Poštnina platana v gotovini.	Izhd|d VSak Četrtek.	Posamezna številka stane 1 Din.
St. 19.	V Ljubljani, dne 8. maja 1924. _LetoH
RADIKAL SK! GLASNIK
OQCjAN NADO DNE Q ADI IS AL NE J TD AN IS E.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, WoIfova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
iinwlw.i im ib ib n ' vim, . T ■■i ■	...
Proč s političnimi demagogi!
Ljubo D. Jurkovič.
Narodna radikalna stranka v Sloveniji s svojim vztrajnim delom in resničnim zavzemanjem za široke ljudske sloje zmagovito napreduje — proti pričakovanju njenih nasprotnikov.
Slovensko ljudstvo ne more več prenašati posledic demagoške politike. Dolgo časa je pričakovalo ljudstvo uresničenje tolikih obljub, v tem pričakovanju se je potrošilo mnogo časa*, energije in denarja, a od vsega tega ni prav nobene koristi.
Bilanca političnega dela SLS izkazuje velik primanjkljaj. Kavno tako tudi vse ostale večje in manjše slovenske politične stranke. Ali je ljudstvo zato glasovalo za te stranke, da one ničesar nc delajo zanj?
Na to vprašanje je težek odgovor s strani teh strank. Toda ne samo, da te stranke niso storile ničesar za ljudstvo, one so, mogoče tudi nezavestno, vsled nesposobnosti in neznanja, odprto delale proti ljudskim interesom.
Po krivdi neumestne in zgrešene taktike slovenskih politikov, vsled besnih časopisnih napadov na Narodno radikalno stranko in vsled brezobzirne žalitve njenih prvakov tako s strani naših klerikalcev kakor s strani naših demokratov, v Beogradu naravno niso mogli voditi posebnih računov o interesih Slovenije.
Kajti ni mogoče in ni lepo, da sc od nekoga zahtevajo vse mogoče stvari in da sc ga istočasno psuje, žali in obrekuje. Skoraj vsi slovenski časopisi niso v minulem letu pisali drugega nego psovke in psovke proti radikalni vladi in radikalni stranki, pa zato ni prav nič čudno, ako so v Beogradu mnogim Slovencem, ki so tam kaj prosili, kratko-malo zaprli vrata pred očmi In rekli: iditc k dr. Korošcu in dr. Žerjavu, pa naj vam ona izpolnita vaše želje, saj ste njima izročili skrb za Slovenijo.
Edina stranka, ki jc vsaj nekaj storila za ljudstvo, je bila Narodna radikalna stranka. Razume sc, da ni mogla mnogo storiti radi tega, ker ji ljudstvo na zadnjih volitvah ni poverilo zaupanja in ker slovenski radikali Pri zadnjih volitvah niso mogli izvojevati niti enega svojega poslanca za narodno skupščino.
Nasprotno pa je gotovo, da bi radikalna stranka storila za Slovenilo innoan in mnogo
več nego jc v stvari storila, ako bi se bilo tudi slovensko ljudstvo odzvalo njenemu pozivu.
NIKOLA P. PAŠIĆ,
min. predsednik In šef Narodne radikalne stranke.
Večina slovenskega naroda je izrazila voljo, naj se SLS briga za njegove interese Sedaj pa jc ljudstvo samo uvidelo, da SLS ne zna In ne more ničesar storiti zanj. Ljudstvo vidi, da SLS nima moči in volje, da bi izpolnila svoje obljube. Ljudstvo vidi, da politika SLS škoduje življenskim interesom slovenskega naroda.
Demokratska stranka v Sloveniji, ki je po vrstnem redu na drugem mestu, jc tudi celo leto vodila zgrešeno politiko. Brez moči v narodni skupščini in-v vladi, pustivši vse svoje časopisje v službi opozicije in vodeča brezobzirno borbo proti radikalom, ki jc mnogokrat prekašala celo klerikalno, jc pripomogla k vstvaritvi opozicijonalnega bloka in je preprečevala delo Narodne radikalne stranke, ljudstvu pa ni absolutno nič koristila
Sele v zadnjem času so njeni politiki uvideli, da vodi taka politika v propast, odprle so sc jim oči in so stopili v družbo radikalov. Samoposcbi razumljivo ni lahko naenkrat popraviti vseh pogreškov, ki so jih do sedaj storili. Zato mislimo, da bo ljudstvo izreklo svojo sodbo nad voditelji JDS, da ne bo več dovolilo izrabljanja ljudskega zaupanja in da bo pri prihodnjih volitvah glasovalo za one, ki bodo znali in mogli izpolniti njegove želje.
Demokratska stranka sama z močjo svojih poslancev v narodni skupščini in s . svojimi ministri v vladi absolutno ne more ničesar storiti, oziroma zelo malo. Ona mora iskati pomoči pri radikalih, ako želi, da doseže kaj več. To se pravi, da morajo demokratski volilci, ako hočejo kaj doseči potom demokratske stranke, prositi pri^radikalih.
Zakaj naj bi obstojala med ljudstvom in vladajočo stranko še neka posredovalna stranka? Ali ne bi bilo bolje za ljudstvo, ako bi stopilo v radikalske vrste in bi tu na izviru zahtevalo ono, česar potrebuje, ne da bi moral pri tem posredovati demokrat?
Obstoj take demokratske stranke poleg radikalne je sploh nezmisel. To je luksus, nepotrebni stroški. Zlasti pa je nepotreben obstoj demokratske stranke, ko so njeni voditelji že preveč dokazali svojo skrajno nesposobnost. Celo leto so zmerjali radikale ter so na koncu koncev uvideli, da brez radikalov ne morejo ničesar doseči.
Se par besed o manjših strankah.
Samostojna kmetska stranka ima v Beogradu enega edinega poslanca, ki je včlanjen v zcmljoradniškem poslanskem klubu. S svojim ravnanjem in delovanjem nam ni podal nobenega dokaza o svoji sposobnosti. Za ljudstvo ni dosegel ničesar in zato je popolnoma razumljivo, da je škoda glasovat; za stranko, ki nima v svojih vrstah sposobnih ljudi, ki bi znali in mogli voditi politiko, ki ne znajo skrbeti niti za kmeta, a kaj šele za celokupno ljudstvo, kakor je to dolžnos vsakega narodnega poslanca in vseh političnih modernih strank.
V Sloveniji imamo tudi Narodno socija-listično stranko, ki nima niti enega poslane • ne v Sloveniji in ne v kakem drugem deli' države.
Narodnosocijalistični pokret ne kaže ni-kakega življenjskega znaka, iz katerega bi se moglo sklepati, da se bo vsaj v doglednem času vstvarila močnejša stranka, ki bi mogla Izvršiti vsaj naimaniši del svojega pro-
i
I

Erama in ki bi mogla izpolniti vsaj nekatere najmanjše obljube. Sploh ne razumemo, kakšen smisel ima oddati svoj glas taki stranki. Skoda truda, dela in denarja, potrošenega za to stranko.
Dobro nam je znano, da je v tej stranki več idealnih in poštenih ljudi in zato smo prepričani, da bodo oni mirno pogledali resnici v oči in da sc bodo preje ali pozneje orijentirali napram radikalom. Kolikor preje se odločijo za ta korak, toliko bolje zanje in za vse, ki polagajo nanje veliko upanje.
Radlkalski program je tako soroden na-rodnosocijalističnemu programu, da je odločitev za vsakega narodnega socijalista zelo lahka. V vrstah NRS se bodo najlažje in najbolje izpolnili tako narodni kakor socijalni ideali NSS! Zatorej brez dolgega premišljevanja tja, kamor je treba!
Od manjših strank v Sloveniji je edino Narodnonapredna stranka ravnala pametno, tako, kakor je to v najboljšem skladu z njeno prostostjo, z njenim imenom in z njenimi težnjami. Njeni pristaši so v naših vrstah. Oni naj bodo za vzgled ostalim malim strankam in vsem zavednim patrijotom in dobrim državljanom.
Komunistična stranka, kakor tudi vse druge socijalistične stranke in strančice, so v rokah ljudi, ki z demagoštvom in s prilizovanjem proletarijatu izrabljajo zaupanje delavstva, za katerega interese sc absolutno ne brigajo. Zato ni čudno, da so vse proletarske stranke v prvi vrsti najbolj škodljive ravno za proletarijat.
Poleg tega delajo proti konsolidaciji naše države in so tako splošno škodljive za ves narod in za vso državo. S pridiganjem in-ternacijonale služijo socijalistične stranke iu-ternacijonalnemu kapitalizmu.
Delavstvo je sito pridigovanja o nekih internacijonalah, komunali in rdečih revolucijah. Zato vidimo, kako prihajajo zavedni delavci v naše vrste, kjer se borijo za pravice delavstva. Tako je tudi treba. S pametnim, premišljenim in organiziranim delom se more marsikaj doseči, dočim se z vpitjem in hruščem ne doseže ničesar razven velike škode za delavno ljudstvo.
Radikalna stranka dela z vsemi svojimi silami na to, da bi izgladila vse socijalne razlike in da bi se čutil vsak naš državljan v svoji državi srečnega in zadovoljnega. Predvsem je treba, da vršijo vsi državljani svoje državljanske dolžnosti in da delajo in se borijo za svoje izboljšanje. Prež dela in brez premišljene borbe sc ne more ničesar doseči.
Volitve so blizu — in ljudstvo bo zopet pozvano, da se izjavi, komu zaupa skrb za svoje interese. Upamo, da se tudi ljudstvo v Sloveniji ne bo pustilo več varati, da bo dobro odprlo oči in da bo vodstvo slovenske politike poverilo oni stranki, ki je največ storila za splošno narodno osvobojenjc in ujedinjenje, da bo glasovalo za Narodno radikalno stranko, ki dela in zna delati.
To mora slovensko ljudstvo storiti, ako želi dobro sebi in svoji domovini, in ako misli na svojo bodočnost. Vsaka druga orijentacija slovenskega ljudstva ni samo v škodo državne celote, temveč tudi in v prvi vrsti v škodo samega slovenskega naroda.
O tem naj dobro razmišljajo -vsi zavedni patrijoti in naj potem storijo tako, kakor jim pravi razum in resničen patrijotizem. Storite konec hujskanju brezvestnih demagogov.
Še je čas, da se popravijo storjene napake!
tako za ustanovitelje, kakor za državo in njen napredek.
Napram onemu, kar velja za našo državo in za njeno prebivalstvo, napram demokratiziranju celokupne naše državne ureditve in vslcd hitrega napredka in izpopolnjevanja državnih zakonov, se bo morala stanovsko ekskluzivistična stranka hitro preživeti. Ali se bodo morale evolucijonirati v splošno meščansko stranko, oziroma bodo morale razpasti, ali pa bodo morali brezvestni in demagoški voditelji od časa do časa vreči med nezadovoljne mase nove ideje vedno bolj revo-lucijonamega značaja.
Samo na ta način je razumljivo, kako je mogel Radič sicer monarhistično razpoložene hrvatske kmete dovesti do republikanstva, kateremu lahko sledi popolni anarhizem. Zdi sc, da gre po isti poti tudi takozvana srbska zemljoradniška stranka.
Ustanovitelji ekskluzivistično kmečkih strank v naši skozinskoz kmečki državi je nezdrav pojav, proti kateremu sc je treba odločno braniti. Prepričani smo o zdravi zavesti našega kmeta, vendar ga moramo opozoriti, naj se v svojem lastnem interesu in v interesu države čuva pred lažnjivimi »kmečkimi« proroki, ki bi radi pod krinko obrambe kmetijstva dosegli svoje osebne in mračne cilje.
Največja stranka v naši državi, ki je obenem največja kmečka stranka, je Narodna radikalna stranka, ki je nastala v prvi vrsti v svrho osvoboditve kmeta in njegovega vsestranskega napredka. To dokazuje njena zgodovina in njeno delo.
Zbirajte podatke zgodovino našega ujedinjenja!
Na beograjski univerzi se je osnoval poseben institut, ki zbira vse podatke o naših zadnjih vojnah in o dogodkih od proglasa aneksije do osvobojenja in ujedinjenja.
Ravnatelj tega instituta, vseučiliški profesor dr. Stanoje Stanojevič je izdal proglas, v katerem pravi: Bortfa našega naroda za osvobojenjc in ujedinjenje, ki se je zaključila z ustvaritvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je najslavnejša doba naše zgodovine. Rod, ki je izvršil večja in slavnejša dela nego katerikoli rod v naši prošlosti, je dolžan pustiti potomstvu podatke o tem, kako je prišlo do osvobojenja in ujedinjenja in kako se je naša država ustvarila. Ti podatki so še v naših hišah in v našem spominu, toda se neprestano izgubljajo in propadajo. Smrt vsakega udeleženca velikih dogodkov odnaša vsak dan za vedno v grob tudi najdragocem še spomine na velike in slavne dneve. Nasa dolžnost je, da rešimo vse, kar moremo. Vse, kar je v kakšni posredni ali neposredni zvezi z vojnami in dogodki od 1008- 1018, je pomembno za zgodovino. Vsak, ki ima kake knjige, brošure, posamezne številke časopisov, oglase, objave, letake, beležke, pisma, dnevnike, slike, fotografije Ud. iz te dobe naj jih pošlje imenovanemu institutu. Poleg tega naj pošlje vsak institutu vse, kar je videl slišal in opazil v posamejnih momentih v vohii ali v ozadju, v bitkah ali v inozemstvu, na morju in na suhem — vse spomine, razgovore, doživljaje, pripovedke, anekdote, šale, izraze veselja in žalosti, z eno besedo vse, kar je doživel in preživel.
Vse prejete beležke in spomini sc bodo v institutu prepisali ter se vrnili lastniku v originalu in v prepisu. Institut bo ves zbrani materijal uredil in bo pozneje otvoril poseben muzej ter pričel sistematično izdajati gradivo za našo zgodovino od 1908 do 1918. Vse P0 trebne informacije daje: Institut za izvore. Beograd. Ulica kralia Petra št. .k).
Nepotrebne sfcranke.
Rden čudnih in nevarnih pojavov v naši i državi je vsekakor ustanavljanje posebnih j zemljoradniškili ali kmečkih političnih strank, i V državali s pretežno industrijalnim značajem, ali v državah, kjer sloni politični in so- j cijalni državni napredek na razredni ureditvi, | so ti pojavi razumljivi, toda v naši državi, kjer j je 90 odstotkov prebivalcev čistih kmetov, se ustanavljanje ekskluzivne kmečke politične stranke ne more smatrati kot reden in normalen pojav.
Dokler so bili posamezni deli naše domovine pod Avstrijo — v glavnem trgovsko-industrijski kraji — oziroma pod Madžarsko, kjer je bila vsa državna oblast v rokah diplomiranega plemstva, knezov, grofov in baronov ali pa v rokah pomadžarjenih židov-ban-Icokratov, je bilo naravno, da so se kmetje pričeli organizirati v posebnih strankah, da bi tako prišli do svojih pravic.
Toda v naši drža ki je popolnoma po- { Ijcdelska, ki je urejena popolnoma demokra- j tično, kjer je državna ustava zbrisala do | skrajnih posledic vsako stanovsko razliko ter ! je državljane v vsakem oziru popolnoma izenačila: v državi, kjer so vsi državniki', vsi uradniki in vsi državni fujikcijonarji potomci tn sinovi kmečke hiše; v državi, kjer so skoraj vse politične stranke tako po svojih volilnih kakor po izvoljenih poslancih sestavljene iz kmečkega ljudstva in se njihovi programi v glavnem zavzemajo za napredek poljedelskih interesov, v taki državi je zares abnormalno organizirati posebne kmečke politične stranke.
Kakor rečeno tvori 90 odstotkov naših državljanov kmečko prebivalstvo, ki pa niti fetelektualno niti gospodarsko ni medseboj iz-
enačeno. Na eni strani vidim kmeta intelektualno naprednega in gospodarsko dobro situiranega na drugi strani pa precejšen del kmečkega ljudstva, ki je vsled nezadostne, morda tudi zgrešene prosvetno politike intelektualno zaostal in je vsled neurejene in zgrešene zakonodaje glede agrarno-gospo-darskih odnošajev v zelo bednem položaju.
Razume se, da je treba za to iskati vzroke v zgodovini, v zemljepisnih prilikah naše države in tudi v okolnosti, da kot mlada dr-! žava še nismo mogli odpraviti vseh teh nc-dostatkov, toda kmet noče filozofirati, zanj I obstoja ta neenakost kot dejstvo. Naravno je, da se pri slabšem pojavlja zavist in nezadovoljstvo, h katerima spada seveda takorekoč prirojena apimozuost našega kmeta napram »gospodi« in čeprav je ta gospoda celo iz njegove rodbine j
Kolikor nižja je intelektualna stopnja in kolikor slabši je kmet v gospodarskem oziru, toliko močnejši so v njem oni primitivni instinkti, ki ga silijo, da se ne drži državne in socijalne discipline, da skuša izogniti se državnim dolžnostim in predvsem državnim davkom.
To nezadovoljstvo so znali izkoristiti posamezni naši skrahirani politiki, ljudje bolnih ambicij in neurejene inteligence, ali pa ljudje, zastrupljeni s tujimi socijalnimi in politično revolucijonaniimi idejami.
Grdi oblast, obljubljaj znižanje davkov, odpravo vojaških obveznosti, razdelitev lastnine in kapitala, prosto žganjekuho itd. to ti je zadosti, da moreš vstvariti novo stranko, na kateri si zasiguraš politično karijero?
Ustanavljanje strank na ta način vsebuje kal težke nevarnosti ter more biti usodeootno
Fuzlla.
Dr. Vladimir Ravnihar.
Združitev Narodno napredne stranke z Narodno radikalno stranko je našla v naši javnosti prijazen odmev. Iz tabora — sedaj že bivše — Narodno napredne stranke prihajajo pritrdilne izjave. Združitev z največjo državotvorno stranko se jim vidi naravna in logična posledica razvoja naše kakor radikalne stranke v smeri ideje edinstva naroda in države. Evolucija! Mnoge izjave obžalujejo, da se fuzija že prej ni bila izvršila — pred letom dni ali že ob prelomu z Demokratsko stranko. Rečem, da ne bi bilo odgovarjalo zakonu naravnega razvoja stvari. Tudi strankai je živeči stvor, ki mora slediti gotovim zakonom narave. Vsako umetničenje se maščuje, rodi reakcijo, ki je lahko pogibeljna za stvar samo. Stranka mora koreniniti v narodu, kojega ali njega večjega dela koristi jo ustvarijo.1
Zato ni biio brez namena in pomena, da sc ob osvobojenju in še v ustavotvorni skup*-ščini »prečani« niso takoj zlili z radikalno stranko. Dasi se je z neke strani le propagiralo, a z druge strani obžalovalo, da se je mimo radikalne stranke ustvarila nova tvorba v podobi demokratske stranke. Ustrezalo je tako tedanjemu položaju, porajajoči se strukturi nove države, ki je združila milijone ljudi različnega mišljenja in nazjranja.
Narodna radikalna stranka ie bila čisto srbska stranka. Ona je bila ustvarila ono Srbijo, ki jc s samozavestjo stopila v balkansko jn svetovno vojno. Ona jc imela tudi namen — in tega namena ni nikdar prikrivala, — da ustvari ono »Veliko« Srbijo, ki bi v svoji državni granici objela vse pripadnike srbskega plemena. To jc bi! politični ideal radikalne stranke, ki ga jo imela z daleč preko granic kraljevino Srbije vidnimi črkami napisanega na čelu svojega demokratskega programa. Ni to nikak imperializem, niti se ne more govoriti o kakem sacro egois-mo, marveč je to naravni nagon naroda, ki si jc z lastno silo. s prirodnim mu danim darom, s pomočjo velike energije im borbenosti znal ustvariti svojo lastno državnost. Globoka jc bila vera v dosego velikega političnega cilja, tako globoka, da je radikalna stranka riskirala ono gigantsko borbo vseh proti vsem z nikdar upadajočim upom zmage. Vspeh jc bogato in preko pričakovanja nagradil neomajno hotenje srbskega naroda.
»Velika Srbija« je bila na vidiku in treba jc bilo samo utrgati zreli sad.
Toda previdna usoda je tej »Veliki Srbiji« postavila ob bok Hrvate in Slovence, ki so v onem odločilnem trenotku spoznali svoj bitni interes v neločljivi zvezi z narodom srbskim in ki so takrat na svečan način izrekli svojo voljo, da druži ena državna misel vsa-tri plemena ter da jih združi v en politični narod.
V onem trenotku ne bi bilo naravno, ako bi sc radikalna stranka s svojo dotedanjo politično ideologijo hotela udomačiti med Hrvati in Slovenci. Bila bi tu eksotična rastlina. Prav zategadelj jc morala kot nekaka politična potreba tedanje dobe nastati Demokratska stranka, kot nekaka prehodna stranka za preobrazovanje in preoblikovanje po eni strani velikosrbskega, po drugi prečanskega pro-vincijalnega, s tujim duhom prepojenega nazi-ranja v smer unitarizma tako državnega kakor narodnega.
Tudi radikalni stranki je bilo trebalo evolucije. Poedini njeni vodilni politiki so sicer že med vojno svoj dalekovidni pogled usmerili v bodočnost. Kriški protokoli nam o tem jasno pričajo. Stranka kot taka pa se jc pričela preorijentirati šele no završeni voini.
šele takrat, ko so sc v ustavotvorni skupščini pričele kazati prve konture našega temeljnega državnega zakona. Kmalu jc sledila revizija njenega programa, »velikosrbska« misel« je padla, namesto nje pa je stopila misel ujedinjenja vseh Srbov, vseh Slovencev in vseh Hrvatov v eni državi na temelju njenega preiskušenega državotvornega programa. S tem trenotkom jc radikalna stranka dobila legitimacijo, da je svoje apostolstvo smela pričeti širiti med Hrvati in Slovenci. Spoznavali smo jo in spoznali. Gledali smo njeno čudodelno preteklost, ko je bila tako-rekoč iz nič ustvarila ono predvojno Srbijo, kraljevino, državo s trdnim narodno - gospodarskim fundamentom in z vsemi atributi evropske državnosti. Tej stranki smemo mirno zaupati sedanjost-in bodočnost naiše države. 2e samo poslednja kratka doba njenega enoletnega vladanja nas mora uveriti, da nosi radikalna stranka v sebi vse sposobnosti, da napravi v naših kaotičnih razmerah red ter da nas privede v pristanišče konsolidacije. In to je za sedaj glavna stvar! Kdor nosi danes v naše javno življenje druga gesla, nima čistih namenov.
Evo, tu jc na dlani odgovor na vprašanje, zakaj je narodno - napredna stranka, ki je po-svojem programu hotela isto, kar Narodno radikalna stranka, šla v združbo ravno s to stranko in s katero drugo, n. pr. Demokratsko stranko.
Raison d’ Ctre Demokratske stranke, kakor tudi je bil utemeljen ob osvobojenju, je moral prestati s trenotkom, ko jc radikalna stranica prevzela historično misijo, da povede kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dosledno smotrenostjo do one mednarodne odlične pozicije, kakor sc jej je to bilo posrečilo z bivšo kraljevino Srbijo.
Ne rečem, eksistenčna pravica demokratske stranke bi bila dana tudi s stališča onega zdravega dualizma, ki nam ga kaže Amerika v svojih dveh velikih političnih strankah: v republikanski in demokratski stranki, ki sta takorekoč menjaje na vladi, a druga stranka prevzame vlogo kontrole nad vladajočo stranko. Od začetka je izgledalo, da bo tudi pri nas tako. Toda Demokratska stranka ni izpolnila vanjo stavljenih nad. Svoj življenjski interes je videla izčrpan v »partiji«; partija jej jc potemnila pogled, da ni videla — države in naroda. V tem leži velika razlika napram Narodni radikalni stranki v tem pa tudi vzrok, zakaj jc tako nepričakovano naglo izigrala svojo vlogo, da leži danes razcepljena in strta ob nogah — Narodne radikalne stranke.
§©silalž?i
s Prvi ir-ajnik in angleško delavstvo. Prvi majnik sc jc na Angleškem praznoval le tupatam, Delo se skoraj nikjer ni popolnoma ustavilo. Celo delavstvo v Glasgmvu je šlo na delo ter odložilo praznovanje na nedeljo. Časi so pač hudi in škoda je izgubiti mezdo za en dan. V Londonu se je sprevod de'avskih socijalističnih organizacij, katerega se je udeležilo kakili 3000 oseb, podal v H V de Park« z običajnimi rdečimi zastavami in v spremstvu policije. V parku je bila prebrana Macdonaldova »spomenica solidarnosti in upanja«. Macdonald vidi v bujnem zelenju in v cvetoči pomladi simbol socijalističnega gibanja. Macdonald pravi: v skupnem našem življenju so sile, ki ustvarjajo zn ves svet istočasno lep in srečen. So tudi v Angliji in v inozemstvu milijoni tlačenih, resnica socijalizma pa prebuja narode k prepričanju, da zamore le složnost obogateti zemljo. IM-vsod si pridobi ljudstvo to, kar mu pritiče. Delo je na svojem pohodu. Angleški delavci pošiljajo bratski pozdrav svojim prijateljem in tovarišem vsega s«'"*'
Nikola P. Pašič,
vodja Narodne radikalne stranke
G. Nikola P. Pašič, predsednik ministrske^ ga sveta in načelnik naše stranke je rojen ll 1845 v Zaječarju. Njegovi predniki so prišiti s Kosovega in se naselili ob Timoktt. Neki nemški antropolog, ki je proučeval vse mar-kantnejše politične osebnosti v vseh državah1,' je v svoji studiji o g. Pašičtt konstatira!, da je' pravi tip Indoevropejca na Balkanu. Znanstveno jc dokazal, da je g. Pašič čistokrvni Srb-SIovan, kar potrjuje v ostalem tudi tradicija njegove rodbine. Tendencijozna in laž-njiva je torej trditev »Slovenca«, da je g.1 Pašič cincarskega pokoljenja in da ni Slovan. Ako jc g. Pašič v politiki prekosil iezuite, je to v njegovo čast in v blagor celokupnega naroda, pa naj besnijo klerikalci kolikor hočejo! G. Pašič jc ponos vseh južnih Slovanov.
Po končanih študijah na beograjski univerzi je nadaljeval svoje studijo v Švici. Tedaj je imel v Srbiji tehnični studij prednost pred pravnim, ker so Srbi že tedaj uvideli veliko važnost tehnike za napredek države in naroda. Tako jc g: Pašič postal inženjer.
Še kot mlad dijak se je bavil s politiko. Bil jc navdušen pristaš Svetozarja Markoviča, katerega ideje je hotel uresničiti. L. 1878 jc bil izvoljen za narodnega poslanca in od tedaj jc politično življenje Srbije ozko zvezano z njegovim imenom. Ko se jc organizirala Narodna radikalna stranka, jc postal g. Pašič njen načelnik in je še danes.
G. Pašič jc z modro taktiko in politiko vodil NRS od uspeha do uspeha in si pridobil s svojimi velikimi deli mnogo zaslug za narod. Njegova dela so prinesla svobodo in ujedinjenje vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. Sposobnosti g. Pašiča so znane vsemu svetu in zato uživa visoko spoštovanje pri vseh svetovnih politikih. Naša država jo ponosna nanj.
G. Pašič si jc s svojini delom pridobil zaupanje naroda, ki vidi v njem po vsej pravici svojega najzaslužnejšega sina in prvega državljana za kraljem. Zato je poverjeno njemu tudi sedaj krmilo našega državnega broda, ki jc siguren v njegovih rokah. Dasiravno ie že 79. letu življenja, je še vedno čil in popolnoma zdrav, tako duševno kakor telesno. V g. Pašiču vidijo vsi zavedni državljani jamstvo boljše bodočnosti. Naj ga ohrani Bog čiloga in zdravega še mnogo let!
iz fiiašoea časopisja.
Mi in radičeve!.
»Zastava« (Novi Sad): Odprto in iskreno moramo izjaviti, da nimamo zaupanja v rndičevcc. Pet let zanikujejo tj ljudje pravico do obstoja naši državi, pet let delajo in rovnriio tajno in iavno, doma in v inozemstvu proti naši domovini in že pet let zbirajo okoli sebe vse destruktivne elemente, katerih delo obstoja v rušenju naše skupne domovine. Ali jim moremo sedaj, ko so prišli s svojimi tajnimi cilji v Beograd in skupščino, zaupati, ko vendar ne dajo nobene izjave o svojih načrtih? Ali jim moremo izročiti usodo naše domovine?
Radič v službi naših sovražnikov,
»Virovitičanin« (Virovitica): Po našem osvobojenju so se sporazumeli možje vseh treh plemen za koristno delo. Narod ie izvolil svoje poslance in jih poslal v narodno skupščino, ('a utrdijo temelj naše države. Vsi so se sporazumeli.• toda zopet se je pojavil izdajica svojeda rodu Stjepan Radič, ki jc nahujskal' hrvatsko ljudstvo proti našemu kralju in proti naši državi... Minulo je pet let in hrvatska scljaška stranka jc s svojim nelojalnim postopanjem ovirala celo parlamentarno delo. Upornik je medtem pobegnil na Dunaj in od tam hoče po navodilih naših starih Sovražnikov sejati seme razdora v naši državi!
Odsodštev skupščinskih sej do nove vlade.
Petminutna seja.
V soboto 3. t. m..dopoldne se je vršila po dolgem odmoru kratka seja narodne skupščine. Seja se je zaključila takoj po sporočilu o ostavki vlade.
Za to sejo je vladalo tako med poslanci kakor med občinstvom veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da pride do burnih scen. Opozicija se je nadala, da bo predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič odgovoril na tn vprašanja s strani zemljoradnikov. Ker pa poslovnik in parlamentarna praksa določujeta, da se .mora seja zaključiti takoj po sporočilu o ostavki vlade, predsednik ni imel možnosti, da bi odgovoril na omenjena vprašanja.
Občinstvo je zasedi« žc pred deveto uro vsa mesta na galerije Ker je bil lep spomladanski dan, so se zbrali na skupščinski verandi radičeve!, muslimani in klerikalci ter demokrat duhovnik (ijoka Popovič, ki je zelo popularen v opozicijonalnem i>k>ku. Ta pestra družba se je na verandi solnčila in sprehajala ter pazljivo inotri a od zgoraj prihajajoče poslance in ministre. Pri pogledu na ministrske avtomobile so se marsikomu zasvetile oči, v srcu pa so se porodile pobožne želje...
Po deveti uri so se poslanci pričeli zbirati v skupščinski dvorani. Najpreje so prišli klerikalci, potem zelo številni radikali, dočim jih je bilo od opozicije le mao, radičcvcev pa samo okoli petnajst. —.
Malo pred 10. uro je vstopil predsednik g. Ljuba Jovanovič in otvorit 70. redno sejo. Minister za trgovino g. Krizman in minister za agrarno reformo sta sedela na ministrskih sedežih.
— Ni običaj, da bi ministri v ostavki sedeli na ministrskih sedežih! so se posvetovali nekateri radikalski poslanci. Ministra sta se uinaktrla, toda na njihovo mesto je sedel minister za pravosodje g. Grisogono, ki je ostal tam ves čas seje.
Opozicija zahteva — delo!
Tajnik Stijevo Kobasica jo prebral zapisnik zadnje seje.
— Glasneje, glasneje! ga motijo opozicije-naići. (V skupščini vlada veselo razpoloženje.)
— To je zadnjikrat, Pero, da poslušaš! je reko! šaljivo radikal Jovan Cirkovič demokratu Peru Markoviču. (Markovič je ironično zmajeval z glavo.)
Splošno veselo razpoloženje je prekinil glas predsednika:
— Čast mi je sporočiti narodni skupščini, da sem prejel od g. predsednika vlade sledeče pismo:
Beograd, 2. nuna 1924.
Spoštovanemu g. predsedniku
narodne skuoš 'ine. Čast ml je, sporočiti Vam, da je
kraljevska vlada v ostavki in da zato
ne more prisostvovati' sejam narodne skupščine, dokler se kriza ne reši.
Nik. P. Bašič,
predsednik kraljevske vlade v ostavki.
— Naša vlada se predolgo priprav'ia na porod! je zaklical musliman Hasan Miljkovič.
Predsednik je predlagal zaključek skupščinske seje, ker jo vlada v ostavki.
— Ali se skupščina strinja?
— Strinja se! — odgovarjajo složn > radikali.
— Ne strinja se — protestirajo zemljo-radniki. (Nastane hrup.)
— Brez ozira na krizo, je treba, da delamo! — zavpije Voj. Lazič, zemljoradnik.
Predsednik je zaključil sejo, ker jc večina sprejela njegov predlog, i — Treba je, da odgovorite na moja vprašanja! Ne gre tako! — se upira Lazič, j — To je nasilje! — trdita zemljo!adnTka Moskovljevič in Kokanovič.
Radikali se smejejo hi fronič/io apiaivdirafo t*emljoradnikom.
..	— Idite, da se malo razgovorim«! vabi pred-
vodnik zemljoradnike in jim daje kratka pojasnila. *
Prepiri in razgovori med poslanci.
Kakor da so prirastle poslanske klopi k poslancem in kakor da bi jim bilo težko, posiovili se od drage skupščinske dvorane, kjer so se odigravali važni politični dogodki in kjer je prihaja! na dan živ in buren temperament našega naroda, je večina poslancev ostala v dvorani še poi ure po zaključku seje.
— Pojubite klopi, bratje! priporoča g. Kobasica zemljoradnikom.
Ker je odšel g. Jovanovič iz dvorane, so pričeli ztinljoradniki polemizirati s skupščinskim pod- , predsednikom g. Milutimom Dragovičem.
— Mi hočemo delati! se jezi Moskovljevič. Kako je mogla skupščina prekiniti del« na podlagi pisma, ki ga je i»osJal predsednik v ostavki?
— Boste pač delali, ko vstvarite vlado, prosim vas! odgovarja g. Dragovič.
— Kvo, brate, tu je parlament in on mora delati! dokazuje radičevec dr. Smo jan, mostarski odvetnik.
O ostavki skupščinskega predsednika.
— Mar predsednik ni v ostavki? vprašuje g. Dragoviča kmetijec Ivan Pucelj, bivši poljedelski minister.
— Vsak poslanec ima pravico — tolmači g. Dragovič — da poda ostavko, ima pa tudi pravic«, da j« umakne, d«kler se ne prebere v skupščini. Predsednikova ostavka pa še ni sporočena skupščini.
— Vendar smo mi občutili neke posledice radi te ostavke!
— Gotovo radi tega, kor sem jaz s štirimi razredi ljudske šole predsedovat skupščini, toda ti imaš najmanj pravice, da se temu upiraš, ker se sam šteješ med zemljoradnike!
— Čestital nam je k praznikom, toda mi ne vemo, ali je storil kot navaden poslanec ali kot predsednik?
—. Čestital nam je kot tovariš in kot predsednik.
V	razgovor se vmeša tudi socijalist Nedeljko Divac.
— Sedaj Ito blok sestavit vlado, pravi g. Dragovič, vsi radikali gremo v opozicijo in ti Divac boš z nami!
Poslanca Smoljan in Kobasica sta se močno prepirala, dokler nista končala s smehom.
— Zakaj ne delamo — protestira ueki radi-eevec — saj smo prišli v skupščino, da delamo!
— Treba jc vedeti, poučuje g. Dragovič, da skupščina ne sme delati, kadar je vlada v ostavki. Da bi vi res želeli de ati in pomagati državi, bi morati že davno pritr v skupščino, kjer bi mogli j delati za blagor države!
— Nismo mogli priti preje, ker smo zahtevali ono, kar je zahtevalo naše ljudstvo. In vse dotlej, dokler ne bomo samostojni v naši deželi, ne bomo prenehati z borbo!
Razgovor o gospej MaržetikL
— Jaz grem na Diiuaj! prekine prepir g. Kobasica.
— Da poljubi Radiču roko! se smeje radičevec Smoljan.
— Pop Gjoka je prinesel sliko gospe Mar-ženke. da jo avizira v Beogradu! pravi g. Kobasica. (Velik smeh.)
— Vidite, kako je narod želel seje — ironizira g. Pucelj — cel« tajnik ne more zapustiti dvorane. (Veselost.)
V	prvi skupini polemizira g. Kobasica s Pavlom Radičem.
— Obžalujem pokojnega Pero! — se čuje iz druge skupine žalosten glas g. Kobasice, kateremu jc rekel Pero Markovič, da bo izgubil mandat pri prihodnjih volitvah.
— Ne skrbite zame! pravi g. Markovič, imam važnejše posle nego je taka brezposelnost!
V	tretji skupini se razgovarjajo minister za vere g. Janjič, g. Divac i. dr.
— Sto radikalov manj ali več, to ničesar ne spremeni na stvari! modruje g. Divac.
— Ti si, pope — pravi Pero Markovič ministru Janjiču — v cerkvi v Zenici pridigal za radikale!
— To je laž! — zagrmi minister — Dani 10 tisoč dinarjev tistemu, ki dokaže, da je to resnica!
O radikalskem zboru v Bjelini.
— Časopisi so pisali o temi
— Morete me«*obrekovati potom Časopisja toda dokazati ne morete ničesar 1 Sel sem v cerkev, govoril pa nisem nič!
— Saj ie bilo v cerkvi vendar 11 muslimanov — tudi musliman Hrasnica.
— Ni res, da je Janjič sklical zborovanje v Zenici! — pravi g. Kobasica.
— Res je, ti sam si priznal, da se zborovanje ni moglo vršiti vsled slabega vremena!
— Dam 100 Din za vsak glas preko 50, ako dobi kakšna stranka veči pravi g. Janjič.
— Kakšno pa je bilo vaše zborovanje v Bjelini? vpraša g. Markovič.
— Zelo dob¥o, veličanstvo!
— Pustim si odsekati glavo, ako je bilo več nego 1500 ljudi! izjavlja svečano Markovič in kaže sliko v Beograjski »Pravdi«.
— Najmanj 10.000! tudi g. Janjič.
— Da je Pera Markovič vedel, da dobita Pa-šič in Pribičevič volilni mandat, bi bil takoj pristopil k Pribičeviču, pravi radikal Milašinovič.
— Na svidenje! — pozdravlja g. Kobasica opozicijo — naši otroci vas bodo videli na sejmu, toda tu nikdar!
— Zbogom, zbogom! se poslavljajo poslanci v veselem razpoloženju.
Junaški
Pariški dnevnik »Figa v o« od 27. aprila t. 1. je izšel s posebno prilogo o naši državi. Uvodni članek je napisal francoski narodni poslanec admiral Geprat, ki piše ined drugim•
V poslednjih treh letih vojne sem imel kot guverner Bizerte in kot komandant bro-dovja v vodah severne Afrike veliko čast, imeti pod svojo komando velik del srbske vojske.
Srbski vojak, kakor tudi francoski na Verdunu, je odgovoril Avstriji s stojičnim mirom: Tu se ne gre mimo! V teh junakih, vrednih starega Rima je živela samo ena duša, samo cim volja jih je vodila: Vse za" zmago Srbije!
In ko se je zdelo vse izgubljena razven časti, ko ni bilo več nobenega upanja, ko ni bilo upanja niti v čudež, njihove duše niso postale maloverne. Odbili so kot sramoto mir, ki bi ga diktiral sovražnik.
Prišla je pot od Prizrena do Jadrana, zimski prehod preko divje Albanije, tragični beg v snegu, ledu in blatu, v bedi, brez živeža in zatočišča — nato prihod v Skader, ponovne muke do Drača in končno vkrcanje na zavezniške ladje na poti v Krf in Tunis.
Polni svetle vere so kmalu vstali od mrtvih, zapustili so bolniške postelje in vsa srbska vojska se je obnovila, pripravljena na nove borbe.
Na bojnem polju južne balkanske fronte je skupno sodelovanje srbske in francoske vojske doseglo prvi umik sovražnika. Bolgari pregnani iz Floriue in pognani v neredu preko Črne, so znova čutili težke udarce. Bila je odprta pot v Bitolj in kmalu se odpre pot tudi v srce srbske domovine.
Izropana zemlja je našla v slavnem miru svoj radosten izraz iz srečnih dni in v vseh delili sveta povzroča ime Srbije vzklike olajšanja osvobojenega človečanstva.
Nad to nenavadno srbsko vojsko sta dva odlična in lepa pojava:
Kralj Peter, ki so ga tako pravično imenovali: legendarni kralj junaškega naroda!
Kaj naj rečem o Nj. Vel. kralju Aleksandru, vrednem sinu takega očeta! Naj zadostuje, da navedem par besed, ki jih jc izrekel svojim slavnim vojakom za časa prvih uspehov, ki jih je dosegla njegova prerojena vojska I. 1916: Zberimo, vojaki vse svoje moči! Z vero v Boga in v svoje svete pravice, Idimo ponosno naprej v slavo, skozi žrtve do zmage!
Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo ie lastno čisopisje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti.
z	Radičevo
„repuhlikansfvo".
Stjepan Radič je vse drugo, samo ne republikanec. Nam, ki Radiča dobro poznamo, se zdi smešno, ko vidimo, kako nekateri naivni Srbi smatrajo Radiča resno za republikanca. Res, da je Radič bil že v vseh strankah na Hrvatskern, toda republikanec ni bil, ker je republikanska ideja v diametralnem nasprotju z njegovo dušo.
Predvsem je Stjepan Radič velik rimski katolik. V svoji mladosti je oboževal Stross-majerja ter je bil vedno zvest podanik Rima. Vsak njegov govor na kateremkoli ljudskem zborovanju se pričenja z besedami: Hvaljen Isus i Marija! Zato je popolnoma naravno, da moro biti za takega človeka ideal samo država, ki je po svoji ureditvi podobna rimski cerkvi. A to je monarhija.
Sicer pa prakticira Radič najbolje absolutizem in monarhizem v svoji stranki, člani njegovega kluba so politične lutke. Oni ne smejo slobodno misliti, ker misli in dela mesto njih Radič Ali ni sramota, dr. mora-ver, to klub od časa do časa čakati na »maršruto«. na direktivo z Dunaja, ki jo prinese od Radiča g. Maček ali g. Ivo Lorkovič?
V	svojem 50. letu je Radič proslavljal in oboževal Rranoa Jožefa 1. Po atentatu na Franca Ferdinanda je poslal cesarju na Dunaj sledeče sožalje: Globoko pretreseni v svoji krščanski zavesti, težko užaljeni v sv.oji naravni in podedovani stoletni monarhistični zvestobi, do skrajnosti ogorčeni v svojem hr-vatskem patriotizmu in v svoji udanosti ustavi in ustavnosti, precizirajoči in obsojujoči Podli zločin, najponižnejše zagotavljamo vaše veličanstvo v imenu tisočev in tisočev prosvetljenih in organiziranih pristašev hrvatske seljaške stranke, da sc bomo mi Hrvati složno z vsemi ostalimi narodi cesarstva enodušno kot nepremagljiva vojska zbrali okoli razžaljene osebe vašega veličanstva in okoli vzvišenega vladarskega doma ter se bomo z vsemi močmi trudili, da s staro zvestobo in z novo slogo ter požrtvovalnostjo ohranimo, okrepimo in poveličamo to našo monarhijo, sveto kulturno ognjišče vseh njenih narodov, to edino nepremagljivo zaščito tudi ; predrage domovine1 kraljevine Hrvatske. Dognaj Potolaži vaše veličanstvo in naj združi vse vaše narode v delu za moč, ugled in poveličanje naše monarhije!! Stjepan Radič, predsednik, Tomo Jalzabetič, Vinko Lovrekovič, Podpredsednika. (»Dom«, št. 27. iz 1. 1914.)
V	štev. 28. »Doma« piše o smrti Franca Ferdinanda: To je velika, strašna nesreča za vso monarhijo. Dne 10. septembra 1914 pa je Priobčila frankovska »Hrvatska sledečo Radičevo pesem:
»Bo/ie živi blajroslovl (ilavn Doma Habsburško:.,
Rod i pravo da obnovi Usred kopna evropskog:
Hrvatsku da ujedini.
Kruni Češkoj vrati sjaj,
Negve skine Ukrajini,
Mukam Poljske stvori kraj.
Deset puka sviju rasa Habsburgu je bodem jak.
Habsburg svim je luka spasa,
Svima novog žića znak;
Poljak. Hrvat i Slovenac,
Ceh i STovak, Bugarin,
Ukrajinac, Rtrniun, Nijemac,
Još i ravne puste sin. (To je Madžar.) Svima Dunav njive topi,
Svima vjeru dade Rim,
Svima Istok krvcu popi.
Njemačka je uzor svim.
Brojem iznad sto milijuna Duhom, tijelom ljudstva svijet.
Habsburška nad njima kruna Pred nitma — kultura svijet.«
Stjepan Radić.
Ali more imeti tak avstrijski lakaj v sebi sploh kapljico republikanske krvi? To je absolutno izključeno. On je tak monarhist da hote'laže v svoji pesmi, da je dal vsem naštetim narodom vero Rim, ko pa je vendar vsakemu znano in tudi njemu, da so Romuni in Bolgari pravoslavne vere. Špekulant prve vrste prepeva cesarsko himno, da mu podeli »Veliko Hrvatsko v okviru«, in ko sc mu je to izjalovilo, ker k izginilo celo habsburško cesarstvo, je postal sedaj republikanec, da bi uničil kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je njena svobodna državna ureditev nasprotna njegovi lokalni 4n suženjski duši.
To je prava resnica o Stjepanu Radiču,
ki je bil vedno monarhist. To jc znano tudi vsem onim, ki ne ljubijo naše domovine. Zato vidimo, kako se vsi ti malkontenti zbirajo okoli svojega rešitelja Stipicc. Tu so Židje,, Nemci, Madžari, Koroščevi klerikalci, Spahini begi, makedonslvujušči s Todorom Aleksandrovim, Jugosloveni z Ljubo Davidovičem na čelu. Vse te navdušuje Radičeva agresivnost proti radikalom in naši državi. Vsi ti dobro vedo, da jc Radičevo republikanstvo samo maska, da sc pokrije njegovo peklensko sovraštvo do naše države. Samo nekateri naivni Srbi mislijo, da je Radič prepričan, patrioti-čen republikanec. — Mili. Medakovič v »Zastavi«.
h, i%Qtraiffiie ss&litike.
: Pred rešitvijo vladne krize. Razvoj vladne krize v zadnjih dneh jc neposredno pred končno odločitvijo. Kralj Je t». t. m. poveri! g. Pašiču mandat za poslovno vlado, toda g. Pašič je še isti dan kroni vrnil mandat, ker je nemogoče sestaviti pri sendanjih parlamentarnih razmerah poslovne vlade. Kakor smo že ponovno zabeležili, se bo sedanja kriza rešila na način, ki je edino mogoč v interesu celokupne države. Gotovo je, da dobi g. Pašič mandat za sestavo nove vlade, ki bo razpustila parlament in razpisala nove volitve. To jc edini izhod iz žalostnih razmer, ki so jih vstvarili naši raznovrstni separatisti v zvezi z Radičem.
: S klerikalci ni nič! Voditelji SLS, ki doma po svojih shodih in po svojem časopisju besno napadajo radikalskc državnike, se kažejo v Beogradu kot nedolžne ovce. Na zvit in ne ravno preveč pošten način so se (udi v zadnjem trenutku ponudili radikalom, ki pa so uvideli, da je ž njimi izključen vsak sporazum. Sicer pa to še ni najhujše. Drugače bo v doglednem času!
: Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič o svoji ostavki. Uredništvo »Vremena« se jc z ozirom na razne tozadevne vesti obrnil« naravnost na g. Ljuba Jovanoviča, ki je izjavil: »Podal sem ostavko na svoj položaj, ker pa je vlada podala ostavko, sem svojo ostavko umaknil, ker sem smatral za neprimerno, da bi skupščina za časa vladine ostavke ne imela svojega predsednika ter bi sc v tem parlamentarna kriza šc bolj poostrila. Ostavko scin mogel umakniti, ker doskcj šc ni bila predložena skupščini ter je skupščina ni sprejela. In kakor sem imel pravico, da podam ostavko, tako imam pravico, da ro tudi umaknem. Dokler sem bii v ostavki, nisem podal nobene politične izjave in nobenega nasveta. Obžalujem, da je bito časopisje splošno slabo poučeno o mojem položaju in o mojem delu za časa te krize, ker je bilo moje delo v mejah predsedniških pravic in dolžnosti popolnoma v skladu s parlamentarizmom.«
: Zcniljeradnlška taktika. »S a m o a p r a v a« piše: Ako je v naši državi sploh kdaj obstojala stranka brez kompasa, so to naši mizerni terazijski zemljoradnik), katerih vodja je falzifikator Jovan Jovanovič — Rižon, ki menja prepričanje kakor rokavice. V roku 5 mesecev je zahteval vlado opozicijonalnega bloka, vojaško diktaturo, koncentracijo itd. Konfuznost tega človeka je postala proverbijalna. Kdor dvojni o tem. naj samo mesec dni zasleduje, ako more, njegove vodene uvodne članke v njegovih »Novostih«, katerim se smejejo že prodajalci časopisov. Vsaka stranka ima svoj program, po katerem uravnava svojo taktiko. Terazijski zemljoradnik) razen slepe in par-tološke mržnje do radikalov nimajo ne svojega programa ne svoje strankarske ideologije, taktiko pa menjajo, kakor kaže veter. Njih je v narodni skupščini od 312 poslancev celili 10. in mesto da bi čakali na svoj čas in se pripravljali za bo-! (točnost, hočejo biti povsod prvi. predlagajo kon-tradiktorlčnc resolucijo itd. V tej svoji bolestni megalomaniji postajajo smešni in obžalovanja vredni. Njihova sarajevska konferenca je izpadla bedno tako kvalitativno, kakor kvantitativno. In vendar je tudi ta vodena in konfuzna resolucija j udarila Pižona dobro po glavi, ker mu je pokvarila vse njegove sanje o vladi z Radićem. V tej resoluciji terazinskih zemljoradnikov sc napadajo »meščanske« stranke najbrže zato, da se nc pozabi naslov same stranke. V tej otročji resoluciji, ki je plod Pižonovih bolanih živcev, je tudi nizka kleveta, da je g. Pašič v Bjelini pretil kroni... Tako infamijo more zagrešiti samo ordina-ren falzifikator. Zato jc njegova stranka tudi padla od 39 na 10 poslancev, kaj pa bo ž njimi pri prihodnjih volitvah, bomo šele videli. Naš kmet je prelomil nad njimi svojo palico jn zato sc sedaj bojijo ljudske sodbe, ki bo zanje strahovita, fak« strahovit:., da iih ne bo več reši!
noben Spalio, ne Kraft, ne Radič in ne Perad Draga. — To smo zabeležili tudi zaio, da vidijo naši pfistaši, kakšnega človeka sc poslužuje »Slovenec«, kadar citira v obrambo svoje defetistične demagoške politike Pižonove »Novosti«.
: Radičev manifest. Radič je trdovraten groš-' nik.Kar si vtepe v glavo, to hoče storiti, pa če tudi i>< si razklal glavo. Tako je napovedal za ). maj manifest svoje vrste, o katerem so pisali tudi naši klerikalni listi, ki pa so ga v Zagrebu na Intervencijo opozicijonalnega bloka zadržali. Toda Radič je z Dunaja ukazal in kar on ukaže, to se mora zgoditi — seveda v njegovi stranki! Ko so mu iz Zagreba sporočili, da bi njegov manifest poslabšal situacijo opozicijonalnega bloka, se je tako razjezil, da je v dunajskem dnevniku »Die Stunde« 3. t. m. priobčil vscboM) tega manifesta s pripombo, da je bil izdan t. maja in razposlan po vsej naši državi in da je vzbudil veliko pozornost na Hrvatskom in v Srbiji. Istočasno pa je ukazal, da mora manifest brezpogojno iziti tuđi V njegovem zagrebškem »Slobodnom Domu«, kar se je zgodilo, toda državno pravdništvo je zaplenilo list. Radič je naslovil svoj manifest »Hrvatskemu narodu in vsem ostalini slovanskim in neslovanskim bratom, kmetom in delavcem, ki žive v Jugoslaviji« Poleg navedenih in že znani!) obrekovanj in laži izjavlja, da so in ostanejo radičevei republikanci, ki se bodo borili za seljaško republiko. Manifest je seveda zamišljen kot volilni proglas na hrvatske mase. S tem manifestom je Radič hote in premišljeno definitivno pokopal takozvani opozicijonalnl biokv v katerega so stavili vse nade naši klerikalci in drugi separatistični elementi. Manifest pa je tudi znova dokazal, da je z Radičem nemogoče vsako politično sodelovanje, značilno je tudi to, da so ga odklonili naši klerikalci. Upajmo, da sc razmere pri nas v najkrajšem času tako spremenijo, da bo marsikoga še dolgo, ako ne za vedno, bolela glava!
: Kdo se sporazumeva z Radićem. »Slobodni Dom« priobčuje poleg vesti o sporazumu z Albinom | Prepeluhom, tudi vest, da se jc Radič sporazumel tudi z znanim sovražnikom Srbov, z bivšim preiskovalni sodnikom v zagrebškem veleizdajni-škem procesu dr. Mirkom Košutičem!
: Zakaj hoče Radič vlado opozicijonalnoga bloka. Beograjska »Reč« piše: 1. Zato, da bi se mogel vrniti v Hrvatsko tal nadaljevati svojo destruktivno propagando. 2. Zato, da bi prišlo v roke bloka predsedništvo narodne skupščine in tako tudi Državni odbor, ki postavlja predsednike volilnih odborov. 3. Zato, da bi mogel pod slab« vlado g. Dav Ido vtča (ki noče poznati raztike med zvestimi in nezvestimi, mrd državnimi in proti-državnimi), razviti svojo nevarno akcijo v Južni Srbiji. Kdor ic politično naiven, naj nasede Stjepanu Radiču!
■ Razpust madžarskih društev v Vojvodini in Prekmurju. Ministrski svet je razpravljal o razpustu takozvanih madžarskih kulturnih organizacij. ki sc vmešavajo v politiko. Notranji minister je pooblaščen, da takoj ukrene potom političnih oblasti vse potrebno za razpust vseh organizacij v Vojvodini hi v Prekmurju. Pri tem prideta) v poštev določila madžarskega zakona Iz 1. 1872, ki ga je bivša Madžarska uporabljala na svojem tedanjem ozemljil proti narodnim manjši nam. Po tem zakonu morejo imeti narodne manjšine samo kulturne organizacije, ne* pa društev, ki se vtikajo tudi v politiko.
: Velike nacljcnalne manlfesiacijJe v Štipu. Dne 3. hi 4. t. in. so se vršile v Štipu velike nacijonalne manifestacije udruženja proti bolgarski.:! korultašem. Pri slavnostih je sodelovalo tudf prebivalstvo. Manifestacije so zelo okrepile nadj»v nabio misel med tnmkajšnHm prebiva sivon
Pokret NRS.
— Zbor NRS za poljanski okraj mesta Ljubljane. V Četrtek 8. maja toCno ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni »pri Lozarju« zbor NRS za poljanski okraj. Ob tej priliki se bo izvršila reorganizacija Mestnega pododbora NRS. Na zbor so po vab’jeni vsi bivši pristaši Narodnonapredne stranke. Govoril bo dr. Vladimir Ravnihar. O zboru bomo priobčili v prihodnji Številki poročilo.
— Zbor NRS za dolenjski In šentjakobski okraj mesta Ljubljane. V torek 13. maja ob 8. zvečer se vrši v gostilni »pri Likozarju* radikalski zbor za dolenjsko-šentjakobski okraj. Izvršila se bo reorganizacija Mestnega pododbora NRS. Na zbor so povabljeni vsi bivši pristaši NNS in člani NRS. Govorili bodo razni govorniki.
— NRS v Šent Vidu. Po zaslugi predsednika našega krajevnega odbora v Šent Vidu g. H1 e v c a se naša stranka vedno bolj širi in krepi. Ljudstvo uvideva, da more najti edino le v vrstah močne in velike NRS potrebno zaščito pred preganjanjem raznih
strank, ki imajo v Sloveniji vpliv na državno upravo. Tako se v zadnjem času preganjajo in reducirajo razni naši ljudje samo zato, ker so radikali. To se sicer v službenih spisih in poročilih ne navaja, toda mi zelo dobro vemo to in bomo znali z vsemi svo-limi močmi zaščititi naše ljudi. Mi ne moremo dopustiti, da bi naši nasprotniki delali proti našim članom in to s pomočjo naše vlade! Zato je potrebna dobra in disciplinirana organizacija naših članov, ki edina more odpomoči rafiniranim intrigam naših političnih nasprotnikov.
Širjenje radikalne stranke po Gorenjskem. Predsednik krajevne organizacije NRS na Ljubnem, g. Jože Košir v radovljiškem okraju je razširil radikalsko idejo v okolici Podnarta in Ljubnega. V nedeljo, dne 4. maja je imel zaupni sestanek v vasi Kovorju in pridobil toliko ljudi, da bo v kratkem izvel organizacijo in bo sklican večji zbor radikal-skih kmetov. Le tako naprej po poti, ki nas edina more privesti do zdrave kmetsko-go-spodarske politike in do uspehov.
NRS za ielezniSke uradne sluge.
Glasom »Uredbe o razvrstitvi in porazdelitvi uslužbencev državnih prometnih naprav« (Uradni list št. 9—1924) so pisarniške sluge uvrščeni med najnižjo kategorijo služi-teljev-čuvajcv.
S tem je zagrešena nad to kategorijo uslužbencev velika krivica, in sicer iz sledečih najtehtnejših razlogov:
1.	Pisarniški sluge so bili po pragmatiki bivše avstrijske državne in južne železnice glasom priloge uvrščene v skupino 13, kakor n. pr. sprevodniki tovora, strojni kurjači, vratarji itd. ter so imeli z istimi enako končno plačo. Vse te in še druge kategorije enake stare uvrstitve pridejo po novem zakonu v
2.	kategorijo poduradnikov in še celo progovni čuvaji, ki so bili sedaj za nami v skupini C.
S tem pisarniški sluge niso samo degradirani na nižjo stopnjo kot so jo zavzemali med uslužbenci po starih predpisih, temveč so tudi gmotno zelo oškodovani, ker so tako osnovne kakor tudi položajne plače služitc-Ijev občutno manjše, kakor pa one poduradnikov.
2.	V obzir naj bi se vzelo, da so izšle skoraj vse pisarniške sluge področja ravnateljstva državnih železnic Ljubljana iz drugih kategorij, koder so imeli neprimerno boljše šanse za napredovanja. Da so postali uradni sluge to, so povzročile razne bolezni, 'katere so si prizadeti nakopali v službi. Po-
prejšnje uprave državne in južne železnice so to upoštevale na ta način, da so bili pisarniški sluge uvrščeni v skupino B-služiteljev iu to po pravici, kajti le naslov dotičnika se je izpremenil, a njegova izobrazba in duševna sposobnost pa sta ostali isti.
3. Pisarniški sluga vsaj pri nas v Sloveniji ne opravlja takih poslov, ki jih ima morda zakon v mislih.
Pisarniški sluga — ponesrečen in usoden naziv — pri nas ni zgolj človek, ki vrši mehanično svojo dolžnost, temveč so mu poverjeni posli, ki zahtevajo nekaj inteligentnosti, predvsem pa vestnosti in zanesljivosti. Kdo more trditi, da ne bi opravljal pisarniški sluga najmanj tako zaupne in odgovorne službe, kakor kak progovni čuvaj, ki bo po prevedbi mnogo na boljšem.
Uvažujoč upravičene razloge žel. uradniških slug je Mestni odbor NRS posredoval preko višje strankine oblasti v Beogradu, da se napravi zakonska izjema, in sicer tako, da se sedanje pisarniške sluge prevede najmanj j tako kakor sprevodnike. Isto naj velja tudi za vse one, ki so ob prevedbi osobja na nov zakon že v aktivni železniški službi, pa bodo pred svojo upokojitvijo vsled onemoglosti morda prekategorizirani v pisarniške sluge.
Upamo, da bo ta intervencija NRS uspešna za železniške uradne sluge, katere bo naša stranka vedno vzela v zaščito in katerim bo vedno nudila bratsko pomoč.
»Malkontenti« iz Kranja.
Iako imenuje »Jutro« naše prijatelje in pristaše NRS v Kranju, in sicer zato, ker se branijo pred obnašanjem gotovih ljudi v občinski upravi, ki nočejo vršiti od politične uprave poverjenih jim dolžnosti.
Tako je bilo tudi ob priliki ureditve volilnih imenikov, ko je morala politična oblast Vršiti posle, katere bi bil moral izvršiti sam g. župan. To niso nobeni »malkontenti«, am-•Pak so ponosni člani NRS, ki je vstvarila našo državo. »Malkontenti« so prijatelji »Jutra« v Kranju, ki na razne načine intrigirajo proti naši stranki in ki niso zadovoljni z napredkom Narodne radikalne stranke v Xr:;nju.
Poli Učni slepci.
»Srpska Riječ« (Sarajevo): Ir. dosedanjega stanja parlamentarne krize sc jano vidi, da Je »pozicijoiialni Mole absolutno nezmožen za konstruktivno delo, ker imajo v njem glavno besedo destruktivni elementi in sicer v prvi vrsti radičeve! in spabovcl kot rcpuMkanci in sovražniki srbskega naroda Jn te drž.ave. Edini izhod iz te krize bi bile nove volitve. Vsaka kombinacija z opozicijonalnim blokom je popolnoma Izključena, ker je njegova zaslepljenost take narave, da bi zelo lahko postala fatalna za na5c splošne interese, ker bi usodo naše državne uprave vzeli v roke politični slepci iu sovražniki narodnega in državnega edinstva.
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „Radikalski Glasnik!“
Navodila
za volilne reklamacije.
Zelo redki so slučaji, da so reklamacijo pravilno sestavljene In opremljene. Pomanjkljive reklamacije povzročajo mnogo nepotrebnega dela občinskim uradom in prvostop*-nemu sodišču in navadno ne dosežejo zaže-Ijenega uspeha. Ne bo odveč torej, ako so poda nekaj navodil.
1.	Vohlni imeniki morajo biti stalno razgrnjeni v občinskem uradu. Vsakdo ima pravico po stavku 2 čl. 5 zakona o volilnih imenikih št. 183 Ur. i. št. 67-22 volilni imenik pregledati, prepisati zase bodisi za drugega in zahtevati njegov popravek.
2.	Ravnotako ima pravico vedtto vsakdo (tu je mišljena le fizična oseba, ne morda stranke) vlagati reklamacijo zase ali za drugega (čl. 5.). Reklamacije je vložiti pri občinskem uradu ustno na zapisnik ali pismeno.
3.	Reklamacijo je napraviti za vsakega volilca posebej.
Obrazec za reklamacijo pri zahtevi vpisa je priložen pod št. 1, za izbris pod št. 2 in za različne spremembe pod št. 3. Neprimerno v obrazcu, kadar se reklamacija izpolni, je črtati.
4.	Ako nima stranka rojstnega ih krstnega lista in je nabava otežkočeua oziroma onemogočena v pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor: šolsko spričevalo, posdska (delavska) knjižica ali vojaški dokument, iz kalerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pri izdaji take listine na podlagi krstne matice.
5.	Namesto domovinskega lista zadostuj« tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS odnosno Slovan po plemenu in jeziku. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ak« se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volilec Slovan po plemenu in jeziku zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblatva, kolikor jo iz njih razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo Politične oblasti (policijskega ravnateljstva, okrajnega glavarstva).
6.	V zahtevi popravkov krstnih imen oz. priimkov, bivališča itd., je ob sebi umevno, da se mora postopati prav tako, kakor pri sestavi reklamacije za vpis ali izbris, ter se morajo tudi predložiti potrebna izkazila pristojnih oblasti.
7.	Poslovanje o vsaki reklamaciji pri občinskem uradu je po čl. 8—10 zak. o volilnih imen. št. 184 Ur. 1. št. 67-22 sledeče:
Pri vsakem občinskem uradu sta poleg župana določena od občinskega sveta še dva člana, kateri skupno tvorijo reklamacijsko komisijo pri občinskem uradu (čl. 20 zgoraj omenjenega zakona). Ti člani vzamejo vsako zahtevo popravka (reklamacijo) s prilogami v pretres in jo rešijo v obliki zapisnika tekom 5 dni. V občinah, kjer so občinski odbori razpuščeni, rešuje pri občinskem uradu vložene reklamacije pristojno okrajno sodišče. Zapisnik je prav kratek in naj se enostavno zapiše na hrbet reklamacije, kakor je razvidno v priloženem obrazcu. Ako se v reklamacije zahteva vpis ali izbris volivca, v imenik, ne da bi bilo navedeno, katerega imenika se zahteva popravka tiče, morajo člani reklamacijske komisije v svojem sklepu ugotoviti ali je dotični popravek izvršiti v obeh volilnih imenikih ali samo v enem.
Izdatek sklepa reklamacijske komisije vroči občinski urad vlagatelju reklamacije
m prizadetemu volilcu (čl. 8). Ko preteče po vročitvi predpisani rok (čl. 9), predloži občinski urad z dopisom, kakor je razviden na priloženem obrazcu pod št. 1, na hrbtu reklamacije, sklep, s katerim je reklamacijo rešil, vročilnico in reklamacijo, kratko celoten spis z vsemi prilogami prvostopnemu sodišču v poslovanje (čl. 10). Ko prvostopno sodišče odobri predloženi sklep, šele potem sme občinski urad vpisati zahtevano spremembo v volilni imenik. Občinski urad more uradno samostojno izvršiti uradne popravke le po či. 2 cit. zakona, to je v času od 1. do 31. januarja vsakega leta.
Potrebne gorenje obrazce za reklamacije in predstoječa navodila lahko dobi občinski urad pri podpisanem sodišču proti odškodnini za komad 1 Din.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XiII., dne 5. maja 1924. — Papež 1. r.
Čudni pojavi!
V političnem življenju Slovenije se prikazujejo zares čudni pojavi. Kar je povsod nemogoče, to je pri nas skoraj na dnevnem redu.
Pdcn teh pojavov je tudi g. Emil Stefanovič. Nedavno je izdal na svoje stroške brošuro z naslovom »Politična šola za slovensko delovno ljudstvo«. V tej brošuri navaja zgodovino radikalne stranke. Razume se, da je ta brošura izdana brez dovoljenja tilavnega odbora stranke v Beogradu in proti predpisom naših strankinih statutov (čl. 81).
Toda ne glede na to je zelo značilno geslo g. Stefanoviča, ki doslovno piše:
»Načela in programi so le krinka, za katerimi se skrivajo krvosesi našega naroda.«
Ako je to politična maksima g. Stefanoviča in ljudi, ki se zbirajo okoli njega, ni to bil« nikdar maksima radikalne stranke. Za NRS so bila načela in program vedno najsvetejša stvar. NRS je izvedla po načelih in programu vse svoje dosedanje delo in vso svojo borbo. Ta načela in ta programi bo NRS vedno ponosno čuvala in bo vse svoje delo tudi v bodočnosti usmerita v tem smislu. Da vsaj za NRS načela iu program niso bili krinka, dokazujejo dejstva, ki jih navaja sam g. Stefanovič v svoji brošuri!
Nam je zelo dobro znano, da so bili g. Stefanoviču načela in programi vedno le krinke. Tudi mi smo se na žalost glede njegove osebe trenutno prevarili. On je to zadosti dokazal s spreminjanjem svojih političnih načel in s svojim delovanjem na podlagi zelo nasprotnih programov. Toda javnost je dobro spoznala, kaj se skriva pod krinko g. Stefanoviča ter je bita njegova izjava na čelu te najnovejše njegove knjige nepotrebna. On jemlje nepooblaščen celo sliko g. Pašiča kot krinko, da bi prevaral naše člane, toda to se mu ne bo posrečilo, ker ga mi zelo dobro poznamo.
Mislimo, da bo ta izjava g. Stefanoviča odprla oči onim, ki jili je privabil z lažnjivo krinko, da jc radikal. Z ljudmi, katerim so politična načela krinka in ki hočejo s pomočjo teli krink igrati nekako ulogo v političnem življenju, pa naj bo to v komunističnem ali kakšnem drugem taboru, nimajo postenj ljudje nobenega posla, ako jim je kaj na ugledu in na časti.
Politična šola g. Stefanoviča ne bo nikdar koristila slovenskemu delovnemu ljudstvu. Upamo, da je to njegova zadnja krinka, s katero je hotel prevariti nepoučene in naivne ljudi.
Iz vsesa sveta.
Izid volitev v Nemčiji.
V nedeljo so se vršite volitve v Nemčiji. Rezultati so povečini znani in pripada: socialnim demokratom 100, nemškim nacionaj-cem 96, nemški ljudski stranki 44, centrumu 65, demokratom 28, komunistom 62. nemški narodni stranki 32, bavarski ljudski stranki 16, gospodarski stranki 6, nemškim socialistom 4. deželni zvezi 9, hanoverski stranki 5 in bavarski kmetski zvezi 4 mandati.
Pri volitvah leta 1920 so dobili socialni demokrati 171, nemškonaeionalci 65. katoliški centrum 68, koununisti 16, nemška ljudska stranka 66, demokrati 39, bavarska ljudska stranka 20, gospodarska stranka 6, hanover-ska stranka 5. bavarka kmetska zveza 4, nemška narodna stranka 3 mandate.
S tem je bila zaključena volilna borba, ki je bila zelo živahna v celi državi. Volitev sc je udeležilo nad 75 odstotkov volilnih upravičencev. Volitve so potekle povsem mirno, samo v Berlinu Je neki policaj ustrelil nekega komunista in v boju med komunisti in Deutschvolkisch sta ostala mrtva dva komunista.
Iz gorenjih številk je razvidno, da so doživeli občutno Izgubo socialni demokrati, kar pa jc biki predvideti. Splošno se ie namreč pričakovalo, da bo štela njihova parlamentarna skupina v novem parlamentu komaj 80 poslancev, dočim so v resnici dobili 100 mandatov. Svojo glasove so izgubili v korist komunistov, za katere so glasovali stari nemški socialni demokrati in se s tem podvrgli diktaturi iz Moskve. Uspehu komunistov ne pripisujejo v Nemčiji posebne važnosti in so uverjeni, da bodo ostale stranke parirale njihovo razdiralno delo. Uspeh nemške narodne stranke je v primeri s splošnim pričakovanjem neznaten in ravno tako tudi uspeh nem-škonacioualccv, ki so računali po besedah grofa V/estarpa na 200 poslaniških mest. Izgube osrednjih strank, katoliškega centruma, nemške ljudske stranke in demokratov si lahko razlagamo na razne načine. Predvsem jc vplivalo na volilce nezadovoljstvo državnih uradnikov radi znižanja prejemkov in obširne redukcije iz gospodarskih razlogov. V splošnem lahko rečemo, da so se volilci izrekli proti avanturistični politiki in za rešitev reparacijskega problema na podlagi izvedeniškega poročila. Predvsem se bodo morali o tem vprašanju sedaj jasno izraziti nemško-nacionalci, ki so se z vso silo borili proti »drugemu Versaillesu«.
Vlada desnice ali levice?
V Nemčiji je sedaj nastalo vprašanje: ali naj sc sestavi vlada desnice s podporo nemškionacionalcev, ali vlada levice pritegnitvijo socialistov v koalicijo. Odgovor je zelo težaven, ker sta obe imenovani parlamentarni skupini prilično enako močni. Glede sestave vlade levice, ki bi bita republikanska je omeniti, ali se ne bodo socialni demokrati hoteli izposlovati večnim napadom konservativne opozicije, kar jih jc že sedaj stalo precejšnje izgube. Desničarji pa bi se morali v slučaju vstopa v vladno koalicijo jasno izja> viti, ali so za politiko izpolnitve obveznosti izvirajočih iz verzajske mirovne pogodbe? Široka koalicija', ki bi obsegala stranke od socialnih demokratov do nemškonacionalcov je popolnoma izključena.
Ker sta socialno demokratska in nemško-nacionalna najmočnejši stranki in najbrže ne bosta stopili v ožjo koalicijo s cetrumom, nemško ljudsko, stranko in demokrati, ne preostaja drugega, kakor da sestavi novo vlado zopet sedanji državni kancler Marx. Ta vlada bi bila nadstrankarska in bo izvedla sa-
mo zakone, ki jih predvideva izvedeniško poročilo. Sicer pa se bodo morale v doglednem času vršiti nove volitve.
Vtis v inozemstvu.
Z ozirom na sedanje stanje odškodninskega vprašanja, katerega rešitev jc v velitd meri odvisna od zadržanja nemške vlade, je ves svet nestrpno pričakoval izida nemških volitev. Predvsem so ga pa pričakovali v francoskih političnih krogih, ki bi morebiti usmerili volilni boj v po zadržanju nemških volilcev odgovarjajočo smer. Po pisanju francoskih listov pa ne bo treba nikakih izpre-memb, ker so nemške volitve pokazale, da se ni v Nemčiji mnogo spremenilo. Kvečjemu s» volitve pokazale, da ni republikanska misel v Nemčiji globoko ukoreninjena. Tudi na Angleškem so presojali izid nemških volitev z ozirom na vpliv, ki bi ga lahko imele na nadadjnl razvoj odškodninskega vprašanje. Precejšnje pozornost je vzbudil prirastek komunističnih glasov in dejstvo, da uspeh skrajne desnice ne ustreza pričakovanju.
Razširitev odškodninskega vprašanja, v
Dogodki v razvoju odškodninskega vprašanja se razvijajo z veliko naglico. Odškodt-ninsko vprašanje jc dobilo s francosko zahtevo, da se reši to vprašanje skupno z vprašanjem medzaveznišklh dolgov, nekoliko drugačno lice in je povzročilo, da se za rešitev, vprašanja interesira tudi Italija. Italija jc staK ta od sklenitve verzajske mirovno »ogodtio precej ob strani in je samo pa«no gledala, d* sc ne kršijo njeni Interesi. Kakor smo že po-, ročali, ne vsebuje Davvesovo poročilo določene vsote, ki bi jo morala plačati Nemčija n» račun vojne odškodnine. Angleži se nagibaj« k znižanju odškodninske vsote, čemur se Francozi načelno ne protivijo. Oni samo na-^ glašajo. da so zato, da se ta vsota določi n* 26 milijard zlatih frankov, toda samo pod; pogojem, da sc črtajo tudi modzavezniški dolgovi, ki znašajo za Francijo 27 milijard. Če bi jih hotela Francija plačati, bi morala dati vso svojo vojno odškodnino in dokužitl šo nekaj iz svojega lastnega žepa. Kaj bi potem imela pravzaprav od vojne odškodnine? Ta francoska zahteva je bila sprejeta tako Vj Belgiji, kakor v Italiji, ki sta sami dolžnki Anglije in Amerike, z velikim zadovoljstvom in Francija lahko računa na njuno podporo.
Sicer pa obstojajo v pogledu odškodninskega vprašanjoi med Francijo in Anglijo še druge razlike. To je dalo povod, da sta pr©-, vzela belgijska ministra Theunis in Hymcns vlogo posredovalca. Odšla sta najprej v Pariz, kjer sta izmenjala svoje mnenje s francosko vlado in se točno informirala o njenih zahtevah ter nato v London, kjer sta' konferira-la z ministrskim predsednikom Macdonal-dom. Po doedanjih poročilih je bilo njuno potovanje uspešno. Popustil je London in popustil Pariz in se tako ustvarila baza za raz go« vor med Macdonaldom in’ Poincarejem na predstojećem sestanku. Osobito ie bilo zaenkrat odstranjeno najbolj pereče vprašanjo| zasede nemškega industrijskega ozemlja, kar: so zahtevali Angleži kot predpogoj za nadalj-j no sklepanje o končni rešitvi odškodninskega! vprašanja. Francoske čete ostanejo še nadla« lje na nemškem ozemlju in se bodo odpokli-cevale sorazmerno z nemškimi plačili in jam-i stvom, ki ga dajo za izterjatev nemških plak čil ostali zavezniki. Belgijska ministra se v, kratkem sestaneta v Milanu še z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. ^
Volitve na Francoskem.
V Franciji se z mrzlično živahnostjo pr« pravi ja jo na nedeljske volitve. Narodni bloJ^ vodi Poincare. čeprav ie v princimi vladlal
nevtralna in ne posega v volilni boj. Duševni vodja levega bloka pa je Briand. čeraivno /stoje v ospredju Herriot in nekaiteri drugi. Med obema blokoma se bije ljut boj za poslanska mesta. V slučaju, da zmaga blok desnice, ostane na državnem krmilu še nadalje Poin-care, zmaga levice pa bi pomen jala konec njegovega vladanja in prihod na vlado Bri-flindei, ali njemu blizu stoječega državnika. |Oba bloka sta si svesta svoje zmage. Morda 'pa bo Poincarejeva odškodninska politika vplivala na volilce v njegov prilog.
Spor med Grško in Bolgarsko.
Te dni je odšel grški vojni minister na (inspekcijsko potovanje ob bolgarski meji. Za njegov prihod so zvedeli dosedai neznani /krivci in oddali nanj nekaj strelov. K sreči je 'ostal vojni minister zdrav, pač pa je bil te-;žko ranjen njegov adjutant. Grške čete so ‘^c takoj napotile za napadalci. Dogodek ic seveda izzval diplomatski konflikt in bolgar-iskai vlada bo imela zagovarjati krivce, ki jih jzakrivlja s svojo neprijateljsko politiko na-ipratii sosednjim državam.
Mednarodni kongres socijologov za zaščito narodnih manjšin, ki se je vršil v Rimu, je povabil na zaključno sejo znanega socijo-loga in državnika Luigi Lazzattija, ki je želji ustregel in imel na kongresu govor o vprašanju zaščite narodnih manjšin. Kongres ga je pozdravil z viharnim aplavzom ter je z napeto pozornostjo in glasnim odobravanjem ooslušal njegova izvajanja, ki jili priobčujemo tu v celoti:
»Veseli me, gospodje in dragi tovariši, da se morem osebno seznaniti z vami. Učitelji ste sintetične znanosti, ki se še le razvija, ki sloni na solidarnosti bogatili z ubogimi, mogočnih s šibkimi, učenih z navednimi, tistih, ki žal v eni in isti državi spoštujejo et-niške in verske manjšine, sledeč našim naukom, in tistih, ki v imenu domovine zatirajo te manjšine in s tem onečaščajo domovino, ker jo preveč monopolizirajo, kakor so delale to vojaške vlade, ki so, na srečo, izginile.
Naša znanost ima svoje poslanstvo. To ni samo velika ideja, ki se pridružuje drugim znanostim, marveč je veliko čustvo, ki poživlja tisto idejo. Mi ne smemo samo razsvetljevati duhove, marveč tudi boljšati srca, usvajajoč si kot znak veliko načelo sv. Bernarda: Lucere et ardere perfektum est.
Da se to posreči, dragi tovariši, ne smete biti samo profesorji, marveč tudi apostoli! Civilizirani svet s svojo neciviliziranostjo potrebuje zelo ta apostolat. Dovolite mi, da navedem samo en primer, poln solza in mučeništva: velikega Gladstona (pokojnega velikega angleškega državnika in tesnega prijatelja biskupa Strossmaycrja). Ta zaščitnik zatiranih narodov je v zadnjih letih svojega življenja poveril Bryce-u in meni obram-
Nemško-ruski incident v Berlinu.
Policija v Stuttgartu je v soboto aretirala nekegai komunista, ki je osumljen, da je član nemške Cekc. Odvoden je bil v Berlin, kamor sta ga spremljala dva stražnika, ki nista v Berlinu dobro poznana. Ko je prišla vsa trojica pred poslopje ruske trgovinske misije, je fingirai komunist slabost in prosil spremljevalca, da bi smel v poslopje, kjer se nahaja baje kavarna. Nič hudega sluteč, sta mu stražnika to dovolila. Komunist je šel v poslopje in pojasnil osobju, da je njihov pristaš in je prosil pomoči. Ko sta ga varnostna organa hotela zasledovati sta bila ovirana in nekaj časa celo zaklenjena v neki sobi. Ko sta bila izpuščena, je poslala policija v poslopje več mož, ki se niso zadovoljili samo z iskanjem ubežcnca, marveč so tudi prebrskali vse uradne prostore. Hišna preiskava je trajala več ur. nc da bilo o tem obveščeno rusko poslaništvo. Ko je zato zaznal ruski poslanik Krcstinski, je takoj odredil, da se ustavi ves trgovki promet med obema državama in se prekine delovanje trgovinske misije. Mod Moskvo in Berlinom je bilo radi tega spora izmenjanih par protestnih not. Sedaj pa se splošno pričakuje, da se spor poravna mirnim potom.
bo nesrečnih Armencev, teh največjih mučenikov civilizacije. Pred strašno vojno in jned njo, po težko doseženem miru so se pokolji nadaljevali (med preganjanjem so izgubili milijon svojih bratov), a danes, ko so raz-trešeni po Evropi in drugih kontinentih, pričajo o obnemoglosti solidarnosti v dobrem za rešitev zatiranih, šibkih, nedolžnih.
Na. delo, na delo torej, dragi tovariši! Človeška beda potrebuje znanosti, ki naj ne pomeni samo sintezo socijalnih naukov, marveč osvoboditev od vsakega zatiranja, v prvi vrst! pa verskega in narodnega, da bo preko naše domovine, ki jo moramo ljubiti, sijal kult človekoljubja!«
Tako jc govoril Luigi Luzzutti, italijanski vseučiliški profesor državnega prava, mož svetovnega slovesa in avtoritete, član pariške akademije moralnih in političnih znanosti in bivši italijanski finančni minister. Luzzatti je s svojim delom obogatil literaturo o gospodarskih razmerah Italije in jo seznanil s širnim svetom.
Te plemenite besede je govoril Luzzatti na mednarodnem kongresu, neposredno svojim tovarišem-znanstvenikom, toda njegove besede so bile namenjene vsem narodom, vsem državam in vsem državnikom ter brez-dvomno v prvi vrsti italijanski javnosti in italijanskim državnikom, ki govorijo o nekem državnem interesu, ko opravičujejo politiko zatiranja narodnih manjšin v Italiji. Zaklical jim je porazno sodbo: da tisti, ki hoče zatirati šibkejšega v imenu domovine, le one-čašča domovino! Naj bi te plemenite besede italijanskega socijologa našle globok odmev v italijanski javnosti in v merodajnih italijanskih krogih!
Predhodne vohftve v Zedinjenih državah.
Skoraj vsak dan čitamo v časopisih o s primarnih« volitvah in © njihovem vplivu na narodne volitve v Zedinjenih državaii. ki se bodo vršile v novembru. Kaj pa so pravzaprav te primarne (predhodne) volitve?
Poglavitni vzrok, zakaj so si izmislili ta sistem predhodnih volitev, je bil namen, da se zatre samoohlastnost prvakov političnih strank. Z/asti izza civilne vojne se je začela razvijati politična moč strankinih voditeljev, ki so si pridobili kontrolo strankine organizacije in delegatov v narodne konvencije. Strankin voditelj v mnogih krajih je bil postal v se g a mogočen pri izbiranju kandidatov in odločevanjn strankinega vpliva. Imenovanje kandidatov za volitve pa je prevažna stvar, kajti ljudstvo trna ua volitvah navsezadnje le priliko izbrati izmed raznih imenovanih kandidatov. Gotovo ni dobro, da par voditeljev, zbranih v tajnem sestanku, samoiastno odloči, kdo naj bodi strankin kandidat za to a!i ono javno službo, kajti osebne ambicije in koristi voditeljev igrajo pri tem prepogostima odločilno vlogo. Zato je mnogo držav uvedlo sistem primarnih volitev v svrbo imenovanja kandidatov. Kandddatje stranke se izberejo potom ljudskega glasovanja mesto potom imenovanja s strani sirankinili voditeljev. Ta bolj demokratični način imenovanja kandidatov seveda ne more popolnoma odpraviti možnosti politične korupcije, na vsak nač n pa znatno skrčuje samooblastnost političnih prvakov in v kolikor toliko otežkoča korupcijo.
Prva- primarna volitev v Zedinjenih državah je bila ona republikanska stranka v Crawford Comity v Pennsylvaniji, ki se je vršila 1. 1861). Kalifornija je bila prva država, ki je potom zakona uredila način glasovanju ob primarnih volitvah. Ni bilo daljnjega napredka v tem smislu, dokler ni država Minnesota uvedla obveznost primarnih volitev za državo. Mnogo držav je na to odpravilo imenovanje kandidatov potom strankinih konvencij in predpisalo mesto njih primarne volitve. ki naj se vršijo prid državnim nadzorstvom.
Primarne volitve v svoji raznovrstni rabi služijo kot sredstvo za imenovanje kandidatov, in za izbiranje delegatov v strankine konvencije, nadalje kot sredstvo, da strankini Vodite ji in zastopniki izvejo za mnenje široke mase svojih pristašev. Dasi je svrha primarnih volitev ta, da naj se vsakemu volilen da prilika imenovati za kandidata kogarkoli sc mu zljubi, vendar zakoni o primamili volitvah v mnogih državah omejujejo nekoliko to svobodo s tem, da določajo, da se sme glasovati le za one osebe, ki so si pred volitvami priskrbele med volilci določeno število podpisov in se priglasile na predpisani način.
Primarne volitve se vršijo ob dnevu, določenem po zakonu dotične države ali občine. Določi sc prostor, kjer pristaši tc ali one politične stranke smejo oddati svoj glas. 'Glasovanje se vrši ravno tako kot ob običajnih splošni!) volitvah. Navadno sta po dva kandidata za vsako stranko, al jih more biti tudi več. zastopajočih raz.ne struje v isti stranki. Oni, ki dobi večino, postane oficijelni kaudklat Stranke pri prihodnjih občilih volitvah, ki se vršijo dva ali več mesecev kasneje p« primarnih volitvah. Pri končnih volitvah. sme seveda vsakdo glasovati za onega kandidata in za ono stranko, ki se mu zljubi, brez ozira na to, kako je glasoviri pri primarnih volitvah.
Imamo dva načina primarnih volitev. Prvi je znan pod imenom »odprtih« primarnih volitev. To so volitve za imenovanje kandidatov za javna mesta, pri katerili sme glasovati vsak volilce i>rcz ozira na njegovo strankarsko pristaštvo. Pri teli odprtih »priniaries« pa se lahko godi, tla druga stranka povzroči imenovanje najmanj vrednega kandidata protistranke in si s tem zagotovi zmago svojega lastnega kandidata.
»Zaprte« primarne volitve pa obstojajo v tem. da le priznani pristaši dotične stranke smejo udeležiti se volitev za imenovanje strankinega kandidata. Ta sistem jc sedaj v veljavi skoraj pri vseh državah, ki s« uvedle primarne volitve. Država sama klasificira volilce po strankah. Vsak volilce je po pravilu registriran kot član te ali one politične stranke; on ne sme glasovati za primarnega kandidata druge stranke. Oh zaprti primarni voiitvi dobi volilec^ le eno glasovnico, in sicer one stranke, za katero se je izjavil ob zadnji občni voiitvi ali registraciji. Z drugimi besedami, kdor jc vpisati n. pr. kot republikanec, sme v primarnih volitvali oddati svoj glas le za enega izmed tekmecev za kandidaturo republikanske stranke. Za kako stranko bo on kasneje glasoval pri občnih volitvah je drugo vprašanje.
Vsako četrto leto se vršijo volitve za predsednika Zedinjenih držav, ki so seveda najvažnejše volitve v tej deželi. Na dan občnih volite
Drobtine.
s Odpust tujih delavcev. Oblastna inspekcija ■*cla v Novcin Sadu je že zaključila popis ino-.zemskih delavcev. V najkrajšem času sc prične z odpuščanjem inozemski) delavcev, da tako pridejo naši brezposelni delavci do kruha.
s Konec tipografske stavke v Budimpešti. Med delodajalci in stavci v Budimpešti je prišlo do sporazuma ter se je stavka likvidirala. Stavci dobe znatno povišanje plač toda spremeniti se ima kolektivna pogodba. V novi kolektivni pogodbi zahtevajo delodajalci razna določila, ki niso i»godna za stavec.
* Grozno odkritje iz svetovne vojne. Tc dni
so slučajiN) našli v okolici verdimske trdnjave na takozvanom griču »mrtvi mož« ceh) stotnijo nemških vojakov, ki so bili živi pokopani, ko so francoske granate zasule hodmke. Vojakov je bilo nad 700. Vsa trupla, povsem nedotaknjena in s plini v brezzračnem prostoru konservirana, so v popolni vojni opremi.
* Rudniška nesreča v Ameriki. V rudniku Wliecling se jc zgodila velika nesreča. Zasutih je bilo 111 rudarjev, ki so morali umreti, ker je rešilna akcija popolnoma odpovedala vslcd pritoka vode v tov.
Ifaliia in narodne manižine.
v novembru s| ljudstvo izbere novega predsednika repub ike izmed kandidatov raznih političnih strank. Stranke pa določijo, kdo naj bo njihov kandidat, na takozvanih narodnih konvencijah, katere so sestavljene iz strankinih delegatov vseh držav. M.nogo držav določa, da se ti delegatje izberejo potom primarnih volitev. Ravno te primarne volitve igrajo letos veliko vlogo.
V	nekaterih državah obstojajo tudi takozvane »presidential preferential primaries«. Poleg tega, da imajo volile! poedine stranke pravico izbrati delegate za konvencijo, oni tudi izjavljajo, da dajejo prednost temu ali onemu strankinemu kandidatu za predsednižtvo Zedinjenih držav. Pomen teli »preferential primaries« je ta, da sc delegatom da navodila, za koga naj glasujejo v konvenciji.
V	onih državah, kjer se delegatje ne izberejo potoni primarnih volitev, so isti imenovani Po državnih .konvencijah stranke.
Teflenske vesti.
Našim naročnikom in somišljenikom.
Tej številki so priložene položnice za vse one naročnike in somišljenike, ki še niso poravnali naročnine.
Prosimo vse, da blagovolijo v najkrajšem času poravnati naročnino, ako hočejo prejemati list v redu.
Uprava »Radikalskega Glasnika«.
— Potovanje naše kraljevske dvojice v Pariz. Po dosedanjih določilih dospe naša kraljevska dvojica v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Pariz dne 25. t. m. Na kolodvoru ju sprejme predsednik francoske republike Millerand. Kralj in kraljica ostaneta v Parizu štiri i*ni V Parizu se vršijo velike predpriprave za kar najsvečanejši sprejem.
— Češkoslovaško odlikovanje naših dobro-voljcev. 2. t. m. se je vršila v vojašnici kralja Petra v Ljubljani svečana izročitev odlikovanj, ki jih je podelil predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk našim dobrovoljcem, ki so sc borili na solunski oziroma na sibirski fronti za naše in ostalih slovanskih narodov osvobojenje. Odlikovani so bili: rez. kapetan Ljudevit Vagaja, na solunski fronti; rez. kapetan Stane Vidmar, na Italijanski fronti; rez. kapetan Gašper Pekle, na sibirski fronti,• rez. poročnik Franjo Peric, na solunski fronti; rez. narednik Blaž Logar, na solunski fronti; rez. narednik .losip Grča, na solunski fronti; rez. narednik Ljudevit Pucelj, na solunski fronti in rez. podnarednik Valentin Starman, na solunski fronti. Generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš je imel v prisotnosti 40. polka s svojimi oficirji in v navzočnosti komandanta Dravske divizijske oblasti generala Stojanoviča lep nagovor na odlikovane, nakar jim je osebno pripel češkoslovaški vojni križ.
— Naše pristaše prosimo, naj točno zasledujejo uradne razglase o občinskih volitvah. Opozarjamo na okrožnico deželnega sodišča z dne 5. maja t. I„ ki jo priobčujemo na drugem mestu.
— Občinske volitve v Kranju so razpisane na dan 24. junija.
— Vlada in starokatoliška cerkev. Ministrstvo za vere je odobrilo sklepe prve sinode hrvatske starokatoliške cerkve o izvolitvi sinodalnega sveta, izvolitvi škofa in o potrditvi župnij v Zagrebu, Karlovcu in Koprivnici. Odlok ministrstva za vere zaključuje, da glede starokatoliške cerkve niso v nobenem oziru spremenjeni obstoječi medverski zakoni, s katerimi je v posameznih oblastih urejen izstop iz vere in verski Prehod.
— Odbor za Malgajev spomenik v Guštaniu Prosi p. n. društva, korporacije in osebe, da do 10. maja javij-o svojo udeležbo k odkritju Malgajevega spomenika. Zadeva je zelo nujna in to radi Polovične vožnje, posebnih vlakov, prehrane in *a s po polnitev slavnostnega programa.
— Prebivalstvo v naš) državi. Iz predavanja Ravnatelja statistike dr. Lignarja je razvidno, da ie po popisu iz leta 1921 v naši državi 12 milijonov 17.323 prebivalcev in sicer 5 milijonov 893.547 moških in rt milijonov 123.77rt žensk. Največ žensk v razmerju z moškimi je v Sloveniji, kjer pride na 1000 moških 109« žensk.
— Odgovornost za poškodbe brzojavnih in telefonskih naprav. Gl. 13. zakona o brzojavu in miefonu Srbije se uveljavlja za vso kraljevino. ,la člen sc glasi: Vsakršno škodo na brzojavnih m telefonskih progah mora povrniti v denarju ona °Pčina, na katerem ozemlju je bila škoda storje-tta. občina pa ima pravico, da krivca izsledi, ga , Prisili njej škodo poravnati in da ga izroči obia-; "" v obsodbo. Odredbe radi takih slučajev izdaja PPštuo ravnateljstvo, v katerega »odmrtju sc ie
pripetila poškodba, ugovori proti odredbam pa se vlagajo na ministrstvo za pošto in brzojav v 15 dneh.
— Tovarno za zrakoplove zgradijo še letos na Makišu pri Beogradu. Zgraditev tovarne bo stala okoli 20 milijonov Din. Letno bi se zgradilo 100—150 zrakoplovov.
— Preselitev odvetniške pisarne dr. J. Ravnika v Beogradu. Slovenski odvetnik in naš pristaš dr. Joža Ravnik v Beogradu je preselil svojo odvetniško pisarno v Kosovsko ulico 22.
— Ženski kongres v Sarajevu. Priprave za kongres Narodne ženske zveze, ki se vrši od L do 3. junija v Sarajevu, so že zaključene. V kratkem se objavijo podrobna dotočila.
— Potres v Srbiji. Potresni opazovalni aparat v Beogradu je zaznamoval v nedeljo v bližini Lazarevca potres, ki je traja! 1 minuto 30 sekund.
— Škoda zadnjih poplav znaša po poročilih, ki jih ie prejelo poljedelsko ministrstvo, nad 30 milijonov dinarjev. Ministrstvo pa 'še ni prejelo tozadevnih poročil iz Bosne in Crne gore.
— Vračanje ruskih emigrantov. V mesecu marcu je odpotovalo v Rusijo s potnimi listi našega notranjega ministrstva okoli 1000 ruskih emigrantov. Lani je odpotovalo iz naše države v Rusijo 5000 emigrantov.
— Časopis za slepe. Angleški fond za oslepele v vojni bo izdajal v Parizu nov mesečnik za slepe. Angfieški časopis za slepe bo preveden v razne jezike. Prevod v srbščino bo oskrbe! Veljko Ramadanovie, upravnik zavoda za slepe v Zemunu.
— Lastniki žganjekuhov iz cele države imajo 20. t. m. svojo konferenco v Beogradu.
— Aviomobilna zveza Ptuj—-Haloze. Neka družba namerava uvesti redni avtomobilni promet med Ptujem in Halozami.
— Dražba lova. Pri okr. glavarstvu v Radovljici se vrši 21. t. m. dopoldne ob 10. uri dražba lova občine Lancovo.
Dopisi.
d Iz Knjažovca nam piše Ljubljančan: Kdo bi si bil kdai mislil, da bomo slovenski fantje nosili vojaško suknjo v Srbiji. Tako so tudi mene potisnili na srbska tla. Ko sem bil potrjen, sem si želel odslužiti. vojaško dobo doma v Ljubljani. Zato sem šel kar nekaj nerad od doma. Danes moram reči, da sem prav zadovoljen tukaj. Spoznal sem srbski narod, videl dokaj novili krajev, pa še srbskega jezika se bom navadil, kar mi tudi ne more hiti v škodo. Čisto pravilno se mi zdi, da služijo srbski vojaki med Slovenci, mi pa med Srbi, lako sc vsaj bolje spoznavamo in razumevamo. Povdariti moram, da so srbski častniki z nami obzirnejši kakor s svojimi ljudmi. Prav nič hudega mi ni. — Deželi se pozna vsepovsod, kaj je trpela. Hiše so nizke vsaj po veliki večini, ljudje nosijo največ opanke, govedo pa tudi ni tako veliko in močno kakor pri nas doma. V doglednem času se bo živinoreja izboljšala, ker se vlada jako prizadeva, da jo povzdigne.
d Iz Semiča nam pišejo: Vsaka reč ima svoj konec, sveder pa tri. pravi slovenski pregovor. Tudi današnji mrzli, deževni dnevi bodo minili in zlato solnce se bo vozilo po sinjem nebeškem oboku od vzhoda do zapada v veselje vsem živim stvarem, zlasti še po tako dolgotrajni zimi, kakršna nas ie morila to leto. Pridite k nam, ko bo trta cvetela in duhtela. vabimo vse, kateri še niste videli Semiča in uživali s selniškega kolodvora prekrasnega razgleda o Beli Kraiini in v hrvaški ravnini; vabimo še posebno slovenske gostilničarje, zakaj po zidanicah in hramih imamo še polne sode dobre kapljice po 20 K liter in tudi v boljši kup. Tudi pristna žgana pijača (droževec, tropinovec, slivovka) se lahko kupi po zmerni ceni.
d Iz Sent Ruperta nam pišejo: Pri prvem pomladanskem delu nam je dež precej nagajal. Dasi je ietošnia pomlad hladna in deževna, vendar je strn na polju ter trava po senožetih lepa, da jo ie veselje pogledati. Tudi sadno drevje se dobro drži pri sedanjem vremenu. Star pregovor veli: trijaška luža pa kresna sreča da dosti kruha. — Težko pričakujemo železniške zveze od Pijavic do Sevnice po mirnski dolini. Upamo, da se nam v dogledni dobi uresničijo naše želje, sai so prva inženirska dela že dovršena. Železniška zveza med Trebnjem in Sevnico bo vsekako velikega pomena v narodno-gospodarslcem oziru vse m tonske doline in dolenjske strani sploh.
d Novo mesto. Na gradu Struga ie umrl Oton Fichtenau. Pokopali so ga na tukajšnjem pokopališču. — Sredi maja prične na naših šolah pouk ob 7. uri zjutraj. — Naš kinematograf je končno zopet pričel s predstavami.
d Dravlje. V soboto ponoči smo imeli požar. VnMo se je v slamnati hiši posestnika Kušarja.
Ogenj je naenkrat objel vso hišo. Sosedna liči je še pravočasno obvestila hišne stanovalce, ki so zbežali v zadnjem času. Sosedje so rešili pohištvo. toda hiša je zgorela do tal. Prispele so požarne brambejz vse okolice, ki pa niso mogle pogasiti ognja. Škoda ie prer-Jšnja.
d Celje. Dne 12. maja ima naše mesto nabor letnika 1904. Potem pridejo na vrsto ostale občine. — V sredo 30. aprila je med nevihto padala drobna toča.'— Na Glavnem trgu pri trgovcu Joseku je neki delavec pri prekopavanju dvorišča našel zlatnik iz rimske dobe. vreden okoli 180 Din. Pač redfek slučaj. — Zadnji topli dnevi so povzročili, da je ozelenelo sadno drevje, razcvetele se ja, blane. hruške, črešnje in češplje. Sicer nekoliko pozno, ali sadna letina bo lahko dosti povoljna, če nam bo vreme v bodoče bolj naklonjeno. —• Ferijalni Savez, podružnica na državni realni gimnaziji v Celju ie priredila dne 3. in 4. maja javno1 akademijo z igro »Mati«. Oceno in zgodovino Fe-riianega Saveza prinesemo prihodnjič. Društvu kličemo krepko naprej! — Krstna slava tukajšnja pouružnicc vojnih invalidov je proslavila s vol dan s sv. mašo ob 8. uri v farni cerkvi. Udeležile so se slovesnosti civilne in vojaške oblasti z občinstvom. — V kratkem bodo razpisane v naši občini občinske volitve. Radikali, pojdite na delo, da postavimo samostojno radikalno listo v mestu in okolici!
Radikal na dan,
radikal na plan!
ZA NAŠE GOSPODINJE.
Limona ali citrona raste v južnili krajih, kjet je solnce večno toplo in je zemlja vse leto cvet«f ličen raj. Vendar pa pozna že tudi pri nas limono vsak otrok in razumna gospodinja jo uporablja v kuhinji, v gospodinjstvu aili v hišni lekarnL Pred kakimi štiridesetimi leti je bilo videti limono' le v najboljših in premožnih hišah, danes pa se uporablja v vsakem gospodinjstvu. Vsakdo ve, da je s sladkorno vodo zmešan limonov sok. to je limonoda, dobra in osvežujoča pijača za zdrave' in za bolnike. Komur ponoči rado utriplje srce, naj spije zvečer 1 do 2 kupici limonade in pomagano, mu bo. Če tožijo otroci, da jih boli vrat, ožirS l do 2 limoni, primešaj precej sladkorja in daj t«1 bolnikom piti oziroma jesti. Tudi naj otroci grgrajo limonovo vodo. Zvečer pa naj pijo že v postelji vročo limonado, kar ie dobro sredstvo proti prehlajenju. — Ljudje, ki so pili preveč opojnih pijač, se kmalu streznijo, ako pijo močno limonado; zadošča celo, da izsrkajo eno limonoJ Dobro je, da ima gospodinja limonov sok vodnoj pri rokah, pripravi ga lahko tako-le: Ožmi 14? limon, ki dajo približno pol litra soka. Ta šoki precedi skozi redko platneno krpo in ga pusti! stati v odprti steklenici 24 ur. Potem ga nalil vi čiste stekleničice. katere dobro zamaši in še za-! pečati in jih spravi na hladen prostor. Tako sprav--Ijeni sok lahko hraniš dve leti. Da je limonov sok’ izvrstno čistilno sredstvo, je dobro znano. Go-; spodinje, ki lupijo krompir, češplje, Izbirajo črno jagode i. dr., si očedijo roke z limonovim sokom, črnilo spraviš iz tal, ako drgneš zamazano mesto prav krepko s prerezanimi limonami ter končno tla izpereš z gorko milnico (žajfnico). — Tudi iz perila izgine črnilo, če ga pokapljaš z limonovim sokom ter deneš perilo na solnce. To ponovi večkrat in končno operi perilo najprej v mlačnij milnici, potem pa še v lugu. — Rijaste madeže j odstraniš s perila na sledeči način: Nakapaj iu; drgni jih dobro s prerezano limono, potem položil na madež kos pivnika in likaj preko njega z vročim likalnikom, torno vi to dvakrat in madež ti gotovo izgine. Tudi sadne madeže odstraniš' z limonovim sokom. — Čevlje iz rumenega usnja osnažiš, ako nakapljaš na platneno krpico limonovega soka ter drgneš z njo čevlje tako dolgo, da izgine mokrota. Potem likaj čevlje šel s svežo, suho krpo in vsa nesnaga preide. —• Gobe, kakršne se uporabljajo pri umivanju, naj-' tol j še očediš, če jih pokapljaš z limonovim so-J kom. Pusti jih tako par ur in potem izperi v Čisti vodi. Z limonovim sokom okisane jedi so okusnejše kot z navadnim kisom začinjene. Za ljudi slabega želodca uporabljaš lahko tudi pri solati namesto kisa limonov sok. Nastrgani ati dobrot sesekljani limonovi olupki so prijetna in fina začimba skoraj vsem močnatim jedem. Limonov« olupke lahko shraniš tako-le; Olupi limone prav tenko z ostrim nožičem, sesekljaj jih in napolni z njimi dobro izmite stekleničice; drugo polovico' napolni s stolčenim sladkorjem. Zamaši prav, dobro te stekleničice, zaveži jih s pergamentnim papirjem ter jih deni v mrzli vodi k ognju, da s« dobro segrejejo, zavreti pa ne smejo. Sladko# se mora segreti, a ne stopiti. Stekleničice hrani potem na hladnem prostoru. Izžete limon« še lahko uporabljaš za snaženje bakrene posode. Da povzroči kosec limonovega olupka čaju jako prt« jeten okus. ie splošno znano.
r-—*-------
Gospodarsko.
Gospodarske obnove edinstva lužnih Slovanov.
Gosp. Dragiša Lapčevič je napisal v zagrebških »Novostih« pod gornjim naslovom članek, v katerem pišq:
»Niso samo (istovetne etične posebnosti in ni samo en jezile, kar napravlja edinstvo južnih Slovanov za neizogiben zgodovinski 'pojav, niso samo kulturni razlogi in edinstvo zunanje varnosti in garancija miru in civilizacijo, ki napravljajo to edinstvo brezpogojno potrebnim in vedno čvrstejšim. Čim je bila odpravljena poslednja ovira za ujedinjenje Bolgarov z ostalimi deli skupne nacije, s Slovenci, Hrvati in Srbi, čim je namreč odpravljeno osvajalno nasprotstvo Avstro - Ogrske in Rusije, je široko otvorjena pot tudi Vstopu Bolgarske v skupno nacijornjlno dr-žavo, v Jugoslavijo, in v prostrano in zlasti Važno gospodarsko ozemlje.
Očividno je dejstvo, da dobiva nacijonalno ujedinjenje Srl^ov, Hrvatov in Slovencev vedno večjo in čvrstejšo poglobitev v gospodarskih osnovah. Ta poglobitev sc izraža vedno Vidnejše v vedno popolnejšem sodelovanju gospodarskih organizacij na celem ozemlju države: industrijske in trgovske korporacije Jz vseh krajev ne vzdržujejo saimo zelo intim-mih vzajemnih zvez temveč prirejajo tudi skupne kongrese, zadružni zemljoradniški po-" 'Kret je ustanovil skupno vrhovno instanco za vso državo. (Glavni zadružni savez), delavski .sindikalni pokret četudi sicer razcepljen na Tjvc ideologiji (Amsterdam in Moskva) vendar sta oba centralizirana na obseg cele države. Gospodarski krogi iz vseh držav so že živo zainteresirani za vse gospodarsko ozemlje in za svoj notranji trg, poleg tega še angažirani neposredno s svojim kapitalom v gospodarskih podjetjih v vseli pokrajinah. Indu-strijcem in trgovcem iz najvažnejših krajev so postala neobhodna tržišča na skrajnem ju->gn in obratno. Mnogi kapitali, ne samo iz 'Srbije, temveč tudi iz Hrvatske in Vojvodine 'so se zainteresirali za osnovanje industrije, 'za otvarjanje in obratovanje rudnikov v Južni Srbiji in so tam s precejšnjim delom že tudi praktično zastopani in neposredno angažirani. Jz vseh krajev Jugoslavije pričenjajo teči kapitali v industrijska podjetjai v Bosni in se pripravljajo za pohod v Bosno, Dalmacijo in črno goro. Finančni kapital se vedno bolj mobilizira v bankah in je že v veliki meri. ne oziraje sc na njegove pokrajinske izvire, razprostrl svoje delovanje širom cele države. Kadar bo zgrajena še Jadranska železnica in kadar bodo zvezane sedanje žtdeznice v celotnejše gospodarsko omrežje, kadar sc potem zgradijo železnice tudi v kraje, ki so bogati rudnikov, gozdov in plodne zemlje, bo predstavljala Jugoslavija naravno in logično gospodarsko celoto, v kateri so že sedaj posamezni kraji neizbežno navezani drug na drugega.
Izvoz in uvoz naraščata od leta do leta; ,to je očividen dokaz, da se dviga tudi produkcija in konzum v vseh krajih države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predpogoji za porast proizvodnje so zelo veliki, zato jc postala trgovinska bilanca že lansko leto aktivna kljub znatnemu povečanju uvoza. Pristanišča na Jadranskem morju in v Solunu odpirajo izredno ugodne perspektive za hitrejši In trajni gospodarski polet Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prehajajoč stopnjcnia v višje gospodarske oblike in pod vplivom svetovnega trga, postaja agrarno gospodarstvo ena od čvrstih osnov nacijonalnega ujedinjenja; ker občuti vedno večjo potrelx> po obsežnem in rednem Hrome tu, ugodni tarifi, po pravilni notranii in
zlasti zunanji trgovinski politiki, po organizaciji itd., navaja kmetovalce, da se v gospodarstvu in gospodarskih organizacijah' vedno bolj približujejo drug drugemu, da sc otresejo zastarelih partikularičnih zmot ter da ustvarijo v močnem narodnem edinstvu predpogoje za svoje gospodarstvo. Zadružni pokret, ki šteje preko 5000 kmetijskih zadrug v vseh krajih države, ki imajo preko 3 milijarde dinarjev letnega prometa, jc že pred štirimi leti osnovat skupno vrhovno instanco za celo državo in jc živo deloval tudi za preskrbo pasivnih krajev s hrano.
K Znižanje železniških tarifov. Trgovinsko ministrstvo ]c zahtevalo od prometnega ministrstva znižanje železniških tarifov za nekatere proizvode, kakor n. pr. za moko.
g Hmeli. Iz prvega poročila Hmeljanskcga društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov jc razvidno, da se ]c limeljska korenika dobro prezimila in ima žc obilo poganjkov. Sedaj se postavljajo drogovi ter napeljujejo Žice v žičnih nasadili. Gnojenje se jc deloma izvršilo žc v jeseni, deloma sc izvršuje sedaj. V zgodaj obrezanih nasadili sc vidijo že po pol metra dogi poganjki.
g Cene žita na novosadski produktni borzi: pšenica 315—320 Din, ječmen 330—340, oves 250 do 255, koruza 227.50—247.50, pšenična moka št. »0« 500—510. št. »2« 450, št. »5« 380—390, št. »6« 320—330, št. »7« 280—290,'otrobi 210- 215 Din.
K Cena masti in suhemu mesu na slavonskem trgu: domača mast 36 Din kg. suho meso 35 D;n kg, gnjat 40 Din kg.
g Na zagrebškem kolonijalnom trgu so sledeče cene: sladkor v kockali 20.25 Din, kristalni 18 Din; kava: Rio navaden 36.75 Din, Santos su-perior 42 Din, Salvador 63—65 Din, Portorico 72 Din; riž: Splender 9 Din, japonski 8.25 Din, Burma 7.75 Din; ameriška mast 26.80 Din, bra-ziljska mast 25.80 Din, jedilno olje 26.80 Din, kakao holandski v sodčkih po 50 kg 25 Din kg, čaj Ceyl«n 77 Din kg.
g Tobačno tovarno v Mostarju s© zaprli radi prevelike produkcije in slabe rasprodaje tobačnih izdelkov. Odpustili so začasno mnogo delavcev. Obrat bo otvorjen še le čez par mesecev.
g Naš tobak za Češkoslovaško. Čehi so zelo zadovoljni s prvo pošiljatvijo našega tobaka (200.000 kg) ter so sklenili, da bodo v bodoče naročali tobak v naši državi.
g Obnova trgovine v Srbiji. Po osvobojenju tlo konca lanskega leta so otvorili oziroma obnovili v Srbiji 13.000 trgovin in sicer v Beogradu 350, v ostalili mestih 8000, po vaseh pa 2500 trgovin.
g Srbski trgovci v Italiji. Te dni je odpotovalo okoli 100 beograjskih in novosadskih trgovcev v Italijo, da poselijo vse gospodarsko važnejše kraje. Potovanje bo trajalo mesec dni.
g Stanje setve v Vojvodini obeta dobro letino. Najboljše kažejo posevki v severni Bački in v severnem Banatu. V južnem de?u Bačke in Banata je povzročilo deževje mnogo škode, ki pa jo bo mogoče popraviti, ker bodo kmetovalci zemljišča ponovno posejali.
g Carinski dohodki v drugi desetini meseca aprila so znašali 52 milijonov 903.891 Din napram 53 milijonom 932.801 Din v prvi desetini meseca aprila. Ljubljanska carinarnica jc imela v tem času dohodkov 3 milijone 170.317. Maribor 2 milijona 591.593, Rakek 790.052, Jesenice 768.461, Celje 535.000, Gornja Radgona 195.197 Din.
g Švicarski državni dolg jc znašal lani 2 milijardi 271 milijonov frankov.
g Mednarodni kongres za poljedelstvo. Dne 1. maja so se sestale v Rimu delegacije 71 držav, ki so pristopile k Mednarodnemu zavodu za poljedelstvo. Na zborovanju se jc razpravljalo o važnih poljedelskih vprašanjih tehničnega in gospodarskega značaja.
g Pred novo gospodarsko krizo v Avstriji?
Avstrijska državna banka, ki jc morala že v prejšnjem tednu prodati za 105 milijard kron (približno 32 milijonov lir) inozemskih deviz, jc v tednu od 15. do 23. aprila prodala teli deviz šc za 124 milijard kron (približno 37 milijonov lir). S tem se lahko smatra doba prospevanja, v kateri .je državna banka zamogln nabirati tuje devize, za zaključeno. Gospodarski sotrudnik lista »Ncuc Freic Presse« razlaga, da so povzročile zmanjšanje zaloge tujih deviz ne le potrebe trgovine, ampak da ic v zadnjih tednih tudi država krila svoje izdatke iz tc zaloge, ker je generalni komisar Društva narodov odrekel predujme na posojilo tega društva, češ, da jc dr/.avni proračun v ravnotežju. Nuihuiše v tem po'0/aiu ic baš to.
da mora avstrijska vlada zopet kupovati tuje devize za krone, kar ne more zalvtevati od Zimmermanna fondov za izdatke, ki niso predvideni v ženevskem programu za obnovitev Avstrije; in s tem jc stalnost krone seveda ogrožena. O slabem gospodarskem položaju je »Ncuc Freie Presse« izvršila poizvedovanja v trgovskih in industrijskih krogih. Tajnik udruženja trgovcev je izjavil, da vpliva kriza, ki vlada v trgovini na drobno, zelo škodljivo tudi na trgovino na debelo, ker se tako zmanjšujejo nove naročbe in se zavlačuje plačevanje starih. Drugi izvedenec obžaluje. da se je hodilo tako počasi po poti varčevanja, medtem ko postajajo davčna bremena vedno težja: »Več priznanih strokovnjakov — je dostavil — smatra današnji položaj za zelo težaven ter gleda z vznemirjenjem v bodočnost. Jaz bi jih le vprašal: Smo-li res na slabšem danes, kakor pred začetkom akcije za reformo?« Trgovec z živili Izjavlja, da jc pojemanje trgovine z živili med najresnejšimi znaki težavnega današnjega položaja. Tako n. pr. ‘Za velikonočne praznike konsum padel za 7%, namesto da bi se — kakor po navadi — zvišal za 10%.
Dr. loža Javnik,
©sfesfisik ¥ Beogradu,
je preselil svojo pisarno v Kosovsko
ulico 22.
Žensko vprašanje v Angliji.
Ali obstoji v Angliji boj med spoloma? Gospod Paul Dottin piše o tem vprašanju v l^cvue de France na način, ki morda ni preveč galanten, toda zelo zanimiv radi konstatacije dejstev in natančnosti navedenih številk. Boj med spoloma je v Angliji še bolj kompliciran kot drugod, ker obstoja takozvani »tretji spol«, ki ga tvorijo »nad-številne ženske«, to se pravi ženske, ki niso •mogle najti soproga.
Zadnje, ljudsko štetje je pokazalo, da je v Angliji 1,702.802 žensk več kot moških, odjeli je 1,200.000 v starosti, da bi lahko šc imele btroke. To je »trejti spol«, ki bojuje boj feminizma in izdaja divje proglase zoper moža, katerim emancipirana dekleta odgovarjajo z navdušenjem. Ultra--feministke zahtevajo predvsem svobodo, ki obstoji zanje v tem. da smejo storiti vse, kar jim ugaja, in da ne sprejmejo nobenih omejitev. V njih očeii zakon za ženo ne sme biti nič drugega, kot sredstvo, da živi srečno, brez vsake matcrljclne skrbi in vsake obveznosti. Vneta feministka piše: »Soprog jc navada, kakor 'jc kajenje navada, v principu slaba, a more včasih tudi biti koristna.«
Velika množica teh mladih »flappers«' hoče, pokazati svetu, da so popolnoma emancipirane. Zadnje statistike so pokazale, da je večina stavcev, pri dirkah v Angliji ženskega spola in baje trgovske nastavljenkc v Londonu riskiralo več kot tretjino svojih plač pri dirkah. Vsakokrat, če policija udere v skrivne igralne klube, najde v njih močno udeležbo žensk, in sicer predvsem poročenih žensk, ki igrajo brez vednosti svojili soprogov. Nočni klubi v VVest-Endu, kjer razsaja kokain, sp skoro izključno obiskovani od Orijentalcev in žensk.
Emancipirane Angležinje žive vedno bolj in bolj po klubih in naravnost odklanjajo življenje »at home« (doma). Po vojni so marsikateri gentlc-menski klubi v Londonu odprli ženske sekcije, ki so pa imele tak uspeh, da so ti klubi popolnoma spremenili svoj značaj in postali pretežno femim* stični, samo z eno sekcijo za moške. In v raz-finih likerjev mnogo večja v ženskih kot v moških »smoking-room«-ih.
In čim bolj nežni spol razglaša svobodo, neodvisnost. ples in kino, tem bolj mu slabše organizirani, a odločni moški spol odgovarja: kuhinja« dom in otroci.
Mnogo Angležinj zelo sovraži Francozinje, ker v zadnjem času Angleži zelo jemljejo Francozinje za žene. Evening Ncws trdi, da je oko i 20« tisoč Angležev poročenih s Francozinjami in da j13 bilo samo leta 1921 pet tisoč angleško-francoskil' porok. Od teii sc je 1000 mladih zakoncev naselil0 na severu Francije.	.
Na gospodarskem polju ima žena v Angbi1 beležiti velik uspeh in jc mnogo kriva na kriz* brczdelnosti,« ki razsaja sedaj v Angliji: 1. 1914 >a bilo v Angliji 5,966.000 žensk nastavljenih v trg0" vini in obrti, pri zadnjem štetju jih jc bilo 7,310.00° in razen tega je treba jemati v poštev, da je število služb v teku zadnjih desetili let gotovo padl°j
Sotrudnik Revue de France pravi, da se me angleško buržoazijo nahaja še dosti idealnih dnj žin, toda če sc vzame v poštev splošni položaj, £ mora sklepati, da je feministično gibanje £'ob?.v,. preobrazilo naistareiše tradicije angleškega lienja.

C. M. Ijiurnan« — R&oul BiRot:
Skrivnostna snov.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Ril je Vordcau.
Toda kakšen Vcrdcau! Brez ovratnika,
® zamazano iu nagubano obleko, obraz in roke je imel pokrile z debelo plastjo premo-govcKa prahu.
— Za IkiKa, je dejal Bscander. kaj pa vam je?
— Nič, je dejal Verdeau in se zRrudil na stol. Kar sem storil, ie zelo enostavno, vsakdo dniRi bi bil na mojem mestu isto napravil. 'Vadita, ki se imenuje Lotus^ sc je ravno pre-skrbljvala s premogom. Dal sem nekemu nosaču bankovec za sto frankov in zaupal mi se vrećo premoga — In kako je težak, ta prokleti premog — in z vrečo na rami sem po ozki desiti zlezel na vachto. Ker pa znam s komurkoli začeti pogovor iu zvedeti, kar kolčem, sem se na mestu prepričal, da gospodične Lanriere ni na krovu in da je tudi ne pričakujejo.
— Kako ste sc o tem prepričali?
— Ničesar niso pripravljali za njen sprejem in saj se ne pusti potovati mlade dame, ako se ji ne da na razpolago stvari, Id jih rabi: najmanjša stvarica bi mi bila razodela, da mora ženska priti na yahto.
— Hvala vam lepa, je dejal Escamler, dober dečko ste... oprostite mi, izgubil sem glavo.
— Iu sedaj, je dejal Verdeau, leaj mi je storiti?
— Kopat se boste šli, je dejal Escauder.
— Da,, iu nato?
— Da, in nato?
— Boste pripravili svoj kovček. Toera odpotuje jutri na cherbooirškl brzovlak mu bodo pripeli salonski voz. Peljali se boste z Istim vlakom in ne boste Azijca prej izpustili Iz oče, predno ne bo na širokem morju.
— Sem razumel, je dejal Verdeau. ua svidenje!
— Na svidenje, dragi moj, hvala lepa.
Ko se je mladi reporter dvignil, je stopil Bscander k njemu in mu stisnil roke.
— Poiščite mi jo, Verdeau, je delal, po-IKčite mi jo ...
— Storil bom vse, kar je v človeških močeh; srce mc lx>Ii, ko vas vidim takega.
Orleanski gozd.
Na predlog Anglije, ki je bila plačala Ra-džisrakoni zahtevano vsoto, a, se je vendar hotela maščevati za svoje ponižanje in rešiti svet, se jc bila tajno sklicala velika mednarodna konferenca v Lausannc. Upali so, da bodo tn sem poklicani diplomati in vojaki, oslali neopaženi med množico turistov.
Važna vprašanja so se predložila tej kon- ' ferenci, ki se je vršila v večernih urah, med osmo in polnočjo v veliki dvorani, katera je bila prirejena kot izgralna dvorana. Tako ni nihče mogel sumitk da bi bilo kaj drugega kot poker ali bridge vzrok teh nočnih zasedanj. Vesesile so upale, da bo imela ta konferenca splošen in velik uspeh.
Tretji dan pa, ko sc je vršila, so države, ki so hile na njej zastopane, dobilo sledečo brezžično brzojavko:
»Izdaja se povelja, da se ima takoj sovražna konferenca ustaviti. — Radžisraki.*
Vpričo te nesramnosti sc je sklenilo, da se imajo takoj storiti energični koraki in daj ena vlada odgovori za vse. To ie storila Francija.
In zgodilo se je na svečan način. Topovski strdi so naznanjali prebivalstvu, da se jc začela vojna zoper nevidno sovražnike.
Nenadoma P« je prišel spet iz neznane točke brezžični telegram, ki je javil, dai bo tekom 48 ur Orljanški gozd zapaljen in da sc bo nato na francosko vlado izdal proglas, ki bo zahteval novo globo. Ako Francija te nc plača, jo bodo celo uničili.
Toda francoska armada se ni preplašila, štiri in dvajset ur pozneje jc ž.e bilo po Orie-anškem gozdu nastvaljenih na stotine topov, možnarjev in metalcev zračnih orpedov. Vse to je bilo izborno maskiramo.
Topovi so bili tako postavljeni, da je mola eksplodirati granata na vsakih petsto metrov na popolnoma navpični črti do višine petdesetih kilometrov. Ker so bili topovi postavljeni komaj tristo metrov drug od drugega, je moral vsled eksplozij granat nastati v z?aku pravi vihar. Za topničarje so napravili podzemske luknje, da jih ne bi ranili naizaj pada-iloči kosi izstrelkov.
Prišel je usodni dan. Escauder je bil s svojimi tovariši poleg štaba vojaških poveljnikov sredi gozda. Ves dan so opazovali nebo z močnimi daljnogledi, a ničesar nenavadnega niso mogli najti. Nenadoma pa je Escauder, ki je tudi opazoval, zadovoljno vzkliknil.
—Poglejte tja. jc dejal in pokazal proti nebu.
Vsi daljnogledi so se obrnili proti označeni točki in vsi opazovalci so spoznali v soln-čnih žarkih kovinsko se blesteče lise. ki so pa čez nekaj časa izginile.
Nankrat na so zapazili nad seboj svetlosi-vo plast visoko na jasnem nebu in začelo je postajati nenavadno vroče. Cez deset minut se jc temperatura že tako dvignila, da je ni bilo mogoče prenašati. Zc so začele ix>kati suhe veje in listje se je kar zvijalo. Tu je dal general znamenje, zadonela je trobenta in vsi so se poskrili v pripravljene jame.
Edino general s svojimi častniki in časnikarji so še ostali pokonci. General je dvignil roko in najbližji top, ki jc imel dati znak; je sprožil svoj top.
Takoj so .ognjeni jeziki siknili proti nebu. Nastalo jc tako strahovito pokanje, da se je zemlja tresla. Nato so sc pa začele granate razletnvati v višini in za trenutek jc strah prevzel vse navzoče. Potem pa je nastala tako strahovita eksplozija v zraiku. da so bila tridesetletna drevesa vržena na tla kot žitno klasje daleč naokoli.
Potem pa je temperatura padla tako naglo, kot se je dvignila in v zemlji poskriti ljudje so čuli tekom dvajsetih minut, ki so sledile, strahovite padce. Ko je bilo spet vse tiho, je zadonela trobenta in časnikarji, vojaki iu častniki so prišli h svojlii jam.
Nebo je bilo spet jasno. Začelo se je iskanje in trajalo ves dan. Vse stvari, ki so jih našli, so prinesli poveljniku, ki jih je dal urediti in opremiti s številkami. V velikem številu so našli ostanke ožganih človeških trupel, po koži so,spoznali, da niso spadali k belemu plemenu, temveč so bili Azijci. *
Pobrali so tudi odlomke iz aluminija^, vse zvite in raztrgane, kakor tudi velike in majhne koščke čudne snovi, katere pa znanstveniki niso mogli razložiti. Vse kar so mogli spoznati. so bile skoraj mikroskopičnp majhne črtice na vem površju.
General je čakal še ves dan, pripravljen, da odbije nov napad, toda nebo ni več spremenilo svoje barve in zvečer je odšel s svoit-mi četami ju topovi
Ko so Parižani zvedeli, da se. J« napad Radžisrakov ponesrečil,, d* je bil celo sestro-j Ijen njih stroj n zraka, so priredili po vaem matu vesele zabave.
'J oda o polnoči je dospela brzojavka, At je ves Orleanski gozd v plamenih. Radžlarakf so ponovili svoj napad In ta se Jfcn je posmSd, Storile so sc vse potrebne samostne odredbe, predvsem za varstvo veltkth mest.
Gospodar sveta.
Naslednji dan je čital ministrski predsed-| nik raport generala, ki je branil Orlčanitt gozds ko mu prinese lakaj velik pisemski z*-vitek. zapečaten z zlatim pečatom.
— Kdo je to prinesel?
— Možak, ki je dejal, da vas moralo takoj zbuditi v slučaju, da spite. Nato je takoj odšel.
— Dobro, idile.
Listina^ ki je bila v ovitku, ie ministra* silno preplašila. Glasila se je:
».laz,
Gospodar elementov, ognja, ledu in vetra.
Pravim:
Ministrskemu predsedniku Francije in zastopnikom vseli držav, ki jili omenjam:
Ura je prišla.
Jutri opoldne se bo oni, ki ima v roki vso moč, predstavil sam v ministrstvu notranjih zadev, da narekuje pogoje svetovnega miru.
Poslaniki Anglije, Amerike in Italije motajo prisostvovati.
Ves čas Moje prisotnosti v ministrovi; palači lx> nevarnost, ki bo grozila Parizu od-1 govarjaia za moje življenje. Ce se bo najmanjši poskus izvršil zoper Mojo Osebo, bo mesto prenehalo obstojati pred nočjoi. in tam kjer jc stal Pariz, bo sam pepel.
Stavljenih pogojev ne bo mogoče izpre-uieniti.
Treba jih bo podpisati ali pa pričakovati hujših katastrof.
Oni, ki poveljuje in hoče, da se mu pokorava.«
Minister jc bil tako preplašen, da se ni mogel ganiti, list se mu je tresel v roki.
Ves zmeden je hitel k predsedniku republike. Takoj se je sklical ministrski svet in poslaniki velesil. Slednjič pa tudi vsi glavni uredniki časopisov. Tem se jc dejalo v imenu domovina, ki jc bila v nevarnosti, da se ne sme ljudstvu zaenkrat ničesar priobčiti razen proglasa, ki ga sestavi vlada. Ob treh so bile že vse vojaške čete na določenem mestu. Da se zmanjša nevarnost eksplozij, se je sklenilo, da gazometri ne bodo več pošiljali plina od dvanajste ure naprej.
Naslednje jutro sc je nabil sledeči vladni proglas na uličnih oglih:
FRANCOSKA REPUBLIKA NARODU.
Vojno stanje jc proglašeno. Cenzura* je upostavljeua.
Vojaštvo se zbira in pripravlja na Imj. Vlada računa na to. da bo vsakdo ohranil hladnokrvnost; mesto ni v nevarnosti in vlada pazi, da bo temu vodno tako.
Vendar so bile potrebne gotove odredbe:
Od poldne naprej je promet vseh vrst vozov in pešcev po mestu prepovedan pod denarno kaznijo in ječo.
Plin in elektrika se nc bosta oddajala od poldne naprej do nove odredbe.
Zvonovi bodo oznanili, da se ie ta pola žaj nehal.«
(Dalje priliodnffl.)
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«.
Pisarniška mol,
đosoda) na vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del, knjigovodstva, korespondence itd., slovenšžlne, nemščine z večjim) prakso želi premenlti mesto. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji nastop*.

Izšli so sledeči zvezki:

V
St. 1. Tajnost.
„ 2. Jenufa.
„ 3. Sevilski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček.
„ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatene!.
„ 12. Tosca.
„ 13. Aida.
„ 14. Gosposvetski sen.
„ 15. Notredamski zvonar.
n
H
Izdala in založila
v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
Vsak zvezek stane 4 Din.
Na novo izšla knjižica:
Ruska
pravljica
o Ivan-carevlžu, žar-ptlci In sivem volku. Knjiga z 10 sli-* komi v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Cena
Din 15—.
Moj zverinjak
knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6- —
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—.
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
v Ljubljani, ItoijintrgB
90— •« •••••••••• ••••••••«••• &•••••••• 0*^
Brzo-brzo
na vlak v Celje v veletrgovino S. Stermeckl, kjer kupite letos
sisku©
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. STERMECK1, CELJE.
Sf9T Trgovci engros-cene. 'šBmg
*«e««
0
S
• •••••*
Najcenejše nove in ra&Hene
pisalne stroje
v Specijalni mehanični delavnic! sa popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
šelenburgova ulica 6.1 i.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zaiogi.
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
»*:•*»•*
Stoemer Record
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo: L ud. Baraga Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 6/1.
Muska Banka Bapi
Centrala (začasno) Ljubljana.
Delniška glavnica: Din 60,000.000 — Rezerva Din 32,515.000 —
		Podružnice:		
Beograd		Jelša		Metković
Bled		Jesenice		Prevalje
Cavtat		Korčula		Sarajevo
Celje	«***-	Kotor	mi	Split
Dubrovnik		Kranj		Šibenik
Ercegnovi		Ljubljana Maribor		Zagreb
				
Naslov za brzojave: JADRANSKA. Amerikanski oddelek. = Potniški urad.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst. Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adrlatlsche Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA; BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparalso, Antofagasta, Punta Arenas. Puerto Natales, Porvenlr.
4	____
AFILACIJA: FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York Clty.
*•* •••••••• ••«••••• •••••••• -»•••MMMMMMMMMM a»MMMMMMMMMMMMMMM a*MMM ••••MM ««M4MMM »OMM—
j Danka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih ‘j sveta in se peča z vsemi bančnimi posli. 5
# ••••••••• MMMM MMMM«»MMMMMM*« MMMM ••MMM MMMM MMMM MMMM ••••MM S«MMM •••■MM ••MMM • •*
Golfova ul. 1
L?®
TTiarijin trg 8
izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah
Moderna knjigoveznica.
——>00——000——0—------_
44 Brata Pohlin i.dr.
tvornica vlasnic, kljukic. rlnčK za Čevlje, kovinastlh gumbov rvvvvvvvvvv	1.1 d.
ibljana I. poštni predal št. 126.
lema vsa naročila, ki so takoj in v vsaki množini Izvrsujoj0-Zahtevajte vzorce In cenik. Pri večjih naročilih popust-