Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^ME XXIII.—LETO XXIII. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ; fj-a'f i" The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium SLEVELAND. OHIO, MONDAY, (PONDEL.TEK) NOVEMBER 18, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 271 I, Komunisti se odpovedujejo stikom z inozemstvom V soboto je bila sprejeta na posebni konvenciji ameriške komunistične stranke tozadevna resolucija. 11 UNIČILI ŽE TRETJO Zaženi Italijani beže v Jugoslavijo, — Korica, ki je v plamenih, je v oblasti Grkov. GRKI ZAJELI 130 TANKOV, MNOGO TOPOV, STROJNIC IN DRUGEGA MATERIALA novembra. .—; Prve grške čete so pridrle v fr-l6 r0dij° "a 120 milj Korico v nedeljo popoldne, na-1 ločili da se nretrea vse sti- 1« Žte t-ane V Al:;:,nljl 1" s0 nem"doma PriMe = a-1 ke z Internacionalo v Moskvi ter , ' 80 uničile eno scenjem Italijanov v tej laski u- '^nizirano italijansko trjeni postojanki. Glavno krdelo sv' P^itela na po- italijanskih čet se je že umakni- i ojim stiskanim rojakom, lo iz Korice proti zapadu, toda . Jo danes v notranjosti pred svojim begom so Italijani i 80 jo Italijani pred zapalili mesto. Osem in dvajset italijanskih letal, ki so skušala kriti umik NEW YORK. — Tekom posebne konvencije, ki se je vršila tukaj v soboto, je komunistična stranka Amerike z resolucijo i zažgali. ^°men vojni plen •: ^.So bile v italijansko- Italijanov, je bilo sestreljenih. °jni uničene že tri itali- 0 CAA . ... 3,500 ujetnikov J Ujetnikov kakor tudi o- zajel1 tudl obkolili in zaieli skoro Janskimi hmJami ter umcila na alijansVn - v, . albanskih letališčih trideset ita-jansko vojaštvo, njego- ...... ■ • J ljanskih letal. *tia - m orožje. u3na armada je zašla v V Jugoslavijo so se pričele iz-l0nijski obali v epirskem livati bežeče italijanske čete s Neverno od Korice; to 1 tanki in motocikli, ki se v veli-°bstreljujejo zdaj Grki kem nerededu umikajo pred Gr-^ svojih topov. ki. in dvoje j katerih politika je pod vplivom J kake tuje organizacije ali tuje vlade, registrirati pri justičnem departments Ta nova odredba je torej vzrok, da je komuni- j stična stranka Amerike "odpovedala" svoje internacionalne stike z inozemstvom. MUSSOLINI SE NE DA USTAVITI! RIM, 18. novembra. — Premier Mussolini je imel danes svoj prvi javni govor, odkar je pričela Italija vojno z Grčijo, in je v tem govoru izjavil, da je "Grčija zvita in polna sovraštva," toda Italija jo bo premagala, "zakaj kadar jaz kaj začnem, me nihče ne more n-staviti." Mussolini je povedal, da je Velika Britanija začela vojno s svojim prizadevanjem, da obkoli Nemčijo. — Dalje je rekel, da so angleška poročila o porazu i-lijanskega brodovja v Ta-ranto luki lažniva, da so bile poškodovane samo tri bojne ladje, toda nobena ladja pogreznjena. Glede Grčije je dejal: "Mi bomo zlomlii hrbtenico Grčije. Da li bomo to storili v dveh tednih ali dveh mesecih, to ni važno. Mi imamo pod orožjem milijon mož, mobiliziramo pa lahko še o-sem milijonov vojakov. — Nemčija in Italija imata 150 milijonov ljudi in imata zmago že v pesti." Zažig in potop nemškega parnika pred Tampicom Štirje nemški parniki so hoteli prodreti blokado ter odpluti na visoko morje, kar jim pa ni uspelo. ANGLEŠKI BOMBNIKI SO BOMBARDIRALI HAMBURG Pristanišče in tovarne v plamenih. - Nemci priznavajo, da je škoda velika. USPEHI ČET SVOBODNE FRANCIJE V AFRIKI j TAMPICO, Mexico, 16. no-jvembra. — Iz tukajšnjega pri-' stanišča so se nameravali iztiho-j tapiti na visoko morje štirje I nemški parniki v prizadevanju, LONDON, 17. novembra. — Angleški letalci so zopet z o-gromno silo napadli Hamburg ter razdejali cele bloke nemške Hamburg, kjer so povzročili veliko vojaško škodo, kakor priznava nemško vrhovno poveljstvo. Štirinajst oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih v napadih na Hamburg, Bremen in vojne industrije v tem najvec-| da prodro blokado in odplujejo |jem pristanišču Evrope. V vedno | proti Nemčiji. Njihov namen pa hujših in pogostejših napadih, J druga nemška mesta in pristale jim je izjaldvil, ker so nale-jki jih podvzema angleška zrač-lnišča. teli v bližini pristanišča na neke sila napram Nemčiji, je bil to j Nemško letalstvo je zopet na- neznane bojne ladje, ki so par- najhujši napad na Hamburg te nikom signalizirale, naj se uda- i kom sedanje vojne. jo. Trije parniki so se naglo o-1 Drugi zaporedni napad brnili ter pod polno paro odpluli j Angleški bombniki so letali nazaj v varno pristanišče, četr- ■ nad mestom sem in tja ter bom-ti parnik, ki ni mogel dovolj na- .bardirali vse od kraja: tvornice glo bežati, pa so Nemci zažgali municije in drugega vojnega Tretji letalski napad na Bitolj in potopili. H. Fromke, kapitan nemškega parnika, ki je bil za- materiala, kakor tudi ladje v pristanišču. Že drugo noč se slišijo žgan in pogreznjen, je izjavil, da | Siine eksplozije v mestu, kjer je bila ena izmed bojnih ladij, ki j plapolajo proti nebu visoki pla- so čakale parnikov, po vsej pri liki eden izmed ameriških rušil-cev, ki jih je nedavno dala A-merika Angliji. Danes popoldne še vedno ni j drugo zaporedno bilo natančno ugotovljeno, ka- j . i i ~~ ~ j _,i x teri deželi pripadajo bojne ladje, | Prizadevanja za poravnanje stavke v meni. Nemci priznavajo škodo BERLIN, 17. novembra. Angleški letalci so nocoj že j ga so v bojih zasedle čete noč napadli bodne Francije." padlo London, kjer je bombardiralo več važnih objektov. Akcija de Gaullejevih čet v Afriki LONDON, 17. novembra.—U-radno poročilo naznanja, da se je Port Gentil, drugo največje mesto v Francoski Ekvatorialni Afriki, vdalo brez boja četam francoskega generala de Gaul-le-a. Predaja tega kraja je sledila kmalu za zavzetjem glavnega mesta Libbreville, katere- svo- tvoritev konvencij delavskih organizacij Konec razstave Snoči je bila zaključena raz-I stava slik pokojnega umetnika Peruška, katero je obiskalo nad 1,000 ljudi. Snoči si je ogledal razstavo tudi naš slovenski rojak, ameriški pisatelj Louis A-damič. Na razstavi se je proda-|lo za približno $1,500 slik po-I kojnega umetnika, kar je vseka- ki preže izven pristanišča na ! nemške pamike, vendar se sodi, | V Jugoslaviji Ida moraj° biti angleške ali ka-; Vultee napravah za izdelovanje letal nadske. ^ Orleansu se je pričela letna konvencija Ameriške kor častno izpričevalo o zaved- jgj _ av$ke federacije, v Atlantic Cityju, N. J., pa je ^čela zborovati konvencija CIO organizacije. far ORLEANS, 17. novem- ] priporočil program, da se to , ^ksekutivni svet Ame- i razsulo prepreči. 11?. avske federacije, je da- j Lewisov program gre za tem, % V!'' je vodstvo Fede-1 da se zvišajo delavske mezde in Popravljeno, sestati se, da se zviša nakupna moč delav-0r ln kadarkoli z vodstvom j stva. Vprašanje brezposelnosti i ti ^'^ci je v svrho poga- naj se reši z uvedbo krajših de- K dos, ego vzajemnega spo- ^ i)aeVna izjava je bila po-G0- letni konvenciji A-Nei ^e^avske federacije, ki \ a danes tukaj zborovati. -v0°2iVa eksekutivni svet %ac- .na b°j za ohranitev de-\ „ ter priporoča unijam tr°ti rahetirstvu. h. A- p. 0( L članstva r°Čilu ^ dalje rečeno, da i delavska federa- ls , '443 članov, ki plaču-Je prispevke, dočim je ^ 4hi "tevil0 članstva pred le- 4,006,354. lovnih ur, česar posledica bo, da bodo brezposelni dobili zaposlitev. Glede delavskega sporazuma med A. F. of L. in CIO organizacijo, je Lewis izjavil, da so bili vsi predlogi, ki jih je doslej predložila Ameriška delavska federacija, hipokritični in nesprejemljivi. Adamičev večer Kakor smo že poročali, bo nocoj v Guildhallu v Clevelandu '(veliko poslopje za Higbee pro- nosti slovenske javnosti in slovenskih društev. Nov grob V petek večer je preminil Fr. Galovich iz 1629 East 49th St. v Huron Road bolnišnici, v starosti 54 let. Rojen je bil v selu Maria Bistrica pri Zagorju. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Heleno, brata Nicholasa in sestro Mrs. Lizo Ratkovich ter pastorko Mrs. Helen Richards. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grčlina in sinovi v torek ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Pavla in potem na pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše soža-lje! Prireditev Mladinskega pevskega zbora Včerajšnja prireditev Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd. je bila v moralnem in materialnem oziru popolen u-speh. Velika dvorana Slovenske- V zrak so se dvignila jugoslovanska bojna letala, ki so pričela preganjati tuje letalce. BITOLJ, Jugoslavija, 17. novembra. — Danes so se dvignila v zrak jugoslovanska letala, ki so pričela preganjati četvero "neidentificiranih" letal, katera so zopet bombardirala nevtralno jugoslovansko ozemlje, in sicer že tretjič tekom italijansko-grške vojne. Proti tujim letalom so streljale tudi jugoslovanske antiletalske baterije. Pred jutranjo zoro so tuja letala bombardirala kraj Kičevo in dvoje bližnjih vasi, ki ležita približno 40 milj od italijansko-grške meje. Poročila naznanja, da so letalci vrgli 26 bomb, med katerimi so nekatere padle na zemljo v bližini železniške postaje v Kičevu, toda večina bomb je padla na odprto polje. Vlada naznanja, da ni bilo človeških izgub in da je materialna škoda majhna, neoficijelno pa se javlja, da je bilo v Kičevu ranjenih več oseb. Zahvala Ažii p0r°čili, ki jih je dajalno) večerja na čast ame- £a delavskega doma je bila na-eksekutivni svet, so riškemu pisatelju, našemu ro- tlačeno polna, kar je znamenje, KT^eca .......... ijaku življenskega stan- prireja Council Minimalnih delovnih ur Unity V,delavnosti, ki naročil ; io L., delavske je re- umje i- K" S ''a organizacije XhTIC CITY. N. J. 17. fj ' John L. Lewis je % .nes narodno konvenci- Louisu Adamiču. Večerjo , ve javnost ceniti trud in pri-for American • zadevanja teh mladih pevcev in j pevk. — Obširnejše poročilo o prireditvi bomo objavili tjutri. Zadušnica Jutri, v torek, ob sedmih zjutraj, se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica Frances Levstik. Seja Nocoj se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. seja Mladinskega zbora z Waterloo Rd. Ob 6. se prične seja za otroke, ob 8. pa za starše. Prosi se, da se vsi udeležijo. Kot govorniki bodo nastopili sledeči: pisatelj Adamič, okrajni sodnik Frank J. Lausche, župan Harold H. Burton, urednik lista "Cleveland Press" Louis B. Seltzer in časnikar Theodore Andrica, predsednik organizacije. S serviranjem se bo pričelo ob 6:45 zvečer. Progresivne Slovenke Naznanjam vsem članicam Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, da se vrši izredna seja jutri v torek zvečer točno ob 7:00 tiri. Ker je to važna seja za razstavo, katera se vrši 29. 30. no- Društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ se zahvaljuje bratu Frank Cigoju, ki je daroval v društveno blagajno $5.00, ker se ni mogel udeležiti naše veselice in ga članstvu priporočamo, da ga o-biščejo. Kultura VAJA NA ODRU Nocoj se vrši glavna vaja za koncert pevskega zbora Zarja, ki bo vprizorjen v četrtek, na Zahvalni dan v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob 3:30 popoldne. Vsi pevci in pevke so prošeni, da so navzoči. V torek ob 8. zvečer bo pa glavna vaja za opereto "Srce in denar". Tudi pri tej vaji naj bodo vsi, kateri imajo vloge, navzoči, če hočemo, da bo priredba uspešna. — Tajnik. "SLAVCKI" Redna mesečna seja mladinskega pevskega zbora "Slavčki" se vrši v torek večer ob 8. uri. Vsi starši ste vljudno vabljeni, da se te seje prav gotovo udele- Delavci pravijo, da bo naredila družba tekom prihodnjih treh let 12 milijonov dolarjev dobička, uradniki družbe pa izjavljajo, da obratuje družba z izgubo. DOWNEY, Cal., 17. novem-istvo družbe izjavlja: bra. — Danes se je vršil v bližini zaprte Vultee Aircraft tovarne masni shod članov C. I. O. unije iz Los Angelesa, ki so izrekli svojo solidarnost z delavci omenjene tovarne, pripadajočimi United Automobil and Adr-craft Workers uniji, dočim si dva vladna posredovalca prizadevata, doseči sporazum med delavci in vodstvom tovarne. Prihod vladnih posredovalcev Danes sta prispela semkaj major Sidney Simpson, član vojnega departmenta, in Arnold Tolles, član Ameriške delavske komisije, ki sta se pričele nemudoma posvetovati z dvema lokalnima vladnima, posredovalcema. Na propagando unije, da bo naredila družba milijone profita, odgovarjamo, da to ni res. Na javnem rekordu je, kar vedo tudi unijski voditelji, da ta kompani-ja ne plačuje dividend. V letu, ki se je končalo s 30. novembrom 1939 izkazuje kompanija nad $840,000 izgube. Tekom prvih devetih mesecev leta 1940 pa izkazuje družba $58,000 izgube." Kompanija nadaljle izjavlja, da znaša povprečna plača delavstva 68 centov na uro. Stavka 3,000 delavcev, ki za-žite. Podani bodo računi zadnje j htevajo kot minimalno plačo 75 prireditve. WAGNERJEVE OPERE V MOSKVI MOSKVA, 17. novembra. — Dne 21. novembra bodo dali v moskovskem gledišču Bolšoj Wagnerjevo nemško opero "Die centov na uro, mesto mrr.^'alne vvalkuere." V Moskvi niso daja- Na operacijo Včeraj se je podala na opera cijo v Policlinic bolnišnico, na E. 66. cesti in Carnegie Ave., Mrs. Jennie Jarc, 16202 Arcade Ave., mati bivšega urednika naše angleške strani Mr. Louis Jarca. Mrs. Jarc je operacijo srečno prestala in so obiski dovoljeni od 2. do 3. ure popoldne in od 7. do 8. zvečer. — Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja ! TURKI SE NORČUJEJO IZ ITALIJANOV ISTANBUL, Turčija, 17. noža pokojno ivembra. — Komentirajoč goto-jve junaške govore fašističnega urednika Virginio Gayde, ki jih je govoril pred pričetkom laško-grške vojne, pravi urednik Jal-čin v listu Jeni Sabah: "Ko smo slišali slavospeve o italijanskem junaštvu preko radia osišča, poglejmo malo, kako stvar v resnici obstoja. Velika Dne 8. tega meseca je na svo- in težka nemška bojna ladja je jem domu preminila rojakinja' napadla 40 angleških tovornih Mrs. M. Versay (Veršaj). Po- parnikov, ki jih je ščitila ena greb se je vršil v ponedeljek* 11 sama pomožna križarka. Ta mar VlQ Q naroano Konvenci-jvembra in 1. decembra, ste pro-!t. m. na Greendale pokopališče, la angleška ladja si ni pomišlja-Cgani*acije pred povoj- ] šeni, da se gotovo udeležite. — ! Odkod je bila pokojna doma, po- i la, temveč je napadla silno nem-0tnskem razsulu ter je I Tajnica. ročilo ne pove. ško bojno ladjo, pri čemer se je sama žrtvovala, toda skoro vsi angleški parniki so srečno pobegnili. "V italijanskih vodah pa je angleška mornarica zadela na konvoj štirih italijanskih parnikov. katere sta spremljala dva rušilca, ki sta se ob pogledu na angleške ladje zavila v oblake dima ter pobegnila. Ta dva incidenta pojasnujeta zadnje dogodke na Balkanu in na Sredozemskem morju. Italijani zdaj pravijo, da so v Grčiji slabe ceste, zato ne morejo napredovati. To je res. Skrajno Slabo stanje teh cest jih ovira pri njihovem naglem begu." plače 50c na uro, ki je zdaj u-vel javi jena, se je pričela v petek. Kompanija ima na rokah za 84,000,000 dolarjev naročil za vojaška letala. Unijski voditelji so včeraj naročili piketom, naj nikar v nobenem oziru ne o-virajo armadnih častnikov. Ugotovitev družbe Uradniki družbe so danes odgovorili na ugotovitev unije, češ, da bo naredila družba tekom prihodnjih treh let 12 milijonov dolarjev profita in da lahko plača višje mezde. Vod- li nemških oper že od leta 1926, po okrepitvi nemško - ruskega prijateljstva pa bodo zopet začeli dejati opere nemških glasbenikov. Novi župan Clevelandski župan Harold H. Burton, ki je bil izvoljen v zvezni senat, je imenoval kot svojega naslednika Edwarda Blythi-na, pomožnega ravnatelja mestnih postav. Blythin bo postal clevelandski župan 31v. decembra, katerega dne bo Burton odstopil. RUSIJA PRIZNAVA SLOVAŠKI PROTEKTORAT I vaško eden prvih" uradnih aktov MOSKVA, 17. novembra. Rusija je dala priznanje nemškemu protektoratu nad Slovaško s tem, da je danes prvikrat objavila nemško - slovaško pogodbo, ki je zdaj stara že skoro dve leti. Besedilo pogodbe, s katerim razglaša Nemčija svoj protektorat nad Slovaško, je bilo objavljeno v Pravdi, komunističnem organu, kakor tudi v o-stalih uradnih listih. Inozemski diplomatje so mnenja, da bo uradno priznanje nemškega protektorata nad Slo- sovjetske vlade izza povratka premierja Molotova iz Berlina. Istočasno se javlja, da je Nemčija otvorila svoje konzulate v Leningradu, Vladivosto-ku in Batumu, kar je nadaljno znamenje potrditve nemško-ruskega prijateljstva. Moskovsko časopisje objavlja na prominentnem mestu poročila, ki jih je poslal premier Molo-tov kancelarju Hitlerju in ministru zunanjih zadev Ribben-tropu po svojem povratku iz Berlina. guttata. ENAKOPRAVNOST 18. novembra, 19^ is. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by \ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raanašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6-00 za 6 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece ...........................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto.....................-.............................................................M.50 za 6 mesecev.......................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: ga celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 "Naše razpoloženje je še ved- pak vem, da je svet okrogel in narodni, ekonomični in politični zgradbi. Povsem na-, ravno je, če je jugoslovanska vlada v svoji izjavi od dne:"« izborno. Ampak napetost je da se vrti. Zlagam pesmi in ča- , , , • , , . IV , -1 • -si 'strahovita. Ali si mores misliti, kam, m v Boga se Vedno veru- 2. novembra t. 1. izrekla svoje obžalovan e, ker je pnslo w živeti , m,jo okrog jem." do spora med silama, s katerima ni Jugoslavija samo me- Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 1114 DANAŠNJI POLOŽAJ BALKANA IN JUGOSLAVIJE Vojna na Balkanu, ki jo je izzval spopad med Itali- jašica, nego je tudi v dobrih prijateljskih odnošajih z njima. Kakor doslej tako je tudi to pot jugoslovanska vlada naglasila smisel svoje dosedanje politike, ki je obstajala v tem, da ne gre v spore velikih sil, nego da vodi politiko obdržanja prijateljskih odnošajev z vsemi svojimi sosedami, ker ni ta politika le v interesu nje same in omenjenih držav, nego tudi v interesu celega Balkanu. Uspeh take politike se vidi najbolje v zadovoljstvu vseh balkan- od humorja. Vsi smo grozovito v skrbeh radi usode F-ovih o-trok. Bili so v Parizu z njih materjo; oče je tukaj. Mati je vratu ? "Vendar skušamo delati. Mislim, da bo Le Ver net prišel v zgodovino književnosti z nekaterimi odličnimi igrami, romani, novelami in pesmimi. Naša zadnja pesem je "Elegija zadnjega koščka mila." Je resnična elegija—ne daj se zapeljati -f.ui in Grki na albanski meji, je spravil cel Balkan v veiike skrbi. To pa največ zato, ker si je Balkan že od .začetka te vojne sem na vse kriplje prizadeval, ostati iz-vt }i spora, ki razdira velike sile. More biti prvič v zgodo-vi li, da ni Balkan dal posredno ali neposredno nobenega povoda za evropsko vojno, nego so si njegovi vodilni či litelji tudi na vso moč prizadevali v prav vseh deželah t ,varovati Balkan pred vojno z ohranitvijo stroge nevtralnosti in miru. To prizadevanje velike večine balkanskih dižavnikov, je bilo uspešno vse do italijanskega v jtopa v vojno. Pa čeprav je ob tisti priliki Mussolini svečano izjavil, da se Italija ne bo dotaknila meja Švice, Jugoslavije, Grške in Egipta, je bilo vseeno treba najti ; a Balkanu mnogo modrosti in hladnokrvnosti, da se balkanski narodi zadržujejo od vseh pustolovščin, ki bi lahko zmešale stanje ravnotežja in mjru na Balkanu. V tej politiki za ohranitev miru na Balkanu, je Jugoslavija storila vse, kar se sploh misliti da. Po svojem zemljepisnem in političnem položaju je ona dejansko ključ k Balkanu. Ležeča med Balkanom, Srednjo Evropo in Sredozemskim morjem, predstavlja po svojem geo-graficnem položaju in po svojem gospodarskem, mednarodnem in kulturnem stališču bistvo vsakim sovražnin: vpadom, naperjenim proti samostojnosti majhnih balkanskih držav. Te države niso veščaška tvorba mirovnih pogodb, pa niti ne vergaljske. One predstavljajo etnične, ekonomične in politične individualnosti, brez katerih se ne more organizirati nikakšna Evropa, niti ne tista, ki bi jo vodile sile osišča, pa tudi ne ona, ki jo hoče ustvariti Velika Britanija. Zlasti je bil po rešitvi hrvaško-srbskega vprašanja z dosego bratskega sporazuma, ko je Jugoslavija našla razlog za svoj obstanek, in ko so prišli na srbski in hrvaški strani do izpoznanja, da se ima tako vprašanje obstanka velike večine Hrvatov, Srbov in Slovencev kakor vsa njihna bodočnost reševati izključno v mejah današnje Jugoslavije, problem ne samo naše države, nego tudi celega Balkana je bil postavljen na trden in zdrav temelj. V tem pogledu je zamisel, da se Balkan in Jugoslavija obvarujeta pred vojno, takisto dozorela pri knezu Pavlu kakor tudi pri voditelju Hrvatov drju. Vlad-ku Mačku, pa je bilo povsem jasno, da je bila ta politika miru, nevtralnosti in sodelovanja med majhnimi narodi po preureditvi Jugoslavije v očigled vojne same in med njo bistveno glavna vodilna misel vseh naših državnikov. Velik del mednarodne javnosti ni razumel te politike majhnega naroda, ki je udejstvil vse svoje zunanje in notranje aspiracije. Ta politika je sedaj po zlomu razlogov in motivov v glavnem nadaljevanje starih sporov med nekaterimi velesilami, ki gredo tudi to pot za tem, da izvedejo svoje velike imperijalne in imperialistične programe. Pred tem obračunom, ki je na diplomatičnem polju prinesel velika razočaranja in je že za časa te vojne zahteval velike žrtve pri majhnih narodih, se majhne balkanske države niso smele zaplesti, nego so morale po vseh svojih močeh braniti mirno, ali to pa odločno svoje pozicije, pridobljene s krvjo in orožjem. Zlasti slovanski balkanski narodi niso mogli to pot igrati vloge, ki bi jo drugače normalno igrali, da je bila prisotnost Rusije jasna, odločna in odrejena. Vprašanje glede na sodelovanje majhnih balkanskih narodov z velikimi demokracijami je bilo po Monakovem takisto izključeno. Vrh tega je bilo po polomu Poljske in Francije, zlasti pa te slednje, vsem majhnim narodom jasno, da bi vojna z Nemčijo predstavljala nepotreben napor, ki bi zaman pogoltnil velike žrtve in izničil stoletne pridobitve. Vsa ta spoznanja tragičnega evi opskega dejanskega položaja so iznenadila in docela razorožila majhne narode na Balkanu. In tako ni njihnim voditeljem preostajalo nič drugega kakor to, da vodijo v miru popolnoma oprezno politiko sodelovanja, ki bi morala biti po tej vojni temelj širokemu in bratskemu balkanskemu v prvi vrsti, potem evropskemu in naposled svetovnemu sodelovanju. Ali zadnji dogodki na Balkanu, vojna med Italijo in Grško preko balkanske Albanije, so izzvali vtis, da gre za j tem, da se tudi Balkan, ki ni veščaška tvorba nikakega mirovnega dogovora, ne samo premeša skih narodov. V Jugoslaviji je ta politika naletela na popolno odobravanje od strani naroda, ki je srečen, da je , . . . 1*1 j • j. liiM ^ i materju, uuu je vun.aj. atacili jc ostal izven vojne, m zato tudi danes podpira to politiko | ^ uMta od nemške bombe. svojih voditeljev v veri, da je koristna njemu. Toda motiti ^ otroci so v bolnišnici. Nobena se ni treba. Kolikor so državniki vdani tej politiki miru, toliko so obenem odločno pripravljeni braniti narodno celoto in nedotakljivost zemlje, na kateri živi kompaktno največja večina Hrvatov, Srbov in Slovencev, kadar bi bil obstanek naše dežele ogrožan od kateregakoli sovražnika. Pod tem kotom opazovanja so vse poslednje izjave naših državnikov zelo jasne, a odpor, ki ga nudi majhni grški narod — eden najstarejših na Balkanu, čigar ozemlja niso produkt nikakih veščaških in diplomatskih pogajanj, nego rezultat zgodovinskega razvoja, kar velja tudi za deželo, ki jo sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci, — bo še bolj bodril odgovorne kroge k temu, da nadaljujejo svojo politiko miru in nevtralnosti, a obenem pa da še nadalje kažejo svojo voljo za obrambo narodne svobode in neodvisnosti, kakor se to spodobi narodu, ki je že neštetokrat dokazal v zgodovini, da je vreden svoje svobode in svoje neodvisnosti. — J. K. stvar bi nam ne bila v večjo pomoč kot če bi zvedeli, da so otroci na varnem v Ameriki. Skušaj najprej pomagati tem otrokom." Od neke mlade avstrijske ženske, ki čaka na vižo v neki vasi v nezasedeni Franciji: "čudno je to življenje, ki ga preživljamo tukaj, pusto in ena Pisma "od nekod v Evropi" — slika naših tragičnih dni Poleg onega v Le Ver net u so še druga taborišča v nazasede-nem ozemlju. Eno od teh žensko taborišče v Riecrosu. Neko pismo od tam se glasi: "Doslej so bile spuščene iz tabora še samo one ženske, ki imajo vize za Zapadno hemisfe-ro. Sedaj izpuščajo ženske, ki prosijo protekcije raj ha, Nacij-ske ženske so storile to še pred meseci, ampak sedaj delajo to tudi nekatere begunke, ker ne vidijo drugega izhoda. Jaz bi tega nikdar ne napravila. Jaz nočem njihovega usmiljenja. "Danes vidim novo možnost, kako bi se dalo priti na prosto. Kot veš, je bil moj mož pride-ljen angleški armadi v Franciji. Sedaj je demobiliziran in živi nedaleč od tukaj. Mogla bi priti na prosto ter se naseliti v kakem malem mestu kot "residence designee," ako bi kak ose- komerno, ampak navzlic enako- ba ali organizacija jamčila vso- Spodaj je objavljena vr- je v veliko pomoč. Kot se spo-sta pisemf katere je zbral minjaš, je bil vedno tako nervo-in objavil v neki ameriški zen. Ampak sedaj je pogumen, reviji anti-fašistični nemški hladnokrven in zelo spreten, ču-pisatelj iz Čehoslovaške F. ti se glavarja družine. In deklici'. Weiskopf, ki živi sedaj v ca se tudi dobro drži. Radi očeta Zed. državah. Ta pisma so joka le na skrivaj, v moji prisot-pretresljivo zrcalo današ- nosti pa se skuša delati srečno njih dni — tragedij, ki jih (čeravno komaj zadržuje sol-doživljajo možje in žene, ki ze). niso hoteli kloniti tilnikov: "V šolo sta hodila prav do pred kulturno prostitucijo, zadnjega dneva. Ali si moreš katero predstavlja nacistič- misliti, kaj se pravi, čakati na-ni režim v Nemčiji. — nju tekom alarma, ki oznanja Uredništvo. zračni napad ? Kakšna razlika kakšna grozovita razlika med Oni, ki so bili toliko srečni, življenjem kot ga opazuje pi- da so utekli iz fašistične telje in gjvijem kot ga pre- v Evropi, stalno prejemajo ^ati. ma od prijateljev, katerim sre- ča ni bila tako mila. Iz teh listov prihaja vzduh bombardiranih mest, svinčeno ozračje in-j ternacijskih taborov, panika be- . "Upam, da boš slišal od mene kdaj v bodočnosti." guncev in herojstvo onih, ki še Neki 75-1 etni nemški učenjak je bežal iz zone, zasedane od na-cijev, v južno Francijo, odkoder 'pisemski baraki. Kupiti ni mogoče niče-našega časa. Pre-'sar. Vegetiram- Krožnik tople vedno upajo. Romanopisci in; zgodovinarji bodočnosti bodo v j13186' proučevanju sedanje dobe mor-j "Dežuje. Skupno z mnogimi da našli mnogo pomembnega drugimi begunci sedim v neki materijala baš v tej književnosti" pričan sem, da bo v življenje- \ juhe, košček kruha in prijazen pisnih delih naše generacije! pogled koga, ki gre mimo ... to mnogo zgodb, nanašajočih se na je vse, kar želim ta trenotek. pismtf, katera smo pisali in pre-,Prvi del poti sem napravil sko-jemali tekom dni, ko smo bivali ro bos. Potem sem dobil par V izganstvi;. Gotov sem, da sp čevljev. Končno me je pobral bomo v bodočih dneh, ko bodo neki tovorni avto." naši domov j osvobojeni in bomo ( V drugem pismo nekaj dni po-zopet sedeli v miru ob naših zneje: ognjiščih, cesto spominjali pi-j "Sedaj se zavedam, da je člo-sem, ki smo jih zopet in zopet či-' veku mogoče shajati z minimal-t al i ter dajali drugim čitati, j nimi udobnostmi, skoro kot zver, dokler niso bila že vsa posval- ampak to le, ako ni ugasnilo kanu in razcefrana. I upanje, da je vse to le začasno V naslednjih odstavkih želim in da bo solnce zopet zasijalo, navesti nekatera izmed mnogih! "Na poti iz Pariza v A. mi je pisem, ki sem jih prejel od ne-! pomagal neki rabinec. Potem, kod v zapadni Evropi. Njih pis-j me je pobral neki delavec in mi ci so poklicni pisatelji. Ampak I dal nekaj hrane, človeštvo še njih skušnje in težave niso iz-j ni umrlo. Pomisli, srečal sem j cm ne, temveč so del splošno] R- hi II. Ali veš, da sta napol usode anti-rasističnih beguncev i mrtvoudna 7 In da sem jaz sam v zapadni Evropi. ! skoro slep7 Ali se to ne sliši kot * * * | zgodba o slepcu in hromcu? Ko- Noka nemška žena piše iz Pa-jliko moči je v življenju!" riza na predvečer bega iz Pariza : mernosti polno vzhičenosti . . . Oh, pisma iz Amerike z njihovimi prijaznimi znamkami! So kot moderni angeli, prihajajoči iz nebes. Od časa do časa jih čitam ter se smejem in plakam ob či-tanju. Kak čudovit občutek, da imaš prijatelje, ki te niso pozabili. Brez te velike tolažbe se mi zdi, da ne bi vzdržali... Dvakrat na teden je odprta knjižnica. Zelo majhna je ,ta uboga mala knjižnica v tem gnezdu francoskega podeželskega življenja, ampak to je moj košček raja na zemlji v teh časih. Voltaire, Zola, Balzac, Montaigne, Miche-let, Stendhal, Rabelais so tovariši naše drugače puste eksistence. Kakšen užitek! Našla sem tudi neko delo Anatola France-a ki sem ga čitala pred leti. Pri njegovem ponovnem čitpnju sem bila vzradoščena. Tudi v prosi osti so bili hudi časi in sledile so jim zmage svobode in člo-večanstva." Nekemu poljskemu pisatelju je uspel beg iz Francije. Tu sledi izvleček pisma, ki ga je pisal s krova neke ladje: "še vedno mislim, da se mi le sanja. Pirenejsko gorovje smo prekoračili neke viharne noči. Ako bi to noč opisal v kaki povesti, bi čitatelji rekli, da sem fantastičen in romantičen pisatelj. "Najmočnejši vtis je napravilo name prijateljsko razpoloženje ljudstva v Španiji, čutil sem, da se nahajam v anti-fa-šistični deželi, ki je zasedena od tuje sile. to tisoč do petnajsto frankov. "Lahko si misliš, kaj bi to pomenilo. Ne gre samo radi morale. Prišla sem pravkar iz bolnišnice, suha kot Ghandi, in ne vem, kako bi mogla preživeti zimo v teh luknjavih barakih, polnih žensk, ki cele noči prejokajo in kjer podgane tekajo po obrazih na slami ležečih ljudi, juha pa postaja od dne do dne slabša. • i dn ^ Velikan/ ki se je smejal, se tresle šipe ^ Med državami članica ^ dinjenih držav je bilo pri . tekmovanje, kje imajo jega Američana. Zmaga.a _ žava North Carolina, 1 ^ gV„. ko ponaša, da je imela jimi prebivalci nekega ^ Dardena, ki se je rodil e , in je bil dolg 2.24 metra, pa je 440 kilogramov. Za prevoz tega velika^ ^ morali narediti poseben ^ ga je vanj dvigalo osem hiši, kjer je Darden sta ^ ^ morali razširiti okna ' g pater opremiti stanovanje ^ sebnim pohištvom. Nava , li in postelje so se lo t3 Dardenom. Kako velik 3 človek, spoznamo že so se v njegovem suknj1^. ^ skrili trije povprečno ve_ je. Darden je imel živa ^ Za malo južino je P°JJ^ jajc, kilogram šunke, bele kave in 40 kosov P ^ ca. Zraven je izpil se "O da, mogla bi ti povedati U10,0 marsikatero zgodbo. Skušnje,jtrov vode. skozi katere sem šla v maju, ju-j Ko je štel 23 let, ni ju in juliju, so bile najbolj ču-' dne, kar sem jih kdaj doživela. Bilo je nekaj pošastnega in strašnega, biti za žičastim omrežjem in gledati dogodke francoske katastrofe s takega vidika. Skozi več tednov nisem imela nobenih vesti o možu. Sam Bog ve, kako je prišel skozi vse grozote umika. Vendar, živ je, in to mi daje voljo do življenja. sejePf žive' Ni tonila gleži % jo it žena dat tega tao< suh; 801 pO 5 kraj jem kiji b žala sPal kov, >* 1 vojt K vam krd, "eč sov. Ije, N ker v Tennessee, kjer 3e. ^ smrti. Posvetil se je stvu. Razen tega je v0 1 stilno. Glas je imel ta 0 .J da so se tresle šipe, ko ^ $ smejal. Bil je zmerom do^ ^ položen in čeprav se je 5 ^ ko premikal zaradi sV°^(jarfr!' visoke postave, se n^n!. t#' toževal zaradi kakšni ^ g Dočakal je visoko sta "Pismo so edina svetla no-1 je tudi oženjen a kar •>e'£V' vost v taborišču. Piši mi zopet i mivejše, njegova . "Drevesa v našem vrtu so tako čudovita. Nebo je modro. Celo kadar se pojavijo bombniki v zraku, si je težko predstavljati, da smo v vojni. Ampak tako je. Mislim, da jutri bomo morali iti. Vlakov ni nobenih. Avtomobila nimamo. Vzeli bomo enoti ego tudi pre- stavno nahrbtnike in hodili. V taborišču Le Ver net (kater rega se ni odprlo, da bi jetniki mogli zbežati) se je držalo za "nedoločen čas" stotine nemških, avstrijskih, čeških, italijanskih in španskih anti-fašis-tov. Taborišče so obiskali na- "Slučajno sem srečal Tvojega prijatelja X, urednika slovitega lista Y. On je moral spraviti preko meje svojega priletnega očeta, kar se mu je posrečilo. Njegov oče je okrog 75 let star, njegov otrok pa okrog sedem. Kakšna slika! Ded in njegov vnuk na begu preko obmejnega gorovja ponoči, na poti iz enega ubežništva v drugo!" * o o Od nekod v južni Franciji je neki francoski pisatelj—begunec v lastni deželi—poslal naslednje pismo: "Bil sem v sloviti pasti v Flan-drib- Preživel sem umik iz Dunkirk a. Dva dni v Angliji. Potem nazaj v Francijo. Boji na fronti ob Sommi. Dva meseca brez pisma od žene. Bila je v Parizu na dan, ko so dospeli naciji. Ampak posrečilo se ji je zbežati v Bordeaux. Končno mi je uspelo, obvestiti jo, da sem živ. Morala je bežati iz Bordeauxa. Takrat sem. bil ob reki Loire. Iskala je mojo divizijo po raznih cestah in me končno našla. Se in zopet." * » * Od enega, ki je mislil, da ne bi moč več prenašati življenja begunca: "Nisem še obupal. Sem bolan. Denarja nimam nobenega. Ampak najhuje je, biti odtrgan od prijateljev. Delal sem na novi povesti. Ampak ,ali je vredno pisati. Vendar "pišem. Včasih sa njam, da so vse to )e sanje. Avtor tega pisma je bil Ernst Weiss, pjsatelj, ki je dobil Olimpsko nagrado za književnost. Bil je na listi odličnih be-guncev-intelektualcev, ki so pričakovali ameriških viz. Prijatelji v Hollywoodu so mu preskrbeli pogodbo z nekim filmskim podjetjem. Vozne karte so bile že v Marseillu. Ampak ni imel moči, da bi zbežal iz Pariza. Ostal je tam. Mnogo let je nosil v žepu majhen zavojček strupa. Ko ga nam je nekoč pokazal, je rekel: "živega me ne bodo dobili. Sedaj prihaja vest iz Francije, da je izvršil samomor, živega ga niso dobili. tala samo 48 kilOgraI71° ies ie\ vatt N liva % N % Nt je i fazi "St] le 1 H 1 *1 s* i' beležiti. Drugi se nl01' iz naših skušenj." i\t # ______ p Še eno, zadnje pisP10" iz češkoslovaške: .. "To je torej moj tre« ^ bojim se, da ni f sem skozi severno ^ ve5'' i morju sem imel čoln in tako naprej. (jov°r "Nikoli se ne moren ^ načuditj naši vzdržn06 ^; A' ko smo v stanu Pvpn^ go'0^ ostanemo živi, se b^0jjiP ^ vrnili domov in živeli čno, ko Adolf ne ho 0' pokopan strah." Pisec, ki je prejel z#0' ma, zaključuje: jelvv "Nisem omenil 011 i • sem, ki se tičejo mi ima j p opravka _ z namreč, kake no te^Nc,oVo!jl ( viz ali podaljšanje"1 '^(1^ za bivanje, o prošnja 1 ^ 0. in zaprisežene izja^' „gStc. fiji čakanja in borb' jujj. birokracij^* zavlačev*1 • ^ii. osnuje na podlagah, ki ne ustrezajo njegovi geografični, "Otroka sta sijajna. Deček mi Tu je izvleček iz pisma mladega Nemca, ki je začel pisati šele tekom svojega ubežništva: "še vedno sem bolan. Naha-1 j al sem se v taborišču in sem moral sekati drevesa. Zlomil sem si roko. Ko se je bližala nemška armada, so nas naložili na vlak. Imenovali smo ga vlak duhov. Več sto anti-nacijev na vlaku, vozečem proti južni Franciji skozi zono, ki je imela biti zasedena od Nemcev. Enkrat smo bili odrezani od dveh kolon nemških motornih čet, ampak kop-,s]iši kot filmska zgodba, mar'čno spio ušli. Skušal som vse cijski komisarji in preiskali slu- ne? j notirati. Spominjal sem se pri-j Čaje nekaterih jetnikov. Neki "Sedaj živiva tuKa.it Imam jatelja K, ki je med svetovno slavni pisatelj—jetnik v Le Ver- skoro popolnoma osivele lase in vojno pisal dnevnik v zakopih. netu—piše: * vojni križec—star veteran. Am- Upam, da se mi posreči vse za- šel jeniških omoji^' ' ,......uisko sem le podati •slik0 j,*ev> nja onih, ki še vedno 01 rokah bodočno^ jih kulture v pvropskjh se začasno nahajajo šističnega barbarstva^ «. novembra, 1940. RNIK0PRI9R0II /ttgm & ZANE GREY: 26 ŽELEZNA CESTA ROMAN Indijanka je pokazala proti vrhu grebena. Črtala je z roko po zraku, kakor bi hotela naslikati lego hribov in dolin med njimi; tudi pokleknila je in zarisala v pesek vijugasto stezo. Nato se je prihuljeno utrnila v temo, ne da bi bili izpregovorili besedico. Allie je bila sama, bila je svobodna in vedela je, kako mora iskati poti. Jela je plezati; breg je bil poraščen z gosto travo in čeznje, hvaležna, da so ji sneli nordeče zalitimi ,lici, strastno e no£e s^oro niso Pu" Ve& Videla je, da jo nadzoruje- sopečimi prsi in stisnjenimi pest- ščale sledi za se^°J- Plezala je !°ln da zlasti pazi nanjo mlada mi, je nalikovala živi sliki uža-^ena> ki je večkrat prišla pogle- ljenega ponosa in divjega ljubo-a k vhodu šotora. Notranjost sumja. N šotora se je zelo razlikova- j Najbrže je bil glavar sklenil, 0 od njene prvotne ječe. Bila je ' da si pridrži jetnico v osebno a in čista, preproge in odeje last, in je ta odločitev zakrivila Pokrivale tla; okoli in okoli ogorčenje mlade indijanske že-stenah so viseli predmeti, o-i ne. VI Z bi Spri Glilruri-in in npr- J . I Nato se je tabor umiril. Allie i je pogledala skozi režo med ko- Nič drugega ni mogla kakor vedejo. Ko se je Allie vračala v Potrpežljivo čakati, kaj bo. Drg- šotor, je zagledala mlado skvo. Hft je ranjena zapestja in Čemerna s pobešeno glavo, tem- z biseri, slikarijo in per-y oblačila in druge stvari, to ni mogla uganiti namena. in plezala, srce se ji je hotelo razleteti od napora. Ko je dospela na vrh, se je zgrudila v travo, da bi se spočila. Globoko spodaj v bledi mesečini so se svetlikali taborni ognji med belimi šotori. Bevskanje psa je z vetrom prihajalo v breg Alie se je odvrnila od te lepe, po- Tako je počivala; vročica napora se je ohladila in kmalu jp je začel mučiti mraz. Pocenila je v travo, naslonila se na skalnat bolvan in se obrnila z obrazom proti iztoku, da bi počakala jutranje zarje. Zvezde so že zapirale oči; tem na modrina neba je sivela; bilo je, kakor da se razliva bleda svetloba na vse iztočno obzorje. Dolina je ležala v senčni dremo-tici, a holmi so se že prebujali v mehki sivi megli. Globoko spodaj nad širno, brezmejno ravni? no se je razžareval rdečkast svit; postajal je toplejši, izpre-minjal se je in jasnel. Morje oblačnih hlapov, vedrih in nepremičnih, se je svetlikalo v rožnati rumeni; in rdeč obok se je vzdignil nad daljnim obzorjem. Zdelo se je, da ves ta svet hol-mov, ravnin in dolin oživlja z Prišla je noč. Allie je dolgo le- ^am*'v lz katerih je bil naprav- -D^a v SVojem ljubosumju velika z odprtimi očmi nato Te za- ^en ®°vtor' a.videla ni nikogar ^odušno podarila svobodo, in sMa. Drugo iutro io ie zbud'l razen zensk ™ otro^' Mustangi ^renjia dalje v neznano pusti-iivii J J° Je zbudll:so trudno obešali glave. Očivid-; • T* busc. Topot m rezgetanje,^ ^ hrabri vojniki počivali po kojne slike, zamrmrala molitvi-' dušo dne, ko se je pestrila v ju-co za mlado Indijanko, ki ji je tranjem ognju. V žarko blešče- či krasoti je stopalo solnce na nebo. ravana, ne fata morgana, vjar- let ali zlato poroko. ljiv privid širne planjave. Čaka- Tako sva bila presenečena, da la je in prežala. Če so bile ure nisva mogla dobiti niti prave noči tako dolke, kaj ji je bilo teh besede v odgovor. Mize so bile nekaj dnevnih ur, ki so prinača- pa tako obložene z vsemi dobro- le življenje in srečo. CDalje sledi,} Zahvala Nama ostane za vedno v spominu dan 26. oktobra. Najini pri jatelji so naju presenetili ob najini 25-letnici zakonskega življenja. Pa kako lepo so naju is-peljali. Prinesli so nama vstopnice k banketu Kegljaških klubov, katere sva tudi kupila 4 po tami, da so se kar šibile. Ne veva, kdaj je bilo mogoče toliko nakuhati in napeči. Saj je v resnici izgledalo kot velika poroka ali ohcet. V prvi vrsti gre hvala najinim sinovom Anthonyju, Maxu in Rudolphu in hčerki Frances, ker so na to delovali tako skrito vzlic temu, da sem jih toliko kregal, ker jih ni bilo ob času doma že 3 tedne poprej. Ali vse so mirno prenašali. Gukjati; Mr. & M?8- Joaeph Pultz in družini; Mr. in Mrs. Fr. Pultz; Mr. in Mrs. Frank Pultz, mL; Mr. in Mrs. Joseph Pult?, ml.; Mr. |n Mr@. Lpuis Fabricig; družini Mr. in Mrs. Mike Bizaj; družini Mr, in Mrs. Frank Ivan-cic; družini Mr. in Mrs. Frank Andrijancic; Mr. in Mrs. Jim Andrjjaiicjc; Mr. in Mrs, Anton Andrijancic; Mr. in Mrs. John Slabe; Mr. in Mrs, Frank %eW-nik; Mr. in Mrs. Frank Kraso-vec; Mr. in Mrs. Carl Samanicfo; Mr. in Mrs. Joseph Zadn|k, East 93rd St.; Mr. in Mrs. Frank Ma-r%sh iz Collinwooda; Mrs. Louise Marash in sinu Emil Marash 50c skupaj $2.00. Zvečer naju je starejši sin! ^rs- Joseph Miklus iz Collinwooda; Mr. in Mrs. L. Dalje gre enaka hvala Mr. jn' Markocic iz Collinwooda; Mr- in in hčerki Mrs. Vid Jajicic in hčerki; Mr. Anton peljal v dvorano Zapad-nih Slovencev. Ko pridemo v Miss Olga Miklus za trud, ki so in Mrs. Louis Urbas in sinu ga imeli, dalje najinemu svaku Loiusu; Mr. in Mrs. Anton Mau-dvorano, je bila že 'napolnjena in sestri Mr. in Mrs. Joseph Kli- ser, st.; Mr, in Mrs, Frank Fili-do zadnjega kotička veselih in nec in sinovom Mr. J. Klinec in pjc; Miss Ann and Justine; Miss prijaznih obrazov, ki so strmeli ^iinec, svaku in sestri Mr. in Irene Doly, Mr. George Doly, v naju, ko sva vstopila ter na- Mrs- Frank Mlač. Nadalje hvala Mr. Prank Vcelka; Mr, In Mrs. ma vsi naenkrat pridejo naspro- vsem- ki ste se udeležili najine Samuel Porter; Mr. in Mrs* Fr. ^Jstangov, bojno tuljenje juna- zmešnjava neštetih gla-1^% ^ aJez psov, hrup m dirmdaj Vfi.v'Se to je ozanjalo, da so se °Jtiiki vrnili v tabor. naporih dolge ježe in bojnega Allie je divje vzkriknila; v daljavi, onkraj poti na zapad, se je svetlikala dolga, bela, premikajoča se vrsta voz. Oteta je bila nevarnosti gladu in pustinje! ti z veselimi vzkliki "Surprise" 1 in z voščili še za n^daljnih 25- % ki Volk je zatulil nekje in jasni, ostri zvok njegovega glasu jo je prestrašil. Ker pa je pomnila | Nič posebnega se ni zgodilo, gijngerlandovo besedo, da divje Zahvalila se je nebesom in ob Ure so počasi minevale. Allie zveri v toplem času leta. niso ne- j ljubila daje ne bo sovražne u-je slišala sopenje upehanih, spe- Varne, se je pomirila. Kmalu je; sode, pa naj bi bila še tako o-čih ljudi. Ko se je jelo temniti, prekoračila ozki greben ter do- krutna, ki bi ji mogla omajati vero ali premagati njen pogum. Počakala je. Karavana je bila mnogo milj daleč od nje; ka- llato se vsulo v vig- ■%lo Indiianrtv^ ^rrlpd^niTmi ^ starka • da^a j* je spela na rob druge doline; prizor ^ žensk, sodeč po zvoku gla-j ™ j° je nat° zvezaIa" je bil enak prejšnjemu, samo da Začelo se je glasno prereka-1 Tisto noč jo je prebudilo rahlo brez šotorov in ognjev- Sestop Stanovanje v najem slavnosti in sicer mojemu bra- Bizaj; Mrs. Rose Frank; Miss trancu Mr. Anton Rusjan in dru- Mary Tontoni; Mr- in Mrs. Ado žini; Mr. Joseph Simcic in sino-. Tontoni; Mrs. Helen Krigler in vom; Mr. in Mrs. Ferdinand Sta- 'sestram; Mr- ip Mrs. Jack Cor-nich- in hčerki Elsie; obenem dich; Mr. in Mrs. John Sama- Stanovanje obstoječi iz 4 sob ^gg Mezgec; Miss Jennie Grk; nich. se odda v najem. — Vprašajte na 1010 East 63rd St. V najem ji je je bil lahak in Allie je naglo na- k je trajalo dobršno uro in tresenje. Neznana roka , Zanitoalo Allie še tem bolj, zdrknila od ramena do ust. Ble- daljevala svojo pot. Bala se je le er je zdaj razločila vmes hlast- i da mesečina je prodirala v šo- da ne bi naletela na kako nara- l' Vzburjeno besedovanje mla-!tor. Allie je uzrla postavo, ki je slo reko. Spet se je vzpenjala e skvo. I klečala ob njenem ležišču, in je navkreber, zavija je zdaj na des- All jzačula šepet: "š-š-š". Še trenu- no, zdaj na levo, počasi, priza- sinuu,na: stvara strežnica je pri-1 tek in nj-ene roke in noge so bile naša je svojim močem, s pogosti- VeSo j a k sotoru> vzdignila za- svobodne_ Uganila je, da se je mi prestanki, da je mogla poči- le vetlkmignila deVOjkl' na;i pri" i mlada skvo prikradla sredi noči, vati in prisluškovati, zmerom % r, Alhe je stopila v vig-1 da bi j- pomagala ubežati. Srce naravnost proti zvezdi, katero si jutranje solnce, ki .. je burno utripalo, ko je reši- je bila zapomnila. n široki vhod, je za- povzdignila eno izmed} T I sten šotora. Allie je zlezla ven- "ll Tako je prehodila štiri hribe noln Tndi-ianrev !""" -- -- - ------- r in tri doline, preden je začutila h'edi njih ie stala neobičajna Sveth mesec je Plaval na potrebo po daljšem odmoru. — ^ava hr7knn^ u-nir nno-Hvnr ne^U- ^ taboru je bilo vse tiho. R^zsvit ni bil več daleč, zvezde, jn m - crnlimi nrsi' ^*a(^a ^ena je kakor senca smu^ so bledele in na iztoku se je dednimi v,___iT,.'. J nila za njo in je s svarilno kret- lala zarja. Smatrala je za dobro, da ostane na višini, dokler se ne zdani. golimi P Njegov dbraz ^o, češ, naj molči, odvedla Al Jav. kakor baker in ves fia p0i0g doline. Pot je bila ' Zrtemrke in ^okaj dolga. Noben glas ni motil Sir,.';,! Je okrutne tenke mirnega pokoja noči; ozračje je Odda se v najem single hiša s 5 sobami; vse v dobrem stanju na 999 East 74th St. Za več pojasnila se pokliče ENdicott 4371. Mr, in Mrs. Louis Cedric; Mr. in Mrs. Frank Maras in družini; Mr. in Mrs. Ciril Urbancic; Mrs. Kati Markioli in družini; Mr. in Mrs. Anton Mauser, ml.; Mr. in Mrs. Carl Zakelj in družini; Mr. in Mrs. Jack Jesenko; Mr. in Mrs. Mirko Cipic; Mr. Anton Še enkrat hvala vsem skupaj, kar v resnici nama ne poj4e nikdar iz spomina in ob vsaki priliki rada povrneva izkazano nama prijateljstvo. Anton in Karoline Simcec W. 44 St. Delo in ženitiev Priletna ženska dobi delo kot gospodinja pri vdovcu brez otrok. Plača po dogovoru. Tudi ženitev ni izključena ako se spo-razumemo. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. ČIŠČENJE FURNEZOV $4.00 Reset $12.00 NOVI FURNEZI ALI NOVE POTREBŠČINE Delo garantirano Mason Furnace Co. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 1Ce in črn p npi ki on «p iskri- r J" ' ™, ~J, mu............................................................................................................................................................................................................................................ P kakn. . ' v. bilo negibno in mrzlo. Enkrat je p., °gen-i" Nacin> kako je gkvo obstaia in napeto prisluhnila vo, je spominjal na or- ^ Dekličino srce je zamrlo od ju. I tesnobe. Toda ničesar ni bilo ču- ^t3e§ov ostri pogled se je le Iti, ne lajanja psov ne drugega to FeilUtek ustavil na Allie; na- j zloveščega hrupa. Naposled sta J* ttiahnil z roko, naj jo od- dospeli do brežine. Make a fun-day out of wash-day fVJlu. p/t/ <\ With 50% greater capacity, this new Maytag Commander makes light work out of your heaviest washings. You know it's a Maytag the minute you sec the famous square-tub in gleaming white porcelain. And the Commander gives you all these other Maytag Advantages: gcnUe gyrafoam washing-action, roller water-remover, quick-drain hose, sturdy mechanical excellence throughout. Like any other Maytag, it must make good in your own home. Come in and sec it — or phone for free trial. $99-95 Liberal allowance on your old washer , KREMZAR FURNITURE (0. St. Clair Ave. ENdicott 2252 V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala biti knjiga "From Many Lands" Spisal LOUIS ADAMIČ Ta najnovejša knjiga našega slavnega rojaka je zbudila občo pozornost in odlično priznanje v ameriški javnosti. "The New York Times" piše: "S to knjigo se je Louis ^.damič lotil največjega problema, pred katerim stoji Amerika ... Problem, katerega je načel, je tisočkrat težji kot gradnja Boulder ali Grand Coulee jeza, in v svojih končnih zapletljajih je celo težji kot so dnevni problemi, katere rešuje predsednik Roosevelt ter oni, o katerih pravi Wendell Willkie, da se jih je voljan lotiti..." "The Philadelphia Inquirer" piše: "Redkokdaj je še Amerika čula tako prepričevalen argument za ideal edinstva — apel, ki bi zvenel tako čisto in resnično, kot nam ga nudi Louis Adamič v tej svoji najnovejši knjigi." "The Cleveland Press" pravi: "Louis Adamič, avtor del kot 'The Native's Return' in 'My America,' je napisal važno in misel izzivajoče knjigo pod imenom 'From Many Lands.'" Naročila za knjigo "From Many Lands" sprejema uprav^ "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nas, so lastnoročno podpisane od pisatelja L. Adamiča. Cena $3.50; po pošti 10c več. lMII|IIIM[llll|l1|IIIIIHI|lllllllll!niHI|l|MMIHimilllllllOIIIIHIIIIUtail|H||llll)fl|Hin|ilHiq||MIIIIIHIHIIIII»M|lllll|lll«|pil!ll|lllllltllllllllllill[|lllllllllllltjl|ll|lllllliaillllll!!llll|l|!IIHI||l!pillll|!ll|l!MIII|llll|||ipi|llllllMI TRGOVCI IN OBRTNIKI Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje %a 1941 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vatii bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312 in zastopnik pride k Vam. Enakopravnost 6231 ST, CLAIR AVE. HAIR-BREADTH HARRY SOME NEW SLEOTtolAKS device .eh. snifpen ? i«iy frifcCMAfilCAL 0i.OOD"OOND, COLLEAGUE A VERY SENSI TIVE FOOCM. SiRi I-WAVE RUBBED THE MISSING BARBER'S VEST AGAINST AN OLFACTORY SPONGE, ON WE INNARDS SENSITIZED SftDNSE ^~->VGRAC10061. RAlPW.l LCH TINY AROMA WHEREVER (TUE BARBER. MUST VE IUEN IT RECEIVES THE JKSfTo IsPILLED SOMETWWf.' ^ANOTHER PICKS UP EACH HE GOES. _ WHEN IT RECEIVES THE SCENT THAT MATCHES THE VEST, A L BELL WILL TINKLE T-k SOMETHING ON HIS VEST » 'KETCHUP \1 FACTORY S M6+-UA/C HI - AIV PYttEX OVEN WARE Cene na Pyrex Oven Ware so znižane od 30% do 50%. Dosti žena, še ne ve, da so bile eene t#ko znižane. Pyrex kvaliteta je še vedno tako visoka kakor preje. PYREX OVEN WARE ni samo čista za kuhinje in poceni, ampak ima izvrstne posebnosti za boljšo kuho. PYREX OVEN WARE se čisti in pomiva koKbi čaral. Je tudi ''non-porous." PYREX OXEN WARE je narejena, da vzame visoko vročino od peči; pripravna je tudi za refrigerator je. Kadar rabite Pyrex, navedi delo za tri. PYREX OVEN WARE ima registirano ime "PYREX" na vsaki posodi. Polno zalogo PYREX OVEN WARE se dobi po zmerni ceni in v kakršnikolih modelih pri SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 SUPERIOR AVE. i f FACT5AB0UT"< __ /__ / CHINA MShannu POP. 457,835,475 AREA 2,906,475 Sp.Mi ICE FOLLIES OF 1941 društve' STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ZEN II IN I nila. Premogovniki producirajo mesečno nad 600,000 ton premoga; bakra se pridobi mesečno okrog 87,000 ton; svinčeno-cin-kove rude nad 65,000 ton. Zvišala se je tudi produkcija kro- move .manganove m ve rude in pirita. aniimono- SOL JE ZA STO RECI ,vanj pest debele kuhinjske soli, Če vas boli vrat, grgrajte1 pa bo spet vzplamtel. mlačno raztopino kuhinjske soli. Zadošča žlica soli na kozarec vode. , Sol ustavlja krvavitev, razku-žuje in celi odrtine in majhne rane. Raztopite kuhinjsko sol v vodi in umivajte rane. Madeže od čaja boste igraje očistili, če jih omočite z vodo, potresete s soljo in nato prepe-rete. Če hočete preproge obvarovati moljev, jih iztepite, potresite Posoda in pribor imata večkrat neprijeten duh po ribah. Namočite krpo v kuhinjsko sol, odrgnite in o smradu ne bo več sledu. Zlati okviri pri slikah in ogledalih bodo kakor novi, če jih o-čistite z zmesjo stepenega beljaka in malo drobne soli. Če se vam v kleti pojavijo polži, potresite tla s kuhinjsko soljo, pa jih ne bo več. ' Na poliranem hrastovem po- s soljo, razprostrte nanje ča- hištvu pusti vsaka kapljica vode sopisni papir in jih zvijte. | madež. Zmešajte prgišče drobne Madeže od čaja boste igraje soli s čistim oljem. S tem nama-očistili, če jih trete z drobno ku-j žite pohištvo, pustite tako eno hinjsko soljo. i uro ali dve, nato obrišite in olo- Če vam ugaša ogenj, vrzite ščite les z mehko slho krpo. Majhen plen V nedavni noči je dobro organizirana vlomilska družba vlomila v pisarno Mejačeve veletrgovine z vinom na Komendi pri Kamniku. Iz miznice v trgovini so vlomilci pobrali 175 dinarjev v drobižu, nakar so se lotili težke železne blagajne, v kateri je bilo 75,000 dinarjev. Delo jim je šlo dobro izpod rok in so uzmoviči že skoro privrtali do denarja, ko je mimo trgovine privozil avtomobil avtobusnega podjetja Peregrin iz Kamnika. Ko je šofer ppazil odprto okno v trgovini, je uganil, da je nekaj narobe, pa je poklical domače. Vlomilci so to opazili in pobegnili v noč. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na SL Cld.it' Ave. 1. januarja, sreda. — Novo le-,23. februarja, nedelja. — Dram. dvoranah Slovenskega narodnega doma. Društveni Iz Primorja Javna dela v novi občini Raši Trst. — Italijanski senat in parlament sta sprejela zakon, ki nosi datum od 21. avgusta in nje. s katerim se je določil znesek o-smih milijonov za cestna in hi-gijenska dela v občini Raši (Ar-sia). Besedilo zakona navaja poleg imena Arsia v oklepaju še dopolnilni izraz "Pozzo Littorio". Znesek se bo uporabil v treh zaporednih letih. Podrobnejši načrt bo izdelalo ministrstvo za javna dela sporazumno z notranjim in finančnim ministrstvom. Država bo izvršila s tem tudi razna dela, ki spadajo v delokrog občine in pokrajine. Čim bodo ta dela končana, jih bo država prepustila občini, odnosno pokrajini, in sicer brezplačno, toda pod pogojem, da bodo. vedno določena za javno korist.. Ker je bil istočasno določen znesek 42,000,000 za dpugo občino, odkoder dobiva Italija premog, namreč za Carbonio, je jasno, da gre predvsem za dela, ki naj omogočijo čim izdatnejše Izkoriščanje teh premogovnikov in s tem zmanjšanje uvoza v dosego avtarkije. tudi prva na Balkanu. Ta tiskarna je nastala v razdobju med letoma 1483 in 1490, torej še pred odkritjem Amerike. Med zbiralci znamk vlada za to spominsko znamko veliko zanima- Transporti Nemcev Iz Marmora poročajo, da tam skozi vsak dan vozijo transportni vlaki Nemce, ki se selijo iz Besarabije v Nemčijo. Vsak dan se jih pelje najmanj tri vlake. V Mariboru se ustavijo le toliko, da so opravljene obmejne formalnosti. Približno toliko transportov prevaža besarabske Nemce v raj h tudi preko Jesenic. Produkcija rudnikov Produkcija jugoslovanskih rudnikov se je letošnje leto v primeri z lanskim znatno dvig- SVOJI K SVOJIM! NOVEMBER 20'. novembra, sreda — Ples priredi West Side Interlodge Bowling and Balina Tear v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. , 21. novembra, četrtek. — Zahvalni dan. Social, pevski zbor "Zarja", priredi koncert in ples v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 23. novembra, sobota. •— Društvo "Glas Clevelandskih Delavcev", št. 9 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slov. nar. doma, na St. Clair Ave. 23. novembra, sobota. — Roustabout klub priredi ples v Twilight Ball Room. 24. novembra, nedelja. — Oreški klub. Prireditev v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja, — Slovenska Dobrodelna Zveza. — Proslava 30-letnice v avditoriju Slovenskega nar. doma na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja — Oreški Klub. Prireditev v Slovenskem delavskem domu na Wa terloo Rd. 24. novemora, nedelja — Jesenski koncert mlad. pev. zbora "Kraljički" v Slovenskem narodnem domu, Maple Heights Upokojitev Gorica. — Pred časom je bil upokojen šempaski župnik Miha Kragelj, sedaj pa je bil, tudi na lastno prošnjo, upokojen župnik v Oseku, Franc Franke. Kot upravlja šempaski župnik še nadalje svojo župnijo, tako bo tudi oseški ostal na dosedanjem mestu kljub upokojitvi. Pod o-seško župnijo spada tudi božje-potna cerkev Matere Božje na Vitovljah, ki leži precej visoko pod Trnovskim gozdom (z nekoliko nižje ležečo istoimensko vasico), radi česar je upravljanje te župnije precej naporno, zlasti za 66-letnega župnika Fran-keta. Če mu bo zrahljano zdravje dopuščalo, da bo vztrajal v upravljanju župnije še leto dni, bo prihodnje leto v septembru praznoval 40 letnico svojega prihoda v Osek. 14. decembra, sobota. — Sharper's Klub priredi ples v Twillight Ball Room. 15. decembra, nedelja. — Društvo Croatian Pioneers, H B Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, j na St. Clair Ave. 15. decembra, nedelja. — Zveza' kulturnih društev Slovenskega delavskega doma. Prireditev s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. i 15. decembra, nedelja. — Društvo Brooklyn, št. 135 SNPJ proslavlja 30-letnico z banketom v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 21. decembra, sobota. — Cleveland Athletic SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. decembra, v nedeljo. — Ml. pev. zbor Škrjančki priredi koncert v Slov. društ. domu na Recher Ave. 22. decembra, nedelja. — Ob-letna spominska slavnost smrti Ivana Cankarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. decembra, torek: — Božič-nica SND šole v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 28. novembra, četrtek. — Pev. 25. decembra, sreda. — Socija-društvo "Cvet" priredi kon-' listični klub, št. 49 JSZ prire-cert in ples v Slovenski delav- di ples v Slovenskem delavski dvorani na Prince Ave. | skem domu na Waterloo Rd. 28. novembra, četrtek — Young 25. decembra, sreda. — Klub št. League SDZ. Prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. novembra, sobota. — Društvo "Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno ve- 49 JSZ priredi plesno veselico zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, sreda. — Društvo "Loyalites" SNPJ priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. nem domu na St. Clair Ave. selico v Slovenskem narod- 28. decembra, sobota. — Druš-29. 30 nov. 1. dec. petek, sobota tvo. "Spartans", še. 198 S. S. in nedelja. — Razstava ročnih ( p. z. Plesna veselica v avdi-del Progresivnih Slovenk kro- toriju Slovenskega narodnega Iz stare domovine Draginja narašča Iz Celja se pritožujejo, da pe cene življenskih potrebščin neprestano zvišujejo. Sladkor že stane 1495 dinarjev za sto kilogramov, jedilno olje je po 26 dinarjev liter, kilogram podplatov stane 135 dinarjev. Raznih potrebščin pa niti dobiti ni. Na levi je Heinrich Htarmer, posebni poslanec Nemčije, ki je uglad.il pot nemško-japonskemu paktu, na desni pa je japonski minister zunanjih zadev Josuke Matsuoka. Bratca si po sklenjeni kupčiji podajata roke. IZNAJDITELJ Spominska znamka V proslavo 500-letnice Gut-tenberga, izumitelja tiska, je jugoslovanska poštna uprava izdala jubilejne znamke po pet in pol dinarja, in sicer v omejenem številu 100,000 komadov. Znamka prikazuje mestece Obod to se lahko vodi k tarči s po- v črni gori, kjer je bila prva tiskarna Jugoslavije in najbrž žek št. 1 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. novembra, sobota. — Vantage Raquet klub priredi ples v Twilight Ball Room. 31. decembra, torek. — Praznovanje novega leta v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, Ohio. DECEMBER 1. decembra, nedelja. — Združeni Bratje, SSPZ, priredijo ples v SDD na Waterloo Rd. decembra, nedelja. — Blaue Donau. — Koncert in ples v i avditoriju S N D. 7. decembra, sobota. — Sunny Ray Orchestra. Ples v avditoriju SND. 7. decembra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero" št. 27 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domv na Waterloo Rd. 7. decembra, sobota: — Klub Gay Knights priredi plesno veselico v Twillight Ball Rom. 8. decembra, nedelja. — Dram. društvo "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem do-Antonio Pannutte iz Warrena, mu na Waterloo Rd. Ohio, ki je iznašel bombo, kate- 14. decembra, sobota. — Wrong Club. Ples v avditoriju Slo- doma na St. Clair Ave. 28. decembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega S. D. Z., priredi plesno veselico v Twil-light Ball Room. 31. decembra, torek. ..— Pev. vski zbor "Jadran" priredi Silvestrov ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Slov. nar. dom in Klub društev S. N. D. Silvestrov večer v obeh to. Maccabees Red Jackets, priredijo plesno vcselivo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. januarja, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke", št. 137 S. N. P. J., priredijo veliko plesuo veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. januarja, v soboto. — Rupert Kadets priredijo ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. 4. januarja, sobota. — 23rd Ward Civic klub priredi ples v Twilight Ball Room 11. januajra, sobota. — Društvo "Danica", štev. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. januarja, sobota. — Društvo Zumberak, HBZ priredi ples v Twilight Ball Room. 12. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 12. januarja, nedelja. — Skupna prireditev in veselica Sloven ske moške zveze v Slovenskem narodnem domu na St, Clair Ave. 18. januarja, sobota. — Klub Jolly Jesters priredi ples v Twilight Ball Room. 18. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. januanrja, nedelja — Dram, zbor "Ivan Cankar". Predstava in plesna veselica v avditoriju SND. 25. januarja, sobota. — Sam pevski zbor "Zarja" —Glasbena Matica — Plesna veselica v SND. 25. januarja, sobota. — Pevski zbor Adrija priredi plesno veselico v nem domu na Recher Ave. 25. januarja, sobota. — Amigos klub priredi ples v Twilight Ball Room. 26. aprila, sobota. — Klub Jolly Fishermen priredijo plesno ve selico v Twilight Ball Room. 1. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren, št. 17 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. februarja, sobota. — Wrong klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 9. februarja, nedelja. — Slov. nar. čitalnica.Proslava 35-let-nice v avditoriju Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. 15. februarja, sobota. — Sunny Ray Orkester. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. februarja, nedelja. — Mlad. pev. zbor "Slavčki", priredi koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. februarja, sobota. — Skup- Vida. — zbor "Ivan Cankar". Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. marca, nedelja. — SDD Čitalnica. Prireditev s programom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd knjigo "From Many Lands' dobite v našem uradu in P1' na®' zastopnikih: John Renko, East 76th St, John 1121 East G8th St. m J"1"1 ° blay 1143 E. 169th St. j3 jih pokličite po telefonu 0653 ali KE 4680-W. ter \ Somrak bo pa obiskala prinesejo knjigo na dom. naročnike in simpaticarj nakup. r° I se jim ponudila knjigo v 9. marca, nedelja. — Dramsko ! služite se te prilike m si društvo "Anton Verovšek" ! te to pomembno knjigo-priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Wa-terlo Rd. 30. marca, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert in ples v Slov. nar. doma na St. Clair Ave. VAŽNO! Najnovejšo Louis Adamičevo nabavi- NEURITIS llliiinB B" Mjnutes Rheumatism To relieve torturing pain o: jn a fe» Neuritis, Neuralgia or UMMWKy formW1 minutes. Ret NVKlTO, * , __no oP!; .i used by thousands., UfPc*,Relieve £»= , Does the work quickly. Mu roi"ut „„r pain, to your satistaction, in t .\,k y0' your money back. Don I. s ^ druggist today lor NUK.I TO on 'SONČNI SIJ" V DRŽAVI NEW JERSEL Na slilci je S. G. Hibben, ravnatelj Westinghouse ^ v Bloomfieldu, N. J., ob 10,000-vatski "mercury vapo'i ki producira svetlobo, ki je skoro tako svetla kot svetlo Radiacija svetilke je užgala papir, ki ga drži učenjak. svop j-oftf 8. "La Conga ples" bo predstavljen na ledu v Clevelandski Are-bra do 30. novembra pod avspi-ni sedem večerov, od 24. novem-cijon "Veterans of Foreig Wars". Nova "Ice Follies of 1941" produkcija ima 86 izlice jjr salcev. Na sliki sta hardt and Roy Shipstad v go del Rio". Vstopnina za W Pre' kakor za hockey igre POMAGAJMO CLEVELAND COMMUNITY F° na društva fare sv. KITAJSKA POSTANE DEMOKRACIJA močjo radia bombo vrglo. iz letala, ki je venskega narodnega doma na St. Clair Ave. HAINAN Na gornji sliki vidimo ubogo malo pohabljeno revico, ki si smehljaje upmiva in snaži zobe. Kitajska se bo dne 12. novembra postavila v vrsto demokra- Deklica, ki je zdaj stara osem tičnih držav, ko bo izpremenila in izboljšala svojo ustavo. Zgoraj let, ni mogla do tretjega leta in spodaj v krogu na levi sta madame in njen mož maršal Čiang- hoditi ali se plaziti. Zanjo se je kajšek, ki sta gonilni sili kitajskega odpora proti Japoncem. V zavzela Community Fund orga-sredi zemljevida Kitajske so kitajski vojaki, ki se bore proti nizacija, ki jo je namestila v Japoncem, črno natisnjeni del na zemljevidu Kitajske pa je ono Rose Mary Home, enega svojih ozemlje, katerega so zasedli Japonci. Kot je videti, bodo morali zavodov, kjer je bila operirana še zelo široko zazijati, ako bodo hoteli pogoltniti vso Kitajsko. in njeno stanje se je silno izbolj- sre^ šalo. Starši * deklice so hvaležni, ker je v zavod kakršen je R°fe 0)i» Clcve Itfl P Home, kjer dobe revni in^ ^ ljeni otroci vso potreb*1 in postrežbo. Pomagajte po svoji j svojimi prispevki pie10® C0^ ganizaciji — Clevelan munity fondu!