l^f Gorenjski 6\snik od leta 1947 I t PRVI PRÉ&HODNIKTtONII GORENÎiC lUA IQOO TOREK, 23. jUNijA 2009 Leto LXII. St. 49, cena us EUR, 19 HRK Odgovorna uridnica: Marija Voičjak Časopis izhaja ob torkih in ob pftkih naklada: 22.000 izvodov wva'. go reîîisk1g lAS.S i Javorniškem Rovtu Močno deževje je v soboto povzročilo kar precej nevšečnosti in materialne škode v občini Jesenice. Janko Rabič Beli. Sobotno deževje je zalilo še nekaj drugih kleti v tem Javorniški Rovt • Najhuje je kraju in na Jesenicah. bilo v Javorniškem Rovtu, Poveljnik Občinskega §taba kjer se je več manjših poto- civilne zašdte občine Jeseni- kov združilo v pravi hudour- ce Branislav Petiovič je pove- nik. Zdrvel je proti Trebefu dal: "Gasi]d so s hitrim po- in resno ogrozil več hiš. Na sredovanjem preprečili, da bi pomoč je prihitelo 31 prosto- nastala večja materialna ško- voljnih gasilcev iz društev )a- da. Fo prvih ocenah so na vomiški Rovt, Koroška Bela tem območju z gradnjo nove- in Jesenice ter dnevna izme- ga naselja strugo sicer suh^ na poklicnih gasilcev z Jese-, hudournika močno zožili in nic. Čistili so strugo hudour- zasuli z materialom. Pristoj- nika in drugih potokov, utrje- ne službe bodo morale ukre- vali nasipe ter âpali vodo iz pati in potrebna bo temeljita kleti. Zaradi močnega dežev- sanadja območja, sicer se bo ja je hiše c^ožal tudi močno ob ponovnem močnem de- narasli potok Bela na Koroški ževju zgodba ponovila." Denar le obnovo vodovoda Zaradi občutnega zmanjšanja sredstev iz sanacijskega programa za popoplavno sanacijo se v Železnikih odmikajo sanacije mostov, plazov in tudi ceste v Davči. Ana Hartman tem trenutku sanirani do pomočiodvsehvujmipoško- poleg tega pa je bilo kar nekaj ..............................................................................polovice oz. jih še nismo za- dovanih občin: nekatere celo investidj izvedenih lani, pla- Zelezniki - Občina Železniki čeli sanirati, pomenijo že ob ne bodo dobile ničesar. "Za čali pa jih bomo letos - prav naj bi po predlogu drugega nekoliko večjem dežju nevar- nas to ni pravi odgovor. Dej- tako iz kvote i.i milijona ev» rebalansa državnega proia- riost in Se bistveno večje po- stvo je, da smo naredili nabor rov, Novih investicij letos čuna namesto 4,7 milijona škodbe, kar bi terjalo še več projektov za 4,7 milijona ev- praktično ne bomo mogli iz- evrov, kolikor bi letos morala denarja za sanadjo. in kar je rov in pravočasno naročili peljati, razen najbolj nujnega dobiti po sanacijskem pro- - obnove vodovoda, neka gramu, prejela le .,2 ^jo- ^^^ praktično ne bomo mogU izpdiati, ^^^ ^k. ostío za kult^ na evrov, zato se je župan Mihael Prevc minuli Četrtek razen najbolj nujnem • obnove vodovoda, nekaj sredstev o nadaljnji popoplavni sana- ^ ^ kulturni dom in nekaj drugih malenkosti, dji pogovarjal z Ervinom Vi- dom in nekaj drugih malen kosti. Ker bo v najboljšem pri meru pogodba z ministr stvom podpisana šele konec vodo z ministrstva za okolje najhuje, že vložena sredstva projekte, ki so izdelani in že julija, šele potem pa bomo in prostor. "Izrazili smo ne- so lahko nična v tem prime- poslani v revizijo posebni ko- lahko podpisali pogodbe tud strinjanje z novim rebalan- ru," je razložil Prevc. misiji, tako kot je ministrstvo z izvajalci, obstaja še nevar som državnega proračuna, Zupan ugotavlja, da se sa- za okolje in prostor zahtevalo, nost, da vseh del ne bomo pisali smo tudi predsedniku nacija v Železnildh najbrž Sedaj bo treba za investidje. mogli končati do konca okto- vlade m ga skušali opozoriti, ustavlja, kar jemlje kot ki se sicer ne bodo izvajale, bra, ko poteče rok za črpanje da je varčevanje na račun sa- 'tragedijo', pa čeprav so preie- vseeno plačati projekte, denar doddjenih sredstev," je neza nadje v Železnikih skrajno li odgovor, da bo občina Že- pa bo šd že iz toko premajh- dovoljen Prevc. neradonalno. Objekti, ki so v lezniki Še vedno dobila največ ne kvote 1,2 milijona evrov, ► 4. stran Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkr.sj Gorenjska ^ Banka V Kranju je enajst redarjev Vilma Stanovnik Kranju deset redarjev, ki so se za to ddo dodamo uspo- Kranj • Na zadnji seji sveta sabljali na polidjski akade-Mestne občine Kranj je bil miji, eden pa je še pripra- precej polemik deležen vnik. Osnutek občinskega osnutek občinskega progra- programa varnosti, ki ga je ma varnosti Oteežen doku- pripravila gospodarska služ* ment je svetnikom predstavil ba Cas v sodelovanju s Poli- vodja Medobčinskega redar- djsko postajo Kranj, je po stva Slavko Savič, ki je pove- mnenju svetnikov premalo dal, da gre za programski do- strokoven, saj so v njem po- kument, ki na podlagi ocene daiki, Id ne odsevajo realnega varnostnih razmer podro- stanja v občini, svetniki pa so bneje določa naloge občine, s tudi prepričani, da redarjem sprejetjem programa varnosti pa bo redarstvo lahko daje preveč poobJastil. Kljub temu so se na koncu odločili. opravljalo naloge s področja da osnutek, skupaj s pripom-javnega redain miruna pod- bami, sprejmejo, za kar je lagi zakona. Trenutno je v glasovala večina svetnikov, CŠ ORENjSKA Zadnja možnost za kranjske smeti rovniSkI oWinski svetniki $0 privo« I dâ na Maio Mežaklo začnejo dc-Ž3tt §e kranjske smeti, a največ za o leto. Odlagaliiče v Tenetiiah bo mreč prenehalo obratovati juli-a, zato Iščejo rešitev na Mali Meža- ŠPORTNI GLAS KMETIJSTVO Biti uspešen kot Valjdvec ! Ema zmagala ! na rojstni dan letošnjo domačo kolesarsko sezono je zaznamoval Caiper Švab, 224etni kolesar Save. Njegov cilj v kolesarstvu je postati uspeSen kot Tad«) Val)av9C. Švab: "To |e visok cilj. a nekaj si moraš želeti " Mlad2 kmetica leta 2009 je spet Go-renjkj. To je Ema Kožuh s kmetije OkrSljan prr Sv. Florijartu nad Sko^o Loko, ki Je laskavi naslov nasledila za Marijo Grilc z Ambroža pod Kn/av-cem. Finalna prireditev izbora je bita v sobote v Cerkljah. 18 i ZADNjA I : Labirint V rovih : pod Kranjem I I Rovi pod starim Kranjem so v pole- ! tnl vročini prav primerni za ohladi* ; tev, obiskovalci pa v njih H prav po- • sebej uživajo, ko se lahko udeležijo : tematskih prireditev. Pred kratkim so : si v rovih premiemo ogledali film o 4 \ potapljanji! Labirint. ^ VREME Danes bo oblačno in dežem) V sredo bo dež ponehal, a bo šeobháw. V&trtekbo sprmen^ oblačno s padavimmi. Topl^ bo. 12/20X jutri'oblačno œ h o Vi> OJ la m V. á 2. POLITIK) d/i n ica.zavri (S^g-tía $. GORENJSKI GLAS torek» 23. junija 2009 i 8 i J; "IÛF I r I f Župan občine Škofja Loka tgor Draksler Vas vljudno vabi na SLAVNOSTNO AKADEMIJO OB DNEVU DRŽAVNOSTI, ki bo v ietrtek, 25. junija 2009, ob 19.30 na Loškem gradu. Kulturni program: MESTNI PIHALNI ORKESTER SKOFJA LOKA Gostje: ansamb«! ŠTAJERSKIH 7 tt a OBČINSKO PRAZNOVANJE 2009 KONCERT: 26. JUNU 08 20JO NA MESTNEM TRGU VLADO KRESLIN In MALI BOGOVI z gostjo SEVERO DJURIN NEISHA SLAVNOSTNA AKADEMUA S PODELITVIJO PRIZNANJ: 30. JUNIJ OB 19.00 NA LOŠKEM GRADU MAN CA IZMAJLOVA GODALNI ORKESTER GLASBENE SOLE SKOFJA LOKA arih izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme JANEZ TIĆAR iz Bohinjske Bistrice KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu V četrtek je častitljivih 90 let praznovala Julka Pintar iz Bes-nice. Vedno je rada brala, na Glas je naročena že okoli 50 let. Kljub visoki starosti in opeŠanemu vidu ga Še vedno rsda prelista, najprej v njem poišče osmrtnice» potem počasi pregleda vse drugo. Vdova je že 31 let, hči Nada z družirto stanuje v isti hiši, sin Stane v hiši nekaj metrov stran. Ima štiri vnuke in pet pravnukov. S trinajstletno pravnukinjo Špelo na isti dan praznujeta rojstni dan. julka je bila rojena v Podbli-g d. V mladosti je služila kot dekla v Predosljah, nato je na Poljšfci prodajala karte na postaji. Ko sta z možem zgradila hišo in se preselila, je do upokojitve delala kot čistilka v Savi. V pokoju je obdelovala vrt, varovala vnuke in z župnikom hodila na romanja. Zdaj ji je v največje veselje, da na verandi sedi v svojem miru in opazuje okolico. Poleg tega, da je bila pred tremi leti operirana na koiku in je malo dementna, je zdrava. Je še edini otrok od šestih, nj^ zadnji bratje umrl v 97. letu. Slavje za Julkin jubilej so njeni otroci pripravili v družinskem krogu, kjer so tudi vsi navdušeni bralci Gorenj- skega glasa, ki ji želi še veliko zdravja in vse najboljše! D. K. julka Pintâr z rojstnodnevno torto in orhidejo» ki ji jo je podaril Gorenjski das. Proslavili bomo dan državnosti Osrednja proslava ob dnevu državnosti bo v sredo zveier na Trgu republike v Ljubljani. Danica Zavrl Žlíbir Ljubljana • 25. junija Sloveni* ja praznuje dan državnosti v spomin na 25. junija 1991, ko je naša dižava formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti dekJaradja o neodvisnosti Slovenije in temeljna ustavna tistinà o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Istega dne kot Slo« venija je neodvisnost razgla-sila tudi Hrvaška. Letos od razglasitve mineva že 18-let V sredo, 24. junija, na predvečer dneva državnosti, bo ob iS. uri v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja maša za domovino. Sloves* no somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Poleg Škotov, duhovnikov in vernikov 2 lanske proslave ob dnevu državnosti se je bodo udeležili tudi letnici slovenske državnosti zasnoval kot simbolni ciklus odraščanja in intimnih zgodb posameznih generacij, ki se konča s personifika- cijo države, ki s polnoletnostjo vstopa v obdobje odraslosti. Glasbeni del programa je zasnoval Rok Golob, koreografijo Tanja Pav-Uč. nastopila bo vrsta znanih glasbenikov in plesalcev, 8 program bodo povezovale predstavnice štirih generadj Zala Linea Rutar, Ula Fur-lan, Polona Juh in Iva Zupančič. Zaradi varčevalnih ukrepov vlade bo za organi-zadjo letošnje proslave porabljenega za tretjino manj denarja kot v zadnjih letih. Ne bo ognjemeta in sprejema, program pa po zagotovilih organizatorjev zaradi tega ne bo okrnjen. predstavniki diplomatskega na predvečer, 24. junija, na žavnega zbora. Nastopil bo Prireditve ob prazniku pa zbora ter osebnosti iz Trgu republike v Ljubljani orkester Slovenske vojske, pripravljajo tudi drugje po družbeno-političnega življe- Začenja se ob 21. uri, slav- garda SV bo prikazala po- državi. V Škofji Loki, deni- nja. Pri maši bo poleg pred- nostni govornik pa bo pred- sebne veščine, vojska pa bo mo, bo na sam praznični stavnikov Slovenske vojske sednik države Danilo Tiirk. na prizorišču sodelovala tudi dan, 25. junija, ob 19.30 pri- sodeloval tudi pevski zbor Pred tem bo na prizorišču s častno enoto in preletom reditev na Loškem gradu, Anton Foerster. Osrednja potekal spremljevalni pro- zračnih ploviL Ustvarjalec kjer bo nastopil Mestni pi- državna proslava ob držav- gram kot uvod v proslavo, ob proslave Matej Filipčič je halni orkester in kot gostje nem prazniku bo prav tako 20. uri pa slavnostna seja dr- program slovesnosti ob 18- Štajerskih sedem. Se vedno ista dimnikarska služba Danica 2Uvrl Žle bir la koncesijska pogodba s tem Enako vprašanje pa smo po- udeležbo tožeče stranke v po-podjetjem prenehati, saj je slali tudi okoljskemu minis- novljenem postopku. Odpra- Kranj - Upravno sodišče je že po odločitvi upravnega sodiš- trstvu. va izpodbijane odločbe pa ni novembra lani odpravilo od- ča brez pravne podlage? To ločbo o izbiri koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev na območju mestne vprašanje smo naslovili naj- Mestno občino na prei Kranj, od koder smo prejeli Tam pravijo: "Upravno so- razlog za prenehanje konce- dišče RS je s sodbo 5. novem- sijske pogodbe, sklenjene bra lani odpravilo odločbo med Republiko Slovenijo, ki Vlade RS, z '8. novembra jo po pooblastilu vlade zasto- občine Kranj. Po njej naj bi odgovor, da ima vse pristoj- 2007, ker upravni organ ni pa Ministrstvo za okolje in dimnikarsko podjetje Dovr- nosti glede dimnikarske služ- poskrbel, da bi bila v navede- prostor, in Dimnikarstvom tel ne opravi jalo več teh stori- be Ministrstvo za okolje in nem postopku udeležena Dovrtel, d. o. o., iz Kranja, tev. Na to dejstvo so pred prostor, ker je to državna go- tudi tožeča stranica. Ker je Tako je navedeni koncesionar kratkim javnost opozorili da- spodarska služba. Občina od bila zadeva vrnjena v ponov- še vedno izključni izvajalec ni kranjske mestne opozid- ministrstva za zdaj ni prejela no odločanje je. Člani stranke S D. Bi mora- sklepov in drugih odločitev. upravnemu organu, bo ta poskrbel za dimnikarske službe na dimnikarskem območju Kranj." BREZje Bolniki in invalidi na Brezjah Kljub slabemu vremenu se je v soboto na 41. tradicionalnem srečanju zbralo na Brezjah več tisoč bolnikov, invalidov in ostarelih. Srečanje, ki ga vsa leta organizira revija Ognjišče, tokrat prvič ni bilo na prostem, ampak je bilo zaradi deževnega in mrzlega vremena v cerkvi in v bližnjem samostanu. Zbrane je nagovoril rektor bazilike na Brezjah in gvardijan frančiškanskega samostana pater Sitvin Krajnc» mašo pa je skupaj z okrog štiridesetimi duhovniki daroval mariborski nadškof In metropolit Franc Kramberger. j. K. iguegANA Vlada z uredbo določila cene vinjet z novelo uredbe, ki določa cestnine, se spreminjajo cene vinjet: cena tedenske vinjete bo 15 evrov, mesečne vinjete 30 evrov ter letne vinjete 95 evrov. Cena vinjete za motorna kolesa znaša polovico cene vinjete za osebna vozila, s to razliko, da imajo motorna kolesa namesto mesečne vinjete na voljo polletno vinjeto po ceni 25 evrov, Če cestninski zavezanec v vozilu ne bo imel vinjete ali izvirnika potrdila ali na potrdilu ne bodo vpisani zahtevani podatki, ga bo lahko nadzorni organ kaznoval z globo v znesku tristo evrov. D. Ž. mosti, rojstnem dnevu naše mestni odbor SDS Krani vs^m državljankam in državljanom isl Predsednik MO SDS Kranj IVag. Branko Grims S k J GORENJSKI GIAS torek, I}, junija 2009 KTU> LNO 3 Čem bo odslej kanalizacija? V Šenčurju razmišljajo, kako režiti problem, ki so ga povzročili neplačniki obvezne priključnine na kanalizacijsko omrežje v Šenčurju in Srednji vasi. Simon Šubic Šenčur - V skladu z novo zakonodajo in občinskim odlokom jev Šenčurju prikJjučni-no zaraenjal t i. komunalni prispevek za obogateno ko* mtinalno infrastrukturo. Ta bo občane bistveno bolj udari] po žepu kot uldnjena pri- ključnina (340 evrov), $aj so že izračunali, da se viSina ko* munalnega prispevka za tistih 75 objektov, za katere lastniki kijub večkratnemu opozorilu niso poravnali priključnine, giblje od sedemsto do skoraj sedem tisoć evrov. Odločitev, za koliko oziroma ali sploh naj sedaj občina zniža dodatni komunalni prispe^'ek. da ta za nekatere T* i« komundlni prispevek za obogateno komunalno infrastrukturo bodo kmalu odmerili ne bo celo cenejši od pri« tudi krajanom Vogelj, kjer že od lani gradijo kanalizacijsko omrežje. ifoiv.rm» d^m ključnine, hkrati pa za druge ne občutno dražji, bo imela končne odločitve najbrž obči« ga komunalnega prispevka, ki in otčinstó upravi naložili, dolgoročni učinek, saj se bo na ne more prezreti gradite- a zavedati se je treba, da se s naj do naslednje seje pripra- morala občinska uprava po Ijev v naselju Britof-Voge, \á tem odrekamo denarju, ki bi vi več variantnih predlogov s XIjej rdviiaii pri izračunih do- so morali pîaCati celoten ko- ga lahko znova vložili v grad- pripadajočimi izračuni, ki datnega komunalnega pri- munalni prispevek. njo komunalne irifrastruktu» bodo svetnikom pomagali spevka po drugih vaseh. Naf- " V to kislo jabolko bo treba prej ga bodo izraiimali pre- ugrizniti, neplačniki so bili bivalcem Vogelj, kjer gradijo kanaJizadjo, po prvih izraču- večkrat opozorjeni, kaj se lahko zgodi, podaljševali re. Ne poznam pa občine, ki bi komunalno infrastrukturo v celoti gradila z lastnimi pri odločanja Obenem pa so opozorili, da ne bo pravično, če bodo na koncu za kanali« sredstvi," je dejal župan zadjo po vaseh plačevali izra- nih pa bi tam komunalni pri- smo iim roke, a nam nekako Miro Kozdj. žito ve(3)g-gjas.«!; mali oglasi in osmrtnice: tel.:04/aci 42 47 / Detovm âs: od ponede^lka de <«ttlia neptekin]er>o od S. do 19. ure, petek od 2, d» 16, ure. sobote, nedelje in prazniki zapno / CorenisM glas je pohedniV, Ijhapi ob torkih ti p«tkih, v nakladi %2sOOO izvodov f R»dne priloge' Mop Gorenjska, Lrtopis Corenjtka (^nkni leme) in d«v«t lobJníK prilog / Tisk: Drvdc Cannfhla GmbH & CoKC. St. Veit/Clan {it Vid flk Cllnl), Av»n)a / Nair&^nina: leL: 04/20142 411 Cena JTVoda: 1EUfl. letna ni rojnma: 140,40 £UH; ftedni planiki ima)010 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene Je vračunan DDV pe $toprtjl 8.5 %'. naro^alna se upoStms od ceko^e itevil-ke Časopisa do pisnega preklica, kj vH|a od zadetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; »lasno u2enjc: tel,: 04/ 201 42 4^. i V V 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 23. junija 2000 Ž i rovni ca Podpisali pogodbo za gradnjo dvorane Med osemnajstimi ponudbami, ki $0 prispele na javni raz-pis za gradnjo več namenske d vor a ne pri Osnovni Šoli Žirovnica, je najugodnejšo oddalo podjetje SGP Tehilk Skofja Loka. ŽirovniSki župan Leopold Pogačar j e ta ko v sr^do podpisal pogodbo z direktorjem SGP Tehnik Klemenom Ferjan-čičem (na sliki). Izbrani izvajalec bo konec junija zače! ru$i- ti dotrajano šolsko telovadnico, na njenem mestu pa bo predvidoma do konca leta zrasla nova dvorana. Vrednost investicije znaša i,6 milijona evrov, od tega je 882 tisoč evrov občina uspela pridobiti na ministrstvu za šolstvo In Šport ter fundaciji za šport. ^'Večnamenska dvorana bo velika pridobitev za osnovno šolo. društva, športnike in vse, ki se ukvarjajo z rekreacijo, v njej bosta tudi plesna dvorana in plezalna stena. Dvorana bo omogočala tudi organizacijo večjih prireditev in koncertov," je povedal župan Pogačar. Celoten projekt večnamenske dvorane, ki vsebuje tudi ureditev parkirišč, okolice, športnih površin in aleje slavnih rojakov, je ocenjena na 4,5 miliiona evrov. A. H. Bled Blejski zbornik za odličnjake "želja vseh je, da se perspektivni mladi ljudje vračajo nazaj domov v blejsko občino in svojim znanjem prispevajo k razvoju turizma in gospodarstva celotnega Bleda z okolico," je devet učencev Osnovne šole prof. dr, Josipa Plemlja, ki so bili vsa leta odlični, nagovoril župan Janez Fajbr. Vsa leta so se z odličnim uspehom lahko pohvalili Eva Lukan» Tina Perše, Aljaž Toman, Helena Gregore, Domen )an, Tadej KasteleCt Tim Knez, Karmen Lukan in Maruša Valant Župan jim je podaril Blejski zbornik, ki je izšel ob tisočletnici Bleda, in sezonsko vstopnico za Grajsko kopališče. M. R. ROVINJ - VRSAfi. HftVfiiKA Last minute ponudbe Zakorakajte v svei udobja, kakovosti in stila, ki vam ga Maistre, ki se nahajajo v prečudovit poru la J o Prav 23 Vas smo pripravili veliko posebnih por^udb, Vam bodo omogočile, da boste preživeli nepozaben d Of: ust na morju po najugodnejših cenah. • nsčitev z zaj&kom na osebo na dan ie od 39 € • polpenzion na osebo na dan že od 41 € • dnevni najem apartmaja zi 3 osebe že od 61 € možnost za smeti Žirovniški občinski svetniki so privolili, da na Malo Mežaklo začnejo dovažati še kranjske smeti. "A največ za eno leto. To je zadnja možnost, da poiščejo rešitev," pravi župan Leopold Pogačar Ana Haî?tman 4 i « « • »»««»i « „K ří -fv • r. IT ' •«-t.- é » I il» . ^ ^ i - ' ».«ipTr ' ' w 4 » X Žirovnica • Odlagališče Te^ netiše, kamor odlagajo od« padke iz občin Kranj, Sen- čux> NaJdo, Jezersko, Cerklje in Preddvor, bo prenehalo obratovati 15. julija, zato se je Komunala Kranj na občine solastnice odlagališča Mala Mežakla (Jesenice» Žirovnica, KiHiijska Goia) ubriiild s povpraševanjem za prevzemanje in odlaganje ostanka komunalnih odpadkov. "Na "Pomagali jim bomo največ center, odlagali le še po 7500 ija (trenutno 16.893 ta na6n b$ pomagali obû- eno leto. To je zadnja mož- ton odpadkov na leto. Za pri- tono odpadkov), skupaj torej nam, ki kmalu ne bodo več nost, da najdejo rešitev," pra- meriavo: lani so odložili biizu blizu 102 evra na tono. Obči- ■Ý' I vtKe»os»dd i mt» metrih premagati kar dva ti- te na maratonih, ampak ko- ni izključeno. Jasneje napi- lesarite. kajti maratoni so na- sano: Če izgubite nekaj mi- hI ^ v menjeni druženju in kole- nut na Jezerskem vrhu in še šarjenju, za dirkanje pa so si nekaj dodatnih na Pavliče- ljudje izmislili - dirke. Do d- vem sedlu, sc zna zgoditi, da Ija morate priti do 17. ure, in jih boste z obrestmi nazaj če Startate ob devetih, prera- pridobili ravno na Črnivcu, čunajte že doma, ali ste Vem, da je težko voziti z ne* zmožni v tem času opraviti s kaj rezerve v klanec, še pose- stotridesetimi kilometri, ki bej, če te prehitevajo z vseh peljejo iz Kamnika skozi Ko- • strani, ampak verjemite mi, mendo, Cerklje, Preddvor da če boste prva dva klanca čez Jezerski vrh, Pavličevo zvo^i z rezervo ali z osem-sedlo skozi Solčavo, Luče, desetodstotno močjo, boste Ljubno. Gornji grad in čez na zadnjem klancu hvaležni Črnivec nazaj v Kamnik, svojemu potrpljenju. A GIBAJTE SE Z NAMI Miroslav Braco Cviétičanin • 4 É É M Druga polovica sezone Prvi poletni dan je bil bolj rekreiranju in koliko delu. podoben prvçmu jesenskemu, Potemtakem zlahka poveže a to ni zmotilo Glasovih kole- vzrok utrujenosti na delo- saijev. Najprej me je obiskal vnem mestu. Miha, kije poletje pozdravil s Hec. Mogoče tudi ne hudo- sto dvajsetimi prekolesa/jeni- mušen hec, ampak vseeno bo mi Icilometri, in potem $e dite pozorni. Djuro s svojimi slabimi se Glasova kolesarska drušči- demdesetimi, vendar na pet- na se je prejšnjo sredo zbrala najst tisoč in skt pcldcai^t kilo- v rekordnem Številu, Čeprav je metrov podlage! Seveda je nekaj stalnih Članov manjka- Djuro naš najbolj zagnan in lo. To pomeni, da se nam priden član kolesarske sekcije vsak teden prídiÁŽi kak nov in z njim se po številu ne mo- član. Se vedno smo razdeljeni rejo primerjati prevoženih ki- v tri skupine in tista prva, pa- lometrov niti tisti, ki so rav- noramska ali začetniška, kot nokar zaključili dirko Po Slo- jo tudi imenujemo, vozi še ved- veniji, kaj šele mi. Nekako bolj no po nekoliko krajši in polož- "normalno" je, da nam v ia- nejši trasi. Dve hitr^ši skupini kem času Števec na krmilu gresta vedno po iiti trosi, ven- kaže med tisoč in tri tisoč kilo- dar v razmaku nekaj minut. metri, k^r vtC že mtji na preti- Pisal sem že, da so naSi Člani ravanje ali pa vam je rekreaci- ' vseh sort tiči. V naših vrstah ja postala že skoraj odvisnost - imamo študente in študentke, razen če ste v penziji ali pa štu- upokojence in upokojenke; od dent, ki pavzira. Tisti, ki vam navadne^ delavM do doktorja števec kaže pod tisoč kilome- znanosti, od brezposelnega do trov, pa se podvizajte, sicer bo-, "deloholika". Napisati hočem, ste pozabili, kako lepo je kole- da sem izredne vesel, da je šarjenje. Seveda so prevoženi kilometri zelo "relativna" stvar Glasu uspelo privabiti tudi tiste, ki delajo na "štir šihte" in in so pogojeni s časom, ki ga direktorje. Zakaj sem tega ve- imamo na voljo za rekreacijo, sel? Zato ker so tisti s štirih ših- Vtiirw «m trdil, da je trikrat tov vedno trdili, da se že v služ' na teden po nekaj ur rekreira- bi zadosti 2gonijo in ne potre-fya že zgornja meja za Člove- bujejo Še dodatne rekreacije; veka, fei ne zanemarja službe ali sel sem seveda ddoholičnih di-družine. In vendar se večina rektorjev, ki so ves svoj čas za- rekreativcev ukvarja s svojo pri- bili v službi in za rekreacijo ljubljeno športno dejavnostjo nikoli ni bilo časa, Čepa so ga več kot trikrat na teden. Nič ni- že imeli, so bili na vrsti bolj mam proti tem, če s tem ne imenitni športi, kot pa je kole' ogrožajo svcje bližnje okoliu, šarjenje. Letos me je najprijet- vendar sem nemalokrat pO' nejše presenetil Darko, ki je iz siuifll najprtj tiste, ki "ne šte- nočne izmene prišel narav- jejo" st'OjiH ur, namenjenih rekreiranju, in tiste z druge strani, ki "štejejo" ure, ko tistih prvih ni doma, na pri- nost na šturt prvtgu vzpona na jošta in ga seveda prevozil do konca! Vse se da, Če se hoče i« Če je mar. Med te druge lahko uvr- volje zadosti pod čelado. Postite žene, otroke, prijatelje... bra družba, nekaj dobre volje Ne bom napisal delodajalcev, je glavni razlog, da se naredi ker potem so tisti prvi resnič- nekaj koristnega predvsem no v težavah, če šef ve, koliko zase in posledično tudi za Časa namenja njegov delavec bližnjo okolico. Darko in Šle^n I v 8 K o I sin\on, ^^ GORENISKl GLAS^ torek» 23. junija 2009 NESREČE Moravče Otrok med igro ustrelil sovrrtnika v nedeljo popoldne seje v bližini Moravč zgodila huda trage- « dlja, v kateri je umrl otrok. Po sedaj znanih podatkih naj bi se okoli 16.30 otrok igral s strelnim orožjem, po poročanju časnika Dnevnik naj bi šlo za puško, domnevno last njegovega očeta lovca. Pri tem se je po podatkih Policijske uprave Ljubljana strelno orožje sprožilo, naboj pa je zadel drugega otroka in ga smrtno ranil. Preiskava še poteka, zaradi upravičene koristi otroka in njegove zaščite pa policija podrobnejših podatkov o tragičnem dogodku javnosti ne bo posredovala. Po zbranih obvestilih bodo policisti o ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo, so sporočili s PU Ljubljana. Bohinj Do smrti zbil kolesarja v nedeljo zjutraj se je v bližini* Loga smrtno ponesrečil 52- letni kolesar z Bleda, ki ga je z osebnim vozilom zbil 25*let' ni Kranjčan. Okoli S. ure se je Kranjčan z osebnim vozilom peljai po regionalni cesti z Bleda proti Bohinjski Bistrici. Ko \t pripeljal iz naselja Log, je dohitel 52-letnegd Blejca, ki je kolesaril v isti smeri. Ker 25-letri voznik ni vozil na zadostni razdalji od desnega roba vozišča» je s sprednjim delom av* tomoblla zadel v zadnje kolo. so ugotovili policisti. Kolesarja je potem vrgto prek avtomobila na makadamsko bankino, kjer je obležal in zaradi hudih ran umrl na kraju nesreče. Trebi/a Motorist izsilil prednost Na regionalni cesti pri Trebiji se je v nedeljo ob 11.45 hudo ponesrečil 25*letni motorist iz Škofje Loke. Pripeljal se je po cesti S ovo d enj-Trebi j a in v križišču s prednostno cesto Žiri- Trebija zavil levo proti Gorenji vasi. Pri tem je izsilil prednost pred 56-letnim voznikom osebnega vozila iz okolice Ži-rov, ki je pravilno pripeljal iz Gorenje vasi proti Žirem. Ko je voznik ugotovil, da se motorist ne bo ustavil, se je v izogib trčenju umaknil na nasprotni vozni pas» vendar je mladi motorist vseeno trčil v avtomobil in se pri tem hudo ranil. Zanj so najprej poskrbeli reševalci iz Škofje Loke» nato pa so ga odpeljali na urgenco Kliničnega centra Ljubljana. Kamna Gorica Kolesarka trčila v skalo v nedeljo ob 17.35 seje na regionalni cesti v bližini Kamne Gorice 15-letna kolesarka iz Lesc zaletela v manjšo skalo, ki je ležala dobrega pol metra od desnega roba ceste. Pri tem je izgubila ravnotežje in padla na cesto. Za njo je kolesarila 44-letnica iz okolice Gorij, ki je hitro zavrla, a pri tem izgu* bila ravnotežje in prav tako padla po cesti. Obe kolesarki sta bili hudo ranjeni, zato so ju odpeljali v bolnišnico. Padalec pri pristanku grdo padel « V petek je pri pristanku v bližini leškega letališča grdo padel tridesetletni padaiec. Ob 16.50 je skočil iz letala, pri doskoku pri letališču Lesce pa ]e izgubil nadzor nad komandami padala, zato pristanka ni mogel kontrolirati. Pri padcu na tla se je hudo ranil, zato so ga reševalci odpeljali v Splošno bolnišnico jesenice, od tam pa v Klinični center Ljubljana. Vršič Avtobus zapeljal 5 ceste Pri Ruski kapelici na cesti za VršiČ je v soboto opoldne avtobus zapeljal s ceste in obvisel nad bregom. Posredovala je enota Gasilsko reševalne službe jesenice in avtobus z vi-tlom potegnila nazaj na cesto. S. Š. zapor Na kranjskem sodišču so na zaporne kazni obsodili brata Mateja in jureta Omana ter Albanca Ardiana Cano, obtožene organizirane trgovine s prepovedanimi drogami. Simon Šubic Kranj - "Da sem živel lagod-no življenje, kot ga je predstavila tožilka, sem izvedel šele na sodišču. Prihajam iz ddav» ske družine in denar sem si vedno služil z delom. Nikoli se nisem ukvarjal s preprodajo prepovedanih substanc Ne vem, kako in komu prodati en gram heroina, kaj pa naj z desetimi kilogrami, se sprašujem vsak dan v pripom," se je v petek 30»IetJii Matej Oman iz Zabnice še zadnjič obrnil na sodni senat Okrožnega sodišča v Kranju, kjer so mu od decembra sodili zaradi sodelova nja v hudodelski združbi, ki je avgusta lani po dogovoru z Abdylom Kuka-jem (še vedno na prostosti) s Kosova pretihotapila 9.923 gramov heroina. Kljub temu ga ie kranjsko sodišče obsodi- atej Oman ter Adrian Cana (z leve) niso prepričali sodišča, da niso bili povezani z Mickami heroina v rezervoarju Canovega avtomobila, /^«» '^"^oou bilo nobenih dokumentov v tej Oman skupaj s Kukajem cer za Matejá Omana predla- zvezi z avtomobili. Pa Četudi nedvomno organizator pre- gala devet let zapora, za Jure-bi to bilo res, potem ne bi bila voza skoraj desetih kilogra- ta in Cano pa po šest tet in pol potrebna taka panika, da ste I k« V heroina in bi za prevoz zapora. bežali pred polidjo in po Cam tudi plačal deset tisoč ev- Zagovomild Milan Krstíč, SMS sporočilih Kukaju spo- rov. "Vloga Jureta Omana je Peter Volgemut in Dušan lo na osem let zapora, njego- ročali, da se boste s Cano se- bila v tem, da je bratu dajal Csipoe so se tmdili senat vega 28-letnega brata Jureta s&li v Celovcu. Nespomo je, navodila o vami predaji dro- prepričati, da je polidja do Omana na pet let zapora. Al- da ste se vsi zavedali, da gre ge, med begom pred polidsti dokazov prišla na nezakonit banec s srbskim državljan- za kaznivo dejanje in ste Sili po avtocesti, ko sta vozila tudi način, nasprotovali so tudi stvom ArdianCana (živivAv- med seboj povezani," je raz- 250 kilometrov na uro, pa je striji) pa bo za rešetkami mo- log za obsodbo pojasnila pisal SMS sporočila. V samo mnenju tožiktvs, da je šlo za hudodelsko zdnižbo. Odvět- ral preživeti štiri leta. 'Trdite, da ste se s Kukajem dogovarjali in s Cano se- predsednica senata A na Ahačič. I z* ■rib. 23 minutah je bilo Kukaju po- nild so za vse obtožene pred- slanihtnnajst sporočil, vkate- lagali oprostilno sodbo, zato Sodišče je tako sledilo sta- rih je bilo tudi sporočeno, da so že napovedali pritožbe na stali zaradi posbv z avtomo- lišču okrožne državne tožilke jih je odkrila polidja in da se končno sodbo, medtem ko si bili, a kaj ko ne v Canovem Irene Kuzma, ki je v končni bo s kuriijem sestal v Celov- je tožilka vzela še nekaj časa avtomobilu ne v vašem ni besedi ugotovila, da je bil Ma- eu," je dejala-tožilka, ki je si- za razmislek, Voda zalila kleti Močno deževje je v soboto povzročilo precej preglavic predvsem na območju občine jesenice. SiMON ŠUBIC v Mengšu in Cešnjicah ....................................... pri Moravčah pa sta vodni jesenice - Zaradi obilice vode streli udarili v poslopji In ju je v soboto že pred 8. uro me- močno poškodovali. Najprej teoma voda zalila kletne pros- je udarilo v novozgrajeno tore trgovine Mercator v stanovanjsko hišo na Baragovi ulici v Mengšu. Strela je naredila pravo razdejanje, saj je imičila celo gasilo očistili strugo in iz kleti s potopnimi črpalkami Šenčurju. Izčrpali so jo do-mad gasild. Kmalu po enajsti uii je zalilo kleme prostre trgovine Nada na Jesenicah, ostrešje, razbiJa vsa okna, Izčrpali so jo gasild. V Ja- uničila elektro in telefonske vomiškem Rovtu je narasel napeljave ter električne hudournik in ogrožal naprave, ki jih je razmetala stanovanjske hiše, zato so po stanovanju. Posredovali so prostovoljni gasild iz Mengša, LokeinTopol.ldso izčrpali vodo. Tudi na Koroški s folijo prekrili streho ter po- Beli je voda ogrozila dve magali pri pospravljanju. V stanovanjski hiši, Domači Čelnjicah pri Moravčah pa gasild so utrdili nasip in iz je strela udarila v gospo- poplavljenekieti izčrpali vodo. darsko poslopje in ga prav Ob 11.50 so zarai neurja v tako močno poškodovala, jeleadolu morali posredovati zato so posredovaJi prosto- domači gasild, saj je Tržiška voljni gasild iz Moravč, ki so Bistrica narasla tako visoko, lastniku pomagali pospraviti da je tekla čez most in ga razbitine. Strela je med spodjedala. V Begunjah se je drugim uničila tudi vse elek- zamašila struga potoka Blat* trične napeljave na objektu, nice, ki je ogrozil stanovanj- v katerem je biio zloženih sko hišo. Krajani pomod vei bal sena, zato so morali gasilcev niso potrebovali, saj gasild preprečiti še možnost so strugo sami očistili. nastanka požara. Gasild prehiteli politike V Kranju so ustanovili Gasilsko zvezo Gorenjske. Prvi predsednik jéjože Smole Simon Subic nem nakupu opreme," je po- ....................................... veda! Jože Smole, dosedanji Kranj • Vseh deset gasilskih predsednik regijskega svela- zvez na Gorenjskem je mi- Na Gorenjskem smo tako nuli četrtek v Kranju usiano- dobili prvo pokrajinsko gasii- vilo Gasilsko zvezo Gorenj- sko zvezo v državi, ki je po ske (GZG), s čimer so se go- besedah poveljnika GZG Mi renjski gasild že pripravili lana Dubravca postala tud na listanovitev pokrajin, ki največja organizirana gasil jih politiki še vedno samo ska struktura v Sloveniji, sa obljubljajo. Rojstvo nove zve- gre za največjo gasilsko regi ze so spremljali tudi porodni jo, Id pokriva več kot dva ti krd, saj je prvega predsedni- soč kvadratnih kilometrov ka Jožeta Smoleta določil površine, tu pa živi prek dve- šele žreb, potem ko je na vo- sto tisoč prebivalcev. Na Go- litvah prejel enako glasov kot renjskem deluje 132 gasil- protikandidat, radovljiški žu- skih društev, dve dobio oprem- pan Janko S. Stušek. ijeni in usposobljeni pokiic- "Gasilska zveza Gorenjske ni enoti ter dve enoti širšega bo na regijski ravni povezala pomena. Ker nova zveza vse gasilce, predvsem na po- združuje približno 2200 dročju operative in izobraže- operativnih gasilcev, Dubra- vanja, kar je pomembno zlasti vac upa, da bodo postali ope- za manjše gasilske zveze, ki rativno neodvisni, tako fi- so kadrovste šibke. Nova zve- nančno kot kadrovsko. "Gre za bo tako lažje reševala težave za zgodovinski korak pri za- svojih članic, veliko pa lahko gotavijanju varnosti prebival- privarčujemo tudi pri skup- cev Gorenjske," je še dejal. J J V TROJNA KRONA KO L ESA RS TVA Trojno krono kolesarstva sestavljajo tri najprestižnejše dirke cestnih kolesarjev. To so Tour de Francé, Giro ďltalia in kolesarsko svetovno prvenstvo. Ob bok jim lahko postavimo le še špansko Vuelto. Zmagovalci teh dirk so lahko res le najboljši in najbolj vzdržljivi kolesarji. več na 11. strani MAMA IN SIN TRENIRATA SKUPAJ Predstavljamo športno družino Rakušček iz Žirov, eno izmed bolj športnih družin na Gorenjskem. Športno aktivni so vsi: tata Matjaž, mami Katja in njuni trije sinovi: 12-Ietni Cene. 9-letni Nace in 5-let- ni Bine. S KOLESOM NA SPUST V Sloveniji ima spust že dvajsetletno tradicijo in ta ko-esarska discip ina ne spada več med ekstremne športe. več na 12. strani več na 14. strani Gorenjski Glas Športni g]as je priloga časopisa Gorenjski glas Urednik: Robert GuStin Časopis izhaja mesíčno www.cio K E Ni s KIGLAS S1 v "Kolesariti sem začel pri devetih letih. Bil sem tako majhen in droben, da so zame komaj našli kolo," se spominja 22-letni kolesar Save Galper Švab, ki je zaznamoval letošnjo domačo kolesarsko sceno. Mata Bertonceii "Dosedanja sezona je zame uspeéna predvsem zaradi lanske, v kateri sem imel mestom na pravkar končani zmagal dirko pri mlajših dirki Po Sloveniji, kjer je bil mladincih. To je bilo konec drugi najboljši Slovenec. ri, zadnja leta se mu je pridružila tudi mami. Snio to-pubertete, ko sem malo zra- rej kolesarska družina/ pra-Niegovi kolesarski začetki sel. Prej sem bil v primerja- vi Gašper, ki bo 18. julija do- so bili leta 1995, ko je bil zdravstvene težave. Izmese- star devet let. Pred tem je ca v mesec mi gre bolje in nad tem sem kar malo presenečen. Upal sem sicer, da bom lahko konkurenčen na večjih dirkah, nisem pa pričakoval, da bom v ospredju. vi z vrstniki res majhen in droben. Če se prav spom-treniral smučanje. "Bil sem nim, sem imel konec osnov- polnil 25 let. Njegov cilj v kolesarstvu je postati uspešen kot Tadej Valjavec. "To^ je kar visok cti), a neka) si moraš želeti," še pove. In GaSper S vab, ko ni kolesar? Casa za kaj veliko druga seveda ni, premalo ga je bilo tudi, da bi študiral. Po koncu strojne gimnazije je sicer vpisal študij fizike, a je bilo preveč obveznih vaj in predavanj, tako da študija in ni šele prvo leto nastopa v brat," se spominja začetkov. Mlajši prav tako trenira ko- športa ni mogel usklajevati. najmlajši. Koma) so našli kolo zame, ker sem bil tako droben Ln majhen. Zakaj kolesarstvo.^ Mlade kolesarje je treniral Janez Bečan iz Bis- Sploh po zmagi v Kranju se trice pri Tržiču, sosed moje mi je odprlo. Povečala se mi stare mame. GJedal sem jih, kako so hodili na trening, in sem se jim pridružil, nekaj je samozavest." pravi Gašper švab. kolesar iz Brezij pri Tržiču, ki v letošnji sezo- kasneje kot moj starejši stvom. ne šole manj kot 40 kiiogra- mov," pojasnjuje. Kolesarstvo je v teh letih postalo njegov način življenja. Posveča se mu 24 ur na dan, sedem dni v ^ednu. Pomembno je, da mu pri tem ob strani stoji tudi družina, ki prav tako živi s kolesar- "Imam dva brata. kategoriji elite. Z zmago na VN Kranja je dosegel uspeh Na prvo zmago je moral kar čakati. "Izstopati sem začel lesarstvo, starejši ga )e treniral včasih. Oče je bil aktiven V prostem času rad posluša glasbe, za katero pravi, da kariere, dopolnil pa ga )e s 5. leta 2003, leto prej sem smučar, sedaj veliko kolesa- mu je največja sprostitev. pozimi veliko teče na smučeh, rad igra tudi hokej. O sebi pa pravit "Vedno sem dobro volje. Sem človek, ki Gašper Svâb ob zmagoslavju na VN Kranja ( fo^c. nosu bkc^b si skuša narediti čim manj problemov in vidi samo pozitivne stvari. Sem tudi trmast, kar pa mora biti vsak kolesar," pove z nasmeškom na obrazu. Do konci sezone ga čaka še kar nekaj pomebnih dirk, potem pa zaslužen dopust, ki ga bo najverjetneje preživel čez lužo, na zahodni obali Amerike. le vse dobro o Gašperju Švabu vedo povedati tudi njegovi sotekmovaJd. Da )e vedno nasmejan, pripravljen pomagati, je potrdil Vladimir Kerkez, dobro pa je zapisan tudi pri trenerju Miranu Kávašu, ki za konec o njem kot o kolesarju pravi: "}e dober za velike dirke. Zna se pripraviti, psihično se morda celo preveč obre- menjuje, vendar dokler so rezultati, je vse v redu. Zelo je sposoben. Je kolesar, ki je dolgo časa potreboval za prvo zmago, in je sedaj iz leta v leto boljši. Njegovi rezultati me ne presenečajo. Je zeJo hvaležen kolesar. Ko bi le imel še več takih." ZAZNAMOVALI SO MESEC Mesec kolesarstva Junij je na domači sceni mesec kolesarstva. Začel seje pravzaprav zadnji konec tedna v maju, ko je v Kranju najprej potekala VN Kranja, dan kasneje pa še dirka po ulicah Kranja. Cestni kolesarji so imeli tudi največjo etapno dirko na domačih tleh, dirko Po Sloveniji. V juniju je tudi najbolj množična kolesarska rekreativna prireditev, maraton Pranja. Pomembne tekme v Sloveniji so bile tudi za gorske kolesarje. Tadej Valjavec je bil več kot polovico dirke Po Švki v rumeni majici vodilnega. 1 FOTOf GORAZ» Kavči< Za naslove evropskih prvakov so tekmovali v Kranjski Gori, za točke svetovnega pokala pa v Mariboru. V svetovnem merilu pa je najbolj odmeval Tadej Valjavec. Najprej je na Gtru osvojil 9. mesto, nato pa bil veČ kot polovico dirke Po Švici (Mlečen v rumeno majico vodilnega. Dirko je končal na 7. mestu. Rumeno majico je izgubil v zadnji etapi, v vožnji na čas, kjer je etapno in skupno zmago pričakovano pobral domačin Pabian Cancellara. "Iztisnil sem, kar se je dálo. Poznala pa se mi je tudi utrujenost. Kljub temu morám bití zâ- dovoljen, saj sem več kot polovico letošnje dirke odpeljal v rumenem/* je po dirki na svoji spletni strani zapisal Tadej Valjavec, ki mu gre letos kljub Številnim tudi drugim obveznostim vse kot po maslu. 8iti v rumeni majici na dirki Pro- Toura je zagotovo velik uspeh, ki odmeva. Odmeval je tudi v njegovi domači Besnici, kjer so Tadeju Valjavcu včeraj popoldne pripravili prisrčen sprejem. M. B. V Kranjski Gori so gorski kolesarji tekmovali na evropskem prvenstvu v spustu. ( FoiotANtAduiovcc IO športni glas, torek, 23. junija 2009 J 0 ortn 0 orenjsk ě Na evropsko prvenstvo pet Gorenjcev Na teku na Ratitovec so se gorski tekači spet merili za naslove državnih pr\'akov. Hkrati je tekma štela kot izbirna tekma za nastop na evropskem prvenstvu. ÏAh'EZ FERUC hitela lani skorajda nepie-...................................... magljivo Matejo Kosovelj.ki Tek na Ratitovec velja za pa se šele vrača po hujši po- gorski tek v pravem pomenu škodbi in bo zagotovo v na-besede, saj tekaâ in tekačice daljevanju sezone stopnje-pod nogami občutijo tako vala svojo formo. Nastop na prvenstvu stare celine so si izmed gorenjskih tekačev zagotovili še: med mladinci Domen Zu- makadamsko podlago kot tudi pravo skalnato gorsko stezico, tó tekače čaka na zadnjem s trme j š cm delu proti cilju. Tako kotláni ie tudi le- pán in Urban Jereb ter med toss prednostjo dveh minut mladinkami Katja Kozjek. in pol z lahkoto slavil vse- Kot navajajo pravila za izbor stranski tekdČ dolgih prog, Mirja Kosovelj iz Nove Gori- reprezentance, bosta na potrditev Odbora za gorske teke ce. Drugo mesto in s tem pri Atletski zvezi Slovenije vstopnico za evropsko prvenstvo, Id bo julija potekalo lahko nastopila tudi četrto- uvrščeni med mladinci laka v avstrijskem Telfesu, si je Podobnik iz Žirov in tretja zagotovil Simon Alič iz Pol- med mladinkami Ajda Sitar jan, ki je večino tekme tekel iz Domžal. Izbor izbirne tek-V svojem tempu, saj je bil po u^e je bila pravilna odločitev, njegovih besedah Kosovelj saj bo prvenstvo potekalo na premočan» dmgi pa so kma- podobni progi, kot se vije lu po startu ie zaostaU za proti Ratitovcu.Telfes pa je v n(im. Med daaicami je prav preteklosti že dvakrat gostil Valerija Mrak v strmem gorskem delu na poti k drugemu mestu in v reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu tako drugo mesto osvojila Valerija Mrak i? Gorftnj^ vasi. "Po štartu smo se tukaj časa izmenjavale na Čelu majhne kolone in si do Pnov- ča nnbena od nas ni pňtekla svetovno prvenstvo in v zadnjih letih tudi tekmo za grand prix pokal v gorskih tekih. Kam se lahko uvrstijo tekači na močnem prvenstvu, je sedaj teiko napovedati, saj Na evropsko prvenstvo so se uvrstili tudi Gorenjci: Simon Alič, Valerija Mrak, jaka Podobnik, Ajda Sitar in Katja Kozjek, občutnejše prednosti. V zad" se kiog favoritov za najvišja njem delu je pospala Lucija mesta vsako leto precej širi. KrkoČ, sama sem se pcčulila izredno s^eže in cner^čno," na kratko svoj nastop ocenila Valerija Mrak, ki se dobro znajde tudi na ravninskih tekih, v osnovi pa ostaja gorska tekačica, ki je tokrat pre- Najmočnejši v Evropi so zagotovo Itaiijani, kar doka^- jejo te več kot desetletje na mednarodni sceni. Vsaka uvrstitev v prvo tretjino nastopajočih sa naše tekače pa bo več kot odličen uspeh. DomaČim zmaga v Dupljah Na tradicionalnem mednarodnem rokometnem turnirju v Dupljah, ki je bil letos ena od prireditev v počastitev občinskega praznika in ga je odlično organizira) domači TVD Partizan, so sodelovale štiri ženske in štiri moške ekipe. Med ženskami je zmagalo moštvo Akcija Ljubljana pred Dupljanskimi Žabicami, Kočevjem in Šentjernejem. Med Tanti so bili najboljši domačini iz Dupelj. Drugi so bili rokometaši Loka United, tretji gostje iz Slavonije in četrti igralci RK Dol«Hrastnik. Na slikr desno zmagovalno moštvo domačih rokometašev. J. K. POPOLNA RAZPRODAJA ZARADI OBNOVE TRGOVINE Pri nakupu štirih ali več izdelie je vzpe« sem drugega, kot ie imaš ....................................... zdravi obe nogi: "Precej se Davida Kustra sem prvii pozna pri moči. Največja opazila na letošnjem kole- razlika je pri kolesarjenju v vzpone. Po ravnini še nekako gre." Kolesarstva se je lotil resno in na leto naredi njal proti vrhu. Občudova- okrog 15, 16 tisoč kilome- nja vredno. Bil je kar hiter, trov. Je tudi Član slovenske kar pa ne čudi, saj kolesar- reprezentance in nastopil je stvu posveča skoraj ves svoj na paraolimpijskih igrah v Atenah in lani v Pekingu, V mla«iosti je v takratni Astri kjer je bil v slovenski odpra-v Ljubljani treniral kolesar- vi sploh edini kolesar. "Na- stvo, vse do leta 1992. Po- stopiti na paraolimpijskih prosti čas. tem je kariero na kolesu nadaljeval kot rekreativec. Živ. Igrah je bil moj glavni cilj, kf) sem 7ačel po nesreči ko- ljenje pa se mu je spremeni- lesaritL Uspelo rhi je," je zalo lets 1998. ko so mu po dovoljen. Na igrah je bil prometni nesreči pod levim kolenom amputirali nogo. Takrat je bil star 25 let. Po dveh letih rehabilitacije se je znova začel ukvarjati s kole» sarstvom. "Seveda je bilo za to potrebno veliko volje. Začetki kolesarjenja s protezo so bili težki, imel sem kar dosti problemov, predvsem zaradi proteze. Težko je bilo dobiti dobro. Za na kolo imam namreč prav posebno prole^o, djugdčjio kol za hojo," je pojasnil 36-letni uspešen in tako lani kot v Atenah v cestni vožnji v svoji kategoriji, torej med tekmovala z amputacijami nog pod kolenom, osvojil deveto mesto, Nastopa pa tudi na domačih rekreativnih tekmah, kjer je konkurenčen številnim rekreativcem, ki kolo gonijo z dvema zdravima nogama. "To je potrditev tekem. "Nastopil bom še na tudi riše. Bralcem za konèc mojega dela. Kolesaril se mi eni tekmi za evropski pokal, sporoča, da tudi v primeru, David Kuster kolesari s protezo. septembra pa na paraollm- če vas kdaj doleti takšna po- pijsketo svetovnem piven- škodba, kol je Jijega, ne dijo pTvič, včasih kar malo stvu v Itahji/' je povedal ne- smete obupati. "Vedno se zdi, da to kar cenijo. So pa seveda sploh tisti, Id me vi- David Kuster» ki je doma v presenečeni," pravi Kuster. kaj o letošnjih načrtih. Sicer pokažejo tudi Še druge mož- Vodicah. Kot pravi, je kole- Tudi v letošnji sezoni ima v pa poleg tega, da kolesari, nosti in kjer je volja, je tudi šariti s protezo nekaj pov- načrtu nekaj pomembnih hodi nidi v službo, rad pa moč," je zaključil, m V v sc I f ne kisline Robert Gušn s Na vsakem koraku nas ves čas opozarjajo, kako nevarne in nezdrave so maščobe. Vendar pa so nekatere maščobe tudi koristne in nujno potrebne za naše telo, tako da jih ne smemo vseh metati v isti koš. Nasičene maščobne kisline so kemijsko gledano zelo Škodljivih in strupenih pro* du letov. TakŠ ne ma š Čo b e telo uporabi za energijo ali pa za skladiščenje energije v telesu, ki jo shratii v podkožno maščobo. Vnašanje nasičenih maščobnih kislin pa povzroči dvig slabega hole steroU v krvi in negativno vpliva na naše zdravje. Zato takim maščobam pravimo, da so nezdrave. Nasičene Nenasičene maŠČobne kisli- mo dovolj že s polnovredno ne so kemijsko gledano zelo nepredelano prehrano. neobstojne na temperature, zato se pri segrevanju spremeni njihova struktura. Nenasičenih maščobnih kislin ne smemo izpostavljati svetlobi in kisiku, ter jih scgrc- Omega-3 maščobne kis Une so linolenske kisLne, Id jih najdemo v konopljinem, bučnem, lanenem in ribjem olju. Odličen vir Omega-3 maščob so "mastne" nbe. vati. saj oksidirajoin pri tem kot so losos, sardine, skuše. nastanejo prosti radikali, ki Od tod tudi izraz, zdrav kot obstojne in kot take tudi pri nezdrave maščobe prepo- segrevanju ne spreminjajo bistveno svoje strukture, Uko da ne tvoiijo telesu znamo po tem, da so pri sobni temperaturi v trdnem stanju. so za telo škodljivi. Vendar pa nenasičene maščobe poleg tega, da telesu dajejo energijo, znižujejo slabi holesterol In tako znižujejo tveganje za nastanek srčnih obolenj. Prednost nenasičenih maščobnih kislin je tudi ta, da zmanjšujejo potrebo po inzulinu. Zato tem maščobam pravimo, da so zdrave. Nenasičene maščobne kisli« ne lahko razdelimo na Omega-9, Omega-6 in Ome- gâ-3 maščobne kisline. Omega-9 maščobne kisline so oleinske kisline, ki jih najdemo v lešnikih in oljčnem oiju, njihov vnos pa ni nujno potreben, a vseeno zaželen. Omega-6 maščobne kisline so linolne kisline, ki so v bučnem, sojinem in sončničnem olju. Omega-6 maščobnih kislin telo ne riba. Omega-3 nialčobe moramo v telo vnaâati s hrano, saj jih naše telo ne proizvaja. Naše telo potrebuje Omega-3 maSČobe, da iz njih tvori še dve drugi maŠČobni kislini, to sta EPA in DHA. ki jih najdemo v ribah. Za vnos teh maščob lahko jemljemo tudi prehiar^ska dopolnila v obliki kapsul z ribjim oljem. Omegâ-3 maščobne kisline so zelo pomembna preventiva za preprečevanje kardiovaskularnih bolezni, ki nastanejo kot posledica zvišanega slabega holesterola, tn tako zmanjšujemo možnost infarkta. Poleg tega Omega-3 maščobe še nadzorujejo raven holesterola v krvi, znižujejo povišan krvni tlak, preprečujejo nastajanje krvnih strdkov, izboijšujejo delovanje inzulina in tako uravnavajo krvni sladkor, izboljšuje- more same proizvajati, zato jo delovanje srca, živčevja in jih moramo v telo vnašati sami. Vnos te maščobe ni imunskega sistema, pozitivno pa vplivajo tudi na naše Trojna krona kolesarstva Trojno krono kolesarstva sestavljajo tri naj prestižne j še dirke cestnih kolesarjev. To so Tour de France, Giro ďltalia in kolesarsko svetovno prvenstvo. Ob bok jim lahko postavimo le še špansko Vuelto. Zmagovalci teh dirk so lahko res le najboljši in najbolj vzdržljivi kolesarji. Robert Guštik Tour de France je najpre-stižnejša in svetovno najbolj znana cestna kolesarska dir- krat ni francoski časopis L'Auto (danes L'quipe) organiziral Tour de France, da bi povečal prodajo časopisa, tako je tudi Emilio Ca- ka. Elitne kolesarske ekipe rriiHo Costamagna, urednik in kolesarji se vsako leto zberejo julija in se nato tri tedne merijo na eni najtež- časopisa La Gazzetta dello Sport, v želji po višji nakladi organiziral Giro ďltalia. jih preizkušenj kolesarstva. Giro je bil tako prvič izveden Tour de France so prvič priredili že leta 1903 in od takrat naprej je bila dirka na sporedu vsako leto, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn. Najuspešnejši udeleženec teh dirk je Američan Lance Armstrong, ki je zmogel že sedem zmag v skupni uvrstitvi. Francozi so najpogostejši zmagovalci Toura s 36 zmagami, sledijo pa jim Belgijci 7 i8 zmagami. Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondidji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalii^acijski preizkusi. Prvi zmagovalec Toura je bil Maurice Garin. Giro d'ltaiia, ali kar Giro, je cestna kolesarska dirka, ki 13. maja 1909 v Milano z osmimi etapami in skupno dolžino 2.448 kilometrov, letošnji Giro pa je bil za dobrih tisoč kilometrov daljši. Prvi zmagovalec je bil Luigi Ganna. Vodilni na Tour de France nosi znamenito rumeno majico, na Giro ďltalia pa je vodilni od leta 1931 dalje oblečen v Toza majico (Maglia rosa), saj je to barva časopisa La Gazzetta dello Šport. Kralj gora nosi zeleno majico, medtem ko vodilni po točkovanju nosi svetlo vijolično majico (Maglia cida-mino). Giro ďltalia vsebuje Tudi dnevna tekmovanja In- tergiro, Icaterih vodilni ima na sebi svetlo modro majico. Italijan Felice Gimondi je rekorder po številu uvrstitev na zmagovalni oder na vsako leto poteka v treh ted- Giru, saj jih ima devet (tri nih v maju. Giro je dobil zmage, dve drugi mesti in zgled v Franciji, kjer je ta- štiri tretja mesta). « m > v . 'J K» v. • - i I I A'. ,v • •Vc > .. \ Vv r m 9 y,' ... « % » 4 V. O •-ijL • Tour de France ima kar nekaj gorskih etap. Ribje olje v kapsulah problematičen I saj jo dobi- razpoloženje. Plavalni klub Kamnik organizira 8. PLAVALNI MITING iSobota, 11. julija 2009 fiKamnik, letni olim)iliski ba\çn "Pod skalco" (50 m, 8 prog)^ ; ■i.'! • Začetek tekmovanja ob 9.30 Vljudno vabljeni, vstopnine nil www. 12 Športni glas, torek» 23. junija 2009 ê ort I # Mama in sin trenirata skupaj Predstavljamo športno družino Rakušček iz Žirov. V glavni vlogi sta tokrat trenutno najuspešnejša: mami Katja in i2-letni sin Cene. Maja Bertonceu Ena izmed bolj Športnih družin na Gorenjskem ie zagotovo diužina Rakušček iz Žirov. štejem tretje mesto na lanskem teku na 21 km na Ljubljanskem maiatonu, ki je štd za državno prvenstvo. Polma- raton sem pretekla v Času Športno aktivni so vsi: oče Mat- 1:26:11, kar je zame osebno zelo dober rezultat," pravi športnica in mamica treh sinov. Vsem trem sta z možem jaž» mami Katja in njuni trije sinovi: 12-letni Cene, 9-letni Nace in j-letni Bine. Vsi se udele^jejo tekaških tekmovanj, najboij uspešna pa sta mami Katja in najstarejši sin Cene. "Športnica sem že celo življenje. Ukvarjala sem se predvsem z aipinizmom in turnim smučanjem. S tekom pa sem se bolj resno začela ukvarjati po rojstvu tretjega otroka, torej pii skoiâj 33 letih/' je pojasnila Katja Rakušček ter dodala: "Ukvarjanje 2 alpinizmom in turnim smučanjem vzame zelo velik) časa. Přiteku je, kai se treninga tiče, lažje. Redno treniram pet do Šestkrat na teden. Večinoma tečem po ravnini ali v hiib, rada pa se use- dem tudi na gorsko kolo. Pravzaprav so mi blizu vsi športi, včasih sem igrala tudi nogomet košarko, odbojko, tenis in Matjažem, alpinistom in gorskim reševalcem, priv^ojila ljubezen do ŠportL "Najstarejši sin Cene tekmuje v gorskem teku in tudi na bolj ravninskih tekih ali na stadionu, Nace v metu ž^ce, vorteksa ali kro gle, športno aktiven pa je tudi že najmlajši Bine. Kar dostikrat se zgodi, da gremo vsi skupaj na tekmovanje v teku in ga združimo z izletom. Največkrat torej teče kar cela družina," Še pojasni Katja, ki je v svoji kategoriji med najboljšimi rekreativnimi tekačicami pri nas. Med najboljšimi pa je tudi njen najstarejši sin Cene, ki je svojo športno pot sprva posvetil nogometu, treniral ga je pet let, sedaj pa trenira atletiko. "Treniram pri ŠD Tabor Žiri, plezala v plezališčih. Tek je to- Iqer so naSi treneqj Borut Ma- rej logična posledica mojega lavašič, Jože Stanonik in dosedanjega športnega udej- mami, ki mi piše program tre-stvovanja." Dokaj redno se ningov. Veliko tečeva skupaj in udeležuje tudi tekmovanj v včasih jo udi prebitim, pred-gorskem teku, pa tudi na hol] vsem na krajših razdaljah, na ravninskih tekih. ' Tekma je daljših pa še ne," pravi Cene, v preizkus pripravjjenosti, na ka- prvi vrsti gorski tekač, "Gorski teri lahko primerjam tako svo- tek mi je všeč, pa tudi uspešno je čase iz prejšnje sezone in se telonujem. Tekmovati sem za* primerjam s konkurenco. Po- čel lansko leto. Največ mi poleg tega je na ůtónih tekmova- meni, ko sem v svoji kategoriji njih vedno tudi dobra družba, zmagal na teku na Grintovec, Ko enkrat prideš do nekega ni- ki je štel za državno prven- voja pripravljenosti, ti tekma predsta\dia imv. Dosegla sem že kar nekaj dobrih r^ultatov na raznih rekreativnih tekih, za svoj najboljši dosežek pa stvo," je povedal učenec 6. razreda, ter d S katerimi športi pa se 'V sezoni, to je marca in ukvarjate sedaj? "Prav zanimivo. Ko sem zaključila s študijem in je prišla na vrsto družina, na šport še pomislila nisem. Bila sem trikrat noseča, pa pet let "doječa", skrbela sem za gospodinjstvo. Ko se je pred 16 leti rodila Pia, sem se z vsemi štirimi zakopala v posel. S tekom sem spet začela, ko sem otroke vozila na trening. Fanta sta bila v tekaškem klubu na Bledu, Pia je tam obiskovala balet, jaz aprila, ko moram delati po dvajset ur, na šport niti ne pomislim. Podobno je bilo osem zim, ko sem pisala knjige. Deveto in deseto sem ustvarila poleti in zato imela najhiadnejši letni Čas le zase. Začela sem spoznavati Čare turne smuke. Sicer pa se v poletnih dneh moja rekreacija začne zgodaj zjutraj z zaKvanjem. V vročem dnevu v Štirih urah mojim žejnim cvetočim prijateljicam znosim tisoč litrov pa sem lahko znova obula vode. V jeseni me marsikdo tekaške copate." Zakaj tek? "Ker je to najbolj preprost način gibanja, pri katerem vpraša, ali hodim v ntnes. mam srečo, da sem po dolgih dnevih ko nimam časa 2a gibanje, spet takoj v formi. Zavedam se, da sem to potrebuješ le dobro voljo in lastnost podedovala. Sem pot. Obožujem tek po gozdu, tudi vzdržljiva. Tečem z lahkoto in pri tem neizmerno uživam • 2 vetrom v laseh po hribih. Tam vedno znova dojamem, v kako Čudovitem okolju živimo. Vsak dan do- (smeh). Včasih se mi je zdel živim kaj novega, tudi vonj, ki je meni izjemno pomemben, ni dvakrat enak. Tečem v soncu, dežju, snegu, piun- dri, podnevi, ponoči,..." Kaj vam pomeni Šport, re* kread ja ? "Šport mi pomeni način življenja. Ponosna sem tudi, da so otroci, ki so sedaj vsi v Ljubljani, aictivni, in da se gibajo v športni prijateljski družbi." dosežek, Če sem se povzpela na DobrČo ali Jamnik, danes me vleče vse višje. Tek, ki je krajši od treh ur, se mi zdi kar nekako "instant " Se udeležujete tudi tekmovanj? "Tekem se v zrelih letih ne udeležujem prav pc^osto. Dvakrat sem pretekla Ljub- anski maraton, nastopila Ruth Podgornik Reš je kot najstnica trenirala tek na sem na Slovenskem alps smučeh, sedaj pa le njen prvi šport tek - brez smučk Športno je torej aktivna vsa družina, tudi olit>ci. S čim pa se oni ukv^r^ajo? ' Trenutno Jan in Miha skupaj plezata in julija gresta v Kanado. Že kot otroka sta se zaradi usklajenih prevozov ukvarjala z istimi športi. Skupaj sta plezala, smučala, tekU na smučeh. MIha je šport zagrabil zelo resno, saj je bil dober tekač na smučeh, pa kombinatorec, štiri leta je tekmovaJ za mla- italijanskih Dolomitih, pre- še kako prav na mojih stro- dlani v francoskih Alpah, kcvnili odpravah, ko se po-Očarajo me mogočna lede- dajam po nova spoznanja kem maratonu na 50 km, spomnim se, da sem biJa na Uni sva z možem uživala v poti. Dobra kondicija pride )uat]onu Jamnik. Ponosna sem, da sem dvakrat brez večjega naprezanja zmogla Triatlon jeklenih. Lani sem presenetila tudi samo sebe, saj sem v svoji kategoriji zmagala. Po tekmi sem kar prekipevala od energije in si po veslanju, kolesarjenju in teku zaželela še do Planike. niška prostranstva, a ko pridem domov, se zavem, kako unikatni, filigransko lepi so naši hribi. Vesela sem, da na sever Evrope." Il] kakšne športne načrte imate za letos? fanta ne pozabita name in "Letošnje leto sem želela v rae vzameta s seboj v hribe. Najbolj vznemirljivo je bilo, večji meri posvetiti športu, a mi to očitno ni bilo name- pričal, naj grem na Tek na Grintovec • tako. malce za dinsko biatlonsko reprezen- trening. Sploh se mi ni sa tanco. le Student Fakultete njalo, kaj me čaka. Res, do za šport in letos je blestel v atletiki. Po očetu je adrenalinski odvisnež in sem lahko kar vesela, da se je lotiJ "varnega" športa. Začel je skakat s padalom! Pia pa je Nikoli ne bom pozabila, ko sem to zimo z Janom njeno. Prvega maja sem na« kako me je oče zlahka pre- plezala na Triglav. Lani po- mreč med spustom iz Stola dobiJa hude žulje, ki se niso zacelili šest tednov. To pomeni, da sem morala izpustiti gorski maraton štirih občin. Upam pa, da se bom lahko pripravila za 98 km dolg uitra maraton okoli Mont Blanca. Potrdilo, da sem zdrava, sem že poslala (smeh). " bra izkušnja." Kaj pa vaše preizkušnje ne-tekmovalne narave? 'Marca sem kolesarila po čudovitem jugu Španije. leti me je Miha peljal na Skrlatico, kar čez Kriško steno. S Pio pa obožujeva sončne vzhode. Pozimi vstajava pred peto, da se na Viševniku pokloniva soncu. Pogosto greva na BegunjŠČi- co, kjer so najlepši sončni zahodi. Ravnokar sem se vrnila iz naporne službene športni glas, torek, 23. junija 2009 13 s t rokovnj Novi sinus 912 Športno modo navdihuje ultra lahka vetrovka. Ime sem si sposodila pri Sinusu 912, saj je lahkost ena izmed najpomembnejših karakternih lastnosti atraktivnega artikla. Posebnost pa je tudi ta, da zložena zavzame minimalno prostornino. Nova vetrovka je idealna izbira za prve ture v gore, pohodništvo^ kolesarjenje, tek in prosti čas. Poletni "must have"! tUi^men Klobasa Skodbe, siabSa kapuca ia pa pri nižjih temperaturah nas rado zazebe. Odvisno je pač, kakSno turo ste si začrtali. V in pomembna svetovna pri- nasprotnem primeru bosta Športni sejmi, ki so vir informacij o svetovnih trendih reditev za naročanje izdelkov, so za novo športno modo napovedali inovacije in originalen dizajn na preizkušeno, dobro zasnovano pa veliko boljši kot ultra lahka vetrovka dvo- ali trislojna vetrovka. Nova ultra lahka vetrovka je m ini mali stično zasnovana funkcionalno osnovo. Po- in ima dve pomembni last- membno je iskanje novih nosti. Prva je ta, da je izjem- tehničnih rešitev, ki so bolj- no lahka, druga pa, da zlože- Se od preteklih kreacij. Nove na zavzame zelo malo pr^Ds- tkanine niso le odporne pro- tora. Vetrovka je zapakirana ti vodi, vetru in mrazu, am- v majhnem paketku ali mini pak so hkrati zračne in uravnavajo stalno telesno temperaturo. V teh mesecih bodo zelo primerne ultra lahke vetrovke, ki ponavadi tehtajo pol manj od običajnih, se pravi med 180 in 300 gramov. Letošnji bum in atraktivna novost. Top kvalitetni materiaU so Goreteks paciite, "conduit silk", "drytech'\ če želite seveda Merced«sa, zelo pri- vrečki, ki se zgoraj stisne z elastiko, tako da jo lahko vzamete s seboj, kamorkoli greste. Še bolj praktične pa se mi zdijo tiste, ki se zložijo v žep in jih lahko nosite pripete okrog pasu. Spomnite se, kako smo zlagali stare anorake v 8o-letih prejšnjega stoletja. Patent, ki je spet zaživel- Na otip je ta vetrovka zelo podobna mehki kopre- nasti tkanini, morda me meroma dobro dihajo. Najboljše dosegajo 15.000 mm vodnega stolpa, slabše pa okrog 5.000 mm in tudi manj. Mimogrede, vodni razmeroma nove na trgu, so v ponudbi predvsem enobarvne in to v zelo živahnih barvah. Takšnih, ki s i jejo. Bela je namesto črne, kovin- stolpec pomeni pritisk vode, sko srebrna je r.amesto sive. merni pa se mi zd^o tudi m^ce spominja na mehek ki ga material zdrži. Tkanina sveža zelena po svetovnih drugi preprostejši materiali, svilrfat papir. Kroj je naj- je označena kot vodotěsná trendih zamenjuje rdečo, za- ki imajo nižji vodni stolpec, osnovnejši s kapuco, zape- takrat, ko ima vodni stolpec nimivi pa sta tudi cian modra okrog 5000 mm. Vsi mate- oja se z zadrgo, ima dva žepa riali SO zelo tanki, mehki na za roke, na dolžini je stisnje- vsaj i.ooo mm. Ultra lahke vetrovke so zeio in oranžna. Naj se vidi! Cenovna zgodba se giblje od otip in razmeroma dobro di- nazelastikoinimarahlopo- primerne za različne aktiv- 30 evrov naprej, najdražje so hajo. Po funkcionalnosti so daljšan hrbtni del Njene nost. Kolesarji so jih dobe- takSne vetrovke, sploh prve iz kvalitetnejših materialov, čisto primerljive s težjimi vetrovkami, ključne po- tehnične lastnosti so povprečne, saj je namenjena predvsem za to, da jo oblečemo čez oblačila in se tako začas- sedno razgrabili, seveda pa se mi zdi idealna izbira tudi za prve ture v gore, pohodniš- lai okrog 200 evrov. Ce vas zamika, se oglasite v najbližji outdoor trgovini in v nekaj minutah boste odleteli s "Si- tvo, alpinizem, tek in nena- nusom 012" v roki. Saj ima- manjkljivosti pa so večja ob- no kjaščitiiiio pred vetruui in čutijivost materiala na po- vodo. So vodoodbojne in raz- zadnje tudi za prosti čas. Ker so ultra lahke vetrovke le v omaii še pzostor za mini paketek, kajne? L va Scottova lepotca v preizkus posodili dve kole- je veliko od CRi PRO CD. In si. Prvi je bil pravi tehnolo- vendar razlike so. Oprema ški biser, narejen po zadnji kolesarski modi. Specialka Scott CRi PRO CD je jasio karbonski lepotec, ki ga odlikujejo prav vse lastnosti, ki jih rabite za kvalitetno oziro ma kar dirkalno vožnjo. No, saj spedalka je narejena za hitre vožnje, zato ne preseneča, da je ta model narejen doma na Gorenjskem in ga iz karbona in je opremljen z pozna vsakdo v Sloveniji, ki vrhunsko japonsko opremo se navdušuje za kolesarje- Shimano Ultegra in obroči nem glasu smo se lotili "iska- nje. Podjetje Proloco Trade, Mavic Ksirium Elite. Drugi Mieosiav Braco cvienčakik Maraton Franja je za nami, pred nami pa še težji rekreativno-kole s ar s ki dogodek, ki so ga poimenovali napore, ki jih boste skušali unovčiti z dobrim rezultatom na tako dolgem in težkem maratonu, kot je Scott Alpe. Ni nam bilo treba daleč. 2e Scott Alpe in je namenjen samo ime maratona je klica-zgol] zelo dobrim kolesar- lo po imenu podjetja, ki je jem rekreativcem. Zahtevnejši maraton zahteva tudi boljše kolo. V Šport- je prav t^o Shimano Ulte- gra, ra2lika je le v tem, da ima Speedster narejen okvir iz najkakovostnejšega aluminija 700$, ki ga uporabljajo v kolesarski industriji. Nižjo ceno je proizvajalec dosegel tudi na račun neko* liko cenejiih obročev Alex race 28 aero. Posebej zaradi maratona Scott Alpe, ki bo prihodnji teden, je Proloco Trade občutno znižal cene obeh ko- nja kolesa, ki bi moralo za- d» <>• o», že vrsto let zastopa model, ki smo ga preizkusi- les. Uredništvo Športnega li, je prav tako Scott, vendar glasa obe kolesi jiriporoča dovoljiti potrebe boljših kolesarjev oziroma tako kolo, ki bi moralo zdržati vse vaŠe znamko Scott m je glavni pokrovitelj omenjenega ma« ratona. Velikodušno so nam z imenom Speedster S30 in se na prvi pogled ne razliku- boijšim in izkuCenejšim koles aiiem. i stal športno aktiven Tomas Clobočnik je, zanimivo, najprej obiskova glasbeno §olo, a kmalu spoznal» da klavirja ne bo igral. Navdušil ga je šport in največje uspehe je dosegel kot biatEonec. Kariero je zaključil leta 2003, ostal pa je športno aktiven. Mata Bertonceii Tomas Globoinik, 37-letEÍ nekdanji biatlone C z družino, ženo Andrejo, dekliško Vodnik, tudi nekdanjo smučarsko tekačico, in dvema si- no vonja, 8-leliiim Jernejem iû 5-letnim Križtofom, živi v Virmašah pri Skořji Loki, Zaposlen je na Policijski gati, sespommja. Zanimivo pa je, da se je pred Športom preizkusil y glasbi, kot v smehu pove, ne na nj^ovo željo. "Obiskoval sem glasbeno šolo. igral klavir, a bil brez posluha. Vse tipke so se mi zdele enake. oma sem imel klavir in znai zaigrati nekaj pesmi, tudi Marko skače. Še vedno akademiji v Tacnu in je še ga znam," je povedal. Nepri- naprej predan Sportu. merljivo bolje kot za klavir Kariero biatlonca je zaklju- jem se počuti v športu. Akti čil leta 2003, star 31 let. "Razlog je bil predvsem velika odsotnost od doma, delno tudi zdravstvene težave, je lepo vreme, grem v služ ven je ostal tudi po koncu kariere; "Kar precej se rekreiram, največ kolesarim, Če Poleg tega sem dosegel osno^Tie cilje, ki sem si jih zastavil v športu. Imel sem sem športno aktiven. Rad se bo s kolesom, pa tudi narava mojega dela mi omogoča, da že družino, zato mi je bilo Še težje oditi od doma na priprave in tekmovanja. Nisem bil več stoodstotno v bi- udeležujem tudi policijskih tekmovanj, medtem ko na druga rekreativna tekmovanja ne grem. Tekmovalne atlonu, ni bilo več pravega ambicije sem izživel. Bom motiva. Optimalno bi bilo sicer, da bi- vztrajal še do olimpijskih iger v Torinu leta 2006, torej še tri leta," pa nastopil na svetovnih veteranskih igrah, ki bodo prihodnjo zimo na Gorenj» skem " pravi Toma« Globočnik, ki Športno je aktivna vsa dru- ima na športno kariero lepe žina, tudi otroka. Trenirata spomine! "Kljub temu da nogomet, obiskujeta gimna- Tomas Globočnik z družino: ženo Andrejo in sinovoma lemejem (levo) in Krištofom Scott CRi PRO CD Scott Speedster S30 sem kot športnik živel drugačno življenje kot moji vrstniki, pa nisem biJ 2isto za nič prikrajšan. Sport mi je za življenje dal toliko, kot bi mi te^o dala katera druga stvar," Za največje dosež ke v biatlonu šteje peto m^ sto s svetovnega prvenstva, tretje mesto z evropskega prvenstva, trikrat je bil tretji na tekmah svetovnega pokala, dvakrat s štafeto in enkrat posamično na 20 kilometrov. Žal mi je, da takrat nisem uspel zmagati. Naredil sera vse, kar je bilo treba. Tekel sem dobro, ustrelil štiri niříf» Ořitno rai s tistimi štiko, starejši sin Jernej je pozimi med cicibani že 2magoval tudi v smučarskem teku. "Jernej pravi, da bo biatlonec in da bo v Tacnu v službi," z nasmeškom na obrazu pove Tomas, Id je ostal povezan tudi z biatlonom, v prvi vrsti kot strokovni komentator na nacionalni televiziji. V Skofji Loki je vodil tudi šolo biatlona, za katero je bilo veliko zanimanja in je zaživela, zaradi vseh dodatnih obveznosti, ki jih ima poleg službe, pa se je temu jwojektu moral odpovedati, Čeprav je btl dobfo zastavljen in bi dopti- takrat, to ie bilo leta nesel k razvoju biadona pri zma nas. J H Športni glas, torek, 2X. junija 2009 v r mi me ne i leda Miroslav Braco CvnpnčAKiN Matija Čemažar je sedemnajstletni učenec Srednje lesarske šole v Škofii Loki in trenutno najboljši spiistas na Gorenjskem. Iztok Tomšič, koordinator za spust s kolesi v Sloveniji, ga je letos prvič povabil v slovensko mladinsko reprezentanco. Njegov trener Sergej Ocepek ter celotni MTB klub Kranj verjame vanj in njegovo voljo do treninga in tekmovanj. Letos se je udeležil dveh dirk za slovenski pokal in obaloit je bil tretji. Iskrivega fanta z MUke sem zmotil na njegovem zadnjem treningu pred evropskim prvenstvom v Kranjski Gori. Na svoji doma- d progi je vadil skoke. Obedoval sem si dve skakalnici, za katere sem najprej mislil, da sta nekakšni oviri, petem sen nekaj časa rabil, da sem dojel, da sta tov bistvu skakal-n\á. prek katerih skače Matija s svojim kolesom. A to je skakalnicah Prek tega si ti upaš s kolesom? "la. Saj ni nič posebnega. Ene par metrov letiš, je pa fino za trening enostavnejših skokov." Enostavnejših skokov? Kakšni so tisd komplicirani? "Na dirkah v spustu je vse več skokov. Ne vem, ali ;e to zaradi atrakcije za gledalce ali gre pač sano vse skupaj v to smer, da postane vse skupaj še težje in zahtevnejše (snieli)." Potem sem ga prosil za en skok. Strašno sem si želel vi» deti skok s kolesom v živo. Matjja se je pognal po zalet in potem sem ga za trenutek izgubil iz fokusa. Čez nekaj sekund je začelo lomastiti po gozdu. Slišalo se je, kot bi krdelo divjih prašičev bežalo pred lovsko družino. Bliskovito se je prikazal tik pred vzletiščem ter se z neverjetno hitrostjo pognal čez skakalni' co. Osuplo sem gledal za njim, on pa mi je za atrakcijo še pomahal s krmilom levo desno in z zasukanim kolesom preletel več metrov, kot pa sem si upal predstavljati. Ob doskoku je z lahkote zavrl nekaj milimetrov pred javorjem in že je bil ob meni. A mami ve» kaj počneš s kolesom? "Ve, ve, ampak me nikoli ne pride gledat, ne na trening ne na dirko (smeh). Po moje Matija Čemažar "Seveda sem. Sergej je odličen trener. Pri njem zvem vse, kar me zanima in je povezano s treningom in dirkanjem, saj ima ogromno izkušenj. Prek kluba sem tudi prišel ceneje do kolesa, saj tako kolo stane celo premoženje. Tudi na dirke me vozi trener, tako dâ se ne morem prav nič pritoževati." Kje pa se spl<^ I ahko trenira spu^t? "Priljubljena in zelo dobra pr<^a je s Krvavca dol. Na tej progi smo največkrat Potem še v Kranjski Gori in jasno še vedno JoŠt, ki pa je malce organizacijsko težavnejši zaradi prevoza na vrh'(smeh)." Najin pogovor sva opravila pred evropskim prvenstvom v Kranjski Gori in po njem. Koordinator Iztok Tomšič je v Kranjsko Goro popeljal kar 13 mladincev. Kako je bilo zastopati barve državne reprezentance^ Odlično! bilo je toćno tako, kot sem pričakoval. Reprezentančni dres H da krila (smeh)." Torej si zadovoljen z nastopom? "Lahko rečerc, da sem zadovoljen. Seveda sem naredil nekaj nepričakovanih napak, ampak sem zadovoljen. Veliko bolje bi lahko odpeljal srednji in zadnji del proge, če bi vozil bolj tekoče oz. z malo manj treme a]i nekaj podobnega (smeh)." Mogoče zaradi strahu? "Ne, ne, to pa ne. Proge me še ni bilo strah. Vedno komaj čakam, da me spustijo s starta. Mogoče sem malcc pregorel v veliki želji po dobrem rezultatu, vendar sem tudi z 21. mestom zadovoljen. Moj zaostanek je bil sckur.d in jo )e preveč strah. Oče me to je po moje zadosten raz-včasih sprem'ja tudi na dir- log, da začnem še bolj zagna» ÉÉ kah. Podpira me pri mojem špcrtu. No, saj mc jc prav on spoznal s tem športom, saj me je večkrat peljal na Jo- štov spust, koje še bil." V Kranju se MTB Kranj ukvarja s spustom s kolesi že petnajst let. Matijev trener Sergej Ocepek spada med pionirje tega športa v Sloveniji, zato je čisto pravi no trenirati (smeh)." Torej bo evropsko prvenstvo ostalo v dobrem spominu? "Seveda! Organizacija je bila odlična. Konkurenca izjemna. Končno lahko primerjam, kam spadam v Evropi. Zdaj bi se rad preizkusG Še na svetovnem prvenstvu. Mogoče je bilo malce premalo gledalcev ob progi, naslov, na katerega se lahko Verjetno bi jih bilo več, če obrne vsak mladec, ki ga ta ápcrt zanima. Si zadovoljen s klubom in treneriem ? ne bi bilo maratona Franje na isti datum, saj je večina ljubiteljev kolesarstva bJa v Ljubljani. " Angleška bes'eda downhill za spust s kolesi je tudi pri nas že udomačena. V Sloveniji ima spust že dvajsetletno tradicijo in ta kolesarska disciplina ne spada več med ekstremne športe. mirosiav Braco CviFnČANIN Kolo za spust je le na prvi po-gied podobno gorskemu kolesu. Vendar, če si ga ogledate natančneje, opazite popolnoma drugačno geometrijo okvirja. VeČina okvirjev in spreiijih vilic ima možnost nastavitve za kakršnokoli spustaško progo. Pogonski sklop je precej višje nastavljen kot pri običajnih gorskih koiesih, kar omogoča varnejšo vožnjo po grbinah in ovinkih. Veriga na sprednjem zobniku je dodatno zavarovana in strahu pred staknitvijo venge med vožnjo skoraj ni već. Spustašto kolo je univerzalno opremljeno s sprednjim in zadnjim vzmetenjem. Kolo, ki ga vidite na fotografiji. ima na sprednjih vilicah kar 200 milimetrov hoda in na zadnjih 230 milimetrov. S takim vzmetenjem Kolo za spust zavore. Pri takih paddh terena in takih hitrostih mora spet pomembno s stališča lačila oz. zaičita je povsem vzdržljivosti po zelo razgiba- drugačna od običajnega kole- so prevozni zelo strmi, kam- spustaš imeti najzanesljivejše nih terenih. Pedalom ljubko- sarja. Spustaši nosijo čelade, niti, luknjasti, skratka najzahtevnejši tereni, kar se jih I ahko zamislimo oz. se j ih ne moremo zamisliti, da so pri- zavore, kar jih premore kolesarska industrija. Danes imajo taka kolesa že vsa hidravlične diskaste zavore z rotor- valno pravijo "fleti", so širša ki ščitijo kompletno glavo od in nimajo vpetja. Za tska pedala uporabljajo posebne čevlje s posebnim podplatom, ki menu za vožnjo s kolesom. V jem premera 203 milime- preprečuje drsenje. Spusta- proge so skoraj vedno vklju- trc^', kar omogoča maksimal- ško kolo jc skoraj cnkrattcžjc čeni tudi skoki, ki kolesarje no varno in zanesljivo ustav- od dobrega gorskega kolesa, vratu navzgor in "smučarska" očaJa, tako da so skoraj popolnoma podobni dirkačem motokrosa. Ščitnike nosijo na hrbtu, ramenih, kolenih, komolcih in seveda dla- ponesejo tudi več kot deset Ijanje, Zelo pomembni so saj tehtajo dvajset in več kilo- neh. Včasih zgolj ekstremisti metrov, zato si kolesa brez tudi obročniki, Id morajo zdr- tako mogočnega vzmetenja ne moremo zamisliti. Tretji žati vse tisto, kai vzmetenje ne absorbira. Pnevmatike so ramov. Glede na opremo in ti2đleriale, kdlerili |e kolo so danes spustaši vrhimsko telesno pripravljeni športniki narejeno, ne gre pričakovati, z izvrstnimi aerobičnimi spo- najpomembnejši del opreme širše kot pri običajnih gor- da se bo teža kaj kmalu spre- sobnostmi ter dobro psJiolo- spustaškega kolesa so seveda skih kolesih, kar je seveda minjala. Tudi spustaševa ob- ško pripravo. dO mg/e d^nnslno prillo, rditopin» Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. DicloFLEX 40 mg/g ra zf dpin' Novost v obvladovanju bolečine hitro lajša bolečino in ima dolgotrajen učinek s pomočjo pršilnika se enostavno nanaša hladi in osveži z vonjem poprove mete EKIPNO KOLESARJENJE PO SLOVENIJI_ 6OHÍNJ • NOVA GOfttCA ' POSTOJNA • KRANJ. 27. • MUST 2009 www.rekreatur.si linPh armaSwiss Cl^ûosr Mr>N* L fi^ 01^0609 10 • ♦ Gorenjski Glas » X triglav ^ ňomw MERKUR J nEt Sf?EBftNj SeJALfC 2000 AvlohkuPEAL M nlbO karto: športni glas. torek» 23. junija 2009 15 t m 0 $ rt Dvorec Visoko v Poljanski dolini je primerno izhodišče za krajše izlete po okolici. Lahko se povzpnemo do cerkvice sv. Volbenka ali pa se sprehodimo po Gozdni učni poti Visoko, ki se začne in konča prav pri Visoškem dvorcu. Mata Bebtcncel] metrov z 90 metrov višinske in žago. Če se boste odloČili ....................................... razlike. Označili so jo goz- zaobiskVisoškegadvorca,se Visoko v Poljanski dolini jc d^rji» ki vas po poti lahko fuái povzpnite še do cerkvice sv. znano po tamkajšnjem Vi. popeljejo. Tisti, ki pa se na Volbenka. Cerkvica je dobro vidna že z regionalne ceste škof] a Loka-Gorenja vas {ko se peljete proti Logu, jo za- soškem dvorcu, Id ga ie ieU pot želite odpraviti sami, si 1893 kupil dr. Ivan Tavčar Dvorec ie sedaj sicer prazen, pred tem priskrbite brošuro, v kateri so opisane posâmes- a kljub temu privablja števil- ne točke učne poti, kot so: gledate na desm strani). Do ne obiskovalce. Primeren je tudi kot izhodišče za krajše izlete po bližnji okolid. ?ri Visoškem dvorcu se začne in kon^a Gozdna učna pot Visoko, ki je dolga 2100 eno- in raznodoben gozd, ekološka niša, različne drevesne vrste, pomlajevanje in varovanje gozda. Pot se povzpne na razglednik, ogledate si lahko tudi čebelnjak cerkvice se lahko povznete peš, lahko pa tudi z avtomobilom. Na Logu zavijete proti Gabrški Gori, Dvostolpna cerkev je na višini 488 me- buhu, krvotoku, kapi, boíeči- trov in daje pečal vsej dolini, nam v nogah in protinu. Pozidana je bila v drugi polovici 17. stoletja. Vhodno pročelje z dvema zvonikoma ima lope, ká.so dajale zavetje številnim romarjem. Kot zasledimo v literaturi, je bil namreč sv, Volbenk na Slovenskem češčen kot zavetnik pa- stirjev, drvarjev, oglarjev, brodarjev in rezbarjev. Priporočali 30 3c mu bolniki na očeh, proti bolečinam v tre- Cerkev sv. Volbenka, kot se vidi izpred Visoškega dvorca. Pri dvorcu se začne in konča Gozdna učna pot Visoko Prila n Z) ajanie poletni vročini Tokrat smo pretekli krožno traso v okolici Kampa Šobec pri Radovljici. Lepa in razgibana krožna trasa, primerna za vroče poletne dni, kjer se lahko poigravamo s poljubno dolgimi razdaljami. Janez Feruc Ijem priskočila tamkajšnja Ko sem z glavne ceste zavil proti Kampu Šobec, sem nekako približno izračunal, da me že več kot pemajst let ni bilo v tem več kot zgledno urejenem kampu, kjer pretežno dopustujejo tujk gosli. tekačica, Id dobro pozna te- Tekaška trasa v okolici Kampa Sobec: dolžina 7,26 km. Parkirišče pred kampom - skozi kamp čez most - levo do Lancovega - po klancu navzgor - ________tako .. . popoldnevu dobro spoznal celotni kamp in okolico. Preidimo k stvari. Tekaško traso začnemo na parkirišču pred vhodom v kamp, bolje rečeno pred rcccpdjo. Nada- večinoma z Nizozemskega ljujemo po asfaltirani cesti ^ in iz Nemčije. Prave terene do lesenega mostu čez reko SpUSt CVO naZaj V kamp. Vsega iza sti Celotna tura je krasna za oči in porabo kar precej moči. Priporočam fotoaparat kot nujni del kolesarske opreme. Mirosiav Br/co cvtstičanin Kolesar» ki si,v svoji turi zaželi imeti malo ravnine, nekaj krajših vzponov, nekaj kratkih, a strmih vzponov, nekaj tehnično zahtevnih ovinkov, ka Kroparica, se začne klanec. ki je in ni priljubljen med kolesarji. Pravzaprav se klanec začne že dva kilometra nižje pri križišču z Upnico. a kolesarji vedno prižgemo štoparice, ko zapeljemo na kamniti most v sre^šču malce položnega spusta, zelo Krope. Klanec je dolg 4,2 zahteven vzpon in zelo za- km in s 500 metrov nad- hteven spust, naj se zapelje morske višine priplezate na po trasi, ki jo bom v nadalje- S30I Klanec je ovinkast Ln vanju opisal inje ena najljubših tned Glasoviini kolesarji. zelo zahteven. Cesta je popravljena in za kolesarje Mnogi bi rekli, da opisu lepo vozna. Najhujša strmi« ustrezajo vse gorenjske ce- na je prav na začetku in na ste, pa ni ravno tako. Včasih koncu, tako da priporočam je težki) v ilabili šesldesetili počasen začetek» če nočete, kilometrih najti tako tiaso, v da "shodite" tik pred vrhom. kateri lahko preizkusite vse Cilj vzpona je v vasi Jamnik» vaše kolesarsko znanj e. ki leži na vzhodnem poboč- Začnemo seveda pred suv- • ju planote Jelovica. Natanč- bo Gorenjskega glasa in se neje napisano se kolesarji peljemo čez Kokrico, mimo raje ustavimo malce naprej. Valyja čez Bobovek proti na koncu vasi je desni ovi-BeL, vendar zavijemo v Tati- nek, ki je ponavadi cilj za ča-nec in se po kolesarski stezi somerilce in ponuja prekra- peljemo do Cadovelj, Del sen razgled na cerkvico sve- poti od Tatinca do Čadovelj tega Primoža in Felicijana. je pravi kolesarski raj. Kratek sicer, a toliko bolj sladek. ker ni avtomobilov in je pogled na StoržiČ izjemen. Prek Trstenika se peljemo proti Pangršici, vendar tik poznano z večine koledar}ev z gorenjskimi motivi. Zaradi lepote razgleda priporočam postanek, ne bo vam žal. Celotno severno Ljubljansko kotlino boste imeli kot na pred njo zavijemo desno dlani. Potem sledi zelo za- proti Goričam. Ko prečkamo vas, se spet f^iključimo na hteven spust v Podbhco m še nižje v Nemilje. Ce boste v kampu in okolici zagotovo najdemo tekači. Ker sam prečkamo koj nato zavijemo levo na Razgled na poti je čudovit pač premalo poznam te tere- najlepši del trase - mehko ne, mi je na pomoč z vese- travni Ško Podlaga: asfaltna in-makadamska goini$ko cesto, čez coinik cesta, kolovozna pot, gozdna pot in travniška pot je proti koncu lepo razgiba» na z nekaj kratkimi klanci, dokler ne pridemo na makadamsko cesto, ki pride iz Bodešč in se nadaljuje proti Lancovemu. Na Lancovem zavijemo levo čez most in nato v prijemo strm asfaltni klanec, na vrhu katerega zavijemo levo in nato še dobra dva kilometra travniške in gozdne poti, ko se spustimo nazaj do izhodišča. Trening je bil opravljen v popoldan-ski vročini, natančneje s startom ob 16. uri. ko večina treniramo. Ta tekaška Trasa poteka deloma ob reld Savi, kjer sem takoj ob6Jtiî malce nižjo temperaturo, v senčnih gozdnih delih pa so bili pogoji že skoraj idealni, za hlajenje pa je poskrbel rahel vetrc. Poudarjam, da se ob primernih ukrepih da povsem normalno trenirati v vseh letnih časih. Kamp Sobec ponuja* odlične terene, ne nazadnje pa je to pravi kiaj za aktivni dopust. Osvežimo se lahko v reki Savi. ki treninga raje počiva v senci, a pravi jetno reke podlag vztrajni tekači se nikou ne piedamo, temveč treniramo. treniramo in še enkral privoščili tudi poležavanje kar v njej. Torej, vsak po svoje. klanec na Senično, ki je prvi klanec, ki vam bo vzel kar precej moči. Večina kolesarjev pravi, da je klanec tako lep, da te težko utrudi. )az sem drugačnega mnenja in zato večkrat spijem nekaj v gostilni Pri Bajdu, ki je ravno na polovici dvokilometr-skega klanca. Na vrhu se spustimo proti Križam in Še nižje v Loko. prek katere zgrpftili tablo, ki kaže proti Besnici, boste zgrešili tudi obe omenjeni vasici in boste priplezali v Dražgoše, zato bodite pozorri. Na spustu bodite zelo previdni, ker so ovinki zares nerodno speljani in cesta je tako strmo na nos. da zahteva, povsem brezhibne zavore na vašem kolesu. Od Nemilj in prek obeh Besnic ter Rakovice boste prevozili vse razen ravnine. V Krani boste "trčili" tik spet priplezamo na drugo za Rakovico in potem se bo- stran v Kovor. Zavijemo levo ste odločili in nadaljujemo proti Podnar- tu. Ko prečkamo železniške tire v Podnartu, zavijemo levo in kolesarimo v Kropo. Idilično naselje, ki slovi po tradicionalni železarski in lom etrov, zaidju- čili spet pred stavbo Gorenj-sk^a glasa ali pa zavili naravnost domov ali kam na osvežilno pijačo. Opisano turo nriDoročam dobro ori- kovaški dejavnosti, sije opo- pravljenim kolesarjem ozi- moglo od naiavne katastrofe izpred dveh let. Ko prečkamo kamniti most prek poto- roma tistim, ki se jim ne mudi in imajo zelo radi pa- noramske razglede. i6 Športni glas» torek, 23, junija 2009 t n i m ivosti ortni kviz Odgovorite na vprašanja in nam do 21. julija 200g odgovore pošljite na naslov: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, BÍeiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom: "ZA ŠPORTNI KVIZ", seveda pa zraven pripišite tudi svoje osebne podatke. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela darilni bon trgovine Bokal sport, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/5112 880, www.bokal-sport.si. 1. Koliko golov je dosegel Miian Pavlin v dresu slovenske nogometne reprezentance: 4 □ 5 □ 7 2. Kdo je bil prvi zmagovalec kolesarskega Gira ďltalia? D Luigi Canna □ Carlo Gaielti Carlo Oriani 3. Kolikokrat je naslov svetovnega prvaka osvojil motociklist Valentino Rossi? □ 7 S 9 4. Kateri NBA-zvezdnik je znan pod vzdevkom "Flash") Steve Nash LfBron James _l Dwyane Wade 5. Kdo je dobil prvo dirko letošnjega prvenstva Formule li lensoD Button Nico Rosbere H Fernando AIodso I Ml/l«.' J « Pravilni odgovori iz prcjSnjc številke so bili; letošnji Super Bowl so osvojili igralci Pittsburgh Steelersov, v veleslalomu na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju je Tina Maze osvojila drugo mesto, v lanski ligi EBEL so hokejisti Olimpije osvojili drugo mesto, odločilni gol na finalu Lige prvakov med Barcelono in Sampdorio leta 1992 je dosegel Ronald Koeman, na letošnjem svetovnem rokometnem prvenstvu na Hrvaškem je slaviia reprezentanca Francije. Nagrajenca športnega kviza iz prejšnje številke sta Branka Vrhunec Žnidaršič in Jaka jerala. Pripravil: R. G. Mali baletnik brez nog in roke Pogumni britanski deček Harvey je že kot dojenček ostal brez spodnjega dela nog in ene roke, a to mu nI preprečilo, da se ne hi vpisal v baletno šolo. Han.;ey Phillips je kot devetmesečni dojenček zbolel za meningitisom in kasneje so mu zaradi zastrupitve krvi amputirali spodnji de! nog, eno roko in prste druge roke. Obupana mama Usa je medijem zaupala, da je mislila, da se z njim nikoli ne bo nihče hotel Igrati in da bo obsojen na sarnotarjenje in zavračanje vrstnikov. Pogumni deček pa je mami in svetu pokazal, da se ne bo tako z lahkoto vdal. Na njegovo željo so ga vpisali na ure baleta. Naučil se je teči, skakati in plesati, trenutno pa čaka na svoje prve proteze. Harveyjeva učiteljica baleta Nicky Wright je povedala, da se fantič zelo dobro znajde in Htro uči. R. G. Zoe med dvigovanjem uteži Močna štiri naistletnica Smith je najmočnejša deklica v Veliki Britaniji. Stirinajstletnica ima tako razvite mišice, da lahko dvigne kar 95 kilogramov. Učenko, ki živi v jugovzhodnem delu Londona, so uvrstili med najuspešnejše britanske športnike v letu 2008. Mlada športnica je namreč na tekmovanju v Indiji osvojila zlato medaljo. Zoe je v svoji starostni kategoriji postavila svetovni rekord, v treh poskusih je skupno dvignila kar 159 kilogramov. S svojimi dosežki je že postala ena od glavnih kandidatk za nastop na olimpijskih igrah leta aoi2> ki bodo prav v njenem mestu. Prej je bila telovadka, z dviganjem uteži pa se ukvarja od la. leta. R. G. Kjer je volja, je tudi uspeh. Končno zmagal Po skoraj 30'letni jahaški karieri je britanskemu jahaču An-thonyju Knottu končno uspelo zmagati. Doslej je bil znan predvsem po tem, da je v cilj vedno prijahai zadnji. Anthony je bil tako zelo navdušen, da se je tik pred ciljem s svojim konjem že skoraj ustavil in mahal občinstvu. Zadnji trenutek je opazil, da dirke še ni konec in zmagoslavno prijahai čez ciljni črto. To je njegova prva zmaga v 44-letni karieri.R. C. tohn McEnroe Ameriški teniški igralec jo|in McEnroe se je rodil teta 1959. V bogati karieri je dobil sedem turnirjev za grand slam. Trikrat je bil najboljši v Wimbledonu (^981,1983 in 19S4) in štirikrat na OP ZDA (1979,1980,1981 in 1984). Leta 1977 se je prebil na veliko sceno, potem ko se je iz kvalifikacij prebi vse do polfinala Wimbledona. Leta >979 je prvič zmagal na OP ZDA, v treh nizih je odpravil rojaka Vitasa Gerulaitisa. Poleg sedmih zmag je izgubil tudi Štiri finala na grand slam turnirjih, V enem izmed najbolj napetih dvobojev v zgodovini wimbledonskega turnirja je leta 1980 izgubil v petih nizih proti Švedu Bjornu Borgu. Osvojil je 77 turnirjev med posamezniki in 69 med dvojicami. Zaslužil je več kot 12 milijonov ameriških dolarjev. Med posamezniki je dobil 867 dvobojev, izgubi) pa jih je 192. Športno pot je zaključil leta 1992. R. C. Zmaga Roka Benkoviča Leta 2005 je skakalec Rok Benkovična svetovnem pn/enstvu v Oberstdorfu postal presenetljivi svetovni prvak na srednji skakalnici. Kamničan, ki prej v karien ni dobil nobene tekme za svetovni pokal, je zmagal s skokoma in 91 metrov Drugi je bil Čeh jakub Janda, tretji pa Finec janne Ahonen Na odličnem šestem mestu je končal jernej Damjan Benkovič je večino dela opravil v prv\ seriji, koje dobro izko ristil izjemne pogoje na skakalnici in s 101 metrom deklasi ral konkurenco, saj si je pred najbližjim zasledovalcem i Norvežanom Bjornom EInarjem Rômôrenom pfiskakal pet i točk prednosti. V finalni seriji so se razmere poslabšale. Tekmovalci so le stežka skakali več koč 90 metrov. Benkovič je hladnokrvno odskočil in pristal pri 91 metrih, kar je bilo več kot dovolj za zlato. Jando je-prehitel za 6,5 točke. R. G. Rok Benkovič I Forc Go9A?o GORENJSKI GLAS torek, 23. junija 2009 EKONOMIJ / FINi suhn .za rgi @g-gias .si 17 razvoj po krize Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana ta dni obnavljajo vzletno-pristajalno stezo in širijo letališko ploščad. Pred dnevi sta si dela ogledala prva moža družb investitorja in izvajalca. BciStian Bogataj Zg. Brnik • "Investicija v vzletno-p ris ta ial n o stezo je za letališče pomembna s treh viB d^m pravil Kmečki glas v sodelovanju 2 Zvezo kmetic Slove- domači župan Franc Čebulj» center Cerklje in hišni an- govorile na vsa zastavljena nije, pri organizaciji priredit- nato pa so se z avtobusom sambel AvsenJc, so vse kandi- vpralanja, so se nato pomeri- ve pa sta sodelovala le Aktiv popeljale do nekaterih zna- datíce najprej odgovarjale na le še v ročnih spretnostih. kmeddh žena Kranj • odbor menitosti v občini Cerklje - vpiašanja o spomladanskem Najprej so lupile krompir, Cerklje in Občina Cerklje. grad Strmol, katakombe v urejanju vrta, gorenjski kuli- nato prepoznavale zelišča, na- Vseh Šestnajst kandidatk, Adergasu in ribogojnica na narild, pridelavi mleka, občini zadnje pa iz kock sestavljale med katerimi sta biii poleg PŠati. Cerfdje na Gorenjskem in de- maketo traktorja. Najboljše tri končne zmagovalke od Go- Na finalni prireditvi.ld so jo javnostih Zveze kmetic Slove- so rudi bogato obdarili, nagra- reiijk še Mateia ŠLnk iz Suhe popestrili mladi harmonikarji nije. Najboljše tri • Ema Ko- de 50 poleg Kmečkega glasa pri Kranju in Pavla Pimat iz pod vodstvom Darka Kovača, žuh, Jožica Mehak iz Šlocja^ prispevali KovaŠtvo Janez Zgornjega TuŠtanja (Morav- dramska sekdja E)ruŠtva upo- na in Marjeta KoŠan iz Selni- GloboČnik, RTC Krvavec in če), je že dopoldne sprejel koiencev Cerklje, Mladinski ce ob Dravi, Id so pravilno od- Pknšarija ViženČar. Novi projekti za razvoj podeželja Lokalna akcijska skupina Gorenjska košarica je objavila razpis za sofinanciranje razvojnih projektov v letu 2010. Deset projektov, ki so bili izbrani lani, že izvajajo, še osem pa bodo začeli izvajati jeseni. Boctian Bogatai razvoja podeželja izbral 18 nekaterih primerih izbrani set projektov, ki so že potrje- projcktov z različnih podro- nosilci projektov šc priprav- ni, bodo začeli uresničevati Kranj - Lokalna akcijska sku- čij razvoja podeželja (razvoj Ijajo analize. Študije in druge vsaj do začetka oktobra. pina za razvoj podeželja Go- turizma, ohranitev in razvoj dokumente, jeseni pa bodo V teh dneh pa je LAS Go- renjska košarica (LAS), ki deluje na območju 14 občin življenja na vasi, ohranjanja naravne in kultume dedišČi- rezuitati projektov vidni tudi renjska košarica objavil še po-na gorenjskem podeželju," ziv za nove projekte, ki jih Gorenjske (Bled, Bohinj, ne, razvoj novega znanja za pravi Helena Cvenkel iz Re- bodo izvajali v letu 2010, "To Cerklje na Gorenjskem, Gor- razvoj podeželja, razvoj no- gionalne razvojne agencije je priložnost za društva, ustaje. lesenice. Jezersko, Kranj- vih dejavnosti na podeželju Gorenjske (BSC Kranjj. Ti nove. zasebne neprofitne za-ska Gora, Mestna občina ...), ki so skupaj vredni skoraj projekti so: Tradid j a doma- vode,podietjainLnštitudje,ki Kranj, Naklo, Preddvor, Ra- 1,2 milijona evrov, od tega čega lesa v sodobni gradnji, želijo prispevati svoj delež k dovljica, Tržič, Šenčur in Ži- znaša podpora Leader (denar Odekozmadokmha^Študi- razvoju podeželja," pojasnjuje rovnica) je bila ustanovljena iz Evropske unije) dobrih ja priložnosti vzpostavitev Cvenklova. Višina sofinand- leta 2007. Med 41 ustanovni- 570 tisoč evrov, preostalo pri- klavnice za drobnico, Doda- rauja projektov znaša od 30 mi člani so občine, inštitud- spevajo lokalne skupnosti in na vrednost ponudbi podeže- do 80 odstotkov oziroma od Ija, Ko smo pod Trteiavom, dva do sedemdeset tisoč ev- je, nevladne organizacije in zasebniki. podjetja, odprti so tudi za nove člane. "Prvih osem projektov, ki Dokumentadja za tematske so bili potrjeni lani, smo za- poti s promodjo, Mreža po- rov, na voljo bo skupno približno dvesto tisoč evrov. Rok LAS je v sklopu doseda- čeli izvajati marca, kar pome- deželskih tržnic, Mreža po- za prijavo projektov je 15. julij njega delovanja prek dveh ni, da smo na začetku in je deželskih informativno-tu- do 15. iire, več informacij v pozivov za sofinanciranje rezultate težko pokazati. V risiičnih točk. Naslednjih de- RRA Gorenjske (BSC Kranj). Gozdnogospodarski načrt za Žirovnico in Radovljico Maitaž Gregorič Žirovnica in Radovljica - levi naćrta Radovljica - levi breg ločeni pogoji za usklaient) ....................................... breg Save za obdobje 2009- Save pa je razgrnjen na 2a- rabo gozdov in poseganja v Žirovnica, Radovljica - Blej- 2018. Obe javni razgrnitvi vodu za gozdove Slovenije, gozdni prostor, najvišja mož- potekata od 16. do 29. junija Območna enota Bled, J.juh* na stopnja njihovega izkoriŠ- vsak delovni dan od 7. do 15. Ijanska cesta 19 na Biedu. čanja, potreben obseg gojit- ure. }avna razgrnitev osnut- Javni obravnavi bosta organi- venih in varstvenih del, poka načrta 2ircvnica je v pros- zirani na mestih javne razgr- goji za gospodarjenje z žival- ska enota Zavoda za gozdove Slovenije obvešča vse lastnike gozdov in druge zainteresirane posameznike in organizacije, da sta javno razgrnjena osnutka gozdnogospodarskih načrtov torih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote lese- nitve 29. junija ob 10. uri za enoto Žirovnica in ob 12. uri slom svetom, prednostna območja za odpiranje gozdov s za nice, Cesta ToneU Tomšiča za enoto Radovljica - levi prometnicami in usmeritve gozdnogospodarsko enoto 68 na Jesenicah. Osnutek breg Save. Z načrtom so do- za krepitev funkdj gozdov. Ï I 4 # f f GORENJSKI GLAS torek, 23. junija 2009 A 19 Pravijo, da šentjanževke zacvetijo okrog šentjanževega, od tod izhaja tudi njihovo ime. Zdaj je torej čas, da začnemo nabirati prelepe rumene cvetove in iz njih pripravljati šentjanzevo olje za po sončenju ali jih posušimo za pomirjajoč čaj, ki lajša depresijo. PaviaKuner sveže cvetove šen^anževke ....................................... namakamo v štirikratni koli- O rasdini, ki jepol^endi na- i in I olji nega olja. Stekleno stala iz krvi ob ob^^ijenju )a- posodo» v kateri jih namaka-neza Kistnika, je že Paracdsus zapremo in za tri tedne zapisa]: "Boljšega zdravila za postavimo na toplo mesto. Občasno vsebino pretrese-mo. Po tem času bo olje do« rane ru mogsče najti v nobeni deželi" Gráki in rimski zdrav- niki so Šentjanževko na veliko bilo značilno rdečkasto bar-uporabljali za celjenje ran. Njen vo. Precedimo ga skozi krpo ugoden vpliv na žrvce pa so od- ^ prelijemo v majhne tem- krili Šele v 18. stoletjij. ne stekleničke, ki jih dobro zapremo in shranimo na hladno, temno me^. Šentjanževo olje po sončenju Šentjanzevo olje velja v ljudskem zdravilstvu za eno najbolj čislanih in največkrat uporabljenih zdravil za zdrav- vleček oziroma tinituro pri- Ijenje sončnih in vseh drugih pravimo tako, da dve pesti opeklin. Učinek zaviranja šentjanževih listov tri tedne vnetja temelji na flavonoidih, namakamo v litru žganja, ki jih rastlina vsebuje. Sent- Pripravek uporabimo proti Sentjanževa tinktura proti rev m i Sentjanžev alkoholni iz- Sentjanževka cvete od junija do septembra revmi ir. za natiranjc drhtečih udov pri starejših ljudeh. janževki uânkovîto pomirja od sonca razdraženo kožo in jo neguje po sončenju, a pri njeni uporabi je trew bití zelo Antidepresiv iz narave previden. Nikoh ne uporabljamo pripravkov iz Šentjan- Šentjanževka je lastliriski ževke, kadar se nameravamo antidepresiv, ki ima znaten izpasta'/ijaii sot^hj ali obiska. vpliv ni^-izholjlanje razpol- ti solari) ' ne uživajmo njene- oženja. Protidepresivno de- ga čaja in se ne mažimo s lovanje resda nastopi počasi šentjanževim oljem. S sled- - prvi učinki se pokažejo šele njim se namažemo §de zve- po dveh tednih uživanja in čer, ko smo priSli s sonca, se stopnjujejo do četrtega hudih depresij (pri sočas- .mem psihičnem delu. Omi- Sentjanževo olje naj bi dobro- tedna» a po tem času je ud- nem uživanju antidepresi- li občutek izčrpanosti, utru- dejno vplivalo na nečisto, nek trajen. Ugodnovpliva na vov lahko pride do medse- jenosti in deiovne izgorelo- suho, razpokano in luskasto naše počutje, notranja nape- bojnega vpliva, zato se o sti. Poleg tega je učinkovito kožo. Dobro se obnese tudi tost popusti, neutemeljeni uporabi Šentjanževke vedno pomagalo proti krčem in že- pri zdravljenju krvavečih ran, strah se razblini, poveča se posvetujmo z zdravnikom), lodčnim bolečinam, spodbu oteklin, poškodovanih mišic, zbranost bul, podplutb in Čirov. Šentjanževka izboljšuje simptome depresivnega razpoloženja. histerij, žalosti, brezvoljno- ja pa tudi odvajanje vode. Čaj sti, duševne utesnjenosti, pripravimo tako, da dve žlič- Kako ga pripravimo? Šentjanževo olie je izvle- Osvežujoč in pomirjujoč čaj nespečnosti in migren. Učinkovine šentjanževke de- ki zeli prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati îujejo na hormonske žleze, pet minut, nato precedimo. Okusen in osvežujoč šent- zato je čaj učinkovit za blaže- Skodelico toplega čaja spije- ček šentjanževke v oljčnem janževkin Čaj se priporoča nje težav v menstruaciji in mo zjutraj na tešče, skodeli- olju. ki ga dobimo tako, da pri lajšanju lažjih do srednje menop>avzi. Koristi po napo- co pa zvečer pred spanjem. KUHARSKI RECEPTI Za vas iZBfRA Da»4ica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: kumarična hladna juha, pečen piščanec, pečen mladi krompir 2 majaronom, glavnata solata z ruko-lo in redkvk:ami, borovničev zavitek; Večerja: palačinke z mlado čebulo, jogurt. Ponedeljek • Kosilo: špageti z bolonjsko omako, glavnata solata s pehtranovo polivko, marelice s sladoledom; Ve< čerja: jetrni zrezki z žara s čebulo in koprom, jajčevci v ma« rinadi. Torek • Kosilo: zelenjavna enolončnica, solata s puranom, jajci in sirom; Ve^eqa: ocvrta cvetača s tatarsko omako, francoska štruca, nektarine. Sreda • Kosilo: goveji zrezki na žaru, kruhovi cmoki 2 drob-ïijakovo omako, kumarična solata; Večerja: koruzni žganci, kislo mleko. Četrtek • Kosilo: zelenjavna enolončnica, kaneloni z nadevom iz kurjih jetrc, meSana solata; Večerja: skutni zeliščni namaz, jajčevci v marinadi, zrnati kruh. Petek - Kosilo: postrvi po tržaško, krompir v koscih, šopska solata (paradižnik s čebulo In mladim slanim sirom); Večerja: kumare s krompirjem in bučnim oljem v solati, hrenovke na žaru, jagodna pena s sladoledom. Sobota > Kosilo: mešano meso na žaru, zelena solata z jajcem in koruzo, sadno pecivo z rabarbaro in borovnicami; Večerja: ostanki z žara, ajvar, kruh. Solata s puranom» jajci in sirom Sestavine: 7 giava hrustljave solate, 3 jajca, 30 dag pečenih in narezanih puranjih zrezkov, 10 dag sira, 2 žtici olja, 4 parodii- niki, i,s df jogurta, 2 žlici solatne majoneze, i žlica kečopa (po želji), 1 žlička gorčice, sol, poper U rnlinCka. jajca trdo skuhamo. Meso začinimo in opečemo na vročem olju, ohlajenega pa narežemo na trakove. Jajca olupimo in narežemo na četrtine. Sir narežemo na kocke, paradižnike na krhlje Solato očistimo, operemo, odcedimo, narežemo. Jogurt zmešamo s solatno majonezo, kečapom, gorčico, d oso limo in popopra-mo. Vse sestavine zmešamo, damo v servirno skledo, obložimo z jajci in ponudimo. Drobnjakova omaka ' Sestavine: 1 žlica masla, 1 žlica moke, četrt litra mleka, 2 žlici drobnjaka, 1 strok Česna, sol, poper, lonček kisle smetane. Na maslu prepražimo moko, vendar samo toliko, da svetio porumeni. Med stalnim mešanjem počasi dolivamo mleko. Ko postane gosta in gladka, dodamo strt česen, drobnjak in vse drugo. Vse skupaj dobro prevremo, odstavimo In dodamo še kislo smetano. Po želji med kuhanjem dodamo še nekaj rezin sira. Dobrodošle spremembe 101 V RAKOVIH KLESĆAH Marifta Smolnjkaf Zdrav đovek ima tisoč raz- svojih pljučih. Nekateri celo Spremembe, ki sem jih bila stanji, fci jim rečemo (Zaradi zmanjšanja řrombo- ličnih ždja, bolan eno samo: menijo, da sem izjemno, da zaradi raka v preteklih dveh blemi in ki povzročajo stres, citov v krvi. bom prejela ozdraveti. Kdo je to misel prv; m reČem nadniiravno pogum' letih ddežna, so veČ kot le do' Neverjetno, kaj vse me je v zmanjšanj odmerek.) S tem izrekel, ne vem. vsekakor na. To je velikanska zmota. brodošle. Nič več ne kadim. "prejšnjem" življenju sprainlo bo krog sklenjen. Kemoterapi- drži. Drži. Imam moč in pogum. Svojega telesa nič veČ ne ohre- iz ravnotežja. In s čim vse ja mi je uničila dobršen del ampak t p ni moja lastna, menjujem in ne zastrupljam sem sama druge spravljala ob zasevkov v pljučih, a ne vse/t. Petek, 19. junij imanentna moč. Verjamem z nezdravo hrano. Uživam v živce Do nadaljnjega bom stanje in čutim, da je prišla to moč naravi. Hodim v hribe. Red- In sc opravičujem. In prosim vzdrževala z bioJoftimi zdra- Moja zgodba se poàxsi izte- vame od zunaj in postopoma, no in celo viČkrat na dan telo- odpuŠČc vili. Aleluja za tercevo. In za ka, Medijska, ne življenjska, danita moja moč od nikogar vadim. Teicm. Plavam več Živim za današnji dan. 2i- medicinsko znanost nasploh. da ne bo pomote. O življenj- drugega kot od Svetega Duha. kot sem nekoč. Kupila sem ski ne odločam sama, niti me- pa naj si ali reče kdor mehanski pripomoček za krc- zase in za druge drusi dicina ne, paČ pa vi^a sila. koli kar Icoli. To moč sem si pitev pljuč, ki ga tudi redno drugi Ne p retirava m, če rečem, da pri Vse mogočne m k ratk o uporabljam. Vm ila sem se v za jut sem v p rctekl ih dveh letih uži- malo izprosila. Z molitvijo in božje naročje; se pravi, redno r&ŠČka Načrtujem obisk In za požrtvovalno ter pHjaz-nc medicirisko osebje na oddelku 200 na Golniku. In za dr. Petra Papugo. In za gospoda Dragana Adama, žup- vala v vsem, kar se mije doga- z zaupanjem. In neizmerno molim in se kolikor řoíiio red- gprja. íři Lurda. în Jlima. In nika v ljubljanski nunski cer-jalo in kar sem doživljala ter srečna sem. da sem to preiz- no udeležujem svete maše. In Londona. In Pariza. Oh, kvi. Zu ljubečo in Ijub^eno preživljala. Vedno znova se kušnjo zmogla. Ne k udcja- še bi lahke naštevala. Pred- kako neopisljivo lepo je življe- družino in prijaulje. Za Ma- čudim sama sebi, s iíolíHno nji ti. osmisliti, ampak tudi vsem pa se ne obremenjujem svřtu lahkoto spm se (in se še vedno I priznati. Sama sebi in še zla- z obrobnimi, nepomembni- Sicer pa prav zdaj čakam pravzaprav soočila s tujkom v iti okolin. mi. celo smešnimi življenjski' na 6B cikel kemoterapije, rijo Vol^ak, urednico Gorenjskega glasa. In za moje hralcc. Iskrena hvala. \ » f i I 20 ZANIMIVOSTI ín/o^g-gíos.yi GOREN)SK] GLAS torek» 23. junija 2009 volčji Potok V Arboretumu izbrali najlepšo vrtnico člani Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboreturn Volčji Potok so v arboretskem rozarlju na predzadnji dan pomladi pripravili že tradicionalni peti slovenski dan vrtnic ali rož* ni dan. V rožnem vrtu Arboretuma, ki so ga v celoti obnovi« li in razširili pred sedmimi leti» v teh dneh cveti dvesto sort vrtnic, med njimi divji in na pol civji šipki» skupine t. i. zgodovinskih vrtnic, veliki rožni grmi, popenjavke, mnogocvet- ne vrtnice, čajevkein druge sorte. Družabnega srečanja med cvetočimi vrtnicami in v soju bakel se je udeležilo približno 150 ljubiteljev vrtnic Iz vse Slovenije, ki so prinesli tudi svoje naj(jubSe cvetove, ki so jih razstavili In ocenjevali. "Za najlepšo smo po preštetih glasovalnih lističih letos razglasili vrtnico double deltght. Gre za čajevko v prelivajočih se ru* meno rdečih barvah s svetlo sredico/ je zmagovalno vrtnico gpisal Matjaž Mastnak, ki je pripravil tudi strokovno vod- sNo pO rozariju. I. P. Ljubitelji vrtnic so najlepšo sorto tudi letos izbirali med več deset pisanimi in dišečimi cvetovi. PRE)EU SMO Odgovor na izjave Pinvesta i» v postopkih nastopajo v skladu s pramimi pravili in moralnimi vrednotami. FrcdlagaUiji tudi ne naspro-Podjele Pinvcst, ki je i' Íosří tujejo gradnji na pare. Št. Erazma Pin tarja, je objaviio 94^7/J 0. Kranj, ti je v íosti svoj po^ed na pozidavo zeleni- podjela Pinvest, d. o. o., ven- u ob bluku M rakovu 2. rhdíýu' dur meniju, du UEKrunjziz' mo, da smo prizadeti stanoval- danim i odiodtami ne spoštuje d poleg napisane^ in ohjaUje- zakonskih in podzakonskih nega v časopisih 20. maja 2009 aktov. Pri Okrajnem so^ču v dobili še sporočilo, da moramo Kranju so predlagatelji tudi predlagatelji postcpka obnove vložili predlog za določitev pri- "poravnati do danes nastalo padajočega zemljišča k objek- Skodo podjelu Pinvest, d. o. o., tu, ker menijo, da imajo za- V skupnem znesku no.000,00 konsiko pravico do določitve evrov" zaradi zlorabe procesnih frnkcionalnega zemljiška, ki pravicin $0 nam postavili rok S stoji na pare. št, 048/1 k.o. dni za plaálo. Skupna predstavnica pred- Krani. Prepričani smo, da podjetje lagateljev obnove je danes Pinvest nima pravice zastraše- družbi Pinvest. d. o. o,, poúola vati in s tem onemogočal stva-odgovor ru2 opomin pred tožbo ri ki nam jih dovoljuje zako- s pozivom, da umakne izjave o nodaja, saj seje zaradi tega za zlorabi procesu ih pravic v me- o h novo postopa gradbenega dljih in du se prcdluguteljem dovoljenju vdUfčilv tudi MimV írstw? za okolje in prostor. Po javno op ravKi Z neutemeljen im i in neres' našem prep ričanju je ob tem ničnimi očitki, da predlagatelji priŠh do ponovne napake pri "zgolj navidezno izvriujço svo- UE Kranj, ker ni postopka obje procesne pruvice v več postopkih novilo, ampak je samo nada- V zvezi z nepremičnino Ijevalo že predhodno začetega, Pinvest, d. o. o., z očitnim m?. na katerem nas niso upoŠteva- menom, da drugemu Škoduje- li kot stranko v postopku. Imajo Članek podjela Pinvest, d. mo podpisano pismerw stališče 0. o., v Gorenjskem giosu in MO Kranj, na odločitev o dol' Žurnalu grobo po5^ v niihovo žini vodenja postopa na UE Čast in osebno dostojanstvo, Kranj pa seveda nimamo no- otitno z namenom diskreditaci- bene možnosti vplivanja. Če b i je. Očitki 0ede tega imi^o ne- Erazem Pintar izpolnil ustno spomo ne^tivno konotacijo in napovedano na sestanku, ki predlagateljem zaradi okmitve sno ga imeli z njim, da bodo njihovega dobrega imena in pozidavo umaknili za 4 metre, časti nastaj{yo posledice - Škoda bi bila stvar verjetne že urejena na nepremoženjskem podrodu. m bi lahko že gradili... Predlagatelji v postopkih zgolj izvršuj^o svoje pravice zaradi varstva svojih interesov ^^^^^^^ Pfti r Čolnar Puran za vsak dan Boris bsrcahrr paradižnika Češn jevca, 8 dag ..............................................................................parmezana« 4 žlice ekstra Puran je Še ena od pridobi- deviškega oljčnega olja» 3 žli- tev ob odkritju AmeriJce. S ce balzamičn^ kisa, sol in konizo in krompirjem je od sveže mleti poper. tam prišel tudi puran. Vča- Puranje prsi začinite s so- sih je bila ta perutnina na Ijo in poprom ter jih na vro- mizi le ob posebnih přilož- Čem olju v pokriti posodi nostih, danes pa so zlasti pu- spedte in ohladite na 40 sto- ranje prsi zdrava in priporoč- pinj Celzija. Riikolo očistite. Ijiva vsakdanja hrana. Okus- operite in dobro odcedite, no, nemastno in vedno do« zložite jo na velik ovalen stopno puranje meso je zelo krožnik in posujte z četrtina- vsestransko uporabno. Solata mladega zelja s puranom in papriko mi Češnjevca. Pokapajte z oljčnim oljem in balzamič- nim kisom ter solite in popo- prajte. Solato obložite z rezinami puranjih prsi, potresite Za 5 oseb potrebujemo: 1 z naribanim parmezanom <"jte nžoti tik pred koncem Puranje prsi z oljkami m rdečo in 1 zeleno papriko, 1 in takoj postrezite, najbolje s kuhanja. Gotova rižota mora koromačem čebulo, pol večje gjave mla- svežim kruhom. dtga zelja, 30 dag ptmnjih prsi, 1 navaden jogurt, 3 žlke puranova riiota jabolčnega kisa. sol, sveže 5 kožicami mJet poper in šopek kopra. biti kremasta ter sočna in jo je treba takoj postreči. Piu:anje prsi solite in jih v Za 4 osebe potrebujemo: Puranji medaljončki s pistacijami in gorgonzolo Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg puranjih p^i brez kosti, 5 dag sesekljanih Črnih oljk, 8 žlic oljčnega olja, 20 dag ko romača, 1 paradižnik, 2 dl ponvi spedte ter jih pustite, 25 dag puranjih prsi brez ko- Za 5 oseb potrebujemo: 1 sladke smetane, sol. sveže ÓÍ se ohladijo. Oprani papri* sti. 30 dag repkov kožic, 2 kg puranjih prsi brez kosti, 3 mleti poper. ki narežite na trakove, zelje žlid oijčn^ olja, 1 srednje žlkre olja, 10 dag oluščenih Puranje prsi narežite na narežite čim tanjih ter ga ta- veliko č^ulo, 25 dag svežem pistadj, 15 dag gorgonzole, medaljone, jih solite in po- koj posolite, čebulo natežite ali zamrznjen^ graha. 30 sol in sveže mleti poper. popraite ter natnte s sesek- na kolobarje. Vse skupaj dag riža, 5 žlic olja, sol in sve-zmešajte. Na krožnik naloži- že mleti poper, te zelenjavo, nanto naložite Puranje prsi narežite na Ijaninu oljkami. Koromač medaljone, jih solite in po- očistite, narežite na lističe in Puranje prsi narežite na poprajte ter jih na vročem ga na 4 žlicah oljčnega olja na trakove narezana puranje kcdce ali trakove in jih solite olju z obeh strani popedte. prepražite. Dodajte na kocke pisi, prelijte s prelivom, ki ga ter popoprajte. Na segretem Opečene medaljone zložite narezan paradižnik, solite in pripravite iz jogurta, kisa, olju prepražite sesekljano če- na pekač, jih posujte s se- popoprajte po okusu ter zasoli in popra, ter okrasite s bulo skupaj z mesom. Do- sekljanimi pistadjami, ob- lijte s sladko smetano. Duši- sesekljanim koprom. Mlačne puranje prsi na sveži rukoli dajte grah in riž, vse skupaj ložite z rezinami gorgonzo- te, da se koromač zmehia in malo popražite in zalijte z le in jih postavite v na 200 postane omaka gostljata. malo vode. Ko riž vpije vso stopinj Celzija ogreto peči- Medtem na preostalem olj- vodo. premešajte in přilijte co ter pecite toliko časa, da čnem olju spedte medaljo- novo ter postopek ponavljaj- se gorgonzola stopi. Pečene ne. Na krožnik naložite du- Za 4 osebe potrebujemo: te toliko časa, da se riž sku- medaljone takoj postrezite Sen koromač, nanj naložite 50 dag puranjih prsi. malo ha. Medtem na oljčnem olju s pečeno zelenjavo ali z ze- medaljone in postrezite s o^a, 20 dag rukole, 30 dag prepražite kozice in jih do- lenjavno rižoto. pire krompirjem. MojeDelo.com izberi pritiodnost MOiř DELO, spletni marketing, d.0.0., Podutiška 92 lOOOljjjhfjsira. Slovçmja, T: 01 SI -15 700 VEĆ iNFORMACU iN ZAPOSLITVENIH OGLASOV [30' NA: www. .com, e o.com Ifkuèeni natakar In re« dob«i KuKar ni/2 (HubH Bdkfvue Kfaij (šcesinelf» gura)) Od katididaia cnčakuidrno vsa 5 let delcMii) ckušeri naàetortem rnesfu kuna^ in 3 l9tai a nat&i^na. Samostojnost pri delu. nalâncnûst, veshost in poštsrtcdt, mur«kđtivr>C6t, do delà v Kuhinp in : Imđn^. V primerj Ďí\«nj8Kih tez»^, po- magamo pri razrešiti^ - stanovanje. Kotel Bellevue d.o.o , Šmar^etna gora Ê, 400Û Kr^]. pn^ve znramodo 16. i. 200^. vec n^ viAivw.mo)e(3eio.com. Kuhar)!, ptcopekt. r\atakarji, pomoinIM m/i (Žejs pri Komar^) Restavracija v Žejah pri Komend» K $oOeldvari|u vab) kuhane, natakaije» pl-copeke. pomočnike. Nuaimo redno zaoosiitev. redno plačib in ugoden delavnik. MORALES a.o.o., OoDeno 4, 1234 MengeS, prt^ave zpjramo do lO. f. 200y, Ve^ na www.inojedia projekta m/ž (Bled) V svof kolektiv sprejmen^ voc^ projektov m/i. Imejte vsaj 3 leta dekjvnih i^cusenj na poorocju izvajanra profêWov ali $oOek7varja pri prcjeklin. ve^avno vozniško dovoi* jenje, nujno poznavanje stnsjne stroke - erer^ks« paavno znanje an^leSkege ]e2> ka, priiâ9odTM35t in organizaciîakd sposobnosti. Nudimo f^ůro delovno razmerie. dobn delovn Strojni ali eloMn>in2enirjl (več sodelavcev» m/z CTrzč) Za ndio tovemo v Tržiču ^éčemo amtícozne fn angažirane mlade strofn« clsklroinženirie. Obvezno }e kvalletno govofno n pisno obvfaOaflje angleihe^a li^ nemškega jeaka oi. angleákega m iitaJvanskega jeaka. Nudmo kreatKno dnevno ck4- je 2 možnostjo sirotaMiega razvoj in sbmulaiÂ^ prihodki. SOS irtženihng d.o.o., Tr23ška2,1000 gitiliana, pf^ Atr^nodo 17, 7.2009. Več na www.mojedelo.ccm, Skrbnik podatkov m dokumentalist m/z (Skoi}a LOKS] Iščemo novega sodelavca/sodelavko. Iq ima v organizranost, samostc^nasl, pttaMhTiosl h spcsobnosi določanja pnontet pri Oe^ iyi:iťira?t» (vMvo pri delu)» prednost pomeni cud pozn^Mnje distemcv sedanja, kot npr. ISO 9001 rOHSAS.Fbgciietekočgovoffa^piaar^vangleskfimfisk^^ je^ {dodatno a^anie nemičtne pomeni prednost). Knaut Insutd^n d.o o.. Trata 32. 4230 Loka, on>/e zbiramc do 23.6. 2TO3. Već na wvm.iTic«ejramo do 8. 7. 2009. Va^ na wvuw.oojedeto.com. delovne NiXfr 123eTrtin. Elekirotehnik m/ž (NakJo, N«m6ja) léčemo ELEKTROTEH NI KA za eteWričarska dela v tujini (v Neme v), Priéakuieixí IV.- V. stopnjo izobrazbe ijstrmne smeri {^eMnMehmk, elekntinètaJater, eidctrc^me-. dobro znanje nemáke^ jezika, voznisU izpft B kategcrije, osiwto fačurtat-nkèko znanje, 5 (et delovnih izkušenj. Nudmo zaposlitev za Gotočen cas mese-sev, 3 mesece poskusne dobe, urejen delovne razme»«, gibliw/nestalen umfc. Krhata d.o.o., Gorenji ces» 39, 4202 Naklo, pnjave zbiramo do 18. 7. 2009. na vvww.m«edelo.coni. Prodajalec m/ž {Bled) DoUk moddjalu; zruj puicptiâiiw pn^uhniti kuc69^m 2eUam. mu Si/etuje ori izDM izcteB(Ov« 9az nasmehom posprerni do pravSi pdc ter za vsakogar najde lepo besedo Prav vljuden in atrokoven odros naših prodaaicev je eden izmed glavnih rsk> 90V, zâTadi kater^ se Ijixge vet^o znova in 2 \'eseljem vračajo v Mefcatooeve tr-govine. Uercatord.d., Dunajska cesta 107. lOOD Ljubtfana, prijave zbiramo do 26. 6.2009 Već naMSM/mojedelo.cotTi. Kuhar m/ž (Kran^ Gora/Gozd Maftu^ek) Ko! s«3dilno po<4eije na podrc^u turizma in hotenr^ v občini Kranjska Gora, vas v9bimo da postanete član našega kolektiva n se nam pridružite ria ctëovnem me^ kuhana Pričakujemo; IV. dii V. stopnjo cobmz2>9 si ne« j kuli« ur)0 mesto je prosto takO) 02. podogc^oni. Méďa partner d.o.o.. Kapucinski trg d, 4220 âkoQa Lcka. prijas« zbiramo do 11. 7. 2009. Već na wivw.mojedelo.com. I Produktni inženir m/ž(Kren/) Kandidat^ kandidalka r^aj izpolnjuj» nAslerinjp poow kortčen v«^visof(o&;>lskj $tudi) FakuKete za elektrotehniko, Fakultete za racunainištvo in informatâos ah dn)ge prifnerijfve fakultet?, ak^o znarte angleškega lezdta, zaželeno znanje èe enega svetovnega jezika, poznavanje programskih orodij, sposobnost dela v skupini. zaželme dnevne izkušnje ns podobnih delih, lâlvaemeco d.d, Savska Loka 4, 4000 Kr^nj. prijav» zbiramo do 30. 6. 2009. Već na Miww.moieclelo.com ft I 4 « f « GORENJSKI CL\S torek, 23. junija 2000 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT .SI 21 Dracočajna v Dragočajni imeli slovenski dan Na Slovenskem dnevu v Dragočajni so obiskovalcem potregli tudi z {'ešpenjem in vampi. V organizaciji TD DragoČajna-MoŠe Je v nedeljo v kampu Smlednik potekala prireditev Slovenski dan v Dragočajni. "Namen prireditve je gostom kampa in vsem obiskovalcem predstaviti lokalne ljudi in pijačo ter z druženjem popestriti nedeljo v našem kampu. Obisk je ndjvečji doslej. Prireditev se je prijela in je že prerasla občinske meje/ je povedal Miloš Jenko» predsednik TD Oragočajna-Moše. Za obiskovalce prireditve je bilo dobro poskrbljeno z domačimi*dobrotami (pripravilo jih je okrog dvajset gospodinj), pa tudi s spremljevalnim programom. "Ponudba je večja kot lani^ je pa vsega kar hitro zmanjkalo. Pripravile sme dveh vrst flancatov, Štiri vrste poticc, Sarkelj, marmorni kolač, ocvirkovco, drobno pecivo, močnate jedi, prato, čemažev namaz, slanino, jabolčni in če § nje v zavitek, domač kruh, sadje, suhekrhlje," je pojasnila domačinka Majda Zor. Drugi del ekipe je skrbel za kuhanje tradicionalnega ješprenja, letos pa so pripravili $e vampe. Poleg hrane so obiskovalci lahko pokusilr tudi pijačo lokalnega Izvora: sok, sadjevec, borovničke» llmonce. Prireditev so popestrili 7 nastopom foklorne skupine KUD Oton Župančič Sora, zapele so ljudske pevke iz Trboj, za vzdulje pa je do poznih popoldanskih ur skrbel ansambel Suha špaga. M. B. Sredrio Sola Jesenic« U/":o bnpfeS po obnovi no noslov. kilu Jesenice, Ulica bro!ov R^/pgr 2, 4270 Jesenice s pripUom 'RAZPiS*. Vlogo bo steb 20 provocosno, će bo oddono no poilo zodnji dan roVo s priporočano pošiljko. O izbiri bodo konc'doKAe obvelčeni/-e v zakonitem roku. Obiovijo prosto delovno mesto UČITEUA/-ICE STROKOVNO TEOREnČNIH PREDMETOV IN PRAKTIČNEGA POUKA V ZDRAVSTVENI USMERITVI Pog©p: • visokošolski strokovni šrudijski program Í2 zdravstvene nege • univer^tetni studijski program tz p^sdogogike, sociologije, ondfogogike, organizacije delo, ^e ima predhodr>o končan viljesolski študijski program iz zdrovsTverte r>ftge • pedagoško ondrogoško izobrazbo in snokcmi (zpil iz področno vzgoje in izobroždvo n[a Z izbranim/-» kondidatom/*ko bomo sklenili delovno rasmeqe za določen d«lovn» las » pohim delovnim 2asom ZO fiodomeicanje delavko na porodniškem dopustu. Nastop delo 1.9.2009. Pisne priiove z ž^lienjepisom m dokazili pričoku^emo v petih dneK po ol^avi na noslov: Srednja šolo Jesenice, Ulco bratov Supor 2.4270 iesâiïce s pripison "RAZPIS", Vlogo bo Ileb 20 provocosno. če bo oddano no poŠto zodnjt dan ro^o s priporočeno pošiljko. O izbiri bodo kondidali/-ke obveiceni/« v zakonitem roku. Lokacijski načrt za obrtno cono Jeprca Maja Bertonce lj spremljajočimi objekti. Gle- tem pa obvestili vse intere- valcd se strinjamo z obrtno ....................................... de na potrebe investitorjev, ti sente, ki so v zadnjih ietifa na cono, vendar z višjimi stan- Medvode • Občijiski svet še niso znani, je' možnost občino večkrat pošiljali vio- dardi, kot so trenutno v od- Občine Medvode je sprejel tudi zdmžitve več gradbenih ge, da bi tam radi gradili, loku zapisani. Naša želja je lokacijski načit za območje parcel. Skupna površina Ena ali dve trgovski podjetji bila, da se ustanovi komisi- obrtne rone Jeprra. Gre 7a gradbenih parrel je nekaj se horta po mojem mnenju ja, ki hi hřdela nad tem, da pivi del cone v velikosti sla- manj kot40 tisoč kvadratnih javili takoj»" je povedal Sta- ne bi vsakdo, ki je moteč, bih 56 tisoč kvadratnih me- metrov. trov. Lokacijski načrt določa nislav Ž^ar, župan Občine prišel v to obrtno cono. Mo- "Formaino sprejetje loka- Medvode. Med nekaterimi teč pa je vsakdo, ki povzroča 23 gradbenih parcel, od t^ cijskega načrta pomeni ko- svetniki je bilo ob sprejema- velik hrup. Po moji oceni 20 za obrtno proizvodne, rak, da se na tem področju nju lokacijskega načrta čuti- cona še dolgo ne bo zažive- storitvene, poslovne, trgov- lahko kaj dogaja. Znova ti kar precej pesimizma, da îa, vprašanje, če jo bomo ske, gostinske dejavnosti, bomo pregledali vse lastnike bo cona dejansko tudi zaži- sploh dočakali. Lastniki, s šport in rekreacijo in tri zemljišč, jih pozvali, pod vela. Svetnik Janez Barle, katerimi sem govoril, na- radbene parcele za ureditev kakšnimi pogoji so priprav- neposredni sosed obrtne mreč pravijo, da te zemlje parkirišč za tovorna vozila s Ijeni to zemljo prodati, po- cone, pravi: "Okoliški prebi- ne bodo prodali." HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Mjm^iio u v biDjU u. sptejfman« » iHftoou M/iOl Al^tO, (»k^u M/?0I*42*U mt^ nj ^ewtnovi cA(i < * ^ mMHiU ^ itvik^ilo 1100 ure! (ervc^lauv In pondbv ^ubrih UrMnpuqpdni jANEZ ROZMAN 5.P. -ROZMAN BUS, UNCOVO91,4240 RADOVgiCA. TEL: 04/53 249. Izleti: MADŽARSKE TOmJCE: 25.. 28 a?, 6. • 4.7.. 27, - 30.8., 51, 8. - 5.9.: TRST: 9.7.: PEUEŠAC 21.9 - 28.9- : KOPALNI IZOLA: 22. 6.:GARDALAND:2S. 6., 29. 6.; DUC I OTOK: 18.-22 OeVESTILjk O DOGODKIH 06)AVLJAM0 V RUBRIKI GLASOV Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Ob dnevu državnosti Stražišče • Krajevna skupnost StražiŠče v četrtek ob 19. uri ob dnevu državnosti vabi na kulturni program $ slavnostnim govornikom, evropskim poslancem Milanom Zverom. Po kulturnem programu bo sledil Se zabavni program. Kranj • N.Si, mestni odbor Kranj organizira jutri praznovanje dneva državnosti na Sv. joStu nad Kranjem. Ob 20. uri bo sv. maša, po nje; pa kulturni program in kresovanje. Posladkali se boste z bobi. Brezjanski dnevi Brezje • Ob 60-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Brezje bodo od četrtka do nedelje potekale številne prireditve pod skupnim naslovom Brczjanski dnevi. Festival mladih Bled - lAS Bled in Blejski mladinski center letos že petič pripravljata Festival mladih, ki bo jutri od 17. ure dalje na Olimpijskem trgu pred Ledeno dvorano Bled. Zeleni škrat na grbinastem travniku Radovna • Triglavski narodni park v petek vabi otroke, starše, babice in dedke na poučen in zabaven petkov popoldan v parku z naslovom Zeleni škrat na grbinastem travniku. Zborno mesto je na parkirišču pred Pocarjcvo domačijo v Zgornji Radovni ob 16. uri. Predstavitev Loških razgledov Sko^a Loka« Na B la zni kove m večeru, ki se bo jutri ob 19. uri začel v prenovljenih prostorih Sokolskega doma na Mestnem trgu, bodo predstavili 55. številko loških razgledov. Vabilo Francija Černeta Begunje - Franci Černe vabi na zadnjo prireditev k Avseniku v te) sezoni, ki bo v četrtek, to je na dan državnosti, ob 19. uri v dvorani pod Avsenikuvo maœlo. Udeleženci se bodo zabavali z ansambloma Minutka in Leteči muzikanti. IZLETI Pohod na Slajko Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi čiane v soboto, 27. ju» nlja, na pohod na Slajko, ki ga pripravlja Dmštvo diabetikov Škofja Loka. Zbirno mesto je ob 8. uri pred Diabetičnim centrom v Kranju. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali v Hotavlje, kjer je ob 9. uri zbor pohodnikov pri zadružnem domu. Zmerne hoje je približno i uro in 15 minut. Prijave v Društvu diabetikov Kranj v sredo, junija, od 9. do n. ure ali po telefonu 202-83-10. Informacije in prijave lahko tudi na 041/571 512, Stane. Prijave za Društvo diabetikov Škofja Loka sprejema Ivan Rolih na telefon 041/503 223. I Kopalni izleti v Izolo Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi na kopalne Izlete v Izolo, ki bodo 7., 20. in 28. julija 2 odhodi ob 7. uri izpred vseh avtobusnih postaj od Kranja proti Trati. Prijave začnejo zbirati jutri, v sredo, 24. junija, med 13. in 15. uro do zasedbe avtobusa po telefonu 203-11-932, Mara PeČnik. Rok plačila za vse izlete do i. julija. Po Naklem in na Kriško planino Naklo • Društvo upokojencev Naklo bo v Četrtek, 23. junija, na praznični dan, organiziralo kolesarski izlet po občini. Zbor bo med pol deveto in deveto uro pred^ gasilskim domom v Naklem. V soboto, 27. junija, pa bo planinski pohod na Kriško planino in Krvavec. Zbirališče bo ob 7. uri pred kulturnim domom v Naklem. Po železni poti Bohinj - Vodniški odsek PD Srednja vas in PD Bohinjska Bistrica v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom vabi na organiziran pohod po tematski Železni poti, ki bo 25. junija. Zborno mesto je ob 7.30 na parkirišču pri nihalki Vogel. V Dolomite Škofja Loka • Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na izlet v Dolomite - Pieve Di Cadore, ki bo v soboto, ii. julija. Odhod bo ob 5. uri izpred avtobusne postaje. Prijave sprejemajo v pisarni društva od objave dalje vsako sredo in petek od 9. do 11. ure do zasedbe avtobusa. Na Debeli rtič Sko^a Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na izlete na Debeli rtič, ki bodo v sredah, 8., 15.. 22, in 29. julija ter 5. in 12. avgusta. Odhodi avtobusov bodo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Skoffi Loki. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 9. do 11. ure oziroma do zasedenosti avtobusa. Na Cartnerkofel Cozd-Martuljek - Planinsko društvo Gozd-Martuljek vabi na promenádní vrh Cartnerkofel (2195 m). Hoje bo za 5 ur. Izlet bo v nedeljo, 28. junija, odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred penziona Špik. Prijave sprejemajo do petka, 2č. junija, po tel.: 051/336 635 ali 031/532 963. KONCERTI APZ France Prešeren ob 40-letnici Radovljica - Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj vabi na ponovitev slavnostnega koncerta ob 40'letnici delovanja, ki tK> jutri, na predvečer dneva državnosti, ob 20. uri v radovljiški Graščini. Koncert godalnega kvarteta Feguš Ledinica • Danes se bo ob 20.30 v cerkvi sv. Ane začel koncert godalnega kvarteta FcguŠ. RAZSTAVE Likovna dela učencev Puharta Kranj - Odprtje razstave izbora likovnih dei učencev likovne šole Puhart bo danes ob 20. url v avli Mestne občine Kranj. » i à Živite Piko Počitnice so pred vrati in z dvojnimi pikami si lahko priskrbite dodatni popust na vse, kar potrebujete za poletno uživanje. V sredo, 24. junija, vam bomo v M^catorievi prodajni mreži in franšiznih prodajalnah ob plačilu $ kartico Mercator Pika podarili dvakrat toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno Sley\\o zbranih pik vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3. do 6-od$totni popust na vso ponudbo. Mercator n Pohištvo Tehnika ^ Grackija fU Restavracija M fyfy i A A \\riiiia' VINTERSPORT maXÍ SiHAUřAfi W^tnouM 6 wtco MacâCQT Pl(d ^r^Mpnc* ni vw cWyih meoSi n v iwh pjo(MÍ*w ceiirw v MfterTt< HûftCA OOMM filyiyw^ MM«« ^ wwmjfi^ftMfpi^'^ tf pcMbca tfmvMn (Mtori^ ků^tc ÛÉÛdÛtt ereator Pika zbirajte lepe trenutke ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DEL0V^4A MESTA NA GOREMJSKEM (m/z) PMO^NI iňÍTMm mffC do 03.07.2009, 80ST1HST/0 MENTOR, d O.O.. ŠOLSKA UL 2, ÍK LÛIM mmmmiu do 19.07.20C9; ANAS^Y. d.o.o.. GODIIK 83, GOliJIK do 24.06.2(Xld; GRA0f4JA KOŠAR. Q.O.O.. CELOVŠKA C 66. UUBUANA do 24.06.2009; GflADNJA KOŠAR. O.oo.. CELOVŠKA C 66, UUBLIANÍ dO 02.D720C9; NATON. d.o.o..C. 24. JUNIJA 25.1231 UUBUANA-ČnNUĆE do 12.07.3009; NATOkJ, do.o.,C. 24. JUNIJA 23.1231 UUBUANA • ČPtNUĆE DELAffC dO 26.06.2009; ASIMA HALILOVIĆ S.P., DELAVSKA C 10. KRANJ OSHDVKDSOLSrA IZ08MZM Oo 24,DB.2C09; 4KA. do.o. C. STANETA ŽAGARJA 29. KflANJ do 04.07.2CD9. VIUEM AMBHOŽiC S.P.. CANKARJEVA UL 18. RADOVLJICA tfo 26.06.2C09; GRA06EN!§TVÛ DRAGAN UEV, S.P., OBALA 126. 6320 PORTOROŽ • PORTOf^OSE dO 28.06.2009; HRI6AR • ^L€SK, Kran). d 0.0m SAVSKA C. 34. KRANJ do 04.072009. NEROS, doo.. ALPSKA C. 43. L£SC£ do 24.06.2009; OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAG/^JA LIPNICA, LIPNICA 12. KROPA do 01.072009; PLUS ORBITA, d.o.o., VflTNA UL 24. KflIŽ: do 26.06 ZUU^; IKUOVINA tNtjUAN UlNA PREKPAUAJ S.R. C. MARSALA TiïA 44. JESENICE TESM dPAHV dO 09.07.2009; K K - MONT, d.O.O.. GODE» MARCI 13,924â MALA NEOELJA poKUCM mfm oo z ini do 02 07.20&9; SA^ER BRAOULE & PART> NERJI. d.na, ALPSKA C. 7, BlEO Hitu POKUCH mflim lOO 3 IfTl do 24.06.2009. MANPOWER. O.O.O.. PE UU&LJANA II. DUNAJSKA C. 49. UUd- UANA CfETllUR dO 09.0720)9; MAJDA STAHONIK S.P. ZA- KOBlUCK 16. POLJANE NAOâKOfJO LOKO «SAR dO 0l.07.2}0g; M£SA^TVO BUTNIK. d.o.o., SELSKA UL 46,1251 ŠKOFLJICA 6020AR 00 25.06.2009: REOIUS, d 0.0., C. 20,20OOMARIBOfl mm do 04.072009; NEROS, d.Oí.. ALPSKA C. 43, LESCE KIJUČAVVuUfi dO 24.06,2009, ELO, d.o.o., POUE. C. XXII 7, 1260 LK;6UANA • POUE do 24.06,2009; TEHNOMOHT. do o., RA-ZLAâOVA UL 11,2000 MARBOR OSUUnALE HOflH dO 02.07.2009; LOGAl^ TRADE, d.O.O.. POSLOVNA CONAJ^ 41. ŠEN^R inOftliPiU) dO 24.06.2C09; IfTEGRAL AVTO. d.o.o,, C. MARŠAU TTTA 67, JESENICE VAfULfC dO 28.072009; RÊA METAL, Q.Oíi, flAJŠPO-VAUL 18.2250 PTUJ do 08.08 2009; REA METAL, do.o,, RAJSPO-VAUL 18.2250 PTUJ mnmm dc 28.06.2C09; IVAN AUMU S.P, RUPA 23 6. KRAJU aflTRKAR îûtt&m do 06.072009; PUN NET, d.o.o.. KAMNIK POL) KHIMOM $ b, 13^2 KHbStHJE TirnUK do 06.072009; TRGODOM NO. 1, d.O.O., ZAPU2E 10 6. BEGUNJE miKh du 02.07.2009. BOŠTJAN h£PlC S.P., TRG SVOBODE 2), TRŽIČ do 02.07i0}9. STUDIO MJ. đ.0.0., LHUSKA C. 45. UUBUANA OIMIMR do 19.07.20)9, REOfUS, d.o.c., 2A0RE6ŠKA C. 20,2000 MARIBOR nmiR dO 2706.20>9; ZIST, do.o., FOUE14, BLED PRODAJAJO do 26 06^C09; METRO d d.. UVA S. 3000 CfUE dO 05.07.2009; SLOVENSKA KNJIGA d.o.o.. STEGNE 3. UU&LJANA do 26.06 2009, LJINA PREKPAUAJ S.P., MARŠALA TfTA 44, JgSeMCE Km do 24.06.2009; 8I0TEHN NAKLO. CENTER : braževa RAHkMJ 99, NAKLO do 05.07.2D0S; ROMAN ŠPENKO S.P., ^ PR^ERNOVA UL 14 C, 1211 KAMNIK dO 28.06.2009; TRENKWALDER. d.O.O., ! LESKOŠKOVA C. 9 E, UUBUANA NATjUJkR 00 2706.2009; AVMEDOSKA & družbeniki, : Icd^KEflUAUNERJiVAUL 26,UU6LJANA ; ; dO 26.065009; HOTEL LOVEC. LAJBIJANS- i : KA C, 6, BLEO i dû 04.072009 SUZANA OEBEUAK S.P., i RE&R 29, SLED do 28 06 2009: TRENKVVAI D=ft. (Ion.; LESKOŠKOVA C. 9 E. UUBUANA ROUHČAMEOOVAIÍC do 26.06 2009; PLUS ORBfTA, d,c,0., VRTNA ! . UL 24, KRIŽE SREOIUA mucu IZOHUM : do 29.06.2009; EDVARD 08EPSTAR S.P., ! STARA C. 20, ŠK. LOKA dO 29,06.2009; ENERKON, d 0.0. ŽEJE PRI ' KOMENDI 107, ^216 KOMENDA ; dO 2706ÍÚ09, HIT AU'kNEA, U. BOROVSKÁ C. 99, KflANJSKA 60RA do 25.07.2009, HOTEL LEONAf^OD. d.O.O,, ; KONJIŠKA C. 6,2317 OPLOTNICA ^ dO 07.07.2009; HOTEL MAL06RAJSKI : d.o.o., SLAMNIKARSKA C. 16, ; DOMŽALf 5 dO 24.08.200S; MANPOWER, D.O.O., PE . UUBLJANA II, DUNAJSKA C. 49, LJUB-< LJANA ! do 27.06.2009; SKUPINA KARIERA, d.O.O., ; UUNAJSKA a 21, UUBUANA , « dO 16.07,2009; TEHNOCAR, d.o.o., BRODE i 20, ŠK. LOKA j do 12.072009; GREGOR SODJA S.P, : BOHINJSKA ČEŠNJICA 61, SREONJA VAS ! BOHINJU i STROJNI : dO 24.06.2009; EIG, do.o., POLJE, C. XXíl t 1260UUBUAIIA-P0yE i do 29.0B.2009, ENERKON, d.0.0., ŽEJE Pfl i KOMEND1107, 1216 KCMENOA : dO 02.072009; LOGAR TflAOE, do.o,, ; POSLOVNA COKA A 41. ŠEN&JR ^ ELEICTROÏÏKNIK ; dO 16.07.2009; KREATA. do A, GORENJSKA C. 39. NAKLO dQ2B 06 2009;PIUSTER I,do.3., ŽIROVNICA 107, ŽIROVBICA : TTAIK ICKATROIIKE ! dO 26.06.2009; SG SUZEU. d.0,0., KIDRICE> : VA C. Ô7, ŠK. LOKA ^ FWZEftSn flOJ^H ' do 29,06.2009; Ekooomsko^toriiveni 1 braževalni center Krïinj, KIDRIČEVA C. 6S, i KRANJ ' ROWIIUKITFHN K ^ dO 30.06.2009, MEDICOF^ARM;u:iA. d.O.O.. : TOPNIŠKA UL 4 A. UUBUANA : dO 08,072009; PREVAJALSKI STUDIO EKO. . đ.0.0., POUANSKA C. 14, UUSLIANA dO 19.072009; RATIO, d.0,0., STRUŽEVO 3. t KRANJ ' SflEDUA mOKOmA AU SPIO^ Q06RAZBA do 25.06 2009; ADACTA, škoQa Loka. d.o.o., ; HAFNERJEVO NASEUE 90, ŠK. LOKA : dO 24.06.2009. AMZS, d.d., DUNAJSKA C. ^ 128 A, UUBUANA ' dO 2706.2009; Diagnostični center Vila Bo> çailn. d.o.o , POD SKALO 4, BLED • do 07.07,2009; HOTa MALOGRAJSKI DVOR, i d.o.o,, SUMHIKARSKA C 16. 1230 DOMŽALE ! dO 27072009; KURÁTOR, doj>.. STUDENEC 17, 1260 UUBUANA-POUE dO 26.06 2009; UON STYLE, do.o., STELE-TOVA C. 8.1241 KAMNIK dO 2AU6.2009; MANHOWbK, U.U.O., KRANJ, KOROŠ$toritven( izo-boževd^nl cenler Kranj, KfDBIČEVA C. 65, Oin. IKt 6RADKlďVA (VSI dfl 09.072009; K K • MONT. d.O.O, GOOf MARC113.9243 MALA NEDEUA PROF. SUlVEHiČINF dO 01.07.2009; OSNOVNA ŠOU PREŽIHOVE. 8A VORANCA, C, TONETA TOMŠIČA 5, JESENICE mi BlOUlOklE dc 2706.2009^^ 6IMNAZUA JESENICE, TRG rONHACUFARJAI, JESENICE PUF. filASKVE vzsoje 0C0I.07Z009; OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVE* GA VORANCA, C. TONETA TOMŠIČA 5. JESENICE ?ROF. KEMUEIX RfOlOSIJE do 24 06 2009; OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAQAftJA LIPNICA, LIPNICA 12, KROPA LttIV. DIPL PE0A6N do 24.06 2009; OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA UPNICA. LIPNICA Î2, KROPA DI'L «t KEMUE do 27.06.2006; PARKA, d.o.o., FRANKOVO NASEUE 135. ŠK.LOKA Hk MEOICIHE do 09,07.2009; 02G, ZD BLED, ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MUDINSKA C. 1,BLED . dO 09.072009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM JESENICE. C. MARŠAU TTTA 78. JESENICE dc 05.072009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, KOMLIŠKA C. 7, RAOOVUl- CA DU niKlHM HEPK.NE de 19.072009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ, BLEJSKA C 10, TRŽJČ M, MEorctHE tKam SPIOINE ifoinif! do 09.072009; 026, ZO BLED, ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA a 1,BLED fSMOSOlSKA STBOmiU ÍZ08RIUBA do 24.06.2009; OBČINA JESENICE, C. ŽELEZARJEV 6, JESENICE dO 19.072009, BUGOJČO MICOV S.P., KOLODVORSKA C. 7, KRANJ UimRSTETlU IZOWUBA at 30 06.2009; RR & CO,, d ao., DUNAJSKA C. 20. UUBUANA do 24.062009; STUDENTSKA ORGANIZACIJA SLOVENIJE, DUNAJSKA C. 5t, UUBUANA m VnsUk tml do 12.072009; VARNOST VIČ, d.d. KOPRSKA ULy4, UUBUANA PwU Mmi Mtft tmvQHH pi MMkft Zjlodi RS a zifedRMU. Zn« m—»»- Ji pfesten ilo ot^m m, fm Ufet zifi* tfl pigMiovtl lz|ittaM fogifi, kl p PmMMo MMM IdM a M« te. » HmH Mom tttiaji, ptM» omH h ■uiMlii trifi alCml. M hiNhÍ k wê^ Moti #oW 10 dRtwt • m I9l«ulfe dMkiti «biioÈril sliiti li nM aM) ' II «siti flnil £Bii4» IS a apnimilr 'pri dMJiMh RnriM tfte^ism. ÉM «O mtvMH tà$tk» Mrrinnii. i » Akcijska GG Gorenjski Glas Ndročlld sprejemajo ru: 04/2014241. nardcnin^S^-çin si ali na Gorenjskem Qiâsu, Btelvversova 4, Kranf, dan od 8. do 19. ure, pe»kdo16.ur«. narocmm 04/2D142 41 e-po^a: nar0cRine@9-glds.si VVWW .norenjskig las. (i GG mali oglasi 04/20142 47, malioglasi^g-çilas.si vmw.qoremskiQla5,si í î I I I k 4 i i GORENJSKI GIAS torek, 23. funila 2000 MALI OGLASI, ZAHVALE infb (S) ^^ 23 Prisluhnite nam - polepšali vam bomo ISTICHI dan. TCLe SÛT TELř TV 91.0 MHz uiuiiu.potepuh.com Več na www.gorenjskiglas.si/Oažipot ^ eesfno podjetje kranj, dnieze i2dri*w#» r d d. takoj 2Qpo^i d«lovc«/dričakuj«mo visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri s strokovnini ixpitofn in nojmonj petietnimi delovninii izkušnjami no podroqu vodenja gradbišč. Vûbimo vse zoiniere»rare kandidate, da poSljet« ponudbe 2 dokazil o izobrazbi in opisom dosedanjih debvnih ízku&enj na naslov Cestno pod|e^ Knanj, dnjžbo zo vzdrževanja in gradnjo cest, d. d.. Jezerska c«stQ 20, Kranj, do 30. julijo 2009. Za dodotre informacije smo vam na voljo v kadrovski službi, tel 04/280 Ć0 14. LOTO Rezuftati 49. kroga • 21. junija 2009 i. 6,10, K, 16,21,27 in 39 Lotko: 475907 Loto PLUS: 4,8,17,26,31,33,39 in 15 Predvideni sklad 50. kroga Z3 Sedmico: 1.050.000 EU R I om n Predvideni sktad zd Lotka: 110.000 EUR Predvideni sklad za PLUS: 50.000 EUR I v poslovno stanovanjskim objelctu na Nazorjevi ulici v Kranjj, bivii Oom j LA. prodajamo novo, takoj vsdjivo 3 • sobno stanovanje v izm^ ri 6i,som2 s pripadajoâm partimlm mastom v parkirni hí&í. V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju» biv§l Dom jLA. prodajamo novo, takoj vsetjivo 2+1 • sc^no stanovanje v Iz-mtri 76,35 nu z dvema pnpada)oči< ma parkirnima mestoma vparitfrni hiSi In s pripadajoč shrambo. V poslovno stanovanjskem objefctu ru NaA^rfVvi ulki ) v Kranju, n* mestu nekdanjega Doma jLA. mo poslovni prosto' aa pisamiiko dejavnost v skiupni izmeri 93,90 mz. viun bomo z vcï«l)tm poweóoviti, i» rm boctt pokfiol RI «Mmko Mko Qá zSt 26 26. . OSMRTNICA Ne joic<^U ob mojem grobu. le tiho k njemu stopite. pomislite, kako trpeU sem, in ve£ni mir mi zaželite. Svojo življenjsko pot je v 85. letu sklenila nsšá draga Matilda Švegelj rojena |ek>včan Od nje se bomo poslovili v ietrtek, 25. junija 2009, ob 17. uri na pokopaliSću v Ljubnem. Pogrebna maša bo pred pogrebno slovesnostjo ob i$.jo. Žara bo pripdjana v tamkajšnjo mrliško vežico v sredo» 24. junija, ob 17. uri. S voj d cvetje hvaležno odklanjajo v konst [juberiske kulture ali obnove cerkve. Žalujoči: vsi njeoi Ljubno» 21. junija 2009 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malk>gldsi@g-glds.si Male objavo v torek do petka do 14.001 Delovni čas: od ponedeljlta d» četrt* ka neprekinjeno od 8« do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje 'm prazniki zaprto. M6PREIII6WIME STANOVANJA_ PRODAM OR08UPUE garsonjera, 3« m2, I. 2006, opremiieno, piwmim iriestom v oaraži. aS.OOO EUR. O 041/228- i e00377t ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TftC 7, 4000 K ^Nj TEL; 04/2341-120, 04/?3-6(-670 <»41/755-296,04O/a04-66i, 041/900^ e@>jur)S6 4 281 04, fax; «386 4 ^t o; gsm- -386 p 536 57« AVTOMOBILI PRODAM FIAT Ponto t.2,1. 02. vsa oprerta. klk rrď« ćme barve« servisiran, vinjeta, tt 040/607-502 aiil^v P/âûrôlA^lt 10« A7Ct NikI« PE Krtn «ki <»iii 33. 4i^tH%k\Q • liQusni sísicmi m kaialj73(or|i e«iniorli7Cí|i in hilri servis e Aviooprika 1er /so podvorjs Uavorrfs d^bikO p ^ ,onk*vma(ike m plítiscíí T: 04 26 76 062 FIAT Tlpo 1.4 registriran do fetrua^a 2010. tt051/25:W03 w>97ti PR UP A VOZILA_ PRODAM POČITNIŠKO PRIKOUCO Adne delL>-xe 465. cena 1.200 EUR. male rabljena, tt Û4Û/1S5-1ÔÔ «M37S1 STROJ I IN ORODJA PRODAM OIRKULAR ko^nsKe konstrukcije z motoijem 5.5 kW, klinom 550 mm in koritom za žaoanie debelih drv. tt 031 /239^34 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SMREKOVE daske debeline 2 in 2,5 cm ter smrekov opaž ëlnne 9 cm, tt 04Í /450-880 900397^ KURIVO PRODAM DRVA metrska aii rasagane« motna dostava, tt 04U71&019 BUKOVA diva i ik>U&VO. tt 041 /692- 796 * DRVA možnost plačila na obroke, ma* trska ali razlagana, možnost Postave, tt 040/338-719 ORVA meâane. bukva, gaber, javor, sen, hrast, mr^žnoet razreza ir. dostava. cena 40 EUR. tt 070/323033 STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRO DAM Cedilnik 3 piin. i elektrika, dobro ohr&njen in zamrzovalrx) skrinjo 380 i. LTH. dobro ohranjena, simbolična ran«. tt041/ 820.280 KUPIM PUMSKI štedilnik. 2 plin, 35 x60 (Ke- kac), tt 031/585-345 SPORT, REKREACIJA PRODAM JADRNICO BtG GIPSY - âportna dn> iinsKa jola s prikolico, dolžina 4,8 m. cena 2.000 £UR, tt 040/155-155 TURIZEM ODDAM apartmaje in sobe v Metajni -Pag. hiša na sami ptažl primemo za dnižine 2 otn^kj.tt 003ÔS/989-230- d82 STARINE KUPIM STAR DENAR ii osTalO • srebro ter zla- to. tt 040/388-682 MOST?* MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okulističru pregledi za očata in kontakine feće. Popust za upoKolence in študente ob nakupu očat. Optika Aleksandra. C land i a Kranj, tt 04/23-50-123. Optika Saša TfŽČ, U4/ba-22-d02 »03256 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM AUAŠKI MALAMUT - brez rodovnika. Na volio še tri samičke, bodo ceoiiene. usTBzno pregledane. Navoi^ v2ačet* ku julija. Cena: 300 eur, v 051/ 2C5-7 90 Uû3?fia KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI KUPIM TRAKTOR Zetor, lahko poškodovan ali alabse ohranjen, tt 031/450-241 TRAKTOR ir^ 533 aH 539. tt 051/633-777 TRAKTOR Ursus, tt 041/680684 PRIDELKI PRODAM ČsSnjE. kvalitetne domače hnjstav-ke, dnevno sveže nabrane, ugodno prodajamo, Kmelja Princ, Hudo 1 (pn ,Trisč,»041/747-623 VZREJNE ŽIVALI PRODAM DVA ĆB bikca 8ta Zaželene iztais-n^. GosM in picerije GiiaOtia. Psevska C. 43. Knn, OC41/70&^ld V PE KRANJ priučimo in zaposlimo te-etonlsta/ko. delo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Fantom International, d.o.o,. Ul. M. GrBve:^bro)cn 13, Celle, o 051/43S-145 »m?» Rt^OJNO POMFTJE veb: ksod^ vanju modelne mizar)e in CNC oo^ater- Je, Primoač In Žrlder, d.o.o.. Obrne 12, Boh. Sela tt 051 /313-389 wxíjm liĆEM DUO ROLO išče delo na zabavah. ot> letnicah, porokah z domačo in zabai^ no glasbo, tt 041/224-907 ivxsm STORITVE NUDIM ADAPTACUE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnrte škarpe urejanje in Kakovanje d/onšć, z naširs afî važim materialom, SGP Bytyqt d nj?., Struievo 3«, Kranj. *r □41/2^2-741 ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, ^aade, adaptacija, tlakovanje dvonšča, ogr^e, kamnite ékârpâ In dlfrinika, kvalitetno, hitro in poceni, SGP Sen, d.o.o.. Struževo 7, Krani.tt 041/561-838 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, pdrkjrišč, polag, robnikov, pralnih plošč. izd. betonskih in Ksmni-bh škarp, Adn^vic & Co. d.n.o.. Jelov- škova 10. Kamnik, tt Ol/SS-g^i-^U. 041 /680-751 amrii ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p,, Senično 7. Krče. te!.: 59-55-170. 041/733-709: žaJuzije. ro\oîi, rolete, iameine zavese, plise zavese, ko- mamiki, markize. «vMv.astertks.ret SBJENJE in gisjenje sten, antigiivični prerr^. t>anranje napusčev in 'asad, dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivo 8.C.. Podbrezie 179. Naklo, tt 031/392-909 DELAMO vsa zidarska dela, notranje omete in fasade z našim ali vasam ma-tRralom, Ařjanrti, ri o.n., ^fltwira 47. ŽaDnka. tt 041 /288^73, 041/878- 386 ÛRADBENO PODJETJE KRANJ d.o.o, Zupanova $. ^r>čur tz^^qja vsa gradbena dela, nohanje omete, vse vrste laaad. adaptacije, novogradnje, tlakovanje dw^iáč, kvalitetno, hitna in po-ceni.tt 051/354-039 M03ai9 IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanle. Zidava, montaža novih, popravila sta-nh, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak &Co, d.n.o.. Ljubljanska 89, DomžaJe, tt 331 /422-800 vm^oa STORITVE - Organiziramo vašo zabavo, obletnice, n^stne dneve, piknike. RGk2. d.o.o.. l-ase v Tuhin>u 20,1219 Laze v Tuhinju, tt 041 /801-44S TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila, dO 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu nI večí Zmanišan hn^O. 10 let garancije. SE i MA, d.o.o.. Eksierieva 8, Kamnik, tt 01/83-15-057. 041/694-229 CûUS^t POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDfTI DO lo Lrr ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ĆAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In ieasirtgi, Moinost od^âla na položnice. prkiemo tudi na dom. NU> UNO. Kukovec Robot s^L, Mlinska 22,2000 Majibor» oz/a52-4^26,041/750560 IZOBRAŽEVANJE NUDIM KITARA • poletna šola za vse starosti. posamezr>o ali v sKupInl, priCereK po dogovonji Vps v cetofelno doloi STUDIO TANGO. Britof 3^6, Kranj, tt 041/820-485 INSTRUKCIJE, uspešno instruiram angleščino za osrKTme in s^n^ sole. Ferma, Mateja Brejc. s.p.. Zadraga 25. 4203 Duplje, tt 031/670-442 UČINKOVITE instrukcije angl«$ćine. francoščine, neniéčlne, siovenićine . mstemetika in fcďď za osnovne iole in st^dnie sole: priprave na popravne pite. Mentor, Mířena TrtHĆ s.p., Žano- vsul. 34, Krani, V 041/658-053 90eû74È ZASEBNI STIKI DEKLETA zastonj apoznaftc moške različnih starosli m poklicev z vse dri^ ve. tt ŽENfTNA rvisredovalnioa Zauoanie za vse, ki si zeOte trajnih, resnih razmeri^ Imamo oonjmno ponudb., « 031/ RAZNO PRODAM A lestve, dol 1-4 m (3-12 kHncv). Ijft 22. Medvode, « 041/981310 24 info ©g^ s.d GORENJSKI GLAS torek, junija 2009 Anketa Z Jošta je najlepši razgled Ana Hartman Sekcija prijateljev Jošta obstaja že 31 let, minulo nedeljo pa je pripravila prvi skupen pohod na priljubljeno pohodniško točko nad Kranjem. Prijatelji jošta so nam zaupali, zakaj jim je ta hrib tako pri srcu. Foto: Titi D«U Rudi Burgar: "Odkar sem se pred Šestnajstimi leti upokojil« grem na jošta skoraj vsak dar^, le ob ponedeljkih ne. Na leto naredim nekaj čez tristo pohodov. Koristno je za zdravje, to me žene naprej." )ana Smolej: "Pogostih vzponov na isti hrib bi se naveličala. Z družino gremo najpogosteje na Kališče, na jošta pa nekoli- ko redkeje. S seboj imam vse tri otroke, najmlajši je star tri leta in pol," Boris Holy: "Na Jošta hodim, ker je od tam najlepši razgled po celi Gorenjski. Nanj se povzp-nem vsak dan, in sicer z ja-vornika. Doslej sé je tako nabralo že skoraj pet tisoč vzponov il Slavko jankovič: "Obvezno grem vsak dan na jošta, doslej imam blizu dva tisoč pohodov. Z Milj se pri- peljem s kolesom^ do vrha pa grem peš. Kondicijo je treba vzdrževati, odvrne me samo bolezen." Angela Rant: "Že osemnajst let zelo pogosto hodim na jošta. Naredila sem okrog pet tisoč vzponov. Dolgčas ni, na potf srečujem Jošta rje, skupaj se nasmejimo, da sem potem cel dan dobre volje." Labirint v rovih pod Kranjem Obiskovalci kranjskih rovov so si nedavno lahko ogledali delček slovenskega podzemlja, uživali pa so tudi ob premieri filma Labirint. Vilma Stanovnik skih in sladkovodnih rib, vr» ..............................................................................hujiec večera pa je bila pred» Kranj - Rovi pod starim Kra- stavitev potapljačev in nato še njem so v poletni vročini ogled fihna o potapljanju La» prav primerni za ohladitev, birint, v katerem nastopata obiskovalci pa v njih še po- Marko Kraševec in Bojan sebno uživajo, ko si lahko Švabič. Marko pa je poskrbel ogledajo tudi tematske prii^ tudi za podvodno snemanje ditve. Tokrat so pri Zavodu Kot je ob premieri povedala za turizem Kranj poskrbeli režiserka Jasna Hribemik, {e za prav pobcbui dogo(]ek. bila zelo navdušena nad dej- so obiskovalcem pričarali stvom, da je premiera filma v vsaj delček siovenskega kra- rovih» saj so ti zagotovo naj- škega podzemlja, prvič pa si boljši kraj, ki so ga lahko izje bilo mogoče o^edati tudi brali za protdcdjo filma o po- človeško ribico iz raziskoval- potovanju skozi čudežni svet nega laboratorija Tular v Kra- podzemija. nju. Lončarski ateJje Barbare "Ko smo priSli na idejo, da Obiskovalci so si lahko v rovih ogledali potapljače in film o Štemberger Zupan se je se kranjski rovi pospravijo in čudežnem svetu podzemlja./Foio:cora«i«aw.i predstavil z razstavo živali in uredijo za obiskovalce, se je , pošasti iz keramike, prve raz- to marsikomu zdelo maJce dosegljiv le posameznim iz- Tudi drugi obiskovalci ro- iskovalce in prebivalce jam, hecno. Izkazalo pa se je, da brancem, danes pa smo lah- vov, ki so za zaključek ogleda neardertalce, pa so predsta- so knnjski rovi zanimivi, še ko v bogastvo podzemlja po- na stojnici vin okušali, kar vili učend OŠ Simona Jenka posebno če se vanje da vsebi- kukali tudi mi," je bil nad Kras daje na površju, so bili in na fotograirjah Jožica Za- na. In današnja vsebina je novim dogodkom v kranj- prepričani, da je takšno spo- fred ZOO center Tukano je ravno pravšnja za predstavi- skih rovih navdušen kranj- znavanje podzemlja prav po- poskrbel za predstavitev trop- tev v rovih, saj je jamski svet ski župan Damjan Peme. sebno doživetje. Davča Krani Blagoslov nagrobnega spomenika Filipu Terčeiju Gradnja knjižnice naj bi se vendarle nadaljevala KS Davča in Občina Železniki vabita na Terčeljev dan v Davčo, Prejšnji teden, i6. junija, so predstavniki Mestne občine ki $e bo pričel v Četrtek ob 16. uri. Na davSkem pokopališču Kranj ter IC Dom, Globus trgovina m Primorje, d. â., ven« bo arhidiakon Anton Slabe blagoslovil nagrobni spomenik darle podpisali dodatek št. 2 k pogodbi o nakupu prostorov duhovniku, pesniku in pisatelju Pilipu T«rČ«lju in njegovemu za težko pričakovano kranjsko knjižnico. Po spremenjeni prijatelju, župniku Francu KrašnjI ter spominsko ploščo žrt- pogodbi oziroma novem terminskem planu (s tem se kupn- vam revolucije. V farni cerkvi bo skupni nastc^ cerkvenih ina ní povečala) naj bi bila tako knjižnica dokončana v 284 mešanih pevskih zborov pod vodstvom dirigenta Tomaža To* delovnih dneh od podpisa pogodbe, kar pomeni v dobrem zona. Vmes bo recital Terčeljevih pesmi v izvedbi Mateja Su- letu dni. Kot je povedal direktor občinske uprave A\ei Slado- bica, na orgle bo igral Tone Potočnik. Govornik bo sekretar na jevič, je v interesu prodajalcev, da se v tem roku gradnja tudi ministrstvu za kulturo Silvester Cabriček, zbrane pa bo poz* v resnici konča, sicer jih čakajo visoke obresti že plačane dravil tudi župan Železnikov Mihael Prevc A. H. kupnine. V. S. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno in deževno. Pihal bo okrepljen severnik. jutri bo dež ponehal, a bo še oblačno. V četrtek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami. Topleje bo. SSu oMr«. Urid u mvuofologjio TOREK ČETRTEK i SREDA i Û I i >77/ 10/15^Ci 12/20^Ci 10/22^C o Kamnik A)M širi poslovno mrežo na Gorenjskem Podjetje AJM s proizvodnjo vrat, oken in senčil je pred dnevi odprlo novo poslovalnico na Gorenjskem. Poslovni pros* torz njihovo ponudbo sta v Kamniku odprla zakonca jože in Rozalija Šare iz Zapog pri Vodicah, ki sta doslej doma vodila podjetje jumont, d. o. o., za montažo oken in vrat "Izziva sva se 7 veseljem lotila in prav Kamnik se je izkazal za zelo dobro lokacijo. Sva zastopnika za občine kamniške in domžalske upravne enote^ na 30 kv. metrih naše trgovine pa prodajamo stavbno pohištvo, okna, vrata, senčila in zimske vrtove," je povedala Rozalija fare. ). P. )ože in Rozalija Šare sta nova zastopnika za podjetje A) M. Smlednik Popolna zapora mostu i^z Savo pri Smledniku Direkcija Republike Slovenije za ceste obvešča, da bo v času od 29. junija do 30. avgusta zaradi rekonstrukcije popolna zapora mostu čez Savo na državni cesti R2-413, odsek 1079 Zbilje-Vodice. Obvoz bo v času popolne zapore urejen in označen v smeri Vodice-Ljubljana^Medvode-Zbilje in obratno. Trenutno pa promet čez most med Zbiljami in Smlednikom poteka izmenično enosmerno. M. B. Novorojenčki Minuli teden je minil predvsem v znamenju dvojčkov, saj sta se v Kranju rodila dva para - enkrat sestrici in enkrat bratec in sestrica, na'Jesenicah pa sestrici. Sicer seje v Kranju rodilo 7 dečkov in 13 deklic. Najtežja deklica je tehtala 4120, najlažja pa 2120 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 6 deklic in 5 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 4330, najlažja pa 2450 gramov. / RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva ul. KRANJ TFlfPOM fax: (04) 2S1 (04) Sfli £ pOfilo: r adloliranlOmcIl^^crMj.ttl »HZb www.radio-kranj.si i i i