175. številka. Ljubljana, fcetrtek 4» avgusta. XIV. leto, I8*L SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izv/.emši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejemati M a \ h 11 o - O l.' G I '4' « »letele za celo leto 1»> gl., za p. »I lota 8 gl., ■t,., četrt leta 4 gl. — Z M Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto l.'l gld.. 7:1 <" t-trr leta .'{ gld. .'10 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom se računa 10 ki. za uieset, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de>.ele toliko več, kolikor poštnina .znaša. Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 'i gld. .r>0 kr., po pošti prejemati za fotrt. leta ,'5 gold. — Za oznanila so plačuje od četiristopue petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če M dvakrat, in 4 kr., <"•«• M trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je V Ljubljani v Kram- Kolinauov j hiši ..gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati iinroćnine, reklamacij*-, ozimni«, t j. administrativne »tvari, Je v „Narodnoj tiskarni" v Kolinanovej bifii. Slovenskej akademičnej mladini! —.r.— Žalosten prizor nam daje zdaj slovenska akademična mladina na Dunaji! Videti je, da mladi ti gospodje brez prepirov živeti ne morejo, a videti je pa tudi, da imajo silno strast, prati umazano svoje perilo javno pred celim slovenskim svetom. Da mladina na univerzi rada po gostilnah poseda in da svojo pijačo mej parlamentarnimi debatami pokončuje, je znano in pri akademikih vsakega naroda v navadi. Ako pri slovenskih akademikih ne nahajamo njem, dozdeva se nam to naravno, ker se splošne in občne bolezni le prerade razširijo in to brez ozira na spol in narodnost. Potrebno pa se nam dozdeva, spregovoriti odkritosrčno besedo in ohladiti nekoliko po nepotrebi razburjene mlade glave, ki se zdaj prepirajo knkor so se prepirali nekdaj puritanski angleški pridigarji mej seboj. Mi iz svoje skušnje dobro vemo, s kako zavestjo postane abiturijent ud univerze. Tedaj ko nas sprejme „alma mater" v svoje naročje, tedaj smo prepričani, da je obrneno oko vsega Slovenstva na nas, in prepričani smo tudi, da morajo naša majkena in neznatna delovanja, ker uže interesiraj o nas same, interesirati tudi vso slovensko zemljo. Tako je uže bilo nekdaj, tako je zdaj, in tako bode tudi v prihodnje! Celo nevarna pa postane stvar tedaj, če so mladega akademika povzdignili, mladi so-akademiki do Častnega mesta v odboru „Slovenije" ali „literarnoga akademičuega društva". Ti gospodje odborniki žive v srečnej veri, da so javne slovenske osobe, katerim je dodeljena pravica, duševne svoje enuncijacije pošiljati mej nas, ter z odborniškinii svojimi prepiri polniti predala slovenskih listov. Da se ta navada ne ukorenini, in da se strankarstvo mej slovensko akhdemično mladino ne razširi 3e bolj, moramo tu javno izreči, da se slovenski svet silno malo brigu za tiste akademiene prepire, in da nas samo sive boli, če opazujemo to mejsebojno, silno nepo trebno in nevažno vojsko, ki zdaj razgraja mej akademično dunajsko našo mladino. Mi obsta-netno s togo. da so nas ti prepiii privedli do prepričanja, da mora mej tO mladino malo kolegijalnosti živeti, če je takoj pripravljena po javnih listih zavoljo malenkostnih mulenkostij puliti si lase mej seboj. Mi prosimo gospode akademike, da naj pomirijo svojo kri in da naj živijo v ljubezni in miru, in da naj obdrže svoje pn pire lepo mej štirimi Stenam i svojih soban. Prijatelj prijatelja dostikrat, razžali z grenko besedo. Ali dober prijatelj vlože se spat. prespi prepir, ter je drugo jutro potom zopet pomirjen in sprijaznen! Tako naj ravnajo tudi naši akademiki. Bolje bode zanje, in bolje za slovensko domovino, ki potrebuje samo resnih močij. Toliko v prevdarekl Pa brez zamere! O ljudskem gibanji v Ljubljani prvo polovico leta 1881. V prve j polovici leta 1881. skleni no je bilo v Ljubljani 90 z ji k on o v, in sicer 53 j pred pustom, 37 pa po Velikoj noči. Pri 70 za jkonih sta bila ženin in nevesta Se samskega [stanu; 15krat poročili so se udovcl /. dekleti, lin 5krat udove s fanti. Najmlajša nevesta je I bila stara 17, najstarejša 47 let, najmlajši že- nin je bil star 21, najstarejši 57 let. Vere je bilo vsili (J0 parov katoliške. Otrok so jo porodilo 890 živih in 13 mrtvih, skupaj 40.'!, in sicer 201 moškega in 202 ženskega spolu. Mej njimi je bilo nezakonskih: no moškega in 57 ženskega spola, katoličanov 899 in I protestant jo. Umrlo je otrok do petega leta: zakonskih 55, nezakonskih 28 dečakov, pa 47 zakonskih in 15 nezakonskih dekličev. Vseja skupaj je umrlo ljudij 504, mej njimi 207 moškega in 237 ženskega spola, in sicer 480 na navadnih, 17 pa na kužnih boleznih. 4 moški in 1 ženska so se ponesrečili, l moški se je ustrelil, 1 ženska pa utopila. Najvišjo sta rost, 87 let, doživela je ženska. Politični razgledi. \otran deroča reka; ne noB bode narastla voda in odnesla kamenje, ves trud bode zastonj. Spoznaj sebe, je torej prvi princip! Tudi avstrijski iickm»li<» - lilM>r;ilci prišli so zdaj do tega spoznanja. Jeli so spoznavati sami sebe. jeli so uvidevati, da BO mihove moči vender le premaie, preskromne, da bi mogle omajati trdno vlado Taaflfejevo — in zdaj spoznali so sami sebe, zdaj hote uže pogajati se z avtonomisti, v. vlado. Le OUJmo, kako piše stara „Presse": „Spravo sonatu ponudili Cehi, Izgubljeni raj. Dežela Holandska nijma pesnikov, a vzlic temu poezija tam cvete, kakor drugje; govorim tu o pesništvu srca in prirode. V dokaz naj sledi tu povest o raji Breughelovem z Ve-loursa, katero smo čuli v Museji la IIayeovem. Na svojem potovanji po Nemškem in Italiji pripeljal se je Breughel, še mlad ali slavljen in bogat v Anvers s štirimi konji, v družbi velicega vojvoda, ki ga je slavno sprejel v Btiislji. Iznenađenje Anversanov je bilo veliko, ki nijso bili vajeni videti svoje slikarje, kakor n. pr. Rubensa, Teniersa in Van Dyka, v knež jem vozu. Rubens mu je ponudil svoje prijateljstvo, da si ravno se mu je zdel nekoliko prenapet, Breughel je namreč vzbudil pozornost anverskega slikarja na-se le z ženskiao koketnostjo svoje obleke. Vender sta postala odkritosrčna prijatelja. Vse imenitne niše so bile odprte novemu prišleco vsi mladi pleme-nitaši so iskali njegovega prijateljstva. Odprl je velikansko delavnico, ki je bila skoro akademija in muzej. Veliki slikarji tega CS8a so jo obiskovali in v njej slikali, mej njimi Rubens, Van Baolen, Corneille Schutt in Rot-tenhamer. Po nekolikih zaljubljenih spletkah se je Breughel oženil. Ognjena strast se je vnela v njem do krasne Magdalene Van Alstvotove, katero je srečal na plesu pri nadvojvodi. Magdalena je bila udova. Poleg Oorneilla Schutta, ki jo je opeval v navdušenih pesnili, je imela v obrisih neko podobnost z Magdaleno v sv. pismu. Tu podaiem njeno podobo v nekolikih potezah, kakor jo je naslikal Rubens. Njeni tamno-črni lasje, vijoči se v dolgih kodrih, spreminjali so se na solnei v ognjeno barvo; njene oči, plave kakor cvetje, senčile so krasne, črne obrvi; obrisi njenega telesa so bili jako čisti in zapeljivi. Vrh tega je bila še velike, močne in brdke postave, torej prava hči svoje dežele. A temno Črne njene obrvi so jej dajale nežno zaljubljeni pogled Italijanke. /. jedno besedo, bila je kar nalašč ustvarjena za Rubensov čopič. Nad vso to je očnr«' Breughela še nadih nadzemskega razkošja, ki je postavo krasne te ženske obdajal. Naš slikar jo je začel po\oličavati, kakor madono. Magdalena je radti privolila z njim stopiti v zakon. Bila je ponosna, du ima za moža velicega slikarja in imenitnega gospoda in B6 nadejala, da bode živela z njim veselo, ter si konečno zagotovi življenje polno svile in zlata, polno veselic in petja. — Ali takoj po poroki je Breughel izpreme-n;l naglo svoje življenje. Očaral ga je Ijunez-njivi in tihi krog zakonske ljubezni, ter se je namenil odpočiti pri domačem ognjišči. — Žena Breughelova, ki do sed j sveta niti poznala nij, je vse drugači pojme imela o življenji. Mislila je, da je še dosti časa za tiho životarenje v domačnosti. Rekla je, da se krasne cvetlice razevetajo le na solnei; da je ali odkritosrčno ali ne, je jedno, in nemška stranka je danes v stanu svojim političnim in nacijonalnim nasprotnikom: Hic Rhodus, hic salta, nasproti zaklicali in Čehom dejati: „Mi smo pripravljeni za spravo, kaj hočete od nas?" in vladi: „Mi smo pripravljeni za spravo, pokaži svoje stališče, da sprava ne bode. kakor bo se nekateri izmej nas bali, pomenila od-stranenje državne ideje in nemštva". Kaj ne da, to je lepo spoznanje samega sebe V In vender kolika bedarija v teh besedah. Vsakdo ve, da so avtonomisti vedno bili za spravo, vedno je bila njih tendenca spravljivost mej narodi, in ta nemška gospoda govori, kakor da bi bili avtonomisti še le zdaj ponudili spravo. Kaj bodo pač Čehi rekli k tej spravi, ki so jo po nudili ustavoverci še le zdaj, ko so izmetali kolikor največ mogoče blata na Čehe, ko so po svetu raztrosili nesramne laži o pobijanji Nemcev v Čehih? Bodemo videli, kaj prinese pribodnjost. Začuli so se zdaj zopet glasovi po listih o reformah v PolJ.«*k«»J. „Golos" se nadeje, da se bode poljsko vprašanje konečno in radikalno rešilo. Novi red da bi dal Poljakom priložnost materijalno in intelektuelno se uspešno razvijati. Ta list našteva še vet nerednostij v Poljskej in zahteva, da se te morajo na vsak način odstraniti, da bode zadovoljna Poljska združena z Rusko. Osobito pa obrača pozornost na to, da morajo Poljaki dobiti rabo poljskega jezika v šoli, cerkvi in uradu. Dalje pripoveduje ta list, da je bil povsod le ruski jezik vladajoč, to se mora odstraniti. Z reformami temi, meni tu list, bi se tudi zatrli perijodični vstanki v Poljskej, ker bi bilo ljudstvo zado voljno. Kakor smo uže poročali, izvršile so se volitve v mestni zastop zagrrtkI»Mki zelo povoljno za narodno stranko, tako da mej 40 narodnimi mestnimi svetniki sedijo le trije vladni pristaši. Navadno imajo volitve v mestni zastop le lokalni pomen, a v Zagrebu je to drugače, kajti te volitve imele bodo velik vpliv tudi na poznejše volitve v deželni zbor, ker se vse prebivalstvo hrvatsko ravna pri volitvah navadno po mestu, kakor je Zagreb, tako so tudi volitve po deželi. Ta velik pomen spoznal je tudi dobro „ Pester Lloyd"; zdaj siče in otepa s strupenim svojim repom okolo sebe in se huduje nad Hrvati in v tem počenjanji mu uradni zagrebški list prav pridno prikimuje. Y misliš i<> «irz*fcv«\ V zadnjej seji v angleškej spodnjej zbornici godili so se burni nastopi pri i rs kili vprašanjih, (iladstone je namreč predlagal, naj bi se v prihodnjih sejah razpravljali le bolj vladni predlogi. Na to je irski poslanec Parnell očital (Jladstonu, da se ogiblje razgovarjanja o irckili jetnikih. Parnell je tožil, da so avtoritete zbornične le vedno na istej strani, kjer je sila. Zaradi teh besedij je bil Parnell trikrat na red pozvan, a ker le nij miroval, predlagal je (iladstone, naj se Parnell suspendira za čas tega zasedanja. Predlog se je sprejel s 131 glasovi proti 14. Predno pa seje oddal votum, zaklical je Parnell: „ Jaz nečem čakati šaljivega glasovanja in zapuščam zbornico; jaz pa kličem svet za pričo, da se tu odreka govorniška prostost irskim poslancem*'. In zapustil je zbornico. Potem se je glasovalo o prioriteti vladnih predlog, za 111 glasov, proti 12 glasov (irskih poslancev). V aiiffleškcj spodnjej zbornici je pri zadnjej seji Bartlett obračal pozornost zbornice na šazširjevanje Rusije v srednjej Aziji. Har-tington je priznaval, da Anglija ne more to napredovanje, to raztezanje Rusije v Aziji hladnokrvno in lahkomišljeno gledati, ker Rusija se vedno bolj bliža afganistanskim mejam. V tem zborovanji se je tudi govorilo o afganistanskem vprašanji in pripoznavala se mu je velika važnost. Angleška vlada ni voljna, da bi kakej drugej oblasti dovolila vmešavati se v notranje in zunanje zadeve afganistanske. Iz Tunc/ije še vedno dohajajo vesti o novih vstajah. Francoski vojaki skušajo kar največ mogoče storiti, a vender je njih moč preslaba, za to je general Sauss er zahteval novih vojnih močij. Zdravje predsednika Zjedinjenih držav f«arfic»lcla je ugodno. Krogle mu zdravniki še nijso izlekli iz telesa in so tudi sklenili jo toliko časa ne vzeti ven, dokler ne bode po-uzročila kakega motenja. Dopisi. Iz Itake* k a 2. avgusta. [Izviren dop.] (Narodni praznik.) Rojaci! vedno bolj blizu je nedelja v dan 7. avgusta, odločilni dan za našo narodno slavnost. Vsi živci so napeti: vsako domoljubno oko je pozorno in vsako domače srce je skrbno ! Rodoljubi poverjeniki, v Vaše roke položil je narod zelo važno svojo stvar. Skrbite zdaj še ta zadnji čas, da opravičite lepo zaupanje. Nij vse jedno, kateri uspeh imamo. O, ne! Kajti zastavili smo tukaj svojo moško besedo, in svoje poštenje, zastavili smo osobno in narodno čast. In to pošteno rešiti je naša dolžnost! — In po vrhu imejmo pred očmi blagi namen, koristiti narodnemu popredku po poti literature. Nekateri veledušni našinei obljubili so v prid matice bogate doneske ! — Napnite torej vse žile še ta čas, in pošljite gotovo v petek 5. avgusta neizpečane karte in novce varno g. A. Muliey-u, županu v Dolenji-Logatec. H I4rasa 29, julija. [Izviren, dop.) (Okrajna učiteljska konferenca in zborovanje s e ž a n s k o-k o me n s k e g a uči te lj s k eg a društva v Sežani.) Dne 27. t. m. bila je okrajna učiteljska konferenca v Sežani. Učitelji zbero se v šolskem poslopji ter točno ob 9. uri zjutraj otvori c. kr. okrajni nadzornik g. Vodopivec sejo z malim govorom. Na to je sledilo veritikovanje zapisni-kovo, na kar se konferenca poda v drugo sobo, kjer je bila šolska mladina prvega razreda uže zbrana, s katero je imela gdč. učiteljica Nežika Pitomčeva praktično poskušnjo. Po tej poskušnji je sledila kritika o učenji, s katero je gospodično morala biti pač zadovoljna. V tem bila je prišla uže 2. ura popo-ludne. Morali smo srbeti za želodec. Po končanem obedu nadaljevala se je konferenca o polu štirih. Prišel je na vrsto „razgovor o nadaljevalni šoli". Obsojali so to šolo skoro vsi govorniki; n. pr. gg. Anton Leban, Hrovatin, a osobito g. Petrič, čegar pritoževanje, da se učiteljem preveč dela nalaga, je bilo silno ostro ; le v nadučitelji Antonu Beningarj našla je ta šola velikega privrženca. Na dolgo in široko, nam je ta gospod razlagal, kaj in kako on vse uči v nadaljevanji šoli. To se je zdelo učitelju Janku Lebanu malo pretirano. Poprosi za besedo ter izraža svojo začudenje, od kot je moral g. Beningar toliko učenosti v kmetijstvu pridobiti si, še bolj pa, kako mu je možno iz tolikih panog kmetijstva toliko gradiva prebaviti s svojimi učenci. G. Janko Leban toži, da se po učiteljskih pripravnicah premalo skrbi za kmetijski pouk, namreč da se kandidatje premalo kmetijstva — in le to skroro zgolo le teoretično — namreč zaradi česar jim nij moči vstrezati kot učiteljem v nadaljevalnih tečajih. Čestita pa g. Beningarju, ki da-si nij obiskoval novodobne preparandije, pridobil si je vender toliko učenosti v kmetijstvu ter blagruje tudi Beningarjeve učence, katerim je tolika sreča, da si pod g. Beningarjem pridobijo toliko vednosti v tem predmetu. Gosp. okrajni nadzornik očita g. Janku Lebanu, da je njegov govor ironično zbadljiv, da ga je uže mislil ustaviti, pravi da je g. Beningar obiskaval nadaljevalni kmetijski tečaj v Gorici, pa da si tudi s svojim privatnim pridom človek pridobi lehko spretnost v tem ali onem predmetu. Tudi g. Beningar sam se ponudi, da hoče g. Lebanu pokazati svoje „kmetijsko spričevalo". Po Lebanovej izjavi da on nikogar žaliti nij hotel, prične g. nadzornik razlagati potrebnost nadaljevalnih tečajev, katerih nikakor nij opustiti. Po končanej tej razpravi jame opazke delati o svojem nadzorovanji. V obče bil je zadovoljen s kraškimi učitelji. Pojasnivši nam nekatere uradne spise, dovoli g. Bog nij ustvaril, da bi venele v tesnej sobici zakonskega stanu in da pravo solnce žensk je lesk plesalue dvorane. Nad vse je ljubila ples. Veselje je bilo videti, ko je pri zoncih godbe, kakor srnica veselo poskakovala, da si nij imela baš vzdušne podobe. Breughel, ki nij maral za ples, gledal je na plesanje vselej filozofično z višine. Mislil je, da ples pri zakonskih ne petja k dobremu. Breughel je bil ljubosumen, ali Magdalena se nij brigala za to in je ljubosumnost to Še prej, kjer je mogla, podpihovala: marljivost v koketovanji, katera je bila v začetku pri njej le nalašč, postala je za njo na jedenkrat prava strast. Lepo je prosila svojega moža, naj bi jo vodil na auverske zabave. Ali Breughel jo je vodil pak le na polje, ter jej vedno pravil o pozemskem raji, v katerem sta Adam in Eva jedina bivala. Magdalena se je na teh promenadah v samoti vidno dolgočasila, ter je vselej odgovorila z zapeljivim nakremženjem usten, da se Eva baš mnogo nij bavila v raji in da je z dolgočasja in radovednosti poslušala besede kačje. Bilo je to menda v času, ko je Breughel začel slikati znamenito delo v slikarstvu, zemeljski raj, veliki ta dogodjaj s tako veliko potrpežljivosti, na tako malem prostoru, oni biblični spomin, osvetljen božjimi žarki. Vse, kar oiše, kar leta v zraku, kar poje na vejah, kar dremlje v travi, kar plava v vodah — s kratka vse stvari so v njem zastopane. Vse tu nahajaš: bučeče čebele, brezskrbnega labuda in ponosnega leva, ki se pripravlja k počitku; vse je tu razen — kače. Breughel je bil prvi slikar, ki je naslikal raj brez prepovedanega sadu. Ste li videli ta čarobno krasni raj, čegar vsak list se na vas smeje? katerega najmanje gibanje vas očaruje, čegar luč vas povzdiguje? Kako ljubeznjiva je senca pod temi drevesi! kako lehko so vzdihnene povodne cvetke nad to tekočo vodico! kako pojasnju- jejo te prikazni! Pri vsakem koraku dihamo mir in ljubezen, veselje in srečo, pokoj in radost; zapeljive sanje ustavljajo nam vsak naš korak. Cvetlice spuščajo dišeči sneg, najkras-nejše sadje vabi k ugašenji telesne in duševne žeje; vsi plodi so tu — razen prepovedanega jabolka...... Breughel torej nij naslikal v raji kače; ali napodobil je tam — Boga. Nalog ta nrj bil bas lehek, uapodobiti na tem neznatel-nem platnu nevidno osobo, ljubezen, katera ga je navduševala na njegovih poljskih sprehodih z Magdaleno. Nij mu je bilo moč prepričati o krasotah samote, vedno je rekla, da so vsi pozemski raji dolgočasni, ne izvzemši Breug-helovega raja. „Nespametniea!" vskliknil je slikar, — „kaj ne vidiš bliščati radost na čistem čelu Eve, katera tava po gostem gaji v druščini Boga in Adama? Kadar se skupno sprehajava po tem krasnem cvetnem polji, poslušajoč petje Hrovatinu, da prečita nekov svoj spis, katerega g. Vodopivec nadzornik pohvalno omeni: Zdaj se odloČijo trije udje za okrajno biblio teko; vsled nekega predloga bili so izbrani za to gg. Hrovatin, Anton Leban in Đeningar. Iste gospode izvod konferenca kot stalen odbor v posvetovanje za deželno učiteljsko konferenco. Pri „posebnih predlogih", vglasi g. nadučitelj Anton Leban ter priporoča Žumrove in Razingerjeve stenske tablice, isto tako toplo priporoča teh dveh gospodov „Abecednik". Glede stenskih tablic sklene konferenca, priporočiti je c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, a glede „ Abecednika" izreče g. nadzornik, da je vsakemu učitelju na prosto voljo dano, hoče li po tera abecedniku učiti prihodnje šolsko leto. — Konferenco sklene g. nadzornik 7 V4 uri zvečer z Živio-klicem na Nj. Veličanstvo. Isti večer še so nam bile nakazane diete, ostali smo v Sežani ter se drug dan, 28. t. m. udeležili zborovanja učiteljskega društva se-žansko-komenskega v istej sobi, kjer se je dan poprej vršila okrajna učiteljska konferenca. Predsednik temu društvu, nadučitelj Anton Leban, otvori ob 8. uri zjutraj sejo s primernim nagovorom. Na to pride na vrsto razprava g. Vrtovca „0 poluglasnem „e" („narne-nilnik" se je bil za zdaj izpustil). G. Vrtovec je mlad učitelj iz Kleinmayrove šole. Kakor je njegov učitelj, g. prof. Kleinmavr, ves vnet za izreko „1" in za pisanje poluglasnega „e" pred „r", tako je tudi Vrtovec, njegov uče nec. Uže zadnjič nam je priporočal izreko „1", a danes je g. Vrtovec vneto govoril za poluglasni „e". Se ve da hlologične stvari, o katerih govori navadno g. Vrtovec pri konferencah, nij so vz rasle „na njegovem vrtu", nego so le predavanja Kleinmavrova na koprskem učiteljišči, kjer se je tudi g. Vrtovec šolal. Tem predavanjem g. Vrtovec le kako svojo zrno doda. Vsi zbrani učitelji z g. nadzornikom vred so se strinjali z govornikom g. Vrtoveem, češ, da pisati se mora poluglasni „e" (torej: mer-tev (ne mrtev), berdo (ne brdo itd.), le gosp. Janko Leban bil je proti temu. V daljšem govoru dokazuje iz slovniškega in pedagogično-didaktičnega stališča, da je bolje, da se poluglasni „e" izpušča; opira se na Miklošiča, Levstika, Levca in Jurčiča, a osobito na „Ljubljanski Zvon", na ta preizvrstni beletristični list, kateri tudi n e piše poluglasnega „e'. Vname se na to viharna diskusija, kosovo in duhajoč vonjavo vijolic pod tem letnim nebom, katera se na nas tako ljubez-njivo smeje, nijsi li kakor Eva z Bogom in Adamom?" — «Oh!u — rekla je žena Breug-holova, — „življenje Evino v raji je bilo vender prečudno, ko tam nij imela druge druščine, nego Boga in moža." — Razumeje se, da Breughel nij bil zadovoljen z odporom svoje žene in da je vsled tega le rastla njegova ljubosumnost. Razjaril se je na svet, da si je bil v njem našel, kar si je želel — gotovi denar slave! Vse je strmelo po vsej pravici nad tem ogibanjem vsega sveta, ter se trudilo razumevati, zakaj je ta sicer tako galantni in posvetni slikar najedenkrat postal po ovidovskej metamorfosi, boječ misamtrop. Bil je to žal, da si je vzel krasno Magdaleno Van A'lstvotovo. Smatrali so ga zu smešnega: „Naj nam pokaže svojo ženo in naj si skrije svoje podobe, umejemo!" — Ne zmeueč še mnogo za klepetanje tega pri katerej sta osobito dva gospoda prekoračila malo meje „govorniške uljudnosti," ker vmešala sta tudi osobnosti. In personalia sunt odiosa! Gosp. Janko Leban je citiral iz Levstikove slovnice to-le: „Einige lassen in der schrift dieses „eu aus, indem sie das „r'4 als einen selbst'aut betrachten, was er eigentlich auch ist," ter sklenil: „Gospoda! Raziskovati o strogo filologičnih rečeh, ne pristoja nam, ko nemarno takih globokih študij na to stran; a če Levstik, slavni jezikoslovec, ne piše poluglasnega „e"; če isto tako naša prva prozajista prof. Leveč in Jurčič tako pišeta, moramo se mi tem strokovnjakom v ponižnosti klanjati ter posnemati ju!" Toda konferenca kratko nikar nij hotela podariti vere citiranim filologom. G. nadzornik pravi, da so filologi nestanovitni, zdaj pišejo tako, zdaj tako, a nekov gospod v svojej strasti cel6 izreče: „Merodajen faktor v ljudskej šoli smo mi, ne filologi." — »Naj dokaže g. Levstik, da je „r" samoglasnik." Vsled takih in jednakih strastnih izjav je g. Janko Leban odjenjal in konferenca je sklenila, da se naj v ljudskej šoli pridiga o potrebitosti poluglasnega „e", ob jednem da se storijo potrebni koraki, da se v vsa naša berila da pred „ru temu „eu častno mesto, kakeršno mu pristoja ! In to navzlic temu, da ga niti g. učitelj Miklošič v svojej začetnici niti v drugem berilu pisatelji več ne rabe! Dovelj o tem! Upam, da „Ljubljanski Zvon" v jednem prihodnjih svojih listov pojasni, zakaj poluglasni „e" pred „r" opušča; želel bi, da celč prosil bi g. Levstika samega, da napiše o tej stvari temeljito razpravo. Po viharnej tej točki, prebral nam je g. nadzornik svoj spis „0 krajepisu", katero razpravo, naprošen po gosp. Hrovatinu, v „Šoli" objavi. Za tem je g. Kante govoril o zgodovini v ljudskej šoli, in končno se je določilo, da ima biti prihodnje zborovanje učiteljskega društva sežansko-komenskega v Nabrežini, in sicer drugi četrtek meseca oktobra. Kot govornika pri tej konferenci sta se oglasila učitelja Anton Koršič in Janko Leban. Pri posameznih predlogih nasvetuje g. Kante, naj vsak po mogočesti kaj daruje za Jurčičev spomenik, veljavo ranjcega opisavši v kratkih potezah. Koj se je nabralo, če se ne motim 11 gold., katere je predsednik Anton Leban odposlal odboru za Jurčičev spomenik. G. predsednik sveta, nadaljeval je Breughel neumorno svoje delo in le v časih odložil čopič, da bi premišljeval prirodno pogodarjanje na kraji lesa ali ribnika. Ker je bil pazljiv in navdušen po-zorovatelj velicega gledišča v stvarjenji, rado-val se je i nad najmanjšimi njega prikaznimi in nij bilo tu igralca, kateri bi ga ne bil ganil in ki bi ne bil obrnil na se pozornost njegovo. — Na svojih poetičnih sprehajališčih je sledil let metulja in mirnost pajkovo; toda ko je bila Magdalena pri njem, porabljal je zaradi nje na vse stvore. Ali ta sanjarska mlada žena mu nij bila za ljubeznjivo čast hvaležna; zaprl jej je duri sveta v trenutku, ko slednji se svojim hrupom in leskom dvajsetletno lice največ mami in slepi. V tej goljufivnej dobi, ko srce pozablja vse bolečine v plesalnem vrisci, ko vse postave okolo nas rabijo smeh le za larfo: je Magdalena vsaj v mislih odpirala si zlate duri, katere so jej pokrivale svet in kar je bilo še mnogo hujše, katere so njo prikrivale svetu. (huljo prlh.) zaključi sejo po jednej uri popoludne s primernim govorom. To v kratkih potezah o okrajnej učitelj-skej konferenci ter o zborovanji učiteljskega društva sežansko komenskega. Domače stvari. — (Kranjski deželni glavar.) Usta-voverni dunajski listi še vedno popolnem resno trdijo, da bode g. baron Apfaltrern imenovan deželnim glavarjem kranjskim. Da bi bilo to imenovanje po godu — našim „spravolju-bivim" protivnikom, o tem ne dvomimo, in zato radi verujemo, da je ono njihova vroča želja. A ta že'ja bode tudi ostala — pium desiderium, ker vlada besnim nasprotnikom iz-vestno ne bode storila ljubavi, da bi glavarjem imenovala koga, s komur bi bilo ustreženo samo zda njej veČini našega deželnega zbora. S tem pa ne bodi rečeno, do. bi utegnil kranjski deželni glavar biti vzet iz zdanje njegove manjine. — (Svečanost v Logatci.) Kakor čujemo, nameravajo se tega narodnega shoda posebno naši dijaki obilo udeležiti, kar nas jako veseli. Prilika je prav ugodna, ker so ravno zdaj počitnice, ker so dijaki posebni čestilci Jurčičevi. — (Jurčičeva slika. ) Še jedenkrat opozorujemo naše čitatelje, da je v Kolmano-vej prodajalnici na glavnem trgu razpostavljena Jurčičeva slika, ki jo je mojstersko naslikal naš S. Ogrin. Pogleda naj jo vsak, ker je itak še kratek čas videti, ker se bode v nedeljo vzela v Logatec k tomboli. — (Vojaške vaje za učitelje.) Letošnje vojaške vaje za učitelje-deželne bram-bovce začno se 16. septembra in bodo trajale IG dnij. — (Čebulin semenj.) Kakor ob;čajno je vsako leto na poreijunkulo v Ljubljani Čebulin semenj. Letos se je prav dobro obnesel. Pripeljali so obilo lepe čebulo in tudi kupcev se nij manjkalo, a cena nij bila tako velika kot lani, ker je letos bilo izredno dobro leto za ta pridelek. — (Toča) je mej nevihto v torek popoludne napravila veliko škode. Kakor se nam poroča, je posebno škodo n upravila debela toča v fari vodiškfj, kjer je uničila skoro vse poljske pridelke. Malo manjša je bila toča na Igu. Tudi na ljubljanskem močvirji in na Vrhniki je toča mnogo pobila. — (Strela ubila ) je vtorck popoludne mej nevihto staro ženo z Iga. Ubita v družbi z drugimi ženskami z Iga je plela na polji. Ko se je bližala nevihta šle so v Četrt ure od Iga oddaljeni gozdič, imenovan CJoričica, kar strela udari v staro ženo, drugim ženskam, bilo njih je še kakih deset, zgodilo se nij hudega. Bralcem našim, kateri še spominajo pravde „lepega Tončka" pred ljubljanskimi porotniki, ki je „klošter" zidal in mnogo lahkovernih žensk posebno v ribniškem okraji opeharil za znatno svoto novcev, povemo, da je od strele ubita ženska predstavljala po naročilu „lepega Tončka" ...Mater I'»ožjo". Ta naslov jej je mej ljudstvom ostal in danes se čudijo vsi, kateri so žensko poznali, da je storila tako -/nenadno tragično smrt. — (Porotniki.) Za porotne obravnave, ki se prično pred tukajšnjo tležalno sodnijo dne 22. t. m., izžrebani so naslednji gg. porotniki: A. Glavni porotniki: Anton Avbel, hišni posestnik v Ljubljani; Ludovik grof Blagaj, graščak na Boštanji; Alojzij Kantoni, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Ekslar, hišni po- sestuik v Kamniku; Josip Funtek, vinski tržeč v Mengši; Jarnej Grašek, trgovec v Kamniku; Fran Iglic, trgovec na Dobu; Jan Kecelj, trgovec v Kamniku; Josip Kozin, hišni posestnik v Ljubljani; Rajko Krispar, trgovec v Kranji; Karol grof Lanthieri, graščak v Vipavi; Anton Leveč, trgovec v Mengši; Josip Milavec, posestnik v Cerknici; Jan Modič, posestnik v Novej vasi; Štefan Nagy, trgovec v Ljubljani; Alojzij Pavšin, hišni posestnik v Ljubljani; Toma Pavšlar, posestnik v Kranji; Jan Pe-terca, trgovec z lesom v Ljubljani; Jakob Petrič, posestnik na Vrdu; Karol Poljak, trgovec v Ljubljani; Henrik Reichmann, krojač ▼ Ljubljani; Alojzij Zagorec, hišni posestnik v Ljubljani; Ferdinand SajoviČ, trgovec v Kranj'; Ferdinand Schmitt, trgovec v Ljubljani; Fran Ksav. Sovan, trgovec v Ljubljani; Anton Spa-lek, komi v Ljubljani; Ignacij Štupica, trgovec v Ljubljani; Matija Župan, trgovec v Ljubljani; Fran Trček, trgovec v Ljubljani; Valentin Treven, trgovec v Idriji; Fran Vr-bič, posestnik na Vrhniki; Jan Vičič, trgovec v Ljubljani; Andrej Videmšek, posestnik na Dobu; Aleksander Valjavec, posestnik v Bistrici; Avgust VVinkler, posestnik v Ljubljani. B. Namestniki: Fran Bregant, hišni posestnik; Andrej Druškovič, hišni posestnik; Jarnej Janša, hišni posestnik; Alojzij Jenko, pek; Anton Maršol, krojač; Jurij Plahotnik, trgovec; Luka Sumi, krojač in Ludo vik Vidma jar, prodajalec hišne oprave, vsi iz Ljubljane. — (Iz Motnika) se nam poroča: v 2. dan t. m.: Tudi v naše bližnje duhovnije Špi-talič in v Gornje-Tuhinjske planine se je priklatil volk in pokončal uže nekaj ovac. Danes napravijo lov nanj. — (Sneg v juliji.) Čudno je letos vreme; vročina je bila izredno velika, a vender se nam iz raznih krajev, poroča da je Alpe v Koroškej, Kranjskej in Štajerskej prav nizko pobelil sneg, baje 5000 črevljev. — (V Trstu) se je uže ustanovilo novo podporno društvo pod imenom „Tržaško podporno društvo" in ima dozdaj baje 75 udov. Novega društva uradovanje bodet kakor nam poroča začasno vodstvo, strogo slovensko. — (V Poliča na h) v Štajarskej umrl je 22. m. m. 711etni umirovljeni učitelj Simon Srabotnik. Ta mož je 34 let kot ljudski učitelj služboval. Marsikaterega mladeniča, ki je zdaj mož in v visokej službi, učil je on. In večkrat, ko so mu pripovedovali, da je ta in ta iz njegove šole dosegel veliko čast, bil je mož ginen do solz. Lehka mu zemljica! — (Nemilostno.) Poroča se, da bode v Trničenu zaradi 3 gld. 55 kr. dolga ekse-kutivno prodano posestvo Agati Lešnikovej. Žena je udova in ima 4 male otroke. — (Premembe v Kranjskem uči-teljstvu.) G. Makso Ivanetič, provizorni učitelj v Preloki, črnomeljskega okraja, pride v Hotedržico; g. Anton Žvokelj, nadučitelj v Les-kovci, pride v Brusni k, okraja novomeškega. — (Nesreča.) Pretečeno nedeljo vozilo se je na Dravi pet deklet v spremstvu jednega gospoda. Te grlice pa so morda malo preveč vesele bile in skakale, kakor ribe, kratko, čoln se je nagnil, prevrnil in vsa vesela družba pala je v zelene valove. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč in potegnili mlade te ude na obali. Jedna teh gospic je nevarno zbolela, ali je strah prouzročil bolezen, ali jej pa kopel v Dravi nij dobro dela. — (Kopeli.) V Laške toplice je do 21. m. m. došlo 448 gostov, v Slatino do 23. m m. 1250, v sv. Radegund pri Gradci do 28. m. m. 516 gostov. Kazne vesti. * (Črka „GU.) Parižki „Figaro" pripoveduje da danes vlada črka „G", in navaja ta imena: V Rusiji Gorčakov, v Nemškej Guillaume (Viljem), v Grskej Georges, v An-gleškej Gladstone in prestolonaslednik knez Galije, v Francozkej Grevy, Gambetta in general Galiffes, v Algiru Grevy, v Italiji Gari bakli, v Ameriki Garfield in — Guiteau. * (Hudič v cerkvi.) Predzadnji teden se je v vasi Obrovic pri Brnu zbrala velika množica^ pred cerkvijo, ker je baje — hudič v njej. Župnik je ljudstvo miril, ali to mu je odgovarjalo, da bogatim ljudem hudiča kaže, ubogim pa ne. Na večer istega dne se je jednaka vest raznesla v Brnu, da je hudič v cerkvi Minoritov in zbralo se je več tisoč ljudi pred cerkvijo. Policijski vodja je z velikim trudom red napravil; cerkev se je morala zapreti in tudi ulice, ki k njej drže. * (Pes v službi nibilistov.) Iz Rusije, iz južnoruskega mesta Novočerkoskega se poroča ta dogodbica, ki jasno kaže, kakih zvijač se poslužujejo nihilisti. Tamošnji bogati kupec dobil je anonimno pismo, v katerem se zahteva od njega 3000 rubljev in če bi jih ne poBlal, zapade smrti. Rublje te pa naj položi v kuvertu na natanko zaznamovanem mestu na pokopališči. Kupec je naznanil to policiji in policija mu je svetovala naj položi na oni kraj kuvert, a ne z denarjem marveč s papirjem napolnen, ona pa da bode skrbela, da prime človeka, ki pride iskat kuvert. Skrbno so čuvali kozaki pokopališče, celo noč je bilo mirno, nihče nij prišel po denar, a zjutraj so videli, da kouverta nij bilo več na mestu. Nihče nij vedel, kdo ga je vzel. Drugi dan dobi kupec še bolj ostro pismo. Zdaj pa je v resnici položil v kuvertu 3000 rubljev na omenjeno mesto na pokopališče. Zopet so stražili kozaki, zopet nij80 mogli nikogar zaslediti, a v jutro vender nij bilo več kuverta s 3000 rublji. Kdo ga je vzel? Grobokop je slednjič rešil to uganjko; pravil je, da sta pred nekaj tedni vadila dva moža na pokopališči psa, da je z določenega kraja odnašal reči. Te dve slednji noči pa, je dejal grobokop, videl sem črnega psa, ki je nesel v gobci zavitek. Psa so torej navadili, da je hodil iskat denar. lehko a* leto zaslužijo gostilničarji in kupdevaloi. BroSurioa tabrikacij velja '•> gld.; dobi ho po poštnem podvzetji: F. Schlosser. Trst. (419—-10) Dunajska borza S avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 80 „ Zlatu renta.........94 m 25 _ 1860 drž. posojilo ...... 131 ,50 n Akcije narodne banke..... 838 n „ Kreditne akcije....... 368 „ 60 „ London ..........117 „30 „ Napol...........9 „ 31'/, „ C. kr. cekini........5 „ 61 „ Državn • maike.......57 „ 30 „ Tržne «•«■■■•» v Ljubljani 3. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 61 kr.; — rež 5 gld. 20 kr.; —- ječmen 3 gld. 90 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gld. 20 kr.; — proso 4 gld. 87 kr. j — koruza 5 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov 8 gld. 50 kr.; — fižol bektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram —gld. 8o kr.; mast — gld. 82 kr.; — špeh frišen — gld. 70 kr.; špeh povojen — gld. 74 kr.; — jajce po l4/s kr-i — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnino 60 kr.; — svinjsko meso 60 kr. •, — sena 100 kilogramov 1 gld. 94 kr.; — slame 1 gld. 61 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gld. 60 kr.; — mehka 4 gld. 20 kr. Veliki požar v Ijoniioiiii, ki je vse fabriške prostoro, stroje itd. prve angleške fabriške družbe za izdelovanje stvarij od britanija-srebra popolnem uničil, uzrok je, da se družba razide, ker bi obnovljenje velikanske naprave preveč stalo. Zarad hitrejšo likvidacijo se bode od donos naprej blago iz jedine izvanjsko zaloge na Dunaj i za polovico cene razpošiljalo. Samo za 14 mark, to jo komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrstni obedni service od britanija-srebra, ki je preje veljal 30 mark, ter se jjinn-i, «ia ostane bel. 6 obednih nožev z izvrstnimi jeklenimi klinami, 6 vilic od pravega brit.-srebra, 6 mas. žlic od brit.-srebra, 12 finih žlicic od brit.-srebra, 1 težak zajemalec za juho od brit.-srebra, 1 mas. zajemalec za mleko od brit.-srebra, 6 finih cizeliranih tabletov, 6 izvrstnih kristalnih podstavkov za nože, 6 lepili mas. kozarčkov za jajca, 1 izvrsten poprnjak ali sladkornik, 1 fin precojevalnik za čaj, 2 krasna salonska namizna svečnika. 51 kom. Vsi tu navedeni 54 kom. krasni predmetje stoje samo _ jg]^P"~ 14 mark. Naročbo po postnih nakaznicah ali z vposlanjem vsote izvršuje, dokler jo kaj blaga Britania-Silber-Depot II., Ouere I>eiinustrasse 77. Da je blago izredno po ceni ter izvrstno, o tem se vsakdo more prepričati brez stroškov, ker se brez ovir v 10 dneh service nazaj vzame, če se ne dopade, In povzeta svota se takoj nazaj pošlje. !! Kvarilo !! Za to cono so več kot M komadov reeluega iiln^a no more dati, zato svetujemo, naj so take sleparske anoneo prezirajo, ki se v novejšem času prikazujejo. (334—9) ■ b s 5 •n M o> £ as I* G = I a - I "C 1 •M « .3 !S 09 > , ,u o >- £ . ^ S> ri*-> 58 j- a « j? •2 I j i&s § 2 7 Bergerjevo inedicinično mjilo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic, strokovnjaki", rabi so v največ evropskih državah se sijajnim vspohoiu zoper izpuščaje na životu vsake vrste, osobito zoper hrasto, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hrasto, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltiue, rdeč nos, o/.eldjino, potenje nog. — liergerjevo mjilo iz smole ima 4«% koncontr. Miuole iz lesa ter so stvarno od vsega druzega injila i/, smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da so prekanjen)u izogne« zahteve naj se odločno liergerjevo mjilo iz Hinole ter naj se pazi na znano varstveno marko. Kot milejše mjilo o«l »mole za odstranjenje vseh nečistost i j na polti zoper izpuščaje na glavi in koži otrok in kot neprosežno kosmetično mjilo za umivanje in konanje pri vsakdanje) rabi služi Bergerjevo glicerin-mjilo od smole, imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. Jeden komad velja 35 kr. z brošure o vred. — Glavno zalogo ima lekar tt. 1IELL v OP AVI. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Olavne zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. T m k o cz y. V Kočevji J. Braune. V Krškem J. Bome-ker. V Idriji J. "VVarto. V Kranji K. .Sav ni k. V Litiji J o s. Beneš. V Novem mestu D. R i z z o l i. V Katlovljlel A. Koblek. V Vipavi A. Konečnv. (22—14) Izdateij in urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne*1.