154. številka.
Ljubljana, vtorek 10. julija.
X. leto, 1877,
Ilhaja vsak dan, i*v*emii ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po poiti preieman za ar atr o-ogerske dežele za celo leto 16 jrld., za pol leta 8 gld., ■a eetrt leta 4 gid. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja zniiaua cena in sicer: Za Ljubljano za četrt teta 2 #ld. 60 kr., po posti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćotiristopuo petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ho dvakrat iti 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. • • >p • i naj se isvole fraukirati. — Uokopisi se ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifii st 3 „tfledali.4ka Btolba". Oprarniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila,       administrativne reći, je v „Narodni tisk>tmiu v Kolmanovej hilL
Volitve.
V zadnjem listu smo mogli ob kratkem po telegramih (došlih nam pred končevanjem uredovanja svojega lista) poročati o prilično srečnem izidu volitev na Kranjskem po vseh kmetskih skupinah.
Pridržujemo si, to se ve da, o vseh raznih prikaznih tega volilnega boja še obširneje govoriti, kolikor se v naših tiskovnih razmerah sme, po končauej eelej volilnej borbi, ker denes smo tu v središči še — tako bi rekli — duševno trudni po delu in pričakovanji stvari, zlasti pa v velikem pričakovanji, kak bodo resultat done*« vtorek, ko volijo mesta in trgi po vsej deželi. Te deuašnje volitve bodo večino odločile.
Ko pride ta naš denašnji list volilcem in narodnim našim možem po deželi v roke, vršil se bode volilni boj uže skoro v vsej do-zduj še ne zaslišanej ostrosti, katere od protivne strani popisovati si mi po svoje niti ne upamo, če nečemo konfiskaciji zapasti. Več-jidel je užo dozdaj po uotraujej agitaciji odločeno, kako volitev izpade. Na zadnji hip, to so ve da, bode še mnogo vplivov, zadnjih odločnih, hudih. Naši pošteni ljudje nijso, kakor Čujemo, nikjer rok križem držali, delali so mo-ževsko; morda jih je pač tu in tam delavnih premalo bilo, ali hvalo domovinsko moramo dati onim, ki so delali. Upamo, da denes, v zadnjem hipu, no bodo omagali, da bodo vztrajno delali, ostro agitirali, doinorodno preobračali volilce za sveto našo slovensko domovino!
Naravnost povemo, da zdaj, ko to pišemo, ne moremo niti z jeduega kraja, kjer volijo mesta, prav odločno povedati, da bi mi z ve-
liko veČino zmagali. Povsod je narodnih vo-lilcev bilo, v primeri s prej, veliko izbrisanih iz volilnega zapisnika volilno-opravieenib. ker se nij vštevala vojna in druga direktna prikla'la. Zato bode povsod prav oster boj.
Vendar, če so naše stranke i z-vestja resnična, če so naši možje v preračunih glasujoči h nijso motili; moremo povsod zmagati v m e s t i h in trgih po deželi. Povsod pa pojde z veliko težavo, kjer pojde. Denašnji dan je odločilen, vsak glas je silno važen, torej pogum!
Naši narodni prijatelji po deželi Kranj-skej v kmetskih skupinah so dobro izpoznali važnost volitev v teh, zdaj za Slovanstvo teških, ali vendar osrčevalnih dnevih. Že bolj so naši nemčurski protivniki izpoznali, da jim gre za vselej za kožo. Za to so grozničavo, febrozno, strastno delovali. Na kmetih nijso kljubu  vsem  hudim  agitacijam  nič opravili,
— hvala našemu j edmostnem u , složnemu delu in hvala značajnosti našega kranjskega slovenskega kmeta, ki se kljubu svojej ubož-nosti uij dal zapeljati !
V malih mestih in trgih so vse silneje agitacije. Narodna zavest je še vedno premalo vzbujena. Materijalizeni vsakdanjosti i u obzirov mnogo preplavljuje našo idealne, vzvišene domorodne cilje.
„Jedro naroda", kakor tržaški bratje Slovenci v telegramu do nas pravijo, kmetske občine, slovenski kmetje, ta ne-i zcr p lji vi in ne u s ah lj i vi vir, iz katerega so tudi naša mestna narodna inteligencija, sicer počasi a vedno rastoče, zinirom, množi,
— to jedro se je pri volitvah v soboto zopet sijajno izkazalo za dobro slovansko in nepokvarjeno.   Zato  smo  Slovenci moralno
uže zmagali, naj izpade volitev denes tako ali inako!
Daj Bog denes slovenskim možem po mestih in trgih dovolj srca, dovolj neustraše-nosti, in žilave delavnosti, da tudi svojo dejansko večino v zboru dosežemo in tako rešimo celo čast vedno slavjansko naše kranjske dežele, osrednje slovenskega naroda!
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Peterburg 0. julija. Oficijalno. Telegram glavsokomandujočega ruske vojske, velikega knezu Nikolaja poroča sem 8. julija: Včeraj je osvojil in posedeli general G urko s kavalorijo mesto Trnovo, vzel vojni tabor Turkov, kateri so bili prisiljeni, nazaj pomakniti se proti Osman-Ba-garu. Prebivalci Trnovski so Kuse navdušeno sprejeli.
Peterburg julija. Oficijalno se poroča, da so podunavske ruske vojske zasele mesto Bjclo.
Peterburg 8. julija. Oficijalno se poroča od kavkazke armade: Erivanska kolona je srečno prišla (>. julija v okolico Igdirsko, da tam dopolni svoj živež in dobi vojnih potrebščin, potem pa osvobodi rusko garnizono v Bajazjdu, ki je od 20 turških bataljonov in 10.000 jezdecev obkoljena, pa se drži še.
Peterburg 8. julija. Depeša „Go-losova" poroča: Pri Trnovem je bil 0. jul, boj, katerega so se udežile 4 divizije in ena brigada strelcev. Turki so bili od treh strani obkoljeni. Trnovo so ltusi vzeli.
13 e 1 g r a d 7. julija. Vojne priprave se nadaljujejo z veličini ognjem. Nove baterije so izgotovljeno.
Prižigalec.
(Boman, v angleškem spisala Misa M. Cummins, poslovenil J.) I> r i* t>- i a o i. Osemnajsto poglavje.
(Dalje.)
„ Jerica! ne prestraši se pred nianoj, kadar bodeš čitala to očitno izpoved moje strasti in moje oni trenotek premočno razburjene narave. Ti morebiti ne veš, kaj se pravi čr-titi, ali pa si bila uže kedaj tako izkušena, kot jaz?"
„Ko se je gospod Graham zavil krog uličnega ogla, približal sem se Liši, vzel glavni ključ, odprl sem vrata ter šel noter. Bilo je vse tiho in ničesar nij sem videl v uekej sobi pri tleh. Šel sem tihoma tja gori ter stopil V malo sobico konci prehoda, ki je bila v zvezi s sobo Emilijino.   Tu sem čakal dolgo,
a slišal in videl nijseui nikogar. Nazadnje se boječ, da bi gospod Graham se kmalu vrnil, sem sklenil iti v svojo sobo v drugem nas trop j) po svoje denarje in nekatero dragocene reči, katerih nijsem hotel zapustiti; potem sem mislil iti v kuhinjo povprašat kuharico Primovo, kaj blagosrčno ženo, kako je Emiliji.
„Prvi namen sem srečno izvršil in šel sem tja doli po zadnjih stopnicah, da bi prišel h kuharici; kar me je srečala gospa Ellisova, ki je bila prišla iz kuhinje s čašo polno ovsenega soka. Ta žena je bila prišla komaj pred malo tedni v hišo ter je imela nadzorovati moje počenjanje; zato je nijsem mogel trpeti. Poznala je vse malenkosti nesrečne dogodbe ter je bila priča mojemu pregnanstvu iz hiše. Zagledavši me, se je ustavila, nekoliko zaklicala, izpustila je skledico z ovsenim sokom na tla ter je hotela bežati kot pred divjo zverjo, katerej sem moral pač biti podoben ; ker ne-srečuost in obupuost ste bili pač izraženi na mojem
„ Ustavil sem jo ter jo prisilil, da me je i poslušala. A predno sem izgovoril svoja vprašanja, počela je besedovati, kar je potrdilo moj najhujši strah.
„Pustite me iti!" vskliknila je. „Vi hudobnež! ali bi pač radi tudi mene oslepili V
„ Kje je Emilija V" vprašal sem. „Dovolite mi, da jo vidim!"
„l)a bi jo videli!" odvrnila je. „Vi strahoviti nesrečnež! Ne! dovolj je trpela od vas. — Dovolj ima sama, za to jo le pustite v miru."
„Kaj menite s tem V" vskliknil sem, tresoč oskrbnico za rame, kajti njene besede so me užalile globoko v srce in bil sem kot bi bil zblaznil.
„Kaj menim?* nadaljevala je. „ Menim namreč, da Emilija ne bode nikdar več videla nikogar, in ko bi imela tudi sto in sto oči, bili bi vi zadnji, katerega bi želela videti.■
„Ali me črti tudi Emilija?" vskliknil sem
Carigrad 7. jul. Od včeraj se bije boj pod SiSčovim, a izid nij še znan. (Primeri telegram nGolosatt iz Peterburga. Ur.)
Carigrad 7. julija. Telegram Muktar pašev od G. julija poroča, da je turška armada prišla do 5 ur pod Karsom. Pot do Karsa je prost, ker so se Rusi za Kars umaknili.
Vojska.
Da so vzeli naši slavjanski bratje osloboditelji nekdanje glavno mesto Bulgarije Trnovo, to potrjuje zdaj i ruski pol vladni list „Golos". Toročano je bilo po g'.asilu dunajskega vnanjega ministerstva, po starej „Presseu to izvestje uže pred nekaj dnevi, a stoprav zdaj se potrjuje. Tačas je „Pr.u dopisnik le rusko namero znal. To ne zmanjša nič ruskega vspeha in velicega pomena. Ravno tako je važno poročilo, da so ltusi v Bulgariji uže Bjelo za-seli. Od tam so poročali Turki iz Carigrada vedno zadnje dneve o bojih, v katerih so bili Rusi odbiti. Najbrž so bili to le majheni boji predstraž, ki so v boj spustile se, da bi videle, kako so Turki tu močni bili.
O Črnogorskih bojih in o hrabrih činih teh naših najslavnejših jugoslovanskih bratov in neustrašenih brambovcev svoje male slavjanske domovine, kratko pa lepo poroča zadaj naš dopisnik prav iz soseščine črnogorskega bojišča. Dopis je bil, ker od daleč prihaja, dolgo na potu, a zanimiv je tem bolj, ker je gotov, ker prihaja od omikanega in resnega slovenskega rojaka, bivajočega tam na jugu. Naj bi on našim bralcem že na dalje ustrezal in podajal taka izvestja iz svojega samovida in samosluha, kakor so le njemu mogoča.
V Aziji je res skoro gotovo, da so se Rusi od južne turške Armenije umaknili bolj na sever do svoje meje. Videti je, da so Turki v zadnjem Času toliko divjakov iz Azije nabrali in na-se potegnili, da predaleč došli Rusi nijso mogli premožnosti in preštevilu sovražnikovemu več bitev ponujati. Zato se Rusi v severu zbirajo in bodo iz notranjesti Rusije pomoči dobili. Pomoči imajo pa v svojej silnej državi dovelj, a Turki so zadnjega moža postavili.
0«l fino;'oi«.ke iii<\f<* 30. jun. (Izv. dop.]
Velikanski turški vspeh na našej crno-gorskej zemlji bil je tedaj kmalu uničen. Nji-
bolj govoreč s samim soboj, nego vprašajoč. A odgovorila mi je precej.
»Vas črtiti? Da, — več nego to; nema primernih besedij, ki bi bile dovolj hude za vas! Celo v bolečinah svojih šepta: neusmiljeno, zlobno! itd. Trepeta celo pri glasu vašega imena in nikdo ga ne sme izgovoriti pričo nje.1*
„Čakal nijsem, da bi bil še več slišal, ampak obrnil sem se ter tekel iz hiše.
„Ta trenotek je določil moje življenje. Strela me je zadela ter me razbila. Moje nade, moja sreča, moje pošteno ime so bila izgubljena; a svetila mi je še jedna luč v te-moti. Bila je ljubezen Emilijina. Samo na njo sem še zaupal. Ta pa je sedaj izginila in ž njo moja mladost, moja vera, mojo zaupanje v Boga. Bil sem brez veljave na zemlji in bilo mi nij nič mari, kam da grem in kaj bode iz mene.
„0d tega trenotka sem nehal biti jaz sam. Potem se je vlegla na mene megla, ki me zakriva od onega časa; pod njeno senco si
h ovo, turško šetanje po sovražnih gorah jih je dosti drago stalo in zaznamovali so svojo pot z gostimi vrstami mrličev. Mora se sicer priznati, da so Črnogorci tudi uže pešali.
Neprestani boj — bili so se pri Ostrogu šest dni in šest noči — bil jih je utrudil. Rezerve nijso imeli. Saj jeden brdski bataljon, ki je imel pričetkom lanskega rata 1100, ima zdaj le Še 400 mož. Turki pa so vsak dan svoje bojujoče čete zamenjavali. Hrana Črnogorcev je obstala večjidel iz ove moke, kojo so zadnjič dobivali. Z vodo narejeno testo pekli so ti vojnici na vročem kamenji in vrh testa stavljali oglje! Tako se je spekla skorja, katero so lačni sproti lomili in jedli. Marsikateri moral si je zadostiti z rizom ali kuruzno moko, katero je padlemu Turku iz njegove torbice vzel in na isti način pripravljal si. Tako živeti, pa devet dni biti se !
V tej zadregi bo se odločili naši Bokelji zopet, kakor lani, iti bratom na pomoč. Skupilo se je uže precejšnje število, ali ko je avstrijska vlada to zapazila, zabranila jim je odhod za sedla z vojaki mejne prehode. — Pa isti dan (2G. jun.) čulo se je tudi v Boko, da je Sulejman paša, akor.ivno zjedinjcn z vojsko Ali Saiba, uže zapustil Črno • goro. Nij bilo torej več uzroka Črnogorcem iti na pomoč, Bokeljem pa ne treba laziti črez strmine.
Prišedši Turki od Duge zaseli so ne le ostroSko polje in zapalili tamošnji monastir — visokega, v črnogorskej zgodovini znanega gradu nijso se mogli polastiti — razdeljena bila je njihova vojska tudi po stranskih gorah, in Črnogorci so jih stisnili še le po težavnem boji v ravnino, kjer so se svojimi dvajset topovi, katere opravljujejo ruski top-ničarji, strašno mej njimi razsajali. Boj je bil posebno pri jednej turškej bateriji na strrnej skali hud, pa končno so bili turški topovi in topničarji v propad vrženi. Po nebrojnih izgubah pri šestdnevnem boji umaknili so se Turki zjedinjeni s pomnoženo vojsko Ali Saiba proti šest ur oddaljenemu Spužu, zapustivši brez-vspešno Črno goro; na sever se nijso mogli vrniti, ker tam jim je bil Peko Pavlovi ć pot zastavil.
Ostroško polje je vse z mrliči zagrnjeno, enako pot do Spuža, kjer je tudi Božo pri-tiskoval. Smrad gnjijočih trupel je na pet ur daleč čutljiv, akoravno so Turki mnogo
me ti videla in me spoznavala. Ta trenotek je bila nastopila zmrzav, vsled katere je otrpnila moja narava in veselo smijanje je postalo grenko smehljanje. Moj odkritosrčni in veseli govor se je spremenil v besede očitega zba-danja in pikanja; lasje so se mi prezgodaj posivile in moje obličje je postalo ostro in čestokrat celo trdo. Moji bližnji, katerim sem mislil biti neki dan blagi dobrotnik, so bili le oborožene čete, s katerimi se imam neprestano bojevati. In Bog, katerega sem molil in katerega sem držal za pravičnega in zvestega prijatelja in maščevalca, — kje je bil? —in zakaj nij sodil moje zadeve? katero strahovite in premišljene hudobije sem se pa bil zakrivil, dame je mogel tako zapustiti? Oh! najstrašnejša vseh nesreč, — izgubil sem bd vero in zaupanje v Boga!
„Ne vem, na katero stran sem se bil obrnil zapustivši hišo gospoda Granama. Ne spominjam se, po katerej ulici sem šel, če prav so mi bile vse dobro znane ; a vstavil se nijsem prej, dokler nijsem prišel konci zidane
svojih s petrolejem namazali in zažgali. Jaz zelo dvomim, da se bode na tak način rešile pitanje uničevanja mrličev na bojiščih, saj se tako more le površno truplo požgati, smrad je le večji, in koliko bi se moglo potrositi petroleja itd. Morda ima to opravilo kak drag pomen ?
Za eno skalo ležita Črnican in Bi ropaš a še v smrti bojujoča se. Imel je s handžarjem ranjeni paša še toliko moči, na svojega sovražnika samokres sprožiti.
Malo se morejo Črnogorci zdaj počiti in pripravljati za novi boj, navdušuje jih zelo novica ruskega prehoda črez Dunav in slavijo ta korak svojega zaveznika po svojej moči. — Upajo zdaj, da napadujoča turška sila ne bode več tako silovita.
Čudili smo se resnično, kako da morejo Turki toliko vojske skupiti — pomnožili so se z albanskimi prostovoljci iz Dulcinja in Duraza itd. celo nezanesljivi.
Miriditi so se jim deloma pridružili, in kakor se govori nekoliko Magjarov, vsaj Črnogorci popisujejo njihovo nošnjo. Sicer mi je pripovedal Barčan, da so tamošnji Dulcinjani zopet ušli, ker nijso dobili obljubljene plače in hrane.
Pa ovo poči vanje orožja bode le kratko. Turška vojska marširala je iz Spuža v Pod-gorico in do Unskega jezera, od tukaj se zdaj premika zahodno in pričeli so uže prevažati se črez Skadarsko jezero na Sutorman, da poskusijo napad na Crnico tedaj nadalje na Ori Baza. Novi boji bodo torej prav blizu avstrijske meje, kjer je bilo dozdaj — tudi lani mirno. Oba dva crniška bataljona, — sklicani do zadnjega vsi — stojita uže na meji in pričakujeta turškega napada.
Jz IMIirluiiffn 1. julija.
[Izv. dopis.]
Kakor je rusko občinstvo bilo uže z ne-potrpnostjo pričakovalo, kedaj bode vendar uže naša vojska prešla Dunav, tako je zdaj ves narod od veselja vskliknil, ko se je dogodil velik čin prehoda. „Da zdravstvujet ru-skoje vojinstvo, da zdravstujut voždi jego!tt To je krik poznanja ruske sile, zahvalnosti ruskim vojakom.
Rusko znamenje veje zdaj za Dunavom, za to veliko, slavjansko reko. Naj bode ona tam oznanjevalec svobode, priča novega živ-
obrežine do vode; pogledal sem tja doli v glo-bočino ter sem besen uže mislil skočiti v vodo, da bi se zakopal v večno pozabljivost.
„Brez zadnjega tega vdarca, ki mi je vzel vso možato pogumnost, bil bi ljubil svoje življenje, vsaj dokler ne bi bil rešil svoje česti in poštenosti pred ljudmi; zapustiti bi ne bil hotel osramotenega spomina, pri čegar spominu bi bila jokala Emilija. A kaj so mi sedaj bili mari drugi ljudje! In Emilija! nehala je ljubiti me in bi se ne jokala za menoj ; in hrepenel sem po poginu in grobu.
„V človeškem življenji so trenotki, o katerih uže beseda, pogled ali misel podere ravnotežje ter lehko določi človeško osodo.
„Tako je bilo sedaj pri meni. Nezmožen sem bil določiti o samem sebi, a slučaj je nekako določil za me. Iz svoje nemarnosti me je predramilo veselo plahitanje v vodi pred mano ; in drugi trenotek se je ustavil čoln tik zidane obrežiue, le malo stopinj od mesta, kjer sem stal. Isti trenotek sem slišal naglo stopati po zidani obrežini in obrnivši se, sem
ljenja, podlaga sreče naših slavjanskih bratov. V naših cerkvah se hvali Bog, da je dozdaj blagoslovil orožje slavjanskih „ratnikov osvo-bojenja" in prosi se Najvišjega pomoči.
Dunav je vselej igral veliko rolo v historiji narodov. Njegove tihe in bistre valove je videl Aleksander Veliki, Trajan, bič božji — Atila in novejši vojevodi. Na Dunavu so se reševale osode civiliziranega sveta pod udarci barbarov, Dunav je bil za odbitje južnim narodom proti barbarom. Ali časi so se 'izpre-menili, Dunav je bil postal meja barbarstva, preko katere nij imel protivnik krščanstva in barbarstva moči. Zdaj pojde slavjanska kultura preko Dunava!
Naše novine mnogo razpravljajo poročanje evropskih glasil, da bode Anglija in z njo Avstrija tačas Rusiji nasproti stopila, kadar bodo naše vrle vojske Turčina pod robile. Zoper diplomacijo je vse.   Dejanja naj govore!
Ima se pri nas za gotovo, da obstoji dolo-.čen zmenek mej ruskim carjem in avstrijskim ce-Barjem, — da bode ob pravem trenotku avstrijska vojska zasela Bo3no in Hercegovino. Naši časniki sicer temu nijso prijazni, ker imajo magjarsko-nemškutarsko politiko dunajskih in peštanskih judov pred očmi. Ali jaz z vami Slovenci in s Hrvati vred upam, da bode potem Avstrija postala bolj slavjanska in s tem zanesljiva zaveznica naše svete Rudije. To bi bilo /a vas dobro in bi odpravilo strah „panslavizma" v onem smislu, kakor si ga smešni nemški j udje in Mag j ari na steno mala jo.
Politični razgled.
V Ljubljani 9. julija. W)t*£fvv*ii j»httr je volil deputate v delegacijo, potem pa se je razšel in bodo praznoval do jeseni. V delegacijo je voljen za Kranjsko grof Turn, za Koroško Ritter, za Štajersko VValterskirchen in Kellersperg, za Gorico Teuschl.
Tiitftinje držikve.
V tMfileškfj poslanskej zbornici je v teku debate rekel Lavvson, da se njemu zdi, da je navzočnost angleške flote v Besika-bai kaka svaritev ali žuganje na enega dveh izmej vojujočih, kar bi lehko Anglijo v vojno zavleklo. Northcote je protestiral zoper tako razlaganje in naglašal angleško nevtralnost. Navzočnost flote le posreduje lažje za angleško vlado z Layardom.
Iz Mj*»§»tton<* poroča zadnji telegram,
zapazil pri svetlobi lune ravno izzad črnega oblaka stopajoče, trščnstega pomorščaka z debelim rokavačem pod pazduho in staro potno mavho v levi roki. Bil je blagosrcnega obraza; in ko se je približal ter imel iti mimo mene n skočiti v čoln, kjer sta ga dva mornarja z vesli v rokah čakala, potrkal mi je srčno na ramo ter vskliknil: „No, zali moj dečko! ali se hočete z nami odpeljati ?"
„Odgovoril in pritijeval sem mu brez pomisleka. Pogledal mi je v lice, potem pa v obleko, ki ste ga vmirili zarad mene; misle, da imam skoro gotovo toliko, da bodem plačal voznino, rekel mi je smehljaje : „No, po tem takem noter z vami!".
„Pokazalo se je, da ladija gre v Rio Ja-neiro; tega pa nijsem izvedel prej, ko smo bili uže par dnij na morji; a tudi potem mi to nij bilo dosta mari. Razun mene, je bil še drugi potnik na ladiji: Lucija Greveva, hči kapitanova, katero sem prvi teden komaj zapazil; bila je tako vajena in domača v kajuti in na krovu, kot da bi bila celo svoje življe-
da bode angličanska kraljica vtorek ogledovala vojsko, ki štacijonira v Aldershotu.
V Brtlsel je prišel bivši nmeril<n§t*ki
predsednik republike zjedinjenih držav.
Dopisi.
Z lir (lil G. julija. [Izv. dopis.] Tužno je vzhajalo včeraj solnce, ker je moralo razsvetljevati dan pokopa našega velespoštova-nega in vsem jako priljubljenega gosp. c. kr. okrajnega sodnika Josipa Kersnika. Pogreb je bil zjutraj ob 9. uri; zbralo se je o tem času pred stanovanjem umrlega velika množica ljudstva tukajšnjega okraja, kakor tudi veliko gospode iz Ljubljane, Mentiisa, Kamnika in sosednjih gradov, da bi umrlemu sodniku po-sljedno čast izkazali. Prišli so tudi gg. slovenski pevci ljubljanske čitalnice in domžalski veteranci z zastavo in godbo. Pogreb je vodil gospod moravski dekan z asistencijo duhovnov celega okraja, ter je na gomili ranjcega govoril sledeče besede: „Gospod, katerega smo pokopali je bil sodnik. O njem se pač lehko navedejo besede Davidove: on je ljubil pravico! Sedaj pa stoji tudi on pred naj pravic-nejšim sodnikom, kateri je tudi najmilostejši, ter ga bode gotovo po svojej neskončnej milosti sodil. Molimo toraj za dušo ranjcega gospoda !" Pri teh malih, a jako pomenljivih besedah je bila ginjena vsa zbrana množica in nij bilo očesa, v katerem ne bi bila solza zasvetila se. Vsak je vedel, da izgubi v umrlem najboljšega in najuljudnejšega sodnika in prijatelja, kateri je v VSakej zadregi pomagal tudi najnižjemu človeku s svojem dobrim svetom. Njegov spomin bo še živel dolgo časa mej ljudstvom, naj bode mu zemljica lehka, njegov duh pak naj vlada vse kranjske sodnike, njegovo rodoljubje pa naj živi v sinovih mu vedno na dalje.
t m,   rjfornfo^U   l^ogrutcu dne
8. julija. [Izv. dop.] Volitve za deželne poslance so se včeraj v Postojni izvršile. Neki dopisnik jo v „Slovenskem Narodu" iz Logatca dne 1. t. in. sporočeval, da se na vse zaupne može, kateri so bili dne 30. p. m. v spodnjem Logatcu izvoljeni zanese, samo na ista v zgornjem Logatcu izvoljena 2 ne. — Res marsikateri bi si bil mislil, da ta dva moža? akoravno jih je posebno nek magnat iz te okolice se predrznil grajati, da nijsta  naše krvi,  in  da  bosta  dala glasu
nje na morji. Potoval bi bil morebiti ves čas in še mislil ne na mlado deklico, ki je bila na pol otrok, na pol pa devojka; a moje čudovito in skrivnostno bitje jo je napotilo, da se je proti meni tako vedla, da sem se s prva jej čudil, pozneje pa za-njo zanimal. Mojej razburjenosti, mojej neprestanoj nemirnosti, mojej navideznej nemarnosti za vse, kar se je godilo krog mene, se je močno čudila in močno me je milovala. S prva je mislila, da sem besen, in je tako tudi ravnala z menoj. Vsedala so je na krovu meni ravno nasproti, gledala me po celo uro v lice, toda vedela nij, niti se zmenila za to, da sem jo opazoval, in potem je odhajala globoko vzdihuivši. Časih je prišla tudi k meni in ponudivši mi kak slastni košček me je prosila, naj ga okusim; in ko sem ginjen njene dobrotljivosti iz njene roke hrano rajši jemal kot od drugih, zanimala se je redoma za me ter mi prinašala jedi. Ko sem se nekoliko vpokojil ter me je obšla otožnost, ki je bila ravno tako velika, le manj strahovita, nego krčevita prejšnja muka,  postala je bolj
našima priporočenima narodnjakoma. — Evo vam izkazala se je včeraj pri volitvi istina, da ne store široke usta vse, ampak pravo srce. — Kdo je bil omahljiv, ali te nezanesljiva moža, vprašam ali ste bili vi drugi, ki ste imeli toliko graje črez njaV Mislili ste jih še pred volitvi jo pregovoriti, da bi dala glasove Zelenu in Deklevi, moža ko trden steber — neomabljiva — nič nij ju dalo pregovoriti. Slava Popisa in Lenasiju, ki sta vkljubu zaprek se izkazala, da sta značajna moža. Mej vsemi Logatčani sta prva volila : Vošnjak — Zarnik.
MWj Trnovejra na Notranjskem 7. julija [Izv. dop.] K denašnjej volitvi deželnih poslancev nijso otšli vsi volilni možje v Postojno in sicer za to, ker pri nas nij delavnih narodnjakov. Vsaj ne bi bilo stalo mnogo truda, ako bi se ustanovil volilni odbor in potem po resnem posvetovanji bil priporočil volilcem samo narodne poštenjake, a ne take, koji se vsedejo na limanise odpadlemu nekdanjemu kopitorczcu, koji je pri vo-jacih ne po krivdi lastnih možjan nekoliko nemških besed nalovil in si skrije nataknil, a mu je turška rnova slobodna vlačuga" iz Dunaja najzvestejša ljubica. Je-li to možtvo? Ne bi li bilo uže vreme, da bi se zaslepljenim volilcem oči odprle in bi se jim povedalo, kolikokrat je bil ta človek voljen, a je vselej volilce „za norce" imel, ker nij šel volit? Bilo bi, a nij misliti, da bi se kdo te naloge poprijeti hotel, bodi si iz ničvredne obzirnosti ali malomarnosti.
Pri volitvah, bodi si v občinski odbor ali deželni ali državni zbor trebalo bi ljuliko natančno izbrati iz čiste značajnosti in ne malomarno prepuščati terena niti tudi-Slovencem, niti nemčurjem.
Iz E*i- .k.ita 8. jul. [Izv. dop.] Narod, koji je toliko bistroumen, kot naš slovenski, koji je toliko samostalen, da so ne da zapeljati od vseh velikanskih trudov nasprotnikov, po vseh lažeh in obrekovanjih ne moro in ne sme nikdar poginiti. Dokaz tega je velikanska včerajšnja zmaga v vaših volitvah za kranjski deželni zbor. To zmago naj si nemčurji dobro zapamtijo in naj vedo, da prej ali slej bo mrtvaški zron zvonil njim, ne pa nam Slovanom !
Pretečeni teden je obiskal tudi naše me-stice nam  Slovanom  priljubljeni nadvojvoda
zdržna in mrzla. Ko sem nazadnje bil kot drugi ljudje, redoma hodil k mizi in nijsem več celo noč po krovu hodil gori in doli, ampak vsaj nekoliko mirno jo prebil v svojej kajuti, izginila je Lucija popolnem od onega dela ladije, kjer sem jaz po večem bil črez dan, in le redkoma sem spregovoril kako besedo ž njo, če nijsem šel naravnost k njej.
„Imeli smo po gostem viharno vreme; to me je preganjalo s krova v kaj u to, kjer je navadno sedela na poprečnem tramu in čitala, ali pa je opazovala nemirne valove. Ker je bila pot zelo dolga, prišla sva po gostem skupaj. Kapitan Grev, isti mož, ki me je povabil, naj se peljem ž njim, se je zmerom močno zanimal za me in za moje zdravje; ta blago-srčni mož je pospeševal celo najino tovaršijo, nađejaje se najbrže, da me bode rešil moje otožnosti, ki je veselega pomorščaka blizo ravno tako zelo žalostilo kot njegovo blago-srčno živočutno dete.
(Dalje lirih.)
Albrecht. Bil je z navdušenjem sprejet in zvečer smo napravili njemu na čast, nekaj baklade. To le zavoljo tega omenim, ker ne katerim ti sprejem nij bil po volji, to je tistim, ki vedno proti nemškemu severu škile in vse, kar je slovansko, sovražijo, — pra\i u, da je nadvojvoda prijatelj Iiusije, — kakor smo tudi mi iu vsi pravi Avstrijci.
V Dravi je utonil pretečeni teden neki deček tukajšnjega posestuika ; Drava zahteva vsako leto človeške daritve.
Včeraj se je obesil tu dobro znani J. II. Nasledek pijančevanja.
Jz '1'oplic* na Dolenjskem 7. jul. [Izv. dop.I S kako umazanimi orožji nasprotniki naši vsacega, ki se narodno obnaša in gvoj narod ljubi, napadajo, to se zopet razvidi iz korespondence „Tagblattove" ,,Aus Toplani L'nterkrain" od 4. t. m.
l!). jun. je bila namreč Novomeška gimnazija s svojimi učitelji vred naredila izlet v Toplice, ne le samo sv. Alojzija, svojega patrona častit, ampak se tudi v prostej milej naravi razveseljevat in pri kozarcu dobrega dolenjca si za par ur iz glave izbit tistih šolskih muk in skrbi, ki so tudi za učitelje celo dolgo leto težko breme. Ne bodem Vam tukaj popisoval tega za Novomeško gimnazijo tako lepega, veselega in srečnega dneva, — saj sami veste, da se pri takej priliki dijaki in profesorji radi malo bolj prosto obnašajo. Cela veselica je tako lepo izpadla, da nijsmo imeli druge želje, kakor da ne bi bil dan tako hitro minul.
Pa poslušajte! To nedolžno družinsko veselico med dijaci in učitelji je neki dopisun „Tagblattov" zlorabil, da bi zopet za svojo „politiko11 kapital delal.
Kdor premišljeno tisti dopis iz Toplic prebere, precej razvidi, kakšna je njegova tendenca: dopisuuu nij mari omenjeni izlet popisati, ampak o priliki tega izleta z grdimi, obrekljivimi in laž-njivimi besedami napasti nekega profesorja iz Novegamesta, ki je temu škribaču iz znanih uz-rokov persona ingrata. Naj živi geslo: Caium-niare audacter, semper alhpiid haeret! —
In kaj ta vrli možak piše! On pravi, da jo ostala v Toplicah proti mraku, ko se je bila večina dijakov iu profesorjev odpeljala v Novomesto, „ne majhen a" množica dijakov pod „komando" nekega profesorja, kateri, kakor pravi, si ne bi bil mogel žeje vgasiti.
Dijakov je ostalo le devet s štirimi profesorji vred v Toplicah, in sicer le zarad tega, ker nij bilo dosti vozov. Ta prijatelj ljubljanskega „buteljna" si je gotovo mislil, da je zato iz bele Ljubljane v toplice priro-mal, da bi — prešteval vse kupice in kozarce, kolikor jih profesorji spijo!
Pa slišite dalje! Predno so se bili dijaki odpeljali, je bil podaril g. Kulavic, kateremu gre vsa čast in hvala za lepo postrežbo in dobro jed iu pijačo, dva škafca vina, katerega so pred kopelo na prostem — okolo dolge mize pili.
Tukaj je tudi ostala majhena množica po odhodu družili sedela in vino pila. Korespon-deut „Tagblattov" je pa, kakor se kaže, tisti dan z dvojimi očmi gledal, ker je vinske kupice za pivne vrče in vsako kupico po dvoje videl. Konstatirati se mora, da so bili štirje profesorji večino časa navzoči, pozabljivi, recte lažnjivi dopisun pa, akoravno sta bila do zadnjega vedno dva profesorja pri di-jacih, s katerimi sta tudi peš do doma šla, le od jednega govori.
Zakaj ? — Ker je omenjeni profesor njegove razžaljive napade glede našega najstarejšega in najbolj zasluženega narodnjaka krepko odbijal. Ali se to pravi „Glossen iiber deutsehe 1'ultur machenuV! Dopisunu pa je „Lieblingstheina", poštene, mirne ljudi obre-kovati.
Njegova laž se pa tudi iz tega razvidi, da narodnega profesorja dolži, da bi bil neki stol zlomil, kar se je pa po uaključbi nekemu drugemu pripetilo. „Beiuecke Fuchs" je velik „moralist" !
Dalje dopisun pravi, da se je vse to godilo pred „gotovo stoterimi osoba ni i" On je moral tukaj z „Argovimi" očmi gledati, ker je sto osub naštel, akoravno je bilo razun ostalih dijakov samo 8—9 gostov navzočih.
Pomilovati pa moramo, da ta turški list („Tagblatt" imenovan) vsake pomije sprejema, katere le v korito sodijo. Dopisunu pa za denes le še to: Poznamo vas dobro. Najprvo pometajte pred svojim pragom — je uže huda sila! —
DomaČe stvari.
— (Ljubljanske narodne volilce) prosimo nujno, da gredo denes dopoludne svoj glas oddat za naša narodna kandidata dr. Karla mliačiča in g. dr. Jerneja Kiipanca. Tudi če zavoljo prevelicega števila uradniških glasov narodnjaki ne bi mogli zmagati, dolžnost je nas vseh povsod svojo „manjšiuo" konstatirati.
— („Noc.li iiie da gewesen.") Zadnjo nedeljo je izšel poseben list „Laibacher Tag-blatta" in bil v mnozih iztisih poslan v vsa mesta in trge po Kranjskem. Kar je prav originalno in kar je jedini slučaj desetletnega izhajanja tega žurualističnega uem-škutarskega bašibozuka, je to, da je cel tekst na vseh štirih straneh res pisan, a ne iz druzih boljših nemških novin iz-strižen in ukraden. Cel list je obrueu le ua agitacijo za naša mesta, poslednji „hort" nemškutarjev. List sme pisati proti narodnjakom na Kranjskem tako perfidno, kakor mi ne moremo o nemškutarjih resnično. Ilujska v prvem članku nekako meščanstvo zoper kmetstvo. Ali mi le mirno opomenjamo: ne živi li vse meščanstvo od kmetskega stanu iu s kupčijstvom s kmeti? Ne moremo se dalje v to spuščati. Damoklev meč konfiskacije je nad nami in tega se „Tagblattov" dopisnik iz Idrije veseli, „llodie mihi, cras tibi." Prišli bodo še drugi časi, tako nam Bog pomagaj!
— (V K očev j i) je premagal c. k. okrajni glavar Dolhoff samo z jednim samim glasom nad narodnim kandidatom g. Karlom Kudežem. Protest zoper to volitev je vložen bil precej.
— (I z T rs ta) smo prejeli telegram: Veseli, navdušeni pozdravljamo jedro slovenskega n ar o d a, ki je tako častno stal za rod in dom ! Koder narod sam sebe toliko spoštuje, tam se nič nij bati, da propade ! Živel narod, živeli vrli rodoljubni izvoljenci!    Tržaški Slovenci.
— (Iz Maribora) nam tamošnji slovenski rodoljubi tudi telegraftčno čestitajo na slavnej zmagi v kmetskih občinah.
— (Iz Brežic) se nam piše: Staremu slovenskemu rodoljubu dr. Hazlagu prihaja vedno slabejši. Bati se je katastrofe.
— (Iz Ljutomera.) 7. julija ob 3. po polu dne nastala je tukaj velika nevihta. Po nevihti se je nebo zopet zvedrilo, a kmalu potem so se začeli zopet črni in pogubni oblaki zbirati ter bliskati in grmeti. V tistem tre-
nutku je zadela strela nekega želarja Ozmeca na Moti pri Ljutomeru, ki je na polji oral, in nekega človeka, ki je hotel pod drevesom svojo kožo pred dežjem braniti. Pričakovali smo dobro žetev, a žali bože toča je napravila veliko škodo na žitu iu na trti.
— (Naj dena svetinj a.) „Tagesp." poroča, da so 4. t. m. v Možgancih na spodnjem Štajerskem našli v pesku svetinjo iz bakra. Aversna stran kaže podobo bana Nikolaja se sledečim napisom: „Nikola Šubić Knez Zrinjski Ban Hrvatski." Druga oplat pa: „Na Uspomenu Hrvatskih Juna-kah Pod Sigetom 15GG." Svetinja je prav dobro ohranjena.
iia/,ii«» vesti.
* (Nečloveški starši.) V Pribramu na Češkem so 2\). p. m. obelodanili zločin, pred katerim človeku lase vstajejo. Nek branjevec, Srdec po imenu, se je pred leti oženil in imel je s to ženo hčer, ki je bila slepa rojena. Žena umre in mož se oženi v drugo; mačoha pa si je izmislila strašen zločin, kateremu je tudi oče ubogega otroka pritrdil. Zaprla sta namreč hčer pod streho, kjer je leta in leta preživela. Po mestu se je sicer marsikaj govorilo, ko se je videlo, da je otroka naenkrat zmanjkalo. Končno pa je policija zvedela, da ima branjevec svojo hčer pod streho zaprto. Policijski komisar pride, preišče hišo. iu res dobo vse, kakor je slišal. Na segnitej, smrdečej blazini se je pod streho v svojem blatu valjala uboga stvar, katerej se je komaj videlo, da je človek. Telo je bilo od grdobe in golazni vse snedeuo. Komisar gre urno po komisijo, brezsrčna mačoha pa mej tem dekleta prebleče, in ko komisija pride, vse taji. A nij se dalo zbrisati, kar je pričalo toliko živih in neživih prič. Očeta mj bilo doma, šel je bil — k maši! Ubogo mučenico so nesli potem v bolnico, kjer je še tisti dan umrla. Nečloveško starše pa bode gotovo ostro zadela roka pravice.
Dunajska borza 9. julija.
(Izvirno talegrafično porućiiu.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   61 gid. 10 kr.
Enotni drž. doig v tirebru            M>   „   70 „
Zlata renta.......72   „   65 „
1860 dri. poBOJilo 112 „ 30 „ Akciju narodne banke             799   „ —
ii-redi nu akcije            .        145   „   f>0 „
London ......125   „60 „
£»P°L ., t......                      io „ 02*/, „
O. it. cekini......                             5   „   97 „
Srebro . . 109 „15 , Državne marke     ....      61   _ 75
Talnega srca naznanjamo žalostno vest, da jo naša preljubljoua inati, oziroma tašča in stara mati, goupa
Ana Weber, roj. Conte,
včeraj po poludno ob 8, uri, po dolgej bolezni, previđena so svetimi zakramenti za umirajočo, v 70. letu svojo starosti mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb bodo poneduljok 9. t. m. ob 6. uri popoliulno.
Sveto mašo so bodo brale v tukajšnjej farnej cerkvi.
Banjeo priporočamo vsem sorodnikom in znancem v blagi spomin in molitev. (1S4)
Šmartno pri Litiji 8. julija 1877.
Karo! Weber, trgovec. Ludvik Weber, c. kr.
11.iv k sns k i kontrolor, sinova; Kani Jaklič, roj. Weber. hči; Josip Jaklič, posestnik in trgovec, zet; Marija VVHht,  roj. Srlioliautz, sinovja; Kani Jaklič, Pavla Jaklič, vnuke.
V „hotel Elefant":
Banjske kopeli,
tople in mrzle, 20 banj, 12 kabinetov, čisto novo adaptirani in upravljeni so p. n. občinstvu in tujim potnikom najboljše priporočajo.
(183)
Izdatelj in uieduik Josip Jurčič.
Lastnina m tisk »Narodne tiskarne."