Uredništvo: Sehilleijeva cesta Stev. 8, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: s celoletno ... K 25-— j polletno ... K 12 50 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28*— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 256. Telefonska itevtlka 65. Celje, v četrtek, 10. novembra 1910. Čekovni račun «8.817. Leto II. Utis dr. Šušteršičevega de* legac. govora na Češkem. V Celju, 10. nov. Danes došli češki listi kažejo, da je češka javnost enoglasno in ostro obsodila dvorezno Šusterši-čevo politikarenje v delegacijah .Tako piše inače zelo zmerna ter našim klerikalcem naklonjena »Union«: »Delegat dr. Šusteršič, kateri tokrat ni sprejel mandata v noben odsek, je govoril danes (dne 8. nov.) prvi. Radovedni smo bili, kako stališče zavzame vodja opozicije v poletnem zasedanju državnega zbora. Njegov današnji govor pa je bil tako nejasen, da se ne da več sklepati na dr. Š. opozicijo. Odobril je Aehrenthalovo politiko, izjavil je pa, da bode glasoval proti proračunu ministerstva za zunanje zadeve, ker ne odobrava vpliva zunanje politike na notranjo. Ako se kdo hoče boriti proti vplivu kake politike, in to bojda hoče dr. Šusteršič, potem vendar ne odobrava te politike, temveč jo graja. In tega dr. Šusteršič ne stori.« Glasilo čeških radikal-cev »Češke Slovo« povdarja, da je bil Šusteršičev nastop v delegacijah plačilo za vladne usluge, izkazane slov. tler. stranki. Obširno pišejo o dr. Šuster-šičevem govoru»Narodnl listy«. Ze v torek konsta-tira ta mladočeški dnevnik, da se je dr. Šusteršič od lani, predlanskim čudovito in temeljito spremenil. V včerajšnji jutranji izdaji pa pravijo »Nar. listja: »Predsednik slov. klerikalne stranke ima prav posebne nazore o gospodarski politiki naše države na zunaj. Zdi se nam, da je prav nič ne razume. On si (s svojo ribniško pametjo) misli, da bi imela Avstrija napram balkanskim deželam le zasledovati gospodarsko politiko vprid poljedelcem — in pa s temi državami skleniti eolninsko zvezo! To so go-rostasnosti, ki ne najdejo kmalu primere, zlasti ako še človek uvažuje, da je isti Šusteršič razlikoval takozvano »visoko« politiko in trgovsko politiko, ravno tako kakor bi zaspal zadnje čase in ne vedel, da je trgovska politika glavni steber vse sodobne politike. Gospod dr. Šusteršič odobrava povsem politiko grofa Aehrenthala v poslednjih dveh letih. H kakim posledicam in ciljem je vedla ta politika, je razložil zelo nazorno in natanko dalmatinski Srb dr. Baljak, kateri je konstatiral, da nam je politika grofa Aehrenthala odtujila balkanske Slovane in potisnila Avstrijo v odvisnost od Pru-sije. Gospod dr. Šusteršič je utemeljil svoje glasovanje proti proračunu za zunanje ministerstvo s škodljivimi posledicami zunanje politike na notranjo. Ako je zunanja politika grofa Aehrenthala tako dobra, kakor io hvali in slavi dr. Šusteršič, potem bi moral ostati dosleden in glasovati za zunanji proračun kakor je to storil (iz umljivih političnih razlogov) dr. Ploj. Polovičarstvo in nezanesljivost, katera se kaže iz govora dr. Šušteršičevega, ki je vodil Slovansko jednoto v drž. zbornici od jednega obstrukcijskega pustolovstva do drugega, se ne more dovoljostro obsojati.« Glasilo specijaln. Šušteršičevega občudovalca, prof. Masaryka, »Čas«, piše: »Zanimali smo se, kako stališče zavzame vodja obstrukcije v drž. zboru napram Aehren-thalu, posebej še, ker je dr. Šusteršič, kakor je znano, prepustil svoj mandat v odseku za zunanje zadeve češkemu agrarcu, dasiravno je stal pred popldrugim letom v aneksijsk. vprašanju v ospredju. Nastop dr. Šusteršiča je popolnoma odgovarjal njegovemu omahljivemu stališču; bil je neslguren, neodkrit in nezanesljiv, kakor njegova politika sploh. Dr. Šusteršič je sprejel in soglašal s politiko grofa Aehrenthala — ali proglasil je, da bode glasoval proti njegovemu proračunu zaradi vpliva zunanje politike na notranjo. Moramo odkritosrčno priznati, da je to logiko težko razumeti in da se nam stališče del. dr. Ploja mnogo bolj dopade. — Gospod dr. Šusteršič odobrava Aehrenthalovo politiko, a glasuje proti nji, ker ve, da ne pride njegov glas vpoštev, mesto, da bi glasoval za njo in glasoval proti politiki istega, čegar jo obsoja, proti Bienerthu.« Mislimo, da ni treba tem dovolj jasnim glasovom ničesar dostavljati. Šusteršiča bodo kmalu vedeli z njegovo klerikalno četo vred primerno ucenjevati in spoštovati na severu in jugu. Politična kronika. IZ VČERAJŠNJE PLENARNE SEJE AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Za Udržalom, čegar izvajanja smo v glavnem podali včeraj, je govoril poljski delegat Kozlovski. Ta je izrekel del. dr. Kramaru priznanje za to, da se je v Petrogradu prav toplo potegnil za Poljake v v Rusiji. Za Kozlovskim je povdarjal soc. delegat Renner v svojem govoru, da zasleduje avstrijska zunanja politika le dinastične interese, pri čemur so ji pa interesi avstrijskega ljudstva popolnoma tuji. Z ozirom na nedeljski govor dunajskega podžupana Porzerja na protestnem shodu dunajskih klerikalcev proti govoru rimskega župana Nathana o papežu dne 20. sept., obžaluje delegat Renner, da Aehrenthal ni našel prave poti napram temu nastopu in da si ni upal zavrniti umešavanja krščanskih socijalcev v notranje zadeve tuje države. Socijalni demokrati so za trozvezo, toda najodločnejše pa so proti pruski »kulturi«. Delegat Renner se je nato pečal v najostrejših besedah z osebo nemškega cesarja Viljema, katerega provokatorično nastopanje pomenja nevarnost za celo Evropo, da, za vesoljni svet. Treba je napraviti konec pohodom in posetom tega diletanta in harlekina, ki govori in blebeče pri vsaki priliki, razširja sramoto in nevednost. Za ta izvajanja je bil delegat Renner klican k redu. — Za Rennerjem je govoril delegat Klofač, ki je zelo ostro govoril proti grofu Aehren-thalu in njegovi politiki napram balkanskim Slovanom. Konečno je spregovoril Aehrenthal, ki je naravnost besno napadal dr. Rennerja in Udržala zaradi kritike cesarja Viljema, Masaryka pa zaradi znanih Friedjungovih »dokumentov«. Prihodnja plenarna seja delegacije se vrši danes. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Iz deželnih zborov. V včerajšnji seji morav-skega deželnega zbora so obstruirali dalje Nemci in socijalni demokrati. Med sejo je prišlo do velikih kravalov. — V gališkem deželnem zboru se je tudi včeraj še ponavljala obstrukcija. Pogajanja glede volilne reforme za gališki dež. zbor med Poljaki in Rusini so razbita. Včeraj je utemeljeval poslanec Levicki stališče Rusinov, ki izjavlja, da nikakor ne morejo trpeti, da bi se nadaljevala debata v dež. zboru o proračunu, dokler ni prej rešena volilna reforma za gališki deželni zbor. Med zborovanjem je prišlo do ostrih nastopov. Po 5. uri je deželni maršal grof Badeni sejo zaključil. Danes nadaljuje rusinski poslanec Levicki svoj govor. Vtlsk Masarykovega govora v Srbiji. Govor delegata Masaryka v plenarni seji avstrijskih delegacij je vzbudil tukaj velikansko senzacijo, zlasti pa njegova odkritja, da so dokumenti o znanem Friedjungovem veleizdajniškem procesu vsi neresnični in fabricirani v avstrijskem poslaništvu v Belgradu. Pripravljajo se radi tega velike manifestacije. Štajerske novice. v Dr. Plojeva kandidatura. „Slovenecu je priobčil minule dni senzacijonelno vest, da dr. Ploj ne kandidira več! Informirali smo se o tej zadevi in zvedeli, da je popolnoma neresnična. — Sodimo, da nima danes dr. Ploj še nobenega povoda govoriti in razpravljati o tem vprašanju, ki bo aktuelno šele v 2 letih, drugič pa, da nima dr. Ploj tudi nobenega povoda, da ne bi mislil na kandidaturo, kajti ljudje uvidevajo v njegovem volilnem okrajn od dne do dne bolj, da jih klerikalci le vlečejo za nos. Saj si tudi ne moremo misliti bolj klavernih in popolnoma brezvplivnih poslancev kakor sta nedolžni Meško in fajmošter Ozmec. Posebno letos čutita ptujski in ormoški LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. s Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. »Seveda jo imam, stari, toda knjižica mi ne zadostuje. Moram iti vsaj k dvema ali trem go-spem, pri katerih je zadnjikrat služila, da jih povprašam. Knjižica mi ne pove ničesar. Tam stoji vedno: »povoljno«. In če je bila punca poštena ali ne, če je bila tiha ali klepetava, če je postopala ali sedela doma — vselej se napiše za njeno vedenje »povoljno«. Mi smo tudi tako zapisali, to dobro veš. Toda to mi ne zadostuje. Ako hoče imeti v rokah celo Pepičino gospodinjstvo, se moram prej prepričati. In vsaka odkritosrčna gospa mi ustno in zaupno pove, česar ne morem dobiti iz knjižice in ker se na punci tudi takoj ne pozna, dokler se to ne pokaže. Drugače pa se mi zdi dekle, ki sem jo za Pepico sprejela, pridna in poštena ...» »Kaj pa hočeš še potem povpraševati?« seje vpletel mojster. »Kaj naj povprašujem? Veš, v svojih službah ima v knjižici za nekaj mesecev prazen prostor — pravi seveda, da je bila takrat bolna, toda to pravi vsaka. Rada bi poizvedela, kaj ta prazen prostor pomeni. »Beti, Beti«, je rekel mojster, »kdor mnogo povprašuje, da tudi mnogo sliši, in včasih marsikaj, kar ga ne veseli.« - Gospa Kondelikova ni nič več odgovorila. — Mož ve svoje, toda ona ve tudi svoje. In tole je njena skrb. Kar more storiti, bo storila, da bi dobila Pepici dobro pomočnico. Tudi v tej zadevi je veljalo zanjo: kesanje je prepozno. Gospa je odšla in mojster je vzel v roke kos časopisa, ki ga je bil prej odložil. Bral je nekaj časa, z nanosnikom na nosu — samo pri branju ga je djal gori — toda hitro so se oči »naveličale« in mojster je časopis odložil. »Vrag ve«, je govoril polglasno — kadar je bil mojster sam, je govoril sam s seboj — »saj s to Pepico nisem; drugače zgubil mnogo besed, ko je bila doma, pa vendar manjka tu — posebno ko gre tudi mati vandrat. Da — takole se začno ta stara kolena! Vedno sem mislil, da smo zmiraj kakor v začetku — in tu imaš, naenkrat kakor bi me dali v penzijo ...« Ne, ne zdrži doma! Še nekaj časa se je obiral, potem pa se je naglo premislil, oblekel in je šel ven. Pogledat gre po delu. Tupatam je še kak jesenski .ostanek', pogleda vse in popoldne mu bo preteklo. Precej pozno zvečer se je vrnila gospa Kondelikova, čez eno uro pozneje je prišel za njo mojster. Ura je udarila sedemkrat. »Ali mlada nista bila tu?« je vprašal kratko. »Nista bila, nista bila«, je vzdihnila gospa Kondelikova. »In danes bi morala priti! Saj danes teden...« Gospa Kondelikova ni dokončala. Glas se ji je tresel, oči so zamižale. Danes teden! To je bilo hrupa, veselja! Šele teden je od tega in zdi se ji neizrečeno dolgo. Samo en teden — in glej, kakoi da ne bi bilo mamice in očeta na vetu. Vsega sku- paj sta bila tu razen nedelje samo enkrat. Hitro — hitro se navadijo otroci novega stanu. Gospej Kondelikovi je prišlo sedaj nehote na misel lasto-vičje gnezdo na dvoru pod streho. Gledala ga je večkrat, kako se je poleti odpiralo v njem petero rumenih kljunčkov, v katere sta stara komaj zadosti nanesla. Nekega dne pa so mladiči zleteli — gnezdo je ostalo prazno. Zakaj vsa ta drob-njad je letala okrog, tudi stara, in morda skupno. Toda iz tega očetovskega gnezda so vzleteli samo mladi in stara sta ostala. Stara! Gospo Kondelikovo je neprijetno spreletelo po vsem telesu. Saj sta v najlepših letih. Do zapuščenosti je še dolgo, dolgo let! »Vidiš, stari«, je rekla gospa Kondelikova mehko po tem premišljevanju, »tako sem se vese-flila Pepičine možitve, sedaj pa vidim, da ne bi ničesar zamudili, ako bi bili še počakali...« »Banda je to!« je potrdil mojster. »Jaz sem mislil, da tega Vejvaro tako malo izurim za šest-indvajsetico — ti in Pepica bi slednjič tudi to razumeli in imeli bi tako lepo domačo partijo — vsaj enkrat na teden. Od magistrata vendar — tam zna vsak kaj takega...« V tem je zazvenel zvonček v kuhinji in oglasilo se je glasno pozdravljanje Katinkino. »Mlada sta to!« je zaklicala mati Kondelikova veselo. Še predno je dokončala, so se odprla vrata; kakor velika voda je hitela naprej Pepica, za njo Vejvara. »No, otroka!« je vzkliknila mati. »Da sta se spomnila! Cele tri dni vaju nismo videli...« Poslednje njene besede so se topile v poljubih, s katerimi ie obsipavala hčer. okraj, kara vodi politika „kmečke zveze*. Klerikalno pisanje o Plojevi kandidaturi je torej le prazno čenčanje in prav nerodno manevriranje. v Nemci se zanimajo za tajski promet na Sp. Štajerju. Čitamo v nemških listih, da se vrši dne 20. nov. v Mariborn nemški shod za povzdigo tujskega prometa na Sp. Štajerju. Govorilo se bo o povzdigi prometnih zvez, gostilnah, prenočiščih in enakih zadevah. V prvi vrsti pride tn vpoštev Pohorje in pa Savinjske planine. Koliko smo že pisali mi o stvari! Pa slovenske lenobe in počasnosti ni mogoče odpraviti. Ko se bodo tujci vsedli na vse lepše točke zgornje Savinske doline, pa se bode začelo na vseh koncih in krajih javkanje in toženje o vsiljivih tujcih in potrebi za obrambo lastne zemlje. Danes pa se ne stori nikjer ničesar. Kajpada, mogočni in bogati naši klerikalci in naši klerikalni poslanci imajo s farovži in hujskanjem nevednega ljudstva dovolj — vse drugo pa lahko vzame vrag! v Protestnega shoda proti stalnemu zvišanju tovornih tarifov na Južni žel., ki se vrši prihodnjo nedeljo v Gradcu, se udeležita gg. drž. posl. Franjo Roblek in dež. posl. dr. V. Kukovec. v Na današnjo odhodnico, ki jo priredita „Slov. obrtno" in rS!ov. delavsko podporno" društvo v Celju g. A. Terčeku danes ob 8. zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma, še enkrat opozarjamo. Za zabavo bo skrbel tamburaški zbor „Slov. del. pod. društva". Iz Žalca. „Straža" se grozno jezi nad petrov-škim nadnčiteljem, ker misli, da on dopisuje o Fridrichovi aferi v napredne liste. Izrazila je celo pobožno željo, naj bi se g. nadučitelj prestavil na kako drugo mesto. Radi verjamemo, da so klerikalnim mogotcem na potu napredni učitelji, posebno taki, ki se jih ne bojijo. „Straža" bo menda zaman javkala. Pogorelcu Fridrichu e tutti quanti na ljubo se ne bodo prestavljali učitelji, katerim je na srcu korist in blaginja šole, katere so zaradi uspešnega delovanja v šoli in izven šole opetovano pohvalile šolske oblasti in kateri se načelniku krajnega šolskega sveta ne dajo komandirati kakor hlapci, kar je bila dosedaj v Petrovčah navada. Javna tajnost je, da tudi prejšnji nadučitelji niso simpatizirali z načelnikom Fridrichom, a niso imeli korajže potegovati se za svoje pravice, ker jih je ovirala starcst in pred vsem bolezen, zato so molčali in trpeli. Dokaz temu je, kakor je pri porotni obravnavi izpovedal priča g. Turnšek, da ga je pokojni g. nadučitelj Žagar na smrtni postelji prosil, naj, ako bo izvoljen kedaj v krajni šolski svet, vestno pregleda šolske račune, ker sedaj isti niso v redu. Iz te prošnje je razvidno, da je g. nadučitelj Žagar veliko vedel in trpel, a je — v očigled bližnje smrti, raje molčal. — Fridrich je nadučitelja Slanca takoj od začetka pri šolskih oblastnijah opetovano denunciral in je bil zaradi raznih krivih obdolžitev tudi že sod-nijsko kaznovan, o čemur je zagovornica „Straža" vedno previdno molčala. Ker si nadučitelj Slane ne da kratiti svojih pravic, ker skrbi za red pri šolskih računih, ker je Fridrichu pokazal, da je on nadučitelj v Petrovčah in ne Fridrich, zato bi Vejvare se je prijel medtem mojster in videti je bilo, da z odkritim veseljem . »Ravno sem rekel materi«, je grmel dobrovolj-no, »da ste banda. Toda sedaj to prekličem.« »Zakaj pa da ne bi prišla, oče*, je rekel Vejvara vesel, ker je bil tako pozdravljen. Imava prvi jubilej v zakonu — kratek sicer, neznaten, samo osemdneven, in tako sem rekel Pepici: Zenica, danes morava k stanšer.i. !n tu sva!<: Po prihodu mladih zakonskih se je pri Konde-likovih kakor razjasnilo. Mati je vsa gorela in klicala v kuhinjo: »Katinka, po pivo!« »Počakat, Katinka, počakat!« je zadrževal Vejvara. »Provijant imava seboj!« Izvlekel je iz levega žepa zimske suknje li-tersko steklenico, izvlekel is desnega drugo, postavil jih na mizico v kotu in je pokimal ženici: »In sedaj ti izloži svoje blago, Pepica!« Mlada žena je vzela iz ročne torbice zavitek s svinjsko kito in kos sira. »Kaj se ne bi pri nas najedla in napila«, je rekla mati Kondelikova očitajoče. »Zakaj to delaš, Fran?« »Zakaj?« se je smejal Vejvara, prijel je obe taščini roki in je z njimi tleskal. »Ako bi vedeli, mamica zlata, kako sem vesel, da lahko pridem k vam takole! In v tem nama ne smete braniti. Ako prideva nepričakovano, vselej si kaj pre-skrbiva. Ah, mamica, ko bi vedeli, kako mi je bilo včasih mučno, ko ste me tu pogoščevali — in jaz še vedno nisem vedel, kako se to z menoj in s Pepico konča. Ne vem, kaj bi bil dal za to, da bi smel priti tudi s steklenico pod pazduho in s ka- ga ta najrajše pohrustal s kožo in kostmi vred. Klerikalci pa Fridricha rabijo kot agitatorja pri volitvah, zato so prisiljeni trobiti v ajegov rog, dasiravno bi se ga najrajše otresli. Zaupni sestanek sklicuje pol. društvo »Naprej« v Celju za nedeljo 13. t. m. ob 10 uri dop. v posojilniški posvetovalnici v Nar. domu. Na razgovoru je važen predmet »Ljudsko štetje«. Prosimo, da se sestanka udeležijo vsi, ki so voljni sodelovati ali ki bi šli društvu kakorkoli na roko. Zveza železniških uradnikov. V Celju se je 5. t. m. vršil ustanovni shod krajevnega odbora zveze južnoželezniških uradnikov pod vodstvom zvezinega predsednika g. Hochenegerja. V odbor so bili voljeni večinoma Nemci. v Iz Šmarja pri Jelšah. Sinoči smo tu volili občinsko starešinstvo. Za župana je soglasno izvoljen dozdajni župan g. Franc Ferlinc, za svetovalce pa gg.: za prvega dr. J. Rakež, za drugega Vekoslav Kranjc in za tretjega Ivan Lijschnigg. v Iz Polzele. V nedeljo dne 26. vinotoka 1910 napravila nam je tukajšna prostovoljna požarna bramba v prostorih gostilne gospoda načelnika Alojza Cimperman jako prijetno vinsko trgatev, katere čisti dobiček je bil namenjen v korist prostovoljne požarne brambe. Obširna dvorana je bila premala za vse došle tuje in domače goste. Zato so imeli pa tudi veselični g. župan, beriči viničarji in viničarke mnogo posla varovati svoje vinograde pred vabljenimi tatovi. Res, vžili smo veliko zabave. Tudi blagajnik požarne brambe je z veseljem bilježil čisti dobiček 44 K. Vsem darovalcem grozdja in vdeležeuceiu veselice srčna hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral Leo Erhartič več tisoč rabljenih poštnih znamk. Hvala! Narodna zbirka III.: Od zadnjega poročila glede prispevkov so nam vposlali nabiralne pole še sledeči gg. nabiratelji iu nabirateljice : Rado-slav Knaflič, nadučitelj, Gorica pri Mozirju, 20 K; cand. iur. Joži Tašner, Mala Nedelja, 10'90 K; Matilda Šmid, učiteljica, Podgorje pri Slovenjgradcu, 18'01 K; Cirila Ježovnik, učiteljica, Velenje, 10'— K; Slavoj Novak, Varaždinske Toplice, 4"— K; Ludovik Černej, nadučitelj, Griže, 7'— K; dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. goricah, 20'— K; cand. iur. Vekoslav Visenjak, Žamenci, 31'18 K; cand. iur. Vekoslav Vršič, Cven in Ljutomer, 28'10 K; Olga Petrak, Št. Peter v Sav. dolini, 15'50 K; Fanika Novak, Ruše, 80'50 K; Skupaj z že prej nabranim denarjem 1397 74 K. Vsem nabiralcem in nabiralkara prisrčna hvala! Obenem si usojamo opozoriti vse one, katerim smo poslali nabiralne pole, ki pa še niso vposlali ničesar, da naj kakor hitro mogoče vrnejo bodisi pole z denarjem, ali pa, ako niso mogli ničesar nabrati, prazne pole, da sklenemo račune. Klub napr. slov. akademikov v Celju. v Aretiran »nadvojvoda". V Ptuju so v to-reu zvečer aretirali nekega 30 letnega moža, ki se je izdajal za nadvojvoda Rudolfa. Na sebi je imel samo srajco in hlače, bil je bos in brez klobuka. Siromak je gotovo blazen; trdil je vednomer, da mora na Dunaj k cesarju, da je dobil od njega kim grižljajem v žepu. Sedaj vam lahko povem: one večerje so mi bile najgrenkejša jed od vsega. Ne grbančite čela, mamica, vem, da je bilo vse iz srca, toda jaz sem se zdel samemu sebi tako nesamostojen, tako kakor rejenec. In samo nečesa sem se veselil pri tem: da vam bom mogel nekoč povrniti. Pepica ve, Pepici sem bil to povedal« Mamica Kondelikova je pogledala očitajoče hčer in takoj moža: »Glej, stari, naj človek dela, kar hoče, vselej je pri teh otrokih kakor prodan. Ničesar mi lii povedala, žaba potuhnjena! Ti opica!« Pepica se je zasmejala. »Nisem smela, mamica. Morala sem Vejvari priseči, da ne izdam besed naših tajnosti. In tole je imel Fran za tajnost. Pustila sem ga pri tem, drugače je ne bi bila ohranila zase.« Po teh besedah se je smejala s hčerjo tudi gospa Kondelikova. »Poglejte, Vejvara,« je zaklical mojster kakor zmagoslavno, »tole imate od svoje ženske aliance! Slednjič se vam posmehujeta obe — lastna žena in lastna tašča. Toda ne bojte se, jaz se pridružim vam. Sva sicer v manjšini, ker ima namreč vsaka ženska dva glasova, toda ne ločiva se. Jaz pa vam bom povedal, kako morate ravnati, da ostanete pri veslu...« »Bodi no tiho, stari — to bi se Fran pravega poprijel! A vi sedite in večerjajte.« »Dobro, večerjajmo«, je pritrdil mojster. »Jaz si vzamem od Vejvarate košček svinjine in ti daj Franu krožnik mojih pogretih vampov. Menjajoča se hrana je neizrečeno dobra.« (Dalje sledi.) nalog, prevzeti povelje črez celo armado. Revež je srednje velikosti, ima rujave lase in rjave brke pod nosom, govori slovenski in nekolika nemški Svojega imena in domovine ne zna imenovati. Umor v sllobranu. Iz Hoč sa^poroea; Radi opravljanja se je čutil posestniški sin Ffi Cojhter iz Razvanja žaljenega. Da bi si poiskal zadoščenja, je sklenil se maščevati nad Jožefom Grašičem, posestniškim sinom iz Pivole, kojega je smatral za opravljivca. Ker je sam imel za to premalo srčnosti, si je najel dva pomočnika, Franca Ma-lajnerja in Janeza Babiča, oba posestniška^sinova iz Razvanja. V pondeljek zvečer so se podali vsi trije k hiši Toličičevi v Razvanju, kjer je Grašič obrezoval repo. Z ošemljenimi obrazi so se poskrili za hišo Toličiča ter pričakovali Grašiča. Proti 9. uri zvečer se je podal GrašiS proti domu. Komaj je storil par korakov od hišev ga je že napadel Cojhter s krepelcem ter ga pobil na tla. Med tem je prišel Cojhterju na pomoči Malajner. Vsled ruvanja so prišli vsi trije na rob globokega klanca. Da se vbrani silovitih napadalfcfcv, je Grašič potegnil nož in slepo mahal okoli1 sebe. Kmaln je Cojhter popustil ter se odstranil z besedami: „Mene je že zabodel". Naenkrat-je popusti tndi Malajnar ter zbežal na nasprotao stran. Grašič se je podal domov ter se mirno vlegeL Drugo jutro je zvedel z grozo, da Mal&jtiar leži mrtev na poti. Javil se je nato sam sodniji Tudi Cojhter je dobil dve rani v levo roko ter leži v bolnišnici. K slučaju kolere v Gradcu. Stanje"tfa koleri zbolelega majorja Stresslerja se vedno boljša, tako da je pričakovati v kratkem popolnega ozdravljenja. v Mesečni mrk 16. novembra. V noči od 16. na 17. nov. bo nastal popolni mesečni- mrk ki s« bo videl skoraj v celi Aziji, v Evropi, Afriki in Ameriki. Začetek večer ob 11. uri 44 min,(;konec ob 2. uri 58 min. zjutraj. Luna bo-popolnoffla za-temnela od 12. nre 55 min do 1. ure 47 talin. Videlo se bo, kakor da bi šla senca od leve na desno črez mesečno oblo; v resnici je pa narobe. Dokler bo pokrivala senca en del lune, ba tjemno-sive, pri totalnem mraku pa rdečkaste barve. Druge slov. dežele. Občinski zastop v Kopru je sklenil za deficit koperske razstave prispevati 24.000 kron v letnih obrokih po 2000 kron. Ker pod Koper spada tudi veliko slovensko ozemlje, je ta sklep naravnost predrzna lumparija. Mrtvega na železniškem tiru so našli — kakor se poroča iz Bleda — dne 6. t. med Bledom in Dobravo posestniškega sina Jožefa Schwegelja, nečaka barona Schwegelja> uda gosposke zbornice; glavo mu je bila popolnoma odrezana. Vzrok strašne smrti je neznan. ^ Tržaški deželni zbor. V včerajšnji seji tržaškega deželnega zbora je poslanec Schampichio interpeliral vlado radi imenovanja šestih inženirjev, ki da so sami Čehi. V resnici pa sta me <±> Okrajni zastop v Šmarju naznanja prežalostno vest, da je izdihnil dne 8. t. m. svojo blago dušo gospod Jakob Zdolšek veleposestnik v Okrogu pri Ponikvi ob južni železnici, čez 30 let član okrajnega zastopa, 20 let okrajni odbornik in istotoliko let član okrajnega šolskega sveta. Kremenitemu značaju in vedno navdušenemu na- L rodnjaku časten spomin! I Načelstvo. " <£> Hranilnica in posojilnica v Šmarju naznanja pretužno vest, da je izdihnil dne 8. t. m. njen sousta-novnik in ves čas njenega obstanka skozi 18 let član njenega načelstva gospod Jakob Zdolšek veleposestnik v Okrogu pri Ponikvi ob južni železnici po kratki bolezni svojo plemenito dušo. Blagemu pokojniku, ki je ves čas življenja delal za napredek svojega naroda, bodi lahka domača zemlja! Načelstvo. R. DIEHL, žpjnrna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i,, domačega konjaka. | Edino narodno Hatnnose^o podjetje V Celjn. H ?n!a jttžnostajersKa KamnoscIKa ^sgg^ intotrMa družba. HKTEt. Stavbena in umetna kam« noseška obrt b strojnim ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbe« nih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov ldt.