.
MOV IM
iTTŽ
I IN SPIRIT FORSION IN UNOUAQfi ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPGR
tr
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 8, 1947
LETO XUX-VOL. ZLU

DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
DR. BORIS FURLAN ARE- malo zanesljivih.
TIRAN. — Ameriškim Sloven- ANA FURLAN UMRLA. — cem je dobro znan dr. Boris Fur- Borisa Furlana so aretirali ne-lan, vseučiliški profesor v Ljub- kaj dni po smrti njegove žene ljani. Bil je svoječasno odvetnik Ane Furlan, rojene Černigoj. Ta
v Trstu, kasneje pa je dobil profesorsko mesto na ljubljanski univerzi. Bil je znan prostozi dar in tega tudi nikjer ni tajil. Ker je delal za Angleže je pred izbruhom nemških sovražnosti proti Jugoslaviji z angleško pomočjo odpotoval v tujino. V Jeruzalemu, se je pridružil kraljevski jugoslovanski vladi. Kasne-je je odpotoval v Južno Afriko, odtam pa z družino v Zedinjene države. V Ameriki je stopil v stik zlasti z naprednimi Slovenci in večkrat obiskal tudi Cleveland. Leta 1943 je za kratko dodo postal minister jugoslovanske vlade in odpotoval v London. Od tam se je vrnil v Ljubljano. Večkrat je bilo slišati, da je silno razočaran nad novim komunističnim režimom, vendar je bil na pravni fakulteti ljubljanski univerzi v zadnjem času dekan. Sedaj poroča goriška ‘ Demokracija” (13. jun.), da je bil areti-
je bila pokopana 20. maja. Tudi gospa Ana Furlan je bila dobro znana med ameriškimi Slovenci. S svojim možem je odšla istočasno v tujino in ostala precej časa v New Yorku še po moževem odhodu v London. Odšla je v domovino, okupirano od komunistov, ob prvi priložnosti, ki se ji je ponudila.
KOROŠCEV GROB TUDI OSKRUNJEN? - Pisali smo, kako so nekaj dni pred Veliko nočjo partizani odkopali grobove nekaterih prvoboriteljev proti komunizmu in njih kosti odpeljali neznano kam. Sedaj poroča švicarski list “Freiburger Nachrichten,” da so te hijene odkopale tudi grob malo pred vojno umrlega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca. To poroča švicarski list 14. junija,
Truman urgira kongres, naj dovoli naselitev brezdomcem
Zed. države morajo dati tem ljudem priliko do novega življenja
Lt. Carolyn L Hočevar iz Pontiac, Michigan, ki je prišla prvič po treh letih domov na dopust kot vojaška bolničarka. V vojaški službi je bila pohabljena in tukaj jo slika kaže v plastični obleki, ki ji omogoča, da se zamore gibati.
PRI SV. VIDU SO NABRALI ZA LIGO EN TISOČAK
I Kot znano so po slovenskih župnijah pobirali denarne pri-j spevke za Katoliško ligo. Pri ne-i katerih so s tem že gotovi, pri nekaterih bodo pa še v nasled-! njih'nedeljah.
Washington. - Predsednik' Med Prvimi' ki nam 3Poroča Truman je včeraj urgiral kon- obrano vsoto, je župnija sv. Vi-gres, naj napravi izjemno posta- da 7 Clevelandu. ^ Msgr. B. J. vo, da se dovoli naselitev goto- ^onlkvar naa Je v^erai Presene-vemu številu beguncev in brez- td’ ko nam povedab da 80 do‘ domcev	bri farani darovali za Ligo en
Predsednik je predočil kon-' cel tisočak Pri cerkveni kolekti' gresu, da je treba pomagati tem Vsa « d«br™ in mednim žrtvam vojne, ki nimajo abso- žup janonl sv'Vida! lutno nobene strehe in nobene
bodočnosti. “V Nemčiji, Avstriji in Italiji je blizu en milijon oseb, ki nočejo v svoje rojstne kraje, večinoma iz političnih na-'
Darovi za begunce
Iz raznih naselbin
North Chicago, 111.
V našem uradu so bili izročeni gibov, ker se boje preganjanja. s*ede^‘ darov‘ za slovenske be-Večinoma so ti ljudjb iz Balti- Kunce: Msgr. V. Hribar je poslal
ških provinc, Poljske, Ukrajine' f,13_£0,
in Jugoslavije. Mnogo dežel je ^rs' Catherine Eržen iz 15601 že odprlo vrata tem nesrečnim' ®cbo°* ^ve' Je darovtdh ?2 ’n ljudem in naša dolžnost je, da'	„,®vete	.
Ana' se jim tudi mi pridružimo in po-1	Neimenovan je daroval $20,
vendar tukaj nimamo še potrdi- Novak, gospodinja v župnišču magamo rešiti ta resni problem Ilejmenovana j® poslala $10, in la. Koroščevo truplo je počiva- sv- J°zefa, je bila poškodovana beguncev,” je rekel Mr. Truman nelmfnovana *.
................	..._____ lo na malem pokopališču v bliži- v,železniški nezgodi blizu West-1 kongresu.
ran koncem meseca maja. Alije ni nekdanjega svetega Krištofa, v'"e> M- Odpeljana je bila vj
vest resnična, moramo prepustiti imenovanemu listu. List ugotavlja, da je vzrok Furlanove aretacije neznan.
kjer je bil odločen prostor za za- bolnišnico v Garrett, Ind., kjer, V SREDO VEČER BO služne narodne mož#,	i 30 zdravniki izjavili, da njeno vr,Dr™
'BREZJANSKA PODOBA stanie ni nevarno.	[ZUPET ZABAVA V
MATERE BOŽJE. — Najbolj j Albina Janežič, ki služi pri KIRTLAND PARKU
Koncem maja in v začetku junija je bilo v Ljubljani vsega skupaj aretiranih 78 oseb iz meščanskih krogov, med njimi največ študentov z univerze. Štu-
Jože Grdina je prinesel iz Indianapolisa $14 in sicer so darovali: Martin Cesnik $5, po $3 pa: Antonija Bayt, Ivana Gerbeck in Ivana Sinkovič.
Mrs. John Anzicek iz Girard, O. je darovala $3 in Mrs. Joha na Kromberger iz Racine, Wis-
iviAlCiivrli JjUZJUj. —m JN a j bolj	"tuni« uaiiciiL, ki siuzi pri
priljubljena božja pot na Sloven- drz- odvetniku Harry Hall, 330,	..	,
skem so bile brez dvoma gorenj- Douglas Ave. je poklicala ono' J af*do vežer bo »pet lepaj ske Brezje. Tam je kraljevala noč policijo, rekoč, da je slišala, | P™edlte^ na pr03te"1 v K‘rt- conam $3. podoba Marijina, ki jo je našli- ^ se nekdo plazi okrog hiše.l]and ?arku’ kl 8e nah*Ja„ob H Iskrena zahvala v imenu sl°-kal slovenski slikar Langus. Ko V hiši je bila ž njo samo sestra1 ,zeru,k°ncei? 49mce3t8'.Zfže^k|lenakib revežev vsem skuri
Jg
Francoski socialisti so odpbrili Marshallov na^rf za Evropo
Izražajo upanje, da se bo Rusija premislila in prišla na konferenco
Pariz. — Narodni koncil fran-
Razne drobne novice iz Clevelanda jn te okolice
Iz bolnišnice—
Iz GlenviHe bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Smrtnik iz 19712 Muskoka Ave. Želi
i •	. .se zahvaliti za obiske, poslane
coske socahstične stranke je cvetHce in kartice. • odobril resolucijo, v kateri izjavljajo zaupanje v premierja Ro™ani* * Le^t~ , Ramadierja ter odobravajo v Zvesa oltarnih društev bo ro-principu načrt ameriškega dr- !"a a 16' avgusta v Lemont, 111. žavnega tajnika Marshalla za 01 0	.
obnovo Evrope.	I Podružnlca št 18 sžz bolm€-
V resoluciji francoski sociali- la ncf oj.uob 7:3° sejo v,navadnih sti obžalujejo, ker ni uspela kon- pr°ftor!!1' Naj se udeleže po ferenca zunanjih ministrov T10^1103*1 vse članice.
Francije, Anglije in Rusije, to-, '„ >. • i da izražajo upanje, da se bo Ru-1, Jutrl. zvferpb 8 1,0 ‘mel,° va' sija premislila in poslala zastop- J?0 aej0 društvo sv. Cirila in
nike na konferenco v soboto 12. Metoda št- 181 tK®KJ v navad-julija v Pariz, kamor sta Angli- mh, P^storih. Važno je, da se ja in Francija povabili 22 evrop- vsak dfuštvemk udeleži, skih držav.	Iobisk « Minnesote—
V spremstvu Jožeta Zgonca
Poizvedovalni kotiček
Štremfelj Ludvik bi rad zve-
1 Minn. Prišel je obiskat sem
del za naslov svojega strica braha Johna ,n Louisa- bratran' Johna Jesenko ki živi nekje v ca Jožeta Z*onca ter dru*e s°-Kaliforniji. Naj mu piše na na- rodnike in stare Prijatelje. Prislov: Štremfelj Ludvik D. p. j*elji ga lahko obiščejo na 955 Camp 10a, Spittal an der Drau, ®7, Charles je prišel v Austria.	,Cleveland iz starega kraja, iz
Rozina Škerlj bi rada zvedela Poba Pri Vel. Laščah leta 1901. za naslov Marije Kresse, rojena Pje*;a I®04 je odpotoval v Min-v Mittendorfu pri Kočevju. V nesoto in ie od takrat zdai Pr-Ameriko je odšla leta 1936 in si- vič v Clevelandu. Dobrodošel v cer v New York ali Brooklyn. naS‘ metropoli!
škani odpeljali, da je nemški hit-' s>a sumljivega.
ga, ker so neznani storilci v ne- maul u UB ,elreluolu ___________________ ,,, ,
ki šolski sobi zamenjali sliko lerjand ne oskrunijo. Spravili1 Lastniki avtomobilov v Wau- P°d vodstvom Johnny Ricardo, maršala Tita s sliko kralja Petra. Tako čisti komunizem tako imenovane napredne. Najprej se je ohladilo navdušenje za novo “svobodo,” potem pa je posegla diktatorska roka po teh pre-
šo jo najprej na Trsat, od tam k«*anu in North Chicagu bodo pa so jo prenesli v ljubljansko dobili letos kolikor bodo potre-stolnico, Ta je postala tako ne- bovali gazolina na svojih posta-kaka božjepotna cerkev, kjer so' :lab. kjer so ga redno kupovali, zbirale vedno velike množice lju- Toda zunanji motoristi bodo
(Dalje na 3. strani)
DEKLETA BODO KRATKOČASILA S PETJEM BOLNE
V sredo večer bo skupina poljskih in slovenskih deklet kratkočasila s petjem in glasbo bolnike v State bolnišnici na Turney Rd. Poljsko skupino bo vodila Mrs. Stanley Klonowski.
Slovenske pesmi in narodne plese bo pa predvajal dekliški Baragov zbor pod vodstvom gdč. Eleanore Karlinger. Matt Mlinar bo igral harmoniko.
Zveza evropskih držav niso več sanje, ampak bodo kmalu istina
Gatad, Švica— Grof Kalergi, ki je organiziral pan-evropsko gibanje, ima v načrtu evropsko parlamentarno konferenco, katere namen bo ustvariti zvezo evropskih držav.
“Z evropsko zvezo bo konec pripravljanja za vojno; iz nje se bo dvignila nova Evropa, edina in miroljubna, svobodna in
Porota je spoznala krivim 16 voditeljev protifašistične organizacije
Poleg godbe bo na programu tudi ples, petje in razni prizori.
Ogrski komunisti jemljejo nasprotnikom
Program bo podan na odru. Te' fj|79ylifHlstVO sredo	*
poletne prireditve vsako večer v Kirtland parku so pod imeli težave kupiti v teh mestih' avsp'co odbora 10. varde, kate-
gazolin. To je posledica odmer- re8a častni predsednik je mest-
Washington_____Federalna po-
rota je spoznala krivim zoperstavljanja kongresu 16 voditeljev znanega “antifašističnega begunskega odbora," ki je baje fronta za komuniste. Spoznani y so krivim, da niso hoteli izročiti zapiskov svoje organizacije preiskovalnemu odseku poslanske zbornice, ki preiskuje protiame-riške aktivnosti.
Vsi krivci so prebivalci New Yorka. Sodnik še ni izrekel obsodbe. Najvišja kazen je lahko eno leto zapora in $1000 globe za vsakega.
Gerhart Eisler, priznan komunist, je bil obsojen v eno leto zapora in $1000 kazni za isti prestopek.
Carl Marzani, komunist, ki je bil včasih uslužben v državnem oddelku, je bil obsojen od enega do treh let zapora, ker je zatajil zveze s komunisti, da je lahko ostal v vladni službi.
Državni tajnik Marshall je zadnji teden odslovil 10 usluž-
kov, po katerih kompanije dovažajo gazolin. Vsaka postaja ga dobi toliko, kot ob tem času lansko leto in postaje ga bodo najprej dale svojim stalnim odjemalcem, potem šele drugim.
Mehiški delavski vodja je bil pogoščen od Tita
polna blagostanja. V tej zvezi ne bo nobenega zmagovalca ne bencev, ker so osumljeni zveze s premaganca, nobenega nevtral- komunisti. Njih imena niso da-
ča, nobene carinske meje in nobenega tekmovanja za oboroževanje,” je izjavil grof.
Tukaj se bo sestalo 26 delegatov iz Anglije, Italije, Švice, Francije, Grčije, Belgije, Nizozemske in Danske, ki bodo napravili program za prvi evropski parlament, ki bo 8. sept,
Za tako zvezo Evrope je vnet danes vsak parlament v zapadni Evropi, kot je pokazalo povpraševanje o mnenju med poslanci.
li v javnost. Morajo biti pa višji uradniki, ker služili so vse od $3,500 do $8,000 na leto.
Avto mu je odrezal roko nad komolcem
Vermillion, O__Robert Pru-
dence se je vozil v svojem avtu blizu tega mesta. Mimo pridrvi drqg avto tako desno, da je Robertu odtrgalo roko nad komolcem, ki jo je imel naslonjeno na oknu svojega avta,
Belgrad. — Vicente Lombardo Toledano, njehiški delavski vodja, je dospel v Jugoslavijo z svojo ženo in hčerjo. Premier Tito je Mehikanca sprejel in pogostil v svoji poletni vili na Bledu.
Senor Lombardo namerava ostati dlje časa v Jugoslaviji.
Zadnji teden so bili gostje vlade unijski voditelji iz Južne Afrike, Indije, Italije, Rusije in drugih vzhodnih dežel. Dozdaj še ni bilo rečeno, če bodo ti delavski voditelji imeli tukaj kako zborovanje, ali so prišli samo radi propagande.
ni odbornik Edward L. Pucel. Vsak je prijazno vabljen,
NOVI GROBOVI
Budapest. — Ogrski komunisti si znajo pomagati v boju z nasprotniki, da jim enostavno vzamlejo državljanstvo,. To so
Mary Žužek
Danes zjutraj ob eni je umrla Mary žužek, roj. Rojc, stanujoča na 7512 St. Clair Ave. Pogreb Ogrskem edino besedo.) bo iz Zakrajškovega pogrebnegaI Vlada je dala tudi 60 dni ul zavoda. Cas pogreba in drugo' timat bivšemu premierju Na-
naslov svojega brata Maksa. Pi- dom predsednika Trumanja.
še naj mu na naslov: Mohar Leo,'Vlak je imel veliko zamudo ra-Brockmanng. 13, Graz B/VI.'di silne povodnji v tistih kra-Austria.	j jih.
Knaus Jože bi rad zvedel za Prestala operacijo— naslov strica Alojzija Bartol do-1 Mrs. Margaret Ahlin iz 1101 ma iz vasi Hrib št. 3, obč. Loški E. 66. St. je srečno prestala potok. Piše naj- mu na naslov:'operacijo v St. Alexis bolnišni-Knaus Jože, D. P. Centre 9, Se- cj.
naprlvili z Rev.J Bela Varga, ki n'8aIlia’ ^nC°"a’I^aly' ,	. I Poroka—
Ljudmila Hlebs bi rada zvede- Na 28. junija sta se poročila v la naslove sorodnikov Luka Luk-1 cerkvi sv. Lovrenca Frances narja, roj. v Ljutomeru. Pišejo Kuhel, hči Mrs. Mary Kuhel iz naj na naslov: Ljudmila Hlebš,'3512 E g0 st jn Edward Ah. Treffling Lager 3 M, Luboden, lin> sin Mrs. Mar(faret Ahlin iz
je bil prej predsednik narodne skupščine in trem drugim članom stranke malih posestnikov.
(To dela Matija Rakosi, ruski državljan, ki ima zdaj na
bomo sporočili jutri.
Joseph Arko
Nagloma je umrl Joseph Arko, stanujoč na 3012 E. 45. St., star 38 let. Tukaj zapušča soprogo Alice roj. Blatnik, starše lovanJ-a z nacjjj Fred in Frances Arko, brate:
gyu, ki je zdaj v Ameriki, da bo izgubil državljanstvo, če se ne vrne v tem času domov.
Ogrska tajna policija je aretirala štiri univerzitetne profesorje, katere so obdolžili sode-
Austria.
Demokrati okraja Lorain so odobrili Lauscheta za guvernerskega kandidata
11001 E. 66. St. Bilo srečno. Obisk iz Chicaga—
Mr. P. Chemazar iz 2037 W. 21. Place, Chicago, 111. je obiskal naš urad s svojo hčerko Angelo.
Lorain, O. — Izvršni odbor Prva obletnica— demokratske stranke v okraju' V sredo ob 7:30 bo darovana Lorain je odobril Frank J. Lau-v cerkvi Marije VneboVzete scheta kot guvernerskega kan-'maša za pokojno Mary Koro-didata za državo Ohio leta 1948.1 šec v spomin prve obletnice Lorainski demokratje so bili njene smrti.
Fred, Stanley, Anton, i/ouis in' «■ i • f •JA]1* __ oo'tudi med prvimi, ki so odobrili K molitvi—	J.j'
p„Wf	in!ln Ma *® V1**®*1 H° «0 Lauscheta leta 1944.	| Članstvo društva Kristusa
Robert ter sestri Kristino in j Rose.
Pogreb bo iz Ferfoliatovegaj
letih
Johnstown, Pa.
Lorainski demokratje pravijo,1 Kralja 226 KSKJ naj pride no-Ameriški da je bil Lauschetov rekord kot coj ob 1:30 v Zakrajškov po-
°--- -- —------- .	\	.------- ---- ------------.1 —------*	VUj uu i ,ou V uaAittj o J
pogrebnega zavoda v četrtek z ju- pošti gre kredit, da sta se sestri guverner dober in zasluži, da je grebni zavod k molitlvi za po-traj ob 8:30 v cerkev sv. Lovren- po 38 letih zopet videli. Mrs.' ponovno izvoljen. Izjavili so, da kojno Frances Drobnič
ca ob 9 in na Kalvarijo.
Nič skrbi, dokler ne bodo padali na glavo
Zadnje dni plašijo Amerikanke neke svetle toSke, ki da frie z silno naglico po vsemirju. Pravijo, da so podobne malim gorečim krožnikom. Baje so jih videli že v več državah, največ pa po zapadnih državah. Nihče ne more ugotoviti, kaj bi bilo to: Marsikatera šaljiva pade na račun tistih, ki so te prikazni videli. Mi mislimo, da ni še nič hudega, dokler ne bodo začeli tisti “krožniki" padati na naše glave.
Pogodba med Jugoslavijo in Anglijo je v delu
Belgrad. — Angleško poslaništvo je povedalo, da je že dlje časa v delu pogodba med( Jugoslavijo in Anglijo. Po tej pogodbi bo Jugoslavija izvažala živila v Anglijo, da s tem dobi tujezemsko valuto, s katero bo potem nakupila po-potrebne stroje, ki jih potrebuje za industrijalizacijo dežele.
Jugoslovanska vlada je hotela, da bi Anglija zamenjavala stroje za živež. Toda Anglija tega ni hotela. Jugoslavija je ponudila Angliji tudi les in rudo.
Margaret Sebolt je vedela, da; je Frank Lausche edini, ki bijdo naj se pa po možnosti ude-živi njena sestra Alice nekje Vj mogel premagati sedanjo repu- ]&[ pogrebne maše.
Brooklynu, N. Y. Vprašala je blikansko mašino v državi. Pozdravi iz Minnesote— pošto, naj zve njen naslov. Po- Lausche se še ni izjavil, če bo Iz Greaney, Minn. pošiljajo šta je šla na delo in sestro res ponovno kandidiral za guverner- p^drave Clevelandčanom, zla-
Pa^a’	' Ja'	*	Sti no JVmn/hlivorcnnrv, „ 1	.
Razne najnovejše svetovne vesti
WASHINGTON — Premogarska unija je včeraj sprejela novo pogodbo od premogovnih družb in premogarji bodo šli danes zopet na delo. Po novi pogodbi bodo dobili premogarji 44 in pol centa več na uro. Premogarske družbe bodo plačevale v dobrodelni sklad unije 10 centov od vsake tone premoga, dočim so dozdaj plačevale 5 centov. Premogarske družbe z juga in zapada p* še niso podpisale pogodbe z unijo.
sti pa Newburžanom sledeči: Joseph Kenik, Jerry Papeš, Mary Papeš, Anthony Papeš, Mr. in Mrs, Louis Papesh, Anton Flak, Joseph Flak, Mr. in Mrs. John Papesh. Prav dobro se imajo v zeleni Minnesoti.
PARIZ — Radio iz Moskve je včeraj poročal, da so tri države dozdaj odklonile poslati zastopnike na konferenco v soboto, da bi govorili o načrtu za obnovo Evrope. Te tri države so: Romunija, Jugoslavija in Poljska. Iz Prage se pa poroča, da se bo češka udeležila konference kljub temu, da ji je Moskva rekla —
Če pazi na cente, se že nekako preživi
Filadelfija,—Joan Crawford, ameriška filmska igralka, je lansko leto plačala največ dohodninskega davka izmed vseh filnj-ekih zvezd. Njena plača je znašala namreč za prošlo leto 400 tisoč dolarjev. Drugi na isti je bil pa Bob Hope,
T gppasgg DOMOVINA, JULY 8, 1947
»mn™
JI	1 M* t’i*h

UHO DEBEVEC. Editor)
«111 K CMr An.	Mm m	demand E Obl*
FliMUhad dolly exoept Saturdays, Sundays ud Holidays
----P
'j.:- ,
6~7 I 9 is , ij 14 15 16 17 1» 19 I u u u i) 14 i) d I 17 181940 )l/
NAROČNINA:
Za Ameriko u leto «1.00: ta Cleveland In Kanado po poeti ta eno leto $8.00.
Za Ameriko pol leta $4.00: ta Cleveland ln Kanado po po*tl pol leta *U0.
Za Ameriko četrt leta $2-80; ta Cleveland In Kanada po poiti tetri leta »75.
Za Clvaetand In oktdloo po rauaialeUr. oelo Uto HM. pol leta HOO. četrt leta «H0. luanuua itevDka etana č oentov.
SUBSCRIPTION RATES:
United States HM per year; Cleveland and Oanada by mall $800 per year.
U. S. $4.00 lor 8 montbe. Olevelend and Oanada by mall $400 tor 8 montbe.
U a $200 for 3 montbe Cleveland and Canada by mall laid tor 3 montbe.
Cleveland and suburb« by Carrier $100 per year. «4.00 for 8 montbe. $300 for 3 montbe. Stale copies 8 cents stem______________
* Altered at leeimd idem matter January 8th 1908, at the Poet Office at Cleveland. Oblo. under the Act of March 3rd 1810._________________________________
»83
No. 132 Tues., July 8 1947
ganizacijo, Živilsko In poljedelsko organizacijo, Mednarodno civilno avijatičarsko organizacijo, Mednarodno organizacijo za begunce, Mednarodno trgovsko organizacijo in celo Mednarodno banko. Kamor se hoče zveza narodov obrniti, ji Rusija zastavi pot s svojim vetiranjem ali bojkotiranjem.
Svet danes vidi, da Rusija ne mara sodelovati z nikomer, da hoče iti svojo lastno pot. Bedasto bi bilo še nadalje siliti vanjo, Svet se lahko postavi na noge brez Rusije in potem bo znal to svojo dosego tudi braniti, če bo treba. Vse preveč je bilo poniževanja pred Rusijo, vse preveč moledovanja pred komunisti. Naj gre svet, ki je sit večnih bojev, naprej za boljši svet. Ruski narod bo že sam prišel za njim, kadar bo enkrat pognal tistih nekaj diktatorjev, ki mu sede na vratu.
I i4444444444HH14)444t444«4444444$l)Hllllllllllll4M
BESEDA IZ NARODA [
■HHI444W4imiimW4W4t4tH4444«M4t44l4l444H4
Klobučarska unija morda -J«*"**
Dobro, pa brez Rusije
Ko sta angleški in francoski zunanja ministra, Bevin in Bidault, vabila sovjetskega ministra Molotova, naj pride v Pariz, da se pogovore o načrtu ameriškega državnega tajnika Marshalla glede obnove Evrope, sta rekla, da če Molotov ne pride, bosta Anglija in Francija brez Rusije delali na izvedbi tega programa, ki edini zamore postaviti razbito Evropo zopet na noge.	*	\y
Sovjetski zunanji minister Molotoy je sicer prišel na konferenco v Pariz, toda tam je povedal, da Rusija tega načrta ne sprejme, da ne bo sodelovala in je po par dneh brezuspešnih razgovorov zopet odšel nazaj v Moskvo.
Sicer je ves svet že vnaprej vedel, da Sovjetija ne bo pristala na noben načrt, po katerem bi si Evropa pomagala na noge, ker bi bilo to proti idejam komunizma. Komunizem hoče kaos, nezadovoljstvo, revščino, lakoto, prepir in potem lahko žanje. Ako bi se Evropa zedinila, si vzajemno pomagala in česar sama nima, bi dobila iz Amerike, bi v Evropi zopet zavladalo blagostanje in komunizmu bi odklenkalo.
Pa še enega se je Moskva bala z načrtom ameriškega državnega tajnika: Evropi bi pomagala Amerika, to je 2 padna demokracija in radi tega bi morala biti hvaležna Ameriki. Tega pa Rusija ne mara, ker hoče sama zagospodovati nad celim svetom.
Diplomatski svet zdaj računa, da si je Moskva s tem ze-
lo škodovala. Pokazala je namreč Evropi in ostalemu sve-' tuTdalji ni za to, da bi si svet opomogel, ali z drugimi besedami: ako komunizem ne more pomagati, drugi ne sme, pa
če tudi narod pogine. Prav to je pokazal Tito v Jugoslaviji, ki ni pustil deliti pomoči UNRRA, dokler jo je smel sam de-fifi, komer jo je hotel. Enako Tito ne pusti pošiljati paketov CARE v Jugoslavijo, ker mu organizacija ne dovoli vse delitve. Če je kaj, je to jasno, da komunistu ni za narod in njegove potrebe, ampak za oblast.
Toda, če je sovjetski politbiro mislil, da bo padel načrt za obnovo Evrope v vodo, če Moskva ne bo hotela sodelovati, so se zaenkrat zmotili. Ko je odšel sovjetski minister Molotov iz Pariza z izjavo, da Sovjetska zveza ne bo sodelovala z Marshallovim načrtom, sta se Anglija in Francija obrnili okrog in povabili na prav tako konferenco 22 evropskih narodov. Konferenca bo v Parizu v soboto 12. julija. Tukaj naj evropske države same določijo, če so potrebne pomoči iz Amerike in če jo hočejo ali ne, ne pa da bi Moskva zanje govorila, če so potrebni ali ne.
Nobena evropska država ne bo siljena sodelovati. Vsaki bo na dano na prosto voljo. Pogoj, ki ga je dal ameriški državni tajnik za pomoč je samo ta, da si mora vsaka država naprej sama pomagati in bo dobila samo to, česar sama nima.
Zdaj bomo videli, kdo je kdo v Evropi. Razen Španije so bile povabljene vse države, tudi: tiste, ki so pod rusko komando. Torej tu ne more nihče reči, da skušajo zapadne demokracije ustvariti kak zapadni blok. Ako bi hoteli Anglija' in Francija ustvarjati kak zapadni b!ok, ne bi povabil! na to konferenco tudi vzhodnih držav, kot Jugoslavijo, Bolgarijo in vse druge.
Ampak zapadni blok bo ustvarjen, kar je popolnoma logično,,če se bodo za ta načrt ogrele zamo zapadne države. Kot rečeno, sililo se ne bo nikogar in če vzhodne države z Rusijo ne bodo hotele zraven, je to njih zadava. Toda nihče ne bo mogel reči, da se jih je skušalo prezreti. Prav iz tega namena sta Bevin in Bidault povabila na prvi sestanek Molotova, da se ne bo očitalo, da se hoče Rusijo izriniti iz kakega načrta.
Torej ta konferenca v soboto ne bo na podlagi zapad-nega bloka, ampak na podlagi vsega evropskega kontinenta. Tudi Rusiji so še vedno vrata odprta, da pristopi. Moskvi je bilo izročeno posebno pismo, v katerem Anglfja in Francija izjavljata, naj bi se Moskva premislila ter sodelovala pri Marshallovem načrtu.
Ako se pa zgodi, da bo Sovjetska zveza tudi zdaj odklonila sodelovanje in če bo ukazala svojim “slugom pokornim,” naj bojkotirajo Marshallov načrt za obnovo Evrope, potem bo Evropa presekana na dvoje in Sovjetska zveza bo tista, ki bo to povzročila.
Dolgo let se že zapadne velesile trudijo, da bi privedle Rusijo v družino narodov kot vsem drugim enako. Predsednik Roosevelt je bil prvi, k) se ji je približal in jo priznal. Toda Rusija je ostala hladna in hoče naprej igrati vlogo svojimi lastnimi cilji.
To se je zlasti pokazalo po zaključku vojne, ko so se izjalovili vsi poskusi njenih zaveznic, da bi se jo privedlo k sodelovanju za obnovo sveta in za trajni, pravični mir. Sprejelo se jo je v Zvezo narodov in ji dovolilo, da ima edina tri glasove in pravico vetiranja. Pri tej zvezi ne dela drugega kot da skuša paralizirati vse njene zaključke. Rusija je bojkotirala do danes vse agentje, ki so bile ustvarjene z namenom obnove sveta: bojkotirala je Mednarodno delavsko or-
nstanovi nov lokal
Klobučarske delavce in delavke bo zanimalo, da se je unija “United Hatters, Cap and Millinery Workers,” katera ima jurisdikcijo nad klobu-čarskimi delavnicami, odločila prepustiti delavcem na zapadni strani Chicaga prosto voljo, če žele organizirati svoj lokal, ali pa se priključiti kateri koli izmed štirih lokalnih unij, katere že obstajajo in delujejo v Chicagu.
Ta odlok pomeni, če žele delavci na zapadni strani Chicaga imeti svojo unijsko podružnico s svojim čarterjem in samoupravo, jo lahko imajo v smislu ustave unije United Hatters, Cap and Millinery Workers. Tako bi imeli moč odločati o svoji pristopnini, članarini in o svojih pravilih, kot določa ustava klobučarske unije. Razumljivo, izvolili bo-do~švoje uradnike in zastopnika, imeli Svoj urad ter popolno kontrolo nad svojimi poslovnimi zadevami, kot jo imajo druge lokalne klobučarske unije.
Pomniti moramo, da že dolgo časa obstoja velik nesporazum med dvema različnima skupinama klobučarskih delavcev. Ker niso delavnice na zapadni strani organizirane, so protiunijski delodajalci skušali razširiti govorice, češ, če se bodo ti neorganizirani delavci organizirali in pristopli k uniji, jim bo unija vzela dela in jih nadomestila z unijskimi delavci, zaeno pa preprečila, da bi delavci z zapadne strani dobili mesta v drugih unijskih delavnicah v središču mesta. Vse te govorice so bile del propagande proti uniji.
Danes unija ruši kitajski zid nesporazuma in razkrinkuje te
lavci podpisujejo karte za volitve, pa so se pričeli zavedati, da je edina želja unije, izboljšati njih razmere in da so vsi enako ščiteni in združeni.
The United Hatters, Cap and Millinery Workers International Union je organizacija, ki je vedno zvesto stala ob strani poštenega unijskega delodajalca. Unija je faktično potrošila mnogo tisoč dolarjev v korist te obrti in iniji vzgleden rekord vzajemnega spoštovanja in sodelovanja z vsemi delodajalci, ki so tudi z njo pošteno postopali. Med vojno, v letih pred vojno, kakor tudi po končanju sovražnosti, ni bilo niti ene stavke ali delavskih sporov z delodajalci, ki jih vežejo pogodbe z unijo.
V Chicagu je Midwestern Millinery Manufacturers Association, ki je v najintimnejšem sodelovanju z unijo v smislu pogodbenih določb, tako da je ta organizacija že večkrat priznala dobro delo, ki ga je unija izvršila za dobrega delodajalca, in za povračilo je priznala unijo, kot upraviteljico zdravstvenega dobrodelnega sklada za delavce, zavedajoč se, da bo unija pošteno in pravično upravljala ta sklad.
Resnica je, da isti neunijski delodajalci, ki se borijo proti uniji na zapadni strani mesta, so člani iste podjetniške zveze, ki sodeluje roka v roki z unijo in hvali imeniten rekord razmerja z unijskimi delodajalci'
Neunijski delodajalec je pripravljen pristopiti k tej podjetniški zvezi iz razloga, da se izvršuje gotove prakse te obrti. Prav tako ne nasprotuje, da ta podjetniška zveza hvali unijo, to pa vsled tega, ker unija stabilizira dobre mezde v unijskih delavnicah .neunijski
delodajalec z zapadne strani mesta pa domneva, da mu to pomaga pri kompeticiji z unijskimi delavnicami v središču mesta. Stvar je zanimiva. Isti delodajalec,'ža kogar je dobra ta podjetniška zveza, ne mara, da bi se njegovi delavci in delavke organizirali, tisti delavci ki mu pomagajo graditi njegovo obrt in dobičke ! Kakor hitro bodo delavci spoznali to dvojno mero, ne bodo dopustili, da jo bo delodajalec še nadalje prakticiral.
Unijski lokal na zapadni strani bi bil garancija klobu-čarskim delavcem, da so vse tiste govorice, ki jih širi delodajalec, ki pravi, da unija ne bo postopala pravično z delavci, popolnoma neresnične in neutemeljene. V smislu unij-skoga kontrakta, delodajalec bo iskal take delavce, ki spadajo k uniji. Potem bodo tudi delavci z zapadne strani sami presojali, kateri delavci bodo delali z njimi. To pomeni, kakor hitro bodo imeli kaj reči o delih v delavnicah na zapadni strani mesta, bodo zaeno imeli priliko prestopiti k drugim lokalnim unijam in lahko bodo vzajemno aranžirali povoljno razmerje med delavnicami na zapadni strani mesta in drugimi v Chicagu. To bo ustvarilo bratstvo med delavstvom, tako da ne bo nikdar več prišlo do zloma solidarnosti.
Bog brezbožnikov
Mogočno, široko, skoro naduto trmasto zre gorski velikan skozi okno, kot hudobni velikan Goliat, s črnimi kosmatimi prsi, strme pečine, s skopimi temnimi jelkami. Liki sablja vise oblaki, zdaj strnjeni, zdaj kot raztrgane cunje ob njegovi strani. Nič lepega!
Svet, narava ni vedno lepa. Na svetu so grde pokrajine, so pa tudi grdi ljudje, v katerih se zrcali narava. In tako se zgodi, da marsikdo ne najde nobenega veselja v tako opevani naravi, pokrajini z gorami, planinami, reko in jezerom. Nezaupen je, nezaupen je vsakdo, komur se zdi samota v pokrajini grda, kajti strah ga je pred njegovo lastno dušo. Boji se Boga, čigar glas mu zveni na uho od vseh .strani iz oblakov, ki plavajo nad gorami, iz jelk, ki so si s svojo ži-lavostjo ustanovile svoj dom na pečinah in med skalami, iz voda, ki teko brez prestanka v potokih in rekah, kot sama v
se vračajoča se krožnica. Nobeni škripajoči tramvajski vozovi, nobeno trobljenje, nobena kričeča godba iz kavarn ali plesnih dvoran ne preglasuje kot v mestu, iz vseh niti narave donečega glasu božjega, ki s strahom napolnjuje brezbož-nike “Gotovo bi si toliko ne prizadeval usmrtiti in izbrisati me, če bi brezbožnik ne bil na dnu svoje duše prepričan o mojem bivanju.”
Modroslovci in bogoslovni učenjaki dokazujejo v debelih knjigah po doslednjih zaključkih —1 ki se imenujejo silogizmi — bivanje nekega najvišjega, večnega bitja. In verniki prebirajo s pobožnim navdušenjem. Pa ti pride brezbožnik od včeraj in dokaže danes z večjo gotovostjo kot oni bogoslovci in modrijani bivanje Boga iz besedi samih brezbožnikov. Taje Boga, pa s tem priznajo, da so ga izgubili. Boje se Boga in se hočejo otresti strahu, ko pravijo, da so s takimi pravljicami že pomedli. Bog vernega Pascala pravi: “Ne bi me iskal, če bi me ne bil izgubil.” Bog brezbožnikov p a pravi: “Ne bi me skušal u-ničiti, če bi ne slutil moje navzočnosti.”
Bilo je tristo tunelskih delavcev iz juga in vsi iz popolnoma neverne in brezbožne, od socijalizma in blaznih anarhi-. stičnih idej okužene družbe. Le eden ne, in slučaj je hotel, da jo nosil tudi ime, ki ga je izjemoma dvigalo kot lilijo iz gnojnega kupa, kot zvonik iz krulečih svinjakov. Imenoval se je Angel. Nikoli se ga,ni slišalo kleti in vsako nedeljo se ga je videlo navsezgodaj stopati peš po prašni cesti proti Malemu mestecu X, da bi tam zadostil svoji nedeljski dolžnosti in prejel sv. obhajilo. V mal li culici je prinesel svojo skromno hrano, že drugi dan*so vedeli njegovi tovariši, kakega duha otrok je ta Angel in uprav ,s satanskim zadovoljstvom so padale kot toča celi dan 0-krog njega kletve in bogokletja. On se je smehljal in nič rekel. Tedaj ga je eden dregnil s komolcem in rekel: “Hej, ti nas imaš gotovo za zgolj hudiče?” — “Kaj še,” je odgovoril, "vi ste prav bogoverni ljudje, kajti če bi ne verjeli v Boga, ga ne bi preklinjali. Nič ni namreč bolj neumno, kot psovati nekoga, katerega ni.”
Cim več besa, okrutnosti in satanske zlobe se poslužujejo organizirani in neorganizirani brezbožniki na svetu v svojem boju proti veri, krščanstvu in
njegovemu jedru: katoličanst vu, tem jasneje s tem dokazujejo, da se nočejo boriti proti “niču,” da, niti ne proti v zraku visečemu vprašanju, marveč proti nečemu ali nekomu, katerega se bolj boje kot hudič blagoslovljene vode.
Pesnika in filozofa Nietsche-ja, ki je bil nekoč protestantski bogoslovec, potem pa v se zlomljen in, v blaznost zapadel človek, slave kot cerkvenega očeta modernega brezboštva, mržnje do krščanstva, in hitle-rizma. v Judovski kulturni zgodovinar Egon Fridell ga pa 0-značuje kot v podzavesti vernega ill celo pobožnega kristjana in mu polaga na jezik zadnje besede cesarja Julijana Odpadnika: “Zmagal si, Gali-lejec!”
Tudi ne more biti drugače! Človek ni ustvarjen,- da bi stal na glavi, tekal po rokah in mahal z nogami. Einsteinova relativna teorija sega le do neke točke in v malem krogu človeškega raziskovanja. Ena sama je absolutna resnica, utelešena v Jezusu Kristusu., Pobijati to absolutno resnico in jo hoteti uničiti, postavljati na glavo od Boga ustvarjeni red, spada k Luciferjevim perverznostim.— Pod njegovim vplivom dela bančnik, ki vzdržuje poleg drugih strasti tudi mali harem — matematične akrobatske akoke — to soglaša z ameriškim pregovorom, ki pravi, da je hudič božja opica. — Toda glej.!, Absolutni božji red pa prodira zmagoslavno skozi vse knjigovodske umetne mreže in barikade. Vedno se je izteklo tako tistemu, ki je od nekdaj imel vse brezbožniko na svoji vrvi — bančnik pride pred sodbo, farizeji in judovski duhovniki v Jeruzalemu so skupaj s Pilatom doživeli Kristtu-sovo vstajenje: na Vatikanskem griču, kjer so križali Petra, ^zgrade rimski zidarji in u-metniki Petrovo bazililld‘in’paT peško palačo. In zdaj čakajmo mirno, kaj bo zgrajenega na velikem trgu v Moskvi. Po brezbožni akrobatiki, ki bije že stoletja nasprotno od namerjenega, je tam morda namenjen orjaški spomenik na čast rimskemu papežu 1
—Povprečni človek poje vsa dan skoraj trideseti del svoj teže jedil na leto poje skors dvanajstkrat toliko, kolikor ti hta.
« • *
—“Kličem vam: žejen se: duš, rešujte mi duše, ki so cer moje krvi.”
fEVPM?E
Al PA NE
Ko jo s Tonetoih prijadrava na willardski public square, mi veli ustaviti pred veliko hišo, menda največjo na Willardu.
Pred hišo vidim gazolinsko se-salko. h kateri bi bil konja privezal, če bi bil bolj muhaste sorte. Ampak njegov gospodar Tone je rekel, da je krotak ip navajen čakati, saj ga imata navadno v rokah sinova Frankie in Bob. Tudi sam bi našel domov, je rekel Tone, če bi se tako namerilo, pa ki se še ni. Fanta pa tudi nista taka, kot je naš bivši guverner France. Se reče, saj zdaj morda ni več tak, odkar je videl Abrahama. Francetu se je namreč dostikrat primerilo, da se je peljal v mesto s svojim av- Franclja sem strašno rad imel, tom, ga kam zapeljal, da ni bil ljudem v napotje in šel na delo v svoj urad. To je bilo takrat, ko je postal jezični dohtar. Ko je z delom končal enkrat popoldne, je pa navadno preobrnil vse mesto in iskal avto. Ni se mogel spomniti, kje za hudimana na-malanega je avto pustil. Včasih je pritekel celo domov na St.
Clair pogledat, če ni mar avto
ga je pomotoma izposodil. Fran- Rakeka, pa še čez tisto kamenje po Cisti strani, pa ki še rado straši tan^med ogradami. Vznak sem ležal pod jablano in grizel trvanato bilko, ki je zelo dober pripomoček za pravo pamet. In pogruntal sem jo, vam rečem. H Kržičevim bom stopil in vzel naposodo kočijo in oba šimelna. Harduš, če se ne bo naš .Francelj pripeljal domov kot bi se pripeljal sam firšt z Planinskega gradu 1 France ne bo umazan in bo na široko odprl svojo boto, ko bo videl, kako mu strežem.
Kržičev Jože je rad dal kočijo in konjička, ampak me je svaril, naj pazim, da se mi ne splašita. Križ božji, ko bi bilo komaj, da bi ju podsprajcal, da ne bi omahnila od slabosti. Seveda, to svojo misel sem previdno zase obdržal, ker Jože je bil strašno ponosen na svoja nafeljna. Koc sem pogrnil čez sedež, v kočiji, da se ni videla velika luknja v usnju.
Do Bonačeve hiše sta konjička vlekla kočijo korakoma, ker se cesta za spoznanje dviga. Ampak pred Bonačevo hišo pa, ko se cesta nagne, sem začel pa naganjati živali, vleči za vajeti in jima peti z gajžlo okrog ušes budnico. Kaj bodo pa ljudje rekli, če se pelje taka elegantna
ce se je namreč vedno vozil v kakem predpotopnem modelu, ki bi mu človek le v skrajni sili zaupal svoje kosti.
Ker smo že pri tem, vam bom najlažje prispodobil našega Franceta avtomobile, če vam pb-vem, da so bili živo zrcalo Krži-čeve kočije z Menišije, ki jo je Kržičev Jože kupil od Blažonke. če je dal Jože za kočijo več kot sedem grošev, ga je Blažonka osleparila. Bil je to nekak ogromen kufer, težak kot sama pošast. Kadar je Jože vpregel vanjo svoja šimelčka, je še nekaj šlo doli po vasi nizdol. Nazaj sta pa konjiča vlekla, da je vse od njiju teklo.
Nekoč se je primerilo, da sem bil celo jaz za kočijaža na nji. Brat Francelj se. je namreč javil iz Divače, da pride za par dni domov na počitnice in da naj ga pridem počakat na Rakek.
največ menda zato, ker je rad delil z menoj svoj zaslužek pri železnici. Rad je rekel: “Na, Japček, kar vzemi; saj je vseeno : če imaš ti, pa jaz nimam.” Kolikor se morem spominjati, mi ni nikoli dvakrat rekel, naj vzamem.
No in zato sem šel vase in tuhtal, kako bi Franclja kar naj-1 kočija, na njej kočijaž, kar se
_____t „ ........ ....., bolj slovesno privlekel domov na j da, pa da bi dremali doli po va-
sam prišel domov. Tista je bosa. j Menišijo. Tak velik gospod ven-! sj, Tam prj Cencovih gotovo ka-da bi kdaj katerega sodil, da si; dar ne bo hodil v pešice notri z j tcra domačih deklet zija skozi
okno in se mi bo špotala na vse večne čase ih se mi bo ter me objedala, kakšen kočijaž da sem, ki ne znam lišajev konjskih niti toliko razsurati, da bi se dobro prestopila.
Preteti mrhi, sem rekel, močno potegnil vajeti in parkrat všče-nil po njiju koži, da sem ju nazadnje vendar toliko primoral, da sta po parkratnih ponesrečenih poskusih vendarle hitreje stopila. Pa bi morda šč ne bila, da ju ni kočija v klančku porinila naprej in sta se morala prestopiti, drugače bi ju bil še povozil, klade.
Pred domačo hišo je stal Tomažičev Tone, ki se je najprej ozrl tje proti Planinski gori, mi-slečjda grmi, pa pri jasnem dne vu. Kmalu je. uvidel pomoto in se ozrl gor po vasi, kjer je bobnela moja, to se pravi Kržičeva kočija. Tone je kar zijal, ko je spoznal v kočijažu svojega dobrega prijatelja, Grmkovega Japčka. Ko sem drvel s svojo sijajno vprego mimo njega kake pol milje na uro, se je, mule, da mu ne morem lepšega reči, zarežal na ves glas in zavpil: “Kočijo boš zgubil, Japček!” Jaz sem imel pa še toliko prisotnosti duha, da sem mu pokazal vse jezik, kolikor sem ga mogel v naglici iztegniti in mu vrnil nazaj: “Ti boš pa jezik .nesnaga!”
No, z veliko težavo smo privlekli kočijo na Rakek, kjer sem
jo obrnil in zapeljal pred postajo, kakor sem videl druge voznike. Videl sem, kako me vse zija in dobro se mi je zdelo, da tako občudujejo mojo barko.
Sem od Postojne priropota lukamatija, da se je ves Rakek tresel. Bal sem se, da bi se mi belca ne splašila, zato sem stopil s kočije in ju držal pri gobcih. Pa sta bila menda vajena takega ropota, ker nista niti oči odprla, ko je prihrumel vlak na postajo.
Kmalu zagledam bratca, ki hi-ti proti izhodu. Moško se vse-dem na kočijo in mu maham z gajžlo v pozdrav. Pravi kočjiaž! Brat parkrat pogleda proti meni, menda me ni preč spoznal. Končno se mu pa menda le zazdi, da sem njegov rodni brat, pa najmlajši v družini, torej najbolj eratan in sq mi počasi približa. Premeri z očmi belca, kočijo in mene in nazadnje vpraša:
“Kaj si cigane pripeljal na Rakek, kali?”
Dopovedal sem mu, da je ta si-jajna vprega samo njemu v po-čast, pa dolgo ni verjel. Ne vem ali so se mu smilili konji ali kaj, ker ukazal mi je, naj vozim skozi Rakek sam in naj ga počakam zunaj pri šrangi, da bo kmalu za mano. Kaj se pa železničar zastopi na konje in kočije, vas vprašam.
T ynann ponovna, july 8,1047
Jakob K. He«r:
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
Ranjenka pa prične jezno tuliti. “Nihče drugi ni kriv nego kot Paltram! Odkar prebiva v naši hiši, kamogaskar, me zadeva nesreča na nesrečo. Tudi vi ste krivi, gospodična!” In na,njeni gozdni škrat obrača svoje iskreče oči.
Vendar spremlja Cilgija nenavadni par sršastega kosca in skoraj nežnostasega rjavega dekleta, ki venomer ječi in tuli, do koče, in gre z obema v prvo nadstropje, kjer prebiva deklica s svojo otročjo babico.
Kosec je bil s svojim težkim dejal hitro: “Že grem!”
vzdihom premagovala svoj strah.
Ko je pomolila glavo skozi vrata, je Paltram pri svetli luči naravnaval vzmet na puški
‘“Pojdite hitro, Pija je padla!” je zaprosila.
Tedaj je dvignil svojo izrazito, od luči jasno osvetljeno glavo: “Kaj mi ta sršen mar? Izgotoviti moram puško za Gruberja, poslal bo ponjo ie te dni.”
Cilgija se je hotela s kretno zaničevanja že obrniti, ko je
korakom komaj otopil v izbo in položil stokajočo deklico na klop, ko je dejal: “Zamudil sem že dosti časa, žena bo v skrbeh za me, domov moram, lahko noč!”
V zatohlem prostoru je bilo temno, starka je vijoč roke tekala sem in tja. “Moja ovčica, moj žrebiček, kdo ti je to storil?”
Končno se je posrečilo Cilgi-jij da je prižgala trsko.
Toda kaj sedaj? O strežbi bolnikom je bore malo razumela in najbližji zdravnik je bil v Samadenu.
Marko Paltram! ji je šinilo skozi glavo. Ali niso pripovedovali, da je pred leti hodil k bolnikom in si pri tem nabral precej' znanja? Morda ve za prvo pomoč kaj dobrega svetovati!
Grozljivo se ji je upiralo, da bi ga poklicala. Ko se pa deklica prične huje jokati, je z
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
ivarovalnina vseh vrst za ♦aše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 1811S NEFF ROAD
Ali pošljete zaboj preko morja?
NE POZABITE DETI NOTRI ŠIVALNE POTREBŠČINE
MI IMAMO, VSE POTREBNO ZA
'MOŠKO IN ŽENSKO OBLEKO *
*	šivanke	•	igle
*	sukanec	*	gumbe
*	vezila	•	zaveze
• podlogo
SCHNIDT & SON
2025 EUCLID AVE.
PR. 4388
Odprto vsak dan 8:30 do 5:30 v nedeljo do 12:30 v soboto zaprto
Vstal je in ji sledil. Luč je vzela s seboj.
(Dalje prihodnjič)
DELO D0IIJ0
podobo pred Nemci rešili partizani. Tako bi celo ljubljanski škof Rožman, v čegar varstvu je bila podoba v ljubljanski stolnici kmalu postal — partizan. (Oh, kaj bi potem Mirko Kuhelj počel! Op. ured.)
To podobo Matere božje so 15. junija prenesli nazaj na Brezje* To je dan svetega Vida, ki je patron brezjanske cerkve. Marijina podoba je na stranskem oltarju. Ko je ljudstvo zvedelo,
tem prenosu je še v večjem številu pritisnilo v stolnico, da
Moški se sprejme
za prvovrstno likanje, stalno de-o. Zglasi naj se na 12005 Detroit Ave.
Public Service Dry Cleaning
(133)
Za pomivanje posode
Za pomivanje kuhinjske posode dobi takoj delo ženska; delo je od 4. pop. do 8. zvečer. Zglasite se v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 5214.
(134)
Za plumberja
Takoj se vzame mladega moškega, samskega ali oženjenega, ki bi se učil plumbersko stroko. Najraje takega iz okolice. Naj se zglasi na 6631 St. Clair Ave. Tel. HE 3289.	(134)
MAM OGLASI
Znižano za hitro prodajo
Naprodaj je krasna hiša 7 sob za eno družino, 2 kopalnici, na treh lepo urejenih lotih blizu
Lake Shore Blvd. in 185. cesta.
Avtomatično gretje na plin in gorko vodo, velike sobe, obit fireplace. Kompletno insulira-na, opremljena z zimskimi okni in bakrenimi mrežami. Cena je pod $20,000 in prodaja jo lastnik sam. Nobenega posredovalca. Kogar zanima naj pokliče KE 7524.	(133)
nm m a Slovenije
(Doile preko Trite)
(Nadaljannjs ■ L (tnal)
di. Zlasti pod komunističnimi gospodarji so verniki'iskali tolažbe pred to Marijino podobo. Zanimivo je, da je partizanska iz-
kal je 80 let. Znan ni bil toliko kot poštni uradnik, pač pa kot entomolog, zbiralec in poznavalec metuljev. To je bilo njegovo veselje in delo celo življenje. Po-
Dekleta in žene!
Priporočam vam. da sl Izberete ln naročite vačo fino 1947-48 zimsko 8TERLNO suknjo, SUIT all FUR OQAT sedaj direktno lz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj Je najboljša Izbira. Prosim, pokličite me, da vas peljem v tovarno.
najdljivost celo to podobo izra- atal je v tej stvari znan v širo-	RFNNA R I FIKTtft
bila ža svojo propagando. Tujim kem svetu, ki se peča znanstve-	UlnnV BAUJIIU
žurnalistom so natvezili, da so to no 8 temi živalicami. Napisal je
v raznih tujih listih več razprav in šest metuljev je dobilo v znanstvenem svetuj>o njem ime. Rojen je bil v Hrastju pod Gorjanci, občina Orehovica pri št. Jer-, neju.
ŽENO JOVANOVIČEVO ZA-; PRLI— Poročal sem, da so 16. maja zaprli, znanega srbskega politika Dragoljuba Jovanoviča, ker je kritiziral proračun. Ob-3olžili so ga špijonaže. Nihče se ni temu čudil, ker Tito da zapreti vsakega, ki ima kako svoje I mnenje. Vsak diktator je neto- j
se poslovi od te podobe. Tudi J leranten. Marsikdo pa se je za med potjo so verniki povsod z čudil, da je dal komunistični re-največjim zanosom pozdravljali1 žim zapreti tudi Jovanovičevo podobo brezjanske Marije. Tako1 ženo. To aretacijo smatrajo vsi se je ta velika begunka vrnila poj za maščevanje, ki ne pozna no-več kot šestih letih na svoje nek- bene mere. danje mesto, kamor so se Slo-j TITU JE VROČE. — Jugoslo-venci zatekali po pomoč v vseh vanska vlada je obvestila diplo-svojih stiskah. Ljudstvo trdno J mafske zastopnike da je od sre-upa, da mu bo nebeška zavetni-! de junija dalje za dva meseca ca izprosila tudi rčšitev iz seda-1 Tito na Bledu. Tito ljubi ne sa-njega suženjstva pod komuni-j mo meščanske medalje, ampak zrnom. Kake zunanje manifesta-1 tudi buržujska letovišča. Mož se cije je oblast izrečno prepoveda- je zredil in mu je v Belgradu la in zagrozila, da v tem slučaju vroče. In pa diktator kralj Alek-brezjansko svetišče zapre. I sander je tudi delal-tako. Dikta-UMRL JE IVAN HAFNER, - tor posnema diktatorje, včasih poštni ravnatelj v pokoju. Doča-j Hitlerja, včasih Aleksandra.
ONEM PM
mTlpLTviTASiSSSuLS
YOUR BUY WORD
NHmp	'**•*». •
f wo* vftaain« th«N m*-
kat srst-i rMs-JSisrr
tet «fc«a nMlra—«l to tora" sto*
k« b«. —blUM.
Tik. m "to* »*»
tMS "fert ČaMVMINa
A, to -G w "to* «* ter-
fltoft 1CONOMY.
OUARANTEb 'Imu ■"> k* I, taking • Ungto Ortoto) ltow« MtoU-
dbvt, vm «r» M* «wi
mn I* "k to, OaaA^ay timi) Msbk
Sobo in hrano
Rada bi dobila sobo in hrano za 7 let starega fantka in sobo brez hrane za njegovo mater; najraje v okolici cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 1270.	(134)
Stanovanje iščejo
Zakonski par z 2 otrokoma išče 3 do 5 sob na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Frank Budic Jr. EX 1369. f
-(136)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za kuhinjo, parlor in spalnico; vse v do-brem stanju. Zglasite se na 1405 E. 33. St. med 12 in 4 popoldne.
-(135)
MtB IABOMTOB* MS.
še nekaj kos
Imamo še v zalogi nekaj sta-rokrajsjkih kos, narejenih v Avstriji. Pošljemo jih tudi po pošti. Zglasite se ali pišite na Smrekar Hardware 6112-14 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Beneške zastore
vam napravimo po meri iz najboljšega blaga in po zmerni ceni. Brezplačen proračun. Pokličite IV 2938.
Frank Adamič 22812 Nicholas Ave. Euclid, Ohio
(133)
Novi fumezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Besetting tli — čiičenje IS oremenjamo stare na olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Bd. - EN 0487 Govorimo slovenesko (x)
uinjijmmTJTJirmjmn jrmmririjijirijmn
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular zesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
HNhL •!“
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
urrijmnjmnjTjTjTJTri^^
nam
immiiiiiniiininiiriimimnniiiiiiiiiiiiniiimi
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno y popravilo; Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 4808
pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC
! 6902. St.. Clair - A ve,	EN 4808
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jama | Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000
Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K, S. K. Jednote znala 129.91 %
Če hotel dobro sebi ln (volim drstim, savsral ss vrl nslboUU, baten! in nsdsolventnl podporni ornntoaeljt
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JIDNOTL
Her te lahko tarantel sa surtnlne, rasne poikodbo, operacije, prali boleinJ ln onemorloetL
K. 8. R. JEDNOTA sprejema molke In ieoike od II. do M. lemi otroke pa uho] po rojstva ln do 16. teta pod tvoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA tidaja najmodernejše nate certifikate tedanja dobe od tm.OO d« I5.0U.06.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In (Irak Če ie nisi (Uto ali članica le mogočne In bogate katoliške podporne organizacije, pa-tradi se ln trlslonl takoj.
Ta pojasnila o savarovanja In za vse drnce podrobnosti ' se obrnile na aradnlke In aradnlce krajevnih dradtev
Eli MMt at sa na:
GLAVNI 351-353 No. ChicBfo St.
URAD
1034 ADDISON ROAD
ENdkott 3426 all
ENdlgott 2920
Za 4 družine
Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj.
(Tue. Fri.-X)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za eno družino. Nahaja se- v newburski naselbini, 3626 E. 81. St. Kogar zanima, naj si jo ogleda in da ponudbo lastniku na istem nal-slovu.	—(133)
KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na
Georg« Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)!
1932
1947
Joikt, Bt.
oznanilo in Z/ah'Oala
Potrtega srca ter z veliko boljo v duši naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila naša preljubljena hčerka
Lillian Klančar
ki je- umrla po daljši bolezni previdena z svetimi zakramenti dne 7. junija 1947.
Pokojna je bila rojena dne 22. maja 1932 v Clevelandu, kjer zapušča žalujoče starše in brata.
Pogreb pokojne se je vršil dne 10. junija 1947 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sv. maši zadušnici, katero
V	prvi vrati se zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnico previdel z svetimi zakramenti ter opravi) zanjo sveto mašo zaduš-nico ter druge pogrebne molitve in pokojnico potem spremil na pokopališče vse do njenega groba. Dalje se mu zahvalimo, ker je pokojnico večkrat tekom njene bolezni previdel z svetimi zakramenti. Naj mu dobri Bog poplača stotero.
Dalje se zahvalimo društvom: Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, Danica št. 11 SDZ, ter podružnici št. 25 S2Z, za vse, kar so nam dobrega storili ob njenem pogrebu, ter jo spremili na pokopališče.
Zahvalimo se tudi vsem onim številnim sorodnikom in prijateljem ter društvom, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnico okrasili, ko je počivala na mrtvaškem odru in ji tako izkazali zadnjo čast.
Dalje se zahvalimo vsem tako številnim sorodnikom, prijateljem in* znancem, ki so darovali za svet« maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njene duše.
Zahvalimo se tudi dekletom Notre Dame akademije, ki so nosile krsto pokojnice.
Dalje se zahvalimo sestram Notre Dame, ki so jo večkrat tekom bolezni obiskale.
Iskrena zahvala tudi tem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago.
Prav tako se zahvalimo vsem onim, ki so jo prišli kropit ter molit za mir m pokoj njene duše.
Dalje iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali.
Pokojna zapušča tukaj v Ameriki poleg staršev in brata še staro mater Frances Meše in teti Frances Klun in Sophie Burch.
V	starem kraju pa zapušča staro mater Marijo Klaus ter strica Jožeta Vidmar in Franka Vidmar.
Preljuba hčerka naša, kako zgodaj si nas zapustila. Veliko prezgodaj, po našem mnenju. Toda dobri Bog pa je sklenil drugače ter Te jioklical v zgodnji mladosti iz doline solza. Spominjaj se nas pri ljubem Bogu, da se enkrat srečno snidemo pri Njem v nebesih.
Kakor belo lilijo Bog nedolžnost presadi, kratek čas je vse trpelo, v svetem raju zdaj cvetL
Žalujoči ostali:
ANTON KLANČAR, oče JUSTINA KLANČAR, mati TONY KLANČAR, Jr., brat
Cleveland, Ohio, 8. julija 1947.
		
o o o o o	BELI MENIHI	O <► o o / L
o o	Povest iz prve polovice XII. stoletja t	<► <►
4> i > O	spisal IVAN ZOREC	<► o <>
<>		
Vstal je in šel v cerkev. In komaj se je zatopil v pogovor ,s pričujočim Bogom, že je Brezovškov hlapec prisopihal z bratom cerkovnikom.
“Gospodar umira,’’ je zasopel šepetal. “Ko bi ga prišli prevideti, prosi.”
“O,” je opati mislil, “to je bilo? Duh . . angel . . kaj vem?”
Hitro se je pripravil in odpravil. Zvon je glasno molil za njim, ki je Boga in tolažbo nesel bolnikkh. Tudi menihi po somastanu so pomolili, le pater Ev.stahij je otožno pobešal oči.
Mladi pater pe bil Čeh. Ušel je mogočnim husitom in po dolgih blodnjah in nevarnostih pribežal v Stično. Med belimi menihi, ki jih je vsa dežela častila in spoštovala, se je kmalu in lehkko udomačil, kar hitro se je tudi naučil ljudskega jezika, le od daleč podobnega češčini, in z vsem srcem je želel, da bi služil ljudstvu, ki mu je dalo novo domovino. Tih, s po-bešenimi očmi, ponižen, vsem uslužen je ves gorel posebno za dušnopastirsko delo.
“Premlad je, da bi pasel duše,” so odmajevali opat in stari patri.
Pater opat je bil vesel gorečega duhovnika, ki si je prtil opravkov in dolžnosti, da jih skoraj zmagovati ni mogel vseh, vendar ga je tudi krotil po malem:
“Fuge, tace, quisle — beži
pred vsem, kar bi te odvračalo nd Rog« • molči znotraj in zu-
sla nenadna, čisto nova misel: šel je in v domačem, ljudskem jeziku napisal spovedno in obhajilno molitev . .
A zdaj, ko je gledal za patrom opatom, mu je bilo kar hudo.
“Zakaj pater opat, ki je star in nadložen in ki ima dela in skrbi zadosti in preveč?” je zavidal.
Kar se je spomnil, da bosta opat in bolnik zdajle molila molitev, ki jo je spisal on, Lice mu je zažarelo od vselja, prejšnja otožnost se mu je polegla.
“Da, tako sem tudi jaz v dušnopastirskem delu!”
Opat najbrž še ni prišel do Brezovca, pa tiije brzi sel iz gradu v Žužemperku pozvonil na samostanskih vratih: pater Lavrencij naj bi brž prišel zdravit grofično Adelo — ves grad je pokonci, tako je zbolela kar nenadoma.
“Bog nas varuj 1” se je pater Lavrencij, že prileten mož, naglo prekrižal. "Pa ne, da se kuga spet usejala med nas!” se je spomnil, kako neusmiljeno je ta grda morivka pred leti pometala Dolenjsko stran: ustrašil se je, vendar je brez po-mude hitel pomagat.
“Tako,”’ se je oskrbnik pa. ter Fortunat smehljal sam vase, “eden je šel zdravit dušo, drugi pa telo — Bog obema blagoslovi dobro delo!”
VI.
Trlep je prav tisto jutro vstal zavred in se odpravil po meniškega zdravnika. Konj je bil lehakjspočit, kakor je bil, je še dosti spešno dirjal po veliki cesti proti Stični, ki jo je odjuga že precej mehčala.
(Dalje prihodnjič.)
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
&
da boš počival v Boi
naj, da boš počival v Bogu!
To je skkrivnost samostanske skrivnosti.”
Mladi gorečnik je slušal, a delovni duh mu je vendar še in še iskal poti do 'ljudstva. Opazil je, da imajo tlačani malo molitev za cerkev in da se jim še te mešajo. Kako bi jim pomagal? Kar se mu je prine-
m

7Le bank of Ohio
formerly THE MORRIS PLAN BANK
-----------1-----------
STATEMENT OF CONDITION	JUNE 30, 1947
ASSETS
Cash on Hand and in Reserve Banks...................$ 3,176,481.47
U. S. Government Obligations ....................... 1,819,271.47
Loans and Discounts ............................... 23,221,850.34
Banking House......................................... 108,266.95
Other Assets........................................... 68,358.45
Total........$28,394,228.68
LIABILITIES
Demand Deposits ....................................$ 7,348,'310.38
Time Deposits ...................................   14,230,073.27
U. S. Government War Loan Deposits..................... 28,857.28
Assigned Deposits .................................. 2,547,929.76
(Security for payment of Joans)
Unearn d Interest..................................... 716,671.13
(Paid in advance on loans)
Accrued Taxes and Interest on Deposits................ 319,460.84
Escrow Accounts and Other Liabilities................. 323,496.59
Reserve for Contingencies...........................   452,085.97
Capital............................................  1,000,000.00
Surplus ....................................,....... 1,000,000,00
Undivided Profits ..................................   427,343.46
Total.........$28,394,228.68
United States Government obligations carried at $300,000.00 are pledged to secure U. S. Government war loan deposit account as required by law.
COMPLETE BANKING SERVICE FOR THE INDIVIDUAL
921 HURON ROAD and Neighborhood Branches
Member Federal Deposit insurance Corporation - Cleveland Clearing House Association
Naznanilo in zahvala
S potrtim ,in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pre-žalosino vest, da nam je preminila naša nadvse preljubljana soproga, mati in sestra
1899
1947
Anna Pakish
,rojena Kaprol
Blagopokojna je preminila po dolgi bolezni dne 4. junija 1947, K večnemu počitku smo jo položili dne 7. junija iz Zakrajškovega pogrebnega savoda in ,po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njeno truplo izročili materi zemlji na pokopališču Calvary.
Blagopokojna je bila stara 48 let ter je bila doma iz vasi Veliko Mraševo, fara Cerklje pri Krškem, odkoder je prišla v Cleveland pred 41 leti. Bila je .članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in podr. št. 25 SŽZ.
.... V dolžnost sl štejemo, da se tem polom prav pri-arčno zahvalimo vsem. ki so podarili tako krasne cvetlice in vence pokojnici v aadnje slovo. To nam Je Urilo v veliko tolažbo ln v doka« kako ste pokojnico ljubili in spoštovali. Zahvaljujemo se sledečim: Mr. Joeeph Bakoeh, Bellaire, O.. Mr. Joeeph Bakoth, Cleveland. O. družini Bole, Cleveland Equipment Eng. Ofilce, Theresa Gribben, Mr. In Mrs. Matt HUi. družini John Hfttl, Mr. ta, Mrs. Michael Jane, Neff. 0., Mr. ln Mrs. Trank Jtnsa, Mr. AntonTevec, Mr. Pr. Kaprol, Mr. . Louis Ktprol. Mr. in Mrs. Matt Kraltz, Mr. In Mrs. A1 Kurent, Mr. in Mrs. Ed Kurent, Mr. in Mrs. Louis Kurent, LTS Frat. Alumnae, Mr. Anton Lusar, Mr. Anton Marolt. Mr. Jos. Modic, Mr. In Mrs. Matt Pakiah, Katie Perunko. Mr. in Mrs. J. Perunko, Bellaire. O.. društvo av. Ane at. 4 SDZ. Julia Shuster, Mr. Michael Suhadolc. Speedline Eng. Co., Steel Improvement Co., Mr. In Mrs. J. Strazier, Mr. in Mrs. Jack Turk, Mr. ln Mrs. Stan Urbas. Mr. in Mrs. Fr. Zalar, sorodnikom za skupni venec: Mr. in Mrs. Mike Šego, Mr. in Mrs. Jos. NoVinc. Mr. in Mrs. Louis Novinc. Mr. in,Mrs. Al Novinc, Mr. in Mrs. Tony Novinc. Mr. in Mrs. Ted Rossman ter Mrs. Mary Hokavar. Mr. Walter Schaeifer. Mr. John Schreck. Mr. Herbert Kaley in Thomas McHough.
Iskrena zahvala bodi izrečena vsem. ki ste darovali aa iv. maše, ki se bodo brale za mir in poko] duše pokojnice. Zahvalo nai prejmejo: Mr. Wm. Adams. Mr. Thomas Arko. Mr. John Babnick, Mr. In Mrs. Jos. Bakosh, Mr. In Mrs. Leo Bakoth, Mr. ln Mri. L. Bandi, Mr. in Mra. Fr. Baraga. Mr. Andy Bavdek, družina Blatnick, Mrs. Jenny Blatnik, Mrs. Mary Bradač, družina Brodnik. Mr. in Mri. Jakob Čebul, Mr. Frank Cesnik. Mrs. Mary Čisel, Mr. in Mri. Gallovic. Mr. Anthony Gallovic, Mr. Albert Gallovic, Mri. Anna Grdanc, družina Hilli. Mr. Matt Hiti Mr. in Mrs. Jos. Hren. Mr. Fr. Janša, Mr. ln Mra. Anton Jereb, Mr. In Mrs. Anton Jersan. Mr. Anton Jevec. Lorain, 0„ Mr. Frank Jevec. Lorain, O.. Mr. in Mra. Frank Kaprol. Mr. In Mrs. Louis Kaprol, Mr. Elmer Kinder, Mr. ln Mri. Jos. Koman, Mra. Konrek, Mr. in Mra. Albin Koren, Mr. in Mrs. John Koslansek. Mr. Martin Kostanaek, Mrs. A. Kaxaroy, Mr. Matt Kraiti, Mr. Albert Kurent, Mr. Edward Kurent, Mre. L. Kurent Mrs. Fr. Lach. Mr.
Henry Laurie, Matt In Jennie Laurie, Mr. Anion Ljubi, Mr. in Mrs. James Macerol, Mrs. Mary Markovič, Mr. Louis Meglich, družina Milavec, Mrs. Mary Milavec, Mr. Frank Misic in družina, Mr. Joe Misic, Mr. in Mrs. Fn Miklaus, Mr. in Mrs. Fr. Modic, Mr. in Mrs. Jos. Modic, Mr. in Mrs. F. J. Mramor ml., Mr. in Mra. Mramor st, Nezen Dairy, Mr«. Mary Novinc si., Mr. in Mrs. Robt Olexa. Neffs, Ou Mr. Jos. Okorn ln družina, Mary In Tony Oaredkar. Mr. in, Mrs. Rndolpb.Otonlčar, druži-Ttm«nrl»rrAIbifi Pecek. Mrs. Pernich, Mrs. Katherine Perunko. Helen Jane Perunko, Mr. ln Mri. J. J. Perunko, Bellaire, 0» Mrs. Frances Peirtch in »ln, družina Prebil, Mr. ln Mrs. John Prislov. Mr. Geo. Rakar. Mr. John Rudolph, Mrs. Mary Ruilc, Mr. in Mri. C. Scheer, Mr. Frank Skerl at, Mr. in Mra. A. Skerlep, Mr. ln Mrs. Fr. Sober, Mr. ln Mrs. Francis Slernad, Mr. in Mrs. Jos. Siernad ml., Mr. in Mrs. Stan Susiarsic. Mr. Fr. Tersean, družina Turk. Mr. in Mrs. Jack Turk, Mrs. Roae Ujcec, Mr. Victor Vokach. Mr. Mathew Yurkovlch, Mr. in Mrs. Fr. Zakrajšek. Mr. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. Fr. Zaller, Mr. in Mrs. Max Želodec. Mr. in Mrs. Anthony Zupančič ter Mrs. Mary Zupančič.
Našo zahvalo izrekamo sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Joa. Bakosh, Mr. Leo Bakoeh, Neffs, O., Mr. Al Gallovic. Mr. Ed Gribben, Mr. Michael Jalovec, Mr. Louis Kaprol, Mr. Joa. Koman. Dorothy Lach, Mr. Joa. Okorn. Mrs. Gertrude Potochnik, Mr. Matt Paktih in Mr. Fr. Zaller.
Hvala vsem, ki ate prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru kot tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Nallepša hvala bodi iirečena duhovščini pri fari av. Vida za lepe cerkvene obrede kot tudi za obiske prt pokojnici na domu v njeni bolezni.
Lepa hvala pogrebnemu aavodu Frank Zakrajšek in sinovom aa vao poslugo ln pomoč V dneh žalosti in aa krasno urejen pogrebni sprevod.
Zahvalo izrekamo tudi pogrebcem, U so nosili krsto, kot vsem, Id ete nam količkaj pomagali, nas tolažili in bodrili nas v nail žalosti. Ako smo slučajno izpustili ime kaerega. ki le nam bil v uslugo ali prispeval na katerikoli način, prosimo oproščen]«, ter se lstolako vsem Iskreno zahvaljujemo.
Preljubi j ena ,nam blaga pokojnica. Bila si zvesta soproga svojemu življenjskemu drugu ter dobra, skrbna mati svojima dvema sinovama. zaman je bil ves naš trud. da bi Te ohranili pri življenju. Božja volja Je bila, da si po prestanem trpljenju odšla v nebeško kraljestvo, da prejmeš plačilo iz Njegovih rok za Tvojo dobroto v življenju. Pustila si naa žalostne in objokane, ker Tebe, ljuba pokojna, naše oči nič več ne najdejo. Zaman ae po hiši oziroma po Tebi, zaman poslušamo, da ibi slišali Tvoj mili glas. Počivaj v miru v hladnemu grobu, katerega Ti bomo krasili s cvetlicami in jih zalivali s.solzamL Spomin Tvoj bo med nami živel do konca dni, ko se bomo a Teboj zopet snideli nad zvezdami za vekomaj!
Žalujoči ostali:
i
ANTON, aoprog ANTHONY in EDWIN, sinova MARY KURENT, sestra FRANK in LOUIS KAPROL brata
Cleveland, Ohio, dne 7. julija 1947.