221. Htevilka. Ljubljana, petek 28. septembra. X. leto, 1877. . i: •» vi. ;■ .-A-.vhi. p'»iiti"«.ijho in dnov« pu prazni cih, ter v«lj«. po posti prcjf.iujir li a v a t r o-o gti r h a u a o* o i o i*. Mla leto 1« gici., U po] teta 8 gld. M <-'_•-. lem 4 — Za Ljubljano brea poailjanja na dom za celo leto 13 glu., za ietrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na 4om m rakuna 10 kr. sa mesec, 30 kr. ta četrt lota. — Za tnje dežele toliko vee, kolikor poštnina iznaša, — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta 4 k) a k o veija uaiiana oena in sicer: Za Ljubljano sa četrt leta 3 gid. 50 kr., po po i ti prejernan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćetiristojpne petit-vrite 6 kr., če so oznanilo enkrat tiak&j 5 kr., oo so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. I>opi--;i naj ao u.vola muikirati. — Rokopisi ao ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljnbliani v Franc Kolmanovej hiši f\ 3 „gledaliđka stolba". O * • i ■na katero naj «« blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije. Mnanita, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Koliuanovej bili Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 27. sept. V denašnjej seji državnega zbora, jo ministerski predsednik Auersperg odgovarjal na I'uxovo interpelacijo o zadrzauji naše monarhije nasproti vojujoeinia in Srbiji. Dejal je: Vlada stoji še deiiašnji dan na stališči polne nevtra-litete in čuvanja interesov avstro-ogerskih na vsak slučaj, ali ona se ne nagiblje strankarsko niti k drugemu izmej vojujo-čili. O tem, kako se hoče monarhija ravnati, kadar bi JSrbija v vojno sodelovanje stopila, vlada ne more uže naprej govoriti. Peterburg 27. septembra. Iz Gornjega Studena se oticijalno poroča: 10.000 Turkov je 22. septembra v Hevno prodrlo. Berlin 27. septembra. Privatna poročila \Volfovega bureau-a pripovedujejo, da je bil 25. t. m. pri Plevni boj. Carigrad 27. septembra. „Agenee Havas" poroča, da so bili mej posameznimi poslaniki in porto diplomatični razgovori o eventualnem premirji in njegovih pogojih. Oficijalen kak korak v tem se pa nij storil. Peterburg 2G. septembra. Iz Karajala V Armeniji so porota 25. t. ni.: Turška arti-lerija je streljala 21. t. m. na ruska razpoloženja pri Muha-Estate ali nij nič škode naredila. Tist dan so turški monitorji obstreljevali obalo ob Moltokvi do forta Nikolajev-Bkega. Bukarešt 25. sept. Izmej treh gard-nih divizij, ki so v Ujelo prišle, bili sta dve poslani pred Plevno, jedna na Jantro, a skoro vsa gardna konjica v Trnovo. Carigrad 2G. septembra. „Agence Havas" poroča: Slabo vreme zadržuje nadaljevanje operacij pri Bjeli. Obe armadi držite svoje pozicije. Ker je Šefket-pasi posrećilo se, pomoč v Plevno donesti, spravlja se zdaj na-rejat utrjen tabor pri Orhuniju. Dvor 25. sept. Vstaši na Brezovači in Ćorkovači v Bosni ao imeli 21. t. m. boj s Turki nad Novim na Lelkeš-brdu, v katerem so Turki imeli 10 mrtvih, vstaši pa 3 mrtve in.7 ranjenih. — 24. t. m. je bil pri Jezerskem, nasproti /lirovcu, tudi boj, v katerem je 20 Turkov mrtvih ostalo in mnogo ranjenih. Vojska. Denes tudi ruski oficijalni telegram potrjuje, da je 10.000 Turkov prišlo po cesti od Sofije in prodrlo v obkoljeno Plevno, pomagat Osmanu branit se in mu doneslo streliva. Turkoljubivi listi se zopet vesele, češ, da je to toliko vredno, kakor dobljena bitva. Ali ker so tudi Rusi dobili razen rumunske in druge pomori, še dve diviziji garde, zrna ruske vojske, pred Plevno, bode teh 10.000 v naglosti Bog ve kod in kje skupaj zgrab-Ijenih turških mustehafizov Osmana teško rešilo pred končnim pobitjem. Ker berlinski telegrafski biro pripoveduje, da je bil pri Plevni uže 25. t. m. boj, je morda uže Osman poskusil te nove svoje pomočnike, planeč iz Plevne. O ofenzivi Mehenied-Alijevej, katero so uže mesec dnij nemški listi pridigovali, rekoč o njej, da bode Ruse, ki so pod carjevičem, uničila in na Dunav vrgla — nij zdaj nič slišati. Poročilo znane nezanesljive agenture „IIa-vas- o premirji in nekej neoticijalnej iz-meui idej mej diplomatičnimi poslaniki in mej porto, je prazno blebetanje, iznajdena in skom-binirana stvar. Zdaj o premirji govoriti je abotuo. Rusi prej ne bodo nehali, da svoj cilj dosežejo. Virov imajo dovolj, Turki so zajeli uže iz zadnjih. Iz Bukarešta se poroča „Pol. Corr.M, da je nekaj sto Turkov pri Silistriji prešlo Dunav in se naselilo na rumunskih tleh, kolikor jih gospodstvujejo silistrijski kanoni. Misli se, da hote Turki motiti železnico Ga-lac-Bukarešt. Mej ruskimi generali je najbolj narodu priljubljen S ko bele v, da si je še lo 32 let star. Odlikoval se je v vojski proti Kivi. Proti kroglom menda je začaran, pravijo, ker povsod se v boji naprej izpostavlja, več konj je bilo uže pod njim ustreljenih, a on je ostal nedo-taknen. Ker je zduj generallejtuant more večjo komando prevzeti. Pismo iz Rusije. (Iz privatnoga dopisa v Peterburgu živečega Slovenca.) Rusi so imeli „neuspehe," ker so od začetka premalo vojske vrgli, kakor v malo Azijo tako tudi v Bolgarijo. Turki so pa postavili vse, kar imajo. Kmalu pa bodo imeli Rusi še enkrat toliko vojakov v Bolgariji, kakor so jih imeli dozdaj, in potem bodo drugače zaplesali. Pri Plevui so izgubili Rusi mnogo ljudi), Turki pa tudi ne dosti manj ; res da Plevne nijso vzeli; ali Turki tudi ničesa vzeli nijso, ker so Rusi obdržali vse svoje pozicije. Čemu so tedaj inagjarski in dunajski listi tako vriskali od veselja? V Šipkinej soteski je dozdaj palo 10.000 Turkov (po dunajskih in magjarkih depešah,) po angleških pa 22.000 Turkov in 7000 Rusov, po ruskem oticijalnem poročilu je ranjenih in ubitih 4500 Rusov. To je še vse kaj dražega kakor Plevna. Ko je Sulejman se svojimi 00.000 možmi napal na Sipko, je branilo sotesko sumo .JOOO Rusov, moral slišati, in da se v pričo njega nič nij govorilo, kar bi biio moglo očetovsko srce žaliti, ali pa zasnieliovalea pripraviti ob dobiček, kaieiega so nekako upali. Se gospoda Bracy Tibbita šaljivi nasvet, v najdbo izgubljenega mladeniča delniško društvo osnovati, se je nekoliko časa celo resno preudarjal. Kdor ga je površno opazoval, za tega nij mel ThompBODOV Enačaj niti nič zanimivega niti nič Ijube&njivega. Njegovo življenje, katero nam je nekega dne pri kosilu pripovedaval, je kazalo, da je še v BVOJej čudnosti zn"l pri kt.ičen biti. Za svojih miiiuih dnij in v moških letih je bil trdosiven in tiransk človek; ko pa je bil svojo žmo s trpinčenjem usmrtil in svojega sina na morje pregnal, se ga je priletnega uže kar na jedenkrat pobožuost lotila. „Prijelo me je v Novem Orleansu leta 185U,U rekel je gospod Thompson, kakor da Gospoda Thompsona izgubljeni sin. (I-o vest lir o t H a rt ova. Poslovenil P.) Vsi smo vedeli, da gospod Thompson svojega sina išče, iu sicer siua, katerega zopet najti skoro da nij bilo vredno. Daje zgoli zaradi tega v Kalifornijo potoval, to nij bila več skrivnost za nobenega njegovih sopotnikov. Za telesne posebnosti, kakor za dušne slabosti pogrešanega sina smo kmalu taku dobro vedeli, kakor oče, ki nam jih je v euo mer z največjo odkritosrčnostjo popisoval. „ltavnukar ste govorili o nekem mladem človeku, katerega so v Rudečeui psu obesili, ker je zlatopralisča okradel," reče nekega dne gospod Thompson nekemu sopotniku. wAli pomnite, kakošue oči je imel?" „Crno." „A,U — reče gospod Thompson, kakor da bi v mislih primerjal nekaj, kar je imel zapisano y svojej knjižici, „Karl je imel modre oči." 9 Na to je zopet odšel. Ali je bil ta nesimpatični način izpraševanja kriv, ali pa nagnenje prebivalcev za-[padnili krajin, vsak čut, ali vsako načelo, s I katerim jih kdo preveč nadleguje, s humori-I stične strani jemati — kratUoma, radi so se norce delali iz gospoda Thompsona. Skrivaj \ smo si kazaii neko časniško naznanilo, katero jo pozivalo vse jetničarje, nadzornike kaznd-I uic, naj poročajo o pogrešanem Karlu; vsak tjo veaci pripovedovan 0 žalostnem stanu, v j katerem je neki da videl Karla. Vendar mi ju dolžnost nasproti mojim rojakom povedati, da je, ko se je razvedelo, kako znatno svoto je TLompson za svojo domišljeno namero od ločil, le malokatero omenjenih zabavijic vec in ti so se držali dva dni; potem še le jim je prišlo na pomoč drugih 13.000 mož. S takimi vojaki morajo končno zmagati in razbiti v prah vso nafanatizirano muzelmansko sodrgo. Tukaj je vse spokojno in tiho, kakor da bi ne bilo vojske. Vsi so prepričani o kon-čnej zmagi; car je rekel, da osvobodi turške kristijane, in če bode potreba mu pomore vsa Rusija z denarjem in krvjo, da vzdrži svojo besedo. Taki so Rusi. Nij tedaj treba obupavati, če ne g r e vs e tako g 1 ad k o , kakor želimo. Čudeže delajo ruski morjaki: brez flote so uničili turško flotilijo na Dunavu, potopili v črnem morji 2 veliki turški fregati (eno s parobroda „Vesta," a drugo te dni blizu Suhuma, s torpedi,) in eno tako poškodovali, da nij več za rabiti (pri Sulini.) Ne vem, ali ste brali o boji „Veste" s turskoj fregatoj ? „Vesta" je — kupčijska ladija, ki je še nedavno vozila špeh in žito, in kdo bi to mislil? zapodila je v beg turško fregato, raz-bivši jej mašino, ki je potem naletela na podvodno skalo in pogibnila. Na „Vesti" sta žali-bog pala dva moja znanca: podpolkovnik Čer-n6v in lieutenant Perelešin. Černovu je bomba raztrgala život, tako, da je bilo srce vidno. Ves v krvi in komaj živ, je še — komando-val. Perelešinu je bomba razdrobila roko in nogo; umrl je pri amputaciji. Prava junaka sta bila, kakor so sploh vsi ruski morjaki, neustrašljivi, hladnokrvni, in zmiraj dobre volje. To so tisti ljudje a la Šestakov in Du-basov, ki v malih čolničkih napadajo in tope silne monitorje. Kaj je turška zverska, slepa hrabrost proti hladnokrvnej neustrašljivosti prebrisanega, Btrogo discipliniranega ruskega vojaka? „Evropski" Časniki se ve da blatom mečejo, kakor vse rusko, tako tudi ruske vojake, ter jih dolže ravno takih z verstev, kakoršne Turki doprinašajo. To so hudobne, nesramne laži in obrekovanja. Nij bolj dobrodušnih ljudij na svetu, kakor so Rusje sploh, posebno pa M al o rus i (kozaki). In ti ljudje naj bi ženske in otroke ubijali?! Ruski vojaki, ki z ujetimi gladnimi Turki dele svoje skudne porcije? Naj cinična, umazano sebična Evropa črni in psuje Rusijo, kolikor hoče, v poslednej ruskej vasi je več človečnosti ali „humanitete," kakor v vsej Magjariji in na Dunaji in najbolj kosmatega mužika ne prodam za 100.000 olikanih, praznih, brezsrčnih Evropcev. Naj bolj pošteno še pišejo severno-nemški listi, posebno oricijalni in oficijozni. Prusija se je pokazala najzvestejšim prijateljem Rusije, i Bismark je neki djal: »Dokler jaz na krmilu stojim, ne dovolim, da bi kdor koli zabranil Rusiji doseči svoje namene v Turčiji." To je uže dokazal, ker je proti vsa-kej evropskej koaliciji zoper Rueijo svoj „vetou položil, in zdaj Avstrijo pridobil, da ne brani Srbiji in Rumuniji udariti na Turka. Otroci sem privandranih Nemcev so navadno uže navdušeni ruski patrijoti. Tako se godi, da imamo v Rusiji Šulce, Miillerje, Kauf-mane i. t. d,, ki ne znajo ne besede po nemški. Zoprni so mi ruski Nemci, iz pribaltij-skega kraja; to je strašno butast narod, „ein Volk von Knoten," ki se neče ruski učiti i misli, da mu je se svojoj kuhinskoj nem-ščinoj ves svet odkrit. To so večjidel ponem-čeni Latiši i Esti; čudno, da so renegati zmiraj najbolj zagrizneni. Ravnokar smo prejeli telegramo, da so naši vzeli Lovac. Če Osman ne odnese kmalu pet, ga utegnejo še ujeti v njegovej Plevni. Ginljivo je, s kakšno navdušenostjo narod prinaša vse žrtve, v korist svete reči. Nedavno je gospa mojega znanstva vprašala neko babo, je li zelo žalostna, da so jej vzeli moža. Tiho je odgovorila: „naj gre z Bogom za vero i Rusijo !u Ta vojska bode mnogo koristilavsem Slovanom: Rusiji naj bode izid kakoršen hoče. Ideja slovanske vzajemnosti je pognala krepke korenine v ruskem narodu; zdaj pozna ves narod Bolgare, Srbe, Hrvate, Čehe, i pišejo celo o nas Slovencih; „ Severni Vestnik" ima dostikrat prestave iz „Slovenskoga Naroda." Politični razgled. V Ljubljani 27. septembra. Cesarjevič Mlutlolf bode pri tirolskem namestniku vstopil za praktikanta, da se nauči politične uprave. Pražkemu litu se znamenito zdi, da cesar da svojega sina na Tirolsko in k grofu Taaffeju, ki je ustavovercem tako trn v peti, kakor general Rodič. JiMinistvi obeh polovic so imeli te dni skupno posvetovanje, v katerem je bil skupni proračun na dnevnem redu. Pri tej priliki je baje grof Andrassv razložil jim stanje vna-nje politike. V drir-vneim «Aoru se počasno nadaljuje specijalna debata o reformi davkov, osobne dohodnine. V seji 25. t. m. se je vstavil v postavo poboljšek, vsled katerega bodo hranilnice in posojilnice, deželna io občinska premoženja dohodninskega davka proste. V hrvntskem saboru je 26. sept. predsednik naznanil, da, ker se ogerski zbor zopet snide, in je treba, da se ga i hrvatski poslanci udeleže, odloži se hrvatski sabor za nedoločen čas. On bode sklical ga ob svojem času. Sprejeta je bila prej še resolucija, naj vlada na to dela, da ogerska vlada svoj predlog glede krajiške železnice nazaj vzame in da dela na to, da se zida železnica Zemun-Sisek-Ogulin. Praška „Politik" prinaša članek, v katerem zopet konstatira, da turški bratje Ma-gjari drže nedolžnega dr. IfMiletićn zdaj brez sodbe uže nad eno leto v zaporu! To je tak škandal, taka sramota za naS vek in za Mngjare, da v nebo vpije, kakor obešanja Bulgarov v Adrijanopolji. Vredni bratje Turki in Magjari! Husfci „Golos" Srbom in Grkom za zlo jemlje, da se ne odločijo hitro v boj. On omeni nekako pikro, da zavlačujeti ti državi nalašč, da bi potem lažje stališče našli, ko bodo Rusi uže teško delo opravili sami. Preko Berlina se javlja, da je tu,9 hi minister notranjih zadev poslal vsem namestnikom okrožnico, v katerej se prepoveduje vsem, ki so pet let rusko podložništvo popustili, v Rusijo vrniti se. Ruski zastopniki tacim zunaj Rusije ne smejo potnih listov dajati. Ta naredba je proti plačanim ali fantastičnim poljskim rovarjem napirjena. Iz ffi»nn priobčuje korespondenc - biro> 25. Bept. telegram: Papež je sprejel deputacijo italijanskih medicincev. Pozival jih je, naj se bore zoper rastoči materijalizem. Zdravje papeževo je dobro. Na Saksonskem je v nečem kmetskom okraji v deželni zbor voljen socijal-de-mokrat Liebknecht. Torej tudi v te zbore in iz kmetov na Nemškem uže prodira — soci-jalizem. Dop 181. iz IflctliSkevii okraja 18. sept. [Izv. dop.] Naj vam opišem slavnost, ki je bila nedavno pri „treh farah" blizu Metlike. G. Stanislav Prus, minoritski redovnik, je došel iz dunajskega minoritskega samostana, da bere v svojem rojstnem kraji prvo slovesno mašo. Zbralo se je pri treh fa-rah 2. septembra velikansko število Belokranj-cev, Hrvatov in mnogo ljudij celo iz okolice Novega mesta in Št. Jarneja. Cerkev žalostne matere božje, posebno Hrvatom priljubljen bi govoril o kakej epidemičnej bolezni. — „Stopite skozi ozka vrata — prosim, dajte mi tam-le oni fižol." Morda je bilo prav to njegovo nagnenje, vse v življenji s praktične strani jemati, katero mu je še po konci držalo glavo pri tem kakor je vse kazalo, brezupnem iskanji. Nij imel najmanjšega sledu za ubežnikom — še pravega dokaza ne, da še živi. S slabim spominom na dvanajstletnega dečka, upal je, da bode pet in dvajset letnega moža spoznal. Pozneje se je raznesla govorica, da je njegovo prizadevanje bilo vspešno. Pa kako? To je spadalo mej teh malo stvaric, o katerih, nij rad govoril. Kako da se je godilo, to so dvojno pripovedavali. Eni so pravili, da je Thompson prišedši v neko bolnišnico svojega sina spoznal po neki posebni, pobožni pesui, katero je bolnik popeval, kadar so ga mrzlične domišljije nazaj v dneve njegove mladosti vodile. To pripovedavanje, katero je bilo najbolj pripravno najlepše srčne občutke slaviti, se je zelo razširilo in kadar so je prečastiti gospod Gushington, vrnivši se s potovanja v Kalifornijo omenili, so vselej zelo ganili svoje poslušalce. Drugo pripovedanje je bilo manj »prosto, in ker se meni verjetnejše zdi, je moram tudi obširneje razpravljati. Gospod Thompson je nazadnje nehal svojega sina mej živimi iskati, zato pa je namenil Be pokopališča preiskati in „mrzle hic jace t rajnih" preiztikati. Tako je tudi začel pridno prihajati na „Samotni hrib" — gol melanholičen grič, uže dosti otožen po svoji samotni legi, še otožnejši pa po belih mramornih ploščah, s katerimi San Francisco svoje someščane pod sipo, ki jih neče pokrivati, zaklepa, in proti vetru brani, kateri divje in trdovratno vse svoje moči napenja, da bi jih popolnoma odpihal. Temu vetru je starček z ravno tako trdovratnostjo kljuboval: z žalnim trakom oviti, visoki klobuk na sivo glavo v trdi obraz tiščeč je po cele dni na glas prebiral grobne napise. Mnoga mesta iz svetega pisma so mu veselje delala, in rad jih je b svojo žepno biblijo primerjal, ali so natančna. „To je iz psalmov," reče nekega dne gro-bokopu, ki je blizu njega delal. Mož nij odgovoril ničesa. Pa to ga nij prestrašilo; kar spustil se je poleg njega v odprti grob in bolj praktično svoje izpraševanje nadaljujoč je rekel : „Ali ste kedaj pri svojem poslu na nekega Karla Thompsona naleteli?" „Naj ga vrag vzame, vašega Thompsona!" bil je zelo odkritosrčen odgovor grobokopov. „Mogoče, da ga je vzel, če je brez vere umrl," zavrne starček in zopet iz groba izpleza. Menda se je takrat gospod Thompson dalje časa nego po navadi na pokopališči kraj za romanja, bila je prenapolnjena, in po griču je stalo Se neizmerno število ljuđij. G. Karel Jančingar, kaplan iz Št. Jarneja, pridigoval je primicijantu izborno. Maogo izobraženih je trdilo, ka Dolenjska nema tako izvrstnega govornika, kot je to K. Jančingar, ljudstvo pak, ginjeno po navdušenem govoru, ihtelo je in se jokalo, kakor še tega nijsem nikjer opazil. Mnogo gostov, mej temi trije rodovniki nemškega reda, hrvatski in kranjski duhovniki, jeden profesor in trije bogoslovci peljali smo se v lepo vas Krmači no, ki je uže popolnem na hrvatski meji — na dom primi-cijantov. Mično napravljeni slavoloki, zastave, pokanje možnarjev in veselo pritrkavanje zvonov, naznanjevalo je, da praznuje ne le cela vas, temveč obširna okolica primicijanta prazničen dan. Tu sem opazoval nekov prav slav-jansk običaj. Pred dvoriščem primicijantovega doma bili so v redu postavljeni sosedje, ter ga pozdravljali. Dva moža sta stala pred vhodom v dvor, držaje v roki dve kupici vina iu kosec kruha, s tem je bil primicijant sprejet, baš tako i gosti. Prišlo je, ko smo se v prostornej uti poseli, se ve da tudi do govorov in napitnic. G. prof. Neman ič je lepo govoril in razložil pomen sedanje vojske, katero vodi slavni ruski car za osvobojenje Jugoslovanov, gg. J a nči n-gar in Koge j napivala sta Slovencem, Hrvatom in potem Slovanom sploh ; odgovarjali so navdušeno i Hrvati in tudi slovenske napitnice na mariborskega in ljubljanskega škofa, ka kor tudi na provincijala minoritev, bile so dobro sprejete. Jaz sem prvikrat spoznaval BelokranjceJ; videl sem, da je to krepak narod, črez vse navdušen za narodnost svojo in Slovanstvo. V obte moram priznati, da nij to bila samo pri micija, temveč prav narodna slavnost, kakor se je iz govorov, napitnic, slovenskega in hr vatskega petja, pokazalo. Ko sem odpotoval, klical sem še daleč od Krmačine : Bog vas živi, vrli belokranjski narodnjaki. —u—. Iz i^lie;a 2G. sept. [Izvirni dopis.] Nij dolgo, od kar smo čitali v „Slov Narodu" dopis, kateri govori tudi za zjedin-jenje „Slov. Učitelja" in „Učit. tovariša\ — Ta je čisto pametna misel, katero mora vsak rodoljubni učitelj odobravati. Zakaj bi neki moči cepili? V jedinosti je moč in napredek. Poudarjamo tedaj, naj se „Slov. Učitelj" in Učit. tovariš" zjedinita v jeden šolski list. — Sodelovali bi učitelji vseh slovenskih pokrajin. Na tak način bi list imel mnogo gmotne in duševne podpore in bi torej lahko vsaj trikrat na mesec izhajal v središči Sloven skega, t. j. v Ljubljani. Takemu listu bode bodočnost zagotovljena, kajti vsak napredujoči slovenski učitelj bode gotovo niegov na ročnik. Brez krepke šolske duševne hrane ne morem si jaz unetega učitelja misliti. — Tedaj gospodje tovariši, ki sodelujete v „Učitelju" ali „Tovarišu" uresničite to misel. Iz Poljanske doline 24. sept. [Izv. dopis.] Včeraj sem prebiral zloznano ljubljansko „Schulzeitung". Posebno interesantni so se mi zdeli oklici pred volitvami. V teh člankih je vidno, kako dobro umejo naši protivniki resnico zavijati, ter lehko-verne učitelje privabljati v nemčnrsko gnjezdo. Slovijo ustavoverno stranko kot prijateljico šolstva, katera nikdar ne misli izriniti materinega našega jezika iz šol, a ga le goji. Vsak misleči človek pozna lisičje nakane teh od ljubljanskih kazinarjev odvisnih nemčurskih školnikov in pisalcev tega hinavskega in ne-pedagogičnega lista, ki ima več političnih, nego pedagogičnih člankov in še ti so jako suhoparni. Saj so obče znani, slovenščini neprijazni, glasovi ustavovercev v deželnem in državnem zboru in pisani v ljubljanskem „Tagbhittu", glavnem organu te stranke. Posebno pa poudarja ta vredna hči ljubljanskega butlja, da bo ustavoverna stranka povišala plače učiteljem, da bodo mojjli izhajati kakor pošteni in olikani ljudje. Mi ravno tako kakor „Schulzeitung" želimo učiteljem višjih plač in še nikdar nij „Slovenski Narod" protivno pisal. Ali bodo pa ustavoverni poslanci morda mogli res kaj posebnega storiti v tem obziru? Nikakor ne! To je brez zdatncga povišanja deželnih priklad nemogoče ; ti so pa pri volitvah v mestih in trgih obetali svojim volilcem ravno protivno, znižanje deželnih davkov. Da ustavoverna stranka nič bolje ne skrbi za učiteljstvo, nego narodna, spričuje kratek pogled v sosednjo koroško kronovino, kjer nijso učiteljske plače mnogo više in šolstvo tudi ne stoji mnogo na boljem, nego pri nas, čeravno plačujejo Korošci 10 % deželne priklade več, kakor pri nas in v deželnem zboru sede sami ustavoverci. Veliko veselja v Izraelu in na Magjar-skem so napravili nekateri manjši nevspehi ruskega orožja in laži turških vojnih poveljnikov o velikih turških zmagah. V glavnem me- stu na Ogerskem so tedaj Magjari napravili veliko svečanost, da praznjujejo turške zmage ter se vesele ruskih pohitij. Ros, ves svet se mora čuditi velike j svobodi, katero uživajo Arpadovi sinovi v Avstro-O^rskej monarhiji, mej tem, ko se Slovanom ta kraj Lita ve prepovedujejo lojalni tabori, kateri imajo izraziti to, za kar bije srce našega presvitlega vladarja, prijateljstvo do Rusije in Slovanstva. Se večje začudenje je izbuditi moral oklic k tej svečanosti, kateri Turčijo povzdiguje v vrsto najolikanejših evropskih držav in Rusiji iz samega sovraštva barbarstvo, neolikanost in surovstvo pripisuje. To se bode moralo še nemškim ustavovercem čudno zdeti; saj še nekateri bolj objektivni ustavoverni časniki vedo mnogo o turškoj surovosti ter o slabem stanji šolstva v turškej državi. Tako pi.še v nekem listu „liinzer Tagespost", da Turki še za azijatsko kulturo, kakor Kitajci in Japanci, nijso zmožni, kakor zgodovina njih šfirintolet-naga bivanja v Evropi dokazuje. Ruska vlada pa izdaja silno veliko svoto za zboljšanje šolstva, zlasti srednjih in višjih Sol, podpira se štipendijami veliko število dijakov in vsak nepristransko sodeč človek mora spoznati, da nobeden narod nij tako hitro napredoval v znanostih in kulturi, kakor Rusi, pod vlado sedanjega carja Aleksandra — V slo van s kej Rusiji je 8 vseučilišč in še mnogo druzih višjih in srednjih šol; še v S'birij! nameravajo ustanoviti vseučilišče ter t ko posaditi kali znanosti v najskrajnejše k»te obširnega carstva. Turki pa še nemajo nijedne visoke šote in sploh se niohamedan-ska vlada za šolstvo skoro nič ne briga. Res, da v Rusiji obligatno nižje šolstvo nij vpeljano; pa saj do najnovejših vremen tudi po kulturnih evropskih državah nij bilo, kakor v Italiji, Franciji, ali vendar se to dežele ne sinejo barbarske zvati, in ga Turki tudi nikdar vpeljali ne bodo, če ga tudi Mithadove reforme velevajo, saj pa nij zapisano v koranu, ki velja še zmiraj za glavni zakonik otomanske države. V svetej liusiji je mnogo znanstvenih akademij iu drugih učenih društev, katere zelo podpira vlada, in sploh ruska vlada stori več za napredek znanosti, nego turška in magjnrska vlada skupaj. Na enkrat civilizirati tako veliko državo, je nemogoče, posebno, ker je mnogo dela prizadevalo v ruskih orijentalnih krogih orijentalno vprašanje. — Po končanej krvavej borbi bo tudi v liusiji šolstvo začelo hitrejše napredovati. mudil. Ko je zopet svoj obraz proti mestu obrnil, migljale so uže luči v daljavi in silen veter, ki je bil poznati po sem ter tje se po-dečih meglenih oblakih, ga je zdaj naprej tiralj zdaj nanj prežal ob uličnih oglih samotnega predmestja in ga potem od zadaj napadal. Na enem teh oglov pa je nekaj druzega nego veter, pa ravno tako brez določne podobe in tako potuhneno kakor veter, zaklevši, nabit samokres namerivši in denarja zahtevajo nad njega planilo. Pa tolovaj je naletel na železno voljo in jekleno pest. Napadnik in napadenec se zvalita na tla. Pa uže v naslednjem tre nctji je bil starček na nogah — z eno roko odvzeti samokres oklepaje, z drugo nekega pustega, zanemarjenega še mladega človeka za grlo držo. „Tvoje ime, mlado človeče?" povpraša gospod Thompson, svoja tenka ustna skupaj tiščeč. „Thompson!u Starčkova roka je izdrknila z grla ujetniku na roko, pa ga je še zmiroin krčevito držala. „KarI Thompson, pojdi z menoj", reče in vzame ujetnika soboj v gostilno. Kaj sta si tam pravila, to se nij razve-delo; pa drugo jutro je vse mesto vedelo, da je gospod Thompson svojega sina zopet našel. Omeniti moram, da mladi mož ni v svoji postavi niti v svojem vedenji nij imel kaj tacega, zaradi česar bi se to, kar je bilo gori povedano, verjetno zdelo. Bil je resnoben, tih in čudno zal, sama i udanost ga je bila proti zopet najdenemu • očetu. Uživaje dobrote in izpoljnujoč dolžnosti j novega položaja kazal je mirnost in resnobnost j — redka prikazen v družbi mesta San Fran- cisko. Mnogi so to lastnost zaničevali, češ, da kaže nagnenje za „pevanje psahnov" ; drugi pa so menili, da ima to po očetu in so prorokovali, da bode na svoje stare dni ravno tako trd. V tem so pa bili vsi enih mislij, da se taka lastnost ne vjema s sposobnostjo, veliko denarja si prislužiti, zaradi katerega je očeta in sina vse spoštovalo. Kljubu vsemu temu je bilo videti, da stari mož nij srečen. Morca zato, ker ta praktična glava dosegši, kar si je želela, nij imela več cilja, za katerim bi se gnala; morda pa je — in to je verjetnejše — le malo ljubezni imel do zopet najdenega sina. Pokorščino, katero je zahteval, mu je prav prostovoljno izkazoval; poboljšanje grešnika, katero je bilo glavna reč, je bilo popolno; in vendar se je zdelo, da ga vse to ne zadovoljuje. (Dalje prih.) V petek je začelo deževati v našej dolini in v noči mej petkom in soboto se je slišalo večkrat otlo grmenje. V soboto do polu dne je prijahul dež s ploho in napravil povoJenj, vod.-i i u i > i i nekaterih krajih v gorah, ko je iz gorskih vrhov pridrla, v hiše silila iu razdrla pota. Mogla je stala po gorah in čutil se je mrzel veter, tako je skoro gotovo uže po dnevi \. e gori sneg obiskoval. Po noči se je mraz pomnožil in dež je polagoma padal, zjutraj, ko je megla odlezla, so se videle okolo stoječe gore in streho gorskih sel sč snegom pokrite. Do polu dne včeraj je sneg začel padati v nižje kraje, pobelil holmce v Bred njej višini, mej dežjem se prikazoval do nižin v dolini. Zvečer se jo zjasnilo, po noči pa megla stopila v dolino, kar je obvarovalo slane, katera so jo pokazala le v hribovskih selili, po viših gorah pa ne, in ni tukaj nij dokaj škode napravila. Domače stvari. — (Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani) z omejenim poroštvom je imelo vtorek v hiši gospod Strzelbe občni zbor. Predsednik g. Strzelba jo omenil, da če prav dozdaj društvo zavoljo občno ue-ugodne situvaeije nij moglo posebno cvesti, vendar hoče stanovitno vstrajati in svojo nalogo čedalje bolj izpolnjevati. Društvo ima 1020 gld. 85 kr. premoženja. V odbor so voljeni gg. J. Strzelba za predsednika, za odbornike pa klobučar Franc Zupančič, Jos. BonČar, Fgidij Bončar, Fr. Sark, Jan. Goljaš, Lorenc Zde-šar, Mih. Krasna, Jak. Škrbinec, Anton Gril, Tomaž Pirnat. Za revizorje: Herman llarisch, Pavel Skale, Kdv. ITohn. — (Učitelji) so imeli včeraj tu svoja zborovanja. — (Odpust) sta v državnem zboru dobila dr. Razlag in dr. Supan. — (Oficirske izpite) so to dni naredili v Ljubljani: Pavel Kndlicher, Artur mqs. Gozani, Josip Lenarčič, Karel Mullev, Rikard Pfeflerer, Benjamin Posancr, Andrej Repič in Karel Tambornino. Trije kandidatje pa so pri izpitu pali. — (Ne u sinil j ona mati.) Neka ženska iz Novega mesta doma, Marija V . . ., 35 let stara, je v Zagrebu oni teden svoje malo dnij staro dete na samotnem polji pustila, da je umrlo. Policija jo je prijela in bode obsojena na 5 do 10 let ječe. — (Sedemnajsti volk.) Miha Lenarčič iz Pristave je 23. t. m. ustrelil v šent-mihelskem gozdu pri Novem mestu 17. volka. Trcj jih jc bil 1«. Razne vesti. * (Amerikanska hitrost.) Na potu v SentJohn Nevada, v Kaliforniji, Bd razbojniki ob petih zjutraj obropali poštni voz ter pobrali 3000 dolarjev. Ob 7. so razpisali na grado onemu, ki jih zasači, ob 12. so jih zasledili iu prijeli, ob 2. je bil ves denar zopet povrnen, ob 5. so ustrelili razbojnike — a ob C. so jih pokopali. ! Razglas. C. kr. okrajno sodnijstvo gornjegradsko objavi, da je na molbo nio/irskt ga tr^a dovolilo prostovolino produ o njegovega tako imenovanega WeI»manoYe^a p«aM?»tva, vknjiženega pod štev. 31 poprejšnjega mozir-skega magistrata. K temu pOBeStvtl spada: zMana, z opeko krita, prostorna bita v mozirskem trgu št 25 jednega nadstropja, jednaka pristava, vrt, njiva, travnik in gozd, iu men brez pašnikov 3 orale in 02 sežnjev. Dražba se bo vršila v Mozlrji SO. oktobra 1M77 »red voludiic od lo. ure. Sklicana cena je 3200 gold. a. v. Prodajalec si pridrži 14dnevni obrok k potrdbi družbenega izida od struni občinskega m okrajnega odbora. Družbeni pogoji leže tukaj in pri tržkem uradu iiioz.rskem javno na ogled. Ker je ta prodaja prostovoljna, ostanejo vknjižene pravice dotičnih, brez ozira na kupno svoto, istim zagotovljene. (280—1) Gornji grad, 4. septembra 1877. Dunajska borza 27. septembra. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . t>4 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru . . titi „ 95 Zlata renta........ 74 „ 4fi 1860 drž. posojilo..... 111 „ iO Akcijo narodno banko .... 855 ., — Kreditno akcijo...... 211 „50 London......... 117 „70 Napol.......... 0 „41* C. kr. cekini....... 6 „ 68 Srebro ......... 104 „45 Državno marko...... 58 „ — Izdatelj in urednik Josip Jurčič. kr. V nujno pomoč za brezposelne in brezkrušne tkalce in čipkarje v Krkonoših in Rudnih gorah. Sedanja velika siromaščina Jifl^, Sedanja velika siromaščina l4rhouo*i 11 dajo povod 30 let obsto- v češkh Hiiduili morali ječej in splošno znanoj ce,s. kralj, dvornej tovarni za platno in perilo Dunaj. Hrandstatte št. 3, poleg Štefanovega trga, da se delavcem brez kruha da zaslužek, izprazniti veliko zal igo platna in perila svojega izdelka in jo s««, ])olovieo c;<'i».*i zni/.ati, in sicer: IVrilo za gospodo : 1 inožka srajca, bela ali barvana 75 kr. I amerikanska Linkoln-srajca ghl. 1.. 0. 1 uiožka srajca iz najduljega sifona, z gladkimi ali nagubanimi prsi gld. i. 1 barvana oksford-srnjca z 9 zavratniki in 300 mnogovrstnim finiui izgledi gld. l.5o, 2, 2'/a-1 uiožka srajca iz pravega belega piatua, gladita ali »gubana gld. 1.50, 2. 1 molka Brajca iz finega angl širtinga, gladka ali zgubaua gld. 1.60, 3, 2.60. 1 mužka srajca iz pravega holandskega platna, lopo ročno delo gld. 2, 3, 4. 1 inožko blače iz težkegu čistoga platna 75 kr. t možke blače iz pravega slezkega platna, nem ški, francoski ali ogerski kroj gld. 1, 1.50. 1 ujoŽko hlače iz pravega nnnbiirškcga platna, nemški, francoski ali ogerski kroj gi. 1.7», 2'/» ■ Vrilo za ffOMpc'. 1 ženska srajca, pletkana, iz pravega širtinga gld. 1. 1 ženska srajca iz pravega belega platna, za za- drhniti gld. t, l.bO, 2. 1 ženska srajca fantusie, iz širtinga s Čipkami iz ltiidnih goni, gld. 1.60, 2, 1 ženska srajca, iz pravega holandskega platna z lopo plotonino gld. 1.8o, 2.30. 1 ženska srajca i* belgijskega čistega platna, jako pletkana, s cvirnaiimi čipkami iz Kuuuih gora gld. 2.60, 3, 4. 1 ženska srajca fanusio, iz platna, elegantno narejen«, z valoucienskiuii čipkami 6ld. b, 4, 5, e, 7. 1 ženska srajca modna, platnena, različno narejena, s kinčem iz Kudnih goni gl. 2'/», 3, 4, 5. 1 ionsko hlačo iz najboljšega širtinga, obrobljeno gld. 1. 1 žensko hlače iz najboljšega angleškega širtinga, krasno vrezano, okusno garnirano gold. 1.30, 1.75, 2. 1 žensko hlače, platnene, z jako pl. tkanim kin-čeui rudnogorskim gld. 2, k*/n y- 1 ženski korset iz sifona, krasno okinčan gl. 1. 1 ženski komet iz najiiuejegit angleškega .širtinga, lepo okinčan, najnovejši kroj giu. 1.60, 8| *7t. a- ... 1 ženski korset z lepo plctkaiiimi ostavki rud- iiogorskimi gld. 2, 2*/ii 3, 4, O. 1 žensko »podaje krilo iz luijtinejcga širtinga gld. 1.60, 2, 91/,, 3, 1 žensko spodnjo krilo, kostim ali šiep, krušno okinčan z volanu iu robci gld. 2tytl ^ ». 1 žensko spodnjo krilo, kostim ali »icp, fanta »le, zelo bogato pletkano gld. 3, 4, 5, o, 7, s. 1 ženski predpasnik, eleganten, krasno okinčan bU kr., gld 1, lVi, 2. 1 ionska UOOUa avbiea, elegantna, 80 kr., gl. 1, lf/i. 'M vatlov V4 belega gorskega platna gld. 7, 8, 9. 30 vatlov •/, belo prevleke gld. 5.80, 7.60, 30 vatlov *U slezkega domačoga platna gld. 6'/,, * /a- aO vatlov *U pisano sternborsko posteljine gl. 5 Vi, 6 Vi. 7Vi. 80 vatlov 4/4 šlezkega kroas-platna gl. 8.50, 9'/a. 30 vatlov 4/4 belega usnjenega platna gl. 7,50, 81/,. 2 in 2'... vatla širokega čisrega platna za ti rjuh brez siva g.d. 12'/.,, 14V8. 16 V|. 30 vatlov V« šiczkega cvirnatega platna gl. 9.80. 30 vatlov bU bledega belega platna gl. 9'/», H, 12. :i0 vatlov bjA finega ročnega platna gl. 12 Vt, 14 ; 0 vatlov bU finega ročnega platna gl. 17 7a, 18 Va. 20. bi vatlov n/„ nimburškega platna gl. 22, 94, 2ti, 28, 30—bU. % sifona pr. meter kr. 24, 2ti, 28, 30, 35, 40, 50. 4/«> V*i '7* belega iu rumenega, nankinga pr. meter ilb, 50, B5. 40, tO, tiO, 70 kr. 6 belih platuonih rut 50, 80 kr., gld. 1. 6 belih batistastih rut z barvaniui robom 50 kr., gld 1, l.taJ, 2. ti belih rumburških platnenih rut gld. 1.50, 2, 1. Vi, 3, 4, o. ti beiih batistastih rut, zarobljenih gld. 1.50, 2, a>/t. 3. ti beiih platnenih rut !*/■ vatlov dolgih gld. 1.70, 2, u*/«, 8. ti behh platnenih damastnih rut, l'/a vatlov dolgih gld. 2..j0, 3, 4, 5. ti belih platnenih sorvijet gld. 1.50, 2, 2Va, 8. 0 belih platnenih damusiuih sorvijot gld. 2.25, 2..5, a«/,. 1 kos »U, "/«, »U bolega prta gld. 1;60, 2, 9«/,, 3. 1 kos "/41 "V«. nU belega damastuega prta gld. 2. 2 Vi. 3. 1 kos barvono kavne prtenino n/4, 8/4, mL vel. 70 kr., gld. 1, J'/a, 2, 2•/,. ti kosov belih in barvanih desertnih servijotov 70 kr., gld. 1, l«/„ 2. 1 kos dam asi ne garniture za ti osob gld. £Ya. 6Vi, ti'/i, 7- 1 kos damastne garnituro za 12 osob gld. 7*/a, bl/a, 1", I*, 16. 1 kos damastne garniture za 18 osob gld. 18 20, 25, 30. Hazlicno. 1 frizirni plašč za damo s fino pletenimi vstavki iz lUidnih gor gld. 4, 5, 6, 7, 8, 9. 1 neghgee za dame iz vseh tvarin, lepo okinčan, francoski faoou gld. 5, ti, 7, 8. 1 nogligee za dame iz vseh tvarin, s pletenimi vstavki, zelo eleganten, gld. 7, S, 9, 10, 12. 1 pailioiuasto hlače za dame, najfinejšo gld. 1, IV.. 9. 1 lin korset iz parhoutu za damo gld. 1.2o, 1.7;>, *Va, y- 1 lio parlieiitaste gato za dame gl. 1.50, 9, 27/.j, 3. lllačo iu srajco za dečke in dekletca iz platna, širtinga, parhenta HO kr., gld. 1, l'/a, 9, 2'/a. IMatna iii omizje. 80 vatlov Vi belega platna gld. 4',, .,očenSi. Vso po najnovejšem kroji, mm ■n j. Za tdago za f-l> gold. se dobo po vrhu I i»Iulueiiu »rat jen, 1 platnene ItlnČe* Xv^Dd,X.. a rut. (948—3) Naročbe iz provinc so s 30 let znano solidnoBljo promptno vrse. — Mustri vseh predmelov se na zahti\an,e franeo di pošnjajo. — Naiočbe naj so adresirajo: jUi (//V kitiscrl. Jc&nigl. Hof-Lt-hnvuml- tmd fVđsche-Fabrtk in \\i