268. itrolffiP. o uoDlimi. v Pitek 24. novembra 192L __. ___:______ ——^-^^^^—^—__________________________ Uh lv. Izha'a vsak dan popoldaa, izvzaatil aodal]« ta praiaik«. Inserati t do 9 petit vrst A ! D, oJ 10—15 petit vrst i 1 D 50 ■>, večjl inseratl petit vrsta 2 D; notiee, poslano, izjave, rekhtiie, preklicl petit vrsta* 3 I>; poroke, zaroke velikoct 15 vrst 33 D; žeiitns ponuda; beseJa 75 o. Popust le pri naroeiiih od U objav napre. — lnseratni davek posebej. Vprašanjem glede mseratov naj se prilo!i znamka za odgovor. t7pri-Tni£t-*o „SIot. Naroda ln nWjrjflni tltlur««** Rnaflova šlica £t 5, prlUičiso. — Tolsla* *t. 394. OriAailUo «Sla». Mar***" K«al*9vi vUea *t i. I. aađatropl« Ttioa ita*. 34. Doptaa sartlaai U aaiiitus in gadoitaa fraafcovanfe **T" Rokopuov a« nm vrača. ~W ■MaF* Posam*z*3 šte«/51k3: ~V0 v Jugoslavlil vse dnl po Din *■— v li»xams!tfu navad/ta d*i Din 19 nadalja Din 1*2S PoStnlna platana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: -----^_JL^sJil"-----_— v inozemstvo " * v Ljubljani | po pn-n 12 mesecev...... Din 120— Din 144— Din 216 — 6 . -......60— . 72— . 108-3........30— . ?fv- . 54-1 ....... . 10— , 12— . IS— Pri morebltncm poviS-inju te trm daljši naro*nlna tlopladatl. Novi naročuikl naj po51jCjo v prvič naro*nino vedno HT4& p° nakaintd. Na *arno pismena mroćih bre/. poslntve denarja st ne moremo oziratL Jugoslavija in Bolgarija. O Jugoslaviji in Bolgariji je na-plsal znani dober poznavatelj naših razmer g. Herman Wendel (Frankfurt} nastopni članek: Pri jedni zadnjih manifestacij bol&arske kmečke stranke po ulicah v Sofiji so nosili ogromen ščit z napisom v velikih črkah: »Od Drave in Save do Črnesra in Egejskega morja živi samo en narod: jugoslovenski!« V resnic! tava vsako opazovanje od-nošajev med Ju^oslavijo in Bcls-nri-jo, ki so stopili fcas vsled Stambolij-skovega obiska v Beogradu na novo pot, v zmoti, ako ne priznava jezi-kovne in krvne skupnosti Bolgarov z ostalim! Jugosloveni. Sicer so tekom svetovne vojne slepo besneči fcolsrarski šovinisti po vseh ulicah glasno tajili svoje jugoslovenstvo in se izdajali ponosno za pripadnike »turanske rase« ali ćelo za potomce Hunov, in tako je bilo za vsakega srbskega skeptika lahko, da je zgi-bal z ramami sedaj nad znovo vzbu-jeno jusroslovensko zavest jo Bolga-rov, toda čustva in razpoloženja ne rnorejo izpremeninjati dejstev: Bol-gari, Srbi, Hrvati in Slovenci so in os*nnejo plemena enega in istega naroda in kakor se ne da med Slovenci in Hrvati, tako se ne da tuđi med Hrvati in Srbi napraviti nikake ločit-vene crte, tako pa se tuđi izgubi me-ja med Srbi in Bolgari. Ko se Je v XIX. stoletju đvig-irila jueoslovenska misel najprvo v romantični obliki, je poteenil, prav spoznavajoč to dejstvo, Gajev iliri-zem, kakor tuđi Strossmayerjev ju-poslavizem. Bolgare v svoje kroee.. Pa tuđi politično se ie izkazalo krvno sorodnost. k! se je poslohila se vVed tep-a. ker so Srbi in Boteari skozi stoletja kot potrpežljiva raja morali vleči težak jarem turškega prospodsrva. Ko so se pričeli Srbi te-ra jarma otresati, so se zgranili tud! Bolgari. V šestdesetih Ietih ni tvorila mlada izobračena skupina tu in tam med Srbi in Bolsrari skorai no-bene razlike, izmed bolerarskih bo-jevnikov za svobndo je oborožii Pa-kovski v Beogradu bolgarsko legijo v svrho, da se bori na strani Srbov proti Trrkom. Karavelov je izrekel pri svojih rojakih že razširjeno prepričan je, da bo bila ura rešitve za balkanske Slovane samo v Beogradu in 1S76 leta je izdelal bolgarski revolucijski komite v Bukarešti nacrt za združitev osvobojenih Srbov in Bolgarov z ustanovitvijo srbsko -boćarske države pod žezlom Obre-novićev. Ko je leta 1878. gospodstvo Os-manov v Evropi zadel ogromni su-nek, je odgovarjala ustvaritev po-membne jugoslovenske države, ki bi obsegala Bolgarijo, Srbijo, Crnogo-ro, Bosno in Hercegovino, najbližje zgodovinski iogiki. Ako je narnesto tega prišlo do sramotne potvorLe berlinskega kongresa, ki je skupnost raztrgal in razbil, kar je bilo zmožno za življenje, se je zgodilo to vsled tega, ker se razne velesile nišo mogle sprijazniti z mislijo, da se jim z ustanovitvijo velike močne in razvoja sposobne jugoslovenske države izmakne Balkan sferi njihovih in*ere-sov in intrig. Male, utesnjene, var-stva potrebne države z različiiiiui dinastijama so nudile najboljse sredstvo za intrirantsko igro evronske diplomacije. Rusija je videta, kako Bolgarija koraka za njo proti Carigradu, Avstro-Ogrska je sinarraia Srbijo za svojo stražo na poti v Solun, kar pa je med Beogradom in Sofijo v zadnjih desetletjih izbruhni-lo mržnje in sovraštva, to je bila neposredna posledica dunajske^a in petrograjskeea hujskaštva. Kakor je dunajska politika !. ISS5. poimala Srbe v vojno proti Bolgarom, 1. 1905. uničila srbo-botearsko carinsko unijo, I. 1913. razbila balkansko zvezo. to je Ie par primerov nne^a iT^peri-jalizma. ki je izigraval hladnokrvno balkanske države, pho proti dmgf. Ta politika velesil je imela pri Juerosiovenih v?ph vlernen ć>v* ra-sprotujoča si učinka: pri enih je usnevala jedinstvena misel, ki je hotela vse brate združiti proti skupne-mu sovražniku, evropskemu imoeri-jalizmu. pri drugih pa je narasčala i silna miset. ki je hotela nasprotstvo med velesilami izrabfti v novi^anie enesra rodu na stroške ostalih. Tu jugoslovenski nacionalizem, tam ve- | lebolgarski, velesrbski, velehrvatski šovinizem. Zadnji nebrzdani izbruh silne misli je prineslo leto 1915., ko je Bolgarija pod Ferdinandom Ko-tmrgom, da si zsradi svoje nad gospodstvo na Balkanu, potisnila meč v hrbet Srnom, ki so se bojevali za svoje golo življenje. To sramotno izdajstvo Jugosiovenstva je Bnltrare ne samo pri Srbih, marveč tuđi pri Hrva tih in Slovencih, obremenilo s j težkim madežem. i Toda stara Bolgarija je bila septembra 1918. na makedonski fronti pokopana. Sicer še letajo po Sofiji pristali metod konjskih mešetar je v, sopihajoč po revnnži, postavljajoč sedaj Italijo, sedaj Turčijo, sedaj Rusija v svc.?e račine in nasprotnjoč vsaki pi ikljnčitvi svoje debele Jugoslaviji in mali antanti. Toda moči ni-majo več in Stamb: lij^ki je že tekom brat-ke vojne več kn kor enkrat pri-znal: »Jaz nisem ne IV-lp^r, ne Srb, marveč Jurnslovcn*. Po tem načelu je trdi vodil svojo politiko. Pri Srbih še krvave pekoče rane, ki jim jih je zadala hol carska roka tekom svetovne vojne in zlasti te- i kom zasedbe Južne Srl ijc, tako da vabilo Stambolijskega ne more na-leteti takoj na vročo protiljubezen. Na deželnem kongresu radikalne stranke 1921. je govoril Pašić, da treba Bol erarom pripustiti 15 do 20 let časa, da izkažejo svojo vrednost, in pri debati o mirovni pogodbi v skupSčini je padla ćelo trda beseda: »Med nami in Bolgari mora ostati ki-tajski zid«. Tuđi gibanje brlgarskih tolp po Makedoniji je vedno bolj slaHlo odnoŠaje med Beogradom in So^iio. Na drugi strmi pa je nastopil odlični srpski list »Trgovinski Glasnik«, seveda pod po«rojem, da Bolgarija izpolni svoje mirovne obveznosti, neutrudno za srbsko-bolcrarsko skupnost, kakor se je tuđi pri Hrva-tih in Slovencih vedno ocitnejše iz-rekalo pojmovanje, da Jugoslavija brez Bol^arije ni popolno delo in da nudi na strani stojeća Bolgarija vedno priliko za ta ali oni imperijali-zem, da bi se mirni razvoj Balkana pogiibonosno motil. Izprementeni zirnartje - politični položai. Kemal v Orientu in Musso-Uni v Pirnu, je brez dvoma jspravil beogradske držn^.tiike do naklonjenosti za o^!sk Stambolijskeora. T?*n i so se videli, spoznali, razgovorili, Stambolijski je odpotoval z obljubo jugoslovenske dr/ave v Lansannc, da bo pomarrala Bol pariji glede pro- j stc«ra dohođa do Egejskeora morja, in kakor se kaže. sa ostali na obeh straneh dobri vtiski, kajti ćelo beo-rr^dskf listi, ki so imeli doslej za Bolgarijo samo potno mero nezaima-nf?». govore prijazno v prflog nacifi-stijne. vs?ki zalitevi do M^ked^nije se odreknj^če politike bolgarskega mini«:tr«keira pred^ednika. hed je nre^it ?n to pomenf mnogo. Pot do zjedinjenja Bol^arije z | Jugoslavijo je najbrže Še daleč, to- ! da prvi korak na tej poti je storjen In kako naglo se včasih taki razvoji izvrše, kaže vzgled Nemčije, ka-tere rodovi so se 1S66. $c pobijali v krvavem bratskem boju, pa so se štiri leta pozneje združili v jednoto. Položaj na Madžarskem. V trlumviratu evropskih bolnikov pripada ugledno mesto tndi madžarski rcpuolikl. Ncnčija, Avstriia. in MaJ/ar-ska so tri sestre, ki so si po današnjem življenju in notranjepoliJČncm položaju iieverjetno podobne. Politična zmede-r.ost, neke vrste prenapetost živcev in čudna sodobna psihoza, gospodarska kriza in pomanfkanje vsakega vesela do dela. popolna iz^uba vere in zaupa-n;a v samega sebe in samopomoč. so karakteristične skupne poteze v življenju teh trch držav. Položaj Madžarske kot agrarne države sicer šs ni tako obupen, in madžarski narod ima v tem oziru značilno prednost pred nem Skini, vei-dar pa postaja socijalno življenje v zad-tijem času tuđi na Mad^arskem čim dalje boli težko. Kar se tiče notranjepoli-tičnega položaja, je treba pripomniti, da je zapustil komunistični puč v madžarski javnosti globoko korenino, in strančarska borba se nadaljujs z vso silo. Komuniste so dogodki potisnili v ozai-je, posamni slnčaji tajnih organizacij. ki so pa precej maloštevilne. ne igrajo v tej borbi značilne vloge. Pac pa so postali socijalisti v zadnjem času zelo agilni in zavzcli skupno z radikalci odlocno stališče proti konservativnim strankarn. Pod pritiskom te agilnosti so se združile v parlamentu vse kršćanske stranke in nastopajo proti levemu krilu, ki ga tvorijo radikalci in socijalni demokrati. Da sporazuma med tema dvema skupinama do danes Še ni prišlo in malo ?e upania, da sploh priđe. Kurs madžarske krors* s? 5e v zadnjem času precej zboljšsl, kar je po-vzročilo znatno pomir.'rn's razbu^nih duhov l?i oživili žuranio trgovino. Ven-dar pa drn.ginja še vectao naprfduie. Kot povsod. je ona zadei?. f idi ra Mad-Jarskem predvsem one «lrve prebiva!-stva. ki so navezani na svoj mesečni zaslužek in nimajo premoženja ali stalnih postranskih dohodkov. Posebno težak je položaj uradnišlva. Časopisi stalno prinašajo vesti o samomorih upokojenih častnikov in državnih uslužbencev. ki trpe zbog mizerne pokoinine veliko pomanjkanje. Z druge strani pa Časopisi z ogorčenjem pišejo o razkošnem življenju židovske buržuazije, ki izkorišča narodno revŠčino in si ustvarja potom špekulacije brezskrbcn obstanek. Pod pritiskom splošnega pomanjkanja živil je bilo notranje ministrstvo prisiljeno to-dati odredbo glede evidence vseh tuj-cev brez stalnoga pokliča, ki jih namc-rava izgnati iz Maa/.arske. Ta odredba 5'cer se ni izvršena, vendar pa poir.enL da madžarska vlada smatra položaj »• zeio resen. Vcl;!:o vznsmiricn^e je vzbudihl noAa, ki jo je poslala v'aJa zaveznikom irl:de v O'-idap-šii nahaia.'očc se zavez-ris!-:o razorožitvenc komisije. Ta kemisija je bila organizirana ra tenziju mirovne p'-godbe in po nicnem la^tnsm priznanju je Madžarska že davno izvršila vse njsns za'itcve cicJ-3 razoro^ik-ve. Vendar pa komisija se vedno ob-sto'a in tezi državni budset. kar je xtl?.-\IJno iz d^jst^•a. da dobiva njen pred-J sednik 10 milljr.nov krvi letne plače, i Zato ra je vlada prosila zaveznike. nai to komisijo IViviJirajo. Bolj zanirr.ivo kot mtrnn.jepolitični položaj in socijalne prilike, ki so si sko- I ro v vseh državah pndobne, je na sta- J l'šče. ki ga zavzema lirama Mr.d'crska v zunanji politiki. Ugledni rradžar^W Časopis trdi. da u lar^c v Mr.!l >z:ii !?>.• ko razruši celo sgradbo verf.aJllsbTta j n'.iru in osvob'^di izpod an*antne kuri- I tele ne <:mo Turčijo, marvec tuđi 'Mit ! ri-lijonov Nemcev, ra:;ko5ano Ma-.1 "at- j *2-:c>. uniiraicčo Avstrijo m Boljani**. , Isti časopis amalra. cia b\ b'At 7. r-ii-?- i rjein sevre«»-:e T>cz-'>d'\c razve!}s»vli;??»?: : tud: vse O5*ale povo'ne poff^db^ w k'M:e ■ z velikim navJT.>rnjcm: KJaj vcnil?" i pri Je r.aš Kemr-I p?.ša. Da bo slika »ta-! VAj?,, ki ga zi-*?n a madžarska javnost I rap*a"i tirrs;:i rer^'^r^riii ?* b'*!i fc' . ra. naj omenimo. da je hc/.?1. n:nd7.ir:!::: ■ rar:ani?nt ta"*oj po prvih pnročilih ^ 1 i:spehu kemaKstičr.ega oro":a pr^s'i I primorski v!r.di brr-njavr1* pntrJrav i?! !• izjava predsedni^a pnv!amci"-.n s'of.r Betlilena. ki je dc:al, da r.ačelr,-* «!"?r ni nasprotnik te mhVu ča z* sedar:."! n*-j iozaj za to m utr^dei, je prsnrecil jn.v*** i do!;az skrits si.-npetiie. Diplr>n??.ii^«i uspeh, ki sa je dvoserri?- Mf.džarr::a '* "'!«-j i!C\i s tem, da je bila spr^jeta v Drti-; 5tvo raredov, je spreiela javnost s ! prrc?j^r!:o re?:s^aclio, !n u radno "rlnrH* i pravi k temu d^godku, da se ne more primeriati z uspeh^m TurCije ▼ Mali Aziji, ki ie zopet dobHi to. kar ji jo Yze-la evropska vc'na. \'idi s^. da tuđi madžarski politiki nišo prcveč zadovoljni « sednnjim položajem Madžarr^e ln Se | vedno sanfajo o zlatih časih pretclclost*. j To dejstvo pa je važno tuđi za nas, d* i vemo, kako je pri srcu našim neposre^-• r;m sosednm in kam bi se obrnile njiho-i ve oči v sluČafu, da bi se razčistilo ob-| lačno podnebje, ki visi nad danaJlni* i Madžarsko. Miran Jare: - Bog Bfi pustctevso. (Dalje.) %ln videi sem, ko |e ođprlo Šesti pečat in velik potres je nastal in solnec je počrnclo kakor raševa vreća in me-sec je postal ves kakor krt in nebeske zvezde so padale na zemljo, kakor tre-bi smokva svoje nezrelo sadje, ko jo trese velik veter. In nebo je izsinllo kakor knjiga, ko se zvife, in vse šore in vsi otoki so se prcmaknili s svojih mest. In kralji zemlje in vclikaSi in vojaski poveljniki in begatini in mogočniki in vsak hlapec in svobodnik so se skrili v jame in skalne razpokline po gorah, in so rekli goram in skalam: Padite na nas in skrijte nas pred obličjem Njesa, ki sedi na prestolu, in pred jezo Jagnjeto-vo. kajti pri5e1 je veliki dan njru jeze in kdo more stati? . . . « Mož je čital v Eorečem vzhičenju, zadnje besede pa ]e zamišljeno ponovil: » . . . kajti prišel ie veliki dan n;*:u jeze in kdo more stati, kdo more stati? . . . Bog se nas usmili, ras vseh, najbolj pa vas, ki se še ne bližate domovini očetov, vas, ki morda še dočakate dobo, o kateri pravi apostol, »in v tistih dneh bodo iskali Ijud-je smrtij a ie ne bodo našlit in želeli bo- do umreti, a smrt bo bežala od njih . . . to bo za vladanja kralja brezdna, Aba-ćona,« to bo doba, o kateri je tuđi pisano: »In nastanejo bliski in glasovi in gromi in velik potres nastane, kakršne-ga ni bilo, odkar so bili ljudje na zemlji, ! tolik potres, tako grozen! In mesto ve- I liko se raztrga na tri dele in mesta rta- ' rodov padejo in Babilon veliki je prisel v spomin pred Bogom, da se mu da čaša vina srda in jeze njegove. In vsi otoki so bežali in gora ni bilo najti. Tn toča velika, kakor ta!ent težka pada z neba na ljudi! in ljudje so preklinjali Boga zaradi Šibe toče, ker silno je težka bila šiba njena.c Po teh bes-dah se je starec skljuctt, 1 kot da prisluškuje, in zamrmral je: »In ( danes ra ulici? In vsa zadnja leta?« Nato pa je nenadoma oštro preme^il mojega tovariša in mene od nog do gla- j ve in na ju srepo pogledal v oči, rekoč: »Povedal vama bom tako, kakor bi moral brat bratu, ki ne poznata IažL — Va*a volja (pokazal je na mojega prijatelja) je kakor hrast, ki raste kvišku , . in se ne upogne. Vaše roke so Že često j potezale usodo, na kateri so viseli IJud-je kot papirnati možički na vrvici. O-jI vam nišo bile nlkdar zasolzene, zato pa je na vaših licrh že dostikrat igral leden j tiasmclL Boiim se za vas, gospodi« Moj prijatelj se je nasmermil v čud- | ni zlobi: »Bojite se zame, ki potezani ljudi na vrvici njihovih strasti? Ha!« __ j Starec pa se je mirno okrenil k j meni: »Vaša volja, gospod, pa je kakor j skrivenčeno deblo bolnega drevesa. i Roke imate mehke m ko svila bele; morda so v duhu g'adile ženske lase; iz oči vam berem, da močno trpite, toda vemjte mi, ženska ni vredna vašega trpljenja, kajti pripraviti se boste morali na vse bolj pskoče bolesti in bo-dite Euječi, kajti rešeni boste. ker ste dobri!« Ob teh besedah me je pred starcem obš-1 strah. Začutil sem, da sem postal čisto odvisen. Če sem se preje protivil i gospodstvu svojega prijatelja, me je pa ta mož še boli razburil. saj mi je narav-I nost napovedal pot bodočnosti in mojo i sedanjost čisto pravilno razkril, bodlsi, da jo je uganil, ali pa res Čudežno vide!. Bil sem razgaljen, prazen. V duhn sem se opotekal kot oni, ki se mu maje \ zemlja pod nogami. Da, zemlla se mi i maje, sem ponavljal, temelj, ki sem ga gradil vse svoje življenje, se je ob teh ravidezno ma!*n!:osfnih, a zame usod-rih sunkih začcl rušiti... I V tem hipu sem začul moški klic od 1 zgoraj: »Mrak! Mrak!« Starec se jt' ' zganil: »Gospoda, oprostita za treno-tek! KoČijaž Komljanec me kliče...« Mož je vzel svetiljko in stopil k vratom in tuđi midva sva mu sledila. Prišli smo na vrh stopnic, kjer nam je prišcl na-proti oni koČijaž, ki se je naglo približal starcu: »Gospodična Anita mi je narocila, da je ne pričakujte. kajti iz gledalaca se je odpeljala na neko slavnost v »Ev-ropo«. »Je ztinaj že mirno?« je vprašal moj prijatelj. »Zdaj so iih ugnali. Po mestu je tiho, pa. Bogve, nekam čudna je tišina... Ravnokar sem srečal gručo vojakov, ki so gnali trop uklenienih delavcev . . .« . Moj prijatelj je postal vznemirjen | in se začel od starca poslavljati: »Zbo- j gom, mož, midva zdaj že lahko odi-deva. Hvala vam za sprejem in — za prorckbe. Srečno!« Ko sva odšla, sem se nehots po-slednjič ozrl za starcem, ki je imel.pro-roški izraz. V tem hipu se mi je zdel kakor ogromna skala, moleča iz ognjene-ga morja, ki sem se začcl vanj potaplja-ti. Neprestano so mi v mislih šumele njegove beseđe: »Bog se nas usmili, najbolj pa vas, ki se še ne bližate domovini očetov... rešeni boste, ker ste dobri« * | Ko sva s prijateljem stopila na utt- j co. se me je polastila hipna slabost, to-I da on me je prisan jal, naj se podvizant: i.nocoj morava še na tišti ples v »Evropi«, sejo sva že itak zamudila.« Zavila sva v drevored. »Prosim te, sediva. vsaj neVoMk^» j fruden sem!« Moj prijatelj je pogleda! i na uro in ker še ni bilo prcveč pozntx j je ugodil moji želji. Skozi vrhove dre* | ves je na naju sijala mesečina kot n#-I koč. Začel sem govoriti: I »Glej, do tvojega prihoda »era ži- vel kot človek. ki ve, kaj mora delafl čez dan in se na večer nasrka gozdnera i zraka in nagleda zarje. V duhu vidi va-j lovanje morja, blesk pristanišč, na ka-I tere se zgrinja noč; omamlja ja godba | vonjev in smeha na promenadi, v gle-dališču; za okni, jkozi katera pada na i ulico mehka rdeča ali zelena luč, sanja resnične romane in zvoki vijoline, kl jo spremlja klavir, pričarujejo vdajajo-če se lase deklet in šumenje kril. Toda človek 2^5 dalje in v srcu mu ostane melodija kot svet spomin, ki ga boza, kadar umira v zaprašenem vzdušju pi* sarniških kletk. Tak človek le redko premišljuje. včasih merda vzame ▼ roke knjigo kakega pozabljenega lirika Ia rcdkokdaj se vpraša- zakaj in čemu to življenje Z T Stran 2. _______»SI OVFNSK1 N A R O n« dn- *4. novembra 1922. štev. 268 Mi parlamentarni triki proti Hrvatskomu bloku. VLADA V LATENTNI KRIZI. — ODGOVORNOST VLADE. — ODGODITEV PLENARNIH SEJ PARLAMENTA. — Beograd, 23. nov. (Izv.) Med ministrskim predsednikom Pašleem in Ljubo Jovanovićem so trajale včeraj dopoldne daljše konference. V ghvnem je bil razgovor o sedanji politični situaciji. Konstatirane so bile vse večje tež-koče, ena struja znhteva rekonstrukcijo vlade, druga pa želi nov delovrti program ,da se čim preje v narodni £Lup-ščini izvede sprejem uradnlškega zakona. Velike težkoče nastajajo tuđi glede uvedbe enetnega zakona o neposrednih 'davkih. Pašic je pritrdil mnenju, da vlada nf več deiazmožna. Pred demisi-jo vlade pa je treba storiti vse, da vlada odvrnc od sebe vso c jjrovornost za nadaljni razvoj političnih docodkov. — Beograd, 23. nov. (Tzv.) Ministr-ski predsednik Nikola Pašic* je včeraj deJj časa konferiral tuđi s predsedni-kom narodne skupščine dr. LukiniĆem. V glavnem Je b!Jo razmotrivano vpraSa-nje določitve dnevnega reda za nadalje nje seje narodne skupščine. KonČfto je bilo sklenjeno, da se plenarne seje narodne skupičine odlože do 2» decembra, — Beograd, 23. nov. (Izv.) V parlamentarnih krogih se je vt&U da se odgode seje narodne skiip5čine do 2. decembra, ze!o živahno komentirala. Opo-zicijonalni krogi naglašajo. da je to nov parlamentarni trik vodilnih politikov vladneta režima, da se onentofočl prihod Hrvaiskega bloka v beogradski parlament Predsednik narodne skup« š^lno je naznanil samo radikalcem in demokratskemu klubu, da se seje od-god edo 2. decembra. Ministrski svet je ododbril ta sklep. Ministrski predsednlk Pašić namerava na to dne 28. t. m. v radikalnem klubu podati obširno poro-čilo o notranji po'itični situaciji. Na današnji seji demokratskega kluba je pri-Čafcovati, da se store važni definitivni slilepi. Božično danio Mmm — Beograd, 23. novembra. (Izv.) MJnistrstvo financ je včeraj r a z m o -t r i v a I o, da se đavoli državnim urad-nikom in nameščencem darilo za božične praznike v obliki enomesečne plače. Državni uslužbenci naj bi dobili 500 di-narjev, neukazni uradniki 1000 dinariev j In ukazni uradniki 1500 dinarjev. Vpra-šsnje nabavnega prispevka je Še vedno viseoe in finančni minister ima gotove pomisleke. Definitivno se o tem pred-logu še ni sklepalo. — Beograd, 23. novembra. (Izv.) Kakor objavlja finančno ministrstvo, še nišo zbrani vsi sumarični podatki o 20-odstotnih priznanicah, ki so bile izdane povodom žigosanja avstroogrskih kron. Dosedaj je ed'no Slovenija predložila točne in staiisticne podatke, dočim so druge pokrajinske finančne uprave še vedno v zastanku in je pričakovati. da v kratkern predlože zadevne podatke. Finančno ministrstvo bo na to takoj odredilo izplacilo 20odstotnili priznanic. (Kolikokrat se je izplacilo Že obctaio, a je vse ostalo pri obljubi!) GMfev balkanske m?n. — Lausanua, 22. novembra. (Izv.) Tekom včerajšnjega in današnjega dne-va so bili daljši ses tanki vodilnih politikov balkanskih držav. Sestanki so se vršili med dr. Ninčičem, Ducorru Stam-bolijskim in Venizelosom. Stambolijski je ponovno izrazil Željo, da zastopniki male antante podpro z vsem svojim pritiskom zahtevo Bolgarske po svobod-iiem gospodarskem izhodu na Egejsko morje. Glavni sestanki se vrše v hotelu Šavova. Med Venizelosom in dr. Nin-Čieem so se vršili dališi razgovori Ve-nizelos želi, da bi naša delegacija pod-prla z vsemi silami grške zahteve. Na drugi strani pa Ninčič zahteva jasne garancije glede Soluna. Onjentska mirovna konferenca TURSKE TERITORIJALNE ZAHTEVE. — Lausanne, 22. novembra. (Izv.) Danes so Turki precizirali svoje teritorijalne zahteve. V glavnem zahtevajo, da se Turski priznajo v Evropi meje iz-za leta 1913. Te zahteve je danes na prvi seji razmotrivala glavna komisija za teritorijalna in politična vprašanja. Vprašanje morskih ožin je odkazano posebni podkomisiji. Že na prvi seji je bilo opažati po izjavi Izmet paše, da so Turki pripravljeni mnogo popustiti glede teritorijalnih zahtev. Venizelos na drugi strani pa je fzjavil, da je Grška pripravljena priznati meje izza 1. 1915. Izmet paša je izjavil, da mora dobiti za nadaljna pogajanja posebna poobla-stila od angorske vlade. Zastopniki Jugoslavije in Romimije so vplivali pomirljivo. Dr. Ninčić je izrazil željo, da se upoštevajo zahteve zaveznikov, izražene v notah od 23. septembra, dalje je predlagal demilitarizacijo egejske obale, morskih ožin in Crnega morja, Iziavil se je proti plebiscitu v zapadri Trakiji. Na popoldanski seji je Stambolijski govoril o zahtevah Bolgarske ter predlagal, da konferenca prizna Bolgar-ski svoboden gospodarski Izli od na Fgejsko morje. Zunanji minister dr. Niti-čič je po izjavi Stambolijskega že v Beogradu zagotovil podporo Jugoslavije BoIgarskL Turski delegat ie ug> varjal. — Lausanna, 22. novembra. (Izv.) Med tursko delegacijo je opažati razne diference gbde turskih teritorijalnih zahtev. Neiasnosti obstojajo med Izmet pašo in Hasan begom. — Lusanna, 22. novembra. (Izv.) Zaupni sestanki med dr. Ninčičem, Dtf-com, Stambolijskim ia Venizelosom PUr pravljajo vtisk, da gr© za obnovitev balkanske zveze, ki ie bila sklenjena ured svetovno vojno proti TurškL Na sestankih oficijelno razmotrivajo vprašanje vzhodne In zapadne Trakije. — Stambolijski želi za Bolgarsko priznanje terltorijalnega pasa za izhod na Egejsko morje. Razmotriva pa se tuđi vprašanje ožjega in solidarnega sodelovanja balkanskih držav in vprašanje skupnega nastopa na crijenski konierenci. — Lausanna, 22. novembra. (Izv.) Venizelos je začel živahno sondiranje za obnovo balkanske zveze. Začel je akcijo, da se skliče posebna balkanska konierenca, ki bi se nai sestala takoj po končani orijentski konferenci v eni balkanskih prestolic. Stambolijski je že privolu* v tako konferenco. — Lausanna, 21. novembra. (Wolff) Kakor poročaio. je bilo omenjeno v pogovoru Poincareia z Mussolinijem tuđi reparacijsko vprašanje. Mussolini je izrazil želio, da se sestanejo še pred konferenco v Bruslu zavezniški ministrski prcisedniki. Informirani krogi smatrajo, da je mogoč ta sestanek, kateremu ne more nasprotovati Francija, če bi bil sporazumen Bonar Law. H konferenci v Lausanni je Mussolini pripomnil, da je vsled dobre volje lorda Curzona odstranjeno nezaupanje Turkov. Na vpra-Sanje zastopnika nekega lista glede prihoda ruske delegacije, ie odgovoril, da 0 tem še ni ničesar znanega. — London, 22. novembra. (Reuter) Iz Lausanne poročajo, da vlada med za-stopr.:!:i štampe velika nezadovoljnost zaradi omejitve glede poročanja o konferenci. — London. 22. novembra. (Woiff.) Posebni poročcvalec ^Dailiy Chronicla« pišs iz Lausanne. da bo prišel polagema do veljave angleško - fr?ncoski sporazum, kl ga je dosegel v zadnjem trenotku lord Curzon z nečlove§kfm naporom proti trdo-vratnosti Poincareia, še tekom konference in najbrž tuđi na predstojeći reparacij-skl konferenci v Briisslu. Zdi se, da ie vsa-komur jasno, tako v Lausanni kakor tuđi v Parizu, da bi bilo lord Curzonu mnogo ležeče na omejenem sodelovanju Poinca-reja v Lausanni. Skrivaj se govori, da Je to trgovina za Reno in Bospor, ki pa se za sedaj še boji dnevne lučL Mussolini za franoosko-italijansko zvezo. — Pariz, 22 .nov. (Mavas) V pogovoru z dosipnikom »Matina« v Lausanni je izjavil ministrski predsednik Mussolini med drugim, da smatra franeosko-angleško-italijansko-belgijski sporazum za neizbežen, ki naj bi kljuboval groze-Či opasnosti iz Orienta. Kar se tiče po-sebej Franci je in Italije, stoji Mitsso-Hnl na stallšču gospodarske, politične In vojaške unije, potom katere bi se mogli obe državi pod pirati v slučaja kakrSne-koli eventualitete. Annieški parlnmsn!« — London, 22. novembra. (Wolff) Na Orknevskih in Shetlandskih otoHih je pri parlamentarnih volitvah podlegel 1 loyd Georgev liberalni general Smith Asquitovemu liberalcu Hamiltonu. Tako so znani vsi izidi volitev. Nova zbornica sestoji iz 46 konservativcev, 142članov delavske stranke, 58 Asquithovih libc-ralov, 57 Lloyd Georgeovih liberalov to 12 neodvisnih. Macdonalde je bil izvo-Ijen za voditelja delavske stranke z 61 proti 55 glasovi, ko so predlagali med živahno debato še mnogo drugih kandidatov. Dosedanji delavski vodja Clyncs je bil izvoljen za namestnlfca predsedni-ka. Arthur Henderson za glavnega po-sredovalca pri parlamentarnem glasovanju, Stefan Wa1sch in polkovnik Wid-gewood pa za vicepredsednika parlamentarne delavske stranke. Soominjajte se „DRUŠTVA SLEPIH" ^ JJnbllaiia, Woaoya U. ^^jr^ POLITIČNE VESTI. = Vlada pred demlsUo! Po poro-čilih iz Beograda se n aha ja sedanja vlada v tako kritični situaciji, da je treba računati s tem, da poda demisijo že v bližnjih dneh. To Je fakt, o kate-rem pišejo vsi listi, razun seveda ljubljansko »Jutro«, ki si kar ne more predstavljati, da hi kdaj mogel napočiti čas, ko ne bodo več v vladi njegovi protek-torji. Pa se hodo morali mladini že užive ti v to, da ne bo »Jutrovo« urednl-5tvo več ekspozitura gotovih ministr-stev. = Tožba m?nf5fra Puclja proti »SloTencii«. »Kmetljsk! list« poroča, da je vlo?il po'jedelski minister Ivan Pucelj tožbo proti odgovornemu uredniku »Sloven-a«, ker mu je očita!, da se je iz osebnih in trgovskih motivov za-vzemal za znižanje izvozne carine na svinje. = DemokrnM fn Samostojna kme-Hlska stranka. Kakor je znano, je demokratska »Pravda« pred par dnevi po-ročala, da vlada v pnHnmentamem klubu Samostojne kmetfjske stranke veliko nezadovoljstvo z ministrom Pu-cljem, da bo Pucelj odstopil in da bo njegovo mesto v rninistrstvu zavzel posl. Rajer. »Kmetijski list« odgovarja na to »Pravdino« vest in piše: »Vsa čast tovariSu Rajerju, ki ga smatramo vsi za vrednega, da je nas* zastopnik v vladi. Toda v njegovem imenu, kakor tuđi v imenu vseh naših prlstaSev za-vračamo z vso odločnostjo podlo sum-ničenje, da bi Ie eden od nas se mogel spozabiti tako, da bi vrgel tovariSu Pu-clju poleno pod noge sedaj, ko je te ta ves v boju za kmetske koristi. Nismo mi nobena tolpa dobičkarjev, ki samo caka, kdaj da bo kdo deležen kake dobrote, temveč mi smo idejni borci, Ler vemo, da bo naša pravica varovana Ie tedaj, če smo polegr kadar se reže. To si naj zapomnijo vsi klevetnik! in vsi se-jalci razdorov.c = Pomirjenle v kraljevi rodblnL Iz Beograda javijaio, da je Nj. Vel. kralj Aleksander I. v znak pomirjenja s kra-Iievičem Gjorgjem priredi! gala-večerio. Večerje so se udeležili vsi člani vlade in patrijarh Dimitrije. = Povratek Pofncareja. Pariz, 22, nov. (Havas) Ministrski predsednik Poincare se je vrnil danes zjutraj Iz Laussane. = Povod za TOjno, Iz Var5ave poročajo, da je poljska vlada sporočila sovjetski Rus??!, da bo smatrala vsak ! njen korak, ki bi ga storila proti Romu-niji zbog Besarabije, za povod, da na-pove Rusiji vojno. = Predsednsk sovjetske delegacije. Na orijentski mirovni konferenci pred-seduje sovjetski delegaciji Rakovskij, ki ga smatrajo za strokovnjaka glede bal-kanskega vprašanja. = Kako ie bežal tnr$ki snftan Meh-med VL iz Carigrada. H Carigrada pri-hajajo podrobnejSa poročila o sultana-vem begu. Samo dvema svojima najin-timnejSima uradnikoma je povedal, da se je odločil za beg iz Carigrada. Prilika za to se je porabila na dan »Selam-lika«. Sultan je v dežju s svojimi zve-stimi v malem številu Se! preko vrta in stopil na ulico skozl neka stranska vrata, katera.se sicer nikdar ne porab-Ijajo. Tam so se vsedli v avtomobile fn od pc 1 jal i v pristaniSče. Vse to je bilo odrejeno sporazumno z angleško ob-lastjo, katero je sultan obvestil o svojem ! namenu in katera je nemudoma odredi- ! la vse potrebno v to svrho. V zaprtem avtomobilu so sa spremliale do prista-nišča tuđi njegove tri žene. S seboj pa [ je vzel samo malega princa Ertogrula. i \Tcrcanje se je izvršilo zelo brzo. Ta ! čas pa so pripravljali za »Selamlik« po- j trebno vojaštvo in vse drugo. Ker pa sultana od nikoder ni bilo. so ga začcll iskati. Nato se je izvedelo, da je po- • begnil. V haremu, kjer je okoli 200 žensk, je nastal strašen jok in vik. Sultan je priporočil svoje tri žene var-stvu angleŠke oblasti. = Z MttssollniieTo Izjavo v rhn-skem parlamentu se ie zelo obširno bavilo franeosko in angleško časopisje. Naslašal se je v glavnem njegov diktatorski ton. Kot diktator in kot gospodar zbornice je nastopil predsednik MussolinL Oblika njegovoga govora je bila zapovedujoča, v bistvu pa ni povedal takorekoč nič novega. Tisto frazo »Nič za nič« je izrazil že Salandra s frazo »o svetem egoizmu«. Prečej ta-kega mnenja je tuđi angleSko časopisje. Ker pa je sedaj Angliia v glavnem interesi rana na turskih dogodkih v Aziji ln na Balkanu, ugaja Angležem zlastl za* trdltev Mussolinijeva, da morajo zavez-nlkl točno čuvati situacijo na Balkanu. »Treba imeti pognm, da se reče: »Do tu in ne dalje.« To je bfl fovor, kakr-Sncga zahteva sedanji trenutek, ta ton more pripomočl zasiguranju splošneca miru. »Times« pravilo, da je prava sre-Ča, da je nastoptla v Italiji taka vlada, kl izraza svojo voljo tako točno.« j GOSPODARSTVO. — t Zagrebiki Iltnl trs. Ccne v kro-nah. Tendenca ncizpremcnjcna. Cene notirao pi:staja v Bački cz. voivodinska postaja. I'-šenlca 1600—16>3, stari koruza 1400—14.30, nova 1100—1150, koruza V storžfh 450—500, rž 1350—1400, jcčincn za pivo 1350—1400, za krmo 1300—1350, oves 1050—1100, pisani fižol 14«>0—M50, beli 1400—1450. Pšenična moka »0« 2350 do 2400, »2« 2250— 2300, »4« 2150—22J0, drobni otnbi 750-800, debeli »J0—850. —X Tri * usnicni In surovim! koiamL Ljubljana, v novembru 1222. Od našega zadniega poročila sem so se cen-j usnja dalje znižale. Vendar se danes la!:ko ugoto-vi, da so bile iov:.rne ic pred kratkim pripravljene ps i več ih debavah napra\iii koncesl.o In popustiti v cenah, da pa se-dal za cnkiat ni upanja na nadal.ne pepu-Sčan'e een. OkcIiiJne, ki podpira'o to naše mncn.e, so razli^ne. Fred vsem Je ot;-nltl. da so zaloce preče] razprcdane In da je znatno zni/ana fabrikati a na^ih tovaren z usn^em. T;;d! pri znmn.'š-ncin krnzuinu se tedaj ne bo pojavl]a!a preobli.a blaga. Za bol] trdno presojo tr^a je merodajno koneno tuđi de^stvo, da je uvoz iz inozemstva vsled otcžkočeniit uvoznih odredb skoraj netnogoč. IJo2la\itno povprajevan^e je osreuotočeno r;a podplute in se največ išče težkc blago. Notiramo te-Ic cene v trgovini na debelo: kruponi v^ehe lahki 32") do 353 K za kg, kruponi vachc težkl 360 do 38;», pcdplaii v polovičan 200 do 240, ekra-jevne (uferni) 130 do 140, vratovi 15u do 160, kravine crne 3«jO do 340. kravlne rl^vj 323 do 360, kipsi Crni 360 do 3S0. teletine Crne 450 do 520, teletine r]ave 500 do 540, boksteletine crne la 70 do 80 K kvadrat, boksteletinc crne Ha 70 do 75 K kvadrat. Cene surovih kož: goveje kuže 45 do 50 K za kg. teleC,e kože 75 do 85 K za kg. —S ZazrebSki tedenski semenj. Zagreb, 22. novembra. Današnji tedenski semenj Je zadovoljivo končat. Pripeljane Živine Je bilo dovolj In kupčev, v glavnem Italija-nov, dostl. Cene so razmeroma nelzprcme-njenc, samo cene prašićern so nekoliko po-&kočile: Notirale so se sledeče: voli I. 30 do 36. II. 24 do 28, HI. 16 do 20; krave I. do II. 23 do 28, III. 12 do 18, teleta I. 40 do 45, II. 36 do 38, svinje I. 63 do 71, II. 50 do 58. (Cene v kronah po kc žive vage.) — Seno 700 do 900 K, detcija 1000, slama 450 do 560. — t IzplaCeranjo £lvl]ensk!b zavaro-Tmlnlh polic đunajskih zavarovainih družb. Usoda pri dunalskih zavarovalnicah zava-rovanih glavnic prizadjala je po prevratu zavarovancem v naši državi radi nizkega tečaja avstrijske valute mnogo težkih skr-bu TisoCi zavarovanci so bili mnenja, da so njihovi dolsoletni prihranki ogroženi. Naj-večji del zavarovanih glavnic. katere so od leta 1919 zapadle t Izpbč !o, ostal Je do danes nerzplačan, ker ne v tem pogledu na večkratrih mednarodnih razpravah ni moglo v zaščiio zavarovancev dosedaj do-seči nobenih pozitivnih uspehov. V tem položaju nastala ie sedai razveseljiva sprc-< memba, katera bode gotovo obradovala mnogoštcvilne zavarovanec. Kakor nam zavarovalna družba na življenje »Feniks« poroča, deponirala Ie ista celotne premijske rezervo za svoje zavarovance v kraljevini SHS brez v;,ake državne pripomoći v za-k oni to pre3 pisanih vrednostnib papir j.h jugosiovcnske veliave* Jednako založila Je zavarovalna družba na življenje »Feniks« premijske rezerve za vse one zavarovance v naši državi, knteri pesedujejo police na-slednje navedenih zavarovainih družb: AIlianz, Atlas, Allgemelner Beamtcnverein, GiselaverciJi, Janus, Universale, \Viener Stadtischc Versicherungsanstait, vse na Dunaju In Erste Militir Dienst- Versiche-rungsanstalt v Budimpešti. Skupne premijske rezerve znašajo približno 20 mttijo-nov jucoslovenskih kron. Vsled teja Ie v naši državi dvlfnjen sekvester nad imetkom zavarovalnc družbe na Življenje »Feniks«, ter se njenim podružnicam v naši državi podelilo doroijenj© za sklepanjo novih žlTlJensklh zavarovan]. Vsi zavaro-vancl zgornj navedenih eavarov. družb, katerih police so vsled smrtnih slučajev ali dospelostl medtem v Izp'aCilo zapadle, po-zivajo se tem poiom, da se zglasijo pri ravnateljstvu zavarcvalne družbe na živ-Ijen'c »Feniks« v Ljublanl, Cankarjevo nabrežje št. 1, ozlroma pri njeni začasnl poslovalnicl v Zacrebu, Frankopanska ulica 5t. 2., kler ie jlm bodo na temelju predloženih potrebnih dokumentov zapadle glavnice v celoti IzplaČale v IncoslOTentkib kronah. Vsi drugi zavarovanci zgoraj navedenih družb. katerih police ie nišo dospe-le naj se Istotako Javijo pri omenjenih po-slovalnicah zavarovalne družbe na življenje »Fenikse v svrho oznake na pollcah, da se lim bodo zavarovane glavnice svoje-Casno v celoti Izplačale v naši državi ▼ Jugoslovcnskfh kronah. ^_ — f Pođiumkl tečaj. Obvezni ćelo letni tečaj na državni podkovski Soli v Ljubljani se prlčne 1. januarja 1923. Za vstop v tečaj ie vložiti na vodstvo dri. podkov&ke io\e v Uubl'ani do 1A. decembra t L prcšnlo ter li priložiti: 1.) rojstni In krstnl list. 2.) domovinski list, X) zadnje Solsko jzpričevalo, 4.) uCno Izprlčevalo, 5.) ubožni list, 6.) nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoll je brezplačen; učcncl dobivajo redno državno podporo ter Imalo prosto stanovanje v zavodu; skrbe-tl pa moralo sami za hrano In potrebne učne kn'Ige. Pole* podkovstva se poučule kot neobvezen predmet ogledovan'e klav-ne živine In mesa. Prcšn!o ie knlkovati s kolckom za Din. la.— vsako prilogo pa s kolkom za Din. 1.—. —g Preda Tanje o nacrta norega zakona o neposrednih davk b se vrši v petek dne 24. novembra t. 1. ob pol 8. zvečer v LJublanl v maglstratnl dvorani. Na prošnjo trgovske In obrtniSkc zbornice bo pre-daval o nameravanth novih davkih finan-čni nrdsvetnik t* Fran Baiič. Predavanje ie važno in aktualno. Vabljeni so trgovci, Industrijalci, obrtniki ln gospodai-skl tot#je*entj« vob^ - - — ., Borba za Ljubljane — Shod za kolizejski okraj. Jutri, v petek, dne 24. t. m. se vrši velik volil-ni shod v prostranem salonu gostilne »Pri Levu« na Gosposvctski cesti, kjer govore o komunalni volitiki in v vo-lilnem gibanju dr. Karei T r ilicr, po-slanec Ivan D c r žič in arhitekt C o-staperaria. Začetek ob S. zvečer. Soniiš!jenil:c vabimo, da se tega shod a udelczc v čim največjem številu. Volilni odbor naj skrbi, da bodo o tem shodn obveščeni vsi naši snmišljeniki J pozivom, da se ga zanesljivo udelcf$. Udcleiba na tem s?wdu mora biti še đo-kaj sijajnejša, kakor na prvem sestan-ku v tem lokalu. — Shod v Šiški. V petckt dne 24. t. m. se vrši v gostilni *P r i Križu* na Cclovški cesti 32 shod »Jugoslavenske zajednice«. Začetck ob S. zvečer. Somišljcnikc v Šiški pozivamo, nai se v čim naivečjem številu udeleže teza škoda. Volilni odbor naj stori svojo dolžno^t! — Scstanek »Jir^osfovenske zated-nfee« se je vrsil v torck dne 21. t. m. v jrostifni pri Anžiču v Hradeckesn vasi, ter je bil izvrstno obiskan. Poro?a!a sfa PodbevSek in Babnik. Vsi velilci so se enodušno izrekli za »Juzoslovensko zajednico«. Shod ▼ ŠiškJ. »Jii^oslovcnska zajednica* je včeraj priredila leno uspeli shod v Spod. £iški v jjostilni »Zvezcla«. Vsi prostori so bili polri na?5lh somi^lje-nikov. V imenu volHnesa odbora i© otvoril shod g. P e t r i č, ki je takoj po-c'al besedo nosilcu liste dr Vladimirju Ravniharju. V svojih IzvajanMh je dr. Ravnihar odločno in oštro obsodil leroristično metodo, s katerlml se ho-čejo mladini, ostanki neprave demokratske stranke, vzdržati na povr§ja. Omenjal je, kako hodljo policijski organi na gotov pritisk od zgoraj po trgovl-nah in gostilnah pregledovat cene. Ho-dijo pa Ie k onim trgovcem in gostilni-Čarjem, ki so ohranili Še svojo mo.'ato samostojnost in napredno zavednost. Tuđi je omenja! drastičen slučaj pritiska šefa na podrejenega uradnika. O. §cf je rekcl uradniku: »Gospod minister dr. 2erjav želijo, da se ustanovi klub JDS.c Njegova izvajanja so izzvala splnšno odobravanje. Jasno je cčrtal program zajednice dnigi govornik Ivan Tav-Čar. V temperamentnih besedah je dalje govoril PodbevSek o socijalnih In gospodarskih potreban delavstva. Shod je jasno pokazal, da se krepko otresa tuđi šiška mladinskega gospodstva. — Mladini in klerikalcl. Srtoči so imeli pri Turku v StreliSki ulici mladini shod, na katerem so nastopali kot go-vorniki Pepe Tnrk. dr. Klepec, Matej Janežič, Peter Šterk in §c par drugih rnladinskih korifej. Stih in dr. Klepcc sta se pritožcvala pred vsem o agitaciji, na-perjeni proti mladinom, ter dokazovala, da mora biti ta agitacija plaćana, ker si sicer ni mogočc misliti, da bi si kdor-koli upal nastopati proti mladinom, kl so izkazali že toliko dobrot Ljubljani in vsern Slovencem. Zborovaki so se njihovim izvajanjem poredno muzali, ker je notorično znano, da so mladinski agl-tatorji bogato preskrbljeni z denarjem, da ga lahko trosijo po mili volji po go-stilnah. Ker so na shodu udrihali samo po zajedničarjih, a se nišo niti z besedi-co dotaknili klerikalcev in komunistov, jih je nekdo ponizno vprašal, kako da pustijo docela pri miru zlasti klcrikalce. Nato se je Pepe Turk možato odrezal: »Saj U nasn neč nečja«. Druge nesreče na tem shodu ni bilo. — Volilni list mlađinsko stranke, Ki so mu dali po nemarnem ime »Napredna Ljubljana«, iziđe danes opoldne. List bo druga izdaja pokoinega zloglas-nega »Ponedeljka«. Po rnladinskem porazu dne 3. decembra bo list zopet lz-dihnil. — Kako bodo volill zdravniki? — Prijatelj lista nam piše: Radoveden sem, v katero skrinjico bodo svoje vo-lilne krogljicc vrgli zdravniki, kl so doživeli strmoglavljenje dr. Kraigherja, afront proti pokrajinskemu zdravstve-nemu svetu in sedanje gospodstvo v zdravstvenem odseku za Slovenijo. Ker ie v demokratski državi, v po zdravnikih izvoljenem demokratskem zdravstvenem svetu na demokratski način Izrazil svoje mnenje ravnatelj mariborske bolnišnice primaHi dr. Ro-bič, je bil strmoglavljen tuđi on.. To je današnji zloglasni »režim«, katerega re-prezentanti so v Sloveniji mladinu — Poziv vsem koaliranim upoko-lencem* Na včerajšnjem shodu zvečer v »Mestnem domu« se je oglasil k be-sedl tuđi gostilničar Jakob B o 1 e\ ki je kljub protestu vedno poudarjal, kakor da govori v imenu vseh upokojencev. Rekel je tuđi, da je društvo sklenilo, da bodo glasovali vsi upokojenci za — so-cialno-demokratično listo, to je za nje-fcovo listo. Tu povemo javno vsem ko-allranim upokojencem, da ni na§ odbor nikdar kaj takega sklenil. Zato on tudl nima pravice govoriti v imenu vseh upokojencev, ražen morda v imenu 134 clanov njegoveg^ o4 vlad« mzpu- Stev. 2C3 »> i »» \ r ^ - r i n \ .»' * • t ■ - 1 nrdnik upokojencev j. ž. neki Kaučič iz . laribora in da sta o tem govorila. Ta I aučič pa ni že več kot pol leta pred- jdnik in tuđi ne član tega društva. Mi vsi v koaliciji združeni upokojenci ni-i iamo in tuđi ne bomo imeli nikdar s -'sto skupino, pri kateri je gostilničar ■ole\ niti najmanjšega stika. Ponovno mo že naglašali, da tuđi z listom »Upokojen ec«, katerepra on izdaja 5e vedno 'dasi mu je vlada društvo razpustila) ■ imnmo nič skupnega. V seboto zvečer na Bo!e sestanek v SiSki pri Reining-'lausii. kamor vabi upokojence — na 'Im. Obvestite o tem vse člane koalira-•iih onranizacij, da ne bodo v zmotl. -redsedstvo koaliranih upokojencev. — KlcrikMcI In r-es+nt chCIni. KVri-Valnf boi'ScvTki Onrvevf^ Vov^ prire'a-io po raznfh zako?rnh InV.-Tfh ta;ne se-■;tanke s svojim! komunisti, na kadrih predvsem krlti?ira?o jrospod^rstvo v ob-:»iskem svetu ljirblianskem takrat, ko Je Mio v rokah narodno - nrpredrte većine, i -eveđ* rr! tem previdrro rr^Tčc o c!?rsivu, oa cbčlnskf svet od leta 1912. ni imel no-' •'^enejra rednerra proračuna, ker n! ta-?:ratn! klerikalni deželnl odbor reS:t niti ■>neca proračuna l:i:W-"anske cbč-'ne. Ve prišli iz ravnotežja, zato so uradnikom ; danes prinesli na krožniku posebno bo- j žično in novohtno darilo, o katerem pa žalibog finančni tninister Sele — i razmotriva. Stavimo, da bo kak- J ?na brihtna mladinska glava jutri ali j pojutrišnjem že iznesla v »Jutru« vest, ! da se bo to novoletno darilo državnim j namesčencem izplačalo že — 1. decem- i bra. Dasi pozna vs.i javnost znane mla- j dinske metode in manevre, vendar si »Jutrovska« gospoda §e vedno domiš- j lia, da bo na te Hmanice §e vendarle vjela kakšnega uradniSka kalina. — Stari klerlkafcl proti komuni- >. stom. Te dni se je vrSil zaupni šesta* ■ nek somišljenikov stare SLS. Na se- \ stanku so oštro obsoiali paktiranje Go- ; sarjevcev s komunisti, izrekli obžalo- j vanje, da ni SLS samostojno nastopila \ pri volitvah ter končno proglasili, da j se pravih somišlienikov SLS ne more | in ne srne siliti, da bi pri volitvah volili i za komunistično listo. } — Mladinskl »estanek pri Mraka. »Dvorana in prva sosedna soba sta bili nabiti«, tako poroča generalštab »Ju-trove« armade. SnočI so Imeli namreč mladini svoj shod pri Mraku. Navzočih je bilo 60 oseb, od teh 15 pristaSev dm- i gih strank. Dr. Bohinjec je poveličeval moralnost in socijalnost mladinske stranke in med drugim besedičil, da so se v »zajednici« zbrall vs! — nemoralni Ijudje. Dr. Dinko Puc je trdil, da je raz-pust bivšega občinskega sveta povzro-čil edinole — dr. Triller in povdarjal* da je zelo zadovoljen, da so se starini odstranili, da se je tako stranka Izčl-stila in tako postala popofnoma »čista«. Te-a seveda ni povedal, da je prav on še lani kričal, da je treba pomesti z m'adini in ustanoviti novo stranko. Dr. Vidmnr pa je med drugim izrekel kri-late besede: »Delavci In doktorj! smo vsi enaki!«, katero geslo najbolj pb-čutijo njemu podrejeni d^vci, Dnevne vesth V LiutHiant. Une 23, novembra 1922, — Dr. Ivan Tavčar — častni član J. A. ^. »Triglava«. Jugosloven-sko akademsko društvo »Triglav« je Izvolilo za svojega častneja ciana 2. dn Ivana Tavcarja v priznanje njegovih neprecenljivih zaslug za narodno stvar. Deiegat! »Triglava« mu izročijo v soboto, 25. t m. dopoldne i \ častno diplomo. Na predvečer, 24. t. 1 m. ob pol V. priredi pevski zbor »Triglava« svojemu novemu častnemu ' članu pred njegovim stanovanjem v ; Ljubljani na Bregu podoknica Odbor j J. A, D, »Triglava« vabi cenjeno ob-Cinstvo, da prisostvuje podoknici in s tem pokaže svoje simpatije, ki jih Koji predvsem Ljubljana do moža, ki je eden najboljših, kar jih je rodila s'ovenska zemlja. — Odbor »J. A. D. Triglav«. — Novi ravnatelj MubHanske bolnice. Za ravnatelja ljubljanske bolnice je imenovan dr. Košta J e-r c m i ć, sedaj referent v zdravstve-nem odseku v Sarajeva, Mv?f okro^ni zdra\-nik in lastnik sanatorija v Tuzli. Nov! ravnatelj sli^be še ni nastopil, ker je obole!. Pripominjamo, da je bil dr. Jeremić e U i n i prosilec za to mesto. — Viadnl komlsar t Mariboru? Pišejo nam iz Maribora: Občinski za-stop mariborski je prišel v položaj, da je pričakovati razpust občinskesa ra-stopa, nakar zasede županski stolec zo-pet vladni komisar. Tako se je govorilo v krogih opozicije na dan, ko je neki ljubljanski list prvi prinese! vest o kri-tičnem položaju g. župana Crčarja, v katerega ga je spravila najpreje NSS in tuđi klub SLS. Ko je bila ta vest objavljena rudi v lokalnih Jistih, se je v narodno zavednih vrstah pojavilo iztrez-njenje. Pričeli so računati in so za slučaj novih volitev izračunali, da bi vsled razcep!jenosti vseh slovenskih strank izvzemši morda SLS, nobena stranka ne prišla đovelj močna kot stranka na magistrat, na^prorro pa. da bi bila s tem razpustorn odprta Nemcem tolikanj za-željena vrata do mestnejra zastopa. Kalkulira se, da bi se v slučaju novih volitev konservativni Nemcl posebno pa njih katoliško misleči del združil z SLS, ki bi v tem slučaju dala svojega čupana m sicer v osebi dr. Leskovarja. Po naših informac'jah na poučeni strani niti misliti ni. da priđe c?o takesra raz-pusf*fki arre*fvno r-s^op^ll proti župana, se Je postavli ođfo?no na stran svojemu na?ož:emu ro'aku Hrib->r;u, s kate-rim so ga vezale od mladost! veri Iskrene-ga prPatet'stva. Lukanc Je bi! edon rnih maloStevilnjh Ca^tnflrov, kl so dovršTlf svojo nepretrcano vo'aško sin'bo v istem polira, v katerem so Jo pričeli. Rajnkl Je iivel cellh 42 let nepretrgoma v Ljubljani deto-ma. kot aktivni častnik deloma kot upoko- ienec, spoftlovaa cd vsakež*. Li \c poznal n egevo plemenUa »f^t i» r. c*c.-f :cu,i.u srauat Zo^et ja lc£ci cdcn atarih, rtdk a, slovenskih č^iiuiko? bivšsjca domaćega pešpclk« ▼ prex2odn.i t;cb. L,i«g ma sp j-jnin, »c: .vi redbini naie iskrer • soiai e! — Udruženje koroilia Siovencev priredi vsako soboto, od sobotc dne 2^. novembra naprei, v costilni pri Mraku zvečer ob 20. sestanke s poučr.imi pre-davanii. Dne 25. novembra bo predavai Z. prof. dr. Lončar: >> i ike iz slovenske zgodo vine*; 2. decembra St. prof. dr. Arncjc: »Koroški plebiscit«; 9. decembra g. vseuč. profa-sor dr. Gavazzi: »Gospodarske razmere Slovenije«. — Dcsto^ prost za vse KoroŠce in vse prijatelje koroJkih Slovencev. i — »R.*arika ran'sn hi ačltelii^a*. ' — V predzadn cm cdstavk;j teia itVtnni I nam je tiskarski Skrat prevrsel stavek, ki se mora pravilno glasiti: K ko atr~?no to i nas fsl'lc te »krlSefie« barve! Pop->^i1 nam i Ie tuđi ime g. aranžerja, ki se pravilno pi- i 5s Suher. I — Ljudska ioft. Nekdanjl defelnl Solski sveti, posebno graSkl. so naivci milostno dovolili napis »ljudska šola«. nikakor pa ne »narodna 5^>la«. Ta prisiljeni izraz se je med nam! tako udu-mačil, da ga doblvaio ćelo nove Šolske zgradbe. Edino pravilni izraz je danes »osnovna Sola«, bl.igodoncč pa »narodna 5ola«. Izraz »ljudsku je nele prisiljen prevod Iz nemSke^a »Volks«. tsm-več pomeni v narečju nekaterih naših krajev nekaj tujega. V rogaSkem in deloma v ptujsketn okralu pomeni »ljudski« = tui in govore: »Ne drži se, kakor dahi bil ljudski, «aj si vendar domač!« Torej Ijudje vidijo v napisu »ljudska 5ola« tujo Selo, kar je pod nem&im režimom iz Gradca nekdaj tuđi res bila. — Revizija ▼ meitnJ branlln!cl t Maribora. Kakor se nam Iz lanesljlve strani zatrjule, ni od vlade narečena revizija na-$la ničesar, kar bi upraviCevalo strastne klerikalne napade na ta zavod. Vloge v raestei hranilnicl so popolnoma varne. — Traf'ke In pomaa'kanf« tobak«. PiSe-Jo nam: Pred nekal dnevl *e bi!o Citati v či-sopislu, da >e tobaSnlh Izdelkor po skladl-5čih naloženih za par let. v majhnih preda-jalnnh se jih pa ne dob', ker da ma'l Frodn-jalci za nakup vedno dražjlh Izdelkov nimalo dovolj derarja. To «e deloma re^ ven-ć?t na pomanjkan*« tobafnlh frde^V^v t j malih proda'alnah ne nosl'o vse krivde samo mnll prcda'aic!. airpak tuđi in mrda ćelo naveč — trbačnl raloinflci. Vs!:d visoke cenc tebačnih Izdelkov n^ibrž tuđi za-ložnikl ne rajp^lajcaio z dovc!jnim kapitalom zato 5^kajo neksteri, 6» Hm mali prod^Jnlci ranosi'o nekaj den^rja, In Sete pntem cre-do tovamo d obavit Založnlk caka z to-vo nabavo trko dol^o, đa rarproda staro zaloj:of In priđe tako do denar'a, tako de- | la!o pa ttidl mali proda?alcf. zato p^ včaslh po več dni n\ dcbitl po trrflkah nikak^rgrtjh | Izdelkov. vsled Ćesar trpi Ikodo ma?i pro-dajalec In založnIV, na'reč pi država. L:ud-te so radi poman?kan'a tebaka rnz'areni In obkladajo male proda'alce t raznfml ne-čsdnlml besedaml In prilmkl, mali prodaja-Iec pa sedf v trafikl fn mora to posUsSitl in tratiti dolsčas. zsslufi pa ničesar. Pred nekaj tedni so doblM oddelkl ftnančne kontrole ne!:I odlok, rtasnm kat ere ra se bbko trafikanti prttožl'o, Ce ne dobivalo ob pra-vem Času In vseh tobaCnin Izdelkov. Kaj pa pomagalo take prito?be? Ce leži krivda na pomanjkanju tebaka na založnflni ter se radi tega zaloga rrzniSe, kdo Jo bo m prev-zel, Ce se potrebufe na mesec 250.000 In Se več dfnar'ev za trbak. Kdrl most ped viikcm rzdi teže, neso je skočilo dne 8. t. .t. kc!c in to Uvo spredn e v imeri yLJ:a tu i^5o iz uai-rrioe kakili c3> n:ci» .n jii<+d mcsiorn na n:;r. n.'o sf;'..i! in tako picreralo vse spo.i;l:e in v!.:.ke tja d-j mosta. I-rcd meste-m je v:*on raz-nal tračni:s in butnil v it\t?\-i rrrr^'. katfre^a ie napravil nevporab ivesa. 1 reko nasipa in preko prose j£ p:d!o is vrz, a dva vc?;i 8ta vi?e!a na me at a in čez most. ^rosa ;c bila čisto ra/orsna na kakili 2M ra daijave. K sreči se ni $v beden cd oscb a pcžkodo-val in vi/.k ri vofil dr it«sa kot reii.«kl premoć xa Virovituo. Premo»a se je raz-sulo v petok, po prosi in po rt salpu pet va^onov. ŽKoda :e veli:-1 ker je potrebn > okoli 30T) m novih trzCniz. Novi mest, kl Je železen, in vat ni so* več a!l man.e po-škodovar.i. Siiil ćnl so vzdr/rvzli potnf-iki promet s prestopan;em, a četrti ćzn Je ponoći ckoli \2 osrbr.i vlik St. 1214 že i A preko provizorfčnega le^r.fga mo?ta. Fedaj ae vrdržuie čisto redoviti promet a pojusno vcžn'o čez niost. — Radi procC ztuiJtz* slkohoU anrl. Anton Glavjć, hl~pej pri Z .pan^iču. o katerem amo ie poro£;«lit da fa je nešet atrainik nezavc5tneca» je v deželni boir.i.i včeraj radi prcveč Eaužiicga aikchola umri. — Velik v!sm ▼ konznm ▼ Stodenclh. V Studendh pr! Mariboru so desedaj r.e-snanl zlikovci vl'-miM v prodajalno tames-n'c£i konzuma in ca skoro tota'no cp'e-ni:i. Tatovi, ki so cdnesU za okr\i 3&\*nQ kron raznesm bla^a, so i2ti-iH brez s!edu — Ml »Iep.! se ta mesec sponanamo drnfe ob!ctnl;e ust^novitve naSejfa drui:-va. Plemeni'a srca! Fpomnl'e se nas. na1-bedne.&ih, in položite dar, slepim na ol'.rr! M;iod:.re jprc.crn^ I'Vcpcrro drrS'vo s'c-pih v Ljublitnf, VVolfova u!ija 12. Is:o društvo c pozarja svoje redne čiane, kl ?c dosedaj tj-so vlriill pismene pr'f-ne za boživlno ali novcletno podporo. naj to ne-tnudoma st'ire, ker rok do 30. novembra t. 1. se niAr.kcr ne more podal'Satf. Pod-porr.e članc uljudno prosimo za nanovo nadal.no naklonjenost. — RestiTracIh LloydL Od d.nes do ponedelka vsak dan prlsfr.e svcJe kranjske klcbuse. Tuđi jctzne in krvave. Glasbeni vestnik. — Liub!!2ffsk!si pevsklni ztorom! Na koncertu v prc.'^vo nzrcčv.cz?. praznika dre 1. decembra t.l . r ^o v. t. ni. dnp. se vr5i v ta namer? v p.vrl:i dverzni Glas-btnt Marice skupna ptv?ka va?a ?r. s':?r za I. In IT. tenore cb 10. crU zi I. in IT. base ob po**R«?si>n- Arf ivsr'I naj note r-rincseTo sebo?! Nasto? je cbvezen za vse zbore, to-rei tuđi za tise, ki na koncertu ne na^t">-pi.o samestejno. Pevci, udeleži.e se vaje polno5tev!Ino ir točno! — Odbor *-Zvaze». DRII^TVEHE VESTl" — DrnStTO »Soča« vabi svoje Čiane In prijatelje na predavanje, ki se vrši v sohoto dne 25. t. m. v salonu »pri Levu«. Prcdava tajnik »Trcovske in ebrtne zbornice« cesp. Ivan Mohorič o temi: »Gospodarske razme-re ▼ Slovenlil«. Začetck ob osmih in pol. Vstcp prest — JiJRosIot. napredno akađem«** dru-Štro »Jadran«. Revf-.iJa članov Je bHa za-klin!cn.i dne 2f\ noverrbra. Vsi or.I tnvn-riši, ki se v teknčem semestru nišo na novo prlglaslll, bodisl esebno ali pfjmcno, se ne smatralo več za čiane. TovariSI. ki šlu--darstva. Socijalna demokr.ci.a, kl bo sodila r^vo vlndi pn njenih deliti. n« bo vodila nobenu sLiic zlobne politike, Kajti ona ne sedi več v vladi, tenivec bo v stvarni opoziciju kicr bo to potrebno. Kenfereasa o Južni žc'szrJel —Berlin, 22. nov. (Wo:f;> Za zuna-njeca rcuiislra je iccnuvrn dr^cdaoil poslanih v Kodaaju ven Koseu^ci^, — DunaJ, 23. rov. (Izv.) Koncem tcjra mc^eca se scjtiane upravui od^ar Južne žclcznicc na sejo. katerc se u-c-lcžc tuđi italijanski in j-ugusIovcnsUi zastcpnii.L LVr^vni odbor inu doiu^iti program za fcoclcčo Konierencj v Rin.u. ki ima končno resiti vprašmjc Jvz::c žclcznicc. V glavnih točkah je skoro ie dosezen spora:: am. LJUDSKA OBSOrJBA BOLGARSK.UJ MINiS'IROV. — Sofija, 22. nov. (Izv.) Listi pri-obcujcjo sedaj podrobne rezultate Ijud-skega glasovanja o krivdi rainistrov, ki so bili člani vojnih kabinetov. O odgc?-vornosti in krivdi je bo:^arrHrre tukof rnc>?o v l.inb'^nl ali ni fi^^eli. Ponudbe poi „Bhi-ijničaika -10110* nn upravo SJov. Narod*. Vsako maeiUio dobrera dobavi a po zi'.rt it^::1a1: Erekov trg 13. Sfran 4 ■Sl.OVfNSKI N^ROP« dnr 23. novembra 1922. šfev. 2C7. sokolski kral na proda]« Naslov v npr. SI. Naroda. - HMBjfo, dobro idočo, telim vzeti na ra-Čun takoj ali pa s 1. januaijcm. Ni>«U.v pova uprava Slov. Ni rodi. 10080 Jflescena soba b.ez pohiit/a se liče pod ngodnimf po- fo i. — Ponudbe pod .Ncmcbl-vann 0130* na opravo Stov. Nar. 10120 đvontditropna hfša p* ugodni cenf. — Naslov pove uprava Slov. Nar. 10119 r*n*vKr nlmrniSkt slnga rod ugod-oiou pogojl, nattop 1. decembra. Kje po-v« oprava S!. Naroda. 10131 tor! Uifo prilita! Proda sei 1 projekcijski aparat aa đlapaaithre do I električno Inč (Bojenlampe) I platno 5 m2 2A§ reklamnih diapositivov 82 mm X 82 mm (Svlca, DoloTilti. NorveSko, Amw fat, TurČij*. Italija). Vsi predmeti s';oraj hovL. N»1oy pove uprava S'ov Narodi. 10112 tiše se fconforistinia a Bv-kell!*-* prtk^e in d^bro folsko nao-b *tko. 2cli se znanost nemirne in neaiike stennoj>rafije. PonuJbe na uočava Slov. Naroda ped #Novo leto-1015-. Damski koi' popolnoma nov «e ugodno proda. Ogleda se v Studentovtki ulici 9—IL 10140 KrepalT kljcčavaičarski va!cn;c se takoj spreimv. DoW tudl hrano In •tanovanje. Dobro Solsko spričevalo po-*oj. Snojno k!jučavničaiitvo Sctimid, Strass, Štajersko. 9871 Ekonom z 1 let no prake gospodarstva, špecifelno doi?ro izvežoan v klc-tarstvu, išCc mesto pristava pri kakem ve'.eposestv« ali m^ito pomožnega kle-tarja. Ponudbe pod .Dobra teprifevala, poštno ležeče Trbovlje 1. 10132 Pekama s stroii v Ljubljani se vzarae v najem, tudl samo za gotove ure v brekonkurenčno vporabo ali se kupi stroj za gnefenie testa Ponudbe pod .Tako) ugodno* 10117* na upravo Siov. Naroda. 10117 PolEQDVha n?mo?ena se dobi vsak petek pri tvrd Vi Fr. Khara, Ljubljana, nasprotl hotela Union. Iul22 Za tri glasovite tovarne papirja v Nemčiji (krom?apir za ume^ni t!sk, kanoni vseh vrst, pergament, spec jalni pioi^vod) »šče se popolnoma zmožen zastopnfk po možnosti vrščak v papirni stroki za agreb in LruMjano. Ponudte 7od .E'nfuhrung 2085* na anončno eksped cijo Piras A. G.f Praga, Jid.f-šska 18. 10132 'epa zimska «uknia 2a ve.i o n3eb •-. VpraSati pri kroa.ru AhČinu, Gairv-" ulica 2-L 9910 Na hrano In stanovanja vzament gospoda tak 01 v sed ini rr>esta kateri mi poiodi 17.000. Poso ilo se ho odra*imalo vsak mesec od tirane in stanovanja. Naalov pove uprava Siovensk Maroda. 10136 Hotille na prođu] y novi hiSi, Koriikova ulica, poicg cro srilne Kailek na Mirtin »vi cesti. Od jutri naprej do pondeljka in scer: 10 ix)ftelj s peresnimi iimnicnmi, 10 viso-Kih ornar za perilo, 10 oonočn;h oma-ric. 6 rn z velikih li maiili, 4 sto xki 1 kuhinjo, 1 kredenca. 10 37 Kimiiii zajedno korespondentinjo, perfektno, spiejme takoj komis jska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na Aloma Companv iHKl Jlfro .Samostojna mt Č". 10141 av^B Ivi ^Sm flPl m w0& ^ cigaretni papir in stročnice z tio'o ban-derolo monopolne upra e se d<>bl zopet pri glavni znlo^I A. Lampret, Li b l-ana, Krekov trg 10 I to am se dub tuđi konc: ptnl in ovojnt fPac') p^r> r. 8000 kron nagrade dob\ kdor preskrb! ali odda v mestu v n^Ai h 5i a'i vili stano\ anje, o^stoe^ najmanj s 3 sobami in drugmi pritlk-linamt. Ponudbe pod .Stnovanje 800:» kron nagrade na upravo SL Nur. 1C031 UUmc se sr»rejm? pri rriv5k.?ni tnojstru A D^rgancu v Fian iškanski ul:ci. 10134 dobro ohranirn Mnierjev .Leksikon* h. leU 1R97. Nasov pove uprava Sinven. Naroda. 10035 Družba „Ilirija' Ljubljana, Kralja Petra teg 8 Prođola bu&Duih dru na debelo in drobno. 10144 Rontorištinlfl z dalfSo Tal<5o išče službe. Nastop fa-kej C*e tuđi iivcn Ljub ja.ie. f'"nti^be pod .Ljubljane ali dežela 1010V nn upravo Slov. Naroda. 10108 l!če se metlouana soDa po mo*no^ti s po ebnm vhotiom tu solidneja samca. Plaćam do l"00 K Ponu be pod -Mblovana 10109" n? •ipravo Slov. Naroda. 10109 Iščem leno meblovavo sobo za gospoda v sirdini mesti z ele**trično razsvetljavo za taknj. Pla^a ro^tr.^nska stv?r. Honudbe pod .Kavalir 10143* na urravo Slov. Naroda. 10M3 Brano in stanovanje ščeta dva pnspoda skunno v sredfni nes*a. Honud; e pod .Sob« s hrano 10129" na upravo Slov. N-irod.i. 1012"» KorcsicnSeiitinja Izurjena stroicnisVa z da'jšo rrakco, ZTiožn.i popolnoTia sloveriske^a in ne 11. jezika v govou in piša vi te* ve-šča v^e'i pisarni'kih del, i§če primor-nega me ta. Ponudbe nod .S. L. 10107' na upmvo Slov. Naruga. 10107 Prsfiieo isi wm\ -t-1no na raz^o'.Tgo pri tvrdki H. Pe-trlčf Ljubljana, Dunajska ce^ta 33. skladišče .Ba kan*. ^7^7 3058 R nnsrsđe dobi, kdor pre>krbi druf'ni, obstoieči iz 3 oseb kakršno si bodi stanovanje. even*. prazno sobo v me^tu ali o\o1»c{ a takoj ali po^ntje. — PonuJbe pod A. K. 12—10054- na upravo Slovvsk. Naroda. 10054 rt-b!;enr, v vsski mnojinf, kupuje * or. nica mila 7AMo,o^t, Maribor. 1.002 Jttirna z-A.hi stranki bre? »'rok ižče stanovan e (2 sobi in kuhinja) za mrsplco, rokavlce, negavico Itd. A. Slnkovlc o^L K. Soss LJ BI JANA, Mckini irg 19. Podpisana tvrdka je prevzcla z današniim dnem trgovino s specerijskim in kolonijalnim bbgom ter zalo^o rudninskih voda od tvrdke Julij Eibert v Liubijani, Kongresni trg št. 14. Proda.ala bodeva vse te predmete po brezkonkumčnlh cenah. Za mnogobrojen obisk se slavnomu občinstvu najtopleje pri-poročava ter beleživa z velespoštovanjem. » ■ iSCS In jliia Idii ■ | Prvovrstna laska tovarna sprejema naročlJa \ I vsakovrstcih ti?. Oclđaja liaialu pa šarcu 2a« t ! Cene brez konknresce. Interesenti naj sa obr- j ' ne]o na vratarja Hotela Union. * ! ? NAJBOLJI rooBi se POVSOD GLRVNA ^& ^o^ ZALOGA F. S!BEH1K-LJUBLJANA ■ ^MBManv m^^^ ■■^^ ■■•■■ ^^m^m mi^^m ^■^^■*m^iw ^^i^^ ^^^^ ^^^^~»^^»— i— i ■ — ■ ■ — ■ — — — ■ I I Uvozna in izvozna trgovina i PEIRil IIIIIDVIU - SPSiPUr j Karodjordieva ulica 54. — Telefon št- 12. i Naive&Ia in naj^tareiša trgovina s Hol am! i v iufnl Srbili, uvaža in Izvana vs3 vrsta surovih govejlh, oviiih, kozjih, janž Ih in [ Nozličcvih Nož. Kupule in prodaja tuđi vse vrste sverin* sfcih kož. Kupuje In prodaja za svoj račun vsa vrsto domačih pridelkov kakor: žita, opi5 -, ma- kovega semena, sezama in voSna. i ■ ■ Naš preljubi in preblagi soprog, zlati oče, stari oče, tast in stric, 1 gospod 1 Mihael Lukanc I polkovnik v. p. g je đanes ob tričetrt na 1. popoldan po dolgi, mutni bolezn?, previđen s S svetotajstvi sv. vere v 79. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. i Pogreb predragega rajnika bode v petek, dne 24. t. m. ob tričetrt 3 na 4. popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ul. 3, na pokopallsče k Sv. Križu. y , Maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvL 1 i V L]nbl!ani9 dne 22. novembra 1922. 9 Cvgenlfa Lnkane. soprog. — RaloTI, oodpolkovnik v jjener. gtabu Aaton, major v. n., % jMifcael, ar?IIcr. irajor. ll9klf komi ar ćf. ?.t\ , Ivpti, fcančn! uradT-, sinov:. — .»e-» •1 6rićarf Marija Polao, teni Jel»€l6, E ta Boaftlaa, hčere. — M?đes!a. Ela. M r- 3 gat, Hi;tl Lakrne, sinahe. — Urn 6ri6ar Hr. Jan^o Polec, Vrane Jela*ić, 1 Đr. Franc Bončina, zetL — Meti, Ie!ta H Janei ttricar. Maria« ta Anita Po« 1 lec, 8onia, Nevenka In Boris J^listć, LncUa in Ml boo La«auacf Saii ia Tu-^j ±loa Sonćiaa, vnuki in vnukinje. ■ IVI ■ Uli | ■■^B g h |g m |g^ |g ^l^^g Qmm j^f^^ V(B ■av^laVal mšP m ■& Telefon štev.: 17115 Hlster 1113 Ga lila ba H« Dresđen-A Zinzendorfstrosse Z b Podružnica: Hamburg, Steindamm 73 Pisama Ljubljana. Krekov trg šfev. 1O/1a Telefon Stov.: 183. Brzojavi: Triglavimport-Ljubl^ana. Brzojavi: Trfg!zo-9resđsn TrigEao-SIaiĐlsEsrg I imPORT: i--------------------------------------------- I SraJI u ftoljtdclstoii ta obrt, I 2e!czatno ta urodi«, ] beaiibiiile, droge, pspit, modra isllca, Btcklo, ttd. ttd. Patr&Khze osch vrsi u j vrlilafle. Vaino za potooalce u nem£iio: Hala pisama |s oedu aa razpvlago za fizvrilieo VaSc korcipondcncc d vseh tajili Iczlkltl Ea Časa WaSe|a Uoaaja v lleavOll d«Ue BaslrolM horespradisiicD p»d Vaftei tncoDin ■a nalo tvrdko. PrtskrUMV Mmm dvvlla^e za ptfnasle sd nraHiIli aftlasU ta 9^}Sssho VaS pranef z banluunL FresliilHino Van stanvvaflja ta snio Vara v vsahrai oiira es m^olaas. Ž!o3 In zalslaca SSsIisn, dsže!ni psideSMI sssIe j orsl, Sita, sa&e n'.i'jz, ztiracllsn zs3O£s, rsđ-n!na f!đ. IfcL ^•oeiitja^tait« wie> «awe ivrdk©! ._________________________ —------———^—^-^——--------------- - —-^_^^^^^^—^— Lasmina in tisk »Ndruuae t^Kžiruc«.