i V OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo Tsakovrstine tiskovine AKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 12, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 117 ANTON KRESAL Včeraj popoldne je preminil Anton Kresal, star 84 let, stanujoč na 1217 E. 170 St. Bil je vdovec. Doma je bil iz Dolnjega vrha, fara Mirna peč pri Novem ^estu na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Bil je član društva Janeza Krstnika, št. 71 ABZ. v Ameriki se je nahajal 60 let. Tukaj zapušča dva sinova, An-drewa in Johna, dve vnukinji in Več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. NEJASNI POLOŽAJ V JEKLU WASHINGTON, 11. junija—Z stavko v industriji jekla je prizadet predvsem obrambeni in oborožitveni program. Z unijo C.I.O., ki vodi stavko, se vršijo pogajanja, v koliko je treba dopustiti nadaljevanje dela in obrata, da se producira vsaj tisti minimum jekla, ki je potreben vojaškim krogom. Rešitev tega vprašanja je tem nujnejša in tem važnejša, ker je položaj na Koreji nejasen, potrebe vojnega orožja vseh vrst pa so na zavezniški strani narast-le. Vojaški poveljniki na Koreji so sami priznali, da orožja in municije na Koreji ni v izobilici, ga trenotno hudo ne primanjkuje, potrošnja pa ni krita z novimi pošiljkami. S političnega vidika je rešiti ŠOLAR Z BRKI BINGHAMTON, N. Y., 10. ju-^ija—Anthony Valada, star 16 let, je posečal deveti razred, ko se je pojavil v šoli z brki in kotleti. Na ukaz ravnatelja, da se obrije, je sicer odstranil kotlete, ni pa hotel obriti brk. Vsled neposlušnosti je bil za nedoločen čas izključen iz šole. Očetovski dan V nedeljo, 15. junija bo Očetovski dan, ko se otroci spomnijo očetov a. kakim priaicrv nim. darilom. V černetovi zlatarni na 6412 St. Clair Ave. je mogoče dobiti na izbero vsakovrstne zapestne ure, prstane, nalivna peresa in nešteto drugih predmetov za trajni spomin. Ako pa želite očeta presenetiti s kakšnim udobnim stolom ali drugim hišnim komado'm, pa boste dobili popolno zalogo na izbero v Oblakovi trgovini s pohištvom na 6612 St. Clair Ave. Vojak obišče Trst Te dni bo Cpl. Theodore Novak, sin Mrs. Mary Novak iz 983 E. 67 St., ki je z ameriško armado nastanjen v Franciji, obiskal Trst in rojstni kraj svoje matere in pokojnega očeta v Jugoslaviji. Pri vojakih služi od februarja 1951, lanskega oktobra je bil poslan preko morja, sedaj pa je dobil dopust in dovoljenje, da obišče Jugoslavijo. Važna seja članstvo društva Ribnica, st. 12 SDZ je prošeno, da se polno-stevilno udeleži važne seje v petek zvečer, 13. junija v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Priče-tek ob 7.30 uri zvečer. Za rešiti je nekaj zelo važnih točk. Se vrne v bolnico Obče poznani Harry Zorman, stanujoč na 1369 E. 188 St., ki ®e je nedavno vrnil iz bolnice Roman's Hospital, bo na priporočilo zdravnika moral nazaj v bolnico v svrho operacije, želimo, da se mu skoraj povrne ljubo zdravje! ^ domovino Danes zjutraj so se podale z letalom na obisk v staro domo-■^ino poznana Mrs. Magdalena Tancek, hčerki Valeria in Leona ter vnukinja. Tam nameravajo ostati dva meseca. Srečna pot! Prestal operacijo V Huron Rd. bolnišnici je srečko prestal operacijo Jack Skrhane iz 776 E. 157 St. in obiski So sedaj dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja! drugo važno vprašanje ali bo predsednik Truman uporabil Taft-Hartleyev zakon, za kar se je izrekel senat. Ko je Truman zahteval posebno pooblastilo od kongresa, da država lahko zaseže jeklo, je izrecno izjavil, da je proti temu, da bi se jeklarji, ki se upravičeno potegujejo za zvišanje prejemkov, kaznovali po določilih Taft-Hartleyevega zakona. Važno vlogo pri rešitvi tega perečega vprašanja igra okol-nost, da se nahajamo v volilnem letu 1952. Predsednik Truman je do sedaj držal "linijo prijateljstva" z delavskimi. unijami, katerih voditelje je po vzgledu pokojnega Franklina Roosevelta nagovarjal s "prijatelji." Kakšne so posledice stavke Stavka v industriji jekla pomeni izgubo enega tedna 1,287,-000 ton. Odkar se je začelo mezdno gibanje za novo pogodbo in so nastopile delne stavke, četudi nekaj dni, do sedaj, ko je stavka splošna, znašajo izgube v produkciji jekla 3,500,000 ton. Ker obratujejo manjše jeklar-ne, ki so že sklenile nove mezdne pogodbe, delo v celoti ne počiva. Toda to obratovanje znaša le 12.5'/( celotne kapacitete in proizvaja tedensko le 250,000 ton jekla. Pri tem se pripominja, da znaša tedenska produkcija kot je bila v načrtu in se je tudi dosegla v normalnih tednih pred stavko, tedensko 2,091,000 ton jekla. CHURCHILL JE V SKRBEH LONDON, 11. junija — Predsednik vlade Churchill je govoril na seji Britanske zveze tiska in prikazal gospodarski položaj Velike Britanije v zelo temni sliki. Zlate dolarske rezerve padajo. Velika Britanija ima 500 milijonov prebivalstva, hrane producira le za 30 milijonov, za ostale mora dobiti sredstva v trgovini. Churchill je primerjal sedanji položaj z vojnim položajem, ko je bilaiVelika Britanija bombardirana. FRANCOZI ZNAJO UŽIVATI PARIZ, 11. junija—Ameriška kritika francoskega državnega proračuna in francoskih davkov je večkrat trdila; Francija bi lahko dobila več dohodkov v državno blagajno, če bi bili davki pravilno razdeljeni in če bi se davki tudi pravilno izterjali. Ta-kozvana davčna morala je pri Francozih zelo nizka. Francozi znajo uživati. Mnogo je mednarodnih izrazov, ki so vzeti ravno iz francoščine in ki pomenijo znati uživati, užiti, kar dela apetit in podobno. Francija ima na primer več kakor milijon alkoholikov. V Parizu pride ena gostilna na 67 Pa-rižanov. Lokal, kjer se točijo likerji, na vsakih 40, in 25 kvar-tov čistega alkohola na leto na vsakega francoskega moža, ženo in otroka. Alkoholizem v Franciji je splošni narodni problem. Francozi brez razlike na stan redoma pijejo vino. Vino je cenejše kot čaj, kava ali mehke pijače, oziroma napravljene iz sadja. Industrija likerjev redi enega od vsakih pet Francozov. Podjetja in trgovine z alkoholnimi pijačami dobro uspevajo, mnogo oglašajo in ima vlada od njih tudi lepe davke. Francoska vlada podpira vinogradništvo. Čeprav je Francija agrarna, zelo vinorodna dežela in v tej panogi napredna, je dobilo francosko vinogradništvo ponovnb 50,000,000 frankov državne podpore. MED MLADIMI ZAKONCI KOSI JETIKA CHICAGO, 11. junija— Na konvenciji ameriških zdravnikov se je objavila tudi statistično dokazana trditev: Med mladimi zakonci v dobi 20 do 40 let kosi bolj je-tika, kakor pa na primer rak ali druge bolezni. Zdravniki predlagajo obvezno pregledan je po "X" žarkih vseh tistih, ki nameravajo stopiti v zakon. Zdravniški pregled po "X" žarkih, kakor dokazuje piaksa, razkriva ne samo mnogo do sedaj skritih bolezni jetike in drugih, ampak tudi bolezenske slučaje, ki odkriti pravočasno, se dajo odpraviti z operacijo. Če že industrije, predno najamejo delavca, zahtevajo zdravniški pregled po "X" žarkih, je ta zahteva tembolj upravičena za tiste in pri tistih, ki stopajo v zakon, ker gre za nadaljevanje potomstva. Acheson bo dobil diplomo WASHINGTON, 11. junija— Uradno se potrjuje, da bo 25. junija državni tajnik Dean Acheson dobil naslov častnega doktorja univerze Oxford. Acheson bo odpotoval v London 23. junija. V Londonu bo imel politične konference z britanskim zunanjim ministrom Anthonyem Edenom. konferencam pa bo prisostvoval tudi francoski zunanji minister Robert Schuman. Tudi se potrjuje, da bo tajnik Acheson iz Londona poletel na Dunaj, odtod pa v'-Berlin. Na Dunaj bo letel po isti zračni progi preko zone, ki jo imajo zasedeno Sovjeti in v kateri so pred nekaj dnovi delali težkoče ameriškemu poslaniku na Dunaju, ko je letel iz Dunaja v Pariz. Namerni poset Dunaja, tako se trdi v državnem tajništvu, naj bi bil znak, da se Amerika ne straši sovjetskih nagajivosti. RUSIJA SNUBI JAPONSKO General Clark poroča v Washington: odlična organizacija ujetnikov BLIŽA SE DRUGA OBLETNICA IZBRUHA VOJNE NA KOREJI TOKIO, 11. junija—General Clark je poslal na zahtevo Washingtona besedilo svojega odgovora na noto komunističnih poveljnikov, da se pogajanja nadaljujejo in o čem naj se razpravlja. Četudi ima general Clark dalekosežna pooblastila pri vodstvu vojnih operacij, je smatrati zahtevo Washingtona, da je o korakih generala Clarka točno obveščen, za zelo značilno. Trdi se, da stojimo na Koreji pred važnimi vojaškimi in političnimi dogodki, zlasti še, ko je druga obletnica, odkar so se začele sovražnosti, pred durmi. TOKIO, 11. junija—Preko kitajskega radija v Pekingu se je raznesla vest, da je Sovjetska zveza pripravljena skleniti z Japonsko posebno mirovno pogodbo. Potem ko je podpisala posebno mirovno pogodbo z Japonsko tudi Indija, ki se je na konferenci v San Fr^nciscu upirala tam sestavljeni mirovni pogodbi, ker ostanejo ameriške čete še nadalje na Japonskem, je ostala Sovjetska zveza edina država, ki je še brez pogodbe z Japonsko. Japonska se je pritoževala, da Sovjetska zveza ne oprosti japonskih vojnih ujetnikov in jih ne vrne domov. Radio Peking je javil, da je Rusija pripravljena skleniti posebno mirovno pogodbo z Japonsko, kakor tudi, da vrne 182,000 japonskih vojnih ujetnikov, kolikor jih še ima. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je na te vesti dejal, da je Japonska pripravljena pogajati se s Sovjetsko zvezo, na Sovjetski zvezi pa je, da o tvori uradna pogajanja. Japonska naj se prilagodi razmeram Ameriški poslanik v Tokiju Robert Murphy, je govoril v Tokiju japonskim industrijalcem, finančnim strokovnjakom in gospodarskim voditeljem ter je postavil trditev; Japonska mora znižati svoje cene, mora stopiti na svetovni trg, mora zvišati svojo zunanjo trgovino in si preskrbeti vire, da se bo lahko sama preživljala. To je stališče ameriškega poslanika Murphya. Obratno pa so se zlasti iz Velike Britanije slišali protestni glasovi, da nastopa Japonska na mednarodnem trgu z umazano konkurenco, predvsem v svili in tekstilu. Plače japonskih delav cev so nizke, vsled česar je Japonski možno, da stavlja in po nuja nizke cene, katerih države z višjim življenskim standardom delavstva in višjimi produkcijskimi stroški ne zmorejo. Londonski avtobusi v Ameriki Za 20. junij se pričakuje v Clevelandu prihod londonskih enonadstropnih avtobusov. Londonska družba, ki upravlja podzemeljske železnice in londonski avtobusni promet, je organizirala ta izlet. Londonski avtobusi bodo obiskali 28 ameriških držav in se bodo vrnili nazaj v Veliko Britanijo šele po enajstem juliju. Nenavadni obisk ima namen, da poglobi zveze med Veliko Britanijo in Ameriko. Nova stavka voznikov Danes je v Clevelandu stopilo v stavko kakih 150 voznikov tovornih avtomobilov, zaposlenih pri 15 clevelandskih prevoznih družbah. Gre predvsem za podjetja, ki prevažajo pohištvo. Vozniki so zahtevali 44-urni tedenski delavnik z nezmanjšanimi dohodki, namesto dosedanjega 48-urnega tedenskega dela. Dalje plačane počitnice in dodatke k stroškom preživljanja. Dovršil študije Prvič po dveh letih in pol je prišel na počitnice Edwin V. Grill, sin Mr. in Mrs. Vatro J. Grill, 297 E. 194 St., ki je že meseca marca dovršil redne študije v kolegiju znanosti na univerzi države Ohio v Columbusu, potem pa se vpisal v šolo za gra-duante, kjer specializira v kemiji v svrho doktorata. v svojem odgovoru na komunistično noto je bil general Clark oster. Da bi ne bilo možno očitati Amerikancem, da so oni krivi, če so se pogajanja razbila, izjavlja Clark pripravljenost zaveznikov, da sodelujejo še nadalje na konferencah, ki so lahko tudi dnevne, toda te konference morajo biti stvarne. Clark o komunistični propagandi Zavezniška delegacija tri dni ni-prisostvovala nobenim sestankom komunistične delegacije. To pa iz protesta, ker se na teh sestankih, tako trdijo Amerikan-ci, ni ničesar stvarnega razpravljalo. ■ Ponovno sklicana skupna konferenca za prejnirje na Koreji je bila istotako negativna, kar so Amer^anci v naprej pr^videva-li. General Clark je smatral za ■potrebno, da je razkrinkal komunistično propagando, ki je v glavnem slonela na laži, zavija nju dejstev in potvarjanju dejanskega položaja. Postopanje ameriške delegacije, ki je s protestom bila odsotna od sej, je označil Clark za pravilno in ga odobril. Ce ne pride do premirja Iz izjav vojaških zavezniških poveljnikov sledi v glavnem dvoje : Zavezniška vojska je pripravljena in bo v stanu, da odbije morebitno komunistično ofenzivo. Sama kake velepotezne ofenzive ne bo začela, ker bi bila združena s prevelikimi izgubami. Drugo pa je, da izjavljajo ti poveljniki, da ni nobenih znakov, da komunisti že pripravljajo kako splošno^ ofenzivo. Važna je pri tem vloga letal- stva, njegova kvaliteta in njegovi cilji. Nastalo je staro vprašanje: Če napadejo Korejci in Kitajci z vso zračno letalsko silo, ki ima tudi baze v sosednji Mandžuriji, ali naj zavezniško letalstvo prekorači korejske državne meje ali ne. Zdi^ se, da se general Clark nagibjje k temu, da ameriškemu letalstvu ni določevati mej v zasledovanju sovražnika, torej tudi prestop državne meje in bombardiranje letalskih oporišč v Mandžuriji. Nadalje pa, da se mora bombardirati kitajska vojna produkcija, torej kitajska mesta na celinski Kitajski. O tem se vršijo razgovori tako med Toki jem in Washingtonom, med ostalimi delegacijami držav, ki so soudeležene na Koreji ter posebno med vrhovnim poveljstvom in britansko delegacijo, ki je prispela na Korejo z vojnim ministrom maršalom Alexan drom na čelu. Odmev dogodkov v taboriščih ' Poročilo, da so imeli komunistični vojni ujetniki strankarsko razvito in razpredeno organizacijo po taboriščih, se je izkazalo za pravilno. Pravilna pa tudi trditev, da prejšnje komande teh taborišč niso imele jasnega pregleda, kaj se dogaja v taboriščih. Sicer bi ne bilo mogoče dopustiti, da so se kopali podzemski hodniki, da so bila posamezna taborišča med seboj ozko povezana, se pripravljala z razpoložljivimi sredstvi na oborožen upor in se niso brigala za povelja, ki jih je izdajala vojaška komanda. Dogodki bodo imeli odmev tudi v kongresu v Washingtonu in se pričakuje odreditev tozadevne preiskave. Posebna strankina sodišča so sodila nekomunistične vojne ujetnike, jih eksekvirala, trupla pa zakopala. Ko so se drobila velika taborišča v manjše edinice, so nekomunistični vojni ujetniki kazali ameriškim stražam mesta, kjer so bila trupla zakopana. Odkritja trupel so dokazala, da so bile ovadbe resnične. Pri spreminjanju ujetniških taborišč in s tem v zvezi nastalimi upori, je bilo po zadnjih podatkih 31 ujetnikov ubitih, 139 pa ranjenih. Na ameriški strani je bil ubit samo en vojak, 14 pa ranjenih. Prvotno poročilo o dveh ubitih in večjem številu ranjenih, je bilo pretirano. Truman za nevtralno preiskavo WASHINGTON, 11. junija— Predsednik Truman je poslal pismo obrambnemu tajniku Lo-vettu, v katerem predlaga, da bi šli zastopniki iz vojaških krogov iz peterih nevtralnih držav na Korejo, kjer bi preiskali položaj vojnih ujetnikov v taboriščih. Komunistična propaganda izrablja zadnje krvave dogodke v taborišču in tudi trdi, da Združeni narodi z vojnimi ujetniki slabo postopajo. Graduiral Dne 7. junija je graduiral iz Case Institute of Technology John F. Zaman, sin poznane družine Mr. ^n Mrs. John Zaman iz 484 E. 149,St. Dobil je diplomo v mehaničnem inženirstvu in je zaposlen v inženirskem oddelku Euclid Road Machinery Co. S svojo ženo Josephine, rojeno Terček, ki je hči poznane družine Mr. in Mrs. John Terček, ki vodijo Gaiety Bar gostilno na 16223 Waterloo Rd., in malo hčerkico, stanuje na 14723 West-ropp Ave. Z vztrajnim delom in pridnim učenjem si je pridobil zaželjeno diplomo, za kar mu sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo in mu želijo obilo uspeha v življenju! Taft bo imel vodstvo konvencije WASHINGTON, 11. junija—V ljuti borbi za predsedniško nominacijo med senatdrjem Taftom in Eisenhowerjem, je dosegel raft važsn uspeh, da bodo funkcionarji republikanske konvencije v glavnem njegovi pristaši. To so glavni govorniki in člani odborov, ki bodo imeli v rokah odločitev, kdo je pravilno izvoljeni delegat za konvencijo. To vprašanje je važno, ker je mnogo delegatov spornih, ali so pravilno izvoljeni ali ne. Znano je, da so pristaši tako Tafta, Eisenhower-ja v državi Texas vsaki zase postavili lastno delegacijo, o kater: vsaka stranka trdi, da je pravilno izvoljena. Država Texas ni edina v tem oziru. Vodstvo konvencije bo imelo nadalje vpliv pri tistih, ki se označujejo za neopredeljene. General MacAfthur bo na konvenciji glavni govornik. General MacArthur ima še vedno čin ameriškega generala, ki bi se kot tak ne smel aktivno vtikati v po ško vodstvo zoper njega ni nasto pilo. Eisenhower je razočaral? Obstoja vtis, da rezultati Ei senhowerjevega pojava in njegovih nastopov niso bili taki kot se je na splošno pričakovalo, to pa vsled priljubljenosti Eisenho-werja kot vojaka. Tudi demokratski kandidat senator Estes Kefauver je izrazil svoje mnenje, da ga je iznenadilo, kako malo navdušenja so želi Eisenhowerje-vi nastopi. V političnem ugibanju, za koga se bo odločil ameriški volilec, če bi kandidiral na republikanski strani Eisenhower, na demokratski pa Kefauver, kažejo rezultati povpraševanj, da bi bil na splošno Eisenhower močnejši od Ke-fauverja, v južnih državah pa je Kefauver mnogo močnejši od Ei-,:enhowerja. Senator Russell smatra svojo osebo za najmočnejšo, ki bi lahko s pomočjo Juga porazila Ei PERONOVO NAJ POZNAJO AMERIKANCI BUENOS AIRES, Argentina, 11. junija—Članice kongresa so naročile, da se knjiga Eve Peron, ki nosi naslov "Moje življenje" prestavi v angleščino in naj se brezplačno da med ameriške delavce. Ameriški delavci naj spoznajo Evo Peron, pravijo Argentinke. NIMAMO PLACE-MURRAY PITTSBURGH, 11. junija — Predsednik unije C.I.O. Murray prejema letno plačo $25,000. Vsled stavke jeklarjev, je Murray odredil, da se za čas stavke ukine, plača tako njemu kakor vsem drugim unijskim uradnikom. litiko. Dp sedaj ameriško voja-| senhowerja. Graduiral je Na Cleveland College-Western Reserve University je graduiral v trgovski administrativni stroki Edward Prijatelj, sin pokojnega Edwarda Prijatelj in Pauline, sedaj vdove Koncilja. Družina Koncilja-Prijatelj stanuje v Euclidu, 19851 Naumann Ave. Paulina Koncil ja je sestra dr. Lojzeta Čampa, sourednika "Enakopravnosti." ii k' STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 12. junija 1952 ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays arid Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 . 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. GEN. DE GAULLE SE JE OGLASIL (1) V državah zapadne demokracije je veljalo načelo, da ima ministrstvo za narodno obrambo, ali če hočete izraz vojno ministrstvo, v rokah civilist. V ameriškem izrazu se to ministrstvo imenuje tajništvo za narodno obrambo. To je tradicija demokracije, bodisi v Franciji, bodisi v Veliki Britaniji, predvsem pa v Ameriki. Tajnik za narodno obrambo v Ameriki, če naj bi bil general, oziroma sploh vojaška osebnost, je moral dobiti za svoj položaj posebno pritrditev kongresa. Njegovo imenovanje je bilo pač izjema. Povsem razumljivo! Sodobni generali, če naj bodo na mestu, morajo biti, hočeš, nočeš, moraš, doma na svojem polju. Vojaška strategija, vojaška organizacija zahteva celega moža, če naj bo na mestu. Ko gre.za vprašanje, odkod sredstva, da se izvrši oborožitev, vzdržuje oborožena moč, vojaški poveljniki enostavno zahtevajo, koliko kredita jim ^e odobriti. Politika pa je tista, ki mora premisliti, odkod dobiti sredstva za državno obrambo. SELIŠKAR PIŠE CLEVELANDČANOM Ljubljana, 6. junija 1952. Dragi prijatelji! Po dolgem času se spet oglašam v Enakopravnosti—enim v veselje, drugim v jezo. Počasi se spet postavljam na noge in včeraj sem bil spet prvikrat letos v Sežani ob sprejemu nove grupe Progresivnih Slovenk. To grupo je vodila podpredsednica Marion Bashlova. Na Sežani so jih zelo lepo sprejeli. Na postaji so jih pričakovali šolarji z rožami in kar dva pevska zbora: mladinski pevski zbor iz Tomaja in moški pevski zbor, ki sta ves čas postanka vlaka prepevala prelepe partizanske in narodne pesmi. Tudi Etbin Kristan je bil tam in Zima Vrščajeva, za prvo pomoč pa smo jim nasproti prinesli nekaj steklenic pristne slivovke. To je bilo veselje, pa tudi solza! Rojaki kar niso mogli ver je ti, da znajo ti "rdeči jugoslovanski banditi" tako lepo sprejema ti svoje ljube rojake. Ko smo se potem skupaj v vlaku vozili proti Ljubljani, so rojaki kar strmeli skozi okna vagona in vzdihovali od ganotja, da se po tolikih letih spet vozijo po zemlji svoje mile rojstne domovine. Mnoge Progresivne so mi izročile spet mnogo pozdravov iz Clevelanda, zlasti od Mrs. Mez-naršičeve in pa od drugih. Najlepša hvala! Malo kritično je postalo, ko so cariniki začeli pregledovati kovčeke po novih strogih carinskih predpisih. Toda rezultat je bil: od 38 rojakov jih je samo šest moralo plačati nekaj carine in največji znesek je bil 13 dolarjev. Druga stvar pft je seveda z velikimi kufri, ki se carinijo v Ljubljani. Ti novi carinski predpisi so prišli tako iznenada, da nismo mogli rojakov pravočasno obvestiti. Mislim pa, da delamo pač tako, kakor vse druge države na svetu. Našim rojakom pa se carina na sploh mnogo spregleda. Toda mnogim ne da žilica miru, da ne bi kšeftarili. Čemu je treba, prosim vas, vlačiti seboj kar po 100 jardov štofa?! Ali pa nekaj tisoč nalivnih peres? Najslabša, ki jih je tamkaj kupil dva za en dolar, je potem tu razprodajal po pet dolarjev komad. No, temu je zdaj kraj. Vsaka nova uvožena stvar se zacarini, ne glede na to, odkod prihaja, darilni paketi s hrano enkrat na mesec pa so dovoljeni brez carine, prav tako se ne za-carinijo rabljene stvari. Ker se pri nas za denar vse dobi kakor Malo je poklicnih generalov, vojakov sploh, ki so začeli svojo življensko nalogo kot vojaki, pa so jo prekinili in so hoteli postati civilisti. Politika namreč obsega v državah demokracije vse sloje in ne gre samo za eno, redoma izjemno panogo našega življenja, to je za našo obrambo. Kdor pa je v politiki, mora biti pač politik. Redoma se je izkazalo, da vojaška osebnost, privzgojena enostransko v vojaški disciplini nima civilne razgledanosti. Klasičen primer je znani francoski general De Gaulle! Imeli smo že priliko naglasiti, da je francoski narod notranjd razruvan. Naglasih smo tudi, da izven držav anglosaksonske rase ni nikjer dvotirnega strankarsko političnega sistema. Države z diktaturo so izvzete. V Franciji mrgoli strank in strančic, Francija krizari in je od tretje francoske revolucije, to ,je po letu 1871 izračunano, da more ostati na krmilu povprečna francoska vlada le kakih šest mesecev! De Gaulle je vojak, mož vojaških sposobnosti, o čemur nihče ne dvomi. Povdarili smo že ponovno, da je bil on tisti, ki je bil začetnik sodobnega načina vojskovanja, predvsem v motoriziranih edinicah. Francozi so bili gluhi za njegove nauke. Nemci so ga poslušali in kopirali. Toda kar je važno: De Gaulle kot vojak mora vedeti, da je Francija gradila s krvavimi žulji proti Nemčiji znano obrambeno linijo Maginot, ki se je ob nemškem navalu podrla kot da bi ne bila zidana iz betona, ampak iz papirja. Ko je začel De Gaulle francosko osvobodilno gibanje v zadnji svetovni vojni, je moral spoznati, da mu je bilo mogoče prispevati k splošni zavezniški zmagi samo s pomočjo britansko-ameriške vojaške, gospodarske, finančne in politične intervencije. Vojaška moč Francije je bila zdrobljena, s tem pa zbrobljene tudi ostale panoge fran-Lv vseh ostalih evropskih drža-coskega družabnega in političnega življenja. Zapad se je politično trudil, da nekaj zvari v zapadni Evropi. De Gaulleu mora biti znano, da je vojaška glorija Francije zatonila. Brez pomoči anglosaksonskega sveta bi Francija ne mogla vstati v drugi svetovni vojni. De Gaulleu je tudi znano, kakšne težave je imel v svojih lastnih vojaških vrstah, v vrstah francoskih generalov, ki so sicer bili proti izdajalcu Petainu in za aktivno francosko osvobodilno fronto, vendar se v taktiki in v pogledih bodočnosti Francije niso strinjali. Ce naj postane zapadna Evropa kri in meso, potem je De Gaulleu ravno tako znano, da te enotne zapadne Evrope, vsaj v gotovih mejah, brez zapadne Nemčije ni. Ali si bo De Gaulle pomagal z malo državico Luksemburg, ali pa srednjima državama Belgijo in Nizozemsko, ki redoma o vojevanju niste hotele slišati ničesar in si je zlasti Belgija, poznavajoč svoj položaj, hotela zavarovati več kot pred sto leti nevtraliziran položaj? Ali naj si De Gaulle pomaga z Italijo, ki številično sicer presega prave Francoze v materi domovini, toda kot gospodarski in vojaški potencial ne pomeni mnogo? Vojak De Gaulle ne razume političnih in družabnih tokov sodobnosti, tudi ne med lastnim francoskim narodom. Francozi naj se združijo!, pa bo vse dobro. Toda na kateri osnovi naj se združijo vsi ti Francozi, o tem De G&ulle ne da zdravniškega recepta. Da je politično v zmoti, ko apelira na staroslavno francosko glorijo, kažejo njegovi pristaši, ki so močno zastopani v francoski spodnji zbornici in ki glasujejq s sedanjo vlado sredine toda z vlado, ki praktično nekaj dela, čeprav je stranka De Gaullistov po men ju šefa De Gaulla v—opo-firiji proti vladi! L.C. vah in ker se dobi za en dolar 300 dinarjev, se vsakemu našemu rojaku mnogo bolj izplača, da pošlje svojemu sorodniku, ki mu hoče pomagati, denar, saj si s tem pfihrani mučno pakiranje, drago ameriško poštnino in še riziko, da se ta^paketič na potu kje ne izgubi. Javne ustanove, društva, bolnice, šole itd., pa so oproščene vsake carine za darila, ki jih prejmejo iz inozemstva. Prav ta ko se ne plača nič carine za uvožene knjige in filme. "Novi list" na primer piše takole; "Sedaj se v Jugoslavijo mnogo bolj izplača pošiljati denar kot pakete. Takrat pa, ko je bil dolar samo 50 dinarjev, ;je bila stvar seveda drugačna. Oglejmo si trenotne cene v Jugoslaviji: Za en dolar lahko v Jugoslaviji obedujete in večerjate v najboljšem hotelu. Striženje las na primer stane v Zcdinjenih državah 80 centov do enega dolarja, a v Jugoslaviji 20 dinarjev, kar pomeni, da se; v Jugoslaviji za en dolar lahkč 15-krat ostriže-te; en kilogram koruze stane 12 dinarjev—štiri cente, pšenice 25 dinarjev—8 centov,, krompirja 153 dinarjev—51 centov, goveje-15 dinarjev—5 centov, sladkorja ga mesa 128 dinarjev—46 centov, suhe slanine 275 dinarjev— 92 centov, salam 165 dinarjev— 55 centov, svežih sardel pet 40 dinarjev—13 centov, jajce 10 dinarjev—2 centa, svinjska mast 198 dinarjev—66 centov, hter vina 75 dinarjev—25 centov, žganja 170 dinarjev—57 centov, itd." Vse te cene se razumejo za en kilogram, torej ne za en funt. Ker pa se plače delavcev in nameščencev prav zdaj regulirajo, se bo življenje kmalu znatno pocenilo, saj bo, oziroma znaša plača od 5,000 do 20,000 dinarjev na mesec, poleg tega pa dobi vsakdo za vsakega nepreskrbljenega otroka še po 3,000 dinarjev na mesec doklad. Vzemimo primer: železar na Jesenicah zasluži recimo na mesec približno 8,000 dinarjev, ker ima pa štiri otroke in dobi za vsakega na mesec po 3,000 dinarjev dokla-de, znašajo njegovi mesečni pre jemki 20,000 dinarjev. Če primerjate zgoraj navede ne cene, boste videli, da ta člo vek prav lepo izhaja, zlasti če ponriislite, da ga stanovanje skoraj nič ne stane in da ima on in vsa njegova družina sleherno zdravljenje in vsa zdravila povsem brezplačno! Letina kar dobro kaže, procesij za dež ne bo treba, kajti barometer pravilno stoji, drugih posebnih novic pa za enkrat ni. Kakor sami berete, se po vsem svetu kuha kaša, ki po smodniku diši, v Španiji, kjer vlada najhujši krvolok in klavec delovnih ljudi—Franco, se vrši evhari-stičen kongres, "miru," kajti Vatikan je vedno na strani krvavih sekir in vislic, to smo zlasti čutili Slovenci za časa italijan ske okupacije in pa primor-ski Slovenci pod Italijo. Toda tudi tega bo enkrat konec, ljudje so vsak dan bolj pametni. Iskreno pozdravljam vse rojake in prijatelje! Vabilo na otvoritev balincarskih prostorov EUCLID, Ohio—Kakor je občinstvu že znano, imamo v Eu-clidu nove balmcarske prostore, kar je bilo v časopisju že poroča-no. Otvoritev je bila namenjena za 25. maja, ker je pa na isti dan deževalo, se ni moglo balincarskih prostorov odpreti. Klub društev Ameriško-jugo-slovanskega centra je torej sklenil, da se ta otvoritev vrši prihodnjo nedeljo, 15. junija ravno na,Očetovski dan. Torej, prijazno se vabi cenjeno občinstvo, da se udeleži te otvoritve. Društvo Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ ^e imelo mesečno sejo na '8. junija. Na tej seji se je ustanovil balincarski team, katerega tvorijo: Fred Martin, Justin Martinčič, Anton Vrh, Frank Tegel, Frank Podboršek, Frank Habich, John Jamnik in Matt Klemen. Balinalo se bo vsako soboto od 7. ure naprej. Prvič se torej snidemo v soboto, 14. junija. Vabi se še druga društva in klube, da si ustanovijo svoje balincarske skupine, da se bomo bolj zabavali in lahko medsebojno tekmovali za prvenstvo. Torej, še enkrat prijazno vabim vse od blizu in daleč, da pridete na otvoritev naših novih balincarskih prostorov v nedeljo, 15. junija v American-Jugoslav Center na Recher Ave. Za pripravljalni odbor: Frank Tegcl. Arheološko najdišče v Št. Petru pri Celju YOU can be the woman of the year PRIPAM FOR NURSING— Mm moil n«*d«d profattlon for woman In a National Emergency Talk to Hi* Director of NurtM at your local hospital, or apply to a colleglot# or boipltol tdiool of Nunlnf. Mestni muzej v Celju hrani v lapidariju nad 300 rimskih kamnov,, napisov, reliefov in arhitekturnih členov. Zbrano gradivo nam odgrinja značilnosti rimske provincionalne kulture. Najdbe po osvoboditvi so številne v mestu samem, kdaj pa kdaj se tudi v zaledju pojavljajo rimski kulturni spomeniki kot slu-čajnostne najdbe. Pred nekaj leti smo naleteli na Sadnikovem vrtu tik nad mestnim parkom na ostanke rimskega svetišča. Izkopavanje je spočetka vodil celjski muzej, dokončala pa je delo Akademija znanosti in umetnosti. O tej najdbi, dasiravno pomembni, ne ve naša javnost skoraj nič, rezultati so namreč prvenstveno znanstveni. Svetišče je bilo nasilno porušeno in po-žgano do temeljev in najdbe zaradi tega fragmentarne. Odlični primeri rimskega stavbarstva pa so veliki kapitel, arhitravi in marmorne podloge za stebrovje. . Zdaj se pripravlja za tisk samostojna publikacija, ki bo še letos izšla. V začetku letošnjega leta so delavci v Št. Petru v Savinjski dolini pri kopanju gramoza naleteli na zelo velike obdelane kamne. Ko so obvestili muzej, se je dalo ugotoviti, da gre za drugi znani antični tempelj našega območja. Na začetku izkopavanj nas je presenetilo, da svetišče ni bilo nasihio porušeno, verjetno se je sesulo zaradi elementarnih sil, stara struga Savinje je v stoletjih bržda spod jedla temelje in ko se je zgradba sesula, je zagrnila ruševine s prodom. Med prvimi najdbami je zagledal beli dan kamnit kip sedeče boginje v naravni velikosti. Na žalost je glava odbita, izgubili pa še niso upanja, da je ohranjena kje pod ruševinami. V Sloveniji je rimska celofigurna okrogla plastika kaj redka. Tako imenovani "Noriški vojak" v Celju je na površini močno predelan in tudi ni verjetno, da je sedanja glava originalna, tako da je umetnostna vrednost skromna. Centralno najdbo kamnitega kipa pa obkroža kolekcija reliefnih kamnov. Ti prikazujejo: Daritev, Favna z nimfo. Borbo, Marsa. V teh štirih reliefih je ujet kos antjčnega sveta. A najdba postaja še pestrejša: izredno kultuviran figuralni okras, komaj dva in pol metra dolge preklade. Na čelni strani je uporabljena v treh medaljonih Me-duzima glava, dvoje polj med temi akcenti izpolnjujejo živalska motivika: pes preganja dva zajca, in leva, ki lovita konja. Na bočni strani preklade je upodobljenih dvoje krilatih simboličnih živali: kozel-enorog in konj s kačjim trupom. Nedvomno je preklada, ki je na treh stranicžlh reliefno obdelana, bila nameščena v notraj-ščini svetišča, verjetno je sestavni del rimskega oltarja, v katerem je bil na podstavku kamnit kip neznane boginje. Ko si ogleduješ izkopnine, te v na daljnjem preseneča pravokoten steber, reliefno obdelan na treh stranicah: prednja stran prika-' zuje dvojno vazo v podnožju, iz katere se pne vinska trta. Na hrbtni strani je upodobljena v podnožju školjka, katero oklepa dvoje delfinov, a tretja stran je nažlebkana (kanelirana). Tudi pričujoči pravokotni steber je nemara del rimskega oltarja. Naj še omenim vijugasto zavito kaneliran okrogli steber manjšega premera, nedvomno iz notranjščine svetišča. Komaj se oko gledalca poslovi od doslej opisanih kamnov, pa znova preseneti dvoje izredno bogatih ar-hitratov (zobni rez, akantus, ro-zete). Oba pripadata zidnemu vencu iz zunanjščine svetišča. Veliko je število pravokotno klesanih kamnov; nekateri so le deloma profilirani. Najdišče je ob glavni cesti, ki pelje iz Celja v Sovinjsko dolino, na parceli za Gasilskim domom. Iz Celja je oddaljena komaj 12, iz Ljubljane pa 63 kilometrov. V letošnjem poletju se bodo izko pavanja nadaljevala v velikem obsegu. Doslej odkrito gradivo je tolikšne kvalitete, da presega vse, kar danes hranijo lapidarji slovenskih muzejev. Po umetnostni pomembnosti je tudi avstrijsko reliefno gradivo (iz srednje Koroške) šibkejše. Pou-udariti moramo, da je tok stare Savinje valil s seboj prod, ki je reliefno prvotno obrusil površino, vendar je estetični učinek na današnjega gledalca še presenetljivo močan. Reliefi so v pogledu kompozicij eno, dve, tri in četverofigur^ ni. Scene so zaokvirjene s pravokotnim reliefom ali znano nori-ško-panonsko vijugo ali pa s trikotnim čelom. Material je dosledno v vseh najdbah pohorski marmor iz bližnjega rimskega kamnoloma (Upellae-Vitanje). Vrednost umetnin povzdiguje dejstvo, da izvirajo vse iz ene določene, to je kulturne stavbe, medtem ko je pretežno gradivo celjskega lapidarija le v posameznih kosih, iz posameznih stavb, o katerih kaj malo vemo. Šempetrska najdba bo dovoljevala globlji pogled v sestav antičnega templja na naših tleh. V tem tiči poleg umetnostne vrednosti še dokumentarna pomembnost. Oglejmo se končno umetnine bliže. V sohi neznane boginje je starodavni kipar upodobil sede čo žensko figuro, ki je vsa zagr njena v oblačila. Njena seja je dokaj toga, oživljajo jo gube oblačila in drža rok. Njena levica počiva na levi nogi, vendar tako, da se ne dotika oblačil. Pod roko je predmet, ki je težko določljiv. Desna roka je v komolcu skreena in s prsti drži pregrinjalo na prsih tik pod vratom. Pregibi prstov na roki so kaj živahni. Na hrbtni strani opazite vdolbino, ki je imela namen olajšati breme težke figure, hkrati pa nam dopoveduje, da je bil kip s hrbtom prislonjen tesno k zidu in tako ni bil možen hrbtni pogled. Ta tehnični način uporabitve je bil v srednjeveški, zlasti leseni plastiki kaj pogost. Stopali nog počivata na podnožju, na katerega padajo tudi gube oblačila. Boginja je verjetno Magna mater, vendar prepuščamo določitev arheologu, kadar bo za tako več" podatkov. Marsov relief predstavlja boga kot golo moško figuro. Glavo pokriva rimska čelada. V rokah drži predmet, ki je morda meč z nožnico Figura stoji na podstavku s stegnjeno desno nogo, leva je v ■ kolenu nekoliko skrčena in se dotika tal le s prsti stopal. Figura je v živem pregibu in spominja v osnovi na Marsov kip iz Vi-runuma, ki je v stoji mnogo mirnejši in bolj tog. Naš mars je upodobljen v kamnitem bloku v zvezi z drugim reliefom, namreč "Favnom in Nimfo," ki sta v medsebojnem živahnem kontaktu. Nimfa se bori za svoje oblačilo, katero drži z levico, z desnico se bi'ani pred napadi favna. Favn grabi z leyico za oblačilo, desnico pa ima dvignjeno nad glavo z izproženo dlanjo v zamahu. Verjetno bo v naslednjem hipu zgrabil nimfo za roko in ji v trenutku iztrgal oblačilo, ki se vije nimfi le še okoli leve noge. Favn je v značilnem koraku: leva noga v ospredju, desna v ozadju se dotika le še s prsti tal. Obe figuri sta sklonjeni s, telesom v nagibu drug proti drugemu. Ta relief je pravokotno vok-virjen, medtem ko je Marsov s trikotnim zaključkom. Daritveni relief je označen s tremi figurami. V levem kotu prav v robu okvirja kleči moški, pred seboj ima jagnje, kateremu z levico drži glavo v znak, da ima napet vrat. V desnici ima nož, s katerim bo vsak čas izvršil zakol. V sredi kompozicije je boginja z dvignjeno desnico in lovorje-vo vejico, pred njo je žrtvenik, na katerem pripravlja ogenj bradat mož, do pasu gol, v kratki tuniki, z drogom v rokah. Nad tem reliefom se vije no-riško-panonska vijuga. Boginja z žrtvenikom in žrecem je na podstavku, leva klečeča figura z jagnjetom pa potisnjena prav na goli rob okvirja". Uravnoveše-nost dramatično razgibanih figur je odlika, rimskega kiparskega mojstra. Reliefni prikaz dveh borcev z dvema asistenčnimo figurama je po številu upodobijen-cev najobsežnejši v doslej odkritem gradivu. Tudi ta prizor je ujet v pravokotni okvir. V sredini stojita moški figuri brez orožja. Eden izmed borcev je dvignil drugffga od tal, drži ga v pasu v železnem prijemu. Dvignjenec se brani z iztegnjeno levico i» nasprotniku odkriva glavo, da bi se na ta način rešil čvrstega prijema. Figure so popolnoma gole, le dvignjeni borec je oblečen v kratko tuniko. Z leve strani prihaja oseba, ki nosi v desnici verjetno kratek meč, v levici pa nožnico. ^Mladenič je obrnjen v profilu proti borcema, stopil je pravkar s podnožja. Značilna je njegova stoja. Z desno nogo se v koraku s prsti stopala komaj dotika tal, leva pa zapušča podnožje z rahlim dotikom prstov. Na ta način je upodobljena figura izredno prožno in v.lahkotni eleganci. Skrajna figura ob desnem robu je v razkrečeni stoji, desnico ima dvignjeno v odprto dlan-Roka je v zamahu, vsak čas bo sovražnika v okretu zagrabil od zadaj za vrat. Pregibi vseh figuT so v tem reliefu stopnjevani ^ 'napetost, ki učinkovito ponazf ruje boj, a nič manj napeto mi' šičevje obeh centralnih figur. Po stilu sodeč, so šempetrske umetnine blizu našim temeljnim predstavam klasične umetnosti. Mirne duše jih lahko pripisujemo prvemu stoletju, in če upoštevamo lokalno tradicijo, ki je le nekoliko v zaostanku z® umetninama centralnega Rimai bi dejali, da izvirajq iz konca stoletja. Dejali smo že, da je najdišče v bližini Celja, še bliže je Ločici (le 25 kilometrov oddaljena)) kjer je bil vojaški tabor druge italijanske legije sredi drugeg* stoletja. Celje, Šempeter in Loči" CO, a morda še Trojane bodo ob tej najdbi verjetno strokovnjaki spravili v medsebojno arheolo' ško relacijo. Seveda ni misliti' da bi svetišče stalo osamljeno-Sigurno je bilo tu rimsko naselje, saj je pred nekaj leti bil" odkritih že nekaj temeljnih rim' skih zidov ob priliki popravila cest. V zvezi z odkritjem se bodo pojavili številni arheološki pro' blemi. Eden bi bil vprašan]® "Kamnoseških delavnic." Primerjava skulpture tega časa sti z nekaterimi reliefi celjskega lapidarija bo nemara v širokil^ obrisih peljala do "celjske dela^' nice," vendar je o teh probleinf^ preurcjen6 govoriti. Ne smcOi"^ biti nestrpni, ob zaključku izk°' pavanj bo .marsikaj dozorelo-kar je danes nejasno. Verjeti so šempetrske umetnine delo dO' mačega mojstra ali delavni"® pod italijanskimi vzori. Če sta bronasti kipec Germ®' nika Sent juri j pri Celju) bronasta maska Silena import'' rana in znana doma in v svetUi se tej odlični umetnosti pridru žujcjo enako pomembne šemp^ trske umetnine, ki pomembn® bogatijo zbirko provincionalW rimske skulpture v Sloveniji- Celje se letos pripravlja ^ dostojno proslavo 500-letnic^ mesta. Nova najdba nam je ° brodošla, saj prispeva tudi Mes ni muzej z izkopavanjem delež k naši kulturni bilanci. (Po ••Slo.imk«m poro6«"i' ENAKOPRAVNOST ' BTOKN 3 Fran Milčinski: Cvetje in trnje ZLOČINCI (Nadaljevanje) Mladi profesor je silil v smeh, ki mu pa ni nič kaj prihajal od srca. Ozrl se je po krčmi, če je navzoč kak tuj človek, in glas mu je bil malce hripav, ko si je naročil še četrtinko. Sodnik je spustil par močnih dimov od sebe. "Sicer pa—vsak pometaj pred svojim pragom! V svojih vseučiliških letih sem bil blagajnik našega akademičnega društva. Potreba, še bolj pa prilika in predvsem nezrelost in lahkomiselnost so me zapeljale, da sem poneveril društvu nad sto goldinarjev, zanašajoč se, saj potegnem čez par mesecev ustanovo in potem poravnam vse z obrestmi vred. Po naključju je ta stvar prišla nenadoma in pred časom na dan; jaz Hrez denarja—tri dni so mi dali odloga—ali sem ceptal! Komaj, komaj sem si na. posodo izprosil potrebno vsoto, da sem preprečil ovadbo. Tako sem še ušel ječi. Da, da, gospod profesor Dušan, nič vam ne bom zameril, ako ne marate več sedeti v moji družbi." Profesor Dušan je zopet našel ravnotežje; čez mizo je trčil s svojim kozarcem ob sodnikovega in rekel: "Živio!" Pglasil se je notar naše družbe, trebušni gospod Tone, in je rekel: "Mlada kri, mlada kri! Ko sem bil v peti gimnazijalki, ali sem bil gad! Proti koncu drugega polletja je bilo; bal sem se izpričevala—vedel sem pač zakaj—še bolj pa očetove jeze. Pa sem očetu vlpmil v pisalnp.mizo, mu pobasal tri stotake, pa haj-di v Trst! Namenjen sem bil kar tako, brez potnega lista in brez vsega v Ameriko. Policija me je našla na nekem brodu, namenjenem menda v Jakin, za sodi sem bil skrit, kar kotrobant sem se hotel peljati in pet žemelj sem imel s sabo. če sedaj nazaj mislim, sam sebe ne razumem, kaj se mi je tačas godilo v mojih možganih." Zdravnik "dr. Žagar" — tako se mu je menda reklo, ker je za vsako malenkost, makar za nahod, koj predlagal operacijo—je pokimal z glavo in pripomnil: "Pubertal" Potem pa je povedal svoj dogodek: "Sodnik ima prav. O duševno podvrednotnih protidružabnih elementih, o rojenih hudodelcih in o hudodelcih iz navade ne govorim. Ali tudi pri normalnem, poštenem, družbi koristnem človeku je skoraj res od golega slučaja, od sreče ali smole odvisno, ali je ugleden dostojanstvenik ali za vse življenje v kraj potisnjen omade-ževanec. Mene je imelo že grdo pri fraku; tisoč vragov, še danes me je groza, če se spominjam, v kaki nevarnosti sem bil '—vsa moja bodočnost je visela na tankem lasu!—zato jo lahko zdaj pravim. "Sekundarij sem bil tukaj v bolnici, mlad in strahovit kro kar. Preveč energije, premalo telesnega dela—telovadili tačas še nismo, po hribih tudi ne lazili in če človek drugače ne zna duška dati prekipevajoči telesni sili, jo pa ubija z alkoholom. Torej krokali smo—navdušeno in vztrajno. Policaji so nas pozna li; če smo kričali po cesti, so nas vljudno opozorili, naj čuvamo nočni mir, in če se nismo brigali za opomin, so bili tako pametni, da so salutirali in šli svojo pot. Pa nam zanese vrag' neki večer novega policaja naproti. Ta nas ni poznal niti ni vedel, kako se ravna s pijanci, skratka, ko smo kakor po navadi docela prezirali njegov opomin, se je čutil užaljenega, privlekel je tiste svoje bukvice na dan, nas vprašal, kako se pišemo—trije smo bili—in lepo resno in počasi si zapisoval naša imena: "Janez Meningitis, Živko Te-bec in Vratoslav Laparotomija. Zlasti zadnje ime mu je bilo pre-težavno, ponavljal ga je 'Lapa-romatija'—mi v krohot, razjezil se je, nemara se mu je zasvi-talo, da ga vlečemo, pa prime mene in še enega za roko—halo: V imenu zakona aretirani! Menite, da sem tačas sploh kaj preudarjal ali namer jal—kar samo od sebe je prišlo, da sem policaja zgrabil za vrat. Tovariša sta tudi storila svoje, ena dve je bU mož na tleh; še malo osuvali smo ga, potem pa zbežali in seboj odnesli še njegovo knjižico kot dokaz svojega junaškega čina, ki smo bili tisti hip nanj neznansko ponosni. "Toda ta maček drugega dne, ko smo med dnevnimi novicami čitali, da je bil policaj pri nočnem napadu lahko poškodovan in ko smo po ovinkih poizvedovali, da se naš junaški čin uradno imenuje hudodelstvo javne posilnosti paragraf 81 kazenskega zakona—kajne, sudac ?—in se kaznuje z ječo od enega do petih let! In naš doktorat bi bil šel rakom žvižgat in z njim vsa naša bodočnost. Tisoč vragov, tačas sem si kupil kazenski zakon in ga čital in čital. Ali nas je imelo! Ali smo odslej lepo molčali po cestah! Povem vam, zaprti nismo bili ; strah pa, ki smo ga tačas prestali, je bil za nas v našem položaju nemara hujša kazen nego za drugega, kateri nima česa izgubiti, zaprtje v ječi. Nikomur ne privoščim česa takega!" Tako je vedel vsak kaj povedati in sodnik je rekel: "Lepi hudodelci sedimo vkup. Prav je, da je prijatelj z Gorenjske odšel, menda res še ni spadal v našo družbo ..." Tisti večer je torej bilo, ko me je Davorin Trn iz krčme s sabo zvabil še na izprehod v molčeči drevored. (Dalje prihodnjič) KAKO ŽIVIJO SLOVENCI V BELGIJI Po pripovedovanju starih izseljencev so se Slovenci naseljevali v Belgiji v letih 1923 do 1929. V prvih letih se niso selili naravnost iz Slovenije, temveč so prihajali v Belgijo iz Westfa-lije in pozneje iz Francije. Neposredno iz Slovenije v Belgijo so se izseljevali šele v času od 1928 do 1929. , • Po podatkih belgijskega statističnega urada je bilo leta 1936 v Belgiji 5,555 jugoslovanskih državljanov. Tu pa niso všteti Slovenci iz Primorske, ki so jih šteli za Italijane. Na splošno so pred vojno računali, da je bilo slovenskih izseljencev v Belgiji okoli 6,000. Danes še ne vemo točno, koliko izseljencev živi v Belgiji, računajo pa, da jih je provprečno nekaj manj kot 4,000 in od teh je manj kot polovica Slovencev. Živijo raztreseni po vsej Belgiji, največ jih je pa v pokrajini Lim-burg in v Liegeu. Na splošno se preživljajo s težaškim delom. Največ jih je zaposlenih v rudnikih, manj v tovarnah. V drugih pokUcih pa jih je zelo malo. Tudi za kolonijo v Belgiji se stara Jugoslavija ni zanimala in jo je prepustila svoji usodi. Delavci so živeli v zelo težkih pogojih, brez kakršne koli pomoči takratnih jugoslovanskih oblasti. Kraljevska jugoslovanska vlada ni sklenila z Belgijo delavske pokojninske pogodbe, delavci niso imeli nobene socialne zaščite in so bili tako prepuščeni »a milost in nemilost kapitalistom za najbolj grobo izkoriščanje. Na ta način so bili izseljenci tudi oškodovani pri raznih podporah in povsod zapostavljeni. Pomagali so si le z raznimi socialno-podpornimi društvi. Niso pa imeli nobenega prosvetnega drur štva, nobenega slovenskega učitelja itd. V stari Jugoslaviji so pisali, da so naselbine v Belgiji večidel zapisane smrti in je le vprašanje časa, kdaj bodo popolnoma izginile. Po drugi svetovni vojni so izseljenci v Belgiji obnovili stike z domovino. Čim so se razmere uredile, so prišli na obisk v Jugoslavijo, kjer so jih lepo sprejeli. Ti stiki pa postajajo čedalje bolj trdni, zlasti odkar je bila ustanovljena "Slovenska izseljenska matica" v Ljubljani, ki vzdržuje kulturne stike z našimi izseljenci po svetu. Leta 1945 je bilo ustanovljeno v Bruxellesu društvo "Svobodna Jugoslavija," katerega član lahko postane vsak Jugoslovan brez ozira na versko ali politično prepričanje. Sedež društva je v Bruxellesu. Društvo ima več podružnic v krajih, kjer žive izseljenci. Ob ustanovitvi je imelo društvo 1,172 članov, in sicer v Liegeju 536, Limburgu 410, Ebarlervi 83, Monsu 76, Na-murju 25, Bruxellesu 42. Težave sekcij so v tem, ker je članstvo raztereseno in ga je težko zbrati. Kljub temu pa so sekcije zelo delavne. Sekcija v Monsu, ki ima najbolj raztreseno članstvo, je na primer imela v sedmih letih 63 raznih sestankov, 13 zabavnih prireditev, vrteli so pet jugoslovanskih filmov. Leta 1947 je sekcija izgubila 27 svojih članov, ki so se vrnili v Jugoslavijo. Sekcija je tudi zbirala prispevke za pomoč Jugoslaviji in je odposlala 44 paketov itd. ^ Resolucija informbiroja je naše izseljence v Belgiji v prvih tednih nekoliko zmedla in presenetila. Težko je bilo zlasti v začetku, ker niso dobili takoj—zlasti v bolj oddaljenih krajih—literature iz Jugoslavije in niso vedeli za stališče Jugoslavije. Ko so pa dobili časopise in brošure, so kmalu razumeli, kaj je na stvari, in večina se je postavila na stran Titove Jugoslavije. Odpadlo je le nekaj posameznikov, ki so slepo verjeli moskovski propagandi. Danes je resnica o Jugoslaviji prodrla do naših izseljencev v Belgiji, pošteni in zavedni so spoznali, da je njihova nacionalna dolžnost braniti domovino pred informbirojevskimi klevetami. EDUCATION MOLDS OUR I runiRE BETTER SCHOOLS BUILD A STRONGER AMERICA Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO MERCHANTS ZNAMKE The BAILEY Co. 4 kompletne department trgovine TRIUMPH 7VO VE POLETIVE BARVE 54, gauge, 15 denier NYLON NOGAVICE .00 Regularno 1.50 par 1 Močno tkane nogavice, ki vas bodo popolnoma zadovoljile če hočete imeti trajnost, elastičnost, gladek finiš, poleg tenkosti. Summer Nude (skin-tone) Sunblush (soft blushtone). Honey Beige (soft beigetone) barve. Mere BV2 do 11. EKSTRA- BAILEY'S Pritličje in vse podružne trgovine Triumph " Kno-IS o-Rnns" Nylon nogavice. 30 denier. Pletene tako, da se ne trgajo. 8'/2 do 11. Fantasy (Neutral) / Honey Beige (soft Beigetone) barve. $1 Tudi razni ejnigranti iz Jugoslavije so skušali oklevetati novo Jugoslavijo, pa so pri zavednih staronaseljencih naleteli na gluha ušesa. V Belgiji se jih je zelo malo naselilo, ker so po večini odšli v Kanado. Nekaj se jih je tudi vrnilo, ko so zvedeli za izjavo ministra Rankoviča. Tudi neki kaplan iz Slovenije se je pojavil med izseljenci. Ljudje mu pa ne zaupajo in ga gledajo postrani. Pravijo, da bi ostal v domovini, kjer je ostala večina, če bi imel čisto vest. Staronase-Ijenci nočejo sprejeti v svojo sredo emigrantov in jih zaničujejo. Na splošno pa se naši izseljenci v Belgiji borijo z istimi težavami kot ostali delovni ljudje. Muči jih strah pred brezposelnostjo, zaradi oboroževanja so se povišale cene življenjskim potrebščinam itd. Nekaj izseljencev bo letos izkoristilo svoje počitnice za obisk domovine. V društvih živahno razpravljajo, ker je zanimanje za potovanje v domovino veliko. Nekaj upokojenih rudarjev bi se pa sploh preselilo v Jugoslavijo, pa še ne vedo, kako bi to uredili. To so nekatera vprašanja, ki trenotno zanimajo naše ljudi v Belgiji. Kljub vsem težavam in razočaranje nad staro Jugoslavijo je pri večini naših izseljencev ostala v srcu ljubezen do domovine, ki se je razživela zlasti sedaj, ko vidijo, da so v socialistični Jugoslaviji našli to, kar so v stari pogrešali. S. L. ISKRENE ČESTITKE ŽELIMO VSEM OČETOM na OČETOVSKI DAN, / nedeljo, 15. junija THE NORWOOD MEN'S SHOP, INC. 6217 St. Clair Ave. John F. Kovačič, predsednik FRITZ'S TAVERN 6507 ST. CLAIR AVENUE — EN 1-8871 Vsaki petek serviramo najboljšo ribjo večerjo in postrežemo z okusnim pivom, vsakovrstnim žganjem ter najboljšim vinom. Tu boste vedno dobili veselo družbo. Se priporočamo za obilen obisk. FRITZ & RUTH HRIBAR, lastnika NAŠA IZJAVA! Vsem prijateljem in odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost. Danes kot vedno se lahko za nesete na kakovost našega blaga in na našo iskreno ter pošteno postrežbo. V naši trgovini boste dobili najlepšo izbero vsakovrstnih zaves, znanih izdelkov kot "QUEENTEX," "DOUBLE LIFE," itd Naj vam služi naša trgovina za glavni stan vaših potrebščin za na dom. PARKWOOD HOME FURNISHING 7110 ST. CLAIR AVE. EIV 1-0511 LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO ' THE EAGLE AND THE ROOTS" se dobi prj ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio CEIVA KNJIGI JE $5.00 V vsa Ki slovenski družini, ki se 1 zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti GOSTILNA Z D 5 LICENCO SE PRODA. Nahaja se na prometnem prostoru na St. Clair Ave. Pripravno za družino. Izvrstna oprema in stanovanje s 9 sobami. Kdor želi dobroi-dočo gostilno, naj pokliče za podrobnosti. EN 1-9529 V NAJEM SE ODDA PRIMEREN PROSTOR ZA BRIVNICO ALI ZEMLJIŠKI URAD. Podrobnosti se pozive na 4464 W. 130 St. West Park, O. For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 IŠČE SE STANOVANJE ODRASLA DRUŽINE išče stanovanje s 5 ali 6 sobami v okolici fare sv. Vida ali sv. George. Stalno zaposlen pri East Ohio plinski družbi. Pokličite po 5. uri popoldne. BILL EX 1-4934 NAPRODAJ HIŠA NA HECKER AVE. Proda se hiša za 2 družini; 5 in 5 sob, 2 forneza in dve garaži. Pokaže se po dogovoru. Cena $11,500. KASUNIC REALTY HE 1-8056 NAPRODAJ je posestvo na deželi, 9 milj od Chagrin Falls. 30 akrov, grmičevje, cvetlice, drevje, smreke, 2 akra trate dp potočka v hosti; 70 sadnih dreves, jagode, grozdje, itd. Hiša / ima 3 spalnice, veliko kuhinjo, družabno sobo 15x23 in zgornje prostore. Hišna oprema in vse drugo orodje kot stroj na motor za kositi travo, traktorji, itd. Cena $20,000. Poizve se pri lastniku JOHN KOMIN JR. 6430 ST. CLAIR AVE. DELO DOBIJO ŽENSKE DEKLETA IZURJENA ROČNEGA VARENJA (SOLDERING) Prvi in drugi šift Morajo biti državljanke Morajo tehtati nad 140 funtov Ne nad 40 let starosti Dobra plača od ure * BISHOP & BABCOCK MANUFACTURING CO. (VOGAL E. 49th in HAMILTON) DELO DOBIJO MOŠKI MOŠKI SREDNJIH LET samski, pošten in trezen se išče za majhno, dobro opremljeno farmo. Mora imeti dobra priporočila. Ima izvrstne ugodnosti in si lahko kuha. Plača $150 za pravo osebo. Pokličite Avon Lake 3-2810 MILLING MACHINE ^ Operator RADIAL DRILL PRESS Operator PACKER-FREIGHTER Izurjen Plača od ure—2. in 3. sift premija. Dobra bodočnost. RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. 1088 IVANHOE RD. "Prijazna družba, pri kateri se napreduje" HIŠE NAPRODAJ FARMA NAPRODAJ Hiša s 6 sobami; parna gorkota; vse mestne ugodnosti v hiši. Velik hlev za živino; kokošnjak, 37 akrqv orne zemlje. Nahaja se 7 milj južno od Painesville v Leroy townshop. Cena $12,000. Za podrobnosti pokličite EN 1-9872 ali zvečer GL 1-3296 HIŠA NAPRODAJ Hiša za eno družino; 8 sob, zgo-tovljeno podstrešje; fornez na plin, umetno prezraCenje; Cista soseščina, blizu katoliške cerkve in šole, trgovin in transportacije. Se proda s pohištvom vred ali brez. Izvrstna prilika za novodošle. Pokličite lastnika ali se zglasite. 860 E. 109 ST. — LI 1-0833 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST JANEZ JALEN OVČAR MARKO POVEST (Nadaljevanje) Zagledal je pod seboj Podlip-nikove jarce. Kakor bi ga po neprevidnosti sprožil, je sunil z nogo v mel kapien, ki se je nekajkrat zaobrnil, nato odletoval v vedno daljših skokih in vsekal v aredo Markovega tropa. Jarci so zagrmeli na dve strani. Dveletni, popolnoma bel koštrun, Cenekov je bil, lepa žival, pa se je z odbito zadnjo nogo utočil v meline. Marko se je zadri nad Tevžem: "Pusti jarce, kaj so ti napoti! Volkun! Podi! Zapodi!" V skok je stekel Marko navzdol. Volkun pa je imel preveč opraviti z jarci, da jih zopet sežene. Preslišal je ovčarjev ukaz. "Beštja ti, Rotijina," je siknil ves zasopel Marko v Tevža in bil tako razdražen, da se je Tevž izgovarjal: "Kamen se mi je sprožil izpod nog." "Kaj pa stopaš na kraj, če ne znaš pogledati, kaj imaš pod nogami. Če si taka neroda, zakaj greš past v gore. Z ženskami hodi na njive plet." "Ti hodi na njive plet. S Pod-lipnikovo Ančko, da ti ne bo dolgčas." "Z robevnico te bom po buči: pa ne zavoljo Ančke; zavoljo jar-ca, ki si mu nogo odbil. Beštja! Ti ga boš plačal, ne jaz." Tisto zaradi Ančke in jarca pa je bilo narobe res. Volkun je že uredil čredo in se podvizal po melu k Marku. Tevž ga ni opazil, ker se je res bal, da bi Marko, jezen, ne zamahnil. Marko tudi ne, ker mu je zaradi Ančke zavrela kri. Stala sta si nasproti z naprej sklonjenimi glavami kot dva trmasta vola, preden z vso težo treščita skupaj. Takrat pa je zagnal Jok na skali grozen krik in mahal proti seči z robevnico. Urno sta se oba nasprotnika obrnila in ujela z očmi zadnji skok, s katerim se je pognal ve-vilk, rjav medved na hrbet kravi, ki je zašla skozi raztrgan plot tako daleč na sečo, da je bila že čisto blizu gozda na oni strani. Togotno je renčal medved na hrbtu krave, ki se je skušala otresti strašnega jezdeca in ube žati. Preskočila pa se je komaj za tri svoje dolžine. Zverina ji je z udari svoje težke šape zlomila križ. Krava se je sesedla in v BUKOVJVIK STUDIO JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure EUCLID POULTRY 549 EAST ISSlh ST., KE 1-8187 Jerry Fetkoviek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. OČETOV m DAN! Priporočilo za darila SHAVEiMASTER M SUNBEAM SHAVEMASTER SCHICK "20" Anniversary . . LEKTAO Specialno g.95 reg. $14.95 CUFF LINK in TIE BAR SETI po Anson in Kreisler Cuff Link—od $^.00 naprej Tie Ban—od $^.00 naprej PARKER & SHEAFFER SETI-SVINČNIK in PERO Parker 21 seti .....$^Q>00 Parker 51 tefi..... 22'^^ Parker Special 51 . . ■ j^^25 Sheaffer seti—od $0*75 naprej Hamilton — Elgin — Gruen Longine* in Wittnauer ure X zapestnicami od Speidel in Kreisler . . denarne listnice . . Key Cases (za ključe) — verižice — Ronson — Ascot — Elgin American vžigalice Na vsak predmet vrežemo začetne črke BREZPLAČNO KUPITE SEDAJ — PLAČAJTE POZNČJE Frank Cerne Jewelry Co. 6412 ST. CLAIR AVE. HE 1-0465 smrtnem strahu zarjula z glasom, ki pretrese mozeg živini in ljudem. Tevž in Marko sta preplašena obstala. Tudi Volkun si ni upal napasti; z naježenim hrbtom je renčal poleg obeh pastirjev. Jok je lezel s skale in vpil. Kaj, ko ga ni nihče razumel. Krave so tekale naokrog, suvale z rogovi teleta, jih zganjale na sredo, togotno kopale zemljo, pri tem tulile skoro nič manj strašno kakor njih pobita vrstnica na senožeti, krtera se je še vedno skušala dvigniti in uteči smrti. Medved, ki nc je lotil že vimena, je še nekaj kratov udaril s šapo, nakar je krava utihnila in je bilo slišati s seče samo še momljajoče renčanje zverine. Okrog krav je kakor brez glave tekal Lukež in klical: "Ježeš, Kristeš, Tevž, kam si šel." Tevž je stekel k Lukežu. Marko pa je še vedno stal, kjer je bil, in razmišljal, kako bo branil svoje jarce, če bo treba. Pa je nedaleč od njega zakričal Jok: "Kaj stojiš, Marko! S psi nadenj!" In preden se je Marko zavedel, je že ščuval Jok oba psa: "Volkun! Hrust! Ujs! ujs!" Na ta ukaz je šinil Volkun kakor pšica na senožet; Hrust za njim; za obema pa se je spustil v dir Marko. Nekaj skokov pred medvedom in kravo se je Volkun ustavil. Hrust seveda tudi. Oba sta pa pričela glasno in tako gosto lajati, da je odmevalo od vrhov, kakor bi se togotila cela jata psov, ne samo dva. Medved je grozeče renčal, krave pa vendar ni pustil. Prišel je še Marko. Da se pes izkaže pred gospodarjem, ali ker mu je ob navzočnosti človeka zrastel pogum, se je Volkun pognal od zadaj v medveda, ga ugriznil in še hitreje odskočil. Medved se je obrnil, zagledal Marka, se postavil na zadnje noge in nameril nanj. Marko je nastavil robevnico. Kaj pa je drugega mogel storiti? Jok ga je videl, Lukež tudi in Tevž, ta ta! "Saj bosta psa pomagala in Jok in Lukež tudi. Križ božji. . ." Medved je res prišel do Marka na tri, štiri sežnje blizu. Takrat se mu je pa zaprašil Volkun v hrbet in ni več odskočil. Hrust, mlad in neizkušen, ga je napadel od spredaj, pa ga je zverina tako oplazil, da je bil naenkrat ves krvav. Preblizu medveda si sicer ni več upal, je pa zato še bolj razdraženo lajal vanj. Marko se je že prestopil, da gre z robevnico pomagat Vol-kunu, ker je vedel, da pes ne bo vzdržal. Takrat pa je s sklonjeno glavo, s krvavimi očmi—prst in ruša sta mu leteli izpod parkljev— prihrulil od krav junec, Balantov je bil, in naravnost nad medveda. Medved se je otresel Volkuna in v nekaj skokih, kakor je prišel iz goščave, spet zginil v njej. Psa sta jezno lajala za njim; v grmovjfe nista šla. Marko pa je imel dovolj opraviti, da je odganjal junca, ki se je ves razgaden hotel lotiti njegovih psov. Pritekel mu je pomagat Lu- TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE T#l. ENdicott 1-5013 vogal Eait 62nd Slr#*l: vhod ■amo na Eail 62nd Sir##*. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK kež, ki je zamahnil s paJico po juncu. Marko pa se je potegnil za žival; "Ne bij ga, ko nas je vse rešil iz zagate." "Kaj nas, tebe, tebe," se je oglasil Jok globoko zasopljen: "Nisem več za tek. Sapa, sapa mi nagaja. Lukež, ti bi jo pa lahko več imel. Če si videl, kako se je medved postavil pred fanta, bi mu bil skočil pomagat. Pa Tevž! Le kako si se upal potegovati, da bi pasel svoj trop. Pa še k Podlipniku si silil. Ali veš, koliko je petsto jarcev! Saj je junec imel ne samo poguma, tega ima že tako ali tako več, pameti, pameti je imel več kakor vidva. Da si mogel tako glavo izgubiti, Lukež! Čigava pa je krava?" "Res sem napol zmešan, ko še tega ne pogledam," je priznal črednik, se obrnil in prestrašil: "Ježeš, Kristeš. Zaborštni-kova. Eno samo imajo pa kup otrok." "Ali vidiš, tretjinek, kaj si naredil, ko nisi poslušal črednika in stal pri plotu. Ko bi bil jaz Zaboršnik, bi ti ušesa navil. V meleh imaš pa še jarca z odbito nogo. Štor! Kaj zijaš? Zgubi se! Krave past! Bomo že brez tebe opravili." "Pa kar hitro," ga je nagnal še Lukež. Tevž ni rekel ne bev ne mev; odšel je, kakor so mu ukazali, in se strahovito jezil na Marka in se pridušal, kako mu bo vrnil. Le kaj mu je Marko naredil? Pobiti kravi, ki je še vedno trepetala, so spustili kri, katero sta Volkun in Hrust poliza-la. Sta jo tudi zaslužila. "Danes si se pa postavil. Vse si nas posekal," je pohvalil Marka črednik. Marko se je od hvale prevzel: "Prav za prav je škoda, da ga je junec odpodil: Ubil bi ga bil, mrho." Jok ga je hitro zavrnil; "Ali pa on tebe. Zahvali Boga in svetega Jakoba iz Kompostele, da se je tako izteklo, kakor se je. Se boš že še srečal z medvedi. Pa na samem in sam. Glej, da ti takrat ne uide srce za pete. Če je že na Vrheh hudo, kaj bo šele letos Zavrhom!" Marko je obmolknil; na tihem ga je zaskrbelo. "Ježeč! Lenki bo hudo. Kristeš! Kaj naj naredim sedaj?" je žalosten vzkliknil Lukež. Pa ga je komposteljski romar potolažil: "Žena te ima rada in ji boš lahko dopovedal, da nisi ti kriv nesreče. Le vse leto jo bo skrbelo, kdaj te medved v planini raztrga. Taka je ženska, če te ima rada. Krave pa nazaj na Reber zaženita, napasla jih danes tako ne bosta, ko so vse zbegane. Potem pa stopi domov, naj takoj kdo pride z vozom po kravo. Pod Komunom naj še koštruna naloži." Črednik se je še enkrat obema lepo zahvalil in odšel. Na tihem mu je bilo žal, da ni Marko njegov tretjinek; pa se je domislil, da bi potem ne pasel Podlipniko-vih jarcev, in je samega sebe— kakor Marko Tevža, ozmerjal z bučo neumno. Padle so prve kaplje dežja. Ovčarja sta se ogrnila: Marko s kožuhom z volno na zunaj. Jok je pa oblekel burnus z romarsko školjko na prsih. Zofija bo mokra. Hvala Bogu! * Na Krniškem robu je že zdaleč ugledal Marko velik rdeč dežnik, ki je bil kaj ihalo dvignjen od zemlje: "Le komu se ljubi v dežju sedeti na gmajni?" je pomislil Marko. Rdeča streha pa se je začela premikati proti njemu. "Saj ni odrasel človek; otrok je." Marko je obsodil ljudi, ki nimajo pameti, da puščajo otroke pod noč in v takem vremenu z doma. Koj nato je stekel Volkun vesel proti Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO'S BASEMENT Dekliški Play Togs Sanforized'^ Denim Pedal Pushers . . . Midriffs .. . Boxer Shorfs Sanforized^ Denim Midriff s progastim okraskom . . . elastika zgoraj in spodaj. V rumeni, reza ali rjavi barvi. Mere 7 do 14. Cuff BoHom Denim Pedal Pushers . . . izvrstni za igro ... na biciklu. Sanforized " . . . polna mera . . . solidne barve . . . elastika zgoraj . . . dva žepa spredaj. Mere 7 do 14. Denim Sanforized* Boxer Shorts . . . nekateri z zavihanimi robi. Solidne barve in pisane kombinacije. Mere 7 do 14. ('Povprečno skrčenje 1%) $ vsak Dekliške pletene športne srajce ^00 Hladne, na hlapno tkane športne srajce s pletenim spodnjirh delom. Idealni za nošo z dungarees, kratkimi hlačami ali pedal pushers. Mere 8 do 14. Poštna in telefonska naročila sprejeta za naročila od $2 in več . . . Pokličite CHerry 1-3000 The May Go's Basement oddelek z dekliško opravo Deške potrebščine za taborenje .99 8-oz. Plavi Denim na kolenu dvojni šivi Dungarees Regularna vrednost 2.59 Trdni plavi denim dungarees, dvojno šivani na kolenih, z zavihanimi robovi . . . spredaj je zipper . . . dva stranska žepa . . . dva žepa zadaj. Idealne hlače za trpežno nošo. Mere 6 do 16. Deške tan armadne hlače Deške Sanforized* armadne tan hlače . . . ravno take kot starejšega brata. Dva stranska žepa . . . dva žepa zadaj . . . žep za uro . . . zavihani robovi. Lahki za pranje . . . lahki za likanje. Mere 6 do 18. ("Povprečno skrčenje 1%) 2 .69 Sanforized Covert Cloth Camp Shorts Deške kratke hlače iz Sanfori-ziranega* covert ,blaga . . . gumbi spredaj . . . pas ... V plavi, zeleni in rjavi barvi. Mere 4, 6, 8 in 10. Khaki Chino Cloth Camp Shorts 79" Kratke hlače boxer stila iz chino blaga . . . Khaki barva, spredaj z zipper-jem. Mere 4 do 14. 1 .69 Telefonska naročila sprejeta na nakupih od 2.01, davek vklj Pokličite CHerry 1-3000 The May Co's Basement oddelek x deško opravo razpetemu dežniku in Marko je spoznal Manico. "Marko!" "Kje pa je Rozalka?" "Doma." "Kaj da te je pustila od doma?" "Saj mi je rekla, da ne smem iti, pa sem ji ušla." Na jok ji je šlo. "Kaj pa je vendar, Manica?" "Skrbelo me je, ali vama res ni medved nič naredil. Tebi in Volkunu." Marko se ji je zasmejal: "Saj vidiš, da sva oba še zdrava." (Dalje prihodnjič) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodam! ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA KE 1-1934 15813 WATERLOO RD. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT 6 RESPONSIBLE Adults, 2 children, desperately need 6 room home. N.W. or W. Suburbs. Moderate rental. Son is cabinet maker and will give his service to keep building in order. ARmitage 6-8175 PROPERTY OWNERS~Read This! /' Buyer of large department sforfe and family need 4 bedroom house for immediate occupancy. Interested in any desirable location north, northwest city or suburban area. Contact Mr. Swanson. STate 2-2500 extension 450, or EAstgate 7-3646 YOUNG Principal, employed wife, need 5 room unfurnished apartment. No children. Good location in Albany Park. Will furnish refrigerator. Will meet terms. RAndolph 6-6125 URGENTLY NEEDED 3-4-5 room unfurnished apartment for 2 adults, mother and son. Must be Northwest vicinty of State Hospital if possible. Pay $35-$40. Will be the tenants you want. Call Mrs. Strauser — 10 a. m. to 6 p. m. Mulberry 5-4000 RESPONSIBLE Couple, 2 children, desperately need 4-6 room, 2 bedroom unfurnished apartment. Prefer N. or N.W. Moderate rental. Call evenings. Hudson 3-0230 MBHHHIIIlBlMIBIIIIBlillBIIIIBIIICIlUBimBlllflUlBIIIJBH ilaliilHliiIaliildiilBliilBliildiibliildiilaliilaliilflIlilali Z^astopniki " Enakopravnosti" Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 Easf 76fh Street UTah 1-6888 e Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za newburSko okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029