaostanki več nego jednega leta izterjati; 3. te olajšave se takoj odpravijo v vsakem davčnem okraji, če bi se vsled njih davčni zaostanki pomnožili, ne da bi se bilo dovolilo počakanje za davke vsled elementarnih nezgod. Kakor tudi te olajšave ugajajo malemu davkoplačevalcu, a tiči vender krivica v tem, da pojedincu vselej ni mogoče, da bi jih bil deležen, ker posamičnik ne more zabraniti, da ne bi ekRekucij-ski stroški celega okraja bili večji nego prijemki, tako, da morajo biti najrevnejši okraji izključeni od te dobrote, v drugem slučaji pa gospodarsko nazadovanje, slaba kupčija, ogerska konkurenca, židovsko vino, prepoved semnjev itd., kakor pri uas na Kranjskem zaradi epidemij, lahko prouzroče, da jih jako mnogo ne more plačati davka, v tretjem slučaji pa kaka tovarna napove konkurz ali pa začasno ustavi delo ter ostane davku na dolgu, ki se dalje teko, ali pa kak veleposestnik ne plača dav kov in potem mora cela občina — kjer je tovarna, veleposestvo — plačevati navadne — ne ponižane pristojbine. Te olajšave, gospoda moja, dovoliti bi se morale brezpogojno in bi ne smel biti zanje merodajen ves davčni okraj in bi morale veljati za vse davčne vrste, ne pa tako kakor sedaj, ko ne veljajo pri kolekih, taksah, neposrednih in percentualnih pristojbinah. Pri tej priložnosti opozoril bi na novo ne baš neznatno postavko dohodkov, ki se opira na določbo § 2. zakona z dne 23. maja 1883. drž. zak. št. 82, izvrše se namreč uradnim potom, zemljeknjižni upisi, katerim podlage so se dognale v teku kake zapu ščinske obravnave, Če udeleženci sami ne prosijo, in potrebni prepisi listin za zbirko listin in obveščenje pristojbine odmerjajočega urada napravijo se uradnim potom, če stranka o pravem času ne predloži listin, za kar se zahteva dvojna pristojbina, in po sledica temu je, da davčni urad s plačilnim nalogom predpiše stranki dvojne prepisne pristojbine v znesku 2 gld., če se je jedna, 4 gld., če sta se dve listini prepisali. Če stranka ne plača v tridesetih dneh, se opominja z opominjalnim listkom in preti jej opominjalna pristojbina 1 gld. 5 kr., brez ozira na visokost znoska. (Dobro l Dobro! na desnici.) Popolna opominjalna pristojbina zaračuna se tudi oni stranki, ki ima doplačati še kacih 10 kr. kolekovine. Tako se da razjasniti, kako da so ekse-kucijski stroški v Krškem okraji lani dosegli 1400 gld. vzlic omenjenih olajšav, dočim so znašali pred 10 leti le kacih 400 gld. (Čujte! Čujte.) Omenjeno olajšuje dovolilo se je, kakor že rečeno, le za direktne davke — zemljiški davek, prihodninski iu pridobninski davek, — glede taks, kolkovnih in percentualnih 'pristojbin je pa ostalo pri atarej ostrosti. Mari ni nečuveno, če more kdo pla čati celo opominjalno pristojbino, ker je za kak kolek 10 kr. ali pa kake pristojbine 2 gld. dolžan? (Tako je! na desnici.) In tako se godi v resnici. V vsem civilnopravnem izvrševan ji ni nič podobnega tem opominjalnim pristojbinam; iz tega Bledi, kako krivična je ta pristojbina; je pa tudi ravno tako neopravičena kakor krivična. (Konec prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. aprila. Vlada vsekako hoče, da državni xl>or reši budget še pred Velikonočjo iu sili, da bi zbornica imela po dve seji na dan. Poslanci bi pa radi, da bi budgetna debata se nadaljevala še po Velikinoči, ker je upisanih še precejšnje število govornikov, ki bi vsak rad razodel zbornici svoje misli in želje vo-lilcev svojih. Nemški veleposestniki na €cSltem snidejo se dne 28. aprila v Pragi da se posvetujejo, ali naj vsprejmejo kompromis, kateri jim ponujajo konser vativni veleposestniki. Kompromisa najbrž ne bodo v sprejel i. Državni poslanec dr- Sturm odložil je svoj držnvnozborski madat zaradi slabega zdravja. Doktor Sturm bil je vodja moravskih Nemcev v državnem zboru. Ž njim zgubi levica v državnem zboru jedno najboljših močij, Slovani pa se znebe jednega največjih nasprotnikov. Za vojni zakon se posebno zanimajo tudi člani ogerskc gospodske zbornice. To se je videlo ker so se skoro polnošteviluo zbrali, ko se je začela debata o tej zadevi. Prišlo je tudi mej drugimi 23 škofov. Debata seveda ni bila tako burna, kakor v zbornici poslancev, ker člani gospodske zbornice morajo Že dostojneje govoriti nego voljeni poslanci. Kričanje v gospodskej zbornici bi ne bilo na mestu. Da bode zbornica vsprejela zakon, kakor ga je vspre-jela zbornica poslancev, ni dvomiti. % nanje države. Sodišče v Sofiji je obsodilo bivša bolgarska ministra Radoslavova in Ivančova na podlagi tiskovnega zakona na jedno leto ječe zaradi njih napadov na kneza. Ta sodba se bode pa nekoliko olajšala, kajti sodišče je predlagalo knc.u, da naj kazen zniža na 4 mesece. Obsoj na ministra sta se pritožila. Zagovarjalo ja je 6 najboljših odvetnikov raznih strank. Itiisliu vlada hoče opustiti vojno pristanišče v Nikolajevem in razširiti ter bolj utrditi pristanišče v Sebastopolji. Nikolajev bode potem le trgovsko pristanišče, Sebastapolj bode pa zaprt za trgovsko brodovje. Italija ue misli Abisiniji odtrgati nobenega dela dežele, temveč bode mirno Čakala, da se stvari v Abesiniji kako urede, potem bodu pa kako poskušali sporazumeti se z novim vladarjem Italijani se namreč boje, da bi jih Abes'nci ne otepli, ko bi začeli boj, kajti bojevanje v teh krajih je jako te žavno. V zbornici francoski začne se v soboto budgetna debata. Nasprotniki vlade bodo pri tej priliki poskusili vreči vlado. To se jim bode pa zelo težko posrečilo, ker so repuhličani poslednji čas nekoliko boli jedini. Boulangerjevo rovanje je močno uplivalo na republičauske kroge, in so neko-iko opustili mejsebojne razpore. Seveda, ko bodo B mlangerja malo pozabili, bodo se mej sabo prepirali, kakor so se poprej. Kclgij.slta vlada ne bode mirno gledala, ko bi hotel general Boulanger iz Belgije nadaljevati svojo agitacijo na Francoskem. V t«jm slučaji ga bodo iztirali. Če bode miroval, bodo ga pa pustili pri miru. Dopisi. 'JL 1» u naj a 7. aprila. (Levstikova slav-nost.) (Konec.) Še jedenkrat pozdravi otvarjajoč prosto zabavo predsednik g. Radoslav Pipuš vse zbrane goste, kateri so s „S'ovenijo" čestili Levstikov spomin ter jim srčno odzdravi. — Mej na-pitnicami, petjem in tamburanjem vršila se je zabava zelo živahno. Naj omenimo le najvažnejše na-pitnici in govore. Drd. Ivan Gregorčič nazdravil je državnim poslancem v govoru, katerega je večkrat pretrgalo glasno odobravanje. Zahvaljeval se je našim državnim poslancem, da so s svojim postopanjem priborili Slovencem v državnem zboru stališče, katero sedaj zavzemajo. — Mej občnim molkom ustal je državni poslanec dr. Ferjančič, da odgovori na-j)itnici. Pomena vredna je bila vsaka beseda, katero je govoril, vredna, da si jo zapiše vsak pošten rodoljub z neizbrisnimi črkami v svoje srce — Mi nesmo le poslanci za Kranjsko, mi smo poslanci vseslovenski! Zaradi tega slovenski poslanci obžalujemo vsak notranji prepir mej Slovenci, obžalujemo in obsojamo zadnjo polemiko, ker se skupno delovanje ruši z osebnimi iu malenkostnimi prepiri. Sklenil je govornik svojo napitnico s pozivom na Slovence in slovensko mladino k skupnemu delovanju. — Burno je bilo ploskanje, katero je sledilo temu govoru, in naudušeno se je zapela pesen „Sloveuee sem". — Slovenj an g. Anton Š vi gel j nazdravil je z lepimi in ogujevitimi besedami navzočnim slovanskim akademičnim društvom, katera goje tako prijateljske oduošaje s »Slovenijo*. Predsednik bratskemu hrvatskemu nkademičnemu društvu „Zvonimiru" gosp. M Juraković zahvalil Be je v imenu Hrvatov na zdravici, poudarjajoč osobito bratske vezi, ki spajajo „Zvonimir" 8 „Slovenije". Za njim govoril je predsednik bratBkega srbskega akad. društva „Zore" gosp. 1. Pečan a c. Skozi stoletja bila je jednaka usoda srbskemu in slovenskemu narodu. Trpela sta zlodejstva istega dušmana, a sveta ljubezen do domovine, do svojega jezika dala jima je moči, da sta se otresla svojega sovraga. Umetnikom in slavnostnemu govorniku, kateri so s svojim sodelovanjem omogočili, da se je Levstikova slavnost tako krasno izvršila, nazdravil je Slovenjan gosp. Janko vitez BI ei we is- Tr sten i šk i. Ko se je zahvalil vsakemu posebe, gospici Josipini Jam ni ck i, gg. Weig-leinu, Bud maniju, dr. Št reki ju, Jifiku in pevcem, Brlićuin tamburašem, preživeli smo v mislih še jedenkrat prekrasna trenotja, katera nam je podalo harmonično združeuje teh ne-precenjenih močij. Živo je bilo pozdravljeno vsako ime, in z govornikom bo jim najprisrčnejše zahvaljujemo, želimo in upamo, da bode tudi v prihodnje „Slovenija" vredna ujihovega sodelovanja. Pozno je že postalo, a vender je vstrajalo še obilo gostov v naši sredini. Tamburaši in pevci so jih zabavali tako neumorno, da smo jim velikega priznanja dolžni. Nazdravilo se je še gosp. doktor Št reki ju, zvestemu prijatelju „Slovenije" in gosp. Radoslavu Puklu, duši podpornemu društvu za slovenske visokošolce. Slednji se je zahvalil in obljubljal, da bode pri svojem delu gotovo vstrajal, če bode podporno društvo imelo takih prijateljev, kakor se je pokazala „Slovenija" priredivši Lev-Btikovo slavnost v prid temu društvu. Da se je slavnost tako lepo izvršila, tako si jajno pokazala, kaj „Slovenija" more, na -tem gre hvala najprvo vsem gospodom sodelovateljem in slavnostnemu odboru, kateri si je pridobil njihovo pomoč. — Veliko zaslug za to slavnost pridobili so si predsednik „Slovenije", gospod Radoslav Pipuš potem udje slavnostnega odbora : gg J Abram, L. Batič, J. Bleivveis-Trsteniški, J. Cegnar, I. Ho čevar, F. Jagodic. — Ponosni so lehko na svoje delo, zopet so spletli nov lovorvenec „Sloveniji". A tudi materijalen uspeh slavnosti je bil ugoden. Nad 50 gld. se je nabralo in darovalo o priliki Levstikove slavnosti podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji. Nepozabna bode vsem udeležencem Levstikova slavnost! Dokler bode slovenski narod tako spoštoval svoje veleume, dokler bode slovenska mladina tako čestila uzorne svoje može, dotlej se ni bati duševne stagnacije, kajti, ako narod svoje zaslužne može tako časti, tako spoznava, postane njih tudi — vreden. Častni član „Slovenije', g. prof. dr. Celestin, poslal je „Sloveniji" o priliki te slavnosti pismeno čestitko. K slavnosti došli so sledeči brzojavi: Ljubljana: Spomin Levstikov nas naudušuj, da bomo značajui kakor Levstik, močni kakor Krpan, da premagamo vse nasprotne Brdavse in še ministra Gregorija. Slovenski Narod. Slava našemu Levstiku! Slava in hvala pa tudi Vam Slovanom, ki dajete čast, uzor-pošte-njaku, geniju slovenskemu. Dr. Iv. Tavčar, dr. Danilo Majaroo. Velike Lašče: Z Vami vred, častilci slavnega nam Levstika, slavimo ga danes v duhu z Vami ter kličemo iz njegovega rojstnega kraja: Večen mu spomin, večna mu slava! Odbor za zgradbo Levstikovega spomenika. Gradec: U duhu s Vami slavi akademičko društvo „Hrvatska" uspomenu nezaboravnoga Levstika. I) om a I d o v i ć , predsjednik. Mozirje: Slavilcem neumornega Levstika kličemo trikratni živio! Moz irske r o dol j ubkinj e. Zagreb: S Vašim slavjem učestvuje u duhu. B a r t u 1 i Ji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. Ve Družba sv. Cirila in Metoda. Letne .doneske bo poslalo podružnice: Ponikvo na Štajerskem....... Akademiška Grašku........ Velike Pirešico na Štajerskem..... Ziljska Bistrica na Koroškem..... Kobarid na Goriškem........ e Grahštajn na Koroškem Logitec...... Novo Mesto Postojina . Železniki Darovali so: G'>Mp. V. L. v Celovcl..... PosojHuica Krška...... MoliorJHni v Podgrajah . . . . Vneti rodoljubi onstran Karavank Gosp prof. dr. Celestlo v Zagrebu Zuptjaui v Drafcgoftab..... Volilo g. župnika Kodra na Slapu 36 gld. — kr. 75 n — r 32 n 55 u 29 07 Iti n — 47 v 81 91 n 50 fl 49 50 " 17 rt 90 56 n — n 15 n — n 15 n — n 16 n 20 T) 10 » — n 3 n 80 » 10 n — m 1 ■ — 29 n — n 20 n — F) 1 50 n 10 n v 100 v — n 5 n — m 2 n 08 • Gosp. J. I»- * 111 i k, mizar na Dunaji. . . Vesela družba v Bedaku..... V Ljubljani, dne 10. aprila 1889. Dr. los. Vošnjak, blagajnik. T u j e i : 9. aprila. Pri >lali«-i: German, Strochtie«-, Hobcnberg, Just, Sclnvarz, Wagner, Grdnberg z Dunaja. — L;scbke iz Maribora. — Btein iz Pruge. Pri Slonu s Šircelj ia Mokronoga. — Fessel, Orcs-nig, Bpendling, lJillinger, Tubnuann, Kondel i /, Dunaja. — Haas, Scbram, Slawinscbeg, Polet, Takonv, Tburn, Wurn-brana, PormeutinJ iz Maribora. — Glabovezky, Hohenbu chel iz Maribora. — Fusaenegger iz Dornbira. Umrli so v IJail>IJaiii: 8. aprila: Ivan ĆeleŠnik, {umirovljeni o. kr. major, 68 let, Dunajska eesta št. 15, za mrtudom. 9. aprila: Lujiza Debiasv, prodajalčeva hči, 17 let Pred Igriščem št. 2, za vnetico možganske mrene. — Mel-hior Doktarič, dimnikar, 37 let, Hrenove ulice št. 52, za jetiko. V deželne j bolnici: 8. aprila: Marija Podlipec, šivilja, 32 let, za jetiko. — Alojzij Razpotnik, kovač, 29 let, za vodenico. Tržne cene r Ejiiltljani dne 10. aprila t 1. Ki. kr. &peh povojen, kgr. .! Surovo maslo, „ *l. kr. Pšenica, hktl. . . , B 85 — 70 iRež, „ . . . 4 71 86 j Ječmen, „ ... 4 87 Jajce, jedno : . » . 2 Oves, „ ... 2 90 Mleko, liter .... — & Ajda, „ . . . \ 4 ti7 Goveje meso, kgr. - 54 j Pro»o, „ ... ■1 87 Telečje n „ — 52 Koruza, „ ... 4 45 Svinjsko , — 56 Krompir, „ ... 2 67 Koštrunovo , „ 36 ; Le^a, „ ... 12 — Pišanec...... _ 66 j Grah, „ ... Vi Golob...... 18 Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kilo . . . 2 5d i Maslo, kgr. i— 94 Slama, „ „ . . . 9 82 Mast, I . — 7!) Drva trda, 4 □rnetr. „ mehka, 4 _ t; hm 1 bpeh frišen „ — 56 4 86 Meteorologično poročilo. C Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina n mm. 10. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7229 mm. 724'1 m m. 7263 mm. 3 8° C 9 0° C 8 0° C brozv. si. Bab. si. H/h. megla dež. jas. 1 -70 mm. dežja. Srednja temperatura 69°, za 2-1" pod normalom. Št. 437. - gld Đ'imajska Toorza dne* 11 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. Srebrna renta ..... Zlata renta...... B 50/„ marčna renta .... ( Akcije narodne banke ... , Kreditne akcije...... London........ „ Srebro ........ „ Napol......... „ C. kr. cekini..... B Nemške marke .... , 4% državne srečko i* 1. 1861 Državne srečke iz 1. 1U64 Ogerska zlata renta 4%, . . . . , d)gerska papirna renta .r>u/0 . ... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. Bi-ccke f>°/0 . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zaat. listi . Kreditne srečke . . . . . 100 gld Rudolfove Brečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, tramraway-društ. velj. 170 gld. a v. 85-40 85 95 110 70 10075 903 — 29950 120-25 9-51 — 5-66 — 58-77"/, — 260 gld. 139 10U , 181 ... 102 ... 96 104 125 121 190 22 129 gld dane« 8480 85-75 110-60 99-80 902 — 298 25 120-40 9-52«/, 5-67 58 85 50 Kr. 50 „ 55 45 , 75 50 96 „ 25 ., 50 Tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da mije včeraj popoludne ob dveh, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal brat FRAN bivši duhovni pomočnik na Brezovici poleg Ljubljane. Pogreb bode v soboto dne 13. aprila dopolu-dne ob devetih v Vodicah nad Ljubljano. Sveto zadušnico čitale so bodo v vodiškej župnej cerkvi v ponedeljek dne 15. aprila. V Ljubljani, dne 11. aprila 1889. (273) Ivan Hribar, generalni zastopnik banke „Slavije". Razglas. o. s. 8. Za oddajo zgradite nove dole v Sel«-i. za katero so stroški za inojsterska dela brez ročnih in vožnjih del s...... 5501 gld. 33 kr. za materijal, kojega pa bo večinoma šolska občina sama preskrbela, s....... 3630 B 15 preudarjeni, razpiše se zmanjševalna dražba na 3. dan z^istja, 1889. ob 9. uri dopoludne pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranj i. Dražbeni pogoji, načrt in proračun stroškov izvedo se pri tem svetu. Kdor hoče dražbe udeležiti se, imel bode lo°/ vadij uložiti. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji, dne 8. aprila 188 9. (275—1) Na prodaj imam 50 vaganov zgodnjega in poznega ozM.p>ia?jsu izbranih plemen, vagan po 1 kI<1. sso kr. — in izvrstnega vina iz let 1887. in 1888., polovnjak od 20—»5 gl«l., na postajo IteletieiiU-iirK postavljeno. (274_1) Andrej Golob v Koprivnici (Štirsko). BLAGAJNE rabljene in nove po Oeal samo pri S. BEltCJEll-jl, Duuw|, Ciraben, ItriiniM-rsi i-hhn»> lO. (58—22) Tatentovane Strakosch-Boner jeve stroje za pranje in munge priporoča (57-11) ALEXANDER HERZOG Dunaj, Orahni, lirSuiiorsInisse t. Katalogi z n s t o n j in frnnko. Brnsko sukno za elegantne pomladanske in poletne oblete y oilrezkili po 0*10 m, to je po 4 Dunajsko VHtlu vsak odrezek, kateri stane iftgr nI a. 4.HO iz fino Jgy gl