Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.- lir Spedlz. in abb. post. I. gruppo DEMOKRACIJA Slovenci/ združimo se okoli SKUPNE SLOVENSKE LISTE Leto XVI. - Štev. 21 Trst-Gorica, 1. novembra 1962 Izhaja 1. in 15. v mesecu HRUŠČEV SE UMIKA S KUBE Dramatični govor ameriškega predsednika: «lmamo dokaze, po katerih je jasno razvidno, da Sovjeti pripravljajo na Kubi raketna oporišča, iz katerih bodo lahko sprožili napad na obe Ameriki*. Od srede dalje so vse pomorske poti zaprte. Sovjetska zveza je prvič po vojni morala popustiti odločnosti Združenih držav Amerike. V torek zvečer je nenadoma zoprosil predsednik Kennedy ravnateljstva televizijskih postaj, naj mu rezervirajo pol urni program. Vsa Amerika je z nestrpnostjo pričakovala predsednikov govor. Nekaj ur preden je spregovoril, je ameriški predsednik sklical člane vlade in vojaške predstojnike na posvet. Istočasno je pozval v Belo hišo tudi sovjetskega veleposlanika Dobrynina. Kennedyjev govor se je v vsej celoti opiral na kubansko vprašanje. Predsednik je napovedal pomorsko blokado, kajti otok je postal pravo sovjetsko vojaško oporišče. »Kot je obljubila naša vlada - je pričel Kennedy - smo z vso skrbnostjo sledili vedno večjim sovjetskim dobavam vojaškega materiala na otok. V zadnjih tedm smo dobili neodvržen dokaz, da pripravljajo na Kubi oporišča za rakete, ki bodo služile v napadalne namene. Pomen celotnih priprav pa je samo v tem, da bo Kuba postala močna, da bo lahko pričela ofenzivo proti ameriškima celinama. Cim sem zvedel preteklo sredo o pomenu pripravljalnih del sem ukazal, naj se nadz rovanje se okrepi. V zadnjih dneh pa smo dobili dokumentacijo o celotnem delovanju in naša dolžnost je, da s podatki in ukrepi, ki jih bomo podvzeli, seznanimo vso ameriško javnost.« Po tem uvodu je ameriški predsednik dejal, da bodo pomorske sile zavrnile vsakršno ladjo, ki bo dovažala vojaški material na Kubo. Nato je nadaljeval: »Ce bodo Kubanci uporabili 1200 raket, ki jih imajo sedaj na razpolago za napad proti katerikoli ameriški državi, bomo takšno dejanje smatrali za napad Sovjetske zveze na Združene države. Zadnji čas je, da s pomorsko karanteno preprečimo nadaljno dobavo sovjetskega orožja. Naša dolžnost je, da skrbimo za varnost naših državljanov in vseh Američanov od naj- sevemeiSe.Pa.do najinžneiše . točike naše zemljine«. Kot je opazno se je v svojem govoru Kennedy hote izogibal besede pomorska blokada in raje uporabljal formulo »karantena«. Ta izraz nima točne pravne kvalifikacije, toda ima prednost, da poleg tega tudi ni vojaški izraz. To pomeni, da Združene države nočejo dati ukrepu napadalni, pač pa zgolj obrambni značah Kennedy je namreč izrečno zatrdil, da bodo imele vse ladje, ki rte bodo prevažale vojaškega materiala prost dohod v kubanska pristanišča. Ko so Sovjeti vzpostavili blokado v Berlinu se niso ozirali na pre-bivavstvo, preprečili so vsak dovoz živeža, oblačil in podobnih vsakdanjih potreb po cestah, ki vodijo v bivšo nemško prestolnico. Združene države pa so pri kubanskem vprašanju zavzele popolnoma drugačno stališče. Preprečili bodo edinole dovoz vojaškega materiala. Varnostni svet Združenih narodov, k1 se je sestal najprej na zahtevo ZDA in kasneje tudi Kube in Sovjetske zveze Ve je pričel z govorom ameriškega delegata Stevenson je najprej prebral dokument, ki ga je podpisalo dvajset držav člani organizacije južnoameriških držav. S !'■ dokumentom so države OSA odobrile Kennedyjev načrt o pomorski blokadi okrog Kube. Takoj za Stevensonom je spregovoril sovjetski delegat Zorin. Obtožil je Združene države, da hočejo s tem ukrepom nadaljevati napadalno politiko, ki jo vodim proti Kubi, odkar je prišel na oblast Fi-del Castro. Zorin, ki je bil ob tej priložnosti predsednik skupščine je v svojstvu te funkcije še nadalje obtoževal Združene države, dokler ga ni prekinil Stevenson, ki je poudaril, da bi predsednik sveta ne smel prekinjati govornika in bi mu moral dati možnost, da zaključi svoj govor. Zorin je tedaj utihnil in ameriški delegat je lahko nadaljeval z govorom, ki je trajal dobrih štirideset minut. Predlagal pa je tudi, da bi se sovjetski in ameriški predstavniki sestali na zborovanie, kjer bi preučili vsa najvažnejša vprašanja, ki ogražajo mir na svetu. Kennedyjev govor po ameriški televiziji je napravil velik vtis po vsem svetu. V Rimu je spregovoril pred parlamentom ministrski predsednik Fanfani, ki je dejal, da je bila Italija vedno nasprotna oboroževanju držav na kateremkoli delu sveta. Zdi se mi skrajno dvoumno delovanje onih, je nadaljeval Fanfani, ki po eni strani hočejo zagovarjati razorožitev, po drugi strani pa dobavljajo orožje kubanski vladi. Z zadovo- ljstvom pa smo sprejeli na znanje, je zaključil italijanski ministrski predsednik, da so se Združene države obrnile na Varnostni svet, da bi mirnim potom razčistile vprašanje. V Angliji je britanska vlada obtožila Sovjetskq zvezo, da je s pošiljanjem vojaškega blaga na Kubo ustvarila novo težko vprašanje. Se pred nedavnim nada'ju.e uracno vladno poročilo, "je sovjetski zunanji minister Gromyko zatrdil, da bodo pošilike vojaškega blaga na Kubo služile ,le y obrambne namene. Nato je Macmil-lan sprejel laburistične odposlance, ki so izjavili svojo zaskrbljenost. Gaitskell je dejal, da razume Kennedyjevo skrb, vendar pa je zelo zaskrbljen, da s 3 ne bo hladna vojna med obema blokoma šc boli zaostrila. Predlagal je nadalje, naj min -stiski predsednik odpotuje v Washington na razgovor z ameriškim predsednikom. V Bonnu so v zvezi z zaostritvijo kubanskega vprašanja sklicali obrambni svet, kateremu je predsedoval Adenauer. Nemški kancler je izjavil, da se boji, da bodo Sovjeti kot reprezalijo zaostrili berlinsko vprašanje. Iz njegovega govora pa je bilo tudi razvidno, da predvideva spopad med obema blokoma. Alarmatne novice predvsem širijo liberalci, medtem ko so socialdemokrati bolj umirjeni. Brandt je prejel osebno pismo ameriškega predsednika, v katerem ga Kennedy seznanja z vsebino govora, ki ga je imel po televiziji. Francijo so o zaostritvi obvestili, ven- dar pa se francoskimi vladnimi predstavniki niso posvetovali. To je De Gaullovo mnenje, ki sodi, da je Kuba pretežno ameriško vprašanje, v katerega se Francozi ne bodo vmešavali. Fidel Castro je medtem mobiliziral vse prebivavstvo. Ameriškemu letalstvu se je medtem posrečilo, da so fotografirali 1200 raket sovjetske izdelave z atomsko konico, s katerimi je Kuba oborožena. V prvih trenutkih je zgledalo, da nobena stran ne bo hotela popustiti. V spor je posege: tajnik OZN U Thant, ki je predlagal štirinajstdnevno premirje, da bi v tem času prišli do mirne rešitve vprašanja. Tako Kennedy kot Hruščev sta sprejela U Thantov predlog. Hruščev pa je istočasno začel popuščati, medtem ko jc ameriški predsednik vztrajal na zahtevi, da se na Kubi uničijo raketna oporišča. Končno je Hruščev umaknil vse svoje zahteve in poslal ameriškemu predsedniku dolgo pismo, v katerem ga seznan a, da je zaukazal strokovnjakom na Kubi, da prično z razdiranjem raketnih oporišča. Ves vojaški material bodo poslali skupno s strokovnjaki nazaj v Sovjetsko zvezo. S tem lahko rečemo, da se je končal spor okoli Kube s pravo ameriško zmago. Istočasno je tajnik OZN odpotoval v Havano, kjer bo pomagal, da bodo z otoka spraznili vsa raketrta oporišča. Poleg tega pa lahko vidimo dobro voljo državnikov, da se bodo končno le sporazumeli o razorožitvi. Zakaj slouenska lista? Skupna slovenska lista je na sedanjih občinskih volitvah v Trstu edina lista, na kateri kam didirajo samo Slovenke in Slot venci. Po svojih kandidatih se obrača izključno na slovenske volivce. Predstavništvo izvoljen no iz mož in žena, ki nastopajo na tej listi, bo torej imelo pom darjen slovenski narodnostni značaj. Skupno slovensko listo so set stavile, so v njej povezane in jo podpirajo vse štiri obstoječe slot venske politične skupine na Trt žaškem: Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demokrat; ska zveza, Slovenska krščanskot socialna zveza in Skupina neodt visnih Slovencev. Poleg tega kam didirajo na Skupni slovenski listi tudi posamezniki, ki ne pripadat jo nobeni politični organizaciji. Skupna slovenska lista torej ni nobena strankarska lista, temveč je — tako po svoji sestavi, kot po svojem značaju in namenih — zares lista vse slovenske narodt nostne skupnosti v tržaški občini. Okrog Skupne slovenske liste so se zbrali možje in žene, ki smatrajo za svojo prvo dolžnost, da se zavzamejo za uresničenje Odnošaji med KPI in PSI se hrhajo . Ciin so italijanski socialisti začeli od zunaj podpirati sedanjo italijansko v!ado, je bilo. vsakomur razvidno, da bo prišlo prei ali slej do prepirov s komunisti, s katerimi so bili Nennijevci do tedaj v pri-jatrijskih odnošajih. Komunisti cčilajo socialistom, da so kapitulirali pred kapitalističnimi strankami in da se ne b' ri«> več za »interese delovat'a ljudstva«. Kriza v odnošajih med obema strankama pa je postala očividna ob priliki vsedržavnega zborovanja italijanske socialistične stranke. Nennijeva politika je na kongresu zmagala. Levičarji v stranki, ki se nikakor ne morejo odločiti, da bi pretrgali s komunisti sp bili poraženi. Izjava PSI pravi, da za socialiste ni druge izbire kot samo vlada levega centra. Cim bi tovrstna državna politika propadla, bi se oblasti zopet polastili desničarji, ki komaj čakajo na možne razdore. Da bi preprečili možnost propada politike levega centra je Nenni predlagal petletni sporazum med/ strankami, ki tvorijo sedaj vladno večino, to je Krščanskimi demokrati, socialdemokrati in republikanci. Na komunistične napade, ki smo jih lahko brali v raznih partijskih glasilih niso mogli italijanski socialisti preko. Polemiko, ki jo sedaj vodita cbe stranM. pravi Nenni, bo treba prenesli med de lavce in tudi med komunistične delavc-* Naša politika hoče izvesti program, ki smo ga določili z vladnimi strankami pro teklega februarja, ko smo se odločili z« sodelovanje. Zelja, da pride do petletnega sporazuma pa izvira iz želje, da se vlad-' levega centra ohrani. »Socialisti se noč'-mo«, je pisal Avanti, »skrivati za spora zumom, pač pa hočemo stvarno nekai d'> prinesti za blagor italijanskega ljudstva« V lokalnem merilu obtožujejo komunisti one člane Neodvisne socialistične zve ze, ki so se vključili v PSI, da so se o* povedali svoji narodnosti in da se bodo utopili v italijanskem morju. Pri tem s*> ozirajo na govor pokrajinskega tajnika Pittonija, ki ga je imel na sestanku kandidatov PSI: »Obramba pravic slovensk" manjšine, ki jo zagovarja republiška usta va in vstop v stranko določenega števi’a bivše neodvisne socialistične zveze ne mo reta na noben način spremeniti narodnostnega značaja PSI«. Socialisti se branijo pred komunisti' nimi obtožbami, češ da branijo slovensko manjšino, ker je to sestavni del dem-1/ kratičnih zahtev, na katerih sloni PSI. S svoje strani pa očitajo komunistom, dn je Siškovič na nekem zborovanju dejal »Bistveno vprašanje obstoja vsake manjšine so stiki z matično državo- Ovirati t» stike pomeni ovirati razvoj manjšine« Socialisti pa se spominjajo dejanj Vida-lija, Seme, Bernetičeve in ostalih komunističnih kandidatov, ki so se svojčas izrekli proti videmskemu sporazumu o malem obmejnem prometu in so iz svojih organizacij izključili predstavnike, ki so imeli stike s Slovenijo. Novi spori v državnem merilu so prišli SliODenCI! DRUŽI NAS V//j SKUPNA SLO VENSKA LISTA na dan ob priliki glasovanja proračuna zunanjega ministrstva v trenutku ameriške pomorske zapore okoli Kube. Ko munisti so postavili svojo tezo v pričakovanju, kakšna ho reakcija socialistov. O kubanskem vprašanju je za socialiste govoril skrajni levičar posl. Vecchietti, ki je dejal, da ne verjame ameriški dokumentaciji, po kateri bi imeli Sovjeti na otoku 1200 raket. Govor poslanca so ostro komentirali tudi v sami socialistični stranki. Nenni je sklical glavni odbor stranke, da bi preprečil različna tolmačenja kubanskega vprašanja najvidnejših predstavni- kov stranke. Avtonomist poslanec Pierac-cini pa je v članku, ki ga je prinesel »Avanti« zagovarjal stališče, po katerem mora Italija podpirati politiko miru in se ne ozirati na razna možna prijateljstva, ko gre za preučitev perečih vprašanj Takšna politika je pravilna, vendar yp je Pieraccini pozabil, da ima Italija ob veznosti do atlatske zveze in torej ne| more zagovarjati nevtralistične zunanje politike, ki je pri srcu italijanski socialistični stranki. V torek, ko bodo v parlamentu končali debato o proračunu zunanjega ministrstva bomo videli, kakšno stališče bodo socialisti zavzeli sedaj, ko se je kubansko vprašanje rešilo. Kitajski vdor v Indijo Spor med Indijci ih Kitajci v zvezi s severno mejo med obema državama se je v zadnjem času še bolj zaostril. Kitajske oborožene čete so vdrle na indijsko ozemlje. Indijci so se sicer postavili v bran, vendar pa so bili kaj kmalu prisiljeni na umik. Obrambni minister Menon je na tiskovni konferenci pojasnil svoje skrajno pesimistično mnenje, da se bo kitajski vdor kmalu zaključil. Ceste, ki vodijo do meje, so na indijskem ozemlju v slabem stanju in zato pomoč iz zaledja le s težavo prodre do fronte. Začela pa se je tudi zima, ki na visokih krajih, kjer se vršijo bitke onemogočajo redno dobavo vojaškega blaga in živeža. Brez dvoma imajo Kitajci namen podvreči si čim več indijskega ozemlja še preden se začne ostrs^ himalajska zima. Spor med Indijci in Kitajci ima svoj izvor v dejstvu, da Peking ne priznava meje, ki so jo med obema državama začrtali še v letih, ko so v Indiji gospodovali Angleži. Doslej so Indijci zagovarjali, kot znano nevtralistično politiko enake oddaljenosti od komunističnega in demokratičnega bloka. Istočasno pa je znano, da so v Moskvi sklenili, da bodo pomagali Kitajcem z vojaškim materialom. V tem trenutku lahko napovemo, da bodo tako Američani kot Angleži povečali vojaške dobave Indiji, kar pa, če ne bo prišlo do vojne s Pekingom, bo prisililo Delhijske politike, da bodo spremenili tudi svojo zunanjo politiko, vsaj v zvezi z azijatskim komunizmom. V Pekingu so pred kratkim sporočili, da so pripravljeni na pogajanje z Indijci, toda Nehru zahteva, da se Kitajci najprej umaknejo z indijskega ozemlja in šele nato se bo z njimi pričel pogajati. Tudi Rdeči Kitajci so pripravljeni na razgovore, vendar pa se zaenkrat ne nameravajo umakniti z ozemelj, ki so si jih v zadnjih dneh podvrgli. in priznanje vseh pravic, ki gret do slovenski manjšini po reput bliski ustavi in mednarodnih pot godbah. Njihova prva skrb bo naj store vse, da bodo etnične in kulturne značilnosti ter vrednot te slovenske manjšine na Tržat škem spoštovane in zaščitene. Vsestranska in popolna enakopravnost državljanov različnih jezikov mora postati dejstvo. Skupna slovenska lista se torej razlikuje od drugih list, ki se na občinskih volitvah v Trstu pot tegujejo za zaupanje volivcev, tudi v tem, da v svojem prograt mu ni odmerila prvega mesta vit sokodonečim ideološkotpolitičt nim načelom. Prvenstveno pot zornost posveča drobnim, a zato za tržaške Slovence toliko bolj občutenim in stvarnim manjšim skim problemom. Razumljivo je, da bodo kandit datje Skupne slovenske liste, v primeru svoje izvolitve skrbeli tudi za uspešno občinsko gospot darjenje in delovanje. Toda za> stopanje posebnih interesov, kot rtsti in pravic slovenske manjšit ne na Tržaškem je in ostane glavna naloga, zaradi katere je bila Skupna slovenska lista pot stavljena. Ko je šlo za kakšne zahteve ali potrebe tržaških Slovencev, so izkušnje vedno pokazale, kako važno bi bilo, ko bi jih v njihot vih zadevah zastopalo čim širše in samostojno, z demokratično izvolitvijo politično Legitimirano predstavništvo. Skupna slovenska lista meni, da samo odkrito slovenska, na disciplino vsedržavnih strank nevezani predstavniki lahko uspešno in dosledno zastopajo težnje in pravice slovenske manjšine. Ljudje, zbrani v Skupni slot venski listi, so prepričani, da ne more biti nobenega dvoma o rest ničnosti in utemeljenosti te tri ditve. Če tržaški Slovenci tega dejstva ne bodo upoštevali, pot tem ne bodo mogli preprečiti, da bi slovenski problemi tudi v bodoče ne bili velikim strankam samo cenena vaba, na katero bot do lovile slovenske glasove. V vseh odločilnih trenutkih pa bodo te velike stranke svoje posebt ne, Slovencem dane obljube redt no zapostavile za svojimi širšimi in splošnejšimi strankarskimi kot ristmi. Pobudniki, organizatorji in sot mišljeniki Skupne slovenske liste so si torej zadali nalogo, da po-lože temelj slovenskemu marijt šinskemu predstavništvu in zastopstvu, ki bo — strankarsko nevezano — v uveljavljanju svo* jega programa lahko sodelovalo z vsemi, ki bodo pokazali zanj razumevanje. Slovenci, naj zastopajo Slove«* ce pod odkritim in nedvomnim slovenskim političnim imenoto. To je poziv, to je program, s kat ferim se Skupna slovenska lista z zaupanjem obrača na tržaške Slovence, ki bodo U. novembra poklicani, da s svojimi glasovi za Skupno slovensko listo prispevat jo k ustanovitvi takšnega svojet ga predstavništva in zastopstva, kakršno je potrebno ne samo trt žaškim, temveč sploh vsem Slot vencem v Italiji. Samo Slovenec brani Slovenca Skupna slouenska lista je naša, domača lista! Stran 2. Kaj so pisali o prepovedi slovenskega napisa Ker naši čitatelji zelo verjetno niso brali .raznih člankov, ki so bili objavljeni po raznovrstnih časopisih, smo zbrali vse one odlomke, ki govorijo o prepoved’ slovenskega napisa v znaku Skupne slivenske liste. Pozdraviti je treba pisarne vseh onih listov, ki so objektivno prikazali željo predstavnikov Skupne slovenske liste, da si zagotovijo pravice, ki jih priznava italijanska ustava in londonski sporazum. Za večjo preglednost si bomo ogleda' j pisanje različnih časopisov. Pričnimo prikazovanje s pregledom člankov, ki jih je ob tej priliki objavil »Primorski dnevnik«. PRIMORSKI DNEVNIK V soboto 13. t.m. je na tržaški strani »Primorski dnevnik« priobčil članek s štirikolonskilft naslovom »Protiustavna zavrnitev znaka SSL zaradi napisa v slo-venščini in strešic«. V podnaslovu pa pra- vi »Protest Sveta Skupne slovenske liste - Protestni brzojavki predsedniku republike in predsedniku vlade - Jalov izgovor neuradni jezik: zakaj pa »Libertas« v znaku Krščanske demokracije?« Besedilo članka je' naslednje: Včeraj je predsednik tržaškega sodišča dr Renzi sporočil predstavnikom »Skup ■ne slovenske liste«, da niso sprejeli njih votivnega znaka, ker je na njem slovenski napis, kar naj ne bi bilo v skladu z obstoječimi zakoni. Istočasno je predsednik tržaškega sodišča tudi omenil vprašanje stnešfc pri slovenskih imenih in pri imkih predlagateljev in kandidatov omenjene liste. V vseh dokumentih, potrebnih za predložitev liste, so namreč naznačili imena in priimke, kot so napisani v -jse'o-nih izkaznicah prizadetih in torej v številnih primerih v slovenski obliki. Meha-nografski urad tržaške občine, ki izdaja volilna potrdila, pa ne navaja pri imenih in priimkih strešic. V bistvu gre torej za grob diskriminacijski postopek, ki ga utemeljujejo s prozorno neresnimi razlogi, češ da slovenščina ni uradni jezik in torej ne more biti slovenskega napisa na neki kandidatni listi. Tudi latinščina ni uradni jezik italijanske države, vendar pa je že dolgo vrsto let latinski napis »Libertas« na volivnem znaku največje italijanske vladne stranke. Avstrijska manjšina v Južni Tirolski svobodno uporablja na vseh volitvah naziv svoje stranke »Volkspartei« in francoska manjšina »Union Valdostain«. Zakaj torej slovenska manjšina na Tržaškem ne bi smela uporabljati slovenskega napisa? Predlagatelji te liste so do včeraj prejeli samo telefonsko obvestilo in poziv, da se danes dopoldne zglase na sodišču. Zato tudi pravni položaj liste ni povsem jasen. Ni namreč znano, če je sodišče z znakom zavrnilo listo v celoti in če bo predsednik tržaškega sodišča zahteval, da morajo vso dokumentacijo vložiti vnovič ali bodo zahtevali samo, da spremene znak in odstranijo iz njega slovenski napis. Naslednjega dne smo lahko brali daljši članek, ki je imel pravtako štirikolon-ski naslov »Volivna komisija vztraja pri svojem nezakonitem sklepu«. Podnaslov pa pravi »Predstavnika liste sta zavrnila kompromisni predlog, po katerem naj bi slovenski napis na volivnem znaku zamenjali S kraticami v slovenščini in italijanščini. Protestni izjavi SKGZ in PSI«. Včeraj ob 12. uri se je sestala okrožna sedemčlanska volivna komisija, kateri predseduje predsednik sodišča dr. Renzi. Komisija je sprejela zastopinika »Skupne slovenske liite« odv. Škrka in odv Agneletta, katerima so že v petek telefonsko sporočili, da ni$o sprejeli znaka liste. Predsednik sodišča dr. Renzi je na tem sestanku omenjenima predstavnikoma povedal, da je komisija proučila prošnjo »Skupne slovenske liste« in da ne more sprejeti predlaganega znaka, ker je na njem napisan naziv liste v slovenskem jeziku. To je utemeljeval s trditvijo, da jena Tržaškem samo italijanščina uradni jezik, Nato je tudi omenil, da je potrebno vnesti popravke pri priimkih 4 kandidatov, ki so se podpisali s strešico, čeprav to ne izhaja iz potrdila volilnega urada Svoja izvajanja je zaključil z zahtevo, da se spremeni znak liste in da se vnesejo popravki v zvezi s strešicami. Predstavnika »Skupne slovenske liste« sta na te trditve odgovorila: 1. Gre za upravni akt pred upravno oblastjo in v Trstu so bili že predloženi in sprejeti akti upravnega značaja, ki so bili napisani v slovenščini. Zato se ne more v tem primeru uporabiti člen 122 zakonika o civilnem postopku ali člen 137 zakonika o kazenskem postopku. 2. Italijanska ustava in italijanski zakoni dovoljujejo uporabo imen v tujem jeziku, bodisi krstnih imen, kot nazivov za podjetja, ustanove, društva, časopise, združenja itd. Tudi na tržaškem sodišču je potrjenih mnogo takih imen in nazivov Naziv »Skupna slovenska lista« je_ v bistvu ime neke liste. V našem tržaškem primeru pa poleg tega londonski memorandum specifično predvideva slovenščino v uradnih aktih. 3. V Italiji in v Trstu so bile že sprejete liste z neitalijanskimi nazivi v znaku. Predlagatelja sta navedla primer KD, ki ima v napisu naziv »Libertas«, ki je latinski, ter primer »S.T. Volkspartei« in »Union Valdbtalne«, ki imata obe naziv v nemškem odnosno francoskem jeziku v volivnih znakih. 4. Vsi italijanski državljani imajo pravico do uporabe svoje materinščine in torej tudi Slovenci, ter zlasti pravico do uporabe lastnih imen in nazivov. Zato je "Primorski dnevnik” je priznal, da se je slovenski in ne socialističnim listam posrečilo uveljaviti dvojezičnost - ”11 Piccolo” je prvič objektivno prikazal borbo Slovencev za enakopravnost Ljubljansko "Delo” je posvetilo Skupni slovenski listi uvodnik Zagrizena članka v videmskem dnevniku "Messaggero Veneto” bila s predpovedjo uporabe slovenskega naziva narejena krivica vsem Slovencem in je ta ukrep ogorčil vso slovensko javnost. 5. Glede strešic na priimkih kandidatov sta predlagatelja ugotovila, da so vsa imena in vsi priimki napisani tako, kot to izhaja iz osebnih izkaznic in da je ža lostno, da odgovorni volivni uradi še nisc odstranili pomanjkljivosti in izdajajo nepopolne dokumente. Zaradi navedenih razlogov sta predla gatelja odločno vztrajala na svojem sta liščuin zahtevala , da komisija sprejmi volivni znak tako, kot je bil predložen. Končno sta predstavnika »Skupne slovenske liste« zaprosila komisijo, da navede zakonske predpise, na katere se je komisija oslanjala pri prepovedi. Na to svojo zahtevo nista dobila nobenega odgovora. Sledila je obširna diskusja in izmenjava mnenj, ki je trajala skoro dve uri in med katero je bilo govora tudi o kompromisnem predlogu, da naj bi zamenjali slovenski napis s kraticami v slovenščini in italijanščini. Na volivnem znaku torej ne bi bil napis »Skupna slovenska lista«, temveč »S,S,L, — L .U.S.«. Tudi ta predlog sta predstavnika liste odbila, ker te kratice volivcem niso znane in ker načelno in pravno ne obstoja nobena razlika med slovenskim polnim imenom ali med slovenskimi kraticami nekega imena. Praktično torej na omenjenem sestankij niso ničesar stvarnega sklenili: predstavniki »Skupne slovenske liste« so vztrajali na svojem stališču in zahtevajo vključitev polnega naziva v znak liste; predstavniki volivne komisije pa tega nočejo dovoliti. Ob zaključku je predsednik omenil, da se bodo sestali ponovno prihodnji teden Svet »Skupne slovenske liste« je včeraj dal naslednjo izjavo: »Razne italijanske politične stranke so svetu že danes izrazile svojo solidarnost Svet pričakuje odgovor od drugih strank. Predstavniki sveta so včeraj obrazložili volivni komisiji pravne razloge, ki odstranjujejo vsak dvom glede pravice in uporabe slovenskega naziva v znaku liste. V zvezi z izvajanji omenjene komisije lahko svet »Skupne slovenske liste« samo ponovno poudari svoje znano stališče in pričakuje, da bo sprejet predloženi znak«. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je včeraj dala naslednjo izjavo: »Slovenska kulturno-gospodarska zveza obsoja kršitev načel ustave in londonske spomenice, ko so oblasti prepovedale n" pis na volivnem znaku »Skupne sloven ske liste«. Og ti za slovensko stvar je vedno priskočil na pomoč in požrtvovalno deloval. Pokojnik je bil v Barkovljan, kakor tudi v drugih predelih tržaškega mesta dobro poznan. Posebno skrb je posvečal delovanju raznih podpornih ustanov. Znano je namreč, da je po svojih zmožnostih vsako leto pomagal Slovenskemu dobrodelnemu društvu. bila še enkrat rešena. Rim je izvojeval svojo bitko proti teološkim sofizmom, ki so jih zagovarjali vzhodni filozofi. Zagotovljena pa je bila še za nadaljni dve stoletji skupna vez Cerkve. POD ČRTO Dva tisoč let zgodovine v luči vesoljnih cerkvenih zborov PETI CERKVENI ZBOR Zgodovina petega ekumenskega koncila, ki je bil sklican v Bizancu 5. maja 553 je svojevrstna. Zbor je sklical imperator Justinijan in prvič se je zgodilo, da mu je prisostvoval sam papež. Toda papež Virgilij, ki je pristal na sklicanje se zbora ni udeležil po lastni volji. Justinijan je namreč papeža prisilil in ga ves čas zasedanja proti njegovi volji zastražil v sejni dvorani. Pred začetkom zasedanja je papež Virgiliji skušal zbežati iz Bizanca in se je zatekel v Kalcedo-nijo v cerkev, kjer se je vršil prejšnji koncil. Vendar pa ga je vladar dohitel in ga prisilil, da se je udeležil zadnjih dveh zborovanj koneila. Tu so najprej obsodili nekatere nove herezije v zvezi s Kristusovo Osebo. Vendar pa je bila obsodba tako zelo stroga, da se je papežu in škofom1 zdelo, da je v nesoglasju z izvajami, ki so bile podane na koncilu v Kalcedoniji. Vendar je končno papež le soglašal z zaključki zborovanja, ki je na ta način postal ekumenski, vendar pa cerkvene občine v Milanu in Akvileji dolgo časa niso in niso hotele priznati vrednosti petega koncilja. S teološkega vidika je peti koncil kaj malo pomemben, vendar pa je jasno, da se je razdor med vzhodom in zahodom začel poglabljati. To pa predvsem zaradi stalnih herezij, ki so nastajale na vzhodu in pa zaradi težnje Bizanca, da bi se posvetna in cerkvena oblast združila. NOVA HEREZIJA V letih od 678 do 681 se je v Bizancu vršil šesti ekumenski koncil. Sklical ga je vzhodnorimski imperator Kostantin III. s pristankom papeža Agatona. Papež je poslal na šesti koncil osem poslancev. Zasedanje je trajalo od 7. novembra 680 do 16. septembra 681 v glavni dvorani imperatorjevega dvorca. Tokrat se je prvič zgodilo, da so koncilu, kljub prisotnosti Kostantina III. predsednikovali .papeževi odposlanci. Glavna točka koncila je bila obsodba nove herezije ki so jo imenovali »monotelitizem«. Po tem nauku naj bi imel Kristus le eno samo hotenje (monos telos). Bila je torej nova zvrst kristoloških herezij, ki je imela namen ponovno' zamešati ' jasne pojme " vernikom o dvojni Kristusovi .podobi in torej istočasno" o dvojnem' Kristusovem hotenju. Herezijo so na šestem koncilu odločno obsodili, vendar pa so prej poslušali predstavnika »monoielistične« struja, patriarha Makari-ja jz.,'Antiohije. Na zadnji se ji,.so ob .prisotnosti imperatorja, ki si je prevzel na svoja ramena stroške za sklicanje in ’ goštoljublje vseh 174 škofov, izdali poročilo v soglasju s prejšnjimi koncili in torej jasno prikazali dvojno Kristusovo hotenje. Pravovernost rimske Cerkve je :Uiiuuiumiinuuiiiiiiiuiuimiiui]n!iiiiniiiiiiiiiiniiuiiiDioii]iniiuuuHiuwiiHinuiiiuiuiBmiiuuimniimgR!]i)uiuinuiiiuiiuHtnmiuiDi!inunii ISLAM GROZI Medtem ko so se na vzhodu še nadalje prepirali o dogmah, ki so jih sprejeli na prejšnjih koncilih, so se na zahodu ustanovile nove države predvsem barbarske, ki sp bile v stalnem nasprotstvu s krščanskimi. Toda to je bil komaj začetek. V osmem stoletju krščanskega štetja je nastopil Islam. Kot vihar je prišla nova vera in pod sabljami Mohamedovih pripadnikov }e padla najprej Mala Azija, nato Sirija, Egipt in severna Afrika. Le z veliko težavo se je Leonu III. posrečilo, da je zaustavil njihov pohod pri samih vratih Bizanca. Toda prav ta veliki vladar, ki je izkazal toliko srčnost v vojski proti Arabcem, je zapadel občudovanim točkam vere svojih nasprotnikov. Z dekretom je namreč leta 730 prepovedal kult ikon. Začel §e je pra- vi lov na ikone, uničevanje umetniških vrednot. Papež Gregor II. je protestiral proti nezaslišanemu ukrepu, vendar pa se je uničevanje nadaljevalo še skoraj pol stoletja. Boj proti častivcem ikon se je zaključil šele s smrtjo imperatorja Kostantina V. leta 780. Tedaj je zavladala namreč vladarica Irena, ki je tila navdahnjena s čisto vero. Medtem pa je papež Hadrijan I sklical sedmi ekumenski koncil v Niceji, ker je od tu izvirala vera cčetov. Koncil se je pričel jeseni leta 787 in na osmih zasedanjih so točno določili kult ikon. Slike in kipi le pomagajo verniku, da se v zatopljenosti povzpe do Boga in svetnikov, pred katerimi podobami kleče moli. Častiti slik je torej dovoljeno le v kolikor se ne obožujejo ikone kot take, pač pa Bog in svetniki, ki so upodobljeni. Pri tem pa ne smemo zamenjati čaščenja z oboževanjem, kajti oboževanje smo dolžni samo Bogu. Nad 300 škofov in nekaj papeževih poslancev so odobrili in podpisali določitve sedmega koncila. Vendar pa so na žalost prišli zapiski VII koncila, ki so bili sestavljeni v grščini, v Rim v slabem latinskem prevodu. Jasna razlika med čaščenjem in oboževanjem slik, ki so jo sprejeli na koncilu v Niceji se je v latinskem prevodu nekako zamešala in izgubila. Karel Veliki pa je v tem dobil razlog, da je postal prvi zagovornik prave vere, ki »so jo vzhodne cerkve hotele izmaličiti«. Zato je sklical leta 794 v Frankfurtu nov koncil, na katerem so obsodili Ničejski ekumenski koncil. Toda papež Hadrijan I. je z vso odločnostjo zavrnil pretenzije Karla Velikega in potrdil sklepe ničejskega koncila. Predvsem, pa je zavrnil željo frankovskega kralja, ki je želel, da bi izključil iz Cerkve bizantinskega imperatorja. OBSODBA FOCIJA Osmi ekumenski koncil se je pričel v vzdušju vedno .večjega trenja med Rimom in Bizancem in nujno torej začetek razcepljenja med vzhodom in Zapadom, Na božični predvečer leta 800 je papež Leon III. okronal francoskega kralja Karla Velikega za imperatorja zahodnorimskega svetega imperija. V Bizancu so. kronanje smatrali .za izdajavstvo 'papeža' do, vzhodnega rimskega Cesarstva. Politična ljubosumnost je postala odločujoči element tudi v religioznih problemih. V takih okoliščinah • se je pričel spor med papežem, ki se je zavedal svoje prioritete v Cerkvi in slavohlepnim patriarhom. Papež Nikolaj I. ni hotel priznati Focija za kostantinopolskega patriarha, ker se je Focij polastil mesta s tem, da je prisilil svojega prednika Ignacija, da se je mestu odpovedal. Cim je Focij zvedel, da se Rim upira njegovemu imenovanju je sklical koncil v Bizancu. Tu je za vzrok povzel uvod v »vero« latinske Cerkve, ki pravi Filioque -in je torej treba postaviti novi vrstni red. Zaradi tega je izobčil iz Cerkve papeža Nikolaja 1. Nastala je prva razpoka. Nekaj tednov po koncilu so umorili imperatorja Mihaela II., ki je dajal potuho Fociju. Pokojniku je sledil sin Bazilij I., ki je takoj zaprosil novega papeža Hadrijana II. naj sodeluje pri sklicanju ekumenskega koncila z namenom, da bi ponovno združili Cerkev. Zborovanje je bilo sklicano v Carigradu in se je vleklo od 5. oktobra 869 do 28. februarja 870, ko se je delegatom in škofom končno le posrečilo obdržati vsaj začasno povezavo v Cerkvi. Obsodili so, Focija in ga izobčili iz Cerkve. Toda v Bizancu so se mnogi že naužili strupa do Rima in deset let kasneje je bil Focij rehabilitiran, razmere z Rimom pa ponovno pretrgane. Vendar pa je bilo treba počakati še dobrih šestdeset let predno je prišlo do končnega zloma. REFORMISTIČNO DELO Več kot dve sto let je moralo preteči od zadnjega nesrečnega ekumenskega koncila na vzhodu preden so se cerkveni očetje ponovno zbrali. Okoli leta tisoč se je zapadna Cerkev morala boriti proti mnogim težavam. Arabci so vdirali na italijansko obrežje, v Rimu samem pa so se princi borili med seboj za prvenstvo, vzvišenost duhovnega poklica je propadala. Cista vera je ostala le v navadnih vernikih in po samostanih. Ko so za papeža izvolili Gregorja VII. se je pričela reforma v Cerkvi. Toda veliki papež, ki si je zadal nalogo, da preobrazi cerkveni ustroj si še ni upal sklicati ekumenskega koncila. To se je posrečilo njegovemu nasledniku Kalistu II., ki je leta 1123 zbral v lateranski palači nad 300 škofov in 600 prelatov in samostanskih ključarjev. Deveti koncil se je predvsem zanimal za disciplinska vprašanja in je uresničil zamisli o reformi, ki jo je izdelal Gregor VII. Poleg tega pa so se zborovavci pogovarjali o križarskih vojnah in so potrdili božje premirje, ki ga je izklical Clermont Fer-rand in zaukazal kristjanskim princem naj pozabijo na medsebojna nesoglasja. Vse svoje sile pa bi morali princi v tem času posvetiti namenu osvoboditve božjega groba, ki je bil v saracenskih rokah. PRVI PROTIPAPEZ Kalistu II. je nasledil Honorij II., ki pa je vladal premalo časa, da bi se lahko posvetil reformističnemu delu. Po njegovi smrti je šestnajst francoskih kardinalov izvolilo za papeža Inocenca II. Kmalu nato pa je dvajset kardinalov izvolilo drugega papeža, ki si je nadel ime Anaklet II. Anaklet II. se je zaprl v vatikanske palače in do ■ svoje smrti ni hotel dovoliti delovanja pravemu papežu Inocencu II.. ki je imel med svojimi prijatelji največje tedanje svete može kot na primer sv. Bernarda. Prav sv. Bernard je prepričal Inocenca II., da je -sklical deseti ekumenski- koncil. Tedanje kronike pravijo, da se ga je udeležilo nad 1000 škofov in odposlancev. Koncil je imel pretežno disciplinsko karateristiko. Delegati so namreč debatirali o po-delevanju zakramentov in še posebej o poroki. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 DEMOKRACIJA Leto XVI. - Stev. 21 PODROBNI PROGRAM SSL Kaj s) pisali o prepovedi slov. napisa V zadnjih številkah »Demokracije« smo priobčili program, s katerim se je predstavila slovenskim volivcem Skupna slovenska lista. Tedaj smo dejali, da bomo objavili tudi podroben program, katerega uresničitev zahtevamo v korist občanov, ki prebivajo v raznih predelih tržaške občine. Zdravo gospodarstvo je temelj našega neodvisnega narodnega življenja, Skupna slovenska lista si bo prizadevala za vsestransko povečanje dohodkov naših delavcev, kmetov in podjetnikov. Nova občinska uprava mora več storiti za naše Ijud' na tem področju, pa naj gre za delavca, kmeta, obrtnika, trgovca ali podjetnika. Občina mora voditi takšno gospodarsko in davčno politiko, da jim bo odprla razmah, ne pa jih dušila. Delavec in kmet sta steber naše narodnostne skupnosti. Za to mora občinska uprava v svojem delokrogu, pa tudi s posredovanjem pri državnih oblasteh storiti vse za zaščito socialnih in gospodarskih koristi našega delav stva. Posebna skrb se mora posvečati mla dim delavcem in jim omogočiti poklicno-strokovno izobrazbo in specializacijo v njihovem materinem jeziku. Skupna slo venska lista se bo zavzemala za socialno-sindikalno zaščito slovenskih hišnih pomočnic, zlasti za njihovo starostno oskrbo. Dalje skrbi Skupna slovenska lista v svojem programu za slovenskega kmeta, ki je čuvar naše zemlje in neusahljiv vir našega življenja. Za vsako ceno se bo trudila, da bosta občina in javna oblast omogočili našemu kmetu takšno življenje, da mu ne bo treba bežati z rodne grunde. Ze zdaj dviga in bo dvigala svoj glas za naglo pomoč našemu podeželju, ki je bilo zlasti letos hudo prizadeto od suše in toče. Toda preglejmo si na kratko, kaj bodo izvoljeni predstavniki Skupfne slovenske liste zahtevali za razne okoliške kraje. SVETI KRIZ Sezidati je treba novo osnovno šolo in otroški vrtec. Dokler pa ne bo postavljena nova šola, je treba popraviti streho stare zgradbe in napeljati vanjo telefon. Zidati je treba stanovanjske hiše za domačine in ne samo za priseljence. Občutiti je veliko pomanjkanje občinskega re-kreatorija ža otroke, mladihi pa je treba postaviti športno igrišče. Za avtobusno postajo je treba postaviti čakalnico tako v sv. Križu kot v Trstu, da se bodo potniki lahko zatekli vanjo ob burji, mraau in dežju. Okrepiti je treba cestno razsvetljavo, tlakovati nekatere poti. Župnišče je treba popraviti in istočasno preurediti tudi župnijsko dvorano in zvonik. Slaba je tudi kanalizacija pri pokopališču, da bo imelo javno stranišče primeren odtok. PROSEK — KONTOVEL Tudi tu je treba graditi hiše za domačine in ne samo za begunce. Nadalje se čuti potrebo po avtobusni čakalnici v obeh, vaseh. Električna razvetljava je zelo pomanjkljiva in jo je treba izboljšati in razširiti, tako da Se ne bo več dogajalo, da se otroci boje hoditi v večernh urah po temačnih ulicah. Izboljšati je treba vaške poti, izdati dovoljenje za lekarno, zgraditi javno kopališče in pralnico. Nadalje je treba dati podporo za župnijsko dvorano na Proseku. OPČINE Predvsem je nujno potrebno popraviti vaško cesto, napeljati in obnoviti razsvetT ljavo. Tudi tu je treba zidati ljudska stanovanja za domačine. Občina ali pristojne oblasti morajo plačati odškodnino kmetom za razlaščeno zemljo, kakor tudi izplačati odškodnino za vojno škodo. Zahtevamo, da se postavijo dvojezični napisi. Znižati je treba tramvajske cene posebno za delavce, dijake in uslužbence, ki morajo vsak dan v mesto. TREBČE Tudi tu naletimo na podobne težave, kot v drugih krajih tržaške občine. Zgraditi je treba ljudska stanovanja, izplačati škodo, ki so jo utrpeli kmetje med vojaškimi vajami, postaviti avtobusni postaji in sicer v vasi in ob novi avtomobilski cesti. Znižati je treba prevoznino za dijake, ki se vozijo v šolo, kot za delavce, ki delajo v mestu. Popraviti je treba tudi športno igrišče. P A D R I C E Glavni problem ostaja slaba razsvetljava, ki jo je treba izboljšati in pomnožiti število v vasi nameščenih žarnic. Preprečiti je treba umetno naseljevanje, da se ne bo spremenil narodnostni in socialnf značaj vasi. GROPADA Tudi tu je treba izboljšati razsvetljavo, asfaltirati cesto Bazovica-Gropada. Cim-prej je treba izplačati škodo in določiti pogostejše avtobusne zveze, ker so dosedanje absolutnd preredke. BAZOVICA Katranizirati je treha gornji del ceste v vasi. Nova občinska uprava mora zgraditi javno kopališče in bazen za otroke. Nujno potrebujemo tudi pralnico in čakalnico pri avtobusni postaji. KATINARA Skoraj v vsakem okoliškem prede:u tržaške občine je električna razsvetljava občutno prešibka, vendar pa se tako sta, nje zelo občuti posebno pri nas. Zgraditi je tudi treba cesto iz Lonjerja na novo, cesto v Rocol, popraviti osnovno šolo, a'i bolje zgraditi novo. Treba pa je končno tudi spremeniti jakost industrijskega toka in popraviti našo cerkev. LONJER Popraviti je treba verzelo, to se pravi cesto Lonjer-Bazovica, kakor tudi Lonjer-sko cesto, ki je v obupnem stanju in ze lo nevarna za otroke, ki hodijo v šolo. Za pešce je treba postaviti pločnik. Pod-lonjer potrebuje novo osnovno šolo in vrtec. Zgraditi je treba čakalnice za avtobusna postajališča, postaviti javno tele fonsko govorilnico, urediti kanalizacijo in ustanoviti lekarno za tamkajšnje področje. SKEDENJ Ojačati je treba razsvetljavo, urediti promet v ožjih ulicah, postaviti čakalnico na osnovni postaji avtobusa št. 29 in popraviti številne ulice, ki so v slabem stanju. ROCOL Zgraditi je treba čakalnice na postajališčih filobusa, zlasti na progah št. 18, 26 in 11, na progi 26 naj se podaljša nočna služba. Občutiti je pomanjkanje slovenskega otroškega vrtca. SVETI JAKOB Moderni slovenski otroški vrtec je nujno potreben. Zgraditi je treba številna javna stanovanja, v katera naj se presele ljudje, ki sedaj žive po nehigieničnih stanovanjih. Preurediti pa je treba tudi poslopje slovenske osnovne šole v ulici Frausin. SREDISCE MESTA Slovenci nujno potrebujemo otroški vr- Ko je pristojna komisija prve dni oktobra, zaradi slovenskega napisa zavrnila volilni znak Skupne slovenske liste, se je pri tem opirala na zakon iz dobe fašizma. Značilno je, da ti zakoni zažive vedno takrat, ko se hoče Slovencem odreči kakšno pravico, ki nam gre po ustavi, londonskih sporazumih in listini človečanskih pravic. To vztrajno seganje po zakonu, ko se Slovencem nekaj odreka, prav zaradi tega, ker tako določa zakon, pa je v pravem nasprotju s postopkom, ki se ga uveljavlja napram Slovencem v mnogih primerih, ko bi jim bilo treba priznati ali dati nekaj, kar jim po zakonu gre. To niso prazne besede. Znano je kakšno križevo pot so prehodili posebno slovenski intelektualci, ki so fašistično dobo preživeli v Italiji. Mnogi niso dočakali konca vojne. Umirali so po zaporih, kon-finacijah, internacijah, v posebnih bataljonih, v borbi za zrušenje nasilja. Mnogi so preminuli po vojni na posledicah pre-stanega trpljenja. Nekateri, ki še živijo, pa nosijo večje ali manjše stalne bolezenske posledice. Za takšne invalide - italijanske državljane - ki so utrpeli škodo na zdravju in telesu zaradi političnega ali rasnega preganjanja, je v Italiji izšel zakon, ki določa da imajo ti delni ali popolni invalidi pravico do invalidnine, kakor tudi do tega, da jim država dopolni koristno dobo njihovega starostna zavarovanja za vsa tista leta, v katerih zaradi omejitve svobode niso mogli opravljati svojega poklica. Na osnovi tega zakona in zadevnega kasnejšega dopolnila je tudi naš prijatelj iz Trsta naredil vse potrebno, da bi mu ministrstvo dopolnilo starostno zavarovanje pri INPS-u in nakazalo invalidnino zaradi neozdravljive bolezni, ki si jo je nakopal v zaporu. Izpolnjeni poli so bile priložene vse potrebne listine in dokazi in komisija pri ministrstvu je 20. marca t.l. vzela njegovo prošnjo v pretres. Naš prijatelj se v prošnji ni oprl samo na dejstvo, da je bil obsojen iz političnih razlogov, temveč tudi na oprostilno razsodbo, s katero mu je Prizivno sodišče brisalo vsako kazen, ker dejanj, zaradi katerih ga je Tribunale Speciale obsodil sploh ni zagrešil. Doka- tec v središču mesta. Številni otroci morajo sedaj hoditi v zelo oddaljene vrtce ali pa sploh nikamor. ROJAN Preskrbeti je treba napeljavo javnega telefona v Piščance, zgraditi pokrit zelenjavni trg, zahtevamo tudi občinsko izpostavo, da ljudje ne bodo prisiljeni hoditi za vsako malenkost v mesto. Poleg tega pa je treba zgraditi čakalnice na odhodnih postajah avtobusa 28 in filobusa št. 5 BARKOVLJE Zahtevamo ustanovitev slovenskega o l delka y občinskem rekreatoriju, popra vilo ceste Lavareto in vseh onih poti, k vodijo iz Barkovelj proti Furlanski cesti Ustanoviti je treba tudi občinsko izpostavo. DR. TEOFIL SIMCIC je dolgoletni predsednik Slovenske kaio liske skupnosti. Po smrti dr. Josipa Agne-letta leta 1960 je nasledil pokojnika v občinskem svetu. _________ zana sta torej bila ne samo obstoj, temveč tudi popolna krivičnost preganjanja, kateremu je bil naš prijatelj izpostavljen iz eminentno političnih razlogov. Primer je bil torej popolnoma istoveten s tistimi, kakršne predvideva zakon. A kaj je komisija sklenila? Na to nam zgovorno odgovarjata oba posnetka, 'ki jih objavljamo. Na prvem sporočilu, z dne 20. beremo, da je postopek prekinjen v pričakovanju rešitve »splošnega vprašanja«. Na drugem sporočilu, z dne 3. 8. 1962., ki se še vedno nanaša na sklep, ki je bil sprejet na seji z dne 20. 3. 1962., pa beremo, da je postopek prekinjen v pričakovanju rešitve »splošnega vprašanja Slovencev«. Dodana je sicer samo ena, toda kako značilna beseda! Z njo je zgovorno potrjeno, da zakon za Slovenca ni vedno znkon, vsaj ne v taki in enaki meri kot bi to bil, če bi šlo za državljana italijanskega jezika. Kajti kako naj si sicer razlagamo, da postane predpis, ki naj bi bil za vse italijanske državljane enak, v primeru, ko gre za državljana - Slovenca, ne- kaj, kar naj bi bilo podvrženo nekim posebnim omejitvam, odvisnim od rešitve »sp; osnega vprašanja Slovencev«, o katerem ni v samem zakonu niti ene sams besede? Vprašujemo se, ali so zakoni, ki določajo plačevanje davkov, s katerimi krije (Nadaljevanje z 2. str. ne slovenske liste, da znak ni sprejet. ))ker ima napis v neuradnem jeziku«. V„ kasnejših razgovorih med predstavniki vo-livne komisije in svetom štirih slovenskih političnih strank, to je Slovenske demo kratske zveze, Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske krščansko socialne zvez': in Skupine neodvisnih Slovencev, ki šobili v soboto in torek, je komisija očitala listi, poleg napisa v slovenščini še ne ve Ijavnost podpisov predlagateljev, ki ima jo v svojih imenih in priimkih, neitali-janske črke »č«, »š« in »ž«. Na utemelje-. vanju, da izhajajo ti priimki iz veljavnih osebnih dokumentov in da samovoljno po , pačeni volilni seznami ne morejo biti ovira za njihovo verodostojnost, da volivni zakon predvideva zavrnitev znaka kandidatne liste samo v primerih, če bi bil ta znak podoben ali enak že kakšnemu že prej predloženemu ali pa če vsebuje religiozne besede ter da je zavrnitev zaradi slovenskih podpisov v nasprotju s 6. členom republikanske ustave ter v nasprotju z besedo in duhom Londonskega sporazuma, so dobili predstavniki liste ustno pravno tolmačenje, da je samo ob sebi umevno, da mora biti napis na kandidatni listi v italijanščini. Takšen sklep volivne komisije, ki je ogrozila samostojen nastop dela slovenskih volivcev pri upravnih volitvah, je sprožil proteste, ne samo skupin, ki so združene v svetu Skupne slovenske liste, ampak tudi drugih demokratičnih organizacij. Čeprav se je predvolivna propaganda dela skupine, ki so združene v omejeni skupni listi in ki predstavljajo manjšino slovenskih volivcev na Tržaškem, precej izgubljalo v polemikah o tem, da so glasovi Slovencev, oddani za KPI in PSI »izgubljeni za narodno obrambno stvar« in da so se »slovenski levičarji udinjali« dvema italijanskima delavskima strankama in naj bi bila Skupna slovenska lista edina samostojna slovenska politična skupina na Tržaškem, sta vodstvi tržaške federacije PSI in občinski svetovavec KPI država, med drugim, tudi izdatke za invalidnine in penzije političnih preganjancev, ali so tudi ti davčni zakoni podvrženi proučevanju »splošnega vprašanja Slovencev?« Upamo, da bodo oblasti uvidele krivičnost takšnega postopanja in da bodo v bodoče poskrbele za doslednejše izvajanje ustavnega načela o enakopravnosti državljanov. Vseka- značilno manjšinskih problemov, ki še enkiat dokazuje, kako potrebno in nujno je, da si slovenska manjšina ustvari učinkovito in reprezentativno politično predstavništvo, ki se bo za takšne slučaje zavzelo in doseglo njihovo pravično rešitev. intervenirala za zaščito pravic tega dela slovenskih volivcev. Tudi vodstivo Slej-venske kulturno gospodarske zveze je v. soboto izdalo sporočilo, v katerem obsoja ravnanje volivne komisije. Danes je svet Skupne slovenske liste predložil volivni komisiji nov znak, ki vsebuje napis »Skupna slovenska lista« v italijanskem in slovenskem jeziku. Čeprav so se člani v prejšnjih razgovorih zavzemali za drugačno rešitev, je bil takšen znak danes dopoldne sprejet. Obveljalo je načelo dvojezičnosti. Na ta način je ljubljansko »Delo« obvestilo svoje čitatelje o krivici, ki se je zgodila tržaškim Slovencem. Poudariti pa je treba dejstvo, da je člankar priznal, da prvega koraka do dvojezičnosti niso dosegle internacionalne socialistične in komunistične stranke, pač pa slovenska lista, katere ugled se je z novo zmago še povečal. MESSAGGERO VENEIO Videmski dnevnik je znan po zagrizenosti, s katero običajno komentira dogodke v zvezi s slovensko manjšino. Tokrat se je zgodilo, da je kronika dogodkov v zvezi z zavrnitvijo znaka Skupne slovenske liste pisana precej objektivno, čisto v drugačnem tonu pa so pisani komentarji. Za primer prikazovanja dogodkov smo izbrali odlomek iz članka, ki je bil objavljen 16. oktobra pod naslovom »Treba se je podrediti »določilom«. O slovenski listi, katere predstavniki včeraj niso bili prisotni na seji okrajne volivne komisije, niso sklenili ničesar novega. Predstavniki liste pa se bodo morali na vsak način držati »določil« komisije. Samo v primeru, da se predstavniki ne bi držali navodil bi lista izpadla in ne bi mogla sodelovati na bližnjih volitvah. To hipotezo’pa plehko izključimo a priori Končna razjasnitev bi morala priti rirr dan še danes. Toda oglejmo si tudi komentar, ki ga je objavil isti dnevnik z enokolonskim naslovom »Nepopravljivi!« V Trstu so bile do sedaj štirikrat občinske volitve in sicer v letih 1949, 1953r 1957 in 1958. Pri vseh štirih volitvah je-izbrala slovenska lista svoj tradicionalni~ znak: lipovo vejico, ki je jasen simbol ki ga ni moč zamenjati. Prav tako jasen-kot je jasen znak republikancev: bršlja-nova vejica. Nikdar niso čutili potrebo-po dadatkih. Toda tokrat se je zgodilo nekaj novega, ali je zadela slovenske volivce prava epidemija zbeganosti, da so prisilili svoje-voditelje, da jim pomorejo pri razumevanju, ali pa so njihovi voditelji po desetih letih uživanja lipove pijače želelf raztopiti v njej še tableto najbolj strupenega nacionalizma. Mislili smo, da bo po ukinitvi titovskega političnega aparata nacionalizem izgubil del svoje ostrine. Toda delali smo sr utvare. Vrnili smo se v čase Nabergoia Volivnica, ki je uradni italijanski dokument bi moral sprejeti tudi slovenščino. To pa ne zaradi tega, ker bi slovenski volivci postali toliko neumni, da ne bi razumeli, kaj pomeni lipova vejica,toda iz želje po nacionalistični afermaciji, ki je odkrito protiitalijanska. Odgovorni urednik: SASA RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Tr*tu Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Macfiiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 1&-I. CENA: posamezna številka L 30,— Naročnina: mesečno L 50.-- — letno L 600.— Za Inozemstvo: mesečno L 90,— — letno L 1000 — Poštni čekovni račun: Trst St. 11-722S BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED POZOR! Potujete v Rim? iS”: KE -e Hotel-Penzion BLED =- Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite I - Piftite nam za cene in prospekte I Za Slovenca zakon ni zakon ? Jji bonuiu^Mc iu Mttik MOluR rJit ■ ,v> *r, Ax£'i|o ji trn* .ut Asij&tAo jen, fe /ioiKtu H riW lyyi Y n DIREZIONE GENERALE DELLE PENSIONI Dl GUERRA ISPETTORATO GENERALE AA. GG. PUBBLICHE RELAZIONl UFFICIO INFORMAZION! VIA DELLA STAMPERIA, 7 - ROMA k Ijj IjlUUA MlU ib.. kor pa je to zopet eden izmed tistih hi JZ ok 'UWi< iii NE ZAPRAVLJAJMO SLOVENSKIH GLASOV Jl. •f* PO LISTAH ITALIJANSKIH STRANK! ^ • > ^ _ N '* • - ■’ 1 '■