stev. 204.
o Llubllnni, g sredo, dne 6. septembra 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
U celo leto naprej K 26-— n pol leta „ „ 13'— H ietrt leta „ „ 6 50 H en mesec „ „ 2"20
V upravništvu:
%i celo leto naprej K 20'-xt pol leta „ H Ietrt leta „ n cn mesec ,, ^ V7Q
10-
Za pošli], na dom 20 IN mm mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
L0VENEC
o o a
13 h ■ . i * 11 ,, .... 9 „
Inseratl:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat . 8 , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url
popoldne.
Uredništvo je V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
___ dvorlšJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, Inserate ln
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Letno zborovunje „Slov. Ml soc. zveze" v Mariboru.
(Dalje.)
Vzgoja voditeljev.
Poročevalec g. stud. phil. Marinko predlaga resolucijo: Socialno delo ne sme sloneti na ramah in na odgovornosti posamnih oseb; zato se mora za vsako društveno in zadružno organizacijo vzgojiti čim največje število za vodstvo in nadzorstvo sposobnih oseb. Šola za vzgojo voditeljev bodi društveni odbor, ki naj sklicuje redne društvene seje, kajti te so prvi pogoj uspešnega delovanja.
G. G o m i 1 š e k predlaga, naj društva prirede tekom zime kurze, v katerih se raz-lože članom društvena pravila, društveni zakon in shodni zakon itd. ter se tako pravočasno skrbi za naraščaj društvenih vodi teljev in da neha spanje nekaterih društev. Sprejeto.
Dr. E h r 1 i h želi, naj bi se oživotvo-rili vsakoletni par dni trajajoči poučni tečaji v Ljubljani, kamor bi društva pošiljala mladeniče, ki pokažejo sposobnest za društvene vt-ditelje.
D r. K r e k : En tak tečaj imamo danes. Obljubljamo, da bomo želji g. dr. Ehr-liha ustregli. — Sprejeto.
Tudi predložena resolucija je bila soglasno sprejeta z dostav kom, da se ..Zvezi" nalaga, da ima pazno oko na delovanje dru štev z ozirem na podučne tečaje 'n predavanja. Kjer ni predavateljev, naj »Zveza" od časa do časa poskrbi za take moči ali vsaj voditelje opomni na njih poglavitno dolžnost
Knjigovodstvo. — Higijena. — Zakonodajstvo.
Stud. iur. gosp. M a s t n a k , član slo- j venskega katol. dijaškega društva „Zarja" je poročal:
I.	Knjigovodstvo. Ne mislim knjigovodstva, kojega se poslužujejo veliki trgovci in veleobrtniki, ampak knjigovodstvo, popolnoma enostavno, ki je potrebno za vsakega kmeta in navadnega obrtnika. Za vse to zadostuje majhna knjižica, v katero si kmet ali obrtnik zapisuje svoje izdatke in svoje dohodke, v kateri si zabeleži vse, kar je storil v prid svojemu gospodarstvu, oziroma obrti. In zakaj vse to? Iz raznih razlogov je potrebno tako knjigovodstvo. Na pe.dlagi gospodarske knjige, v katero naj bi kmet natančno zapisoval skozi celo leto, bode on najboljše izpoznal one vire, ki mu bodo prinašali največ dobička, izpoznal bo pa tudi one luknje, ki kmetu požro največ denarja. Tako si lahko pomnoži dohodke in zmanjša izdatke.
Še pomenljivejše je knjigovodstvo za obrtnika, kakor tudi za malega trgovca. Tu je treba posebne natančnosti. Premnogokrat se komu krivično naloži osebni d«hodninski davek; temu se lahko opomore z natančnim knjigovodstvom, po katerem se razvidijo vsi izdatki in dohodki ter končno čisti donesek.
Ker nima ravno naše ljudstvo vsled pomanjkanja obrtnih šol priložnosti, učiti se knjigovodstva, je pač nujno potrebno, da bralna, oziroma izobraževalna društva prevzamejo to nalogo ter s podučnimi kur/i podajo priprostemu ljudstvu nekaj jasnih, elementarnih pojmov o vprašanjih, tičočih se vodstva gospodarskih knjig.
II.	Higijena. Snov o higijeni je tako obširna, da se moram pri tem kratko odmerjenem času ozirati le na najbolj enostavne točke. Govoril bom nekaj besed 1. o higijeni stanovanja, 2. o higijeni hialle in 3. o higijeni dela.
1. Stanovanje naj bo po možnosti prostrano, svetlo in suho. Snaga spada med prve pogoje za zdravo stanovanje. Sobe je treba zračiti — pozimi
— poleti — kako? Pri hiši je treba zdrave vode Skrbeti je za dobro kanalizacijo, in ravno na to se pri našem kmetu zelo malo gleda.
Hrana mora biti za delavca tečna in mora preiti tudi v kri. Kuhati se mora lahko prebavljivo in ukusno in gledati na to, da v njej ni škodljivih snovij. Vsakdo pač ve, da je le jed do nasičenja telesu koristna, kar je več, škoduje. Tudi na temperaturo hrane je dobro paziti. Želodec ne pre naša niti prevroče, niti premrzle hrane. Navadno naj se temperatura h ane, ki jo človek vžije, suče med 7 do 35 stopinj Celzija, za dojenčke med 35 in 40 stopinj Celzija. Povdarjati je tukaj tudi važnost ogledovanja mesa, ki ima večkrat mnogo škodljivih snovij v sebi.
Pridnost pri delu je le hvalevredna, vendar je treba tudi tukaj gledati, da človek ne dela čez svoje moči. V tovarnah se to večkrat zgodi. Delo čez uro. Gledati je na počitek in na redno spanje. Kolike važnosti je kopanje po delu, mi ni treba povdarjati, vendar se ravno v tej točki največ greši. Poleti naj bi se delavec kopal povprečno vsak dan, pozimi dvakrat ali vsaj enkrat na teden. Premladih otrok se ne sme navajati k težkemu delu, ker jih isto degenerira in zaostanejo v telesnem razvitku. Pri delu se okrepijo navadno le nekatere mišice, in to enostransko razvijanje škoduje organizmu. Delavec je v zgornjem delu močan, v spodnjem pa slab. Treba je torej i delavcem telovadbe.
Mi Slovenci, ki smo že od nekdaj vedno v boju z nasprotniki, bodisi da smo se borili z roko. bodisi z duhom, mi potrebujemo čvrstih in čilih ljudij, bodisi na duhu i na telesu. Ker pa po nekem starem pregovoru prebiva le v zdravem telesu zdrava duša, je najprej gledati na telesno zdravje in raz-vitek, potem je mogoč tu i duševni napie-dek. Zdravniki naj bi šli med ljudstvo in tam predavali, da bi tako ohranili ljudi pred to in ono boleznijo.
III. Zakonodajstvo. Mi živimo v času in pod razmerami, ko se je več ali manj vsakemu baviti s postavami. Ne samo jurist, ampak vsak priprost človek mora vsaj v največjih potezah poznati zakonodajstvo, v prvi vrsti domače, občinsko in deželno ter tudi državno. Za vsakega kmeta in obrtnika je potreba, da pozna občinski red, volivni red, obrtni red, da se informira o postavah in zakonih, ki so izdani za de želo, v kateri prebiva. Treba je, da ve, kaj so občinski zastopi, kaj okrajni zastopi; da ve, kakšno nalogo imajo naši poslanci v deželnem in državnem zboru. Znano je, da nevednost v postavah ne opravičuje, da se človek ne sme sklicevati na to, da te ali ali one postave ni znal, da o tem zakonu ni vedel. Potrebno je torej, da se ljudje seznanijo s civilnim in kazenskim pravom, vsaj kolikor zahtevajo vsakdanje potrebe.
Jako važen je tudi pouk v poznavanju blaga Naša konsumna in kmetijska društva uspevajo tu in tam precej slabo. Glavni vzrok je iskati v tem, ker nimamo pri ta kih društvih nastavljenih strokovnjakov voditeljev, ker se kupi mnogo slabega blaga, ki ne gre v denar.
Kjer je mogoče, naj bi se uvedel tudi pouk o kuhi in gospodinjstvu. To je naloga naših olikanih žen in gospej. Pri drugih narodih je v tem oziru drugače. Oni imajo šole, imajo poučne tečaje, kjer so od dežele ali od države nastavljene za poučevanje potrebne moči. Pri nas se vse to neodpust-ljivo zanemarja. Priproste deklice nimajo priložnosti, priučiti se kuhe in gospodinjstva, razun če gredo v mesto, kar je spo jeno z velikimi stroški.
Veliko je torej dela na polju narodne izobrazbe. Kakor je dolžnost priprostega ljudstva, da si pridobi naklonjenost onih ljudi, ki mu lahko podajo duševne hrane, tako je sveta dolžnost teh zadnjih, ki so izšli iz naroda in se priučili temu ali onemu, da gredo zopet med ljudstvo in mu dado svoje duševne moči na razpolago. Probuja
slovenskega naroda in njega povzdiga bode gotovo najlepše plačilo vsem onim, ki so delovali med narodom in ga budili. (Plosk.)
Gospa Manfredo, predsednica ženskega oddelka „Slov. kršč. soc. zveze" je navdušeno pozdravila shod imenom deputa-cije ženskih članic, rekoč: Morda se komu čudno zdi, ko vidi danes sredi tolike množice moških tudi malo deputacijo ženskega spola. Zato sem prosita besede, da opravičim našo navzočnost. Ženski oddelek »Slovenske krščanske soc. zveze" se ni mogel in hotel izogniti zborovanju, ki je tako silno važnega pomena ne le za organizacijo mož in mladeničev, temveč tudi za organizacijo ženskega spola, to pa tembolj, ker vidim danes na dnevnem redu tudi prevažno točko socialnega vprašanja, ki se tiče nas, namreč varstva žensk. S tem je pripravljalni odbor pokazal, da tudi prevažnemu ženskemu vprašanju posvečuje po rebno pozornost Zato smo tudi me ženske prihitele danes sem, da vam, cenjeni zborovalci, v imenu vsega slovenskega krščanskega ženstva izrečemo svojo iskreno zahvalo, zato smo tudi med vami, da zlasti vrlim štajerskim delavcem na polju za narodno gospodarsko osvoboditev ter za pravo krščansko izobrazbo, da tem slovanskim junakom izrazimo svoje simpatije, priznanje in občudovanje. Bog vas živi in ohrani (udi v bodoče na tem edino pravem potu ! (Živio !)
Knjigovodja g. Podlesnik iz Ljubljane omenja: K poročilu o knjigovodstvu, bi bilo pripomniti, da je predlog g. predgovornika, ki meri na to, da naj se uvede po vseh naših društvih pouk o knjigovodstvu. nad vse umesten. Za pouk, za učitelje in one, ki se hočejo učiti, pa potrebujemo knjige. Zato naj se naroči .Slov. kršč soc zvezi' , da preskrbi, da se napiše in izda v doglejnem času knj ga o knjigovodstvu in sicer najprvo o enostavnem, potem pa o dvostavnem knjigovodstvu z do-j datkom o knjigovodstvu z ozirom naposlo-vanje naših društev. V poročilu o higijeni i je omenil g. predavatelj tudi telovadbe.
Danes ni mogoče tu govoriti obširno o po ' menu telovadbe in njeni koristi za delavca, j kmtt» in gospoda. Govorilo se je že : o telovadnem društvu, ki naj i se ustanovi, govorilo se je o telo-I v a d n i h krožkih, ki naj se priklo-! pijo našim društvom. Predno pa n a -| stopimo s temi krožki, potre-ibujemo enotnega sestava, po katerem se bodo mogli ravnati voditelji krožkovin telovadci. Ne mislimo si bogato urejenih telovadnic, ne, zadovolimo se lahko s pri-prosto telovadbo, modro nebo nad nami je lahko strop naših telovadnic. Na vsak način pa potrebujemo enotnega sestava. Zato naj se naroči „Zveziu, da preskrbi, da se napiše in in i z d d enoten telo-vadbeni sestav in navodilo, primerno našim društvom. Ko bomo imeli tak sestav, potem bodo nastopili naši krožki in ne kot čuki, kakor se je pisalo, temveč zdig• nili bodo svoje peroti kot ponosni orli, razpeli bodo naši mladeniči moči svojih krepkih teles, svojih plemenitih src in bistrih svojih umov nad lepo slovensko domovino. (Gromovito odobravanje.)
Gospod V a 1 e n č i č iz Ptuja želi, da bi se ne samo s knjigami, ampak tudi s praktičnimi zgledi vzgojevali knjigovodje. — Pri glasovanju so bile resolucije v zgoraj označenih točkah sprejete, nakar pri-I stavi g. dr. Krek: Sedaj naj se pa zga-: nejo naši gg. juristi in gg. zdravniki! Zgane I naj se tudi takozvano .domorodno" žen-| stvo, ki sicer nastopa v svili, kadar se pa I gre za stik z ljudstvom, pa stisne nos. (Klici: Tako je!)
Predložena resolucija se glasi: Izobraževalna in strokovna društva naj goje v posebnih tečajih pouk v knjigovodstvu, higijeni in zakonodajstvu, tičočem se stanu dru štvenih članov. Kjer je mogoče, naj se uvede tudi pouk o poznavanju blaga; v društvih
za ženske pa o kuhi in gospodinjstvu. — Sprejeta je bila z dostavki gori omenjenih govornikov.
Socialni kurzi.
O uredbi socialnih kurzov je poročal dr. Krek. Ker se bomo s to točko še obširno bavili v posebnem članku, danes priobčujemo le resolucijo.
Poleg predavanj naj se snujejo vsaj pozimi po stanovskih in mladinskih društvih socialni kurzi, ki naj se v njih pregledno in sestavno obravnavajo primerne tvarine iz družboslovja in gospodarske vede. Za podlago služijo dobro resolucije drugega slov. kat. shoda.
Dr. L a m p e: Socialni kurz bodi povsod začetek strokovne, gospodarske organizacije. Vsa gospodarska društva, ki se niso mogla razvijati, so propadla edino zaradi pomanjkujoče izobrazbe in socialne vzgoje. Preden hoče kdo kaj ustanoviti, naj torej najprej v izobraževalnih društvih pouči ljudstvo o bistvu krščanskega socializma, in šele ko so ljudje zreli za izvršitev idej, se naj začne z delom.
Gg. Gostinčar in Marinko izražata željo, naj bi društva od »Zveze" dobila potrebna navodila in naj se v Ljubljani ustanovi kurz, kjer bi voditelji soc. kurzov dobili vsa navodila potrebna za vodstvo takih kurzov. (Sprejeto.)
Društvene zabave.
Poročilo urednika g. dr. A n t. K o -r o š c a o društvenih zabavah se glasi :
Kakor vsak človek potrebuje po urah resnega napora trenotke oipočitka, tako je tudi v vsakem društvu potrebno, da se nudi društvenikom zraven izobrazbe včasi tudi zanimiva in vesela zabava. Dolgočasen je dan, kadar nam gorko solnce ne pokaže svojega obraza z neba, malo privlačne sile bode imelo tudi društvo, v katero nikdar ne prisije žarek veselja in poštene zabave. Slovenska krščansko-socialna zveza priporoča vsled tega tudi svojim društvom, da prirejajo društvene zabave. Toda tudi pri prirejanju zabav in veselic gleda „Zvez&" na to in želi, da se vedno oziramo na končni smoter naše organizacije, namreč povzdigniti slovensko ljudstvo na višjo stopinjo krščanske omike. Izključeno je torej, da bi naša društva prirejala zabave, ki ne služijo nobeni višji ideji in nobenemu koristnemu namenu, kakor so n. pr. plesi, in za to mislim, da mi nepotrebnosti takih zabav v naših društvih ni treba dokazovati še s kakega drugega stališča. Vsaka zabava, ki se prireja od naših društev, naj ima marveč poleg golega razveseljevanja še tudi kaj izobraževalnega, blažilnega ali pa agi-tatoričnega značaja na sebi.
Odkar se je vsled zasluge Slovenske krščansko socialne zveze začelo po Slovenskem tako lepo in plodonosno razvijati društveno življenje, se je s posebno ljubeznijo segalo pogledališčnih predstavah. In ce je pred 20 leti še bilo po Slovenskem mnogo župnij, kjer niso vedeli, kaj je gledališčni oder in šs tem manj videli na njem gledališčno predstavo, je dandanes skoro ni župnije, kjer bi se že ne priredila kaka gledališina predstava in človek, ki še nikdar ni videl igrokaza, bo med Slovenci vedno redkejša prikazen. Zaman povprašujemo, ali se tudi med našimi sosedi tako godi, zaman iščemo po listih, alt tudi voditelji sosednih nam narodov tako skrbe za pošteno zabavo delavskemu in kmečkemu ljudstvu svojemu. Pa je tudi prav, da se tako rade prirejajo gledališčne predstave, kajti s takimi prireditvami društvo najlažje doseza isti namen, ki ga naj imaio zabave, kar naenkrat skupaj, namreč izobraževalni, blažilni in agitatorični namen. Slovenska krščansko socialna zveza je tudi v tem oziru razumela svojo nalogo ter začela izdajati „Zbirko ljudskih iger". Zveza bo z izdajanjem nadaljevala, a prosi tudi slovenske pisatelje, da jo zalagajo pridno z dobr mi in primernimi igrami, osobito pa prosi svoje članice, naj si njene izdaje tudi i skrbno naročujejo. Pri igrah stoji naša or-
ganizacija na stališču, da se prirejajo v naših društvih igre z moškimi in ženskimi vlogami posebej, to pa iz nravnih pa tudi praktičnih krajevnih razlogov, ki jih ustvarjajo naše iazmere. Glede nadaljnega izdajanja ljudskih iger pa bi imel neko željo do Zw>?e, ki so mi je izrazila nekatera spodnje-štajerska izobraževalna društva, namreč, da se v prihodnjem snopiču doda tudi navodilo, kake korake je treba storiti društvom pri oblastih za dovolitev iger, ki se nameravajo predstavljati, in da se objavijo tudi obrazci za potrebne prošnje.
Nobeno društvo, ki je v naši organizaciji, bi naj tudi ne zanemarjalo zabave, ki je eminentno blažilnega pomena, to je petje. Nam se je zdela ta stvar tako važna, da smo postavili za današnjo zborovanje za ta predmet posebnega in veščega poročevalca. Za to lahko preidem kar na nadaljno društveno zabavno sredstvo, ki je sorodno s petjem, četudi ne dosega njegove vzvišenosti, to je godba. Mislim pa tukaj na specifično jugoslovansko godbo, na t a m b u r a n j e. Tamburica je godbeni instrument, ki je naravnost ustvarjen za naše majhne društvene razmere, kajti priučenje na to godalo ne dela mnogo težav, stroški za nakup godal in sekiric niso preveliki, zraven pa je tamburica tudi slovenskemu ljudstvu omiljena ter mu nudi mnogo prijetnega glasbenega užitka.
Jedna vrsta zabav pa se še v naši organizaciji doslej ni gojila, kolikor je vsaj meni znano, to je telovadba. Ogromna večina naših udov pripada kmečkemu in delavskemu stanu, torej onim stanovom, ki si morajo s trdim telesnim delom delavnik za delavnikom služiti vsakdanji kruh in ki so veseli, kadar pride nedelja, da si za en dan lahko odpočijejo od telesnih naporov. -Umevno je torej, da želja po telovadbi v naših organizacijah ni bila doslej še tolika, da bi ji bilo treba dati tudi zunanjo obliko v podobi kakega telovadnega društva. Vkljub temu pa je Slovenska krščanska socialna zveza načeloma prijateljica telovadbe, pripo-znava njen velik vzgojevalen pomen ter priporoča svojim društvom članicam, da ustanovljajo njeni somišljeniki telovadna društva, kjerkoli bi se izrekla željav po njih ali pa se pokazala celo potreba. Žs z obstoječimi telovadnimi društvi bodo naša društva tudi vedno živela v prijateljskih od-nošajih, če v njih ne vlada našim načelom sovražni duh. Saj je tudi naš namen, da se ohrani naše ljudstvo nravno in telesno krepko ter da nastopa povsod srčno in pogumno
Društvenim zabavam se smejo prištevati tudi izleti. To zabavo gojijo naša društva navadno na ta način, da obiskujejo zabavne prireditve sosednih društev, da prihajajo na okrajne društvene sestanke in na občne zbore S. k. s. zveze.
Veselje in življenje bi zanesla v društveno življenje tudi šaljiva predavanja v vezani in nevezani besedi in želeti bi bilo, da bi se pri izdaji pesmi in govorov, ki se prirejajo, oziralo tudi na to potrebo naših društev.
Po Spodnjem Štajerskem, posebno <po Slovenskih goricah so se vršila preteklo zimo sistematična predavanja ali nekaki poučni kurzi o občinskem volilnem redu Taki kurzi sc bodo nadaljevali ter razširili tudi na druge predmete. Vprašal bi tukaj, ali bi ne bilo dobro in velikega agitatoričnega pomena za naša društva, da bi se ob koncu takih poučnih tečajev prirejale posebne javne izkušnje, ki bi bile sicer za voditelje in učence velika naloga in muka, a za občinstvo vzvišena in idealna zabava, ker bi se veselili umstvenega napredka svojih sinov, bratov in prijateljev ?
Vse te vrste zabav se podajajo navadno v posebnih prireditvah, ki so pristopne udom in neudom, in se imenujejo slavnosti ali veselice. — Majhne družabne igre, ki imajo namen, narediti udom bivanje v društvenih prostorih prijetno in jih odvračati od pohajanja gostiln in kavarn, našle bodo svoje mesto samo v društvih, ki se nahajajo v mestih, trgih, industrielnih krajih, sploh kjer je prebivalstvo na majhnem obsegu skupaj zbrano in ne po ure daleč raztreseno. Te družabne igre morajo biti kakor društvene zabave, vsaj neškodljivega značaja ter ne smejo vzbujati v človeku strasti po igri in zapravljanju. Najboljše pa je seveda, da iščejo udje društva družabnih zabav v svojih družinah, v krogu svojcev, in na to je tudi društvenike navajati.
Splošno in glavno pravilo za zabave po naših društvih pa mora biti, da ona niso namen našega društvenega delovanja, ampak le jedno izmed sredstev, katero naj naša društva priljubi udom in neudom. Naše delo je resno in vzvišeno, naša naloga je. zanesti pravo krščansko omiko in izobrazbo med najširje sloje našega slovenskega ljudstva. V tem delu nas naj zabave podpirajo, ne pa ovirajo. (Živahno pritrjevanje)
G. Gomilšek se zahvaljuje »Zvezi", da je izdala že lepo zbirko gledaliških iger, ki so oživele predstave po deželi. Zveza naj skrb', da dobimo tudi primerne narodne
igre, ki bi povdarjajoč<narodni moment vzet iz slovenske zgodovine in iz današnjega življenja dvigale narodno zavest posebno ob mejah. — Štefe omenja, da so pričela nekatera društva prav po nepotrebnem banke-tariti. Mi ne potrebujemo banketov, ki loče-vajo udeležence slavnosti. Proč s frakarskimi banketi! Svoje velike priredbe naj društva pravočasno naznanijo »Zvezi", da se primerno urede. Društvene zastave naj bodo cenene, ne predrage. Namestu dragih zastav, naj si društva omislijo raje bogate knjižnice! — Dr. Krek pristavlja, naj se zastave naročajo doma. Bolje nič, nego zastave, ki so naročene na tujem! — G. Poljanec predlaga: Ker so gasilna društva velike važnosti v verskem in narodnem oziru, naj udelež-niki skrbč zato, da se gasilna društva ob varujejo pogubljivega, političnega vpliva. — Vsi ti nasveti so bili sprejeti skupno z resolucijami, ki se glase:
Priporočamo tudi vse pripomočke, s katerimi se vzbuja veselje do društvenega življenja, zanimanje za pouk in gorečnost za delo. Tak pripomoček so primerne, urejene zabave. V njih se uspešno goji edinost in prijateljstvo med društven i k i.
Pred vsem priporočamo zabave, ki vedrd duha, obenem pa so tudi poučne in b 1 a ž i 1 n e Kot take zabave imenujemo petje, predstave iger, zlasti vzgojevalnega, blažilnega značaja.
Posebno naj se goje zabave, ki so važne tudi v zdravstvenem oziru, telovadba, izleti in za mlajše društvene člane igre pod milim nebom. — Za gojitev telovadbe naj se ustanove pri društvih posebni telovadni krožki.
Društvene prireditve naj bodo skrbno pripravljene in dobro priučene, da Se s tem vzbuja stremljenje po napredku, vendar naj se ne goje nikdar v toliki meri, da bi se z njimi izgubil čas za pouk in delo.
Nova pomožna odbora „ Slovenske kršč. soc. zveze".
Na koncu dopoldnevnega reda sta se izvolila še pomožna „Zvezina" odbora za Koroško in Tržaško.
Tržaški pomožni odbor je naslednji:
T u 1 U r h , škofijski tajnik v Trstu ; Ukmarjakob, kaplan v Rojanu; Fur-lan Andrej, kaplan pri sv. Antonu nov.; Slavec Ivan, dekan na Opčinah ; C o k Anten, kaplan pri sv. Ivanu; Kosec Franc, stolni kanonik v Trstu.
V pomožnem odboru za Koroško so gospodje :
Kanclcr Vidovic; dr. Janko Brejc; Trunk, župnik v Beljaku; Meierhofer, župnik na Gozdanjah; Poljanec, župnik v Šent Juriju ; S p o k, predsednik del. društva v Podljubelju ; d r. E h r 1 i c h, kaplan v Celovcu; R e s m a n, mizarski pomočnik v Celovcu ; S t a n g 1, organist v Smihelu; Lavrinc, kaplan v Prevaljih.
Po dopoldanskem shodu, se je na vrtu »Narodnega Doma" vršil obed, pri katerem je dr. Krek o velikanskem navdušenju prebral došle brzojavke. Lepo je mladeničem govoril g. Fran R a j t a r , slikar od Sv. Križa na Murskem polju Popoldne ob 2 uri se je nadaljeval shod ob istotako izborni udeležbi kakor dopoldne.
Prva točka popoldanskega dnevnega reda je bila:
Vzajemnost socialnega dela in gojitev duha vzajemnosti.
Vrli mladenič Fr Z e b o t od Sv. Ilja je o tem poročal naslednje:
Ako resen opazovalec pogleda v zgodovino našega društvenega življenja, bode zapazil da se je izvršil v naših društvih velik preobrat, odkar je »Slov. kršč. soc. zveza" zbrala pod svoje okrilje razna naša nepolitična društva, in so leta začela delati resno v smislu .Zvezinega" i programa. Prejšnja leta so nekatera naša društva sicer posamezno dobro delala, a vendar brez pravega,istinitega uspeha. Temu je bilo >zrok pomanjkanje prave, enotne organizacije, pomanjkanje prave vzajemnosti v socialnem delu. Društva so tavala brez pravega smotra in načrta in seveda brez pravih uspehov. Ko pa je pred nekaj leti .Slov. kršč soc. zveza" jasno in določno začrtala, kako i n z a k a j da naj naša društva delu jejo, takoj se je takorekoč ©živila naša mila Slovenija, oživila pa predvsem najbolj i d e-ja krščanska in slovenska, ki zasluži ime: ideja vseslovenska. Ne pomaga nam pa samo vzajemnost načr-: tov in programov, temuč najlepše se kaže j vzajemnost tedaj, če vsa naša društva tudi v : resnici delujejo po vzajemnih, t j. ' skupnih načrtih, skupnih programih! Vsako ! društvo m o r a d e 1 a t i, to je za njega iživljenskega pomena. Ako se v društvu ne dela, začne isto hirati in pešati ter kmalu tudi zaspi smitno spanje, bolj pa 'ko se v društvu dela, tembolj krepko se j razvija in tembolj ma je tudi zasiguran njega obstanek.
Gledati se pa mora na to, da društvo ne dela samo za-se, ampak skrbeti se mora za to, da to delovanje pride v p r i d tudi drugim društvom. Ta »amen ima vsa naša organizacija! Delo v n a -š i h društvih b- o d i v z a j e m n o T Kar ima eno društvo dobrega, od tega saj imajo — kolikor je mogoče — korist tudi druga društva. Deloma pri nas v Slov. Goricah že delamo v tem' smislu. Podučnega shoda enega društva udeležujejo se tudi udje drugih bratskih društev in sodelujejo z raznimi govori in predavanji. Na ta način se podpiramo vzajemno ko bratje in na ta način naši organizaciji zasiguramo obstanek našim društvom pa procvit. Misli izražene na teh' skupnih shodih ne ostanejo na ta način samo v enem kraju} v krogu enega društva, temuč se širijo tudi dalje. Se večjega pomena pa bi bili shodi, ki bi se prirejali v takozvanih društvenih okrožjih (dekanija, sod. okraj). Shajali naj bi se voditelji ali pa tudi v s i odborniki dotičnih društev na določenem kraju, zdaj tu, drugokrat zopet drugod. Tu bi se spoznalo delovanje posameznih društev, tu bi se razpravljalo o njihovih različnih težnjah in zadevah. Na takih in enakih posvetovanjih društvenih voditeljev se najložje razmotriva, kako priti v okom raz nim društvenim nedostatkom, najložje se pa tudi določa, kako bi posamezno pripomoglo svojim društvenikom do prave izemike in blagostanja. Ce bi n. pr. kako društvo potrebovalo bodisi gmotne ali materijalne podpore, tu bi se najložje o nujni pomoči raz-motrivalo. S takimi shodi se je začelo v Slov. Goricah že letos.
Meseca januarja namreč je bil tak shod pri Sv. Lenartu v Slov. Gor i c a h kamor je došlo 19 odbornikov, ki sozasto pali 6 bralnih društev. Začetek se je obne-sel vrlo dobro, naj bi se pa tudi v tem smislu nadaljevalo.
Največjega pomena za vzajemno in enotno delovanje naših društev pa je osrednja zveza, t. j. »Slov. kršč. soc. zveza" v Ljubljani. Kako mogočno v p 1 i v a na posamezna društva, kako omogočuje vzajemno in enotno delo, ter kako pospešuje delovanje društev, o tem pač nikdo ne dvomi, kdor pazno zasleduje delovanje .Zveze" v kratkem času njenega obstanka. Najboljši svedok, da .Zveza" res vrlo skrbi za vzajemno delo naših društev, je: lanski krasni manifestacijski shod na Brezjah, ki ostane nam vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. — Društva pri »Zvezi" kažejo hitro neko a o v o ž i v -ljensko moč; ona pa, ki niso pri »Zvezi" so osamljena in jako skromen je njih napredek. Ako tedaj društvo hoče uspešno, vzajemno z drugimi društvi delovati in če hoče pospeševati pravo omiko v slovenskem in krščanskem duhu, tedaj ne sme in ne more ostati samo, ampak čimprej mora pristopiti k »Zvezi". Naj bi tedaj na Slovenskem že ne bilo nobenega nepolitičnega društva, ki bi ne bilo pri naši »Zvezi!" Kajti v združenju, v slogi, v edinosti, v vzajemnosti je moč — velemoč!
Nekatera društva imajo za svoje ude posebne društvene znake. Ali bi morebiti ne kazalo, da bi naša »Zveza", katere udje so raztreseni po vsej Sloveniji, ali bi ne kazalo, da bi .Zveza" tudi za vse preskrbela in določila kak skupen društven znak? To vprašanje smo že štaj. »Zvezini" odborniki lansko leto v neki seji razmotrivali Kako lepo bi gotovo bilo, če bi Kranjec, Primorec, Korošec, Štajerec nosili vsi enaka znamenja, kot udje najmogočnejše najpomenljivejše in najvažnejše organizacije na Slovenskem! Kakor nas združuje skupen program kakor nosimo v srcu vsi skupne, enotne ideje, tako kažimo tudi na zunaj našo bratovsko vzajemnost! To bi bila nekaka združena Slovenija! Gotovo je, da bi tako skupno znamenje zelo ugodno vplivalo na medsebojno vzajemnost in edinost posameznih udov. Usojam si zato predlagati, da bi setakojdanestukajo tem debatiralo in ča mogoče, naj se že danes določi skupen društven znak, po ki.terem se bodo društveniki lahko medsebojno spoznavali.
Kakor za izobraževalna, ravno tako je pa vzajemno delovanje velike važnosti posebno še za delavska društva Le vzajemnost in edinost, ter složno postopanje bo tudi njim pripomoglo do ugleda in napredka, le tako bodo dosegla svoje namene, svoje pravice! Duh vzajemnosti naj se kaže posebno še tudi v tem, da potujoči udje dobivajo podpore tudi v tujini, če so je v resnici potrebni, kakor se to zgodi n. pr. pri vzgledno organizova-nih katoliških rokodelskih društvih. Delavci, tu pokažite s v o je bra t s t v o , s v oj o medsebojno vzajemnost!
Sploh naj bi se delalo na to, da ima naša organizacija stik tudi z drugi-
mi organizacijami katoliškega duha. Vsakdo naj bi spoznal vsa, vsaj važnejša katoliška društva doma in na tu-jem! Kako dobro je to za rokodelce, ki po. tujejo v tuje kraje, za izseljence, ki se hočejo stalno naseliti drugod, splob za delavce če tudi samo za nekaj časa iščejo zaslužka na tujem. Res, dobro je, če pride delavec med tuje liudi, pa najde društvo, katerega namen in delovanje mu je že znano, — lahk« se mu pridruži, ne da bi se mu bilo treba bati da bi izgubil vero, ali zatajil narodnost! Vrlo deluje v tem oziru Rafaelova družba, posebno za izseljence; v veliki nevarnosti so v tujini ženske, kako dobrodošla je v tem oziru spet družba sv. Marte in druga društva (sv. Nikolaja), kjer se brezposelno dekle prevzame v oskrbo dokler ne dobi kake poštene službe V tem oziru bi bilo jako dobro in priporočljivo, da bi »Zveza" oskrbela s e • z n a m e k in popis takih društev doma in na tujem. Posebej pa bi še bilo želeti, da se v naših društvih udje s predavanji podučijo, katero društvo bi jim na tujem koristilo, katero škodovalo v verskem in narodnem oziru. — Dovolite da končam! Površno sem označil, kako bi naj naša društva delovala vzajemno za prevzvi-šene naše ideje. Zborovalci boste mi pač oprostili, da nisem govoril dovršeno, kot bi se moralo o tem predmetu, govoriti, a pomislite, da vam je govoril preprost kmečki fant, kateremu ni možno besedo Bogvč kako gladko in imenitno sukati.
Misli pa, ki sem jih izrazil, prišle so mi iz srca in upam, da najdejo tudi povoljni odmev. Končno še izražam željo, da bi „Zveza" naša z vzajemnim delovanjem naših društev pripomogla našemu milemu* narodu slov. do prave kršč. omike, da bi enkrat našemu ljudstvu zasijalo solnce boljše, srečnejše bodočnosti! V to pomozi Bog!
Živela ideja naša!
Ideja slovenska in krščanska! (Gromovito odobravanje.)
Sprejeta resolucija se glasi :
Uspešno socialno delo najbolj podpira vzajemnost in edinost. V ta namen so potrebni redni sestanki društvenih in zadruž. voditeljev; potrebne pa tudi osrednje zveze. Priporočamo, naj se za člane stanovskih in izobraževalnih društev uvede zunanji znak, da se po njem društveniki lahko spoznajo. Za društva delavskih slojev bi bilo zelo umestno po zgledu kat. rokodelskih društev uvesti podporo potujočim članom skupne organizacije.
V posamnih društvih se mora tudi gojiti duh vzajemnosti s tem, da spoznavajo člani pomen in delovanje drugih društev skupne organizacije. Tako naj spoznajo važnost katoliških rokodelskih društev, Rafaelove družbe, društva sv. Marte, strokovnih društev itd., da se v slučaju, ko se izselijo z domačega kraja, vedo kam obrniti. Vzbudi naj se jim zavest, da povsod, kjer je mogoče, poiščejo društev skupne organizacije. Izda se naj seznamek takih društev doma in na tujem.
Dr. Krek je sprožil misel, naj »Zve-zin" odbor proučuje, kake bi se mogle uvesti medsebojno zavarovanje članov za slučaj smrti. Če bi vsak član ob smrti kakega člana naše »Zveze" plačal en groš, bi dobila rodbina umrlega 600 gld. Naj se o tem društva povpraša in društva, ki so s tem zadovoljna, naj to „/ivezi" sporoče ter naj se zvežejo v tej zadevi med seboj. Po daljš' debati, katere so se udeležili G o -milšek, Gostinčar, župnik Jereb in dr. Korošec se je sprejel k resolucijam dostavek, da bi bilo zelo umestno uvesti podporo ob času smrti ter naj to stvar prouči društveni odbor.
Sprejel se je tudi dostavek, da se poleg »Društva sv. Marte" toplo priporoča tudi »Marijanišče" v Mariboru in v Trstu »Zavod sv. Nikolaja". — P. Kasijan je glede skupnega znamenja opozarjal na društvo slovenskih rudarjev v Hambornu, ki se znamenja ne bo moglo posluževati, ako bo imelo slovenske narodne barve. — atefe je omenil, da se to društvo našega skupnega društvenega znamenja itak ne bo moglo posluževati, ker je v Nemčiji, mi imamo pa pravila samo za Avstrijo torej se pri izbiri barv, ne bomo mogli nanj ozirati. Stvar naj se prepusti društvenemu odboru. — Urednik dr. Korošec je izjavljal, da svojih narodnih barv ne bomo zapostavljali in jih tudi v svojem skupnem znamenju ne bomo zatajili. (Odobravanje.)
Zavarovanje.
G. Jak. Zemljič poroča:
Slabi časi, slabi časi! Tako toži dandanes vse povprek, najsibode to delavec obrtnik ali meščan. Posebno slabo godi pa se današnje dni — kmetu.
Država nalaga nam vedno večja bremena, čeravno je zemlja že izmolzena, in ne rodi več v tako obilni meri kakor nekdaj; če hočemo, da nam kaj donaša, treba je pogosto si nabavljati raznih umetnih, čestokrat dragih sredstev. Če ima kmet kaj za prodati, ne nastavlja cene on, ampak mu njo že v j naprej nastavijo grabežljivi špekulanti, ki pri tem oskubijo producenta in konsumenta,
sami pa si polnijo žepe z milijoni. Najhujše zlo pa je dandanašnji za kmeta — rtkel bi — pomanjkanje kmečke družine in kmečkih delavcev. Da bi se potrudila vlada pozvedeti o vzrokih razprodaje kmečkih posestev v zadnjem desetletju, prepričala bi se, da je nad polovico posestev bilo razprodanih, — ne zaradi dolgov; ampak zaradi pomanjkanja potrebnih delavskih moči. In to ni čuda! Vse hiti in sili v mesto. Tam se izgubč in se njim prevečkrat le slabo godi, toda nazaj ne gred<5. Kmečki delavec ni več v tako dobrem položaju kakor je bil nekdaj on namreč trpi s kmetom vred.
Da bi pa ljudje rajše ostali doma in pomagali kmetu pri delu, doseglo bi se to najložje, če bi se vpeljalo zavarovanje, da bi delavci bili na stare dni preskrbljeni eziroma tudi za slučaj bolezni in smrti. Za izboljšanje slabega položaja glede pomanjkanja kmetskih delavcev je to neizmerno važno.
Isto velja gledd domačega obrta. V tem oziru bi naj društvo storilo potrebne korake; kajti tudi tu velja geslo: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal!
Kar se pa tiče delavcev po tovarnah in industrijelnih podjetjih, pa vlada itak namerava vpeljati starostno preskrbnino za taiste po posebnih zavarovalnicah. V letih krepkih dene delavec nekaj na stran, tovarnar in delodajalec prispevata in tako je delavec, — ko mu odrečejo moči, po renti, ki mu je zagotovljena oskrbljen na stare dni.
Koliko revščine bi na ta način nehalo, koliko solz bi se posušilo, koliko stroškov prihranilo občinam, ki morajo čestokrat onemogle delavce oskrbljevati. Občinske doklade, se itak morajo leto za letom zviševati, in se potrošijo večinoma vse za oskrbovanje onemoglih delavcev, zato pa je skrajni čas, da se v tem oziru nekaj ukrene, in mi moramo „Zvezi" biti le hvaležni, da je to točko o zavarovanju vzela na današnji dnevni red, ter njo izkuša čem preje tudi uresničiti. — (Splošno pritrjevanje.)
Sprejeta je bila brez debate resolucija: Iz naših društev naj se tudi na kmetih in za domači obrt po možnosti razvijejo zavarovalne zveze za slučaj bolezni in smrti. Predvsem naj se pa za delavstvo izkuša re šiti vprašanje starostne preskrbnine.
Predsednik dr. Krek priporoča snovanje pomožnih blagajn, ki se lahke po zakonu osnujejo. Katoliška duhovščina ima tak »Emeritenverein", socialni demokratje imajo več takih blagajn. Obliko določa zakon pod naslovom »pomožne blagajne".
Gojitev narodnega petja.
Navdušeni glasbenik g. J a k. C i r i č je podal naslednje poročilo:
S pesmijo k srcu, S srcem k domovini!
Zbral sem si štiri točke, da Vam, dra gi mi slušatelji, utemeljim v kratkih potezah veliki pomen narodnega petja.
1.	Kje naj bi društva dobila sposobne učitelje.
2.	Kako naj se poslužuje pevovodja učenja pri društvu, kjer še ni petja.
3.	Kje dobiti potrebnih muzikalij, in
4.	Lepota slovenskega petja ter njega učinki na naše ljudstvo.
Dragi Slovenci! V prvi vrsti mera go tovo vsako društvo skrbeti, ako hoče imeti petje, da si dobi sposobnega učitelja petja Slovensko ljudstvo, naši vrli narodni fantje in pridna dekleta kaj radi pojejo. Vešči gg duhovniki, učitelji, a še najbolj organisti, ker zadnji imajo največ časa na razpolago, bi naj bili prava duša v vsakem društvu glede petja.
Vendar bi na tem mestu povdarjal, da gg. duhovniki, koji imajo mnogo vpliva na gg. organiste, naj jih vspodbujajo in take navdušujejo poleg njihovega cerkvenega zbora še za svoje farane tudi v društvenem življenju vzgejevati narodno petje pri naši mladini!
Naša slovenska mladina je ukaželjna, vsled tega nikakor ne sme izostati med drugimi predmeti tudi „narodno petje". Učitelj naj pa nastopa pri učenju petja tako, da si pridobi že pri prvi vaji srca učencev pevcev. To iz lastne izkušnje govorim, da je to mogoče s tem, da se takoj v začetku prične učiti lahke č v e -teroglasne narodne pesmi. Učenje naj bo v začetku le pe posluhu. Ko pa znajo pevci zapeti že nekoliko pesmic, takrat pa naj učitelj ne pozabi, da je treba tudi podlage in to pevec zadobi, ake uči telj prične pozneje z učenjem teorije glasbe Vendar predolgo pri vsaki vaji naj ne muči s teorijo pevca, ampak le nekoliko časa, a pozneje naj zopet zapojo po posluhu. Zagotovljen naj bode vsak učitelj, da si pridobi srca pevcev gotove. Ko pevci znajo par pesmic čveteroglasne peti, o kako se jim zjasni obraz in srce se kar od veselja smeje, ko čuti neko posebno moč in ljubezen do lepe narodne pesmi. Petje razvedri vsake društveno zabavo, blaži človeška srca, ter probuja naše zaspance.
Kje dobiti potrebnih muzikalij? Da! Treba nam je tudi o tem izpregovoriti. Imamo hvala Bagu že mnogo pesmic harmnni-zovanih od naših slavnih skladateljev. Ima-
me tudi že dve slev. pesmarici, kateri je izdala naša dična Mohorjeva družba.
Moja želja in srčna prošnja bi bila, d a biomenjenadružba izdala še tretji zvezek slovenske pesmarice in sicer najlepše narodne pesmi zložene deloma za moški, deloma za mešani zbor.
Slavna slov. krščan. socijalna zveze bi naj vplivala na to, in naša društva, kojih udje so gotovo vsi tudi udje Mohorjeve družbe, bodo gotovo to narodno pesmarico z odprtim srcem sprejeli. Gg učitelji petja bi pa imeli dovolj gradiva za pouk in taku bi se širila narodna zavest ter ljubezen do milega slev. petja. Rekel sem, da hočem tudi govoriti končne o lepoti slovenskega petja in njega učinkih na naše ljudstvo.
Predragi Slovenci! Je li zmožen kdo popisati lepoto pesmi ako sliši lepo zbrano petje kakega dobro vežbanega zbora? Kaj so pisali dunajski listi takrat, ko so naši dragi bratje Ljubljančani hodili na Dunaj s svojim pevskim zborom se zahvaljevat za velikodušnost in ljubezen ob času potresa v Ljubljani ? Slovenska narodna pesem je Du najčanom segla v glebočino srca! Verjfti skoraj niso mogli, da slovenski naš narod zna tako milo in lepo peti, da poslušalca kar omami. Dunajčani ne bodo nikdar pozabili milega petja Ljubljančanov, kateri so si postavili časten spomin v dunajskih krogih. Lepota lepega zbranega petja, narodnega petja se ne da popisati! Toda, tudi pomen slovenske pesmi je velik! Petje izredno blaži človeka in lepa pesem otaja srca tudi od padniku. Njenemu vplivu se ne more ustavljati nihče! Lepota petja nadkriljuje vsako godbo na svetu.
Slavna izobraževalna društva naj torej v svoj delokrog med prve točke uvrste tudi narodno petje.
Zagotovljeni bodite, da bo društveno življenje postalo tako živahno in prijetne, da boste komaj pričakovali zopetnega snidenja! Petje je prevažen činitel za probujo našega naroda. Petje pa nudi vsakemu društvu najplemenitejšo zabavo. Pesem lepo po-pevana navdušuje in oživlja celo društvo. Slovenska narodna pesem sega najbolj k srcu našemu ljudstvu. Vsakemu je drago čuti glas sladak, če se v petju blago združi zbor krepak.
Gtjimo torej slov. narodno petje med našo mladino, da spozna in ljubi ta biser zlati — narodno pesem! Petje ni le samo za zabavo, ampak gotovo prvi činitelj, s kojim se oživlja društveno življenje, vtrjuje, da ostane društvo zvesto in vztrajno v svo jem delovanju. »Naprej torej slovenska srca, za slovensko na rodno pesem!" Grmi pesem krasna, dvigaj nam sred, zvoni pesem glasna, čez doli, gorč! (Burna pohvala.)
G. Marinko opozarja na zbirko g B a j u k a , člana „Sloven. dijaške zveze katero zbirko je izdala ^Glasbena Matica" ter ponavlja željo, naj društva pri nastopih goje narodno petje in ne težkih skladb. G. G o m i 1 š e k priporoča Ferjan-čičevo zbirko. Sprejeta resolucija se glasi: Lepo ubrano petje je prevažen činitelj v probujevanju našega naroda in nudi eb-enem najplemenitejšo zabavo. Vsako izobra ževalno društvo naj bi zato imelo svoj pev ski zbor. Skrbi naj, da si pridobi spretnega pevovodja. V tem oziru naj bi bili vešči gg. duhovniki in učitelji, zlasti pa organisti v pomoč našim društvom. Slovenske narodne pesmi najbolj segajo k srcu našemu ljudstvu. Mohorjeva družba se naj zato naprosi,
Portugizov Švedov . Angležev. Spancev . Dancev . Švicarjev Avstrijcev
1960 700 610 610 530 460 450 420 250 160 138
da kot III. zvezek »Slovenske Pesmarice" izda »Najlepše slovenske narodne pesmi" deloma za moški, deloma za mešani zbor. Dokler pa še teh ni, naj se ozira na sedaj obstoječe zbirke (Ferjančič, Bajuk) in se naj izbira najprimernejše.
Izseljevanje.
Dr. Lampe poroča o izseljevanju. Izseljevanje je posledica sedanjih gospodarskih in prometnih razmer. Izselilo se je tridesetih letih 1870 -1900:
Iz Italije . 3,500.000 ljudi „ Angleške 3,350.000 „ „ Nemčije. 2,354000 „ „ Irske. . 2,203 000 , „ Avstrije. 1,370.000 , „ Španske. 1,295.000 „ „ Švedske. 763 000 „ To je torej že nekako preseljevanje narodov. Od 100.000 ljudi se je izselilo v zadnjih desetih letih:
Ircev . . . Italijanov . Norvežanov. Škotov . .
seljevanje ne di preprečiti, pač pa se dd urediti.
V	zadnjem času pa se je izseljevanje v Zedinjene države še zelo pomnožilo. — Od 1. julija 1903 do 30. junija 1904. je šlo iz Evrope v Zedinjene države 812.870 oseb, in sicer jih je dala:
Italija . . . 193 296 Avstro Ogr. . 177.156 Rusija . . .145141 Anglija. . . 85 860 Nemčija . . 46 380 Sved -Norv. . 51571
V	primeri z drugimi državami je torej avstrijsko izseljevanje silno poskočilo.
Avstrijsko izseljevanje pojasnjuje sledeči pregled:
Izselilo se je
1.1903. 1.1904. Poljakov .... 32.499 30.243 Slovakov .... 34.412 27.895 Madjarov . . . .27.113 23.851 Nemcev .... 23 597 22507 Hrvatov in Slovencev 32.892 21.105
Judov..... 18 759 20 211
Cehov . ' . . . .9 577 11.838 Rusinov .... 9.819 9.415 Rumunov .... 4.173 3851 Število slovenskih in hrvaških izseljencev je torej primeroma jako veliko. Ženejo jih iz domovine neugodne domače razmere.
Vsled novega izselniškega zakona ameriškega se je zaprla pot delavskim proletar-skim silam; zato je padlo število pri Slovencih in Hrvatih; pri judih in Cehih pa, ki izvažajo inteligenco, je poskočilo.
Izseljevanje je neka vrsta moderne kolonizacije, in tudi Slovenci se morajo izseljevati tak«, da ne izginejo v tujini, ampak da tujo zemljo kolonizirajo, da tvorijo tam narodno skupino, ki ostane v ozki zvezi z domovino. Ohraniti si morajo svojo vero in narodnost, in ves slovenski narod, bodi razširjen kjerkoli, ©stani ena kulturna celota.
Naloga naših društev je, izobraziti Slovence tako, da ne bodo hodili več v tujino kot sužnji, ampak kot k o 1 o n i z a t o r j i, ki širijo moč svojega naroda (Odobravanje.)
Naši ljudje hodijo v tujino: 1. Samo za kratek čas, da se redno vračajo z zaslužkom, 2 za daljši čas, da se sicer res izselijo, pa se zopet vrnejo, 3. za stalno, da ne pridejo več nazaj. Na vse tri vrste je treba paziti in jih organizirati. Najprej je treba seveda urediti razmere v domovini, da se prepreči nepotrebno izseljevanje. Zato se naj:
1.	Vse stori za tehnično in zadružno povzdigo kmetijstva, da se pomnoži produktivnost domače zemlje.
2.	Domači obrt se naj zadružno organizira, da ne bo treba izdelovavcem kroš-njariti, ampak da naravnost zadruge proda-jejo odjemavcem.
Glede izseljencev se naj pa vse ukrene, da se obvarujejo moralne in gmotne škode in da ostanejo zvesti veri in narodnosti. Zato predlaga :
1.	Po vseh župnijah in društvih se naj vodi statistika izseljencev, krajev, kjer bivajo, zaslužka, ki ga imajo, in razmer, v katerih živijo.
2.	Izseljencem se naj priporoča, da gredo v kraje, kjer so že njihovi rojaki in imajo urejeno slovensko dušno pastirstvo in katoliška društva, ki se naj snujejo povsod, kjer je kaj Slovencev.
3.	Ta društva naj imajo svoje zveze in naj goje najožji stik z našimi društvi v do movini.
4.	Vsak izseljenec se naj obrne na zaupnika družbe ,sv. Rafaela", ki mu naj či »Kažipot za izseljence", iz katerega se pouči o potovanju in dobi najpotrebnejša mu na vodila.
5.	V vsaki župniji bodi zaupnik družbe »sv. Rafaela".
6.	V tujih škofijah se naj naprosijo škotje, da preskrbe slovenščine zmožnih duhovnikov, kakor je hvalevredno storil škof v Miinstru na Vestfalskem.
7.	Po večjih mestih se naj poskrbi za zdrava in nravno priporočljiva prenočišča. Sprejeto	(Konec prih.)
prosto, 10. določijo se pravice ruskih naseljencev na Sahalinu, ki obdržijo svojo narodnost. Japonska lahko odgnance zapodi, 11. Japonska dobi pravico ribarjenja, 12. Rusija in Japonska obnovita prosto trgovinsko pogodbo, 13. določijo se stroški za vojne vjetnike, 14. pogodba je spisana v francoščini in angleščini; v slučaju sporov je francosko besedilo autentično, 15. pogodbo treba potrditi v 50 dneh, o dveh dodatnih točkah smo pa že poročali v včerajšnjih brzojavih.
Danes dopoldne smo dobili iz P o r t s-moutha brzojavko, da je bila včeraj rusko-japonska mirovna pogodba podpisana.
Drobne vesti.
Dunaj, 5 septembra. Witte baje namerava sporazumljenje ruske vlade z angleško, francosko in japonsko z ozirom na Daljni Vzhod. — Aogleži tega načrta ne marajo
Peterburg, 5. septembra. Ministrstvo za zunanje zadeve potrjuje vest, da b« Rusija v Tokiu ustanovila redno zastopstvo, ravnotako bojaponska imenovala za Peterburg zastopnika in izrednega ministra.
Peterburg, 5. septembra. Admiral Nebogatev namerava ostati v inozemstvu in je o tem že obvestil svojo rodbino.
Peterburg, 5. septembra. Po sklenjenem miru zapusti mnogo ruskih pomorskih častnikov svojo službo.
Pariz, 5. septembra. »Temps" poroča, da mislita Ruska in Angleška glede Perzije in Tibeta skleniti pogodbo. „Temps" prijema Nemčijo, ki je baje Rusijo nagovorila, da se je izkušala v Mandžuriji uve-javiti.
Po vojsbi.
Iz tega vidimo, da je izseljevanje splošen poiav v Evropi in so druge dežele še bolj "prizadete, nego Avstrija. Zato se pa iz-
Mirovna pogodba.
Portsmouth, 5. sept. (Reuter) Mirovno pogodbo podpišejo pooblaščenci jutri ob 3. uri popoldne. „Matin" in Reuterjev urad poročata o kratko naznačenih točkah mirovne pogodbe. Te so: 1 Med Rusijo in Japonsko zavlada prijateljsko razmerje, 2. Rusija pripozna japonske interese na Koreji, 3. Mandžurijo zapuste obe vlasti, 4 pravice Rusije na polotoku Liaotunu preidejo na Japonsko, 5. vse narodnosti v Mandžuriji so v trgovinskem oziru enakopravne, 6. mand-žurska železnica se razdeli pri Kuančenu, 7) Rusija in Japonska vpeljeta v Kuančenu železniško zvezo, 8. ta zveza mora biti taka, da ne bo oviran skupni promet, 9. Rusija odstopi Sahalin do 50°, v la Perouse-cesti in tatarski ožini mora biti parobredstvo
Notranje politični položaj.
Državni zbor. Ministrski pred sednik je naznanil načelniku mladočeškega kluba, da namerava vlada sklicati državni zbor zadnji teden meseca septembra. Prva seja se vrši med 23. in 26. septembrom. Ministrski predsednik namerava obrazložiti svoje stališče o razmerah na Ogrskem, ako bo potrebno, nakar sledi politična debata. Nadalje rešijo (?) predlogo o italijanskem vseučilišču, nato sledi prvo branje proračuna. Državnozborskemu zasedanju sledi potem šesttedensko zasedanje deželnih zborov, nakar bo zopet zboroval državni zbor. „Nar. Listy" poročajo, da predloži vlada zbornici proračun za lete 1906, začasni proračun in zakonski načrt, ki pooblašča vlado za vsak slučaj.
Parlamentarna posvetovanja. Včeraj se je pričel Gautsch posvetovati z voditelji strank Včeraj dopoldne je govoril Gautsch eno uro in pol z dr. Pa-cakom.
Stalni obrtni odsek je včeraj odobril prvih šest odstavkov § 1 obrtnega reda ki razdeljuje obrti. Z malo iz-premembo so odobrili tudi § 2. ki določa, da mora biti lastnik obrti samostojen. Odobrili so tudi § 12.
Nemška ljudska stranka se namerava na Dunaju organizirati po zaupnikih, ki izvol jo krajevno strankarsko vodstvo;
Kriza na Ogrskem.
Včeraj se je vršila seja izvrševalnega odbora združene koalicije. Sklenili so nadaljevati z vsemi sredstvi boj proti Fejer-varyjevi vladi. Izdali so izjavo, v kateri protestirajo, da se na shodih govori, kako preprečiti delovanje v zbornici. Sklenili so soglasno, da predlože zbornici predlog, ki stavi sedanjo vlado na zatožno klop. Na dalje so izvolili odsek 5 članov, ki naj prouči vpračanje o splošni volivni pravici. Soc. dem. poslanec Mezoffy predloži v zbornici prošnjo za splošno volivno pravico, ki ima dozdaj že 450000 podpisov.
Rusija.
Krvav pogreb v K i č e n e -v e m. Predvčerajšnjim so napadli policisti in dragonci pogreb neke uboge ženske, ki so jo ubili postopači. Med pogrebci je bilo mnogo judov in delavcev. Ranjenih je bilo mnogo oseb. Policija je edvedla ranjence v bolnišnico in zabranila pristop časnikarskim poročevavcem. Zaprli so petdeset oseb. Pogrebci so se hitro razkropili. Vojaške patrulje so zasedle mesto. — Zvečer je bilo mirno.
Trepov o položaju. Trepov je izjavil, da se je izboljšal notranji položaj, ker so ustanovili gosudarstvenno dumo, kar ne ostane brez posledic na trgovino in obrt. Rekel je, da Bulyginov odstop nikakor ni gotov kakor so tudi izmišljena poročila, da postane Trepov Bulyginov naslednik. Trepov ostane le peterburški generalni guber-nator.
Najvišje vojno sodišče ni pritrdilo kasacijski prošnji zaradi napada na dinaburškega pol. komisarja na smrt obsojenega Israela Persjne
Dnevne novice.
O učiteljski obstrukciji piše sinočnji »Narod", da je to .glasen protest proti klerikalni obstrukciji", in grozi »klerikalcem, da če se takoj ne vdajo liberalcem, bo od strani učiteljstva »kmalu* sledil še drugi korak". Jelenec je povdarjal, da so liberalci in klerikalci edini v obstruk-cijji, bedasto liberalno glasilo pa izkuša tudi ta korak učiteljstva strankarsko izkoristiti — v škodo učiteljstvu. No »klerikalcev" to pač čisto nič ne boli, če so liberalci neumni. Saj smo že izjavili, da ima učiteljstvo prav, ako se s skupnim nastopom bori za zboljšanje svojega stanja. A drugače je obstrukcija naletela na »višjem" mestu. Uradni list prinaša poleg poročila, da dež. učiteljska konferenca po dogodkih v prvi seji ne bo več sklicana, danes oficielno izjavo, ki jo tu priobčujemo: »Mi odkritosrčno obžalujemo ta dogodek, ker so se zastopniki učiteljstva s tem sami oropali najboljše prilike, predložiti svoje želje, kako izboljšati gmotni položaj učiteljstva, vkenkretni obliki, drugič so se pa na nepremišljen način pregrešili zoper svojo izrecno dolžnost, udeleževati se deželne konference. Po določbah državne šolske postave in tozadevnih ukazih ni dano od okrajnih konferenc izvoljenim zastopnikom za deželno konferenco prosto, udeleževati se posvetovanj, ampak to so dolžni storiti. Zato se mora smatrati odpoved delegatov, da se nadaljnih posvetovanj ne bodo udeležili, za postopanje, ki je prestopek proti določeni, v postavi utemeljeni dolžnosti. Tega dejstva tudi v tozadevni resoluciji nikakor ne more izpreme-niti opomba, ki pravi, da delegatje »s tem nikakor ne mislijo demonstrirati proti najvišjim šolskim oblastem". Radovedni smo, kaj zdaj ukrenejo takoimenovani „učiteljski prijatelji" !
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da se vrši njena XX. redna velika skupščina v četrtek dne 14 septembra 1905 v St. Juriju ob juž. žel. po sledečem vsporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 15 minut zjutraj. Po prihodu v St. Jurij ob juž. žel. ob 8. uri za-jitrek. Ob 10. uri dop. sv. maša. Ob 11. uri zborovanje na prostem ali pa ob neugodnem vremenu v deški šoli. Po zborovanju skupen obed v prostorih g. Al. Neudla ob 1 uri. Po o' edu razhod po St. Juriju in okolici, izlet na Botričnico ali sv. Rozalijo. Ob 5. uri pop. koncert na vrtu g. Neudla. Odhod iz St. Jurija ob 9. uri 15 minut. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 10. septembra pri podružničnem načelniku g. Franu Praunseis v St. Juriju ob juž. žel. Kuvert brez pijače stane 3 krone. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, 5. sept. 1905.
Reservisti kaznovani. Poveljstvo dopolnilnega okraja št. 17 v Ljubljani ima kaki dve leti sem navado, da kaznuje one reserviste, ki pridejo na dan poziva k orožnim vajam za kako uro pozneje, vendar pa še v teku dopoldneva, na kraj zglaševanja, z večdnevnim zaporom, a tako, da morajo odsedeti kazen po končani vaji. Tako je bilo kaznovanih do 60 mož 17. pešpolka samo pri zadnji vaji letos. Vprašamo sedaj vojaško oblast: Ali so te kazni opravičene? Posamezni reser-visti imajo čestokrat nad poldneva pešhoda, predno pridejo do bližnje železniške postaje. Vsak je že tako hudo prizadet, ker mora ob času največjega dela od doma, potem naj vsled nujnega opravila doma zamudi še vlak, in naposled naj bo še kaznovan, če se po nesreči zakasni za par ur! V nobenem vojaškem zakoniku ni določena ura, kdaj se mora točno zglaševati. Vojaški oblasti bodi torej povedano: Oni dan, na katerega se moštvo kliče k orožni vaji, niti ne šteje v dobo vaje, ampak je določen izključno za zglaševanje, oblačenje in oboroženje reservistov. Prvi in zadnji dan mora torej reservno moštvo služiti več, kakor trajajo vaje in j e z a polje-deloe že to zadostna kazen. Radi-tega je kaznovanje ljudi, če se kdo za kako uro zamudi, iz navedenega vzroka ne-
opravičene, a tudi—in to je glavno — nikjer utemeljeno!
—	Odličen beneški Sloveneo v Zagrebu. Ze nekaj dni biva v Zagrebu dr. Bruno G u y o n , profesor na milanski gimnaziji. Dr. Guyon je odličen publicist italijanski in pe rodu Slovenec, ki je ostal zvest svojemu narodu in materinski besedi. Napisal je slovensko italijansko slovnico, o kateri se je kaj pohvalne izrazil slavist prof. V o n d r a k. Kraljeva znanstveno literarna akademija v Milanu mu je naročila, naj na milanski univerzi uredi tečaj za slovansko književnost. Ta tečaj je začel letos s predavanjem o ljubavnih pesmih Jugoslovanov, prihodnje leto bo predaval o junaških pesmih. Dr. G u y o n je prišel v Zagreb, da proučava literarne od-nošaje med Hrvati.
—	Brzojavko so poslali shodu svobodomiselcev v Parizu nekateri neodrešeni Tržačani in obenem svojim pariškem bratcem naznanili, da se je osnovalo »Društvo Svobodomiselcev" v Tr stu, »stari trdnjavi laiške misli".
—	,,Slovenski Stajerc" pred sodiščem. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je imel te dni zagovarjati odgovorni urednik »Slov. Štajerca", gosp. K r i ž m a n , ker je bil sodišču naznanjen, da vkljub naznanilu, da list izhaja dvakrat na mesec, že od 23. julija ni izšla nobena številka več. G. Križman se izgovarja, da on ni tega kriv, temveč same tiskar L a m-p r e t, ker ima vso režijo lista v svojih rokah in baje zaradi tega ne tiska lista, ker mu Ist še dolguje približno 1000 K. Razprava se je preložila v svrho, da se pokliče kot priča tiskar L a m p r e t
—	Hrvatje na Prešernovi slavnosti. O udeležbi zagrebškega obč. zastopa na Prešernovi slavnosti je bila predvčerajšnjim v zagrebškem obč. zboru daljša debata Samoupravni odbor je predlagal, da zagrebško občino zastopajo trije občin, zastopniki; obč. svetnik Timet pa je predlagal devet zastopnikov. Ta predlog je tudi prodrl. Zagrebško mestno občino bodo na slavnosti zastopali gg.: Ljudevit Hagen-a u e r , V 1 a d j m i r Krešič, Fran Svrljuga, Brusina, Brez, He-gediš, Holjac, Siebenschein in V a b i č.
—	Češki pevski kvartet iz
Prage koncertuje sedaj v Ameriki.
—	Novice iz Amerike. Pred Prešernov spomenik polože ameriški Slovenci venec. — Umrl je v Leadville L,olo F. S t r i c e 1 j . doma iz Cermošmc na Dolenjskem. — Umrl je v Jolietu Štefan V o n č i n a , ki se je smrtno ponesrečil v Marseilles 111.
—	Poroka. G. Izidor Ostan v Bovcu se je poročil z gdč. P i n o F o n-z a r i j e v o iz St. Mavra.
—	Imenovanje v sodnijski stroki. Viši kancelijski oficijal Ferdinand Perhavecje premeščen iz Gorice v Trst. Gruntovničar v Gorici Ivan Rossmanje imenovan višim kancelijskim oficijalom.
—	Kot suplenta na goriški gimnaziji sta nastavljena prihodnje šolsko leto gg. Julij Nardin in Rudolf Lavrenčič, prvi za matematiko in fiziko, drugi za naravoslovje.
—	O dvoboju v Celovcu se nam še poroča, da sta se dvebojevala stotnik ar-tiljerije baron Aichelburg in dragon-ski nadporočnik K i n i s c h e.
—	Osebne vesti. Stražmojster F. S i m a n e k v Kočevju je stopil v pokoj in odšel s svojo rodbino na Češko. Njegov naslednik je Anton Bajec, dosedanji stražmojster v Ribnici.
—	Političen učiteljski dnevnik v Srbiji. Ob priliki pred kratkim se v Belgradu vršeče XXII. učiteljske skupščine so se pretresavala nova pravila »Učiteljskega društva". Razprave se je udeležil tudi profesor Ivan Kraševič iz Pakraca kot gost. 1'redlagal je: Učitelji naj osnujejo sami svoj list pod gornjim naslovom, ki bi zastopal učiteljske interese. Poleg ostalih razlogov je navedel, da to ne bi škodovalo politiškim strankam. Učitelji bi tudi še nadalje mogli biti strankarji, le lažje in svobodnejše bi branili svoje interese. — List se bo tudi najbrže res osnoval.
—	Iznajdba. Soproga stotnika Kau-čiča je dobila avstrijski patent za iznajden aparat, ki povzroči, da ostanejo kruh, vsakovrstno pecivo, testenina, sir, zelenjave narezane gnjati itd. popolnoma sveže. Kruh n. pr. ostane svež do 6 dni. Iznajdba je velikega pomena za vsako gospodinjo, zlasti pa za slaščičarje, prodajalce delikates, za ka varnarje in gostilničarje. Cena aparata bo jako nizka, tako, da si ga lahko vsakdo nabavi.
—	Vsled zastrupljanja krvi
je umrla na Igu 5'/8 leta stara hčerka nad-učitelja g. T r o š t a. Neki mrčes jo je pičil na prst.	(
—	Blazni morilec. Posestnika Janeza Bor štnarja iz Zavine. občina Kotreoež, ki je umoril beračico Elizabeto Lunar, so izpoznali za blaznega.
—	Z bicikla je padel v Gorici v ulici Leoni pek Ivan Jacob tako nesrečne, da se je takoj onesvetil. Pripeljali so ga v bolnišnico in je malo upanja, da ozdravi.
—	Govor g. poslanca Povšeta
0	trgovinski pogodbi za Nemčije prinaša tudi »G * r i ca".
—	Umrl je v Inomostu bivši ravnatelj goriškega ženskega učiteljišča gospod Franc Hafner. Dočakal je 76. leto
—	Rimski grobovi. Pri zgradbi ceste iz Pomerja v Premontur v okolici puljski so našli pri cerkvici sv. Andreja več rimskih grobov.
—	Dalmatinski deželni zbor bo sklican šele meseca januvarja prihodnjega leta.
Ljubljanske novice.
lj Srbi Prešernu. Profesorsko Društvo srbsko poleži na spomenik Prešernov lep, velik venec iz aluminija. Na vencu so trakovi v srbskih narodnih bojah: rdeči, modri, beli, z napisom: .N a j-večem slovenačkom pesniku dr. F r a n j i Prešernu — Profesorsko Društvo — Beograd".
lj Slovanski gostje. Kr. češka univeziteta v Pragi bode na Prešernovi slavnosti tudi zastopana ter dospe v njenem imenu bi. g. vseučiliški profesor dr. H1 a v a s svojo gospo soprogo. Odlični češki učenjak se pripelje v soboto popoldne. — Češka pisateljica Gabrijela Preisova, ki je napisala že celo vrsto del iz življenja koroških Slovencev, dospe v Ljubljano k Prešernovi slavnosti. K slavnosti odkritja Prešernovega spomenika pride v soboto popoldne z brzovlakom ob ®/46. uri deputacija mesta Prage in sicer gg. župan Vladimir Srb, podžupan dr. Kari Gross mestni svetnik Vdela v Kasalicky, stavbni svetnik Vrat is lav Pasovsky, cesarski svetnik F e r d. V o j t e in obč nski svetnik A n t o n i n Svet. Z njimi dospe tudi poseben tajnik.
lj Javna izkušnja „Drama-tične šole" bode v četrtek, 7. septembra, v areni»Narodnega doma". Nastopijo učenke slovenske igralke gospe AvgusteDanilove ter učenci gospoda A. V e r o v š k a. K tej izkušnji, pri kateri se uprizorč igre: »Ena se mora o m o ž i t i veseloigra v enem dejanju, »Bob iz Kranja", burka v dveh dejanjih, in »Prijetno i z n e -n a d e n j e ", burka v enem dejanju, vabijo se poleg članov »Dramatičnega društva" tudi vsi prijatelji ia abonenti slovenskega gledališča. Pripominjamo, da je gospa Danilova pričela s podukom svojih 16 učenk šele pred mesecem Želeti je, da bi bila udeležba čim največja! Z ozirom na razmere na Češkem in Hrvaškem je sedaj skrajni čas, da začnemo misliti na domači naraščaj, kajti s tujimi, četudi slovanskimi igralci si slovensko gledališče ne bo moglo več dolgo pomagati.
lj Staro pešpot ob novem delu Bleiweisove ceste poleg tira južne železnice so zadnje dni zasuli in svet zravnali.
1) Nadvojvodinja mimo Ljubljane. Danes zjutraj se je peljala skozi Ljubljano z brzovlakom v Miramar nadvojvodinja Marija Jožefa.
lj Prijataljski sestanek slov. kat akad cnuštva ..£arja" bo v soboto zvečer ob 8. uri v restavraciji .pri zvezdi".
lj »Ljubljanske društvene godbe" koncert se vrši danes v hotelu „ L 1 o y d ". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — Jutri zvečer je koncert društvene godbe v S v i c a r i j i. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
lj Za kruhom. Včeraj se je z juž nega kolodvora odpeljalo v Ameriko 100 Slovencev, 40 Hrvatov, 15 Črnogorcev in 16 Ogrov, nazaj je prišlo 5 Slovencev in 20 Hrvatov.
lj Z rešilnim vozom je bila sinoči prepeljana v deželno bolnišnico neka neznana ženska. Zgrudila se je pred južnim kolodvorom nezavestna na tla. Kdo da je, se ne ve, ker ne more govoriti.
lj Olepšanje nabrežnega zidu (škarpe) se povodom odkritja Prešernovega spomenika izvrši s pritrditvijo nove železne ogiaje.
lj Pokopali so v ponedeljek gosp. Maksa Josina, mestnega učitelja v pokoju.
lj Umrli so: Gospa Ana W u m e r,
rojena Pogačnik, Adova prefesorevja. — V ljubljanski bolnici je umrl Andrej R u č i -gaj, na katerega je padla smreka. — Umrli so: Jera Konc, delavka, 58 let. Ivan S i m n o v e c , poštni sluga, 52 let. Ivan Sečnik, pekovski pomočnik, 30 let.
1	Albina Westermair, delavčeva hči, 7 mes Josip de M o r a 11 i , zasebnik, 76 let.
| Karol K r a č m a n , delavec, 21 let.
1 Telefonsko In brzojavna poročila.
Budimpešta, 6. septembra. Koalicija je vsled predloge o volivni preosnovi v veliki zadregi ter namerava vprašanje o po-
veljnem jeziku zapostaviti ter pričeti osebni boj proti ministrstvu, da s padcem ministrstva doseže navidezni vspeh. Koalicija bo potem prevzela vlado in uredila gospodarske zadeve obeh državnih polovic v sporazumu z avstrijskim drž zborom. Za toliko časa bi bilo vprašanje o poveljnem jeziku zapostavljeno.
Budimpešta, 6. sept Nekatere vesti trdijo, da se koalicija, bavi s kompromisom, po katerem bi se za sedaj zadovoljila z mažarskim polkovnim jezikom proti temu, da vladar da izjavo, da se mažarski poveljni jezik vpelje v gotovem roku.
Satmar, 6. sept. Toča je uničila vinograde, potem je pa zapadel sneg.
Dunaj, 6. sept. Pri srečkanju »Boden-kredit" za 1. 1889. je dobila glavni dobitek srečka serija 7781, štev. 36.
Bremen, 6. septembra. Liberalni učitelji so sklenili poslati bremenskemu senatu s[ menico, kjer zahtevajo, naj se iz ljudskih šol odpravi verouk.
Trident, 6. septembra. Vsled bede sta se vrgla v Adižo dva moška, ki še nista ident ficirana.
Berolin, 6. sept. V Nemčiji se kolera širi. V Brembergu je šest novih slučajev. V pruski državi je skupno 77 bolnikov in 27 mrtvih. V Rastenbergu je obolelo 22 oseb.
Berolin, 6. septembra. V Koaigs-bergu je obolelo na koleri 10 pijonirjev. V viselski pokrajini se kolera vedno bolj širi. Zdravnikov pomanjkuje.
Lvov, 6. septembra. V Padež Narodovi je ozdravilo več za kolero obolelih oseb.
Helsingfors, 6. septembra. Tu je bila vržena bomba. Ranjena je bila ena oseba. Napadalec je pobegnil.
Peterburg, 6. sept. Vsa ruska inteligenca stavka Advokati ne bode prišli v sodišča, mestni uradniki ne bodo poslovali, ravnotako tudi ne zdravniki, ki bodo obenem odložili svoja mesta v sanitetnih oddelkih, inženirji in železniški tehniki in profesorji na vseh šolah bodo tudi stopili v stavko. V Rostoku ob Donu rezervisti niso hoteli na vlak. Zapodili so v divji beg vse vojake spremljevalce in vdrli v shrambe, kjer je žganje. Sele po dveh urah so jih ukrotili. Več vojakov in reservistov je ubitih in ranjenih. Osemdeset zaprtih pomorščakov je ušlo iz kaznilnice sv. Mihajla.
Peterburg, 6. septembra. Iz Bakua prihajajo ^poročila o velikanskem požaru nafte, gori 300 f o n t e n. Zaloge nafte, vredne 3 milijone rubijev, tudi goič
Hamburg, 6. sept. Neka tukajšnja firma je dobila naslednjo brzojavko iz Baku: Klanje se z malim presledkom nadaljuje. Promet na kolodvoru je ustavljen. Velikanski je požar nafiinih zalog. Pričakovati je še novih požigov.
Belgrad, 6. septembra. Kraljica Natalija je po kralju Aleksandru podedovanih šest milijonov podarila splošni bolnici v Belgradu.
Berolin, 6. septembra. V južnih pokrajinah kitajske provincije Kuransi so i z-bruhnili bokserski nemiri. Ameriški vojni tajnik Taaft zato ne bo šel v Kanton.
Carigrad, 6. septembra. Bolgarski odbori Cončeve stranke pripravljajo veliko akcijo, da prestopijo mejo. Radi tega je Turška odredila močne vojaške priprave ob meji.
Berolin, 6. septembra. Komura je slovesno sprejel vse stanovnike hotela, kjer on biva, in je vsem stisnil roko. K sprejemu je prišel tudi W i t t e in njegovi tajniki.
Portsmouth, 6 septembra. (Reuter). Ko so podpisali ob 347 min. mirovno pogodbo, so ustrelili v mornariškem arzenalu iz topov. Iz Ne\vyorka je došlo več ruskih popov, da opravijo slovesno cerkveno svečanost. Pogodbo je podpisal poprej W i 11 e, potem Komura.
Peterburg, 6. sept Hamburški in bremenski parobrodi, ki so v Libavi in Kronštatu, so dobili povelje, da odplovsjo v Sasebo in ondi vkrcajo ruske ujetnik«.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Po boj zaradi dekleta. V noči na 15, avgusta je klical Franc Zalar v družbi Janeza Zalarja in Franceta Borštnika pod oknom hiše posestnika Jakoba Korošca domačo hčer. Janez Bečaj 23 let stari posestnikov sin v Hruščah in fanta France Cim perman, France Sernel in France Kranjc so bili pa hudi na one tri zaradi ponočevanja in klicanja na korajžo. Prišle je do sporeka med Bečajom in Borštnikom, ter je Bečaj udaril tega s kamenom po levem sencu, da se je na tla zgrudil ter pri padcu zadobil več lahkih telesnih poškodb, Na to sta pa fanta Cimperman in Sernel jela s palicami obdelavati Franceta Zalarja. Na vprašanje, zakaj ga tepo, ker je ravno tako fant, kakor drugi in, da se ne gane od mesta, če ga prav ubijejo, je vzel Bečaj Francetu Kranjcu leseno ročico, ki jo je imel ta slučajno v roki ter je ž njo udaril Franceta Zalarja tako močno po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla, udaril ga je na to še enkrat po životu. Med tem so pa drugi fantje zbežali. Ker ni bilo Zalarja drugo jutro domov, jelo je mater skrbeti, kaj se je zgodilo s sinom. Popraševala je po njem in izvedela od fantov, da je bil v Bečajah napaden in poškodovan. Šla ga je iskat ter ga našla pol ure od kraja Bečaj proti Hruškarjem v nekem jarku ob stezi po strani ležati, govoriti skoro ni nič mogel. Ker ni mogel hoditi, so ga z vozom domov pripeljali. Revež je zaradi bolečin silno trpel in drugo jutro okoli 4. ure zaradi otrpnenju možganov umrl. Janez Bečaj popolnoma odkrit« priznava uboj. Bečaj je bil obsojen na tri leta ječe. S to obravnavo je bilo porotno zasedanje zaključeno.
Štajerske novice.
š Pomanjkanje stanovanj občutijo v Mariboru.
š „Sedanfeier" v Mariboru
je posetilo, kakor pravi „Marburgerca", okrog 800 oseb. To slavlje je bilo pač tako, kakor so vse njihove prireditve. Hajlalo se je, »Wacht am Rhein" se je pela in pa Wastian je nekaj govoril. Kaj je govoril, tega „Marburgerca" ne povd, ker „ji manjka prostora" (!). No, brez večjih neredov pa se ti Germani niso mogli raziti. Zaželeli so si v svojem po alkoholu dvignjenem patrijo-tičnem čuvstvu sovražnika, da ga porazijo, kakor so bili poraženi Francozi pri Sedanu. Sovražnik je res kmalu prišel v osebi dveh avstrijskih dragonskih podčastnikov, ki sta došla na veselični vrt nič hudega sluteč. Germani so se navalili nanju, iztirali iz vrta in 150 oseb ju je zasledovalo do frančiškanov. Tu sta se pa vojaka ustavila in se branila. Neki Nemec je streljal nanju, a ni zadel vojakov, ampak svojega tovariša. Se le s pomočjo policije so ukrotili Germani vojaka in šli nazaj slavit drugi „Sedanu ter »ribat Salamandra".
š Nemški denuncijantje. Zloglasna „Marburgerca" denuncira nekega kadeta, ki je sedaj na počitnicah v St. Lenartu v slovenskih goricah, ker se kadet ne zmeni za nemško družbo, ampak občuje le s Slovenci. „Sudsteieriscbe Presse" pravi k temu: „Iz te žalostne denuncijacije lahko razvidi imenovani gospod, kako prav je imel, da se je izogibal take »nemške" družbe".
š Izpraznjeno učiteljsko mesto je na 6razredni ljudski šoli v Smar-jeti pri Ptuju. Prošnje naj se vlagajo do 30. sept. na krajni šolski svtt v Smarjeti, pošta Možganjci.
š Proč od Rima! V mesecu avgustu je v mariborkem okrožju odpadlo od katoličanstva k protestantizmu 87 oseb, 3 v Radgoni, 1 v Ptuju. Veli listi !
š Vol ga je ubil. Posestnik Strub-egger, ki ima blizu Celja posestvo, je šel pretečeni ponedeljtk v svoj hlev gledat živino. Tu pa se strga z verige mlad hud vol, ki dela sploh, mnogo preglavic svojim hlapcem, in se viže na posestnika ter ga obdeluje z rogmi in s čelom toliko časa, da revež ni dal nobenega znamenja življenja več od sebe. Le z veliko težavo so spra vili besno žival od svoje žrtve. Zlomljena so bila Strubeggerju vsa rebra in dobil je tudi tako hude .lotranje poškodbe, da je čez dve uri izdihnil.
š V Rogaški Slatini je umrl posestnik Franc Schobrl.
š Vlak ga je povozil. V soboto zvečer se je zgodila na mariborskem koroškem kolodvoru velika nesreča. Leta 1879. v Borovljah rojeni Ivan J u s t , zavirač južne železnice, je skočil na že pomikajoči se osebni vlak, ki vozi na Koroško ob pol 9. uri zvečer. Pri skoku pa ni priletel na stopnjico, ampak je prišel pod vlak, ki ga je takoj usmrtil. Ponesrečeni je služboval Celovcu.
š Smrtna kosa. V Mariboru je umrla soproga c. kr. nadpaznika, gospa A » t o n i j a Jeglič. — V Mariboru ie umrl pristav južne železnice, gospod F, P r • d n i g g.
š Živa zgorela je pri Sv. I anu
ob Vinskem vrhu neka kmetica. K« se je njen mož ponoči vzbudil, je zapazil ogenj v sobi. Hitro plane skozi okno na prosto. Pri tem pa je prišel v sobo sveži zrak in ogenj se je hitro razširil. Kmetica se je hotela tudi rešiti skozi vrata, a ji ni bilo več mogoče, zgorela je živa. Truplo so našli popolnoma sežgano.
š Tiskovna pomota. V včerajšnjo notice o Wastianovi najnovejši kandidaturi se je vrinila pomota, da ga Mariborčani kandidirajo v štajerski deželni odbor. Sa-mobsebi je umevno, da se mora čitati v deželni zbor.
Srbski prestolonaslednik v Sarajevu.
(Izvirno poročilo.)
Sarajevo, 29. avg. Sinoči je dospel sem srbski prestolonaslednik D j o r -d j e v spremstvu Luja kneza Vojno v i c a — Dubrovčanina, in 2 srbskih častnikov, potujoč iz Dubrovnika preko Bosne in Hercegovine v Srbijo. Prestolonaslednik bi bil prenočil tu, da danes v najstrožjem inkognitu pregleda Sarajevo in okolico. A to se ni moglo zgoditi, ker v celem Sarajevu ni eden ugleden hotel n i i m e 1 (?) proste sobe za srbskega prestolonaslednika. Prestolonaslednik je razumel, da so mu na ta način hoteli namigniti, da bi bosanski vladi ne bilo prijetno njegovo bivanje v Sarajevu in je takoj ob pol 10 uri nadaljeval pot v Belgrad v mešanem vlaku. Tukajšnji Srbi obžalujejo, da niso o tem bili obveščeni, da bi priredili prestolonasledniku D j o r d j u ovacije.
Poročila iz Srbije.
(Za včerajšnjo številko prepozno došlo.)
Belgrad, 5. sept. Listi prinašajo navdušene članke o Prešernu, o slavnosti in o Slovencih, „mrtvi straži" jugoslovanstva na severu. V meščanstvu je veliko zanimanje. Shod za izlet je bil mnogobrejno obiskan. Govorila sta vseučiliška profesorja Jovanovič in D a č i c, povelčujoč Pre šerna in kulturni napredek in borbo Slovencev. Akoravno je 10. septembra v Belgradu velika slavnost, vendar pride mnogo Srbov v Ljubljano.
Belgrad, 5. septembra. Poizkušnje topov se bodo vršile v samih tovarnah. Pri njih bo navzočih 10 častnikov.
Belgrad, 5. sept. Proglas prestolo naslednikeve polnoletnosti bo svečan. Kralj bo pozdravil vojsko v dnevnem povelju in bo z govorom pozdravil tudi prestolonaslednika, ki postane poročnik.
Kupujte
narodni
Ueato rsacega posebnega, obrestih.
Olga in Ema Wurner naznanjate vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti iskreno ljubljene matere, gospč
Ane Uurner roi. Pogačnik
c. kr. profesorjeve vdove
katera je danes 5 septembra ob 1. uri popoldne po kratki, zelo mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 58. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb bo v četrtek, 7. sept. ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti, Marije Ter. cesta štev. 4, na pokopališče k sv. Krištofu. — Svete maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi Mar. Ozn. v Ljubljani in
Za obile dokaze gorkega sočutja med boleznijo in ob smrti nepozabnega jim sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Valerijana Prevca
bivšega asistenta c. ltr. priv. južne železnice
za obilo spremstvo k večnemu počitku, zlasti pa za ginljivo petje pred hišo in na grobu, kakor tudi za mnngo-brojne, lepe vence, izrekajo najpri-srčnejšo zahvalo.
V K ranju, dne 5. sept. 1905.
Žalujoči ostali.
Preprosto
$tem©L>cinjc
$ brane u Ljubljani cd 15. t. m. dc 1. ncuembra i$če
za eno pridno gluhonemo deklico, oziroma njenega brata. — Vprašanja na M. Sitar
Prevoje p. Lukovca. 1811 i—i
Po zelo nizki ceni se proda
A lesena larata
v Podhomu pri Bledu blizu zgradbe nove bohinjske železnice. V baraki se je izvrševala gostilniška obrt in prodaja mešanega blaga. 1805 4-1 Natančneja pojasnila daje lastnik Anton Maver, zaloga mengeškega piva v Lescah pri Bledu.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani.
Št. 7124.
dnč 23. velikega srpana 1905.
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih
desk, plohov, obroče v, sodčkov, dog in premoga za leto 1906, ozir. 1907 konkurenčno
razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K, in opremljeno s pobotnico o 10% varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1905 in vloženi pri kaki c. kr. blagajni naj se dopošljejo najkasneje do dnč I. oktobra ob II. uri dopoldne na podpisano c. kr. tobačno tovarno.
Napis naj se glasi: »Ponudba za dobavo desk, plohov, obročev itd. k. št. 7124/1905". Za leto 1906 se bodo potrebovale naslednje množine:
4//2 dolge, 14 mm debele deske iz mehkega lesa, in sicer: 4000 kosov desk 19 cm širokih	9000 kosov desk 31 cm širokih
6000 „ „ 21 „ „	6300 „ „ 33 „
10000 „ „ 23 » „	5000 » „ 35 „
9000 „ „ 25 „	1400 „ „ 37 »
12000 „ » 27 „ „	300 „ „ 39 „
11000 „ „ 29 „ „	Skupaj 74.000 kosov.
4 m dolge, 20 mm debele deske iz mehkega lesa, in sicer: 1500 kosov desk 19 cm širokih	2200 kosov desk 31 cm širokih
4300 4600 1900 2700 2300
21
23 25 27 29
2000 „ „ 33 „ 2400 „ „ 35 „ 700 „ „ 37 „ 400 „ „ 39 »
Skupaj 25.000 kosov.
1400 kosov 4 m dolgih 26 mm debelih in 316 mm širokih desk (mehek les) 500 „ 4 „ „ 33 „ » „316» „ „	„
300 „ 4 „ „ 40 „ „ „ 316 „ 500	4 „ „ 53 » „ „ 316 „ „ plohov »
100 „ 4 „ » 53 „ „ „ 316 » „ „ (mecesen) 30 /«3, 2 m dolgih, 53 mm debelih in 260 mm širokih plohov iz trdega lesa (hruška, javor)
50 kosov različnih desk iz trdega lesa. 40 ml obsekanih hlodov različnih širin.
150 kosov hrastovih pragov 15 m dolgih, 19 cm širokih in 15 cm visokih.
4.000 kosov leskovih velikih obročev 35 m dolgih v zvezkih po 50 kosov. 15.000 „	„ malih „ 25 „ „	„ 100 „
300 kosov velikih bukovih sodov po 2 hI 1200 „ hrastovih dog 116 cm dolgih 1000 „	„ „ 70 „ „	1804 3-1
400 „ bukovih „ 80 „ 25.000 metrskih centov premoga.
Potrebne množine za leto 1907 v približnem številu kakor v letu 1906 se bodo naznanile zalagateljem pred potekom leta 1906.
Zahtevana kakovost potrebnega blaga in oddajalni čas je razvideti iz posebnih dobavnih pogojev, katere so vsakemu v pisarni c. kr. tobačne tovarne na vpogled in mora ponudnik sporazumljenje ž njimi v ponudbi izrečno potrditi.
Ponudbe se lahko glasč na eno ali pa na dve leti.
Cene je postaviti posamezno za eno- ali dveletno oddajo v črkah in številkah loco c. kr. tobačne tovarne.
Ponudbe, katere so v zvezi s ponudbami drugih oddajalcev, kakor tudi konkretnalne ponudbe so nedopustne.
Sicer pa veljajo splošni pogoji za dobavo gospodarstvenega blaga št. 6363/1899, kateri so v c. kr. tobačni tovarni med navadnimi urami vsakemu na vpogled.
Ponudniki morajo sporazumljenje z njimi v ponudbah natančno izreči.
Razsodbo o vposlanih ponudbah si pridrži c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju, in ima tudi pravico, oddati oddajo posameznega blaga za eno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do končne razsodbe c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se tako odreče določbam § 862 a drž. zak. potem členov 318 in 319 trg. zak. glede na rok obvestila o končni razsodbi njegove ponudbe.
Zakasnelo došle in take ponudbe, katere ne odgovarjajo v polnem obsegu navedenim pogojem, se ne bodo vpoštevale.
__HSiB
aaiBiM—
POZOR!
1803 (2—1)
Slavnemu občinstvu iz Ljubljane in dežele se priporočam v najštevilnejši obisk povodom odkritja Prešernovega spomenika.
Zlasti opozarjam društva in korporaetje iz dežele na to, da se bode z izvrstnim pivom in pristnim vinom kakor tudi z najboljšimi gorkimi in mrzlimi jedili najtočnejše postreglo in za goste pripravilo omizje za obed in večerjo, ako se vsaj dva dni prej oglasijo. V nedeljo popoludne ob 3. uri bode na prostranem vrtu koncert z zanimivim vsporedom, pri katerem sodeluje celjska narodna godba. — Vstopn;na za osebo 40 vinarjev.
Za obilni obisk in naklonjenost se slavnemu občinstvu priporoča
Franc Remic, restavrater
„zeleni hrib" Ljubljana — Dolenjska cesta 23.
MIH
Iz proste roke se proda
posestvo
obstoječe iz hiše, novega hleva za 6 konj in 7 goved, njiv za 20 mernikov poseive, travnika 4 oiale in gozda pri hiši. Zraven hiše je tekoča voda. Lahko se kupi tudi žaga, ker so v bližini bogati smrekovi gozdi. To posestvo se dd eventuelno tudi v najem za 8 let.
Natančneje se izve pri Lovru Muleju trgovcu na Spodnji Lipnlci št. 27. pošta: Kamna gorica. i808 3—i
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato llustrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst uikelnaHtib, srebrnih in zlatUl ur z znamko ltonkopf, llabn, Ornega, Schaffhauscn, <lluxhiitti> kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln In arebmlii po Izvirnih tovurnlSklh ceuab.
Nikel. remont, ura......K 3'—
«ist. Roskopf patent ura ..... 4 — , . črna jekl. rem. ura . 4 — 8vic izvir. Roskopf pat. ura . . » 5'— Ooldln rem. ura „Luna" kolesje , 7 50 srebr. „ „ „01oria" „ „ 760 ,	„ dvojni plašč . „ 11-50
. oklep, verižica z rinčico Tna pero In karab., 15 gr. teika . 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem . 9'50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, ivarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro Kletno pismeno Jamatrol Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj!
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—23
Služba organista
zamore se nastopiti dne 1. o M. f. I.
Plača je 600 kron, nekoliko naravi, drugo v denarju in prosto stanovanje. Postranski zaslužek s pisanjem in podukom v petju približno 200 kron. — Organist mora tudi nekoliko mežnariti. mo 3-1
Župni urad v Hrušici (Istra)
D i j a k i
se sprejmejo
1797 2-1
na hrano in stanovanje j
poi strogim nadzorstvom pri stranki brez otrok v sredini mesta. — Več se izve v upravništvu našega lista.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 27	F, H I T I
Pred Škofijo št. 20. S4T Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Gospodična poučuje
v glasovirju
1757 3-2 in muzikalni teoriji
Kje? povč upravništvo tega lista.

a
Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
Ljubljana I 1/rprD Ljubljana
Stari trg št. 9 J m I V L. U L. S t Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—40
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebioine za krojače in šivilje. ♦♦
OZHANIIiO.
f4a e. kp. umetno^obrtni stfokovni šoli v Ljubljani se ppiene šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in eipkafstvo, javna lrisarska šola za mojstre in pomoč« nike, javna risarska šola za dame
dne 19. septembra
Nanovo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec)
dne 16. ali 17. septembra
dopoldne od 9. - 12. ure ali popoldne od 3. - 5. ure.
Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dnč 3. novembra. Vpisovanje se vrši zadnje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traje dva zimska semestra. Namen tem oddelkom je, pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah.
Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, stoječe še v ljudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižj» realke.
Sprejemni pogoji 1. na šoli za obdelovanje lesa:
A.	V pripipravljavni tečaj: I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let, (do 31. decembra 1905). II. letnik: Znanje učne tvarine iz I. letnika in starost 13 let (do 31. decembra 1905).
B.	V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljavni tečaj ali meščanska šola ali pa tri razredi srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne upoštevajo); starost 14 let (do 31. dec. 1905).
C.	V pletarski oddelek: Dovršena ljudska šola in starost 14 let.
II.	na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 let (do 31. decembra 1905).
III.	na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
IV.	V zimske kurze za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 17 let.
V Ljubljani, dnč 3. septembra 1905.
1736 3—2
C. kr. ravnateljstvo.
„Andropogon"
(Iznajditelj P. Herr-mann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 19	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo, nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. \/QS0 PBtfiČlČ-U.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ern9t Sark v LJubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
Odlikovan
? lUto kolajno In £«*fno diplomo
v ParlniT"
•	603 104 -41
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
trpežnega In solidnega blngp po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov <
1815 3-1 Za ^
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošojiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi u 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Vabilo
na
■ i
u on
posojilnice v Radovljici
registrovane zadruge z omejenim poroštvom,
ki se bo vršil
dne 14. sept. t. I. ob 3. uri popoldne
V zadružni pisarni S sledečim dnevi: m redom:
1.	Sklepanje o poročilu o izvršeni državni reviziji.
2.	Izprememba zadružnih pravil.
3.	Odobrenje službenega reda in pokojnin-sk/h ter odpravninskih določb za uradnike in sluge.
4.	Slučajnosti.
i809 i-i Ravnateljstvo.
Naravni dobri
brinjevec
1673 16-4 se dobi pri
L. Šebeniku v Sp. Šiški.
;
fr. bre8kvar
knjigoveznica v Ljubljani
Ribji trg, poleg Frančišk. mostu.
priporoča
svojo na novo urejeno tiskanje trakov za vence, društvene trakove za zastave itd. in vsa spadajoča knjigoveška dela. Reklamne table v različnih barvah. Naročniki izven Ljubljane lahko dobijo zgo-tovljeno naročilo za prvi odhajajoči vlak, ker je tiskanje napisov za 100% ličneje in ohranjeno za več let od papirnatih nalepljenih črk in tudi ne dražje, nadejam se od slav. občinstva, vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s predmeti trakov, cenjenega 1587 12—9 naročila.
Cene imerne, solidna In točna Dostrežba.


920
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IN VSE DR(J<3E POTREBŠČINE
NRJFINEJŠE BRRVE ZR UMETNIKE
DRR SCHOENFELDR & KO. V DGSSELDORFU
FINE 0LJNRTE BRRVE ZR
ŠTUDIJE DRR' SCHOEMFELDM & KO. V DdSSELDORFU
(Pušicn 20 VID.) - MEČILA,
APARATE, BARVE IM PREDLOGE ZA
ŽGRLMO SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
ZA VŽIGAME IM POSLIKALE \mm
TOVARNA OLNJATIh BARV, LAKOV IM FIRNEŽEV
BRRTR EBERL
MIKLOŠlCEVR CESTR 6 LJUBLJRNR.
ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.